Sloven- r "r n "se to- PBYI BL0X1 glasilo slov. KATOH MLAVHTVA M onnamrg m VMADNO _ chicagii zapadne slov. ZVEZE e denver, coux, in (0//feioJ Organ. of f>- . % . , Slovenci so brezpravni Nemška oblast je odredila, morajo vsi prebivalci na Šerifu ušel vklenjen Na konvenciji Slovenske moške zveze, vršeče se v Barber-tonu, pa je bil izvoljen sledeči odbor: Fred Udovič, gl. ______ predsednik; Ant. Rudman "in jnika. Ko pa je bil ta vlomilec, Mike Tomšič, podpredsedni- [namreč neki 20 letni Roy Hol-ka; Vine. Lautar, gl. tajnik, in len, prijet, je izvršil še drugo Jerry Zupec, gl. blagajnik. Mount Carmel. lil. — Tukajšnji šerif Storckman je v lesnih težavah. Najprej si je neki nepridiprav privoščil drznost, da si je od vseh stanovanj izbral ravno njegovo, da je vdrl vanj in ga oropal ter tam vzel tudi ključ od vrat ječe in nato izpustil nekega jet** la guardia prav resno misli rambo, kaže prav resno skrb glede'varnosti za ameriška mesta in se mu menda zdi, da so ta.že takorekoč direktno ogrožena. Kongresu je namreč zadnjo sredo poslal predlog, po katerem bi dobil on dovoljenje, da ukrene potrebne priprave, da se zaščiti varnost ljudi in materijala v takih mestih, ki bi jih lahko dosegli bombniki. "Amerikanski Slovenec!99 nasprotuje pomoči evropi Washington, D. C. — Nemčija mora sama skrbeti za prehranjevanje prebivalstva v krajih, katere je zasedla. Tako se je izrazil državni tajnik Hull v sVoji izjavi, ki jo je poslal senatskemu odboru za tujezemske zadeve in, ki je bila objavljena ta četrtek. S tem je Hull izrazil ra-%protstvo načrtu, ki ga je stavil bivši predsednik Hoover in po katerem naj bi Amerika pošiljala živila stradajočemu prebivalstvu. Hull pravi: "Jasno je, Čla odgovornost in cčividna dolžnost, založiti z relifom, leži na okupacijskih oblasteh, kakor je tudi dobro drznost, namreč, da je šerifu na lepem ušel, dasi je imel vklenjene roke. eno uro bil milijonar Springfield, 111. —Keki John Hodge je zadnjo sredo okusil občutek, kaj se pravi, biti milijonar, vendar pa je bila sreča kaj kratka. V banko je šel, da dobi ček za $200. Pozneje pa je ugotovil, da je dobil ček za $1,000,200.Na banki so bili prav veseli, ko jim je čez eno uro prinesel ček nazaj. -o- resen zadržek Buffalo, N. Y. — Tukajšnji naborni urad je v sredo dobil •telefonski klic od neke ženske,. Širite in pripoi*>čajte i i • tf ki j® Z "kurjenim 8^som povedala, da je njen .sin naj poti tja, da se vpiše k vojakom, a prosila, naj ga nikar ne sprejmejo. Vzrok, ki ga je navedla,.je bil, da^fcelddee njenega sinka ne prenese fižola. Fant pa je bil itak ,še premlad -o-U \ celo za armado je prevelik Chicago, 111.--. i26 letni Henry M. Mullins, 4421 Jackson blvd., je lahko še tako zdrav in krepak, toda v armado ne bo mogel. Fant se je namreč nenavadno visoko "potegnil", kajti meri celih 7 čevljev in 9 inčev, ter je baje naj.-* večji človek na sretu. Zadnji torek je na nabornem uradu izpolnil vprašalno polo, toda pri tem bo najbrž tudi ostalo; najvišja mera za* vojake v ameriški armadi je namreč 0 čevljev 4 inče. zadnjo sredo izrazil, da *e utegnejo cene za življenjske potrebščine dvigniti prihodnje leto za 17 odstotkov ter opozoril gospodinje, naj temu primerno pristrižejo svoj proračun. — Detroit, Mich. —Uradniki Fordove družbe so v sredo razodeli, da se dražba pogaja z vladnim produkcijskim uradom za pogodbo, po kateri bo izdelovala za obrambni pro-pram težke in srednje armad-ne tanke. — Berlin, Nemčija. — Po celi Nemčiji se vrše priprave za otvoritev pocestnih kolekt za zimski relifni med dobo Zbiranja . prirejale razne predstave po mestnih trgih. _— London, Anglija. — Kot je neki tukajšnji list. namignil, «e bo * pomoč iz. ameriškega "lend-lease" funda dajala tudi armadi "svobodnih Franco-' zov", ki ima zaseden srednji del Afrike. : tja, po katerem se naj sed nevtralni zakon ali razvelj I ali pa tako izpremeni, da do od njega ostale le manj membne dolodbe. Da bo debata vse prej ka mirna, na to kažejo vsa znamenja. "Izolacijon namreč tisti, ki so proti Šavanju Amerike v vojno, bilizirajo svoje sile, dasi naprej slutijo, da bodo pre gani; pokazati pa hočejo, je v deželi še vedno m struja, ki se ne strinja z na nora, po katerem vladna a ministracija stopnjevaje vo deželo bliže vojni. Kolikor se , ugotavlja, __priporočal^ predlogu, naj se" n 17. do 25. maja, t. 1. izpol-i vprašalne pole za sprejem že omenjeni "Steirischer imatbund". Na vpraša lni i, ki je tiskana dvojezično mško in slovensko), ie na opomba, naj se pola po osti izpolni _v nemškem ter "osebno" izroči po-v komisijam, ki bodo dneh poslovale v vsa-mestu, trgu in vasi na sinem Štajerskem. Za "do-občevalni jezik" so na lni poli naslednje rubri-deutsch (nemško); win-(štajerski) ; slovenisch njski, slovenski). — Kdor sprejet v omenjeni "Stei- vsemogočni gospodarji i\ad Slovenijo, nad osebo in nad premoženjem slovenskega človeka. Uporno se širijo glasovi o umetni sterilizaciji slovenske moške in ženske mladine z obsevanjem," cepljenjem in pod. Tako na Jezerskim in ca Jesenicah. Prav tako se polašča f Jo venskega ljudstva strah da bodo Nemci položili roke na da slovenska dekleta. in jjh nasilno odvedli v Nemčijo, pod pretvezo, da bodo delale v tovarnah. Ali ljudstvo sluti za to pretveao grše namene/ Zato sc mladi ljudje hite poročati A Nemci so ponekod že izdali prepoved sklepanja zakonov. To brezpravnost in. nasilstvo vzbuja v slovenskem narodu posebno tudi dejstvo; da po- te- [ipel nostni zakon v toliko izpi njem Štajerskem!" ("Stajef-ni, da bo dovoljena obori ski gospodar", dne 3. . maja, ameriških trgovskih lad pa, da bo, dovoljeno amer ladjam pluti v katerokoli jf, ne 'glede na to, ali vpjne ogroženo, alt ne. ■ znano, da so nemške oblasti odstranile iz dežel pod okupa* cijo velike zaloge živil, ki *$o bila last ljudstva tistih dežel, in v tistih delelah so vzeli otrokom hrano- in jo dali osebam, ki so delovale v prid nemških vojaških interesov." Hull nato nadaljuje, da je težko razumeti, zakaj se ne podvztme noben poizkas, da bi se Nemčij*a pripravila k temu, da prevzame odgovornost za preživljanje okupiranih krajev. Obenem je tudi težko razumeti, pravi,zakaj se ni Nemčija sama nikdar pritožila, da bi njeno ljudstvo, ali -njena ogromna armada stradala. armadni detektorji letal točni Natchitoches,La#.—Med danjimi manevri, ki v državi Louisiani, uporabllja novoiznajdeni dio, s katerim se lahko na veliko daljavo ugotovi bližanje kakih aeroplanov. Ta iznajdba je ena največjih vojaških skrivnosti Amerike, vendar pa je podobna instrumentom, ki se jih v Angliji poslužujejo že od lanske jeseni; tamkaj so lahko odkriir prihod letal na 200 milj daleč. Pri manevrih pa uporabljajo take detektorje^ ki jih . lahko na posebnih trnkih premikajo iz kraja v kraj. dočim jih imajo v Angliji ha stalnem mestu. Kakor trdijo poveljniki, so ti instrumenti čudovito točni. profesor kritizira rostno zavaroval Chicago, 111. — Star pokojnina, določena pod nom za socijalno zavar no, je naravnost nekaj. ga, ko določa, da mora samo zato, ' ker je 65 le prenehati biti aktiven umakniti. Tako mnenje ražil 67 letni dr. A. J. son, prof. fizijologije n caški univerzi, v nekem ru, ki ga je imel v sred filozofija, namreč, da jj nost dolžna preživljati ka, ko je ta star 65 let, mila civilizacijo, je dej fešor in dostavil, da t Čaka na leta brezdelja, korekoč že mrtev. Ober priporočal, naj bi p znanstveniki proučevan ko podaljšati človeško nost za koristna dela. obstanka na 1941, št.. 1, str. 4>. r J as no je. da oni, ki bodo vpisali slovenščino kot svoj materai jezik,' n^ bodo sprejeti v "Hennat-bund" in bciio pfegnaiti, V domače grude. ^ V vprašalni poli se konstruira "štajerski" j ez i ^ Xwit£-diseh") kot poseben jezik, različen od • slovenskega { kranjskega jezika). ski narod na štajerskem rej pod grožnjo izgona sili, da zataji svoj slovenski jezik. -A čelo omenjene rvpit^alne pole, kakor tudi glasilo nemške iia- sovražfeilte si overtake žke miselnosti, prone kod? m an j vrecj ne fei se m£ n. pr v cjiMBlilitift komisarja-ihg. terim pa se sl^^^cibiuit; do -Šmartnd p|1 ki je služil] kol goslovanslji yfifikC TCh^S^ ■■»Ji -.M^ča^i t1*— MAL Ko je eMportna tvrdfca Pfrobst iz Lutveniev. dov*£&la jajca na železniško postajo v cionalsocijalisticne . propagan- Gornji TRadgoni, enemu, izmed de na Slovenskem Štajerskem voznikov m uspelo, i •da ST1 isoko nate n Štajerski gospodar" sta tiska- [pravočasno zavrl visoko nalo- BB p1 pod gradOhi. Ker je cesta p« na v čisti pismeni slovenščini, žen voz z zaboji jajc na bxe Umljivo, saj v kaketn štajer- Priporočilo, da se zase jo dobički nad 6 odsto Washington, D. C — Zakladniki tajnik Morgenth^u je zadnjo sredo, ko je nastopil kot priča pri nekem kongresnem odboru, kateri proučuj« predlog za kontroliranje cen, presenetil navzoče s skrajno radikalnim nasvetom, kateri bo industrijalce, *ko se res uveljivi, občutno zadel. Priporočilo Morgenthaua se glasi, naj b| vlada zasegla vse dobičke IhdustrijskA podjetij nad šest odstotkov njttt kapitala. Ta žrtev od atraut indu- strijalcev bi ne bila s£ trijotičen čin, ma^Meč t >-go pripomogla k prepi inflacije, in šestodstotn ček je popolnoma zado povdiril. A k d pa se ne bo. preprečila, je n4daljev j-nik, potem bomo uvid bo nas obrambni progr&l dvakrat več, ne da«bi j p kaj "ve^ producirali. In o svrhq pravi, bo potreb |i drugače še bolj zvijati mvm skem dialektu še sploh se nikdar ni pisala katerakoli knjiga, niti najbolj poljubna povest, niti nfolitvenik. Med "Kranjce" (SJovenci na ozemlju južno oz. jugovzhodno od Save, Kamniških planin in Karavank) in "Štajerce" (Slovenci severno oz. severovzhodno od Save in Kamniških oz. Savinjskih alp) hoč^fctiemška propaganda in nemški sila zabiti nmetni klin. Slovenci so torej kot Slovenci brezpravni. Ta 'brezpravnost se kaže posebno v načinu izganjanja iz ozemlja slovenske Štajerske in v načinih zaplenjevanja slovenskega premoženja/ V stanovanja slovenskih otrok na slovenskem S t a j e r s kem se kratkoraalo brez vseh format nosti vseljujejo Nemcj, na slo> venske kmetije nemški kme^ tje. Slovencem se pobere vep denar, vsa oprava, ves fn^fe tar. Porabni predmet slovenskega Človeka» ki -kakerrtu Nemcu ugaja, ^e Slovencem pobere, kratfcomalo odrzasMT brez k'atere^akol\ uradne odloka o z&plpnitvi aH po o odvzemu. Gtstapo, SS in oddelki, njih posamezni članj, pa celo Nemci — zasebniki so tem knaju zelo ozka, je vo»':# težkim tovorom zdrknil ob robu, zlomil ograjo in se zako-talil po bregu v rokav obmejne Mure. Na srečo se je p*vi del voza naravnost odtrgal, a čimer sta bila rešena -oba konja, medtem ko se je adljfo-jev s 39.000 j^jci razbjlo. - . —o— :.; 7 ; Netr^ct V bolnišnico je Ijil pripeljan 38 letni poseatrtjkpv. sip Jo^e Kalan iz Brega, občin« Stra-žišče pri Kranju, kat^oga ji zadel neki tovorni *yto. tia klancu in mu i^iočno pošlfodf-val noge. -^- Do smrU M3| »mČUj. V ljubljansko bolnico ij-1« pripeljana )etn^ fna^pa yboga HariM Josarske uHc«. Potna Jf v .jedilniku zaj' |e nenadn< omahnila Ha krifi so poskrbeli za co; lper jr * ' -;v: i.\ 1 * l ^ n* ra Vi Ip^NWow CUNGINQ TO THE BOUGR THE APE-HAM SWUN6 HIS FEET ANO CAUGHT THE JUNGLE' WITH GLEAMING KNIFE tME TRIBESMAN DARTED AT THE GIRL FROM behind. m< m EDINOST 1«4® JV. ( t • Za celo leto u tm I The first and the Oldest Slovene - Newspap&r in America. Established 1891. dally, ____ day and tbs day aft* holiday«.' EDINOST PUBLISHING CO. AMgJUKANSKI SLOVjOTC demo i mogoča, ako naj se uravna le po neki demo- 1 • ••« w * • - kracr pade. sledil večen prepir, in preptr rodi nove spo-te tudi to fantasterije, svobodna vam. a zadajo itfrilko v teflnn Je bu se ne odra. m Bofcoplaof sred- c^ee matter, November 10. 1923 al the »ost office at —der the Act ol March 3,1879._ J. M. Trunk: O Slovanih in drugih Zadnja leta pred izbruhom sedanje vojske je neki profesor v Ljubljani razvijal misli po "Mrtvi Straži", ki so se zdele vrlo fantastične, pretirane. Slovencev je bilo nad pet miljonov in ozemlje se je razširjevalo daleč čez sedanje narodne meje, kjer so Slovenci kompaktno naseljeni. Neki krogi so se jezili radi takih fantasterij in so jih smatrali za nevarne, ker se s tem narodne nasprotnike po nepotrebnem razburja, ko bi se imelo delati le za pomir-jenje. • Za gole fantasterije in nepotrebna razburjenja nihče ne more biti, ako hoče biti količkaj resen. Nikakor pa ni izključeno, da bi se razmere temeljito ne izpremenile, in izpremenile tako, da bi fantasterije ne bile le prazne fantasterije. Razmere da bi se lahko izpremenile, pravim. Poglejmo. Kako se bo zasukalo v Rusiji, danes še nihče ne more prerokovati, ker je le pri jeklenem odporu. Do-zdaj Angleži niso dosti kaj prispsyali k odporu, še manj dejansko Amerikanci. Vsa pomoč je bila le bolj moralnega značaja, ki je nekaj vreden, ampak dejansko sloni ve.s odpor izključno le na ramah sedanje Rusije. Recimo, da bo odpor uspešen, in vsaj Slovani moramo upati, ker je od odpora odvisen obstanelc vseh/atov skih plemen. Recimo, da postane za Hitlera v Rusiji ko, kakor je bilo nekoč za Napoleona. Zmagovalci bi . le Rusi. Kako bi zmago izkoriščali, je negotovo, da bi izkoriščali, o tem ni nobenega dvoma, in če bi nekako Rj si sami vrgli Hitlera nazaj, bi imeli tudi pri zmagi edin ie sami besedo. Recimo dalje, da bi potisnili zmago črte Gdansko-Trst. Kako bi uravnali, zopet ne vem, vs narodno bi pa bila brezdvomno zaščitena slovanska pl mena. Obstanek plemen bi bil možen, vse drugo je neg tovo.. O Rumunih in Mažarih pri črti Gdansko-Trst treno. no ni nobenega prerekanja, pač pa bi šlo pri tem za del nekdanje Avstrije, in tu smo pri "fan taste rijah" ljubljan skega profesorja, pri nekdanjem in germaniziranem slo venskem ozemlju. Vsakdo'lahko vidi, da bi razmere d vedle lahko do takih izprememb, če Rusom odpor uspe. Prank Krže se je v "Glasu Naroda" povrnil k tistL fantasterijam. Vrlo radikalen je. Slo naj bi po načelu "Koza mora nazaj!" To bi cikalo naravnost na izgo tistih, ki so zdaj na nekdanjem slovenskem ozemlju. Tu. to je gola fantasterija. Le do neke mere* bi se to mogl. izpeljati in to pri uradnikih na zdaj neporečnem sloven skem ozemlju, oziroma pri izpremembah, ki so prišla goli sili v zadnjih mesecih Drugo je, ki bi ne bila nobena fantasterija. Recimo, da bi prišlo do črte Gdansko-Trst. Tu bi bili Rumuni, Mazari in Nemci. Njim se morajo zajamčiti vse narodne in politične in kulturne pravice, zabraniti se jim pa mora vsako poseganje med Slovane in vsako raznarodovanje. Seve bi kričali. Miru bi toraj ne bilo. Ne vem J Ako bi imeli opravičene pravice zajamčene, bi bilo kričanje le golo kričanje, in takega golega kričanja bi tudi med Slovani ne manjkalo, ampak nikamor bi se ne mogli obrniti s kričanjem, ne v Nemčijo, ne v Italijo, ker Nemce in Lahe je ukrotila Rusija, in Rusija bi bila nad tem golim kričanjem s tako silo, da bi lahko napravila pravičen mir, ako bi ji res bilo le do pravice in bi ne poznala golega nasilja. Ako je odpor v Rusiji uspešen le po Rusih samih, je mir mogoč, če se sedanji Rusi otresejo vsakega nasilja. Ce bi pa imela po uspešnem odporu besedo tudi Anglija, bodo preplavili Angleže s pritožbami, in homatije se bodo nadaljevale brez konca. Baltiške državice, goli petelin-čki, že zdaj hudo kikerikivajo v Londonu in se pritožujejo nad Hitlerern! Pravico vsem in vsakemu; nad golimi kričači, naj bodo ti kričači neslovanski ali tudi pristno slovanski, pa mora biti sila, ki je pravična, ampak tudi dosti močna, da zabrani vsako vmešavanje in mešanje. Ako je mir na vzhoflo, bo mir tudi na zapadu, in če je mir v vsi Evropi, bo mir tudi na vsem svetu. Le pod takimi pogoji bi bila FURILEJ SLOVEN-ZAKONCEV Younffstown, O. Difceptembra sta slavila srlubilej ali 25 letnico srečifckonskega življenja . John Straus, ki so iki Amer. Slovenca. iega dne zjutraj je |na sv. maša. Naj-la tako Bogu hvalo ijete dobrote, katere v zakonskem sta-mašo je cela dru-žin&pila k Gospodovi e, mati, dva sina in mo žal, da se te leti ni mogel udeležiti rejši sin John, ka-terflStric Sam pozval pod a brani domovino, je lansko leto dovr-e School ~ in sicer z oleg odlikovanja je i prosto šolnino da učenje na višji šoli. e je te prilike ter na-študije. a Mr. in Mrs. Straus najodličnejših sloven-žin v tej naselbini in 0 priljubljena med in Hrvati. Poleg tega fzgledna katoliška dru 1 je menda bilo prire-cerkvi, da bi ne sode- ri njej. Seveda, tudi v žep posežejo, da ta-agajo cerkvi tudi v fi-oziru. red večer slavnostnega jim znanci in prijatelji i Suprize party v po-boko sta bila iznepa-m srečna ob toliki ude-znancev in prijateljev, ume se, da je bila slavljen-sa posipana z rižem. [večer je sledila izborna ve-Po večerji je pa prevzel ravnateljstvo Father Sti-vich, ki jima je v vzneše-esedah častital k temu ta-lepemu in pomenljivemu u. V svojem govoru je ar j al njihove vrline ki sta jo izkazovala kakor tudi dobrote, iz-|ne svoji cerkvi. Obenem zval mnoge navzoče, da ekli par besed v počast a slavljencema. Vsi so pa častitali k temu lepe-nevu, želeč jima, da dose mnogo zdravih, sreč-zadovoljnih let in da bi tako čila in zdrava doča-še tudi zlatega jubileja e. — Zal, da prostor ne ča, da bi vse to bolj po- 0 opisal. — Naša slav-sta ob tej priliki preje- 1 lepi dar, ki j^ bil scve-brn, kakor je bila njuna srebrna, da jima bo v na ta lepi večer. G jima daruje krasno — (menda tudi srebr-ter jima reče: S tem njem sta hodila dosedaj m znamenju hodita tor ujta vajino pot v bodoč-Seveda sta se mu na- ša siavljenca iskreno zahvalila za lepi dar in pa za izraža-ne častitke. — Prav tako sta se zahvalila tudi vsem navzočim za krasni dar ter srčne častitke, katere so^prišle iz srca. Povdarjsla sta, da jima bo ta večer ostal v nepozabnerti spominu. — G. župnik je potem zaključil program z molitvijo — Kar je še ostalo tega večera, so ga pa navzoči porabili v to, da so si brusili pete ob prijetnih zvokih tamburica orkestre in to še pozno čez polnoč. — To je bil v resnici en prav lep večer, ki bo ostal vsem v najlepšem spominu. Peter Volk o—-- O TEM IN ONEM 12 SOUTH CHICAGE hov vodja in organist Mr. J. H. Sterbentz in |t je rt a rtarvwtetr*-vala Mies Jos<*>hine hčerka Mrs. Josephine tfovak, katere sestra Mrs. Bre-gar, tudi poje s southčikaškimi peVci že več let Mi Miss Novak je svojo nalogo prav dobro izvršila v zadovoljstvo navzočih vernikov in pa pevcev. Dasi je prvič vodila tuj ^bor, je bilo izvrstno, kar so potrdili ti ki so petje poslušali. Žato pa naj bo na tem mestu izrečena Miss Novak hvala za nje trud! — Jaz pa, ker sem imel priliko, sem se povzpel tam na Holy Hilli tudi v zvonik, ki je dovolj visok. 2e do cerkve je težka pot v hrib in so presledki strme poti nadotneščeni s stopnicami, v zvonik so pa same "štenge". Za priti gori Še ni taka tefcava in kar je je, ti jo v vsej meri poplača krasen razgled, ki se ti pokaže na milje in milje daleč v vseh sme* Sobota, 27. septembra 1941 Chicago, 111. praanujejo vsi skupaj medeno nedeljo. To storim sedaj cenjeni čitatelji in čitateljice Amer. Slovenca in vas zares povabim, da pridete na sladki med, na medene potice in medico v Le-mont. Cobelice lemontskega Čebelarja so bile preteklo poletje silno marljive in so nabrale sladke strdi, da se vam bo kar pocejala preko ustnic po bradi, če boste zajemali s preveliko žlico. Pa ne samo da boste šli tja med lizat, za domov si ga vzemite toliko, da ga boste imeli za vso zimo in spomlad dovolj in boste z njim preganjali nadležni prehlad in še druge neprijetne bolezni, ki vas bodo hotele napasti, kajti za boj proti številnim bolez-' nim, ki v hladnih in vlažnih dnevih prežijo na človeka, ga ni uspešnejšega sredstva kakor je ravno pristni čebelarski med. Saj bi vam napisal nekaj receptov, pa se bojim, da bo Dogodki med Slovend po V Ameriki reh. Ko se pa obrneš doli, pa {še tako moj dopis predolg, ko Ze dolgo sem nameraval zo-' pet nekaj napisati iz naše naselbine, pa se tako težko pripravim za to. Ne, kakor bi ne bilo kaj zapisati, ampak zato, ker ne vem kje bi začeT. ker je že toliko šlo mimo, kar bi bilo zanimivo za list, da je kar škoda. Pa upam, da bo še vse to prišlo na vrsto pozneje, ko morda ne bo kaj drugega poročati. Za danes naj omenim le nekaj doživljajev iz zadnjih dni. Kot prvega ne smem pozabiti, da smo za letošnji delavski praznik, ali če hočete Labor Day, poromali kar z dvema busoma na daleč znano božjo pot Holy Hill, ali kakor nekateri pravijo Sveta go- vedno težje hodiš, da nazad nje ko prideš na tla, se H že začno* skoro noge tresti. Toda za krasen razgled, ki ga uživaš z zvonikovih lin, je vredno malo pretrpeti, saj navsezadnje le ni tako hudo. — Ker te pišem o tej božji poti, bodi š*. (to omenjeno, da smo se žc zmenili za prihodnje leto, da zopet pojdemo in nas pojde še več in če kaj nenavadnega vmes ne pride, se bomo pridružili drugim slovenskim faram, katere so zgoraj omenjene in bodo naši pevci prevzeli petje pri veliki slovesni sv. maši v zgornji cerkvi, ki jc krasno Marijino svetišče. — To so samo spomini na to slavno božjo pot, ki jo upravljajo karmelski redovniki. Sedaj pa še kaj drugega. Ne smem pozabiti omeniti, da se bliža medena nedelja na našem slovenskem hribu v Le-montu pri Mariji Pomagaj. — Ta naša slovenska božja pot, ra v državi Wisconsin. Za svo- na.m ye*?° n*jbolj jo osebo rečert to. da sem se že f1 * M tako Krasna kot ona zgoraj omenjena, je Tega ne bomo nikdar dovolj jo osebo rečeill to, da sem se že petnajst let pripravljal da enkrat poj dem na to božjo pot, pa sem vsako leto odnesel za naprej. Končno sem pa le vjel pravi trenutek, da sem tudi jaz videl to tako slavno božjo pot, o kateri je vedel vsak, kdor je bil tam, toliko povedati. Pa je tam zares lepo in za vernega katoličana privlačno. Prav ta-privlačno, kakor so naša božja pota v starem kraju, zlasti boš to občutil, če nisi bil že dolgo let v starem kraju. Na zgoraj omenjeni dan je na tej božji poti bil določen za Slovane. Zlasti Slovakov je ta dan veliko tam. Pa tudi Slovencev pride veliko, saj pridejo vsako leto na ta dan iz She-boygana, Milwaukee. West Al lisa, Waukegan:3. in iz Chi-cage. Iz So. Chicage so začeli nekateri hoditi šele pred nekaj leti, letos nas je bilo pa izredno veliko, da smo imeli kar svojo mašo in sicer v spodnji cerkvi. Da je pa bilo boij slovesno, so č. župnik Father Alojzij peljati s seboj tudi svoje cerkvene pevce, ki so proizvajali peto maso. To je bilo prvič, da so cerkveni pevci iz So. Chicage šli tal'o daleč zapeti in kakor so se pri sv. maši navzoči izrazili, sc tudi prav lepo zapeli. Skoda le, da ni mogel ta dan z njimi tudi nji- se pa g. urednik večkrat prito žuje, da bi naj t>ili naši dopisi bolj stvarni in da bi ne bi'c- v njih toliko "čenčanja". Med pa mislim da ni "čenčanje'. je presladak in preveč dober. Tor rej nasvidenje v Lemcntu na medeno nedeljo 5. oktobra, četudi morda bolj pozno popoldne. Zakaj, berite naprej. V naši fari pri sv. Juriju se namreč pripravljamo za sv. birmo, ki bo — (na nesrečo ali kaj bi rekel) — ravno v nedeljo 5. oktobra ob 2. uri popoldne. — Torej vidite, kako nan; gre vse narobe; in prej smo mislili, da bomo vsi Southcni-kažani lizali lemontski med na to nedeljo, ampak se nam je zaenkrat 'vteplo'. Novinar, pa veste, mora tudi k birmi, kajti, kakšna birma bi naj bila b^ez Novinarja, vas vprašam? Vsi oni pa, ki vam ni treba k birmi, pa na medeni piknik in vam kličem nasvidenje, če me bo po birmi kdo s karo potegnil v Lemont. Novinar » ■ o—*— The American Ship of State will never be sunk if we have poudarjali. — Ko smo imeli Southchicažani svojo nedeljo dne 17. avgusta letos, se nas je zbralo precejšnje štovilo. Ob tej priliki sem se sestal z znanim čebelarjem Father Johnom, ki se poznava še iz starega kraja, ko smo obnavljali starodavno slovensko Ma-1 rijino božjo pot na Sveti gori pri Gorici, katera je po zadnji svetovni vojni bila vsa v razvalinah in ki jo je po vojni zasedel Italijan. S Fathrom Johnom sva se pogovarjala o marsičem, nazadnje sem ga seveda vprašal, kako je kaj s medom. Za čebele mi ni dosti, ker prerade uporabljajo svoje orožje, toda medu se ne tra-nim. Pa mi je Father John povedal, da meda, izvrstnega medu, bo letos v prav obilni meri, kakor ga že nekaj let ni bilo. Obenem mi je tudi pove-< dal, da se že z vso vnemo pripravljajo na "Medeno nedeljo", ki je vsako leto pr a nedelja v oktobru, torej letos 5. oktobra. Obljubil sem iftu tedaj, da bom za takrat povabil vse rojake, ki Novinarjeve dopise berejo, da se v nedeljo 5. oktobra zberejo še enkrat pred zimo pri Mariji Pomagaj in enough battleships for defense. You can help build them by making a habit, of buying Defense Savings Bonds and Stamps. Clevelandski Slovenci ne pozabite DA STE SLOVENCI! V torek dne 30. septembra se vršijo v mestu Clevelandu primarne volitve. Za županskega kandidata na demokratski listi kandidira občeznani zaveden Slovenec okrajni sodnik FrankJ.Lausche Narodna dolžnost vseh Slo^ vencev in Jugoslovanov je, da volijo svojega rojaka. Dan 30. septembra je dan, ko Jugoslovani lahko pokažete svojo narodno in državljansko zavednost. Sto- ---------- rite tako in volite vsi za svojega rala tudi P°dati Miss Florence _ ______T J T> t___1 Mati od Mr. John Gottlieba umrla Chicago, III. — Mr. John Gottlieb, znani slovenski cvetličar v Chicagi, je prejel te dni od doma pismo, datirano 11. augusta t. 1. da mu je umrla v Mozirju na Štajerskem mati še dne 30. aprila 1941. Iskreno sožal je! Na bolniški postelji Cleveland, O. — Mrs. Margaret Vičič iz Rosewood Ave., ki je mati zdravnika Dr. Antona Vičiča, se je morala vleči na bolniško posteljo. Prijateljice jo lahko obiščejo, da ji ne bo tako dolg čas. Veseli družinski dogodki Lorain, O. — Pri družini Mr. in Mrs. Bernard Urbas so oni dan prejeli v dar prelepo hčerko, katere so vsi prav veseli. — Prijatelji častitajo! Dvajsetletnico poroke sta te dni obhajala Mr. in Mrs. Mike Uršič. — Njima pa prijatelji kličejo. $e na mnoga leta!—X. Zopet na nogah ~ 4 Cleveland, O. — Tukaj splošno poznana rojakinja Mrs. Antonija Jevnik iz East 61st Streett je bila več tednov priklenjena na bolniško postelj. Sedaj se ji je zdravje že toliko izboljšalo, da je zopet vstala. Toda bolezen jo je precej vzela. Prijatelji pa upajo, da~bo Tončka kmalu zopet popolnoma zdrava, vesela in zadovoljna. Na dopust je prišel So. Chicago, 111. — Te dni se je nahajal doma nam dobro poznani fant George Blazic, ki je prišel domov od vojakov na no pust. lGeorgre,ki je brat Mrs. Louise Likovich, tajnice društva Marije Čistega Spočetja št. 80, KSKJ., je zlasti znan tem. ki so se udeleževali tolikim priljubljenih baseball iiger. On je igral z igralci od boosterjev društva Vitezi sv. Florijana št. 44, KSKJ., kateri so odnesli toliko zmag, da je nad baro pri Kučičevih na Ewing Ave., katero gostilno se-daj^vodita John in Joe Mako-vec, komaj dovolj prostora za vse trofeje, ki so jih prejeli kot najbolji baseball igralci in Jure se je dostikrat izkazal za dobrega igralca. — Fantu želimo/ da bi bil pri vojakih zadovoljen in bi se zdrav srečno povrnil za vedno domov! V bolnišnici Cleveland, O. — V Glenville bolnišnico se je moral podati zaradi operacije tukaj dobro poznani Joe Z u I i c h, brat Johna Zulicha iz Neff Rd. — V Mestno bolnišnico se je mo- rojaka, da bo Slovenec županil Clevelandu. Vi volilci bote o tem odločili. Volite sami zanj in agi-tirajte med drugimi zanj. Roja ki ne pozabite svojega slovea-skega rojaka! Vsi na volišča v torek 30. septembra! Bricel iz Lakeland Blvd. — Obema žele prijatelji skoraj-šnega okrevanja! -o- — Ali ste že kaj prispevali za ubogo trpeče staro domovino? Ako se ne, položite čim-preje mal dar, domovini na altar! DRZEN PODVIG (Metropolitan Newspaper 8errios) Napisal: Edgar Rice Burroughs 2 dvignjenim nožem se je divjak nameraval pognati na Tarrelo od zadaj. Mseč ni veji je Tarzan nihal z nogami, da je končno vjel džungelska TAR7A 5T AS THE WARRIOR STABBED, M4 HOISTED THE SAfT.TV deklico pod roke. Ravno ko je divjak Tarzan dvignil Tarzelo vetje. zamahnil, je v varno za- BUT ^ANOTHER " BUTAWA LEAPED UP TO DKAS *£R domm: ^^ Toda drugi divjak je priliitel, da potegne Tarzelo zopet dolil Sobota, 27. septembra 1M1 slučaj murnu duh si še tako velik« stvari, če bi mu ne priskočila na pomoč tista velika odkril, da sila, ki jo imenujemo slučaj, bi mu ostale neštete važne stvari neznane. Požar v neki tovarni ob obali reke Liffeya je prvi razodel lepljivoet žganega škroba, ki je pomešan z vodo. Koničasto lopato je izumil neki delavec, ki so m mu vogali dotlej običajne navadne lopate obrabiti, ko je kopal v zelo trdi glini. Neki otrok se je igral s steklenico ftrez dna,x ko je njegov brat, neki švicarski mehanik, pjoleg njegia eksperimentiral 's svetilko na petrolej. Slučajno j« je bila Mol je pri jo raksom, ki so ga dotlej uporabljali za škrobljenje perila. Po njegovem odkritju je postal bo škrob raks zelo važen pripomoček sa konserviranje. Slučaj je pomagal tudi Sene-feldu, da je temnil kamenotisk. Nekega dne, ko je kamenito ploščo gladko brusil, da bi nanjo potem jedkal, ga je mati prosila, naj si za perico, ki je čakala, hitro napiše nekaj perila. Ker ni imel papirja pri roki, je eezniun perila napisal s črnilom kar na kamenito ploščo. Ko pa je hote! nekoliko dni pozneje ta zapisek odstraniti, mu je šinila v glavo položil to steklenico nad plamen mehanik dobil idejo no. Pri tem je v svoje presene- in tako je za cilinder za petrolejske svetilke. Neki nilrnberški brusač stekla je kanil po naključju malo kisline na svoje naočnike in je spoznal pri tem način, kako bi se dalo steklo jedkati. Pogostoma pripovedujejo tudi zgodbo o o-trocih nekega holandskega bru-sača naočnikov, ki so v igri držali dve obrušeni stekli skupaj in so dali tako povod za izum daljnogleda. Neki obiskovalec Yellowston-skega parka v Ameriki se je spodtaknil nad mrtvim konjem. 2ival, ki je ležala tam že dolgo misel, da bi ga odjedkal s kisli St čenje opazil, da je pisava ostala na kamnu. To odkritje ga je po-časi privedlo do izuma litogra-fije. Po srečnem naključju si je Alfred Nobel položil temelj zal ogromno imetje, ki si ga je pozneje pridobil. Delal je v tovar ni nitroglicerina, ki je bila last njegovega očeta. 1876. je opazil, da ima neki zaboj luknjo in da se je skoz to nekaj nitroglicerina pomešalo s kremenčevim peskom. Ta vsakdanji dogodek ga je pripravil do izdelovanja varne in lahko prevozljive eksplozivne snovi. Izumil je dinamit. radio v sedanji vojni V sedanji vojni je mnogo manj novega in tajnega orožja, kakor smo spočetka mislili. Namesto tega pa se mnogokrat izkoriščajo v vojaške svrhe sredstva in načini, ki sprva sploh niso bili določeni za vojno. To je značilnost nemške tehnike; manjših dogodkih iz dnevnega življenja v njihovem domačem mestu. Čudovito je, s kako točnostjo so poročale nemške postaje o najmanjših podrobnostih, kar je dokaz, da so imeli Nemci najpopolnejše informacije. Stran 3 poziv na sejo baragov§ Predno smo se zavedli, je loto in,več preteklo, odkar $e je vršila zadnja seja Baragove Zveze. Čas je toraj, da se zopet snidemo in to v največjem številu mogoče v syrho na-daljnega delovanja za vse potrebne priprave k tej akciji. Vsi čutimo, da je zanimanje za Baragovo Zvezo prepočasno in preleno. Kaj ie vzrok temu? Če je predsednik B. Z. morda premalobvisen, vun z njimi Če j* pa kak drug vzrok, potem mora priti pri tem zborovanju na dan, da se ga odpravi in se začne delati bolj živahno in veliko bolj splošno za to, da bi bil Baraga čim preje prištet med bla- Seja Baragove Zveze se bo letos vršila 14. oktobra v Clevelandu, 0. in sicer v cerkveni dvorani fare sv. Lovrenca na 8582 East $lst St. Program za isti dan je sledeči: Ob 10. uri—Slovesna sv. maša s pridigo. Ob 2. uri—Pričetek seje v dvorani pod cerkvijo. Ob 7:30—Slovesni zaključek 40urne pobožnosti, pri ka-kateri se moli pred Najsvetejšim za Baragovo bea-tifikacijo. Razlog zakaj se vrši seja na delavnik je ta, da se da prilika, da morejo priti zraven tudi duhovniki' izven mesta •Clevelanda. Vemo, da je večini moškim prisotnost pri seji po delu zabranjena na delavnik.^ Vsekako pa bo mogoče se vdeležiti profesijonalistom, trgovcem in takim. Kjer pa moškim ni mogoče priti zraven, naj pošljejo žene na sejo. Glavno je, da je zastopstvo iz vseh krajev. .Prav posebno pa še vabimo uradnike in uradnice raznih slovenskih katoliških organizacij in društev, da prav gobovo, pošljejo svoje zastopnike na to sejo. Vabimo tudi zaštopnike slovenskih katoliških listov in časopisov, da pošljejo koga na j o. Za odbor ' ' ' RT. REV. J. J. OMAN, predsednik, ANTON GRDINA, podpredsednik, , REV. M. J. HITI, tajnik, ^ REV. GEORGE KUZMA, zapisnikar VERY »EV. A. UKANKAR O.F.M., promoter za naše gospodinje se je poraba sladkorja pove la od 91 funtov od 1. 1*21 108 funtov na osebo letno, tega je razumeti, da sta al hol in sladkor kemično si isto. — Kakor trde bi ljudje, Če bi se zavedali,) sladkor v rasnih Čajih, ki pecivih in drugod več ško< človeškemu telesu kakor kj sti, bi ga nadomestili z mednu izdali nalog, da treba so v potrebi v inozemstvu. Mor -iti poročila o vseh inozem- da je danes ravno toliko denar lastninah, naj spadajo k nih prenosov za Evropo kakor ikim vladam ali njihovim poprej. Z drugimi besedami, [žavljanom, ki stanujejo v tej ravno toliko ljudem se pomaga tli od gotovega dneva naprej v Evropi kakor poprej. Omeje-linci, ki imajo tako lastnino na pa je svota posameznih povedo o taki lastnini, morajo šiljatev. Tako se sme pošiljati lložiti svoje poročilo na tis- človeku v Evropi, ki ni ameriški Form TRF 300, ki se mo državljan, kvečjemu po $100 na o dobivati pri Federalni Re- mesec. Enaka svota se lahko po-i Banki ali drugih bankah, šilja vsakemu članu njegove tudi morajo poročati. Poro družine. Z vsako pošiljatvijo pa treba napraviti najkasneje je treba napravljati izjavo, da 30. septembra. Izvzeti so vsi je ta denar potreben za živ-iki državljati, ki so se Ijenske stroške. Najvišji znesek, fli v tej deželi od 27. juni- ki se sme pošiljati ameriškemu .940 naprej, razun v slučaju državljanu v inozemstvu, je ežanov, Dancev, Belgijcev,. $500 na mesec, dodatno pa je •zemcev in. Luksemburža-j dovoljeno poslati $1000, ako se katerih imovine so bile dotičnik hoče povrniti v Zdru-irznjene" pred onim datu- žene države. Seveda ni mogoče Lastnine, ki je vredna še pošiljati denar v vse dežele. ieznim, dasi to ni še nikjer do- *«g toga je ta hrana prava de-kazano. So ljudstva, ki uživajo prav velike količine beljako- Nemci so znali do zadnjega iz.. Poudariti je treba* da radio vin, pa so vseeno zdravi. Tako ni vplival v pogledu nasorns na. pr. Kirgizi popijejo dva do koristiti za svoj vojaški ustroj vse elemente in vse mogoče inštrumente. Tak primer je radio, ki je postal odlično orožje v "živčni vojni". Na ta način doseženi uspehi niso manjši od z drugim orožjem doseženih uspehov. — Švicarski list "Schweizer Radio Zeitung'' piše v nekem članku, v katerem opisuje novo vlo go radio, da so izvzemši tretji raj h v vsej Evropi zelo dolge podcenjevali važnost radia v političnem smislu. V Nemčiji je radiofonija že od leta 1933 v službi države. Cela organizacija radio programa je podvržena državnim interesom. Nemčija je razumela moč radia in tudi nevarnost, katero predstavljajo tuje oddaje, zato je takoj prepovedala poslušanje tujih postaj in predpisala stroge kazni za one, ki se pregreše proti tej naredbL Tudi Italija že nekaj časa hodi po nemški poti. Drugi so videli v tem znak slabosti režima in notranje var nosti, dočim je ta določba postavljena očitno zato, ker so se vlade zavedale velike nevarnosti, ki bi mogla narodu škodovati v urah velikih odločitev. Vse, kar se je zgodilo v poslednjih dneh vojne na Franco skem, nam nudi tragičen dokaz za to. Težko si je predstavljati razdiralni vpliv, ki ga je imel radio na francosko vojsko, kakor z delovanjem tajnih postaj, ki so vsako noč razširjale defe-ti«em, tako z objavljanjem službenih informacij, ki so jih objavljale francoske in sovražne postaje. Tajnih postaj je bil cel roj. Zdaj so oddajale na tem valu, zdaj zopet na drugem. Skrivale so se pod raznimi imeni, kot n. pr. Besede miru, Postaja resnice, Glas naroda itd. S svojimi vestmi so večkrat zmešale vojaštvo. Nemške postaje so oddajale propagande. Preprosto objavljanje vojaških novosti in službenih poročil je delovalo najbolj razdiralno. Francosko prebivalstvo in vojaštvo je imelo zaupanje v svoje orožje, v svoje trdnjave, v svojo armado. Toda v začetku velike ofenzive je nemški radio vsak večer trdil, potrjeval, stalno naglašal nad-moč nove nemške tehnike, nepremagljivost nemškega orožja. Zavezniške čete so smele stalno poslušati posebna nemška poročila, ki so govorila o nemških tnagah. Vsakikrat so pričakovali, da bodo francoske postaje vse to demantirale, toda fran-mtfki general štab je nemške vesti vedno potrjeval. Za časa velikih bitk v Flandriji in na Som-mi je bilo zopet ozračje polno nemških poročil, ki so jih zavezniki drugega dne potrjevali... Tako ni čudno, da je zaradi stalne živčne napetosti odporni duh pri vojaštvu vse bolj slabel. Potrtost je prevzela francoske brambovce. Zato pa se — poleg drugih vzrokov — tudi ni čuditi tako naglemu francoskemu porazu. Nekoliko o beljakovinah V naši dobi se vrši nekakšen bojni pohod, proti preobilnemu uživanju beljakovin, ki so baje krive najrazličnejšim bo- ge hranljive sestavine, kot razna olja in železo, zato ga po pravici smemo imenovati najbolj naravno hrano, ki vsebuje menda vse redilhe snovi. Po- tika tesa in . človeškemu, telesu primerna. f . Med_pa ni samo hrana, je tudi zdravilo pnrti mnogim bo-skoro štiri galone mleka if»| leznhn. Dr. W. G. Sacket, bak-dan v podobi kumisa, kar terologist v Fort Collins, Colo., ustreza 200 do 270 g. beljako-' je po raznih poiskusih dognal. povodovalci so se cesto obračali v francoskem jeziku na vojake tega ali onega mesta, govorec jim v prijateljskem tonu o naj ČEHOSLOVAK VIEH ROJSTVO TRAJNE ZDRUŽITVE CEHOSLOVAKOV, JUGOSLOVANOV, POLJAKOV IN RUSOV (CP) — (S.B.) — V pogledu na vseslovanski kongres v Moskvi se je čehoslov&ški* minister za notranje zadeve Ju-raj Slavik izrazil, da kljub sedanjemu stanju v katerem se Slovani nahajamo, ne smejo obupati. — Zasužnjeni so, je povdaril, od sovražnikov, toda ta sužnost je seme za novo in Boljše skupno sodelovanje sorodnih slovanskih narodov. Iz-te borbe proti nazizmu in fa vine in Eskimi použijejo kaki 280 g. beljakovin v podobi večinoma surovega mesa, kar ustreza 44. odstotkom skupne množine kalorij, ostalo so maščobe. Tudi mnogi beli ljudje, ki žive dolgo v polarnih krajih, prenesejo takšno hrano. Vilhjamur Stepkanson je na pr. živel devet let od samega mesa, pa mu ni prav nič škodovalo. — -Res je tudi to, da ni bolezni, ki bi jo zakrivilo samo pomanjkanje beljakovin. Mnoge bolezni, ki so jih pripisovali temu, gredo po novejših raziskovanjih na rovaš pomanjkanja vitaminov ali premajhnega števila kalorij. Leta 1901 je Silven dokazal na samemu sebi da človek Vzdrži nekaj časa prav dobro, če si dovaja le 26 do 30 g. beljakovin, Neuman je pozneje prenesel poljubno dolge čase z samo 74.2 g. beljakovin dnevno. Takšni poizkusi so važni, ker je mnogo bolezni, kot revmatizem, bolezni žolča itd., pri katerih se mora bolnik kolikor mogoče dolgo vzdržati hrane, ki je cbilna na beljakovinah. — Illupke pravi, da za zdrave ljudi ne poznamo optima beljakovin, ki bi zdravju in teles-! m moči škodoval. Kot minimum pa velja 30 do 40 g. beljakovin. 50 do 70 g. vzdrži večina oseb, 86 g. na dan pa gotovo povsem zadostuje. Q..... # P da nekateri bolezenski bacili, ki napadejo človeka, v medu ne uspevajo in v kratkem po-mrjejo. Naravnost usoden je med za bacile legarja. — Med. če se rabi za sladkarije jedi namesto sladkor j a nikoli ne škoduje prebavnim organom, medtem, ko'jih sladkor zelo ogroža. — Statistika pripoveduje, da se na vsakega moškega, žensko in otroka v Ameriki porabi skoro .108 funtov sladkorja. To pomeni,, da povprečna oseba porabi na leto toliko sladkorja, kakor sama tehta. Odkar se zopet neomejeno točijo alkoholne pijače, Nadet medenjak Deni v primeren lonec pol funta medu, žličico cimeta, ravno toliko klinčkov, četrt funta sladkorja in postavi ra štedilnik da vre sedem minut, nakar odstavi. Deni v skledo funt moke, malo pecivnega praška, tri unče presnega masla,. dve jajci in ohlajenLm Iz tega zmesi testo da je ko in ga pusti stati do di ga dne. Naslednji dan ra: ljaj iz tega testa za nožev debelo ploskev, prereži jo polovico in pripravi na< Mešaj četrt funta sladke eno jajce, četrt funta dre zmletih orehov, v katere sil la limonove lupinice. S tei maži eno ploščo ter jo z pokrij. Razreži na dva široke in toliko dolge k< ali pa izvotli s krapovim cem koleščke in te zo] manjšim obodcem, zloži ji pločevino in pomaži z jaj Ostanke zgneti skupaj ini reži v poljubne oblike; ni ko položi pol orehovega pomaži z beljakom in sp| srednje vroči pečici. tf od $1000, in bančne vloge lanj od iste svote, ni treba Lviti. itev te naredbe bo pome-popis ne le vseh skladov in in tridesetih evropskih de-Kitajske ter Japonske, ka-skladi so bili že "zmrznje-pak tudi skladov vseh m njihovih državljanov, ,teri se niso nanašali one be, ki so "zmrznile" skla-nih vojskujoči^takih de-t so Mehika, Brazil in ce-jetska Rusija, katere skla-bili poprej "zmrznjeni" neje osvobojeni. edba daje mnogo opravka newyorskim bankam. Ce-da ena teh bank bo potre-25,000 ur dela za vse ke skupaj, da se sestavijo ročila. a tega popisa je očividno se omogoči strožja kon-ozemskih imovin. Izvir-zmrznjenja" inozem-adov je bila ta, da se za-inozemski lastniki, ki bi Uijwgje .vsled pritifc- zasedtigočih Nazističnih ob- Ujenje pošiljatev priseljencev'V d, ki bi jih prisiljevali, naj dajo svoje sklade na razpo-ro. Kasneje je bilo zmrznje-napadajočih velesil obrazlo-io s tem, da se v Združenih ivah prepreči likvidacija lovin, prisvojenih vsled pri-ali invazije in da se pre-rečijo puntovna delovanja v Iruženih državah. Vzlic temu strogemu nadzor-inozemskih računov so Z dr. Za večje pošiljatve in za vpo-rabo zmrznjenih skladov je via da, ki izdaja posebna dovoljenja, jako liberalna, ako je tak denar potreben za pošteno trgovino. Seveda je bilo mnogo pritožb, zlasti v slučaju b?guncev, ki so prišli v Združene države, kjer so že imeli svoje sklade, in ki ne morejo razumeti", zakaj ne bi mogli razpolagati s svojimi skladi, čim so izven krempljev fašističnih vlad. Dejstvo je, da morejo te vlade še vedno uveljavljati svoj pritisk, ako dotičnik je zapustil sorodnike v starem kraju. Zato mera vlada jako skrbno preiskovati vsako prošnjo za popolno stajenje zmrznjenih skladov. Prizadete Vlade so odgovorile na omejevanja njihovih skladov z enakimi omejitvami, kar se tiče ameriških skladov v njihovem ozemlju. Ameriški državljani tam nastanjeni ne morejo dobivati denarja od bark, kjer so vlagatelji. To počen jen je pa je jako nepravično, ako se po-koliko še znašajo dovo- stari kraj. Common Council—F.L.I.S. -o- — Nad 100,000 Slovencev, največ starčkov in stark so izgnali naziji iz Slovenije v Srbijo. Ti reveži so brez vsakih sredstev. Pomagajmo jim s prispevki! Amerikanski Slovenec sprejema prispevke v ta namen in jih bo izročil odboru Jugoslovanske pomožne orga- PRI DOBILA SI TROPE J O save jako generozne v pogle- nizacije. Dobra kupčija — Za hitro prodajo — $4500.00 (blizu 42. ceste in Drexel blvd.) Hiia is opeke z dvema stanovanjima in kletjo; 4 sobe na prvem nadstropju in 5 sob na drugem, 2 kopalnici, umivalnica v vsaki spalnici, tlak ves is hrastovine, oboki, zaprti porči, kurjava na paro, avtomatičen kotel za vročo vodo. 10 čevljev visoka ce-mentirana klet z pomožnimi sobami, lesena garaža za en avto. Pripravna za veliko družino ali za "rooming house". Zdaj prazna in popolnoma prenovljena, pripravljena za takojšnjo vselitev. Za nadaljnje podrobnosti — Pokličite Pal na CANal 5462. šizmu izide močna bolj trajna; poadbne m< afr Francoze. No- Cehoslovaško - Jugoslovanska zveza; Cehoslovaško - Poljsko Med —- hrana 'bi zdravilo Grški filozof, očaran po vonju in okusu medn, se je izrazil, da je med kapljica zvezd in mavrice. — Stoletja so ljudje verjeli, da čebele nabirajo meti kar naravnost te cvetlic in ga nosijo domov. Šele pozneje je zrtanost dokazala, kako čebele sladki nektar cvetnih čašic prenovijo na za- ZLATA KNJIGA ki smo jo izdali za petdesetletnico "Amerikanskega Slovenca" sodelovanje se je ie pričelo in *res čudovit način v sladki mod. sporazum med Rusi in Poljaki L- Pole« rajnih sestavin in je že na vidiku._____^___j {sladkorja vsebuje med še dru- _„ - ______si je Mrs. Frank Newell žensko .prvenstvo v igranju golfa in na gornji si ijanemjajjMn ra*karoje trofejo, ki si "jo je pridobila je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, CAp stane samo___________•_____________Jl/L Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se- Cp dan jo Zlato knjigo, obe za samo_______* Naročila sprejema: >j 'i Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois AKtfiRULARslci sLOVEMlte Sobota, 27. septembra 1941; "Gospod Hubert, vi ste plemenit človek, jaz pa sem le neznatna, mlada učiteljica. Ali mi boste odbili, če vas prosim, da mi bodite svetovalec in prijatelj?" — Kakč topla majska noč! Najraje bi jo bil potegnil na moje srce. in jo prosil: "Bodi moja! Bodi moja nevesta! Bodi moja žena!" Toda premagal sem se in le rekel: "Se-* veda, ljuba Erika, vedno in za vselej vam hočem biti dober prijatelj." DVANAJSTO POGLAVJE. Tlmova usoda. — Naš vaški pismonoša. — Ljubezenska tragedija obeh dvojčk. Pri šoli smo se poslovili. Šel sem z Bol-težarjem nekoliko poti sam. Rekel sem: "Gospod Boltežar, danes ste nekaj namignili, da imate nov sum radi Biankine-ga umora." "Nikakršen nov sum ni. Že dolgo imam ta sum, ki se vedno bolj zgoščuje. "Ali mi ne marate povedati?" "Ne." Šla sva dalje, govorila o tem in onem in se ločila tam, kjer se dvigne cesta proti moji hiši gori. Ko sem bil storil komaj sto korakov, je zakričal Boltežar za menoj: "Gospod Hubert!" Vrnil sem se k njemu. , "Ali mi obljubite, da o tem, kar vam seda jle povem, nikomur ne boste nič pravi li, da meni pri nameri, da dobim v roke Biankinega morilca, ne boste ravnali na sproti?" "Seveda, to vam že obljubim. To se samo ob sebi razume." "Lepo. Potem vam kratko in malo povem, kdo je Biankin morilec — vaš Tim!" "Tim? — Moj sluga ^mT" "Da. Le ne smejajte se! Ne mislite, da si izmišljam take reči samo iz ljubosumnosti radi dvojčk pri "Grozdu", ki mi jih čhe skupaj lahko ukradejo — ne, iz svoje zapisnice vam lahko dokažem, da sem si že pet dni po umoru zapisal ime Tim z velikim vprašanjem. No, glejte, nisem detektiv, kakor pripovedujejo o njih v pre-groznih povestih, uradni predstojnik sem, policijski človek z dežele, ki ima to prekleto dolžnost, da pazi, da se ne krši zakon. In tedaj sem si rekel: Kdo le more biti? Stari Grčar? — Izključeno! Tako grdo sumniči lahko le meščan; ki vašča-nov ne pozna. Stara Grčarica? Tej bi jaz prav rad prisodil, toda deklica ji je bila vendar za vabo, vir zaslužka. Ne bo šla in ubila svojega najboljšega konja v hlevu! Belčarjev Tonče? Ljubosumen je bil, kakor da bi bil blazen, toda s svojo tatvino je dekleta privezal nase, hotel je pobegniti z njo, je torej ne bo ubijal. Na Golobove-ga pa se tisti večer ni namerila, kar sem trdno dognal." Tu sem ga prekinil. "In kaj naj bi — za božjo voljo — napotilo mojega slugo Tima, da Žagarju zažge?" "Čakajte!" je vzkliknil Boltežar. "Saj nikakor ni rečeno, da je tisti človek, ki je ubil Biankp, za£j iM &i Žagarju, da, jaz trdim, da obs za druge- ga niti vedela ni Slučajno se je zgodilo oboje en. in ečer. V neki notranji zvezi je seve iko vse skupaj. Toda prepričan sen ta to dve dejanji, ki sta neodvisni dr d druge." "Te svoje mis -ate povedati sodni- ji, gospod Bolte: '5 • • " "Tega pač ne toril! Da mi poreko tam: Kaj pa ho< neumni kmet? Sami vendar bolje ve Je — toda sam zase stikam dalje. T mi ne da miru. Veste, tudi zaradi ja Grčar j a. Svoj živi dan tega človek >m mogel trpeti; odkar pa je v zap< a pogrešam." "Tima torej e — Tima? Gospod Boltežar, to je č nenavadna misel." "Prav nič ne na T Da je bil kakor neumen tisti Čr )ajte na barju za petami, veste. Na umora je bil vaš gospod Tim, ki u: ividanja vredno svobodo, z doma. ] n*i "Grozdu", kjer je najprej dobil i isko dolg nos. Tedaj sta bili dvojčk: metni. Ko je bil odbit, pa je — p cakor sem dognal — odvihral iz goj najbrž proti bajti na barju; srečal iko, ki je bila namenjena k "Gro: najbrž se je v svoji ozabil, ona se je brain tedaj — jo je ubil. čkrat dogajajo take strasti nad de nila, morebiti Kakor se tiso reči na svetu. "Ne, gos z marsikater pa, ki mu jih izključeno." "No, tako dokler vam Vsa vas je kc je ležala kem Oflru, pogrebu, cer člove zgodi. Mo bled kako ižar, Tim je veternjak :o, takih slabih dejanj tte vi, ni zmožen. To je [nite pri svojih mislih, »m ravno nasprotno, it umorjeno Bianko, tem domu na mrtvaš-Tim ne ; vsa vas je šla k ne. Zakaj ne? Saj ga si-d vidi, kjerkoli se kaj est ga je grizla r tedaj je dirjal okrog; kakor mi je pravila Ika; seveda, neumna ženska misli, le Biankina smrt tako po-trla. Da, |>lan je ležal v postelji cel dan." "To je v postelji "Lepa i jaz bom t krinkal. Ločila s vkreber. M ščale, v dol kaj sta sta varjala ka pomladi. V rakala dru to. Gozd ni Rojak se je čudil kako je mogoče, da njegov sosed Frank ve nih postavah, zakonih in marsičem drugem. Vc ko pripoveduje to in ono v družbi. On sam pa dneva je to "pogruntal". Videl je, da sosed "Amerikanskega Slovenca", kjer 90 najnovejše jasnila in pouk o tem in onem. Naročil si ga je o vsem točno informiran. Naročite si dnevnik Stane za celo leto $5.00, za pol leta $2.50; za letno; za pol teta $3.00. Naročnino pošljite na: AMERIKANSKI SLO 1849 West Cermak Road, iv ve toliko o raz-| ljudje ga poslušajo Nekega dan stalno čita razna druga poln zdaj: je tudi on I Slovenec" tudi vi inozemstvo $6.00 TEC Chicago, Illinois NEMCI HOČEJO UNIČITI Časopisom v takozvanem "Protektoratu" je bilo prepovedano objaviti katastrofalne odredbe, kakoržne so Nemci pod-vEtli proti prihodnji češki inteligenci. Po Hitlerjevih fantastičnih učnih odredbah, s katerimi hoče napraviti neuke sužnje iz ljudstev v okupiranih deželah, so v Pragi in Budejovicah zaprli sedem višjih šol za nastopno šolsko leto. Tako je ostala v Pragi samo ena s samo enim letnikom višješolskega pouka, v kateri je prostora za samo 40 slušateljev, med katerimi ne sme biti več kot deset slušateljic. Podobno so bile zaprte šole še v šestnajstih drugih mestih, kakor tudi teologična šola v Pragi. Podobno se je zgodilo s Šolami tudi v Moravskem protektoratu. — V Brnu .je bilo ČEŠKO INTELIGENCO obsojenih 20. čeških študentov iz Olomuca, zaradi sabotaže in so bili poslani v Nemčijo, . Iz Bratislave se poroča, da z nastopnim šolskim letom je za-branj eno rabiti v šolah učne knjige, ki so bile natisnjene predno se je formirala "svobod na" Slovaška. To velja za vse osnovne šole in učiteljske akademije. — o KRVAV PRETEP V ŠIBE- NIKU (SP) — (S.B.) — Kakor poroča neki dopisnik, je na-ženskih j stal v Šioeniku nedavno vejik pretep prava vojna, med skupino -jugoslovanskih delavcev in italijanskih vojakov, pri katerem je bilo več sto fašistov ubitih in večje število jih je utonilo v morju. J. M. Trunks je tedaj nekaj dni ležal je influenco." • ! No, gospod Hubert^ Lčkanega podleža raz-[te se name. »amoten sem šel po cesti svetil; zvezde so se ble-|ladko peli slavčki. In tu-moža, ki sta se razgo-pa policaja v zatohli stražnici. Moje mis& napotile nazaj k Eriki ] Grubelnik. In a se ni mogla odtrgati od tega stroga dogodka v začetku noči, ko sva sama ko-drugega, j? mislila na , kjer se hitro vse opravi in pozabi.lez dvajset let bodo govorili ljudje I dolini med gozdovi o Biankini smlorebiti ženin z nevesto pri veseli sviiorebiti mati s svojimi otroki na izplu poletni večer.-- Naznanilo in zahvala Žalostnim srcem naznanjamo vsem našim sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustil soprog, o*, oče . _ Math Novak Pokojni je bil rojen 23. januarja 1870 v vasi Vrtača, fara Semič, umri pa je po dolgi in mučni bolezni za rakom 7. septembra 1941. Pokopan je na pokopališču pri cerkvi sv. Brigite. Pogrebne obrede so izvršili Father Sedej. Pathru Sede ju se iskreno zahvaljujemo, ko so darovali sv. mašo zadušnico, in pa tudi, ko so pokojnika obiskovali med njegove dolgo boleznijo in mu podelili sv. zakramente. Enako lepa hvala Pathru Pirnatu iz Eveletha in Pathru štuklju iz St. Paula, ko sta prišla na pogreb. Prisrčno zahvalo smo dolini vsem tistim, ki ste pokojnika obiskovali v bolezni ter prihajali k njemu od blizu in daleč, kakor iz Ely, Tower, Virginia, Chishobn, Iron Mountain, Crosby, in I ronton. Enako se iskreno zahvaljujemo vsem tistim, ki ste darovali za sv. maše ter za vence in cvetlice. Ne bom vas vsakega posetej imenovala, ker bi vzelo preveč prostora ter bi tudi lahko katerega izpustila. Vendar pa še enkrat vsem skupaj najlepša hvala. Ti pa, dragi soprog in oče, počivaj ▼ božjem miru in naj ti cveti večna luč. Žalujoči ostali: MARY NOVAK, soproga, ter Šest sinov in ena hči, vsi - poročeni, ter 20 vnukov. Sinovi: JOHN v Virginia, ANTON v Minneapolis, FRANK v Oor, ter PETER, ALBIN in EDWARD na Greaney; hči MARY (omoi. Ar- . . iies) v Flint, Mich. Greaneyc*if inn:, 20. septembra 1941. "" 'mm Splošno se pri sedanji krizi v Jugoslaviji vsaj "uradno'' Hrvatje še dobro držijo. Ako je 180 enako uradnih zastopnikov Seljačke stranke zahtevalo, da maj novi "vodja" Pa: velič to stranko razpusti, kakor poročajo taki, ki so prej prisegali le na Seljačko stranko, to nikakor ni dobro, ker so se ti Le-Hrvati obrnili po vetru in so brez hrbtenice. Vsi ljudje pač nimajo glav na pta-vem mestu. Amerikanski poročevalec, Brown, ki je bil doli, ko so na^iji "zasedli", p.ncča stvari, ki bi se navadnemu č'o-veku zdele nemogoče. Vse v krukastih zastavah celo po Bosni, preden se je kak Nemec prikazal, in če se je prikazal, r.avadušeni "Heil Hitler". Gola norost. Ta norost se bo stopnjevala, dokler bo ta veter pihal. Sedanji še bolj Le-Hrvati raglašujejo, da sploh niso nobeni Slovani, ampak pristni Nemci, in ker neki le že čutijo, da Lah pritiska z odira- boj, ko je bilo prej joj in se je Varšava veselila, ker je Praha padala. Oblaki in megle se pa prikazujejo. Cehi so v pojmovanju pred Po'jaJ.i, ker Poljaki so se šele malo vzbudili kot Slovani. Vidim vest, da Cehi nekaj govorijo o bodoči "ruski" meji prav tam na meji Cehoslovakije. Sicer je to muzika v bodočnosti,' ampak nekaj so pri goli vesti Poljaki zgrbančili čela, ker taka "ruska" meja jim ne gre v njih pojske glave. In tako je prišlo menda do malega ravsa v Londonu, kjer so vlade brez držav. Ni ravno razveseljiva ta* ka vest, ako je resnična, ampak niti ni obupljiva, ker pričakovati je še dosti več take robe med slovanskimi "brati", ako bi se res pomaknila "ruska" meja na prejšnjo čehoslo-vaško mejo. ■ Tudi pamet in razsodnost ne pride le po enem dnevu. Poglejte samoie, kako utegne biti doli na Hrvaškem, ako bi se "ruska" meja njem, se mnogi razglašujcjo jpotegnila do — Trsta I! Bodite za Nemce tudi politično, da bi I na hude pojave pripravljeni bili kot "Nemci" pod zaščito pri vsi veseli zarji na slovan- 4 : NOVE SLOVENSKE samega Hitlera. Sam Pa velič je moral to robo prepovedati, da bi ne ostal sam kot Hrvat brez vsakega Hrvata. Z ljudmi, ki nimajo dosti pod kapo. je križ. Ako bi se veter obrnil, zapihal od druge strani, bo zopet vse po novem vetru. Upajmo vsaj, da zapiha od prave strani. * Omenil som, da se kaže vesela zarja na slovanskem nebu. V Moskvi govorijo o slovan-stvu, apelirajo na slovanstvo. Ne more biti le gola hinavšči-na pri drugače zvitih sedanjih Moskovičih. S Poljaki so s^ malo pogodili, ustanavljajo se slovanske legije, tudi priprt st < narod željno gleda ha Moskvo in upa na rešitev iz Moskve. Priprost naron navadno pravilno sodi. Ob zarji pa se v jutrih prikažejo tudi oblaki, dr. zarjo zakrijejo. Cehi in Poljaki so «e baje tudi pogodili med se- pri vsi skem nebu. Vsak teden en dopis, naj bo geslo vsake naselbine. Listen to PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to 2 P. M. STATION WHIP, 1520 kilocycles (Top of the Dial) plošče RCA VJKTOR družba je izdala te dni nekaj/novih slovenskih plošč, med temi je tudi nekaj prejšnjih. Dobijo se za enkrat samo plošče, ki so navedene v tem seznamu. Viktor plošče stanejo vedno 73c vsaka. Manj, kakor tri plošče po pošti ne pošiljamo. Sledeče Viktor plošče se dobijo: V-23001—POSKOČNA POLKA, LJUBLJANSKI VALČEK, Hojer Trio__ V-23002—LEPA JOSEFA, valček, TEREZINKA, Pevei Adrija in Hojer Trio.. V-23007—SAMO DA BO LIKOF. EMPAJRIS, Pevci Adrija in Hojer Trio V-23013—KAR IMAM TO TI DAM, NE £>OZABI ME, polka. Hojer Trio__ V-28017—NE POZABI ME, polka, PO VALOVIH, valček. Hojer Trio. V-23021—NOVOMEŠKI PURGARJI, koračnica, TRBOVELJSKA POLKA, Hojer Trio V-23029—DRUŠTVO KASTROLA, L in II. del, Adrija pevci in Deichman brata-------- V-23030—JOLIETSKB DEKLICE, polka, LOVEC MAZURKA, Deichman -75c -75c -75c -7Sc -75c .75c DR. H. M. LANCASTER Dentist1 2159 West Cermak Rd. (ogel Leavitt St.) T de f on Canal S S17 CHICAGO. ILL. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko dio uro od 9, do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. DR.JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 3 Pregleduje oči in predpisuje očala 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland A veno« T«L Canal 0523 Uradne ore: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. -75c brata .75c V-23031—TONE S HRIBA, tnunplan, KOROŠKA KORAČNICA, Deichman brata V-23032—ZELENI JURIJ, STUDENTOVSKA, Adrija in Hojer Ti V-23033—DOMAČE VESELJE, » >{ VESELA POLKA, Adqja in Hojer Trio -75c PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI Louis J. Zefran 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. — Najboljii avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja — MrtvaJka kapela na razpolago brezplačno. — CENE ZMERNE. —75c .75c -75c ___75c V-23034—MILKA MOJA, valček, VIPAVSKA POLKA. Hojer Trio V-23035—NASA NOČ, polka, KOKOŠJI PLES. Rudy Deichman in njegov orkester. V-23036—-RUDI ANN A tnimplan, IGRAČKA POLKA* Rudy Deichman in njegov orkester------75c K naročilu je pridjati potrebni znesek v Money odru, ali čeku in nasloviti na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Nove plačilne kniižice ZA DRUŠTVA K. S. K. J. Trpežne vezane v platno, narejene za 12 let. Velikost 4£{x3 inčev, primerna velikost za fep. Tiskane na dobrem pismenem papirju s pivniki, po kakorinih druitva vedno popraiujejo. Na platnice pride tiskano ime druitva, Id jih naroči. - 50 knjižic.___$8.50 — 100 knjižic.—$13.75 Pri vil jih naročilih dodaten popust. Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois i n n " n