93. številka. Ljubljana, vtorek 26. aprila. M V. iHo, 1881. NAROD. Meščanje! Naši kandidatje za volitve v mestni zbor so: Za II. razred, ki voli vtorek aprila Itajer A loj/.ij. c. kr. računski revident in hišni posestnik. ItIcmciičič Ferdinand, ingenieur. Potočnik FrailCC, stavbeni svetovalec v pokoji. Iiirasselli Peter, deželni odbornik in hišni posestnik Za L razred, ki voli v sredo 2?. aprila: Vortlllia France, trgovec in hišni posestnik. | l>r. A I Ion s v|os<\ odvetnik. Narodni centralni volilni odbor. Mej volitvami! 1 NaŠe Nemce je zadnja oricijalna izjava močno preplašila in zbegula. Celi dan si jih videl letati po Ljubljani, in če sta se dva srečala, podajala sta si melanholično roko, in tiho sta govorila in šepetala, in skrbno se ozirala, da bi jih ne čulo kako nepoklicuno uho. — Ta nemški strah pa je dospel do svojega vrhunca tedaj, ko se je zvedelo, da je gospod Leon Suppantschitsch, prej ko ne na korist svojemu kandidatu gospodu Bambergu, popravil in popilil po svojej uemškej volji uradno noto. To so razmere! Vladna izjava bila je v prvotnej svojej obliki Še nekoliko bolj ostra, kot pa smo jo čitali v uradnem listu. Ali tista ostrina se je uže pred tiskom v rokah nemškega gospoda Suppantschitscha skrhala, kateri gospod ima brez dvombe željo, nemške svoje prijatelje braniti proti sovražnim napadom, in to tudi tedaj, če prihajajo ti napadi celo iz vladnih krogov. Ah naj je stvar kakor hoče, toliko je istina, da se je vladna nota mej tiskom nekoliko poškodovala, in da je nekoliko polomljena zagledala beli svet. V tej noti bilo je namreč kategorično izrečeno, da vlada ne more trpeti, da bi njeni uradniki bili agitatorji v sedanjih volitvah. Vsak vgane takoj, da je tako energičen stavek nož, ki bi se bil zabodel nekaterim gospodom visokim uradnikom v meso, kateri gospodje visoki uradniki brez agitiranja živeti ne morejo. Tu je v prvej vrsti gospod Kado slav Pirker, deželni šolski inspektor, ki z osten-tacijo pri vsakej volitvi agitira za nemške kandidate, in ki tudi sedaj s svetim ognjem agitira, ter se stavi v protislovje z vlado, kate-rej je uradnik. To je brez dvombe tudi razmera! — Mi si ne moremo pomagati, kakor stvar preobračamo in sučemo, vedno si moramo misliti, da je urednik ali korektor tiste energične besede zategadelj izpustil iz vladne note, da so tiste agitatorske glave izmej gospodov uradnikov v soboto in nedeljo svoje nemškim kandidatom ugodno delovanje dokončati mogle in da posebno gospodu Rtidoslavu Pirkerju tistih procesij od hiše do hiše ustaviti nij bilo treba. Če nam je dovoljeno prizor iz Marije Stuart kopirati, moramo vsklikniti: Graf, dieser Druckfehler (?) kam euch sehr gelegen! Pa ne samo gospod Radoslav Pirker, te-muč tudi gospod oskrbnik tukajšnje cigar-nice ozira se sedaj z veliko hvaležnostjo v tiskarno našega vladnega lista, ter povzdiguje do nebes srečno tisto „korektorjevo" roko, ki je obrezala vladno izjavo, kakor se obreze v spomladi mlado drevesce. Gospod cigarnice oskrbnik si je v svojem uradu absoluten zapo-vednik, kjer mu mora vsak pokoren biti. V svojem uradu, si misli gospod cigarnice oskrb nik, sem jaz sam deželna vlada, sem jaz sam deželni prezident, sem jaz sam minister! O tem gospodu oskrbniku se tore i pripoveduje, da je poklical pred se vse svoje uradnike, jih ostro pogledal, kakor pogleda korpo-ral svoje rekrute, jim pobral potem volilne listke, ter jih napolnil z imeni nemških kandidatov. Končno pa jim je zabičil z vso odločnostjo, da morajo in smejo voliti samo nemške kandidate. Energično postopanje! \Valil-stand reeht! Mi temu početju ne pristavljamo nikacega komentara. Vlada bode gotovo toliko upliva še imela, da bode ustrahovala reni* tentnega uradnika, naj je potem šol ski inšpektor ali cigarnice oskrbnik. Gola resnica pa je, da nam je vladna izjavu o piavem času se objavila, ker drugače bi bili znani uradniški agitatorji kakor vsako leto nastavljali tudi letos svojo pasti, češ, vlada je sicer objektivna, ali zapisano pa nij nikjer, da naj je objektiven tudi posamezni uradnik. Jedna osoba je, ki se nam smili! To je gospod grof Chorinskv! Kdor ga pozna, ve, da nij fanatičen Nemec, in tedaj, ko je melanholične svoje poglede obračal na celovško deželno predsedništvo, tedaj je hotel biti pravičen še celo koroškim Slovencem! Ali sedaj hoče politično svojo karijero pričeti na ljub ljanskem magistratu! Bil je sila nesrečen tre-notek, v katerem se je dal pregovoriti, da je prevzel nemško kandidaturo na aristokratično svojo ramo ! Sedaj je v nasprotji s svojo vlado, v nasprotji z nami Slovenci, ki smo mu časih vendar dobro želeli in v nasprotji tudi B koroškimi Slovenci! Ko bi gospod grof mogel obrniti, gotovo bi rad obrnil, in to toliko raje, ker mora vendar dobro vedeti, da ga naši Nemci kandidatom nijso izvolili zavoljo njegovega grofovstva, temuč jedino le zategadelj, da so imeli vabo (koder), na katero naj bi se lovili politični uradniki. V istini grof Chorinskv ae nam smili! Die ich rief die Geister etc. Gospodom volilcem druzega in prvega razreda pa še jedenkrat gorko na srce pokla-damo, da naj tistih gospodov uradnikov, ki so moledovali krog njih ter jim priporočevali nemške kandidate, ne identificirajo z vlado. Ti gospodje uradniki razpeli so agitatorsko svoje bandero proti volji visoke vlade ter vam priporočali kandidate, ki so vladi sovražni. Vladi pa je ležeče na tem, da pridejo v mestni za-stop njeni prijatelji, a ne njeni nasprotniki. Volite torej po narodnem centralnem volilnem odboru vam priporočene kandidate! Po I i i ic u i VRAgl ed. Notranfe ci«»x«»iISI. Iz Leikovca pri Krškem 17. aprila. [Izv. dop.] Pod naslovom „Krainische Schul-zustande" prinaša graška „Tagespost" uvoden članek, v katerem na dolgo in široko razlaga, kaka krivica se godi nemštvu v kranjskih šolah in kako se proganjajo za nemštvo zavzeti ljudski učitelji. V dokaz svoje trditve pripoveduje zgodbo znanega Žvokeljna, katerega tako opisuje, kakor bi bil ta človek žrtva svojega nemškutarj enja. Vse toje prosta laž. Žvokeljna so šolske gospodske vedno zelo protežirale, ker je bil nemškutar. Vesteneck ga je bil postavil za nadučitelja v Litiji, pa se je ondi tako obnašal, da mu je službo odvzel in ga postavil na nižjo šolo. Dasi ravno so šolske gospodske dobro vedele, da je njegovo vedenje zelo slabo, vendar so ga zopet tako protežirale, da so mu dale stalno nadučiteljsko bIuždo v Leskovci pri Krškem, kajti njegovo „politiško vedenje" je bilo korektno (nemškutarsko), kakor ga je Vesteneck pač klasificiral. Nižje šolske gospodske so se ga večinoma branile, a ko so videle, da ga deželno šolsko svetovalstvo na vsak način imenovati hoče, udale so se usodi. V obče se je mislilo, Žvokelj se bode zdaj poboljšal, skrbel za šolo. Nad tem se pa pri nas nihče nij spodtikal, da je bil mož nemškutar. Kdor Leskovec pozna, dobro ve, da Leskovčani nijso za slovenščino zelo vneti; za tega delj pa Žvokelj nu nihče nij nasprotoval radi njegovega političnega mišljenja, marveč bo ga vsi lepo sprejeli, občani, duhovščina in učiteljstvo. Žvokelj pa se je koj naveličal mirnega življenja ter začel zabavljati Slovencem, ki mu nijso nikdar nič zalega storili; pa tudi Neslovence nij v miru pustil. Pijančeval je po krčmah, po noči se okrog klatil, zadel prepirati se se svojima mirnima tovarišema itd. Gospod c. kr. okrajni glavar je bil pa prav prijazen s tem človekom, ki mu je v zadevi politike v njegov rog trobil. Žvokelj je letal vedno k njemu in poslednji mu je tudi časopise, n. pr. „Neue freie Presae" posojeval. Žvokelj si je zdaj mislil : Kdo more meni škodovati, ko imam tako mogočnega prijatelja? Zato pa je dalje se prepiral in enkrat celo stepel s kmetskimi fanti, ki so ga bili v krčmi še na tla vrgli. Končno ga je sodnija v Krškem na šest tednov obsodila, kar je okrožna sodnija v Iludolfovem potrdila. Ko je Žvokelj čutil te nevarnosti, popihal jo je brez dovoljenja v Bosno. Bil je doli nekaj mesecev, prišel nazaj, hotel tukaj še šolo imeti, kar se mu pa od strani g. glavarja še branilo nij, in bi jo bil morda tudi imel, ako bi ga ne bile sodnije zaprle in v Ljubljani v luknjo vtaknile, kakor se tukaj pripoveduje. Zdaj ko je svojih šest tednov sedel, je, kakor „Tagespošta" pravi, suspendiran. Po sklepih „Tagespošte" je pa prišel Žvokelj do te kazni samo vsled svojega nemškutarj enja in rodoljubja. Koliko laži torej na enem kupu! „Tagespošta" apelira naposled na kranjski deželni šolski svet, naj se zdaj on potegne za to „tUchtige padago-gische Kraft." O radi verjamemo, da se utegnejo možje a la Dežman, Scbrey in drugi zanj potegniti, in verjetno je tudi, da bode še naš glavar besedo zanj vložil. Upamo pa, da bodo drugi možje, zlasti g. c. kr. deželni predsednic, nad katerim se „Tagespošta" v omenjenem članku tudi spodtika, češ, da svete narodnjakov posluša, skrbeli rajše za poštene učitelje dostojnega obnašanja, a ne za nemškutarska osobja a la Žvokelj. Iz Ptuja 20. aprila. [Izv. dop.J V mirnem Ptuji je bilo nekaj časa sem ugodno življenje; nevojak z vojakom, mestjan z uradnikom, Slovenec z Nemcem, — vse je v naj-lepšej slogi živelo, se skupaj radovalo in skupaj trpelo. In sedaj V Kak razloček! Garnizona, komaj je prišla, želi si uže v dr *go mesto priti in se popolnoma od mestjanov izolira; uradniki se javnih prostorov izogibljejo in se po trudapolnem delu takoj k svojej rodo-vini vrnejo, ker od mesta za svoj trud druge hvale nemajo, kakor ovado pri višjih. Na Slovenca slobodno vsak pobalin blato meče! In kdo je vse te neugodnosti zakrivil? Mestno starešinstvo in nikdo drugi ne! Kar imamo to mestno zastopništvo, to je od leta 1876, v mestu več pokoja nij! Mesto da bi naši očetje za blagor občine skrbeli, občinsko premoženje kot dobri hišni gospodarji oskrbovali, zdravstveno, nravstveno policijstvo izvrševali, ljudstvo pred krivo vago, mero itd. varovali, — mesto vsega tega pa tira občinsko starešinstvo veliko politiko. Občinski zastop je poslal dva „politikarja" na Dunaj k nemškemu „partei-tagu" na mestne troške, kar je množino mestjanov jako vznemirilo; —občinski zastop je stopil kot ud z zdatnim doneskom iz občinske blagajnice k hujskovalnemu nemškemu šolskemu društvu; občinski zastop je protest vložil proti znanej dr. Vošnjakovej resoluciji, zadevajočej šolsko pripravništvo v Mariboru; občinski zastop je sklenil in odposlal protest proti znanemu Stremajerjevemu ukazu zastran rabe deželnih jezikov pri sodnijah na Češkem in Moravskem, kar nas v Ptuji gotovo toliko briga, kakor lanski sneg itd. Od velike politike na nesnažno polje denuncijacije je samo korak! Okrajni glavar g. Trautveter je prva žrtva denuncijacje, ker se ošabnosti županovej uklanjevati nij hotel; klici po preiskavi proti gospodom uradnikom so se najprej začuli iz mestnega starešinstva. Gospod župan je ptujskega jako mirnega in tolerantnega prosta celo pri ministerstvu tožil, ker se je pri njem v konsistorijalnej seji raba slovenskega jezika v cerkvenem uradovanji sklenila! Mestno starešinstvo je sklenilo go spoda profesorja Žitka pri deželnem odboru denuncirati in za njegovo odstranjenje prositi, ker nehče po političnem receptu g. Breznika in Piska zveličan biti! Župan je o priliki volitve v državni zbor drugemu profesorju, kateri se je predrznil kandidata o vojaških stv/reh interpelirati, zažugal, da bode za njegovo od-stanjenje iz Ptuja skrbel! Tako gre od osobe do osobe, od stana do stana! — Mestna policija služi samo mestnim očetom in njih nakanom! Pri volitvah v mestno zastopništvo morajo od hiše do hiše laziti in stare očete za novi odbor priporočati; pri' volitvah v državni zbor love volilce v delovnicah in pisarnah, da jih tako potem vlačijo na volišče. Kjer pa bi policaji biti morali, tam jih pogrešamo! Ves posel pri mestnem zastopništvu opravlja en uradnik kakor hoče in more! Župan je prva glava agitacije in hranilnični ravnatelj, ker to zadnje mu nese na leto, kakor pravijo, najmenj 6000 gld. Še tistih 100 gld., katere ima kot letni pavšal in katere so prejšnji župani navadno mestnim ubogim prepuščali, mirno v žep vtakne! Gospod Pisk pa je pri vsem tem diabolus, ta Pisk, kateri je preje v Kanižanskem predmestji ščuval in hujskal in kateri zdaj v mestnem starešinstvu hujska in draži! Mož bi rad pri svojej brezkončnej Čestilakomnosti župan, okrajni načelnik, deželni in državni poslanec postal, akoravno nikdo ne ve, od kod je in kaj je preje bil. To je tedaj oligarhija! Uradnike, profesorje, Slovence, kmete žalijo, obrekujejo in ovadujejo! Je-li, to je kaj ugodno življenje. Mestjani ne smejo sami misliti, ne samostalno politikovati, to vse mestno starešinstvo za nje stori. Mestjani smejo samo na komando priki-movati, kar jim g. Pisk veleva! Čuditi pa se moramo, da poštenja vredni možje, kateri v mestnem odboru sede, to vse mirno gledajo! Z Dolciiskegra 20. aprila. [Izv. dop.] Das Osterei des Unterrichtsmiuisters fiir die Slovenen — glasi se naslov nekemu spisu v zadnjem „Laibfcher Wochenblattu.B Dopisovalec tega spisa srdi se nad ukazom naučnega ministra, češ, da so dobili Slovenci za pirhe ao posebnej miiosti naučnega ministra, izvanredno darilo, vsled katerega se smejo v pripravnici ljubljanske j nekateri predmeti sloveu-skim kandidatom, ki se pripravljajo za učitelje slovenskih ljudskih šol, predavati v našem domaČem slovenskem jeziku. Strašan crimen lae-sae majestatis, ako podeli nam minister naravno pravico, katero imajo drugi narodi uže dolgo Časa!! Najbolj razžaljivo v tem spisu je pa to, da se predrzne zgoraj imenovani dopisovalec slovenske izraze, ki se rabijo v naravoslovji „Kaudervfiilsch von slovenischen Bezeichnungen" imenovati. Tu hočemo navesti mu v kratkem nekoliko izrazov, da se bode prepričal, da jezik slovenski nij ciganski jezik in da slovenski izrazi naznanjajo reč v naravoslovji ravno tako jedrnato, kot nemški. Slovenski izrazi za mineralogična imena iz vrste rud, kršcev, sijajnikov, svetlic, soli-kovcev in težcev so: magnetovec ali magnetni železovec Magneteisenerz, rudeči železovec Itoth-eisenitein, svetli železovec Eisenglanz, luskavi železovec Eisenglimmer, rudeči svitloglav rotber Glaskopf, rujavi železovec Brauneisenstein, rumeni glivnati železovec gelber Thoneisenstein, bobovec Bohnenerz, bakrovec Rothkupfererz, kositarjevec Zinnerz. — Rumeni železnati kršeč ali pirit Eisenkies, markazit ali sivi železnati kršeč Graueisenkies, siiličevec Speerkis, stre-menovec Strahlkies, grebenovec Kammkies, ko-^ altin ali kobaltnati kršeč Glanzkobalt. — Tetraeilrit aii sivkasti sijajnik Fahlerz, antimoni t ali antimonsijajnik Aotimonglanz, galenit ali svinfnati sijajnik Bleiglanz, redrutit ali bak-rovnati sijajnik Kupferglanz, argentit, srebr-nati sijajnik Silberglanz. — Pirargirit, srebr-nata svetlica Silberblende, cinober, živosrebr-nata svetlica Quecksilberblende, sfalerit, cin-kovnata svetlica Zinkblende. — Sadra ali malec Gyps, fluorit, jedavec Flussspat, aragonec Aragonit, kakit, apnenec Kalkspat, siderit, jekle-nec Eisenspat, barit, težec Schvverspat, piro-morfit, zeleni svinčenec Griinbleierz, vulfenit, rumeni svinčenec Gelbbleierz, cerusit, beli svinčenec Weissbleierz. Imena različnih vrst lesa: Jesenov les Escbenholz, jelšev Erlenholz, mecesnov Bar-chenholz, jelov Tannenholz, borov Kiefernholz, gabrov Weissbuchenholz, bukov Rothbuchholz, topolov Kappelholz, hrastov Eichenholz, brezov Birkenholz, javorjev Ahornholz, češminov Ber-berizenholz, meklenov Spindelbucbholz, klokcev Kimpernholz, krhlikov Faulbaumholz, kalinov Ligusterstrauch, drenov Konnelkirschholz, psi-kovina Hartriegel i. t. d. Isto tako zamoremo služiti g. dopisovalcu „Wochenblatta" z vsakovrstnimi izrazi, ki jih rabimo v slovenskej terminologiji zaprirodo-slovje, fiziko, kemijo: matematiko. Domače stvari. — (Izid volitve v tretjem razredu.) Od narodnega centralnega volilnega odbora priporočeni kandidatje izvoljeni bo z veliko večino. Dobili so: Dr. Karel Bleivveis 18», Vaso Petričič 1 87, Fran Peterca 18». Fran Goršič 188 in Ignacij Štupica 187 glasov. Izmej nemških kandidatov dobili so Bamberg, Mahr in Luckmann vsak po 50 glasov; Detter in Ilansel pa vsak po 48 glasov. Narodna večina je tedaj ogromna ter bode imela brez dvombe tudi moralične uplive na volilce v drugem razredu, kateri se še jeden-krat prosijo, da se udeleže v polnem številu denašnje volitve. Vlani so imeli narodni kandidatje 176 glasov, tedaj smo letos napredovali za 13 glasov. — (Volilcem prvega razreda!) Pričakuje se, da iz tega razreda ne ostane nikdo izmej narodnih volilcev doma. Nemci bodo prišli vsi, zategadelj naj pridejo tudi vsi narodnjaki. Potem pa je naša zmaga gotova! Ker je vlada objektivna, ne vemo, koga bi se bali! Zmaga je gotova, samo da nikdo doma ne zaspi! — (Agitacija Bambergove tiskarne za Bamberga kandidata.) V svojem nedeljskem listu smo omenjali vladnega članka v „Laib. Ztg." od sobote glede volitev v ljubljanski mestni zastop. Kdor je tisto vladno enuncijacijo bral, a bral pazno, opazil je, da je ali v onem članku jedna beseda izpremenjena ali pa je kaj bistvenega izpuščeno. Mi smo sodili prvo. Ali včerajšnja „Laib. Ztg." nas je bolje podučila. Ona namreč ves članek še enkrat ponatisne od besede do besede, ali v sredo stavka mej „nur ge-meint sein — — dass ihre Organe etc. . . . dostavlja sedel stavka: „dass sieesnicht dulden kann", tako, da se dotični stavek glasi: ,Wenn wir erkliirten, dass „die Regie-rur/g es vermeiden werde, durch ein Eingrei-fen in den Wahlkampf die Parteien gegen einan^er zu hetzen", so kann damit offenbar nur gemeint sein, dass sie es nicht dulden kanu, dass ihre Organe gevvissermas-sen die Rolle von "VVahlagitatoren ubernehmen." Tedaj iz neljubega članka je uredništvo „L. Ztg." izpustilo samovoljno ravno ono, kar je prav za prav jedro in zarad tega so še celo včeraj mogli Dimitzi, Lužani, Pirkerji itd. zoper vlado in njeno voljo agitovati. Hv. limo v'a-dino potrp'jivost in res predrzno korajžo njenih poselnikov uradnikov, ki kar tebi nič meni nič svojevoljno postopajo. — („Matica Slovenska") ima jutri sredo dne 27. t. m. ob 4. uri popoludne svoj XVII. občni zbor. Vabilo je Bicer vsem p. n. gg. članom uže razposlano bilo s knjigami vred, vendar še jedenkrat opozorujemo društvenike na to zborovanje ter jih uljudno prosimo, da se v obilnem številu udeleže, a one vnanje člane, ki osobno ne morejo priti, da odboru dopošljejo lastnoročno podpisane volilne liste. — (Cesarjevič Rudolf in slovenski jezik.) Tržaški „Tagblatf pripoveduje: Ko se je cesarjevič Rudolf poslavljal, (na potu skozi Trst na Dunaj) ogovoril ga je v deputaciji na kolodvoru župan tržaški italijanski. Cesarjevič Rudolf je odgovarjal nemški, rekoč, da italijanski pač razume, a ne govori. Potem pa se je obrnil k poslancu in mestnemu odborniku Nabergoju in vprašavši ga: „Vi ste Slovenec?" govoril je avstrijski prestola naslednik slovanski ž njim. — To je bilo dovolj jasno tržaškim gospodom, ki so se lani zarad jednega „tukaj" izpodtikah. Pa tudi mnogi naši birokrati, ki grde obraze delajo, ako slišijo slovansko besedo, naj čujejo, da cesarjev sin govori slovenski z nami. — (Kruha domačinom, kruha!) Žalostno, tako žalostno je naslednje, da človeka groza prime in se mora vprašati, kam pridemo, če se bo z našimi domačimi ljudmi tako neusmiljeno postopalo, kakor se v istini. Domači delovci izpod Golovca so šli včeraj iskat dela pri novej klavnici. Delali bi radi, da bi se preživeli, — ali dela nijso dobili, ker so jih Vlahi — Vlahi prehiteli, tujci so dobili zaslužek, naš domačin naj strada. Gospoda! to je brezvestno, to je — nevarno. — (Tatje) so Matiji Banovcu iz Jelše-nika v črnomeljskem okraji ukrali dva vola, vredna 200 gld. — („ Blat ter fiir die Al p en lan-der,u)v Celovci izhajajoč velikonemšk list, jesam napovedal, kakor „Klagen . Zeitung" piše, sebi smrt. Ta list je v vsakej številki grdil vse kar je slovenskega ter hujskal proti nam, namreč: da tukajšni bolj zavedni Slovenci kalimo mir v deželi, katerega so prej vedno uživali? To je za naše Velikonerace velik udarec, ker sedaj nemajo nobenega svojega časnika. — (Iz Op lo t nic v k on j iš kem o k raj i) poročajo, da sta v Ugovskej občini slovensko bistriška žandarja vjela glasovitega tatu in vojaškega beguna Krivca, prav za prav Jurija Obrovnika, ko je v nekej koči pijan spal. Tega pohorskega Guzaja so dolgo iskali zastonj, sedaj ga imajo, naj ga le kmalu ne izpustijo. Žandarja dobita 50 gld. nagrade. — (Na poti iz Maribora domov) napali so fravheimska moža Grušovnika in Klasinca njuni sovražniki. Grušovnik je nevarno ranjen. — (V mariborskoj javne j bolnišnici) bilo je lani 1752 bolnikov oskrbljenih. Usmiljene sestre so bile pridne strežnice. — (V Otoku ormoškega okraja) sta si tata Samuda in KošiČ blizu hrvatske meje napravila pod zemljo jame, kder sta imela vedro vina, potem mesa kruha zrnja itd., skritega, da eden voz vsega nij mogel odpeljati. Sedaj sta skrbna tiča uže v trdnej kletki. — (V Pojasnilo!) Slavno uredništvo! V 85. št. vašega cenjenega lista se trdi v dopisu iz Ljubljane, da se je oddalo vodstvo deželnega gledišča za prihodnjo sezono dosedanjemu ravnatelju g. Urbanu in nekemu tujcu. Zato prosim, da sprejmete naslednji popravek: Ravnateljstvo za prihodnje leto se je podelilo g. Urbanu in meni, rodom Slovencu iz Ormoža na Štajerskem, ki zagotavljam, da bom, kolikor bo oziroma na igralne moči in na moje pogodbene pravice mogoče, prirejal prihodnje leto slovenske predstave. V Ljubljani 22. aprila 1881. Aleksander Mondheim, reete Schreiner. Razne vesti. * (Ponarejevalce bankovcev) so 22. t. m. ujeli v Varaždinu. Imeli so veliko novih desetakov v delu in uže ponarejenih dovršenih. * (Justična palača na Dunaj i), to prekrasno poslopje našega cesarstva glavnega mesta, je malo ne po šestletnem gradenji dovršena. Cesar sam bode zadnji kamen uzi-dal. Vsa palača pokriva 3470 □ sežnjev zemlje ter stane z notranjo upravo vred tri milijone goldinarjev. Vanjo se bodo v kratkem preselili tile uradi: Najvišji sodnji dvor, deželna nad-sodnija, deželna sodnija za civilne stvari in trgovinsko sodišče. Na sredi glavnej veži stoji božica „Pravica", tri metre visok kip od dražega marmora. V poslopji bode okolo sto ur, katere bodo vse jednako šle, ker bodo v hidro-pnevmatičnej zvezi z veliko osrednjo uro. Ta justična palača se sme po pravici šteti mej obile zanimivosti dunajske * (Hiša podrla) se je v Budapešti dne 4. aprila. Okolo sedme ure zjutraj jeli so stropi pokati in vse štiri družine z otroci so o pravem času še iz poslopja umaknili se, ker kmalu potem je z velicim bobnenjem vse posedlo se v klet. Deževje je nenda tla omočilo in temelj slabo zidanej starej podrtiji izpodko-palo. Tudi bližnja hiša, tej po zidanji podobna, je v nevarnosti, da je ne zadene ista OBOda. * (Pismonošo o p le niti) je v mestu Sterzingu koncem minolega meseni nameraval neznanec. Poštni služabnik Josip Materjo namreč okolo četvrte ure zjutraj nesel po navadi pošto s kolodvora v mesto. Blizu mostu preko Eisac.ka pak ga je nupal mlad visok mož., ter ga polil z nekako vodo. v katerej je bila najbrž raztopljen.! navadna kuhinjska sol. Hotel ga je razbojnik za nekoliko oslepiti, da bi si tako omogočil svoje zlobno dejanje, a nij se mu posrečilo. Maier se mu je krepko v bran postavil in jel klicati na pomoč, na kar je oni spustil se v beg. Tudi še drug njegov somišljenik, ki je bolj oddaljen od onod čakal, jel je bežati za tovarišem, videč, da nij nič n opravil.* * (Štirinajstleten morilec svoje matere) se je imel te dni zagovarjati pred sodniki v Kolinu na Nemškem. Zatoženec je majhen in slaboten človeček. Mej obravnavo se je tresel ves čas kakor šiba na vodi in tudi glasno plakal. Osobito ga je genilo, ko so zvodericem prinesli črepinjo ubite matere. Ta je bila uže precej let huda žgan jarica. Otroke je popolnem zanemarjala in jih nij pustila učiti se veronauka. OČa pak dela ves božji dan v tovarni, torej tudi za vzgojo nij mogel ničesar storiti. Po zatoženčevej izpovedi seje strašni čin dogodil takole: Dne 11. ja-nuarija, ko je bil oča v tovarno in jeden mlajših bratov v šolo odšel. Ob polu devetih je zatoženec iz spalnice v večjo sobo privel svojo šestico. Mati je tamkaj sedela pri mizi, ime-joč pred so boj kavo ter žganje. Ponudila jo dekletu kavo, a tej se je zdela prevroča, zatorej je mater zmerjala z besedo „pijanka". Zdajci žena pograbi krušni nož, hoteč maščevati se nad jezikavim otrokom. Dečak jej iztrga nevarno orožje iz rok ter svojo sestrico odvede nazaj v spalnico. Potem gre zopet v sobo. kjer je bila mati, namerajoč jo notri zakleniti. Mati se mu v bran postavi ter vihti kladivo nad njim, grozeč, da je nema zapirati. Sin jej tudi kladivo izvije, a mati popade sekiro, katero si deček takisto osvoji. Z njo zamahne in v hipu se zgrudi žena mrtva na tla. Ko je tam nezavestna ležala, jo morilec še z ostrino tako razseka po glavi, da je pri raztelesenji ubite črepinja kar sesula se, ko so kožo potegnili raz glave. Da bi sumnjo od sebe odvrnil, napravil je s kladivom luknje v da bi kdo misli;, pijanka se je sama umorila. Morilec je naposled vso krvavo mater pokril s cunjami in pod njo porinil sekiro, potem pa je zaklenil sobo in šel na izprehod. Popoludne še le je poslal mlajšega brata k očetu v tovarno, da bi mu naznanil: mati je pijana in vsa krvnva. Morilec je s početka tajil, a potem priznal svoje hudobno dejanje, rekoč, da ga je „hudobni duh zmotil." Na tleh ležečo mater je poznejše se, sekiro zato še obdelaval, ker prav!, da se je bal, da bi utegnila vzdvigniti se in ga kaznovati. Sodnija je zatoženca izpoznala krivega ter ga obsodila na pet let v u ječo. IjiHtnlcn nr«-«lnisi vii. Mnogo dopisov je moralo izostati, ker smo imeli z volitvami v ljubljanski mestni zastop opraviti. Prosimo potrpljenja! Pride vse na vrsto I I mrli so v IJiiRtl jitiil: 17. aprila: Adolf pl. Antolič, c. kr. stotnik v pokoji. 64 let, na Dunajskej cesti št. 15, za mrtndom. — Janez Kraft, živinskega zdravnika sin, 7 tednov, na Poljanskej ccHti št. 36, za božjiisrjo. 18. aprila: Albina Lukman, delavca hči, 14 dnij, na Poljanskcj cesti št. 29, za božjastjo. — Franc Hiti, lota, v Trnovskih ulicah št. 6. 19. aprila: Frane Vizlar, uradnega slugo Bin, l1', leta, v ulicah na grad št. 5. V deželnej bolnici: 13. aprila: Marija Jenko, dninarica, 58 let. — Anton Pire, gostač, 46 let, za jetiko. 15. aprila: .larnej Krcmžar, gostač, 73 let, za slabostjo. —Jera llomovec, delavka, 21 let, za jetiko. Tuf<»l. 24 aprila: Pri Nlouii s Uranitkv iz Trsta. — Bruck i Dunaja. — Jaschke iz Trbovelj. — Friedmann iz BudapeSte. — Kriszhaber z Dunaja — Petrič iz Ebenthala. Pri Malica ; Silberer z Dunaja. — Beckenmaver in Celja. Dunajska borza 25. aprila. (Izvirno telegrafično poročilo.) (225—2 Razglas. Ker je mestni ?.bor v svojej seji dne 12. aprila t. 1. sklenil, da se v praznovanje poroke Nj. c. kr. svetlosti cesarjeviča nadvojvoda Rudolfa mesto splošno zazsvetli in z zastavami okinča, vabi mestni magistrat ljubljansko prebivalstvo, da na večer pred poročnim dnem, to je 9. maja t. 1., mesto splošno razsvetli in na dan poroke z zastavami okinfa in s tem patrijotičnim dejanjem starodavno lju bežen in zvestobo do vladarske hiše spodobno izrazi. Mestni magistrat t Ljubljani, dne 22. aprila 1881. Zupan: Laseh a n. Enotni drž. dolg v baukovcih . . 77 erld. 05 Enotni drž. dolg v srebru . . . 78 „ 05 Zlata renta ........ . 93 „ 90 1860 drž. posojilo..... . 131 n """"" Akcije narodne banke.... 826 n , 317 n 60 117 n 40 l 30 C. kr. cekini....... Državu.« unuke...... . 57 „ 35 kr. Loterij ne *rcckc\ Na Dunaji 23. aprila: 83, 14, 41, 53, 43. V Gradci 23. aprila: 55, 3, 66, 40, 57. Cvet zoper trganje, po dr. Maliču, (j« odločno najboljSo edravilo zoper prntin iter revmatizein, trffnnj* jio urlth, l>ofe-'«Hn« v kri - i tor iivcih, oteklitto, otrpnete ude in hite itd., mulo časa će ho rabi, pa mino popolnem trganje, kar dokazuj« obilno z ubral. Zahteva naj se lamo „evetii moperr trganje po tir, SKallču" » zraven *\i>jr-člm enatnettjetn ; 1 steklenica SO kr., pravega prodaje samo (72—23) lekarna „pri samorogu" J. pl. Tmkoczyja na mestnem trgu it. 4 r LJubljani. Na cesarja Jožefa trgu je od Jutra do večera odprta VELIKA PANORAMA z umeteljnim kafcinetom. V mehanično plastiškem kabinetu so posebnega priznanja vredne dobro zadete voščene podobe v naravnoj velikosti, katere so mehanično in umeteljno narejene, da dihajo, kakor bi živelo, n. pr. umirajuča Kleopatra, izvrstno umetno delo, ki tako diha in sope, da se jej mora čuditi vsakdo. Vstopnina velja 10 kr., otroci 5 kr. K obilnemu obiskovanju uljudno pozivlje čestito občinstvo Rajmund Schmidt. (224—3) Oženil hi se rad takoj mlad trgovec, 28 let star (katoličan), ki ima premoženje ter je prijetno postave, z deklico staro 18 do 24 let, Zahteva se: (221—3) 1. Izobraženost. 2. Veselje in nagnenost do večjega gospodinjstva. 3. Prijetna vnanjoat in 4. naj ima deklica dote polovico toliko, kolikor imam jaz premoženja, tedaj od 6000 do 10.000 gld. v gotovini, katera svota pa se bode zavarovala. Pisma, če mogoče s fotografijo, naj so pošiljajo samo do dne 1. maja pod šifro Odkritosrčnost, št. »45, poste restante, Maribor**. Tajnoat Ne obetu s ouMtno bcetedo. •t l Transparenti cesarjeviča Rudolfa, princesinje »Štefanije, ce arja Franca Josipa I. in cesarice Elizabete, za razsvetljavo o priliki poroke cesarjeviča Rudolfa prodaja: Pereprrin Kaj zel, Stari trg št. »O. (232) Prosi fle, naj se dotična naročila pošljejo najdalje do 1. maja t. I. — Dalje se dobivajo tukaj najnovejše podobe v olji slikane in sicer: <«ari|a. elHtcga Hpoeetjn, Marija Louriiska, »v. tiri! in Metod v zlatih okvirih po jako nizkej ceni. Umetno (€40—U5) £ zobe in zobovja postavlja po najnovejšem am e r i k a n s k e in sistemu v zlata« vulkanitu ali celuloidu brez bolečin. Plombira z /in.....i itd. Zobno operacije izvršuje popolnem brez bolečin s prijetnim mamilom zobni zdravnik A. Paichel, ^ poleg Ilradeckega mostu, v I. nadstropji. Zahvale. Javno moram se zahvaliti za popolno ozdravljenje moje soproge, ki je trpela za zlato žilo, krčem v želodci in jej jed nij prov nič dišala. Vsled teh boleznij je postala čisto melanholična in mislila je le na svojo smrt. Delj časa je rabila potem Morisonove pile, slast do jedi in zdravje se jej je povrnilo, in zdaj je popolnem okrevala. V Lvovu sem nekega osem let starega dečka, ki bi imel za kozami vfd izgubiti, po-popolnem ozdravil. (158—3) V Krajevci na Gališkera. Anton Popiel, graščak. Nedavno sem nekega bolnega, ki je imel šen na nogi in nekega gospoda, ki je bil hudo bolan za vodenico, popolnem ozdravil. Dob. Godrinski. Morisonove pile me uže 30 let vzdržujejo pri življenji; star sem zdaj 90 let, sem uže mnoge s temi pilami ozdravil, ki so mi zaupali in so vstrajali. Tar..... Przyjemska. Zdravljenje po zimi. Rogatska \ kisla voda I na Štajerskem. eno uro od južno-žcleznično postajo 1'oliČane z direktno zvezo na VM osobno in brzovlake s pošto ali najetim vozom. Izkušena ugljeno - kitila gluuberova slana voda, izvrstna pijaca za ohlajeni« in zdravje, zoper slabo prebavanje, katar v želodci in eovah, zapretje, zoper bolezni na jetrah, vranici, žolči in mehurji, pre-obilo rejenje, slabo kri, Blato žilo, bledico itd. i Saisona od maja do oktobra. Lepo in ceno stanovanje (maja in septeui-A bra najceneje^ — velika dvorana — dobre gostilno — lepe obodne dvorane — kavarna — tenisa — sp ■ehajaliSče — orkester — bali — koncerti — tombola — stalen poštni in te-legrafni bureau. Naročbe glede stanovanja in rudniusko vode sprejema: (215—2) j deželne zdravilrdce v Eogatci (J un spodil jem StajerNkem. đ Tu se dobivajo ceniki, programi in kopeljiščne ^ brošure zaNtonj- ^ *i i i.ii i:i,nov antiarlritiSki aiilimniuliški kri čistilni čaj od Franc VVilhelm-a, lekar v Nenenkirchonu (Dolenje-Avstr.), jo najboljšim vspehom rabil se zoper protin, trganje po udih, zastarele hude bolezni, zmiroin gnoječo so rane, spol-ske in bolezni na polti, izrastke na životu in obrazu, kite, sifilistiška ulesa, napibnonjo jetor in vranico, zlato žilo, zlatćnico, bolečine v živcih, kitah in udih, Btiskanje v želodci, če ne gredo vetrovi od človeka, zoper zapretje, če človek ne gre lehko na vodo, zoper po-lucije, uiosko slabost, ženski tok, bra-morje, bezgavke in zoper druge bolezni, kar potrjuje tisoč priznavalnih pisem. Spričevala na zahtevanje zaBtonj. Zavitki v 8 snopičih po 1 gld.; za kolek in pošiljanje 10 kr. Popačenih izdelkov naj se nikar ne kupuje in gleda na znane v več državah zabranjene varstvene marke. Zaloge imajo: V Ljubljani« Peter I.asHiiik. V ltrodu Evgon Schrepel, lekar. V Gradci J. Purgleitner, bratje Ober-auziuever, Wend. Trnkoczv, ie-karji. V Kranju K ar e 1 Sa v n i k, lekar. V Mariboru Alojzi j Quandest, lekar. V Metliki Fr. Wacha, lekar. V Novem mesta D o m. R i z z o 1 i, lekar. V Postojni Anton Leban. lekar. V Zagrebu Si g. Mitlbach, lekar. (18—11) Zdravljenje spomladi. Ni Izdatelj in uradnik Makso A r m i č. Lastnina in tisk „Narodne tiskarneu. RJJ