Leto XXIV., 47 Mimai plačana bar * lotovM. Ljubljana, nedelja 27» februarja 1944 — Cena t- L defoo k. 31-22. 31-23. 91-34 allea S. bueratm oddelek s Ljubljana, Pucdniicra «lica 5 - Telefofl k. 31-29. 31-26 Pcxtaiiniea Novo mesto: Lrabljznska onta 41 lzkiiučno zastopstvo a oglase la batijt io mo zemstvo: UP1 S.A.. MILANO_ Računi : za Ljubljansko pokrajino pri poitno-čekovnem zavoda št. 17.749, ta ostale kraje Italije Servizio Coati. Cora. Post. No 11-3118 lahala ritk dae caaeo pooadenks Nitofiiai znala m t ttč o o Lb 18.—v a inozemstvo «ključno » »Ponedeliskim fa» crom« Lil 36.30. Uredotltvo i Ljubljana. Puccmtjeva ulica it. 5. — Tdrfoo Štev 31-22. 31-23. 31-24. Sok opiti 106 TerrorSlttgzeitge vernichtet Erbitterte Angriffs- und Abwehrkämpfe südlich des Pripjet — Voller Abwehrerfolg nördlich R ogatschew — Terrorangriffe auf Augsburg, Regensburg nnd Förth .4ns dem Führerhanptqnartier, 26. Febr. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Zwischen Dnjepr and Kriwoi Rog sowie nordwestlich Kirowograd scheiterten zahlreiche von Panzern und Schlachtfliegern enterstützte Angriffe der Sowjets nnter hohen feindlichen Verlosten. Bei Swenigorodka warfen unsere Trappen die Bolschewisten ans stark ausgebauten Stellungen. Im Gebiet südlich des Pripjet kam es tu erbitterten Angriffs- und Abwehr-ämpfen. Dabei wurden von 40 angreifen-■n feindlichen Panzern 37 abgeschossen, gene Kavallerieverbände führten erfolgreiche Unternehmungen tief in das Gebiet "ter Pripjet-Sümpfe durch. Fortgesetzte Angriffe der Sowjets süd-oh der Beresina wurden zerschlagen. Eine "inbrucbsstelle wurde abgeriegelt. Nörd-h Regatschew errangen unsere Truppen jregen den mit überlegenen Kräften anreifenden Feind nach harten Kämpfen inen vollen Abwehrerfolg. Auch westlich Kritschew, südöstlich Wi-<>bsk und im Nordabschnitt der Ostfront -cheiterten feindliche Angriffe zum Teil m Gegenangriff. Im Südabschnitt der Ostfront hat sich "e hessische 15. Infanterie-Division unter rührunp des Generalmajor Speri hervorragend bewährt. Im Landekopf von Nettuno führten ei- gene Angriffe zn örtlichen Stellungsverbesserungen. Im Verlauf dieser Vorstösse entwickelten sich stellenweise schwere Artilleriekämpfe. Deutsche Kampffliegerverbände griffen in den Abendstunden des 25. Februar Schiffsansammlungen im Hafen von Anzio an. Drei feindliche Transporter mit 24.000 BRT und ein Zerstörer wurden durch Bombentreffer schwer beschädigt. Mit der Vernichtung eines weiteren Transportschiffes ist zu rechnen. Nordamerikanische Bomberverbände setzten auch gestern bei Tage ihre Angriffe gegen Orte in Süddeutschland, besonders gegen die Städte Augsburg, Regensburg und Fürth fort. In der vergangenen Nacht griffen britische Terrorverbände abermals die Stadt Augsburg an. Es entstanden besonders in den Wohnvierteln starke Schäden. Die Bevölkerung hatte Verluste. Einige feindliche Störflugzeuge warfen Bomben in West- und Norddeutschland. Unsere Luftverteidigungskräfte vernichteten bei diesen Angriffen 106 britisch-nordamerikanische Flugzeuge, darunter 102 viermotorige Bomber. Im Kampf gegen den feindlichen Nachschub versenkten Unterseeboote im Atlantik, im Mittelmeer und im Indischen Ozean 7 Schiffe mit 35.185 BRT, 11 Frachtensegler sowie 2 Geleitzerstörer. 3 weitere Schiffe wurden torpediert. terorističnih bombnikov v zadnjih petih dneh Berlin, 25. febr. DNB. Z vCeraj podnevi ponoči nad Nemčijo sestreljenimi 165 ražnlkovimi letali je blo od 20. fe-*:arja od dne napada na Leipzig unlče-skupno 508 sovražnikovih letal. Ali z glmi besedami: Nemci so zbili vsak okrog sto letal. V nemških vojaških >gih opozarjajo, da so na letalski fronti ad Nemčijo v zadnjih tednih naglo na- • -sli uspehi nemških obrambn h lovskih Ide i kov. Čeprav so morali Angleži in meričani opustiti svojo dosedanjo tak-ko strnjenih poletov, ker so bili nj'ho- oddelki predober cilj za napadajoče •nške lovce, ter so sedaj pričeli leteti posameznih skupinah in istočasno nad različne ài je, s čimer prisil'jo tudi obrambo. ru . 'mu primerno razdeli svoje sile, Is MT vendar v zadnjih petih dneh' dose-i rekord sestrelitev. Izmed 2-3 ameriških bžmtlmikov 15 sestreljenih Berlin, 26. feb. Kakor poroča mednarod-- reformacijski urad, ie ena edina nemška •?ka jat- sestrelila 15 štmimetornih bomb-: kov v včerajšnjih opoldanskih urah iz -cup ne 20 severnoameriških bombnikov, ki poskušala iz Italije prileteti na južno-smško področje. Nemšlca lovska jata se e bila kratko pred svoj'm startom vrnila • nekega kontrolnega pel et a in se je takoj »pet dvignla, ko je bila najavljena ame- ška skupina. Letalska bitk?., ki se ie raz-la v veliki viš ni ln končala z uničujočim porazom za ameriške bombnike, je trajala ,ičlo pol ure Ostala severnoamer'Sk > tero--st čna letala so se nemudoma obrnila ne Ja bi dosegla kot cilj odrejenega področja. Nemško letalstvo vedno na straži Berlin. 26. febr DNTB Anglcameriške tero-Hstične bombnike "=o zadele pri nadaljevanju apadov na državno ozemlje 24. februaria m » noči na 25. februarja ponovno težke izgube. N'jihov' ponovni poizkusi z istočasnimi poleti t raznih smeri, da bi tako razdelili nemško Tačno obrambo in jo ohromili, kakor tudi sledilni manevri pri nočnem napadu na Schwe'n-oirt, da bi zapeljali nemške nočne lovce, niso mogli preprečit: ogromnih izgub, ki so j h nemici podrievni in nočni lovci ter protiletalsko topništvo prizadeli napadalcem. Angleži n \ m eri cani so izgubili pri teh akcijah, kakor je že razvidno iz vojnega poročila z dne 25 febr., skupno 166 letal, med njimi 143 šririmotome bombnike, in sicer v kratkem času 15 ur Nemška letalska obramba ie bila ves čas na straži r<"d nemškim zračnim prostorom ter ie nastopila enako kakor v prejšnjih dneh z riezmanj-ano silo. Lovska ;n rušilna letala, ki so se v velikih skupinah vrgla na severnoameriške napadalce. ki so prihaial: s severa, zapada in juga. so v srditih boiih odrinila sovražnikovo 'ovsko zaščito, kjerkoli se je pojavila, ter so ■azgna^a strnjene oddelke bombnikov ;.n zbi'ala xsamezne bombnike mnogokrat že po kratkem ognju. Iz teh letalskih bitk so se le maloštevilni člani posadk nanadajočih bombnikov lahko rešili s padali. Več:na je izgubila pri padcu ali v oenju živlienie Angloameričani so izgubili v teh nekaj urah nad državnim ozemljem najmanj 1300 mož letalskega osebja. Od 20 do 25 februarja so izgubil* Angloameričani 500 letal, po večini štirimotornih bombnikov, ki jih je sestrelila nemška protiletalska zaščita S tem so Angloameričani iz-gub:li v petih dneh tudi okoli 4000 letalcev, ki so se morali dolgo pripravljati za letalski poklic, nadalje 1800 visokokvalificiranili letalskih motorjev ter skoraj 5000 strojnikih topov in strojnic Vse te izgube, prizadete v času 120 trr. kažejo Angloameričanom prepričevalno vedno še naraščajočo moč nemške protiletalske obrambe Tihe izgube zavezniških bombnikov ženeva, (25. febr. Po obisku na nekem ameriškem letališču v Angliji opisuje dopisnik »News Chronicla« konec nekega an-gloameriškega bombnika, ki ni bil popolnoma uničen nad Evropo. »Semkaj sem prišel, da mterviuvam ameriške posadke letal, ki so se vrnile z nekega velenapada na Nemčijo. Namestu, da bi zamogel to izvesti, sem n:šel stotine Američanov, ki so brezpomočno gledal:,, kako sta poizkušala dva pilotiranja nevešča člana posadke nekega bombnika pr stati z letalom, v katerem je pilot, kakor je bilo sporočeno po radijski brzojavk';, izgubil zavest drugi pilot pa bil mrtev. Čakali smo in č kali. dokler niso končno ugotovil*, da se je poizkus ponesrečil, in je bomonik 3 nalje od letališča strmoglavil s svojo posadko. Podrobno pa takole opisuje dopisn'k ta dogodek: »Letalo so tri nemška lovska letala že davno pred ciljem napadla. Pos uka je najprej smatrala nemška letala za svoje lovce.; in preden so se sploh zavedli zmote, se je že vsula toča 20 mm izstrelkov v pilotavo kabino ter .ubila drugega pilota, dočim je bil prvi tako težko ranjen, da je izgubil zavest. Letalo se je takoj pričalo obračati in šele radiotelegrafistu >n nekemu strelcu je po težkem tr"dii uspelo vn ti ga tik nad zemljo ter poleteti nazaj. Svoje letal šče so še bili nasu ter so ooi.au Ciun posadke cdskočili s padalom, radiotelegra-fist in strelec pa sta prejela ukaz naj poizkušata pristati. Poveljnik letal šča se je dvignil z letalom, da bi j ma pomagal, toda vse skupaj ni nič pomagalo, in letalo je nenadoma strmoglavilo. Osredotočen letalski nagrad na London Be-lin, 25. febr. O najnovejšem velenapadu nemških težkih bojnih letal na London v pretekli noči javlja mednarodni pročevalski urad. da j« M eden izmed najbolj osredotočenih napadov na britansko prestolnico. Posadke poročajo, da ao lahko točno ugotovile vse cilje. Posadke nemških svetilni letal, ki ao bile dalje časa nad londonskim področjem, so že takoj po napadu vodilnih skupin opazile številne požare. Osem nem Sirih letal se ni rmiloi Amsterdam. 25i febr. Londonski radio javlja, da je nemško letalstvo v pretekli noči vrglo na britansko prestolnico »velike količine rušilnih in zažigalnih bomb, ki so padle na mnoge londonske okraje, škoda je pomembna«. Švedska poročila o napadih na London Stockholm, 26. febr. »Aftonbladet« poroča iz Londona, da so se morali London-čani z gotovo nevoljo zopet navaditi na nove redne in dolgo trajajoče bombne napade. V četrtek zvečer so padle nemške bombe tako na zunanje kakor notranje okraje Londona. Zadet je bil glavni plinski vod in se je pojavil ogromen plamen. Ker prihajajo Nemci s francoske obale, imajo angleški nočni lovej zelo malo prilik za uspehe. Nemci lete nad Londonom v smeri vetra z neverjetno hitrostjo. Silovitost nemškega napada je razvidna tudi iz poročila »Folkets Dagblada«. ki govori o veliki škodi v vseh okrajih mesta. Dasi se oblasti trudijo, da bi zabrisale vtis nemškega bombardiranja, ni mogoče utajiti, da je v bliskovitih nemških napadih nekaj ohromujočega. Nemško letalstvo se pojavlja nenadoma z novimi metodami in mu je težko priti do živega. Vsako noč doživlja prebivalstvo, kako lete nemška letala križem kražem nad Londonom ter bi lahko napadla, karkoli bi hotela. V nekem drugem poročilu iz Londona ugotavlja »Fokets Dagblad«, da je nastal v komentarjih angleškega tiska glede nemških napadov preokret. Nič ne skušajo več prikrivati prebivalstvu uničujočih uspehov nemškega letalstva. Odkrito priznavajo, da spijo ljudje ponovno v podzemnih čakalnicah in da je med drugim ena sama bomba uničila celo tovarno. Zmešnjave so nastale na mnogih krajih tudi zaradi tega, ker so nemška letala odvrgla zažigalne bombe nove vrste. Angloameriški letalci preleteli švedsko Stockholm, 25. febr. švedski obramoni štab je objavil, da je v četrtek ponoči nekaj »tujih letak v veliki v šini med Ha-lemstadom in Hoeganaesom priletelo nad v-edsko c zemlje ter nato nadaljevalo po-r^t v južnovzhodni smeri. Pri odletu s Švedske so letela letala v severozapadni smeri. Ob 21. je pad'a na področje pri aeisingborgu ena bomba. K temu javlja »Svenska Dagbladet« lz iielsingborga, da se je nad omenjenim -•-'ro iem v četrtek okrog 21 potevi!:» pomembno število »tuj h letak. V Engel-v mu so našteli približno štiri let?.'.:'-sstični drž vi je suženj države, kajtf pri vodstvu državnih poslov nima nobene besede. V Franciji je komunizem pred to vojno operiral s šesturnim delovnikom in ga ie v večini pedjetij tudi dosegel, dočim je hI osemurai delovnik že povsod splošno uveden, tudi pri nas V SSSR so že uvedbe proslulih petletk oäpravJe osemurnlk tn uvedle deseturnik že dolgo pred vojno. V sedanji vojni pa morajo delati sovjetski delavci po 12 in več ur na dan Povsod na evetu so se komun sti najbolj bor ii proti £kor;nemu delu, v SSSR pa so akordno d>3o po vzorcu Stahanova postavili kot vz°r; kdor bi proti njemu ugovarjal, ga zadene očitek »izdajalca proletarske države«; nadaljnje posledice si lahko vs k 3am predstavlja. Garati za »komunistično Orzavo« do izčrpanja zadnjih moči, je najviše ukaz. Potem sme vsaj Strajkatl? Saj je štrajk tisto kar je komunizem vedno n povsod oznanjal kot prvo in glavno prav co delavca. Seveda, toda to pravico mu komunizem priznava samo v »kaplt lističn h« državah, v SSSR ne. Tan-i pomeni štrajk na;strašnejšo prekršitev proletarske discipline, k: se kaznuje s takojšnjo, ne le moralno, ampak tudi telesno »likvld cijo«. (Kaj pomeni v SSSR »iikvidac ja«, vemo zdaj tudi že Slovenci iz lastnih Izkušenj.) Navsezadnje pa se sovjetskemu delavcu vsaj kot človeku godi dobro, boste misi 11. Gotovo je alt, pošteno oblečen- ima zaravo stanovanje m se mu nI treba ubadati z raznimi Skrbmi, k: tarejo delavca drugod. Ne! Sovjetski delavec je dobival racionirana živila že pred vojno, prav tako si je mogel kupiti tudi obleko in vse oblačilne predmete samo na podlagi izkaznic bi nakaznic. Izven tega bi si mogel kakšno malenkost oskrbeti le pod roko na črni borzi, ki cvete tudi v Sov. »raju«. Toda za cene, ki vladajo v taki tajni trgovini, sovjetski delavec nikoli ne zasluži Kaj tekega si more privo-šč ti tudi v Sovjetski uniji le višja gospoda, ki ne pripada delavskemu stanu. Se bolj žalostno je poglavje stanovanj. Ker so z nenaravno naglo industrija! zacijo SSSR v vojne namene prav tako nenaravno naglo naraščala tudi mesta, ni bilo nikjer mogoče zgraditi niti za silo potrebnih stanovanjskih zgradb. Tako so se morali ljudje po mestih stisniti po obstoječih prostorih kakor slaniki. V večini stanovanj, » so primerna komaj za eno družino, je fce davno pred sedanjo vojno stanovalo po dv°je, troje ali več družin. Zakonca, ki sta mogla imeti svojo lastno spalnico, sta b^a posebno srečna izbranca. Drugod, prt no-vi!h tovarnah, so pa nastanili tisoče ljudi kar po skupn h barak h in jih prehranjevali iz skupnih kuhinj. Kako je v tem oz ru sedaj, ko polni mesta na milijone beguncev, si sploh ni mogoče predstavljati. ** manj seveda, kako je s prehrano 'n zlasti z obleko, ko dela vse s:mo za vojsko. Tako se je godilo ln se godi delavcu v »delavskem raju« — komunistični SSSR-Toda to še ni n' jhujša useda, ki je dodeljena delavcu v boljše viški državi. Se do^tj strašnega zadene tiste delavce, ki jih neradi njih nezadovoljstva ali kakor koli osu-mijo »opoz cije proti proletarski diktaturi«. Ti se izženejo v delavska taborišča, kjer žive za bodečo žico čuvani noč ln daj» po stražnikih s strojnicami Delati morajo najtežja dela tako n. pr. so brez potrebnih strojev gradili razne vel-kanske prekope itd. Pri tem delu je zaradi epidem j, napo-rov, nezadostne prehr:ne in drugih nadlog pomrlo na tisoče in sfcctisoče delavcev. Bil: so pokopani kar v skupnih grobovih, ki so bili potem zabrisani, da bi se zakrila za njmi vsaka sled. Seveda, te institucije niso bile ustanovljene samo »a delavce, toda med nesrečniki takh obsojencev je bilo vedno tudi zelo mnogo tovarniškega delavstva, ki je padlo v nemilost poLtkomisar-jev. Kakor Je v SSSR, bi bilo tudi pri na*, če bi zmagal komunizem. Da je to res, nam dokazuje že dejstvo kdo vodi pri nos komun zem. Na vsem vrhovnem vodstvu našega komunizma z OF je sama gospoda, ki še nikoli ni povohala dela v tovarni ali sploh r°čnega dela. Le oglejmo si jih po vrsti. Gospod K drič, gospod Ka rdelj. gospod Baebler, gospod Vilftftv gospod Vidmar itd., itd. Ali se slovenski delavci spominjate, da je že kateri izmed teh »prole-tarcev« kdaj stal z vami skupaj za kakšnim strojem v tovarni? Ali ste že katerega videli kdaj v delavski obleki? Ali je kateri izmed njih kdaj stanoval v barakah in sploh üejavskih stanOvanjih ? Do ma- ; lih izjem ti gospodje sploh še nikoli niso ; oDravljali nobenega dela. Živeli so od svojih I bogatih očetov, po večini industr jcev, tr- j govcev in drugih,tskih petičnikov, ali pa j od žuljev, ki so j h zbirali med proletaria- j tom ln si potem med seboj dehti, kar ste j si vi od ust pritrgali. Kako bi mogel potem kdo pričakovati, da bi ti gospodje ;meli ! kdaj resnično razumevanje za težnje tn potrebe de'avcev? Delavcem bi v primeru da j bi se dokop li do oblasti, dovolili le to, da jih volijo in poslušajo kot svoje voditelje- i če bf se jim pa hoteli upreti, bi poslali nad nje svojo teflesno gardo. Slovenski delavec se vsega tega prav v Ljubi lani. predsednika Hub'ian-skeM r,bčin«Jee«M podpornega o^fbora in dveh do treh prrdst*vn:koiv dobrotnih :n občekorist-nih družb Te zadnje predstavnike :menufe šef pokrajinske uprave č'ane nadomestil i H o. kadar so zadržani. niTiovi zakoniti zastopnic1 ©d-nosno če takih nimajo za miki. ki jih določi $ef pokrajinske uprave.« Čl. 2. člen 3 se spremeni 'n se glasi: »Zavod deluie podporno po obč:pJc'h podpornih odborih, katere vodijo predsednik in dva do štirie člani, izbrani izmed primernih oseb ki stanuieio ali gospodarsko dehrieio na področju zadevne občine LiuM'an'k' občin«fc: podporni odbor imenuje šef pokrajinske ur-ave. odbrre dpT«r'h občin pa upravni odbor Pokra :incke«a podpornega zavoda na predlo? prtotr.'nega občnega unravneca cb'astva prve stonnie.« Čl 3 Cen 4. se spremeni in se glasi: »Pokrajinski podpom: zavod dosega svoi namen: s) z morebitnimi dohodki lastne Imovine, b) t vsotami, ki mu jih da na razpolaco šef pokrajinske uprave v Liubljani. c) z vsotami, določenimi v občinskih proračunih za občo pomoč, in d) z nsfr'rwvli ustanov in zasebnikov ter t dru. št 8. S'užben list št 31/9. kskor tudi vse o6tale predpise mora upravni odbor prilagoditi določbam te naredbe 'n jTi predložiti šefu pokrajinske uprave v odobritev. Čl. 3. Sedanji upravni odbor Pokra itn«kega podpornega zavoda in ljubljanski občinski podporni odbor »ta razrešena dolžnosti, ostaneta pa v funkciji do 'menovanla nov-li odborov Čl. 6. Ta naredba stopi v ve'javo na dan objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani. Ljubljana. 21. januarja 1944. Prezident pokra -'inske uprave: div. general Rupnlk s.r. Zimska pstn&č Iz p sarne za »Zimsko pomoč« smo prejeli: G. Cerne jote Je darova! namesto venca na grob g. štrukelj Mihaela 200 lir za »Zimsko pomoč«. Za informac je glede »Zimske pomoči« kllčte 47-71 (int. 44)! Prostori »Zimske pomoči« so v Puccinijevi ulici 9, I. nadstr,, levo. Denarne prispevke pošiljajte po čekovnih položnicah na »Pokrajinski podporni zavod — Zimska pomoč — ček. račun 16580«. " ^ Gospodarstvo = Žrebanje obligacij 6% posojila mestne občine ljubljanske. Dne lö. februarja je biio žrebanje obl.gacij 6% obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske v nominalni vrednosti 20 milijonov din. Izžrebane številke so objavljene v »Službenem listu« 26. t. m. Izžrebane obligacije bodo plačljive 15. avgusta L L pri mestni blagajni v Ljubljani. — Stanje nemškega državnega dolg» v oktobru. Po uradni objavi se je nemški državni dolg ob koncu oktobra dvignil na 240.7 milijarde mark (ob koncu septembra 233.2), od tega odpadeta na dolgoročni notranji dolg 102 miJijardi (100), na kratkoročni dolg pa odpade 135 milijard (130). = Preiskava glede izvora premoženja javnih uradnikov v Srbiji. Beograjski listi objavljajo besedilo uredbe srbskega ministrskega sveta, ki se nanaša na preiskavo o Izvoru premoženja vseh Javnih uradnikov. Po tej uredbi so vsi uradniki, ki so po ustanovitvi prejšnje jugoslovanske države, to Je po 1. decembru 1918. zavzemali mesto državnega ali samoupravnega uradnika, dolžni v treh mesecih predložiti popoten seznam vsega premičnega ln nepremičnega premoženja. = PodržavUenje bolgarskih lef šč nafte. Tudi v Bolgariji so ugotovili precejšnja ležišča nafte, ki pa se le v nezadostnem obsegu izkoriščajo. Vrtanje sond je zvezano s precejšnjim rizikom, zato se je morala bolgarska držva odločiti da vzame 6tvar sama v roke. V bolgarskem sobranju so sprejeli zakon, po katerem se izsledo-valne pravice za mineralno olje odvzamejo zasebnim interesentom. Država prevzame v svojo last tudi v poštev prihajajoča zemljišča z nepremičninami, stroji in orodjem. Na pristojnih mestih računajo s tem, da bo mogoče proizvodnjo v kratkem dvigniti na 20.000 ton in pozneje olje tudi izvažati. Zaradi dobave potrebnih naprav in strojev so navezani že stiki z nemškimi podietii. = Madžarska zunanja trgovina. V prvih desetih mesecih lanskega leta Je obseg madžarske zunanje trgovine dosegel skoro 2 milijardi pengov, Izvozu v vrednosti 1.002 mU'jona pengov stoji nasproti uvoz v vrednosti 963 milijonov pengov. V strukturi madžarske zunanje trgovine Je prišlo v drugi polovici Jeta do znatnejših sprememb, ker je skoro docela prenehal pomet s Italijo, ki je dotlej zavzemala drugo mesto v madžarski zu nanj' trgovini, Promet z Nemčijo je ostal daleč na prvem mestu, v oktobru pa Je stopila na drugo mesto Švica. Znaten Je bil tudi trgovinski promet s Švedsko ln Španijo. - Italijanski pridelek o|!v. Poleg pšenice in vina so olive naivažneiši pridelek gospodarstva Južne Italije. Prvotno je kazalo, da bo lanski pridelek nad povprečjem. Sedaj pa pc-~*ajo, da ie letina podpovprečna. Na vi io pridelka ie vplivila zlasti okolTiost. da zaradi zasedbe Južne Italije ni bilo na razpolago dovolj delov- nih moči, da M se pridelek spravil. Tam. kjer ni bilo delovnih moči. so pustili olive na drevesih toliko časa. da so same odpadle. nakar so jih pobrali m porabili kot krmo, ali pa so svinje kar popaslL V normalnih letih je Italija pridelala okrog 2 milijona metrskih stotov olivnega olja Pri 45 milijonih prebivalcev je odpadlo po 4 in pol kilograma olivnega olja na prebivalca kar skoro ustreza mesečnemu obroku 400 gramov maščob. V dobrih letih je dosegel pridelek tudi 3 milijone metrskih stotov, v slabih letih pa je padel na 1 in pol milijona stotov. V nasprotju z letom 1940 in 1941 je bil pridelek v predlanskem letu prav obilen. Lani pa je letina prinesla. kakor rečeno, manj in je tudi odstotek olja v olivah majhen, saj znaša le 16 odstotkov. = Inflacija v Egfptu in Iraka. Londonski Times je moral nedavno priznati, da zavzema draginja v Egiptu vedno večji obseg. Ob koncu novembra je narasel indeks življenjskih stroškov na 260 (v primerjavi s številkami pred sedanjo vojno) in je v decembru verjetno narasel na 300. kar pomeni, da so cene trikrat višje kakor so bile pred vojno. Dejanski življenjski stroški pa so se še v večji meri dvignili. Ob koncu januarja je obtok bankovcev v Egiptu dosegel 92 milijonov funtov (egiptskih), kar ustreza trikratnemu obtoku pred vojno. Podoben razvoj kažejo v zvezi z navzočnostjo angleških in ameriških zasedbenih čet razmere v Iraku. Tamošnja novčanična banka je izkazala ob koncu lanskega leta 32 milijonov iraških dinarjev denarnega obtoka nasproti 11 milijonom ob koncu leta 1942. V teku enega leta se je obtok skoraj potrojil. Zaradi angleških in .anaprisrc.h nakupov žiu m živil za tamošnje » osaake sd cene mj-važneiš;m živilom dosegle 8 do 10 kratno predvojno višino. Večer chifel !ss razvedriZa za nemške vojake Slovita nfmška organizacija »Kraft du-ch Freudea m »icf> k' je ;;osta'a /v^tu: svetu vzor skrbstva za dukvno hrano n razvedrilo nem:ken"i' d^avrtv^, ae ztastj v vojnem času z vso ljubeznijo posveča tud: skrb: za duševno hrano in razvedrilo nemškemu vo jaku. Neštete njene umetniške skupine o tuje jo iz kraja v kraj. kjer se mude nem3c vo-iaki. ter prirejajo za nje izbrane pred-tave. V petek zvečer se je ena teh skupin ustavi- tud \ L;ubliani V veliki dvc'a.i. hcteia LTnion. k! je bila nab'tr. jxilna pripadnikov Lernte rborožene sile je pripravila posu'rr in prisrčen večer oddiha. V hitrem tempu s je sledila vrsta p!esn'h. pevskih in glasbenih točk. vmes pa je bil še kratek operetni pr>or s potpurijem na.bolj priljubljenih operetnih me'odij. Vsi nastopi so bil: deležni močnega cp'avzs zbranih vojakov in mož Oborožene SS ter so v polni meri dosegli svoj lep namen, nudil vojaštvu večer razvedrila in duševnega okrcpči a. MUČI Komunisti msrlp tedi na PrimsffdcGfn Ko so po zlomu badoljevcev in s pomočjo svojega izdajalskega zavezništva z njimi komsnisti začeli strahovati tudi nekatere dele Primorske, so enako kakor v začetku svoje akcije v Ljubljanski pokrajini tudi primorsko ljudstvo skušali preslepiti s svojo lažno krinko »osvobodilne fronte«. Nepoučenim in politično docela zbeganim ljudem so dopovedovali, da hočejo združiti vse primorske Slovence brez razlike mišljenja. Predrzno so označevali za laž vse vesti, ki so prihajale že tudi na Primorsko o tem. da je OF izrazito komunistična in da so njeni cilji vse prej kakor narodni Enako so s hlinjenim ogorčenjem označevali za neresnične vse one vesti, ki so prodrle na Primorsko o njihovem zločinskem početju v Ljubljanski pokrajini, o njihovih umorih, ropih in požigih. Da bi ljudi prevarali in zapeljali, spočetka v primorskih krajih komunisti res niso tako morili in divjali, kakor vse lansko in predlansko leto v Ljubljanski pokrajini. Toda to se je samo zdelo. Kmalu se je med ljudmi začelo šušljati, da je brez sledu izginil zdaj ta, zdaj oni. ki so ga dobili komunisti v svoje roke. Propaganda OF je z vso silo skušala te govorice potlačiti in jih je označevala za »fcelo-gardistične« izmišljotine. Potem pa je konec novembra padel daleč na okrog znani župan dr. Petrič iz Vipave. Ofarji so sprva skušali umor naprtiti drugim, po par tednih pa so vendarle priznali, da je dr Petrič postal žrtev komunističnih morilcev. Pri tem so tega neoporečnega narodnjaka še po smrti skušali oblatiti kot »izdajalca« vendar se jim to pri več'ni ni posrečilo, ker so ljudie pokojnfka dobro poznali in splošno cenili Njegov umor je rodil vsal ta sad. da so se začele tudi širšim množicam med primorskim ljudstvom odpirati oči so ga komunisti priznali na Primorskem, ker so bile pač vse okol!šč;ne take, da ga niso mogli dalje zanikati. Tem boli skrbno pa so še naprei tajili druge umore, j» izvršili. Sedaj pa prihaja iz Go- rice poročilo, da je OF pred nekaj dnevi priznala tudi »likvidacijo«, torej umor 15 \ primorskih rojakov. Umorjeni so bili že 5. novembra, a komunisti so ta svoj zločin doslej skrbno prikrivali, da jih ne bi ljudje prehitro spregledali. Med temi 15 žrtvami so tudi trije duhovniki: župnik Supin ter kaplana Piščanec in Sluga. To komunistično naknadno priznanje dokazuje, da m v polni meri utemeljene tudi vesti o drugih komunističnih umorih, čeprav jih komunisti označujejo še za neresnične. Saj so tudi umor teh treh duhovnikov in njihovih sotrpinov poprej ogorčeno zanikali. Primorsko ljudstvo, v kolikor še ni spregledalo zločinske komunistične igre. pa mora na teh primerih spoznati, da je OF v njenih krajih prav tako samokomunistična in ravno tako krvoločno zločinska, kakor se je to pokazalo v Ljubljanski pokrajini. Zato se ji mora tudi ono enako strnjeno in enako odločno upreti, kakor je to storilo prebivalstvo Ljubljanske pokrajine. Predvsem pa je dolžnost primorske inteligence, da z vsem svojim vplivom pospešuje ta razvoj, saj bo s tem prihranila primorskemu ljudstvu in njegovim krajem nešteto žrtev in neizmerne nesreče. PžSSi0*£»|i simSoalč»] koncert iz cikla letošnjih 10 simfoničnih koncertov, ki jih prireja Ljubljanska radijska postaja s svojim ojačen m radijskim orkestrom, bo v ponedeljek, dne 6. marca ob 18. uri v umonski dvorani Tudi ta koncert bo dirigiral priznani dirigent Radijskega orkestra tn naš'h simfoničnih koncertov gospod Drago Mario šijanec. Na sporedu so dela: Mozarta, Suka in Wagnerja Predprodaja vstopnic po običajnih koncertnih cenah bo od srede 1. marca dalje v knjigarni Glasbene Matice. Zatenrstev od 18 50 Aj 5. Počenši s 27. februarjem 1944 bo zatemnitev obvezna od 18.30 do 5. ure. Kimtoacfeimgen des ErnaÈrftmgsamtos Gütepriiiung der Lebensmittel Zuständige Beauftragten werden gelegentlich der Verte'lung von Fruchtsäften und Teesirupen deren Güte überprüfen. Jeder Mißbrauch von Seiten der Händler wird strengstens geahndet werden. Obvestila »Frevoda« Kontrola kakovosti hranil Pristojni organi bodo pri razdeljevanju sed-nih tokov in čajnega sirupa kontrolirali nj h kakovost. Morebitne zlorabe po trgovcih bodo najotrože kaznovane. Pošiljanje paketov vojnim ujetnikom, internirancem in delavcem v taboriščih v Nemčiji Dne 23. februarja je pričel redno poslovati paketni oddelek Slovenskega Rdečega križa v svojem lokalu na Vidovdanski 6 (b.vša glavna z loga tobaka). Pakete sprejemajo zaenkrat ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8 do 11- Vsaka pošiljka mora biti v lesenem žabo jčku ali pa v škatli iz lepenke, zavit: v moč.n papir af zašiti v platno ali juto ter povezani z močno, celo vrvico. Zaradi pregleda se morajo paketi prinesti odprti. — Sprejemajo izključno le pakete, na katenh sta povsem natančno in čitljivo označena naslova prejemn ka (osebna številka, štev. taborišča, barake, bloka Itd.) in pošljare-lja. Vsak pošiljatelj paketa mora Izpolniti posebno izjavo kakršna je b!la predp sana lansko leto za pošiljanje paketov internirancem v Italijo. Pošiljanje paketov je dovoljeno v obsegu, ki ga dopuščajo določbe posameznih taborišč Največj: teža poed nega paketa sme biti 5 kg. Z ozlrom na stroge predpise opozarjamo že sedaj vse odpošiljale«, da bomo zavrnili vsako pošiljko, ki bo Skupno z ovojem težja od 5 kg Za vojne ujetnke morajo biti pošiljke opremljene s »paketnim listom« (Paket-schen). Pošiljale! n-J pošiljajo predvsem nepokvarljivo hrano v mejah določil posameznih tabor šč. Višina pristojbine za poštnino, car.no, tiskovine prevoz in manipulac-jo bo razvidna v poslovnem lokalu. Zaenkr t more Slovenski Rdeči križ posredovati pri pošiljanju paketov samo za taborišča v Nemčiji. Prizadete naprošamo, da v svojem interesu upoštevajo vsa navodila.. Mal&vredno židovski blago Ženeve. 25. febr »Tako amer 5ka vojska ko kor ameriška mornarica sta odklonil1 de*et 'adij tipa „L'bertv"- ki jih je ob veliki rek'ami zgradil Žid Kavser za prevoze čer«, javlja ameršk dopisnik londonskega lista »Daily Mal«, »ker se je ena teh lad;j. natrpana z ameriškimi vojaki, malo pred odhodom razpolovna « Trumanov odbor. nadal:uje dopisnik, se sedaj ukvarja s temi naglo zgrajenimi ladiami in bo zahteval, da jih pred uporabo Se dokaj oja-i čijo. Ljudska t mbela Zimska pomoč Ljubi jan ~ke pokrajine vabi vse prebivalstvo, da se v največjem številu udeleži kniižne tombole v korist te prepotrebne človekoljubne ustan ve. Namen knjižne tombole Je dvojen: razširiti slovensko knjigo med prebivalstvo in s čistim dobičkom pomagati najpotrebnejšim. Ljudska tomobola, za katero bomo prodajali tombolske karte oo 10 lir. bo imela naslednje dobitke: a) 200 dvojk (amb — 2 številki v isti vodoravni vrsti), vsaka dvojka dobi:. 1. Jurčič: Cvet in «ad, roman. Ob stoletnici pisateljevega rojstva priredil prof. F Je?enovec, z uvodom B. Borka in ilustracijami prof. S, Santla. 2. S. Gregorčič: Oljki, pesnitev. Za stoletnico pesnikovega rojstva ilustriral Lojze Perko. 3. J. Dular: Krka umira, roman. Z ilustracijami akad slikarja R. Debenlaka. 4. J. Slapšak; En starček Je ž'vel... Pravljice in legende. Za 70-letnioo pisateljevo z uvodom dr. Tineta Debeljaka in slikami prof. F Podrekarja. 5. N. Velikonja: Anekdote. Nova zbirka. S karikaturo avtorja delo prof. F. Podrekarja. b) 100 trojk (tern —- tri številke v isti vrsti). Trojka dobi knjige ena do pet in: 6 K. Meško: Ob t?hih večerih. Mir božji, Novele. Za 70-letnico avtorjevo, z uvodom N. Velikonje. e) 75 četverk (kvatern — 4 številke v isti vrsti). Četverica dobi knjige ena do šest in: 7. L Matičič: Petrinka. Notranjska po-vert. 8. I. Vaštetova: Umirajoče duše. Roman o F. RobbL č) 50 petoric (činkvinov — pet številk v isti vrsti). Pe-torica dobi knjige ena do osem in: 9 F. Podlimbarski: Gospodin Franjo. Roman. 10. J, IVIlakar. Spomini. d) 25 tombol (15 številk na tablici). Tombola dobi knjige ena do deset in kot dodatne dobitke še naslednje zneske za nakup kniig oo prosti izbiri: I. tombola 5000 lir. II tombola 3000 lir. III. — V. po 2500 lir. VI. do VIII. po 2000 lir, IX. do XII po 1500 lir. XIII. do XVII. po 1000 Mr XVIII. do XXI. po 800 lir. XXII. do XXV. po 500 lir Žrebanje se bo pričelo na velikonočno nedeljo. Podrobnosti bodo sledile. br.lrke karte za bibliofilo knjižna tom bolo bedo veljale po 100 lir. Bibliofilska knjižna tombola bo imela naslednje dobitke: a) 250 dvojk Vsaka dvojka dobi knjige: 1. J. Jurčič: Cvet in sad. Roman Ob Etctetnici pisateljevega rojstva prired^ prof. F. Jesenovec, z uvodom B Borka in ilustracijami akad. slikarja prof. S Sant- i la. V večjem form?tu in na boljšem papirju ket ljudska izdaja. 2. S. Gregorčič: Oljki. Pesnitev. Za stoletnico pesnikovega rojstva ilustriral Lojze Perko. V večjem formatu in na boljšem panirju kakor ljudska izdaja. 3. I. Pregelj: Na vakancah. Novela Bibliofilska izdaja z ilustracijami akad sli- Blbliofllslca tombola Zimska pomoč vabi prebivalstvo, da se udeleži v največjem Številu bibliofilske knjižne tombole v korist Zimske pomoči Ker bomo IzdaH vse knjige bibliefilske knjižne tombole deloma v novem tisku, deloma popolnoma na novo. deloma nalašč za to priliko opremljene, bodo te knjl-i ge prav gotovo posebne vrednosti. Torn- ii ar j a M. Preglja in z uvodom prof. B iPrejlja. avtorjevih sinov. 4. F. Balantič: Sonetni venec. Bibliofilska izd?.ja z lesorezi M. Tršarja in uvodom dr. Tioeta Debeljaka. 5. Zbornik Zimske pomoči 1P44. Bibliofilia izdaja prispevkov slov. oisa*eljev, pesnikov, umetnikov in glasbenikov. b) 120 trojk Dobitki so kniige ena do Det in: 6 N. Velikonja; Otr°ci. Novela. Prirejena izdaja. c) 120 četverk Dobitki so kniige ena do šest in: 7. S. Jenko: Zbrani spisi. Prirejena izdaja. 8 I. Tavčar: Cvetje v Jeleni. Novela. Bibliofilska izdaja z ilustracijami arh. Oražma. 1944. č) 70 petoric Dobitki so knjige ena do osem in: 9. Siinčič: PrebuJenje. Izvirni roman. Prirejena izdaja. 10 M. Maleš: Cankarjeve risb«1 Bibliofilska izdaja. d) 35 iombol Vsaka tombola dobi poleg knjig od ena do deset še posebne dodatne dobitke, in sicer: 1. Cankarjevi zbrani spisi 2. Šantlove izvirne ilustracije za Jurčičev roman Cvet in sad, 3. Finžgarjevi zbrani spisi, 4., 5. in 6 Pregljevi zbrani spisi. 7. Tavčarjevi zbrani spisi. 8., 9., 10.. 11. in 12 Originalni odtisi bakrorezov za bibliofilsko izdajo Perkovih risb k Gregorčičevi odi Oljka, 13. Originalne risbe M. Pregljevih ilustracij za I. Preglja nevelo Na vakancah. 14.. 15. 16.. 17. in 18. Originalni odtisi Dcbeljakovih bakrorezov k Dularjevemu romanu Krka umira 19.. 20 Debeljsk Ti: ne: Kitica Mickiewiczevih Z izvirnimi ujedankami akad. slikarice Bare Remče-ve. Tine Debeljak: Šopek Cankarjevih pisem bibliofilia izdala 21 in 2"> Zbrana dela Otona 2upančiča 23 in 24. Zbirka Slovenčeve knjižnice. 25. 26 Zb rka Na-š- knjige 27.. 28 Zbirka Dobre knMge. 29. 30.. 31.. 32. 33 Stele: Slovenski lesorez z originalnimi podpisi živečih umetnikov 34. Zbirk» kntiff- M Kos- Zsodo-vina sJov naroda, F Grivec: Knez Kocelj. Ložar Vodnik sodobna cfov lirika. 35 Revmont- Kme+ie 4 knliee. Dr T>ebe-IJak: Reymontovi kmetje v lučj književne kritike. Katero dodatno tombo'o bo dobil posamezni dobitnik, bo odločil žreb. Podrobnosti bodo sledile. pomoč v polnem razvoju Zanimiv razgovor s predsednikom ZP g. Nartom Velikonfo Osrednja pisarna Zimske pomoči se Je zdaj naselila na Gosposvetski cesti. Malce tesni so prostori, zato pa je v njih živahno kakor v čebelnjaku. Takoj vidiš, da se tu stikajo niti velikopotezno razpredene organizacije in da pisarna njenega vodstva ni samo navaden urad, eden izmed mnogih v našem mestu, marveč da je tu središče akcije, ki sega na široko in mobilizira za svoj dobrodelni smoter ne le materialne, marveč tudi moralne sile Ljubljane in njene ookrajine. Pripravljajoča se knjižna loterija. ki združuje akcijo Zimske pomoči s kultom in pospeševanjem slovenske knjižne kulture, je prav sedaj pripravljena kako- roj v čebelnjaku, da se spusti v svet, in čeprav so njene oisarne drugod, segajo tu..; sem'e njene niti. Kajti duša celotne Zimske pomoči, micia tor vseh njenih podvigov in dosedanjih velikih uspehov je njen predsednik, g. svetnik Narte Ve I ikon j a ki ima tu svoj urad Za njegovo mizo se stikajo vse niti, od tod prihajajo izpodbude. predlogi, nasvet in — če treba — povelja. Samo kdor je z vsem srcem pri stvari, lahko tako neumorno vodi akcijo, ki z?.hteva veliko podrobnega dela in še več jasne in od! čne iniciativnosti. G. pred-ednik Veli-konjn. naš priznani književnik, ima že stare stike in izkušnje s t>skano be-edo in zato tudi s tiskom; ni mu tedaj težko sprejeti radovednega reporterja, ki potrka na njegova vedno oble.er.na vrata. — Pred mizo. kjer se osredotočuie zimska akriia se brž razplete interview po vseh svojih klasičnih pravilih. »Kaj mislite z Zimsko pomrčjo?« Glejte, to je tako enostavno. Gosr>od prezident je govoril. Njegova bereda je nam vsem dnevno povolje. Ne smete besed vzeti tako, kakor jih jemljemo litera-ti, ko mašimo vrstice ali stavku in stavcu na ljubo črtamo včasih besedo in smisel. Tu pa imamo dnevno povelje: krepko. tehtno; za njim stoji sodna, upravna in vojaška avtoriteta. Berite govor s to zavestjo in s takimi očmi, pa bo jasna njegova teža. »Torej je Zimska pcmeč pokret?« Sicer nisem razmišljal, vendar sem pravno izluščil iz te besede opravičilo, da ni treba postaviti Zim"ke pomoči na neki javni formular, kjer bi si potem mi juri-3ti belili glave in ugibali, sli ie treba p**ej dejati levo nogo na desno ali desno na levo. ugibati, če ne bo morda ta ali ona stvar razveljavljena. N? smete pozabiti, da e je takrat mudilo: stali smo pred božič-'mi prazniki, toda golih rok! Pred katastrofo! V naših mislih je to veljalo šele za Ljubljano, v Ljubljano samo so se pa tri: at že zgrinjali begunci. Premislite naš položaj! Takrat ie bilo vse bolj ko obupno Tn zdai naj bi zakonodajni urad mordi š~le začel razpravljati o kakšnem pra-viln iku? »Pa vendar? Ali pa niso morda hoteM?« Pa' Nekdo se je oglasil, da bi vendar pi-av. če bi bil. ker pisano je pisano z nJim lahko opraviči. Kai sem mu dc'- i? Onravičr te samo uspeh! Če si dobro naredi; in urpel. prav. če ne. te ne bo opravičil noben nraviln-'k ne pred Bo-?.~>m ne pred ljudmi. Pravilnik bomo dejali. ko bo čas za to in še takrat bomo na koncu zapisali geslo: »Vse to zso-aj ne velia, če ve kdo za pametnejšo mi~el!« Tu pride moj stari stavek v p^š+ev. ki sem ea rekel v neki stvari že dr. Nat.lače-nu: »S staro lokomotivo ne moreš na Šmar no goro! — In slab je turist, ki ne zna utemeljiti treh nasprotujočih si mnenj« — Torej je Zimska pomoč za nas nensm'san program — dasi imamo pri rokah dolgo pnmčilo in velik načrt — za javnost pa gibljiv predmet«. In predsednik je vihtel pred seboi poročilo in dolg, na tedne natanko razdeljen načrt. »Vidim načrt. Kaj je z njim?« To je samo načrt. Načrt, ki je predvideval sredstva za čas pred božičem. O^em milijonov za Ljubliano! Teh o~em milijonov je da.la Ljubljana prostovoljno takoj! Tu moram govoriti s takim spoštovaniem. kakor ?a re' zasluži. Pes. iaz fPin ob +<*m Vifct@r Glase? f 5 V Rušah ob Dravi je 7. t. m. umrl naš ljubi, debr- prijatelj g. Viktor Glaser, veleposestnik in lesni trgovec, el^n SPD in od'ičen narodnjak Rod:l se je 12. aprila 1875 na Smol-n ku pri Ruš^h. Meščansko k>'o je dovr'nl v Celju kmctij^-co šolo v Grcttenho-fu pri Gradcu. nato je s'uzboval na raznih graščinah, da se je izpopo'nil v gosnod'rstvu in gozdarstvu. Dva in dvajset let star je prevzel po oč^tu domačijo na Smo!n:?i brat, ki ga je zapustil brat ropar in požigalec, izdajalci, ker prejemajo podporo iz tega denarja, ki ga je daroval po »Slov. poročevalcu« izdajalec? Ta odgovor naj da, da borno vedeli! Saj jih lahko tudi nehamo podpirati, če javno pristane na to. Pove naj imena svojih, ki jih podpiramo mi! Videti je, da tem prošpiam in potrebam komunisti niso kos in se komunisti potemtakem sami sebe bijejo po zobeh Če pravičnost zahteva, da mora veljati za izdajalca tisti, ki ne kaže čuta za socialno dc'žnost, potem je trditev, da je izdajalec tisti, ki nekaj da za socialne namene, zločinska. Z z!očmsk;m mišljenjem se pa ne moreš prepirati. Če pa izdajalec zahteva, da je treba njegove »verne« prezreti, potem naj jih imenuje. To bo kratek postopek treh dni in nevredni ne bo prejemal podpor. > Nevreden« prav'rn. kajti mico jih je ki so zašli v nesrečo po zaslepljenosti očeta, sina ali brata. To so predvsem ned a'?, ni ctroci. nedolžne žene nedolžni starši. Če so darovalci »izdajalci« no »S'ov. poročevalcu, zaksi pa potem ni bil izdajalec b'aeajnik Rdeče pomoči, te-renec. komunist, ki je pod badoljevci in še dva m?ceca potem prejema! oodooro? To naj obrazloži, če mu je izdajalec že tisti, ki daruje centesim za ta dobrodelni namen. .. . . Vidite, gospod, pozabili so: kar je bilo leta 1941., kar je gnalo ljudi v hribe še I. 1943 in dvigalo iz žooov težke tisočake naših zaslepljenih ?'i lahkomiselnih bogatinov. je danes strašilo za vrabce. Niso se ničesar naučili. Toda tud: tega se ni?o nauč;li no tale v času jaVo lepa ne-sem pou':čnira. še tako lepo dekle — škrbasta b~ba. Te resnice ne vedo in zato so prome^adn' levi mislil», da «-e re bodo na-veVčali »Sai bo s3ma še dva meseca!« Toda sdsl ie ?= dru^čna perem. Gošča ie nopain nwodpr"1 y-iimin ^e. č% nei? r»omoderen. Niti krava te ne povoha, kaj še'e pes... Gorica, sredi februarja če te zanese pot v Ljubljano, te bo nedvomno zamikalo na trg pred zgodov-nski rotovž. če potuješ v Trst, te bo potegnilo na Trg Ed nesti n k m: rju. če pa prispe? v Gor co, boš postal na Travn ku, na goriškem Glavnem trgu. Travnik v cavn'ni Goriški Travn k ni cd v cera.,, že v Ust ni iz 1. 1444. se namreč navaja posestvo ob zemljiškem kompleksu »Traurrich«. Potemtakem bi smeli scd.ti. da je bil Travn kjer so se tedaj pasle kr. ve in konji, rz-ven mestnega obzi.ja in da je b i delno že zazidan. Zan mive podatke o Travniku v 16. sto-letjU vsebujejo zapisniki izpraševalne ko-misije, ki je prišla v Gorico zasliševat svetne in cerkvene oblasti, in s cer v juliju 1538 v zvezi s predlogom cesala Ferdinanda 1.» ki ga je bil pas.al 1. 1560. -tedanjemu papežu glede ustanovitve gor ške škofije. Gašper pl. Belin navaja ob tem zasl Sevanju najlepšo goriško ulico (mišijen je Raätel), ki te pripelje n; Travnik (quae ducit ad Traun eh). Frančlškansk. gvardijan p. Marciai p? izpoveduje, da je bilo v zadnjih 30 letih na Travniku te:'anje Gerice, ki je štela po pr zadevanju goriškega župn ka naridijakona Andreja Nepikoja 1000 hiš in 6000 prebivalcev, zgrajar.ih nad 100 h'.š. 'Nedvomno so mišljene tudi h še v najbližji okolici, (n. pr. sedanja Kočevijuta). Ob tem smemo domnev-ti, da je Gorica že tedai sil la izven mestnega obz dja preko mestnih vrat. ki so bile ob k:ncu Raštela. V 17. stoletju je bila zgrajena palača okrajnega glavarstvi, kjer je bil pozneje sedež vseh goriških pre.stavnikov uprave ter obiastev. Tedaj so zgin la zgodovinska rašteiska mestna vrata, Travnik p se je razvijal v prostrano mestno osrčje, kier je na.polneje začelo utr.pati gorlšk: življenje. V zgodovinskih dneh v apr'lu 1714 so bil: na goriškem Travniku ob navzočnosti številnih okolišk h žup nov obglavljeni voditelji tolminskega kmetskega upora. Kako j s danss na Travniku Zreš tja k nic-nuinentalni Obroča cerkveni stavbi, ki dominila na prostranem trgu. Cerkev ima dva zvonLca. To je župaa cerkev sv. Igu ci ja. Njen nastanek je v zvezi z nasei' tvijo jezuitov v Gor:c. i. 1015. Najprej so uredili jezuitske šole v bližini sedanje podružnične cerkve sv. Ivaua v ulici sv. Ivana. Pozneje je nastala zarad navala učencev iz mesta in okolice potrebi I po novih večjih vzgojnih prosteriili. Jezuitj j so se o Joe li za več_o stavbo na Tiavaiku, ! ki so jo kupilj leta 1618. in j0 preured.ii ! v poseben kolegij. Se 1.1SG4. pa so pričeli zidati krasno cerkev sv- Ignacija, ki je pred prvo svetovno vojno slovela kot slovenska cerkev, župnikoval je ted j pr; sv. Ignaciju slevensk skladatelj Ivan Kckcšar. V novih prilikah so uvedli tudi pr maši ob 9. slovensko pridigo in slovensko petje, dočim je b la pred tem slovenska prid ga in s.o-vensko petje vsako nedeljo ob 6. zjutraj, j če stopiš v cerkev, te noti anjest prevzame ! z vsem svojim arhitektonskim veličastnem. : Ob cerkvi je pr zen p.ostor, ki se -"ir tja do nove poštne palače. V avstri.sk h časih je bila tukaj vojašnica 47. pehotnega polka. V letih po prvi svetovn vojni pa je | bila stavba, ki so jc po prevratu prek: s t li v »vej énico zmage«, porušena. Praznina moti vtisk, ki ga ustvarja celota. Ta prostor je namenjen novim preureditvam, k: so predv.dene za čas po sedanji vojni. Vojašnico so podrli v smislu regulacijskega n črta arh tekta Fabianija, po katerem je bil Travnik v let h po pivi svetovni vojni preurejen. Pozoren postaneš na kip pred pročeljem ! cerkve sv. Ignacija. Tudi ta kip ima svojo i zgodovino. V 17 stoletju se je pojavila : namreč v Gorici kuga, ki je pobrala na i stotine in stot ne meščanov. V tej stiski so dali postaviti jezu ti na Travniku visok steber, na vrhu pa kip sv Ignacija. Na in-prov z ranem oltarju pod kipom je bila ob času kuge maša, tako da so ji lahko pri-sostvov: li zaradi razsajajoče kuge priprti goriški meščani kar s svoj h oken Spornen k je kljuboval vsem neprilikam časa in vojnim viharjem. Prvotno je stal bliže j vojašn čnemu poslopju, ob preureditvi trga pa so ga prestavili pred cerkven.-} pročelje. Kakor ima Ljubljan-, svoj znament., umetniško izdelani Robbov vodnjsk pred ro- tovžem tako se lahko s alično posebnostjo ponašajo tudi G:rčani. Sredi trikotno oblikovanega travn'ka stoji k menit vednjai; v b ročnem slogu. Krasi ga Neptunov k p. Vodnjak so postavili v 17. stoletju, ko je bil Travn k že povsem zazičan in stavbno zaključen. Pcgled pa t uhaja tudi k vladni palač« in k vrhu trikotnega trga, kjer je nadškofijsk- kapela z nadškofijskim dvorcem. Travn k obkrožajo po večini eno- in dvonadstropne stavbe, zidane pretežno v prejšnjih dveh stoletjih. Na Travniku sta once ne smemo pozabiti da so b le 1.1927. pripojene Gorici ckol ške občine Solkan, Kion-berg. Vrtojba, Podgora, Luč čnik, štandrež, št. Peter. Pevma, št. Maver, Podsabotin, Loka in Ajšav ca. število goriškega prebivalstva je nar ^lo s tem na 48.C00. P«-sled ca js bila da je postala sedanja mestna palača pretesna. Pornag ili so si z raznimi prizidki in podaljški, ki so trenutno ustrezali paveč n m potrebam goriške občine, toda vse to ne more trajna pomagati. Tako se je porodil načrt za gradnjo neve Der Traunikplatz mit der Ignatiuskii che in GÖrz sv. Ignacija v Gorici — Trg Travnik a cerkvijo še zmerom dve kavami kakor nekcč. Tam ob cerkvi sv. Ignacija je bila k varna »Central«, kjer so se shajal Slovenci. Pa tud gostiln ne manjka na Travniku in v najbližji soseščini. Priporočlj vo je, da stopiš v te gost Ine. Zelo zanimive novice baš icvedel, če ba> prisluhnil domači gcvcr ci okol šk'h gospodarjev, ki prihajajo vsak te:en. zlasti pa ob semanj h dneh, v Gorico po svojih go epodarsk h opravkih. Lahko t' mnogo povedo o žalostnih rečeh in velikem trn';e-nju gerläkega kmečkega ljudstva. L ju ijc gledaje danes po celi vrsti polit čn h umorov na vse te dogodke z drugačnim očrni Praveč je bilo gorja- razečar m j a in krutost-!, da ne bi temelj to izpregledali Fc;.V;3 bo-ojsja Travn'1.!!! Srciairja eb. ka gcr„..iaga Travn ka in njegova podoba ne more b ti dokončn. T!.-to nr zn1*1^ cb ce rit v' sv. Ignac b i" vz :"o'ž Vojašnične ul ce ba treba na vsak nač.n izpolniti. O.naniu je v zvez z brv dodo obl ico Travnika predvsem dva nač:-ta Prv se nanaša na gradnjo novega goris re-g retovža, drug' pa na spoj Travnika r starodavnim goriškim gradom. Načrt nove obč nske palače je bil odobren že preci leti po pristojnem ppemen'-škem nadzorstvu tedanje Jul ske Doneč'je. Zarad razvaja goriškega mesta v zadnjih cesetletjih so se umevno posli goriCke komunalne prlitike občutno pomncž'11. Z1 .st občnsfie palače. Po tem načrtu bo nevi goriški rotovž zelo reprezentativna, več nadstropna stavba. Verjetno bo stala tam kjer je bila nekoč star: avstrjska vojašnica. Stavba bo prehajala navzgor v značilen stalp, ki bo tvoril skupno z bllžnj ma zvonikoma cerkve sv. Ignacija in s slogovno soobn m stolpom aove poštne palače v oz d u nck-o posobno stavbno slikovitost in plastičnost. Pa še drugi načrt. O njegovem uresničenju bo odločala bodočnost. Gotovo se bo ta načrt v gotovih padrobnestih spremeni! Tudi ta osnutek sega v osrednj gor Ski stavtal živec, ki se razpleta na Travniku. Med načrti, k naj bi preoblikovali goriško st vbno p:c'cbo, je namreč tudi zamisel ir.g. Br:'S;n'jT, k b terjala večletnega stavbnega dela. Po tem načrtu bi bilo na najprimernejši nač n reScno vprašanje čimbolj posr. čenega spoja ger škega mestnega osrčja z gor šklm Gradom. V potrebn. širini in g'ebin; naj bi b le na Travniku porušene nekatere hiža. Tukaj naj b' se vzpenjalo manurr.ent Ino stopnišče h grafu. Vrh prvega st o pn Učnega dela bi bil prostran trg cb katerem 'oi bilo izpeljano zidovje in pesa eno drevje s poudarkom gor ške flore. Prijatelji in z?.gcvorn:kl zgedov nskega Travnika se " bedo temu načrtu verjetno uprli zak j njegova slika bi s tem nedvomno zelo trpela. Starlnskost Travn ka bi se v tem primeru morala umakniti slogcvno veličastr! zasnovi novega časa, ki prihaja. Pavel slovenska zgodovina žalostna usoda enega najznamen tejših in najzaslužnejših samostanov na svetli, benediktinske epatije Monte Casrino ki je postala žrtev anglo merišk h terorist čnih napadov, obuja poznavalcem njene slavne preteklosti spom n na benediktinskega meniha Pavla Di ako na. zgodovinop ec' starih Langcbardov. Ta menih je bil e len izmed mnogih, ki so s svojim delom proslav li samostan na Mente Cassino, to veliko središče evropske kulture v zgodnjem sredn;'em veku, slavno ognj fiče učenosti ki mu gre hvala, ca so se ohran 1' današnjemu svetu premnogi umotvori grške in zlast. >%e rimske antike. Pavel Diakon Je bi po rodu iz FurlanUe kjer je ugledal svet 1. 720, ur.irl pa j5 med let 794-- 800 v bened kt.inskl opatiji na Monte Cassino. T- sodobnk Karla Velikega je živel na dvoru langobardskega kra- lja Aishulfa in Desiderija, pa tudi na dvo-rh razn h vojevod in je pridno zapisoval podatke o 1 ngobar ski preteklosti. Tako je nastalo njegovo delo »Historia Lango-bardorum«, ki je mnogo navajam vir za zgodovino zgodnjega srednjega veka. Poleg tega je spisal knj go »Hstoria Renana« ln več manjših spisov. Pavel Diakon je omenjan tudi v slovenski zgodovini. O njem sta p sala z v d ka slovenskih zgodovinskih proučevanj Simon R u t a r v »Letopisu Matice Slovenske« m M lko Kos v »časopisu za zgedovino ln n rolopisje«. Ta montecassinski menih je namreč v svoj' langobarski zgodovini opisa! oihod Langobardov iz tedanje Pano-n Je !n njihovo pot v Italijo. Tako je dobila slovenrka zgodovina nekatere, čeprav le posredne podatke o n öl deželi v času kakih trideset let pred naselitvijo Slovencev. Vežna ▼ r a t a stanovanjskih h3 morajo biti prvih 10 minut po alarmu, bodisi podnevi, bodisi ponoči, odprta. Nato se lahko zapro in zak'enejo. ——CTi—J—»TŽ.MKH ■ ■ MM—Wa^Mi Te podatke navaja tudi naš vodilni zgodo-v nar za predaji vek, rektor dr. Milko Kos v svoji iSgo Jcvini Slovencev«. Pavel D.a-kon piše: Kralj Aiboin je l etno zemljo, to je Pa-nomjo," podelil svojim prijateljem Obrem na ta nač n da, ako bi bilo Laug-cbardom potrebno kdaj se vrniti, morejo priti zopet i:a.zaj r.a svojo grudo. Tako so torej Longobardi, zapustivši Paaonijo, odjùteli z ženam , otroci in %-sem blagom, da bi zasedli Ita!jo. V Panoniji so pa sedeli 42 let. Odšli so meseca anrila, v prvi indikcij, dragi čan pa sveti* Veliki noči, ki se je onega leta po računu praznovala na dan 1. apr la, ko je po učlovečenju Gospodovem prešlo 569 let« Langobardi so se selili po stari rimski cesti Poetovio—Celeia—Emona- -Aquileja. Pavel Diakon opisuje prihod Langobarcov na meje Italije takole: »Ko je torej kralj Aiboin z vso svojo vojsko Ln mnež eo mešanega naroda prišel na skrajne meje Italije, se jo povzpel na goro. ki se d v ga v onih krajih m si je — kol kor je mogel s pogledom obseči — ogledal del Italije. Ta gora se od takrat imenuje zar: di tega, kakor pravijo, Kraljeva gora.« Zgodovinar dr. M. Kos men", da se je ta. prehod čez gero iEvržil v gorovju in gozdovih, ki lečrjo zgornje Posavje od Vipavske doline. Tu so se takr t stikale meje Ital je in Panonije, preko Hrušlce je vodila cesta Panon ja—Italija. Še danes se neka gora ob cesti Logatec—Vipava imenuje KraijišKi vrh, kar bi po imenu in polož ju ustrezalo Kraljevi gori, vendar se to z gotovostjo ne dà trd ti. široko odprt, in ravni vhod v Talijo, kakor ga opisuje Pavel D.akon pa je treba iskat; v Vipavski dolini. O. Ire d Langcbardov iz Panonije v It ljo je omogočil naseljevanje Slovencev. Trideset let pozneje so se Slovenci in Obri že spoprijeli z Bavarci ob zgornji Dravi in so tudi Se sllUi čez tržaški kras v Ita-Ijo. Slovenska zgodovina se je začela . ., Montecass nski menih P vel Diakon je pisal o teh degodk h kalùh 250 let pozneje. Ta zgodovinopisje je v častitljivem samostanu sv. Benedikta zaključil svoje veri in ved posvečeno življenje noksko v času, ko se je Karel Vel ki povzpel na višek svoje moči, saj je med tem podredil poleg Langobardov tudi Slovence svoji dirž vi in se dal L 800 krcnati v Rimu za cesarja. Socialna pročafa pOŠtoiSl ZTÌZ17&Z Brezvestni špekulanti izkoriščajo težki gmotni položaj našega javnega in zasebnega meščanstva s tem. da mu za poštne znamke, ki mu jih je gosipod prežidant naklonil po nominalni ceni, ponujajo smešno nizke cene v primeri s pravo tržno ceno. Serija teh znamk ima danes vrednost daleč preko 3.000 lir. Izpod te cene ne prodajajte! Da preprečim to brezvestno izkoriščanje in omogočim lastnikom teh serij dosego faktične vrednosti, sem ustvari; »SOCIALNO PRODAJO«. Ta Vam bo prodala Vaše serije pod sledečimi pogoji: Vsi pri-javljenci »SOCIALNE PRODAJE« dobe izplačano iztrženo ceno no odb:tku upravnih stroškov v iznosu 3%. Minimalna prodajna cena serije je 3.500 lir. »SOCIALNA PRODAJA« se bo potrudila, da doreže maksimalno možno ceno. Osebam v resnično težkem gmotnem položaju, se iznla-čajo manjše brez obvezne akontacije. Vsak prijavljenec deponira pri »SOCIALNI PRODAJI« svojo serijo ter jo dobi. če bi ne bila prodana, brez stroškov signirano ter atestirano nazaj. Rok za prijavo do 7. marca t I. Julij Bar, sodno zapriseženi izvedenec ter lastnik najstarejše slovenske trgovine znamk. ZaScIta pfeü letalskimi napadi Bilo bi nespametno podcenievati nevarnost 'etalskih napadov ki so samo del un čevalnih načrtov sovražnikov evrep-ke svobode Neljubi dogodki ki so j'h doživeli ljudje v raznih krajih v teku 9edanje vojne, bi se utegnili pr-meriti tud nam Zato je treba skrbeti za učinkovite ukrepe dokler je čas V vsak hiši n3j bc za prmer leta'skeea napada pri rok dovolj požarnega peska, zlasti na stopniščih na podstrešjih in v kleteh Nadalje veiia odstraniti vse zavese in gardine pn okn:h Tud b!az ne, klubske »tole ;n podobne predmete je treba odrin:ti od oken Prav tako velja odstraniti nreproge, pernice in odeje Izkustva kažejo da se požar večkrat razvije zaradi za'og drv in premoga v stanovanj h. Drva in premog naj zaradi tega ostaneta v kleteh. v stanovanje pa prinesemo gerivo vsak dan sproti Umetniške sike knjige 'n nak't •e treba pravočasno spraviti na varno Podstrešje in mansardna stanovanja naj se po možnost1 docela ;zpraznijo. dokler je čas Posebno r>a je treba paziti na to da ne shranjujemo v stanovanju denarja k' nam ca orj bombnem nanadu lahko unič:jo Žpnici in Voits-be»gu. Pozneje je bil premeščen v Gradec, kjer pa ga je prejšnji i narodnosec a'istienega delovanja spravil ped ključ. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji se je Leitl takoj stavil na razpolago šefu civilne uprave na štajerskem. Stranka izgublja z Leitlom izredno delovnega moža. Pobrala ga je pljučnica. * Rilke jev večer v Benetkah. Pod okriljem nemško-itaiijanskega društva v Be netkah je citala nedavno Eva de ParjJ italijanske prevode pesn "ka Rainerja Marije RUkeja. Prevode Rilkeja je dovršil znani prevajalec Vincenzo Errante, dočim je o pesniku govoril prof. Bartolom. * Smrt nemškega afrlkanista. V Gralfs-waldu je umrl znani nemški afrikanist prof. dr. Karel Meinhof. Pokojniku je b.lo 87 let. • Smrt znanega pomorščaka. V Prienu je umrl 19. februarja 81-letni Comodor Kolin, eden izmed najbolj znanih nemških pome rščakov starejšega rodu. ♦ 60-letn ca dunajskega slikarja. Na Dunaju je obhajal te dni 60-letnico rojstva znani slikar in umetnostni pedagog prof. Josef Stoltzner, ki je znan kot pokrajinski si1 kar in slikar tihcž tij, pa tudi ket odličen grafik in litograf. * Zatemnitveni predpisi na Finskem poostreni. Maršal Mannerheim je kot vrhovni poveljnik finske oborožene sle odredil, da veljajo poostren; zatemnitveni predpisi, ki so bili doslej v veljavi samo za nekatere kraje, za ozemlje celokupne f nske države. * Cinecittà v Benetkah, V paviljonu beneške Bienalle so te dni otvorili v navzočnosti ministra za ljudsko kulturo Mez-zasome ter predstavnikov diplomatskega zbora novo ustanovo Cinecittà, ki je bila prej v Rimu. Prvo delo, ki se bo v novih ateljejih podjetja nadaljevalo, je »Poročilo o dejanskem stanu«, ki so jih začeli snemati že v Rimu, pa je b lo nadaljevanje dela onemogočeno. Cinecittà ima svo-, je nove prostore na otoku Giudecci. Upravitelji nove ustanove upajo, da bodo v teku letošnjega leta lahko- izgotovili 20 novih itai' janskih filmov. ♦ Ustreljen zločinec. Dve leti so varnostni organi ;skalj 47 letnega zločinca Franca Karla Dörflerja, ki se je orožnikom izmikal z ur>~rabo orožia. Nedavno pa se je neki orožniški patrulji posrečiIo. da je možakarja izledila v nekem skriva-Jršču. Dörfler je bil oborožen z dvema pi- Mp Maček ©9 letnik Marsikdo &e bo zavzel, ko bo bral, da praznuje g. Josip Maček danes svoj visok: jubilej. 801etnico. Da, leta minevajo, tok časa se ne da ustaviti, toda kdor je krepkega rodu in velik prijatelj prirode, se ohrani tako čil in zdrav, kakršen je ata Maček. Po rodu je z Velesovega na Gorenjskem, 'z-iel je iz čvrste kmečke hiše. podjetna žilica pa ga je že zgodaj privedla v Ljubljano, kjer se je posvetil trgovanju in se kmalu osamosvojil s tem. da je prevzel Simonetijevo točilnico na Mestnem trgu. Leta 1901 pa ga že vidimo kot samostojnega gospodarja tam za vodo. kjer je njegova oostilna kmalu zaslovela zaradi izvrstne postrežbe, še prav posebno pa zaradi širokega prijateljskega kroga, ki se je tu stalno zb ral in z veseljem poslu=al mnogotere skušnje ata Mačka, velikega ribica pred Bogom ln pred ljudnr. Nedavno je dr Lokar v svoji teht ni knjigi »Gozdovi in reke vabijo« živahno zabeležil Mačkove doživljaje in tako je g Mačku spomin na njegovo športno delovanje trajno zagotovljen. Se danes bi vedno podjetni g. Jos^p Maček z veseljem zahajal v svoj podne&i revir, toda zaradi vojnih prilik je za sedaj odložil ribiški pribor poč:vat. prav teko je za čas vojne zaprl svojo gostilno, saj bosta prav danes minuli dve leti, odkar so jo badoljevci brez pravega vzroka nanadr. obstreljevali in on'enili. Od mladih let je g. .lo in Maček pr dno so deloval pri na<:ih ' društvih zlasti vnet pa je seveda bil za stanovsko organizacijo in tudi še danes posveča svoje izkušene gospodarske spo sebnost'- Gost:1ničarskemu domu Sin Ivan na daljuje gcstilnško tradicijo hčerka ga Josipma pa je poročena z zlatarjem Jipljem Pridružujemo se širokemu krogu čestitkarjev in sporočamo g Josipu Mačku k osemdesetletnici prijazne pozdrave. Stolama in se je zopet skušal upirati ln po. Degniti. Pri tem pa je neki orožnik upo-oil strelno orožje ter je nasilneža ustre- liL * Starejša hči bivšega ameriškega predsednika umrla v samostanu. Nemški lisj poročajo, da je v samostanu PoiJicherry v Indiji umrla najstarejša hčerka b.všega .imeiiškega pi &dseonika Wilsona, Ma ga reta. Uöakala je starost 57 let- Po precej nemirnem življenju, ki ga je imela kot pevka, časnikarica in pisateljica, se je Margareta Wilsonova pred 4 leti, ko je zapravila svoje premoženje z borznimi spe-• kuiacijami, umaknila v imenovani ind jsKi ! samostan, kjer je študirala orientalske vere ; in niih skrivnosti. I MED. UNIV. OR. JANKO KLEPEC ORDINIRA OD 9. DO 11. URE BEŽIGRAD, CIRIL METODOVA 62 j Telefon 27-29 Iz Ljubljane —u Spored promenadnega koncerta vojaške godbe z dne 27. t m. od 11.30 do 12.30 pred Narodnim domom: 1. Verdi: Himna in zmagoslavna koračnica iz »Aide«; 2. Köier Bela: Rakoczyjeva. uvertura; 3. Richard: Bavarske zgodbice, valček; 4. Rihardy: Španska rapsodija. 5. a) Grieg: Ljubim te, uvertura; b) Elgar: Ljubavni pozdrav; 6. Kronne; Lepo je vojaško življenje; 7. Teike: V zvestobi trdni, koračnica. u— Novi grobovi. p0 dolgem trpljenju je v soboto zjutrij preminila gospa Eia Berbuč, rojena Kuhelj, vdova po c vilnera komisarju za Prekmurje. K večnemu počitku jo bodo spremili v ponedeljek ob 17 iz kapel.ee sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V visok, starosti 81 let je umrla gospa Marija Krebljeva Za njo žalujejo rodbine Bile, Krebelj, Hrovat in Bodlej. Rajno so položili k večnemu po-č-tku na pokopališču v Trnovem. — 18. februarja se je smrtno ponesrečil g. Rasti-slav Pustosjemšek. Zapušča ženo Fan;ko, sinčk. Mojmira, starše in drugo sorodstvo. Pokojnika so izročili rodni grudi 22. februarja na pokopališču v Novem mestu. — Za vedno je zapustila svojce gospa Katarina Prelec. Na zadnji poti bodo rajnko spremili v nedeljo ob 15 30 iz kapele sv. Fr.nč ška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen .ep spomin, njihovim svojcem pa izrekamo Iskreno sožalje. u— Srebrna poroda. Včeraj sta obhajala v krcgu svojih otrok in prijateljev 25-letnioo zakonske zveze znani lesni ekspor-ter in direktor g. Aleks nder Friedrich s svojo marljivo ženo gospo Theo. Uglednima zakoncema žel mo. da bi v sreči in zadovoljstvu učakala še nadaljnje življenjske jubileje. u— škofijska dobrodelna pisarna sporoča, öa bo Izplačevala redne mesečne podpore za mesec marec n: slednje dneve in v sledečem redu: v ponedeljek 28. in v torek 29. februarja za dijake, višješolce in zavode; za vse ostale redne podpirance pa v sredo 1. marca od črke A do J, v četrtek 2. marca od K do O, v petek 3. marca od P do 2. Nove prošnje se te dnn ne bodo sprejemale. 1., 2. in 3. marca pisarna za begunce ne bo poslovala. — Odbor. u— Strokovni izpiti za pooblaščene Inženirje. Rok za vlaganje prij v za opravljanje strokovnega zpita za pooblaščene inženirje je določen do 15.marca 1944. Prijave, ki naj bodo opremljene po čl. 11 pravilnika o opravljanju strokovnega izpita za pooblaščene inženirje, naj se vlagajo pr tehničnem oddelku šefa pokrajinske uprave v Ljubljani, Gledališka 8. u— Prva javna produkcija Glasbene akademije je v petek privabila v veliko filhar-monično dvorano tol.ko občinstva, da je b la malone popolnoma zasedena. Spored je obsegal enajst nastopov, izmed katerih je eden izostal z: radi obolelosti napovedane pevke. Med nastopi so znatno prevladovali pianist čni gojenci iz šol nekaterih naših vodlnih pedagogov, kaor sta red. profesorja Anton Trost in Janko Ravnik, dalje doc Marij ;n Lipovšek in pogodb, prof. Z. Zar-nikova Sodelovali so ob skovalci razn h letnikov srednje glasbene šole in glasbene akademije in izvajali pretežno Choplnove skladbe, med nj mi njegov Rondo v c-mclu. nekatere Preludije, valčke i. dr. Poleg teh so bili zastopani Rahmaninov Beethoven (z Rondojem) in Brahms. Vse skladbe so bile zahtevnejše in so kazale razne stopnje c-d prvenstveno tehničnega znanja do samostojnejšega muziciranja, ki razodeva že znatnejšo osebnostno udeležbo. Vse točke so dosegle lep uspeh in samo potrdile siuves naših p anističn h šol. Iz pevske stroke smo slišali baritonista, ki je zapel Bučarjevo efektno pesem »Delavec« (šola izr. prof Bog. Trostove) Ln sopranistko z ar jo iz Puccinijeve »Tosce« (šola hon. prof. Ada Darianii). Lep glasovni material .n skib.no pripravljen nastop sta vzbud la priznanje občinstva. Pri klavirju je spremljal Jože O sana Posebno mesto je zavzemal v t»po- • redu Hlldechov Godec, naštudiran v šoli j hon. prof. V. Wistingh usnove. Pevsk. part je izvajala sopranistka, ki sta jo podp.raia violinski solo -n klavir. Ta trio je vzbudil posebno zanimanje in živahne odobravanje u— Ravnateljstvo I. moške realne gimnazije vabi vse učence 6., 7. im 8. razreda, da zanesljivo pridejo v ponedeljek dno 28. februarja ob 9 na šolsko dvorišče, Vegova 4, zaradi obvestil o začetku pouka. u— Ravnateljstvo III. moške realne gimnazije vabi učence n razrednike vlšj h razredov (od 5. do 8. r zreda), da pridejo v ponedeljek, dne 28 februarja pred gimnazijsko poslopje za Bežigradom ob 9 dopo) cine. Ker gre za pričetek šolskega pouka, se morajo brezpogojno javti vsi povabljen učenci, če je kdo odsoten, naj se javijo ob navednem času učenčevemu razredniku njegovi domči. u— Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije poziva v.se učence všjih razredov (V.—Vni.) in vse gospode razrednike teh razredov, da pridejo v ponedeljek dne 28 februorja ob 10. uri h gimnazijskemu poslopju za Bež gradom. u— Ing. Jos. Z danšek, načelnik minisf-stva v pok., je umrl dne 28. I. 1944 na svojem domu v špit liču Spom nska slovesna maša zadušnica se bo opravila dne 29 t m ob 7. uri v cerkvi Mar. Oznanjenja oo fran čiškanov. Vabljeni so vs njegov prijatelj: znanci in rojaki. u— Pravoslavno cerkveno pev. društvo prireja ob priliki proslave 10-letnce obstoja cerkvenega zbora v nedeljo 27. t. m. ob 11. v parohijski ceritvi sv- Cirila in Me- toua piuaaiuti za poKoj ause svojega uglednega Cuuia. .n ouooruiüa bia^u^iUijUcga uumltit a. kuftU&t, U— V apoulUia 01- gopoKOjnc gospe Minte xiiauna. ujciie ncciA. ce AL-nce ucuuje g. s^u juiKa ur HuO za giuno-nemo deco. u— öuinüoj aiovenaKe Zene »Premru pbicni« ouuufeuo UbnuijcHa alo veniva, Kol üoooone öpoiumüite zuaniKe »Na«*»«, uaj ül ouiisu vsaita niša. u— iwzvvj uiv^uviUstva je poucen za razvojne leuuAaice v sega gusp^uaratva. izčrpiio analizira ta ìazvoj disertacija dr. xvana iviaiteiauca »l-tazvojiia nagonost ooiute zavarovanega poujetja.« tsuani ia6, cena vez. 60 jir. Dooi se v giavnJi Kiijigainah. u— Oi»viarjamo dijake-tnje vseh šol, ki lunAjo re«inega poaüa, na nase mstruK-cije vseh pruine to v, ki vam nudijo jamstvo za uspesno dovisitev razietia. Vsakodnevna celoten pouk za 1. in 2. razred. Ločene sKupine po raziedih — posebne učilnice. Specialne strokovne instruUc.je, lYongresni trg Z/U. u— Zahtevajte AMIDON tapete proti glavobolu, nevralgiji, hripi, influenci in revmauzmu. D-bite j-h v vsaki lekarni. u— Staro in mlado bo z napetim zanimanjem čitaio kmgo »Brzonožec in Pu-šcica«, id opisuje življenje dveh belih otrok v indijanskem ujetništvu. Za dora-scajočo mladež je ta znamenita knjiga velikega vzgojnega pomena. Zagotovite jo svojemu sinu ah hčerki že s prednaročilom po zmzani cem. Knjiga bo zaradi vojnih razmer izšla v omejeni nakladi, venaar pa bo okusno opremljena in lepo ilustrirana. Do 12. marca Jo lahko naročite pri upravi »Jutra« (Narodna tiskarna): brošrani izvod po 20, vezan pa po 28 lir (osebno, po dopisnici ali po akvi-ziterju). u— Važno za vsakogar sedaj ln v bodoče je znanje strojepisja. Praktično znanje- potrebno v vsakem zasebnem ali javnem poklicu! Nevi strojepisni tečaji priče-nj jo 1., 2 in 3. marca. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji. Vp sovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovuto učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— »DOLOREX« tablete se priporočajo pri gripi in bolezn h prehlada, ker znižajo temperaturo, olajšajo pa tudi bolečine pri glavobolu, migreni m revmatiz-mu. »Dolorex« izdeluje lekarna Mr. Ba-novec. u— AnglešKO-slOvenski slovar R. škerljc-ve je izšel in se dobiva pr. založb. Resijeva cesta 13/1. in v vseh knjigarnah. u— Sedmi zvezek »Police za male« s priljubljeno zgodbo »Bratec Branko in «e-strica Mic2« je -zšel. Knjiga je bogato opremljena z Rothmanovimi ilustracijam, in je prav primerno darilo za otreke. Dob se v knjigarni Tokovne zadruge v Ljubljani, šelenbugcva ul. 3. u— Cisti vonj narave, srečo lovca, ki so planine in gozdovi del njega samega, prinaša knjiga »Gozdovi ln vode vab.jo« (Lokar). Dobite v vseh knjigarnah. u— Uč-te se strojepisja: Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče v zasebnem Eli javnem poklicu Novi eno-dvo- in trimesečni strojepisni tečaj pričenjajo 1., 2. in 3. marca. Moderna stroje-pisnica desetprstna učna metoda. Vpisovanje dnevno. Učnina zmerna. Pouk dopoldne al- zvečer po želji obiskovalcev. Informacije, prospekte d je: Trgovsko uč li-šče »Cristofov učni zavod«, Domobr:in-ska 15. u— Izredno lepe albume za gramofonske plošče je dobila tvrdka EVEREST, Prešernova 44. Pohitite, dokler traja zaloga. u— Staršem dljaKov-lnj ln visokoSal-cev-Ik priporočamo, da zaposlijo svoje hčerke in smove in jih prijavijo v nov strojepisni tečaj, ki prčne 1., 2. in 3. marca. Praktično znance, vsakomur vedno koristno. Pouk dopoldne, popoldne -ili zvečer po želji dijakov. Vp sovanje dnevno. Učnlr.a zmerna. Infcrmac je, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Nesreče. Zadnje dni so sprejeli v ljubl_anski bolnišnici spet več ponesrečencev, k. so z izjemo enega samega vs .z Ljubljane. 77-letna zasebnlca M «rija Kuž-nikova si je pri padcu zlomila levico. 41-letn delavec Martin Tancek je padel in se potolkel po glavi. Levo oko si je poškodoval pri delu z drobcem železa 50-letni ključavničar Anton Vodič r. 36-letni delavec državn h železnic Alojz Roz na si je pn delu poškodoval desno nogo. Pri smučanju je padel in si zlomil desno nogo 13-letm sin trgovca Ludvik Urbas z Begunj. Marjana Verdierjeva, 80!etna zasebn ca iz Ljublj ne, je v domači kuhinji padla in s. zlomila levo nogo v kolku u— Belo vino točimo čez ulico — gost 1-na Lovšin, Gradišče 13. S štajsrsfcega Uč-teljiko zborovanje v Manuo-u. Solski poooiasCenec Scnneider je skiicai na zoorovanje uc-teije in uč-Leijice maiiboi-snega f-Krožja, ki poučujejo najnižje razrede. ODiaziozil jim je smernice, po katerih se mora v bodoče viš ti osnovni po-uk v mzjin ìazreddi ljudske šole. Dodatno je poročal prof. Brauner iz Gradca Se o ucmh metodah, ki so bile uveljavljene v novejšem času. Sestanek krajevne skupine v Radgoni. V kinematografski dvorani v Radgoni so imeli te dni pripadniki Stranke sestanek, na katerem je govoril poročevalec Hasslin-ger o borbi sovražn kov ter o nemški ver: v zmago. V okviru organizacije KDF so priredili v kinematografski dvorani tudi plesni večer s petjem, ki je vrgel prav čedno vsot'co za namene Zimske pomoč.. Zborovanje v cmuics^em okrožju. \ jmureškem okrožju je b lo zadnje čase več zborvanj, na katerih so razpravljal: gcverniki o pogoj' h za potrebno zm go Nek mornarišk. desetnik je poročal tud; o avo jih doživljajih v angleškem n kanadskem vojnem ujetn štvu. Vsa zborovanja so bila dobro ob skana podkovski tečaj v Trbovljah. V Trbovljah je bil prirejen pred kratkim podkovskj tečaj za pripadnike nemške mlad ne. V te-č ja so dobili udeležene tudi primeren pouk kako je treba pomagat živalim do kler ne pride živinozdravnik. Med letalskimi alarm se mora preblv dtvo držati :zdanih predp sov pravi grr^k. -Tagespost« Dolžnost vsikega prebiva • ; je, da se pokori navoo lom ter se med č som alarma brezpogojno umakne v zaklo n šče, kamor spada. Na žalost se opaža pravi graški list, di nekateri ignoriraj' predpise ter se tucf med časom alarma kretajo po cestah, koder se vozijo tudi z Kupčijske zadeve na živilskem trgu Ljubljana. 26. februarja. Tudi v zadnjih štirinajstih dneh je bilo na živilskem trgu naptodaj le nekaj vist blaga Kupcij'ko življenje bi skoraj povsem zastalo če bi ne prihajale pošiljke pride kov jz Italije. Gospodinje bi seveda želele, da bi b:lo naprodaj čim več uvožene zelenjave, ker primanjkuje domačega blaga. Trgovci z uvoženimi pridelki z južnih kra jev si pr zadevajo, da bi bil trg čimbolj zaio žen tudi v teh časih. Kupci b: pa morali seve upoštevati, da morajo trgovci premagovati neštete težave. Zaradi nakupa blaga morajo potovati v Italijo in včash zaradi tega porabijo tud: po vse teden časa. ne da bi se jim bilo posrečilo odposJati vagon v Ljubljano Razumljivo je, da b.aga ni mogoče kupiti kjer koli. Tako se nekateri zelo motijo ker mi.-lijo. da prihaja v Ljubljano goriška cvetača. Z Goriškega ne prihaja nobeno blago na naš živ lski trg. Cvctačo dobivamo iz Toskane in okolice Florence Prevoz traja precej časa. a računali je treba še s prometnimi težavam:. V zadnjem tednu ni prispela več na trg nobena pošiljka cvetače Trgovc z óvozenim b'agom na debelo je v zadnjih dneh ni«o več imeli, vendar so jo pa danes še prodajali po-samezn: branjevci Kdaj bodo prispele nove pošiljke, ni mogoče napovedati Pač pa je prispela zopet poš^jka čebule, res izvrstno blago, kakršnega v zadnjih tednih še ni bilo kajti zdaj je že težava tudi s čebulo, ker močno odganja Danes je vladalo na trgu precejšnje mrtvi o. Domače zelenjave ni bilo skoraj nič. Na Vodnikovem trgu se zdaj gospodinje mude v glavnem le zaradi kšlega zelja in repe ter zaradi uvoženega blaga, ki ga prod ja jo branjevci Danes so bili branjevc; še precej dobr0 založeni z jabolki, ki jih prodajajo na mladinske živilske nakazn ee. avtomobili m vprežmmi vozovi. Vs taki neprevidneži brez potrebe izpostavljajo svoje ž.vljenje, zato zahteva oolast od vs Kogar, da zpoinjuje izdane preup se. Odlikovanja. Z železnim križcem 1. razreda je bil odiikovan desetn k Lojze Kras iz Sent Lenarta, z železn.m Križcem 2. razreda pa vojaki: Jože J are, n dde-setnik David Plešnik, Janez Feršan in gì enadir Rudolf Polak Iz celjskega okrožja. Umetnostna razstava v Manboru V prostorih mar.borske trgovine z umetninami Karbeutz je razstav la slik.rica Zora Vipavec več svojih akvarelov. Zimski sport v Marenbergu. V Marea-bergu se je vršil pred kratkim dan i m-skega sporta, katerega se je polnoštevi.no udeležila nemški mladina. Posebno so se odlikoval Smučarji, ki so v tekmah pokazali prav dobre rezultate. Nesreče in nezgode. 78-letni upokojeni nadučiteij Anton Ogorevec iz M riboia se je tako nesrečno opekel, da so ga morali oddati v bolnišnico. Prav tako se je polil z vrelo vodo 16-mesečni otroč ček Avgust Lah iz češnjevcev ter se tako hudo oparil, da so g; morali oddati v zdravniško oskrbo. Tatvina iz poštne pošiljke. Na železniški vožnji od Maribora do Gradca je ukra del uslužbenec Johann Heinz z neke po.štne poš l.ke nekaj masti, mesa in več steklenic žg nja. Tatvino so oakrlli ter je bil tat obsojen na 10 mescev ječe. j Beležnscc* KOLEDAR Nedelja, 27. februarja: Matilda, Ponedeljek, 28. februarja: Gabrijel, ; Leander. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Gabrijela Dambrone. Kino Sloga: Usoda. Ii.no Union: 5000 mark nagrade. Kino Moste: Noč zmešnjav. H n ematografi v ponedeljek nespremenjeno. DEŽURNE LEKARNE Nedelja: Mr. Leustek, Resljeva cesta št. 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Komo-tar, Vič — Tržoška cesta. Ponedeljek: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gar-tus, Moste — Zaloška cesta 47. Dežurno zdravniško s.užbo ima od sobote cd 20. do ponedeljka do 8 zjutraj dr. Ivan Logar, Rimska cesta 7. ZATEMNITEV je strogo obvezna od 18.30 do 5. ure Iz Trsta Prefektov i»i).jK v ztuuz^nih bolnišnicah. Državni prefekt dr. Coceani je v spremstvu pieiekt-vaega komisarja inž. Ernesta Sospisia m ravnatelja prof. P. Gala posetil združene tržaške boln.šnice. ogied-d si je vse oddelke ter je dal pre-fektovnemu kom sarju zagotovilo, da bodo bclnišn-čne naprave izboljšane v okviru možnosti. Prepoved prodaje mleka v javnih lokalih. 1 ržašk. prefekt je izdal odredbo, po kateri je prepovedana p.strežba in prodaja mleka v vseh javnih lokalih Trsta in priKijucenJi de.ov. Mleko, ki bi ga našli v omenjenih lokalih, bo zaplenjeno, kršile. pa bodo kaznovani v smislu veljavnih zakonov. R-z«eJjcvanje sira. Te dni sa pričeli v Trstu z razdeljevanjem sira. Vsaita osepa ga debi 100 gradov na odrezek 120 živilske nakaznice. Cena je 18.15 oz. 19.90 za kg. Sairtaa kosa. Te dni so umrli v Trstu 61-letni Josip Cebohin, 83-letna Katarina Klavoia, 76-letna Karoiina Gentili, 89-let-na Katarina BiocKer vuova Povše, 11 letni Bcrutto Rosantič, 71 letna Ana Razmi-lov.č, V3 letna Lina Ljub.bratič, 58 letna Aioj j a Knzman-Oražen, 87 letna Marija Sirov č. 69 ,etna Ivanka Saravaj in 78 letna Antonija Nesič. Sn;rt znanega Tržač. na v Milanu. Te dni je b 1 v Milanu pogreb inž. Galileja Contija. Pokojni je bil po rodu iz Trsta B 1 je centurij. Postal je žrtev protifaš stične mržnje. Koncert v Nemškem domu. V četrtek je nastopil v Nemškem domu z lepim uspehom celovški duo Grete Lorweg in Franc Schmidtner. Na sporedu "o bile Brahmsove, Beethovnove in Schuberiove skladbe. Gorelo je v gozdu pri Sv. Alojziju. V četrtek je pričelo goreti grmičevje v gozdu pri Sv. Alojziju. Plameni so zajeli povišlno 2000 kv. metrov. Tržaški gasilci so preprečili razširjenje ognja. Dan prometnih nesreé. V Julijski ulici ie zavozil tramvaj proge št. 7, ki je pei jal v smeri proti Sv Ivanu v neki ovtokar. Tramvajski promet je bil zaradi tega za po] ure ustavl .en. Pri tem se je ponesrečila 66-letna Cec 1 ja Macorini iz Julijske ulice 110. V Lovski ulici sta trčila skupaj dva ovtomob'.a. žrtev te prometne nesreče je postala 24-letna Marcela Stopa, ki ima več poškodb. Na vogalu ulice Nizza bi skoraj nastal karambol dveh voz.l. V zadnjem h pu se je posrečilo preprečiti nev rnost. vendar je obležal 50-letn; šofer Ivan Rus-;an s poškodbami na levem kolenu. Žrtve prometnih nezgod so spravili v tržaško bol-nišn co- Vsi oproščeni. V dneh po 8. septembru so nekateri delavc ladjedeln ce sv. MarKa v nejasnem položaju in z vednostjo nadrejen h paznikov odnesti domov razne predmete, k pa nimajo posebnega pomena, med drugim kose železa, umazane zavese in druge slične stvar Zaradi tega so bil: sedaj obteženi in so se mcrali zagovarj ti pred pristojnim tržaškim sodiščem. Med tržaškim delavci je b lo zelo živahno zanimanje za potek in izid tega procesa S >d-niki so upošteval: duševno razpoloženje obtožen h delavcev v cmenjen h dneh :n so jih epiostili. R zpravi so prisostvovali številni delavci- k so oproščence ob rasgla-s tvi prostoreka navdušeno in prisrčno pozdravili. Trije obsojeni, 14 oproščenih. Pred trža-ikim porotnim sodiščem se ie moralo zagovarjati 23 prebivalcev iz Pobega, ki so bili obtoženi zaradi nasilja in groženj, ki so jih izreklj v novembru 1942 proti organom finančne straže, ko so bili zasače ni zaradi skrivnega zakola vola. Albin Tedesco je bil ob?ojen na 1 leto in 2 meseca ieče Pavel Bertocchi na 1 leto in šest mesecev in 15 dni ječe in 5150 lir globe An --el Tedesco na mesece in 15 dni ječe in 150 lir orlobe Otali obtoženci so bil' nro'èeni Cigsiv j« folli * V bi ž n. pr-stanišča S&l ure ao našli čoln kateregq lastnik ni znan čoln je dolg 4.15. širok 120, visok 0.35. prepleskan je z rumeno barvo. Prizadeti naj se javi pri tržaškem pravniškem poveljstvu. DRŽAVNO GLEDALIŠČE IJRA M A Nedelja, 27. februarja, ob 16: Matura. Izven. Cene od 24 lir navzdol. Poneaeijek, 28. februarja: Zapito. * L, Fodor: »Matura«. Izrez iz šolskega življenja konferenčne sobe. V igr- so prikazane na osnovi značajev različne vzgojne metode š-ilnikov, ki sodijo prestopek usmošoike. Osebe: ravnatelj Dvornik — Drenovéc, dr. Čebula — Debevec, dr. "1-dovič — Gorinšek, dr. štrk — Nakrst dr. Šiška — Verdon:k, dr. Edmund Vrtač — Gregorin, prof. Mozoljčeva — Na-blocka, prof. Matejeva — Ukmar-Bol-tanjeva, Zorova, profesorica telovadbe — Gabrijelčičeva, Slaparjeva, osmošolka — Levarjeva. Voglarjeva, Malijeva, Kolarje-va, osmcšolke — Pugljeva, IntLhai jeva, Gol'eva, Anton, sluga — Plut. Režiser: C. Debevec. OPERA Nedelja, 27. februarja, ob 16: Zemlja smehljaja. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Ponedeljek, 28. februarja: Zaprto. • F. Lehar: »Zemlja smehljaja«. Opereta v treh dejanjih. Osebe- Grof Lichtenfels — Lupša, Liza — Mlejnikova. grof Pottenstein — M. Sancin, princ Sou-Chong — Čuden, Mi — Barb čeva, Cang — Zupan. D.rigent: S. Hubad. Rež ser in koreograf: P. Golovin. Kostumi: J. Vilfanova. Sprejem v novootvorjeno operno bai et no šolo bo v nedeljo 5. marca dopoldne oh 10. Sprejemali bodo dečke in deklice od 10 do 14. leta. Pouk bo brezplačen. Plačevala se bo samo semestralna vp sn n po 50 !ir. j Vodja šole bo šef baleta ing. Golovin. Re-; flektanti naj pr mese jo k sprejemu lahke 1 poletne, oziroma kopalne obleke telovad-• ne copate in dijaško knjižico s seboj. Otroci se bodo morali podvreči zdravniškemu pre-. gledu, ki ; bo ugotovil, če so zör vstveno sposobni za plesalsk poklic in majhnemu pregledu njihovih spe^bnostj za ples Premiera Foersterjeve domače opere »Gorenj,ki slavček« je predvidena za prihodnji teden. V primeru letalskega alarma bodo predstave v gledališčih prekinjene. Iz opernega gledališča naj se občinstvo za-eče: partem. sedeži v zaklonišče v Trboveljski palači, vse lože in dijaško stojišče v zakl„ni-,če palače Bata, balkonski in galerijski sedeži in galerijsko s.ojišče v javno zaklon šče pred muzejsko palačo. — Iz dramskega gledališča naj se občinstvo zateče: partenti sedeži, lože in dijaško stojišče v javno zaklonišče na Kongresnem trgu, b-lkonski sedeži, galerijski sedeži in galerijsko stojišče v javno zaklonišče v Turnograjski ulici (nasproti tirarne). Ce traja alarmno stanje več kot 30 minut, se predstava ne nadaljuje. Oddajniška skupina Jadransko Primorjs RADIO LJUBLJANA NEDELJA, 27. FEBRUARJA 7-00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Veseli zvoki za nele.jsko jutro; .-mes cd 8.30—8.40: poročila v fclov-nš ini. 9-00 do 9.15: Orgelski konceit; igra profesor Vencesiav Snoj- 9.15—9.30: Nedeljsko az-mišljanje; govori p. K.nzostom Seko.anič. 9.30—10 00: Simfonična giasba. 10.00 do i0.15: Poročila v nemščini. 1130 -12.0J: Sovenska ljudska oddaja. 12.00—12 30: Opoluanski konceit ali prenos koncer a aa prostem igo-ba SS) 12-30—12.45: ^oro-ila v nemščini m slovenščini. 12-45—J4.0 Nemški ljudski Konceit. 14.00—14.10. Poročila v nemščini. 14.10—'5.00: Pcz.ra/. iz domovne, sodelujeta Radijski orceacer ai Komorni zbor, dirigent Drago Mario šija_ nec. 16.00—17.00. Tovariš, posluh! 17.00 do 17-15: Poročila v nemščini in slovenš ini, napoved sporeda. 17.15—17.45: Pol ure plesne glasbe; igra plesni orkester, ki ga vodi g. Marjan Vodop.vec. 17.45—18 00: 15 minut za podeželje. — Dr. Janko Koren: O boleznih mlade živine. 18.00—19 00: Fil-harmoničn; koncert. 19 00—19.15: Kaj bo v priholnjem tednu (nem. in slov.). 1E.15 dò 19.30: Med gra 19.30—19.45: Poioč ia v slovenščini, napoved sporeda. 19.45—20.00; Glasbena medigra 20 00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—22.00: Veliki koncert za krajši čas. 22 00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—23.00: Plesna glasba. Križanka štev. 16 Mati oglasi Vodor^vn0: 1 prestolnica panonskih kneten' Prbine in Koclja, 7. spešim, 8. zn It za -edko prvino, 10. otok v Jadranskem morju, 11. ploskovna mera, 12. konica, 14. jaz lat.), 15. slovenski pesnik, zastopnik »mo. ■lerne«, 16. splav, divja lov zlato!as, moder, 17. razJobje (tujka), 19. žensko ime, vrsta -rbe. 20. osebni zaimek, 21. svetopisemski rpn, 23. malajsko-indijski denar, 24- vodnik, krmar (tu;ka), 26. prostor, dvorana angl.), 27. rastlinski razred brez listnega zelenila. Navp čno: 1. tlakomer, 2. vzklik, 3. vzo-•ec, čut, 4. oče (hrv.), 5. vrsta kolesja, maj-en čoln 6. poklonitev, žrtvovanje, dal ma. e, 9. pritok Amurja, 11 rastlina iz rodbine marilidacej, 13. italijanska p. eipona, 14. ensko ime (tuja, skrajšana oblika), 18. kopljert goveji samec, 21. osebni zaimek v klonu, angleško moško ime, 22. najvišje itje, 24. predlog, 25. kazalr.i zaimek. Rešitev križanke št. 15 Vodoravn«: i. kozolec, 8. golobica, 16-masiven, 18. domala, 20. al, 22. Lena. 23. i-h, 25. vino, 26 do, 27. raz, 29. Ba, 30. vak 32. Vik, 33. mil, 34. Avala. 36. slan na, 8. sive, 39. biti, 40. mkdina, 41. poraz, 2 ono, 43. Pi, 44. nebo, 45. Kr, 46. oči, 7. la, 48. rese. 50. na, 51. dren, 54. recept, 6. levičar, 59. Himalaja, 60. ramadan. Navpično: 2. Om, 3. zal, 4. oseba, 5. Una, Eva, 7. ce, 9. od, 10. lov, 11. omika, 12. ank, 13. ilo, 14. ca, 15. parabola, 17. Daaden. L9 Kolezija. 21. lavina, 24. Hanibal. 5. Divača, 28. zato, 30. slan, 31. kino, 33. I ro, 35. li, 38. si, 37. na, 38. so, 40. misel, T. preča, 43. Peca, 45. Krim, 48. Rem, 49. na, 51. dvi». 52. nad, 54. ri, 55. tj, 57. Er, 58. Ra. Stara čevljarska rodbina V občini Kömhild ob Renu živi rodovina, se preživlja že nad 2C0 let s popravljani čevljev. Očetje, dedi in pradedi da-snjih čevljarjev so izdelovali obuvalo prav j iko kakor delajo njihovi sinovi, vnuki in ravnuki še danes. Menda je malo prime--)V, da bi se sedem generacij istega rodu . ;o trdovratno držalo domače obrti. KINO SLOGA Tel. 27-30 Najsenzacijonalnejš: film sezone! Zadnja velika umetnina znamenitega filmskega igralca Heinricha Georgea USODA Iz tragičnega življenja bolgarskega kneza Melmka in njegovih otrok Sodelujejo: Gisela ühlen, Werner Hinz, Oskar Sima, Christian "layssler, dunajska filharmonija Režija. Geza v. Bolvary Predstave ob 10., 13.30, 15.30 in 17.30 KINO MATICA Telefon 22-41 Razočarana ljubezen najde uteho v - visokem poklicu igralske umetnosti Gabrijela Datnfmme Film lepote in žrtvovanja ... \ V gl. vi.: Gusti Huber, Ewald Baiser, Eugen Klopfer. * Predstave ob 10., 13.30. 15.30 in 17.30 KINO UNION Telefon 32-21 Izredno napeta kriminalna drama sotto MAR2C NAGRADE Zagonetni požar v tovarni za nitro-celulozo — Kdo je požigalec in morilec nočnega čuvaja? Olly Holzniann, Hilde Sessak, Martin Drtel, Paul Dahlke, Oskar Sima Predstave ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30 KINO MOSTE Theo Lingen v odlični komediji KOČ ZMEŠNJAV Predstave: delavnik ob 17. url; nedelja ob 13 30. 15.30 in 17.30 url MATINEJA v nedeljo ob 10.30 uri Kdor M» «uBbo piate m all tlln L t- ffajmanjfc b«mdo b t.—. sa fM drug» _ m dajanj* naslova aH Hfn> t CiJr. trn pro* caaao -A m 4aian» - Za «anitre tn doptaovanja J« _ b, ■ trf is P«V» takao b m «• odam b ta— ] dacv11nvii.a NAPRODAJ: KOLO dobro «htanieno, znamke Puch, gumi plašče in zračnice ter dinamo, prodam. Gosposvetska c. 55/1. 4376-6 ELEKTROMOTORJA zaprta, dinante za luč. pri-pravne za kmetijo, mlin, Sago, AED. 150 V. 1.5 PS, 1-480 obratov za Lir 2000. AEG, 150 V 5 PS. 700 obratov za Lir 6000 prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4349-6 VOLNENO BLAGO predvojno. Za damski pomladanski plašč prodam. Ogled is prijaznosti pri S. f~i r^ m/t/ini *>i1/n«i č m 1 r % m BLAGA t MOŠKO in ŽENSKO M moJto obleko ali žen- kolo, kompletni, s dina-alci kostum in par žen- mo, predvoini materi i al, skih čevljev fit 38, po- prodam. Kocjančič, Bob-l) FUl-tKKA DENTIST-TEHNIK dobi takoi službo. Potrebne dokumente preskrbi tvrdka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dentist« 4121-la KUHARICA snažna in poštena, ki zna kuhati dobro domačo hrano. dobi službo pri boljši 3-članski družini brez otrok takoi ali pozneie Plača in hrana dobra Naslov v ogl. odd. Jutra. 4l43-3a KUHARICO ki opravlja tudi hišna dela, srpejme boliša družina m vsa oskrba zelo dobra. «^J» — Plača do 500 lir. Nastop Vam, op^v, poa e «ito- 1 1 i TRGOVSKI POSLI iTrgovec, ki hodi v Trat NAPRODAJ: pisarniška opirava (pisalna min, pisalni pult, nizka omara s s telaio, knjižna omara, fotelji, stoli itd.). Naslov v ogls*. oddelku »Jutra«. 4090-6 KOLESI moško in damslco, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4185-6 POHIŠTVO spalnice pleskane. orehove m icsenove ter iedilnice in kuhinje si lahko ogledate vsak torek, četrtek in nedeljo med 3. in 5. oro na Celovški cesti 72. Zvonec »Stigl««. 4194-6 Denar za STEKLENICE ^•aU io /l^mi^mVA Inn. Ogled is prijaznosti pri S. Gregore, modni salon, Smar. tinska 8. 4348-6 OTOMANO žensko in moško kolo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4353-6 RADIO »ORION 150« 4+1. zelo dobro ohranjen, prodam. Cesta na Rožnik 43. pritličje. 435 .-6 ŠPORTNI VOZIČEK lep. dobro ohranjen, pred vojni kupim ali zamenjam z isto takim globokim. Bleiweisova 1-H. 4295-6 SPALNICO svetlo, ud les, z vložki in žimnicami, prodam za Lir 12 000. Naslov v ogl. odd. i..,.. A-> o*-* ugodno podam. Sàka — Obirska 6 1 — ogled popoldne. 4434-6 MOŠKE ČEVLJE visoke, št. 43 in povrin k — ugodno pvjd-im. — Stranska pot 17, Trnovo. 4438-6 OTROŠKI VOZ CEK športni, v dobrem st-auiu — p: odam. Ma en, Mestni trg 17 4439-6 LUXUS KOLO (damato in moéto). ▼ odličnem stanju, ugodno podam. Naslov v og!. odd Jutra. 4420 6 2 RJUHI močni za 750 Irr in goj-zerie St. 38 za 350 lir podim Ogled daievno !od Muleta, v štirih obširnih zvezkih, s slikami, vezana v polusnje, je napro-idaj. Interesenti naj blago-ivolijo pustiti svoj naslov v logi. odd. Jutra pod »Zgodovina«. 4498-6 , USN'EN KOVCEG |s prevleko, dobro ohranjen, nrodam. Naslov v opl. odd. Jutra. 4524-6 H».................. PREMOG ' I. Pogačnik ne, gasine. , ugodno naprodaj. Naslov T ogl. odd. JuUa. 4424-6 6-CEVNI RADIO in električni gramofon prodam. Nunska 17. pritlitje levo. DAMSKE ČEVLJE črne, semiš, št. 35, damslu črn plašč za manjšo postavo, nov aparat za masažo »Vibrator«, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4449-6 PETELINA čistega ital j. leghorn pleme-njaka. enoletnega, prodam. Onledati od 12. do 13. ure. Be5.i""d 7/1. 4445-6 KNJIGE lepo zbirko in nekaj dragih p edmetov. pro-d.im. Naslov v ogl. odd. žlarrv Hoff: 41 ZLATA PIJANOST Kriminalni roman Bankir jo je pobožal po licu. »Pa ne za-rad tebe,« je odgovoril. »Kaj ti pride pre-ej na misel! Ne, samo zato, ker sem tudi az r d-oveden, kaj se je snoči vse dogodi-o. Gotovo si že slišala, da so bili na deiu požigalci?« »Oh — res? Nisem še utegn'la govoriti z Erikom zastran tega, imela sva premalo časa Toda bolj ali manj sem si sama že mislila da mora biti tako.« »Komisar Braun nama bo znal najbolje povedati kako in kaj B je so med požari oropali kolibe iskalcev zlata.« E! za je namrščila obrvi. »Strašno! Stra-àno!« je" vzkliknila. »Zločini se kar kopičijo!« »Nekoga so prijelL« »Salvdorja?« >Kakor sem rekel: zanesljivega ne vem nič. Prav zato sem komisarja povabil, da kaj zveva.« In res je takoj nato prišel Braun. Opra-vič 1 se je. d? je tako kesan. Lobato mu je pri azno poial roko. »Nič ne de, goapod komisar,« je rekel, »lahko si mislim, da komaj še veste, kje se vas glava drži.« Eliza je poklicala služkinjo. Neutegoma so podali kosilo. »Na vašo željo sem hčerki dovolil, d* lahko streže senhorju Barretu,« je nadaljeval bankir med tem. ko so sedali za mizo. Nekoliko me je pa res presenetilo, da -e prišel ta predlog baš od vas.« Ta 5 s* ko je Eliza postavila pred Brau-na krožnik juhe, je komisar odgovoril: »Mislil sem si. A kako naj vam razložim? To so osebne stvari, čeprav ne zadevaio toliko mene samega, kolikor gospodično Elizo. Menda ni nerahločutno, če pripomnim, da nisem edini človek, ki v:šo hčerko nad vse spoštuje in občuduje. Normalno bi torej bilo, da bi nastalo med senhorjein Barretom in menoj v tem pogledu -esno tekmovanje.« Lobato je napeto in pazljivo gledal komisarju v obraz. »Vem — vem,« je dejal »senhor Barreto —« »Senhor B rreto se je ko je videl, da je srce gospodične Elize že odločilo naj no tekmo in to ne n'emu, temveč meni v korist. radovoljno umaknil. To mi je sam odkrito povedal.« »Gromska strela!« je ušlo Lobatu, »zato ga ni več na zpregled? Odkrito vam je povedal? Kaj je pa rekel?« »Rekel je. ds je prepameten in ne mara drugemu človeku zavidati greče. ki' mu v prihodnjem trenutku lahko samemu pade v naročje — in preponoser da bi se oo- ril na izgubl"'eni postojank; Da se bori zmerom le tam- kjer viii pred seboj cilj. ki ga more doseči. — Priznam, gospod Lo. bato da me je pri tem r" zgovoru izprev -devnest in veličina senhorja Barreta kar presunila. Tudi snoči je znova dokazal, da sem si ustvaril o njem pravilno sl ko Zmerom misli najprej Da druge — n se pa šele nazadnje. Svo o lastno hišo je pustil eia je pogorela do temeljev, samo da je mogel reševati drugoi. In kako se je vrhu tega obnesel v lopi. kjer ga je kmalu potem za. " dela nesreči ste pač gotovo že zvedeli?« »Ne. Prosim, pr poveduite!« Braun je kratko opisal usodni dogodek, pri tem pa ni omenil, da je bil sam tisti ki je v zadnjem tronutku rešil Barreta Pomenov. »Morda boste zdaj razumeli,« je nadaljev:l po svojem poročilu »zakaj čutim do tega moža posebno spoštovanje in iz srca želim, ca bi mu mogel vsaj nekoliko 0!a;šat; bolečine. k; jih trpi Zato m> je prišlo na misel, da bi mu poplačal zau-p'n;e z zaupanjem in mu poslal baè gospodično Elizo za 'strežnico. 2ivei tako ne bo več dolgo, vsaj po sodb doktorja Marcella ne. Zakaj mu ne bi olepšali teb kratkih ur vsaj s tem. da mu streže prav ma. ki jo obožuje mimo vseh!« Dolg molk je nastal po l:omis" rjevih besedah Lobato je bil pobeail glfvo ln je presun en strmel v svoj krežnik El za je v burnem vzkipu podala Braunu vitko ro- ko. Njune oči so se ujele in komisar je čital v njenem pogledu g'obo^o razumevanje in pope-ln o privoljenje. "Nazadnje je Lobato '.spregovoril: »Prav st'i slorTi, gospod komisar; zdaj me še posebno veseli, da sem pritrdil Elizini nameri. Tud midva sva Barretu dolžnika. Da ni bilo n-ego ve prijazne skrbi, ne bi bila tu že od prvega trenutka tako udobno živela.« S tem je bil ta predmet do nadaljnjega odpravljen. — Lcb to je napeljal pogovor na požare — ali so bili res nalašč zane- teni. ^Nedvomno,« je Braun odvrnil, »požari so b li zaneteni z namenom, da bi zvabili skalce zlata iz njihovih koltb v mesto Med tem pa so zločinci oropali kolibe « »Ali je res,« je vpraSala Eliza, »da je Bon faci o Salvador že prijet?« »Nekdo je bil prijet — a ne Bonifacio Salv dor.« Eliza je začudeno pogledala. »Ne Salvador? Pa ste vendar mislili —« »Otroka, zdaj ae lahko mirno tikata.« je smehljaje se rekel Lob: to. »Pred meno* vama pač ni več treba igrati kome-d je!« Eliza je zardela. »Torej — saj si vendar mislil,« je nadaljevala, »da more biti storilec samo Salvador?« »Da kakopak,« je rekel Braun, »ali ta je našel med tem še dva malopridneža, ki si ju je vzel za pa daša. Sam Bog s: ga. vedi, kako sta se bila priklatila skozi pragozd, da bi n šla Serro Ouro in tu kopala zlato. Salvador jima je povedal, da lahko pričeta hitreje do c Ija, pridobil ju je za svoj razbojniški načrt in ju storil svoje poslušno orodje.« »Salv dorja m drugega pajdaša torej še niso dobili?« je vprašal bankir. »še ponoči sem po lai narednika Zirro in njegova policijska psa na delo,« je odvrnil Braun »živali .rta popri eli sled, a ta se je spet izgubila, kakor že prvikrat ob potoku.« xKaj m slite zdaj storiti?« »Za zdaj išče narednik s psoma po bližnji okolici nadaljnjih sleJjov Razen tega sem razposlal v pragozd več patrol. Naj-brže st3 jo mežakarja k-» tovariša ni bilo naza\ kratko in mai. op hala.« »V tem primeru ju bo j težko ujeti.« »Nekaj možnosti je Da p h •rv^frr 'rar mi Je na mish. N r . Ticbovai soglasja --ea-horji Barreta, }:. s u>m še nisem muge; govor ti.« »Kaj nam ravaš?« je radovedno vora-šala Eliza. »Kadar Gallusovo nab ežje ni odškodnini privatni knjiz- 29 4415-7 niči. Ponudbe na ogl. odd. MOŠKE OBLEKE VOLNENE JOPICE trico, krojaške in šiviljske volnene ter bombažne odrezke kupujem. Hrenova ul. 8. 4253-7 SMUŠKE ČEVLJE ali gojzerice, moške št. 42, 4346-7 predvojno blago, najraje ČEVLJE nove, kupim. Plačam do- moške št. 42. visoke, no>ve bro. Parfumerija »Venus«, ali malo rabljene, predvoj- palača Bata. 4278-7 no blago, kupim. Ponudbe! V komisijsko PRODAJO na ogl. odd. Jutra pod sprejemamo in fiksno ku-»Čevlje«. 4357-7 pujemo fotoaparate, vmet- KUPIM: |nine. Preproge in druge Rawline: V pomlad ?iv'bol:še uporabne in luksuzne l-en'a Vicki Bawra : Hotel predmete. Parfumerija Ve Shangai in Ciaire Sheridan : nus. palača Bata. 4277-7 Ich, meine Kinder und di« KRISTALNI SERVIS, Grossrr.'ichte der Welt. Pis- brušeno steklo, kompletao mene ponudbe s ceno na za 12 oseb, z ali brez kam-ogl. o :.d. Jutra pod »Čim- potnega servisa, kupim. — prej kupim. 4320-7 Ponudbe na ogl. odd. Ju- KOTEL t12 pcxd »Vino«. 42S0-7 dobro ohranjen za 100—200j PREPROGE, litrov vsebine, kupimo ozi- vsakovrstne, vzame v ko-roma nudimo v zameno misijsko prodajo Zakraj-enak materijal. Pismene po- šek, Miklošičeva c. 34. nudbe na ogl. odd. Jutra i 42&1-7 pod »Kote!«. 4300-7 RADIO ŠPORTNI VOZIČEK [kupim. Navedite valovne dobro ohranjen, kupim, dolžine, cevi, letnik, znam Ponudbe na ogl. odd. Ju- fc0, ceno. Ponudbe na ogl. tra Pod »Športni«. 4310-7 odd. Jutra pod »Ogled«. KUPIM: 4^88-T otepač za prah (klofar) in kožico od 5 do 6 1 ter šolsko knjigo za I. gim. »Prirodopis živalstva«. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4258-7 JfcDLNO ORODJE po možnosti moderno ali kakšno drugo dragocenost, kupi* Ponudbe KRZNEN PLAŠČ in konjička, dobro ohranjenega, kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »13«. 4533-7 LEICA, CONTAX ali Rolleiflex in druge rabljene fotoaparate vedno kupuje Foto Tourist, Lojze na ogl. odd. Jutra pod šmuc, Ljubljana, Aleksan >Poo"'no darilo«. 4261-7jdrova 8. 4492-7 KOKLJO j TRICIKEL za valjenje, išče Šimenc,ikupim. Kovač, Bohoričeva Š^lcnbu-gova 1. 4393-7 št. 5. 4526-7 ŽIMO ln ščetine, kupujem po najvišji ceni. Bab m več delavk za izdelavo k t3Č Breg 8, Šimenc. 4390-7 fgmmmm zemljišče 2000 do 4000 kvadr. metrov. Ponudbe 8 točnimi podatki nasloviti na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »INDUSTRIJA«. J-387-1 D ■ CD m CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD B d B O ZIDARJI, TESARJI ln POMOŽNI STAVBINSKI DELAVCI t za Ljubljano — se takoj sprejmejo. Prijave ln pojasnila pri Borzi dela v Ljubljani. J-397-I Veliko trgovsko ai! stanovanjsko hiša V CENTRU LJUBLJANE, KUPIM. Posredovanje izključeno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »LASTNIK HIŠE«. J-398-I Dantejev »PEKEL«. nemški, ilustriran, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dante«. 4519-7 OSEBNI AVTO prvovrstno ohranjen, kupim takoi. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Malo kilometrov«. 4471-* KLAVIR. HARMONIKO v dobrem staniu, kupim. Ponudbe na ogl. od4. lutra pod »Harmonika 999«. 3641-7 HLAČE, DVOKOLO. trenirke, smučarske hlače rjave ali blago za iste, volnene trenirke za postavo 165 cm ter otroško dvokolo, kupim. Pavlič, Jadranska 9. 4491-7 STARE BICIKLE. bicikel gume. motorna kolesa ter gume za motorna kolesa in automobile kupimo proti dobremu plačilu. Merkur, Puharicva 6. 4421-7 MOŠKO SUKNJO v zelo dobrem stanju, te-mnosivo. po možnosti »Marengo« blago, ter radio aparat, novejši model, kupim. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra pod »Marengo«. 4427-7 BLAGO za damski kostim in blago ali obleko za 13-letnega dečka kupim. Naslov v ogl. odd. J»tra. 4430-7 KUPIM in sprejmem v komisijsko prodajo razne umetnine, an-tikvitete, knjige, srebrne, kristalne in druge uporabne predmete. Ponudbe na J. Oražem. umetnifte in anti-kvitete. Pražakova 8. 4437-7 LJUB. ZVON originalno vezan ali broširan, le kompleten, kupi kniigarna žužek 44.14.7 KNJIŽNO BLAGAJNO železno, kupim. Kovačič, Prešernova 44. 4454-7 ŽENSKO KOLO prvovrstno, kupi Foto-tehnika, Bleiweisova 15. 4448-7 IZBORNO, PRISTNO, ZDRAVILNO VINO »LOVSKA KRI« (»JÄGERBLUT«) TOČI GOSTILNA „PRI LOVCU" LJUBLJANA, RÌMSKA CESTA 24 — TELEFON 46-95 1500«. 4303,17 PISALNI STROJ Portable, le odlično ohranjen, boljše znamke, z ljubljansko tasta turo — kupim. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« ped šifro »Dober pisalni stroj« 4250-7 MAČKO mlado in čedno ter pr d-no, kupim. Prinesti jo je na naslov: Ličen. Sol ska 5. 4251-7 DETEKTOR dvocevni, s priključkom na tok, prod m. Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 4242-7 ŠPORTNI VOZIČEK samo boljšega-, kupim. — Naslov pust;ti v ogi snem oddelku »Jutra« pod šifro »Športni« 4244-7 KLARINET B kupim. P nudbe na o?l oddelek t>Jutra« pod ^ifro »Klarinet«. 4204-7 ŠIVALNE STROJE žimo in ž mnice, kupi trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 — vhod skoz1 v-žo 4182-7 3 ŠIVALNE STROJE pogrezljive. rabim takoj za na deželo Plič-im p< kvaliteti od 2000 do 5000 lir za kom'd, — Cenjene ponudbe poslati oglasnemu oride'ku »Jutra c t>ol »Izp-aven* 4181-7 PREPROGE in tek-če kupi trgovina »Ogled« Mestni trg 3, vhod sko^i -PŽO. 4183-'» VEČ OPRAV sobnh in kuhinjskih, ter nekaj otom.in. potrebujemo. — Trgovina »Ogled«. Mestni trg 3 — vhod skoz; vežo. 4180-7 HARMONIKO po možnost klavirsko, kupim za ceno cca. 1.500 lir. Ponudbe z n vedbo cene na nas'ov: Lukan-čič Ivan. Sp Kašelj 15 pošta Devica Marija V Polju. 4113-7 Vnaieni /-L«. «J^sXi.La^«^'*. . '' ''■»•- ' VELIKE PROSTORE primerne za skladišče gradbenega materijala, dostopne tovornim avtomobilom, iščemo. Ponudbe na ogl odd Jutra poj »Veliko skladišče«. 4222-17 ZEMLIJščE večje ali manjše, tostran Mcka, vzamem v na:em Plačam vnaprej. Ponudbe na_ ogl. odd. Jutra pod »Vnaprej«. 4372-17 OFTAVNTCO večjo za kiparsko obrt vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marec«. 4371-17 LOKAL majhen, se odda. Slomškova ui. 23/1. desno. 4350-17 LEP LOKAL oddam. — Piš:te na o»-! odd. Jutra pod »Srrdi-lla«. 4501 17 BRIVSKO-FRIZERSK1 salon v Ljubljani, prometna točka, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Frizerski salon«. 4271-17 STIRISI A.NOVAiNJSKO hišo pri dolenjskem kolo dvoru, takoj ugodno prod: Tanko. Kapiteljska ul. 3 '017-?! KUPIM PARCELO v središču ali večje zemljišče na perferiji. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zemlj šče« 4102-20 HIŠO. večnadstropno, trgovsko ali stanovanjsko, v središču, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resen kupec«. 4103-20 HIŠICO ALI VILO manišo. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Direktno«. 4205-20 PARCELO tovarniške n delavniške prostore ali hšo tudi staro z večjim dvori-čem v mestu, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 4332-20 STAVBNO PARCELO kjerkoli v Ljubljani, D. M v Polju ali Zalogu, kupi m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stavbna parcela«. 4214-20 PARCELO na lepem kraju v Rožni dolini, prodam brez po-sredovaloa. Ponudbe na ogl- odd. Jufera pod »220 tisoč«. 4387-20 LKPO FUCILO I _ industrijsko (»Uvbišče sa't «ouporabo kopalnice, tovarno ali vilo), ugodno oddam boijéemu, soüd-prodam. Hipoteke nad 2 nemu gospodu, v eredi-tretjini. Naslov v ogl. šču. Naslov v ogl. odd-odd. Jutra. 4401-20 Jutra. 4326-23 HIŠO OPREMLJENO SOBO ali lepo parček^ takoj oddam aa nekaj ur te-kupim. Ponudbe na ogl. denske pomoči gospodi-odd. Jutra pod »V mestu nji Naslov ▼ ogl. odd. »a okolici«. 4405-20 Jutra 4322-23 PARCELO , SOBA ▼ središču, prodam —'$e odda gospodu, škofja »Reallteta«, Prešernova ol. 3. 4354-23 54-T 4411-201 OPREMLJENO SOBO NOVO HISO (lepo, » posebnim vbodom stanovanjsko, t bližini'in souporabo kopalnice, od-tramvtajske pirone. p-o-:dam Zupsn, Bleiweisova dam. Globus, Komenske- 46. 4294-23 ga 26 1. 4410-20. OPREMLJENO SOBO ZAMENJAMO llepo, s souporabo kopalni- « parcel, vsaka ofc-vg ce, oddam v središču. Na-400 mä površine v Poko- slor t ogl. odd. Jutra, pališki ulici, nasproti i 4297-23 Mladinskega doma, *»! SOSTANOVALKO parcele industrijskega siJčisto. sprejmem brezplačno stema v bližini tovarne, 'proti mali postrežbi. Nasiov Ponudbe: »Saturnus« _]v oel- Intra. 4301-23 Moste. LJubliana«. i SOBO ODDAM 4500 20 eni oziroma dvema go PRODAM spodičnania, kateri sta v strogem centru 1 ali 2 odsotni čez dan. Bonač, lepa trgovska lokila ln Vidovdanska 1. 4529 23 stanovanje nad njima. -1 OPREMLJENO SOBO Del vsote se lahko püöa's posebnim vhodom od-z vložno knjižico Mestne dam. Naslov Pelan Oton, ali Banovinske hran^nl- Emonska 10-a I. od 11. ce. Ponudbe na ogl. odd do 1. ure. 4535 23 Jutra pod »Priložnost«. SOBICO 4502-20 s souporabo kopalnice od REALITETNA PISARNA dam b?li5V ,olidn' , 805?"-Habijan Miro. Ciealetova NasloT v ^„^ l/p proda več lepih stavb- Ju,riD. 4219-23 mh parcel v vseh delih mr-| SOB,A , . sta po zelo ugodnih cenah. s posebnim vhodom soupo Parcelo v izmeri cca 500lrabo kopalnice, na željo > kv. m dobite ie za c» f"""0' , ,odda' Na?J°» » 450.000 Lir. Pohitite, doklej • Jut"' 4S 2i ie še prilika' 4403-20 . v si4vBNohr^CEi-° pr®. Nasisn- ogt v Sišk v bližini postaie 0ad. Jutra. 4483-23 cest. zeleznice. prodam. Po. SOBO nudbe na ogl. odd. Jutra I souporabo kopalnice, nai-pod »Lepa parcela«. |raje 2 „ebama. oddam. Na- 436(5-20;siov „ 0gl. odd. Jutra. MALO POSESTVO 4489-23 ali hišo na Vrhniki ali v| SOSTANOVALCA Postojni ali na cesti med sprejmem ▼ lepo sončno so-Vrhniko in Postojno, ku- bo, event. tudi na domačo pim. Ponudbe na ogl. odd hrano. Vodnikova c. 165/1. Jutra pod »Takoj odločen! 4428-23 kuDec<<- 4422-20 ! OPREMLJENA SOBICA HISO Ise odda solidni osebi. Na- z več malimi stanovanji, slov v ogl. odd. Jutra, kupim za razpoložljivih i 4426-23 900.000 lir. Ponudbe na PRAZNO SOBO ogl. odd. Jutra pod »S iepo. v s-edmi mesta — hipoteko več«. 4462-20 o^am gospodični ali go-HlšO ape. Naslov v ogl. odd večstanovanjsko, v Ljub- Jutra. 4473-23 ljani, solidno zidano in STAREJŠA GOSPA s primernim donosom — z u,tnim stanovanjem, kupim Ponudbe na ogl. sp-ejme starejšega go-oau. Jutra pod »En mi- spodi-upokoJenca z wo lijon tak»!«. 446-1-20 oskrbo v skupno gospo HISO dinjstro. Naslov v ogl. večstanovanjsko, z loka- odd. Jutra. 4477,23 lom in dvoriščno stavbo. . primerno za vsa kršen ob-' rat, prod m. — Ponudbe I * samo resnih kupcev na ogl. oddelek »Jutra« pod OPREMLJENO SOBO »Lepa hiša«. 4463-20 s posebnim vhodom išče Hišo gospod v šiški ali centru, eno ali dvoetanovanjsko, Ponula na in točna plačnica. — 2000 LIR NAGRADE' Ponudbe na ogl. odd Judam, kdor mi preeskrbi 3. tra pod »Oel dan odbilo 5-sobno stanovanje v **ao ^ sredini mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoi ali kasneje«. 4432-21a SOBA večja, s souporabo kopalnice, ev. še 1. maniša. se OPRPMLJENO SOBO v središču, ne višje od prvega nadstropja, išče starejša, boljši mirna go sDa. Ima svoje perilo. — I Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Mirna gospa«. 4480-23a GARSONJERO moderno, za Bežigradom odda takoj za Bežigradom, zafneniam za istotako^ al Naslov v ogl. odd. Jutra. 4265-23 TOPLO SOBO oddam gospodu, ki eno ozl-oma večsobno stanovanje s plinom, v središču. Ponudbe pod »Garsonjra« na oglasni svoje perilo. Naslov v | oddelek »Jutra«, ogl. odd. Jutra. 4325 23' 41«9-23a ♦♦»♦MMMMMMMM' LASTNIKI GLASOVIRJEV Poslužujte se moie telefonske št. 39-23. ki ie v novem, ravnokar izišlem meniku. Uglaševalec gla-sovirirv Juräsek. Zriniske ga 7-II. Ljubljana. J-337-37 VASE ROKAVICE in usnjene čevlje, vse usnjene izdelke, barvamo id semiš čevlje čistimo po mjmžji ««ni Ožemai Ha:rula. Mestni Vg 11 J-310M-37 Pozor! ZNANSiVENiK psiholog — Moder — se uahaja v Ljub.j ni Tr-stenj3kova ulica št M. levo — poleg kavarne MaJ-*n lz psave vam pove enačaj n prifcoa njost Razioži vam a-st.ro-loìku in hirom-ntska vp-.ašanja - Pišite mu. an pa ie osebao jav.te dnevni, od 14 do 17 ure, ob nede.Jan tud oa 10 do 12 u e M. -336-3 KLAVIRJE poprav lja in njiaSujr stro-iii/vn.as,i> VVa b... » kudoli. Privoz 10. tel t fan 33-m 1WS-37 PES ma.hcn. črn-drap, dolgodlak, z znamko št. 44, se ie izgubil, pddati ga :e proti nagradi v Staničevi št. 27-p. 4229-37 .Ì.LJICA ir.struira proti ma:hnemu honorarju za ljudske in •iiščanske šoie. Ponudbena oglas. odd. Jutra pod •.Uspeh«. 4108-37 SREBRNE PREDMETE nakit, denar, razne dragocenosti, Vam vnovčim po najvišji dnevni ceni takoi v gotovini. — Izpo-siu;em bančne, denarne in kreditne posle, nakup in prodajo raznih nepremičnin. Jamčim za strogo solidno poslovanje. Alojzij Planinšek, Knarljeva, preje Dvoržakova 3/1. 4189-37 Hiromaiuinia MAKlJA Vam točno označi Vašo iivljcnisko pot. Sprejema od 10 do 12 m od 14 de 17. Ob nedelish od 10 do 12. Puharieva X /11, zadnia vrata, levo. 4056-3"' Sodno zapriseženi izve denec signlra znamke ljubljanske pokrajine in druge ter »daVa potrdila o njih pristnosti. Ocenjuje zbirke, daje st-o-kovne nasvete lz filatelie. Kupuje znamke v serijah, cele zbirke. Mo drijan Boris, Mik'ošičeva 34 4324-37 MAJHEN PES čm-drap. dolgodlak — z znamko St. 44 — se Je izgubil. Oddat' ga Je proti nagradi v Staničevi št. 27-p. 4352 37 O POSOJILIH na hiše in posestva dobite informacije Ljubljana, Bee thovnova 15, levo, pri: JUGO-KREDIT. 4338-37 LASTNIKI VIL! Obrezovanje sadnega in le-potičnega drevja in vso oskrbo vrta prevzamem. Na. ročila spreiema vrtnarstvo Ceh. Šiška in vrtnarstvo in sv. Petru. 4351-37 KROJNI TEČAJ aa vso damsko g.rderobo priredi Joàica Rus Ku-meli Prièetek tečaja 3. maina 1944. Prijave od 15. do 17. u-e pop. — Puccini J e va 4-II, levo. 4382-37 IZGUBIL SEM 4 ključe s črnim etuijem od Opere do kino Uniona M. t m. zvečer. Pošten najditelj naj jih odda v ogl. odd. Jutra pod »Nagrada«. 4318-37 DŽIU-D2ITSU, brezorožna samoobramba, vsak torek in četrtek od 16 do 19: Muzejska 3, pri tličje, levo. 4236-37 GOSPODIČNA, mlada, izobražena, ki si želi krajših popoldanskih izpre-hodov z absolventko gimnazije, naj piše na ogl. odd. Jutra pod »Delo — odmor« 4S18-37 SPECIALNA šrva.IA za moderčke Friškovec Ivi. ca Sv. Florjana 23/IH. 4466-37 ZAVESO sem izgubil, če ste pošteni. jo oddajte v ogl. oddelku Juta. 4507/37 PES »RUPPY« resast, sive b-rve. srednje velik. št. znamke 276, se Je zatekel. Odda naj se p-oti p-lmemi n gradi -Za-nikova ul 11. 4473 37 NEMŠKO KONVERZACIJO želi in nud; v zameno pouk anglešC-tne mlad. akademsko izob ažen gospod. Ponudbe ni oglas, oddeiek »Jutra« pod šifro »Nemška zamenjava« 4249 37 SIGURNA VLOŽITEV denarja s 150—200.000 L lahko sodeluje agilen gospod ali dama pri starem podietiu ,v središču prot: fiksnemu zaslužku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurna vložitev denarja«. 4418-37 TEL. I 2 9 5 1 in Franóibiuinsfea L Prevodi, prošnje, prepisi, razmnože van ja. informac j< »SERVIS BIRO« Selen nI -i tel. §t. 2109 ZAHVALA Vsem, ki so nam ob smrti naše ljubljene mamice, gospe JUSTIOSETOVE izkazali svoje sočutje, se iskreno zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo čč. očetom frančiškanom, gg. zdravnikom: dr. J. Vo-lavšku, primariju dr. R. Blu-mauerju, dr. čadežu Gvidonu in dr. Poljanšku Radu za nadvse skrbno nego in požrtvovalnost v času njene bolezni, ter čč. sestram v Leonišču, ki so ljubeznivo skrbele za pokojnico v zadnjih dneh njenega življenja. — Prav prisrčna zahvala tudi združenim pevskim zborom pod vodstvom g. Premlča za ganljive ža-lostinke, vsem darovalcem krasnega cvetja ter vsem prijateljem in znancem, ki so v tako obilnem številu spremili blago pokojnico na njeni zadnji poti. Ljubljana, 26. februarja 1944. ŽALUJOČI OSTALI a Umrla je naša ljubljena žena in mati, gospa Prekc Katarina Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 27. februarja 1944 ob '/24. uri popoldne z žal — kapele sv. Frančiška — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 26. februarja 1944. ŽALUJOČI OSTAI.I f Smrtno se je ponesrečil dne 18. t. m. naš predragi in srčno dobri mož, oče, sin, brat in nečak Rasfislav Pustoslemšek Izročili smo ga rodni grudi na pokopališču v Novem mestu dne 22. februarja 1944. Zadušnico bo bral dne 29. t. m. ob 8. uri v frančiškanski cerkvi rojak gospod župnik Klemenšek. Ljubljana, 26. februarja 1944. F ANIKA, žena; MOJMIR, sinček MATI in OČE, SESTRI in STRIC ^ ter ostali sorodniki i Ü: p a z I i i v o oglase JUTRA Zahvala Za obilno počaščenje in zadnje spremstvo ob pogrebu našega dobrega soproga, skrbnega očeta i. t. d. Ivas*a Stuplce se za poklonjeno cvetje in številno udeležbo prijateljev in tovarišev, prisrčno zahvaljujemo. Ljubljana, 26. februarja 1944. žalujoča rodbina STUPICA in ostali sorodniki mHH Zahvala Ob priliki smrti naše nepozabne žene in mamice, gospe * Ane Hrovatin nama je bilo v veliko tolažbo iskreno sočustvovanje mnogoštevilnih prijateljskih družin in znancev, ki so nama ga izkazali z izrazi sočutja, udeležbo pri spremstvu na zadnji poti blage pokojnice in z darovanjem vencev in cvetja. Prisrčna zalivala vsem. Sv. maša zadušnica bo darovana v sredo, dne 1. marca 1944 ob url v župni cerkvi svetega Petra. Ljubljana, 26. februarja 1944. ŽALUJOČA OSTALA I V 81. letu starosti nam je dne 18. februarja umrla naša ljubljena, dobra mama, stara mama in prababica Marija Krekel] Pokopali smo jo na župnijskem pokopališču v Trnovem. Ilirska Bistrica, Ljubljana, Zaječar, dne 27. februarja 1944. Žalujoče rodbine: BELC, KREBELJ, HROVAT in BODLEJ t Usmiljenje božje je rešilo dolgega trpljenja, danes ob 5. uri zjutraj, našo ljubljeno sestro, svakinjo in teto, gospo ELO BERBUČ roj. KUHELJ VDOVO CIV. KOMISARJA ZA PREKMURJE Pogreb bo 28. februarja 1944 ob 5. uri popoldne, iz kapelice sv. Jožefa na 2alah, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala dne 4. marca 1944 ob 7. uri v cerkvi Merijinega Oznanjenja v Ljubljani. Ljubljana, 26. februarja 1944. ŽALUJOČI OSTALI SohzttUeltcr - Urejuje: Davorin Ravljen. — Für das Konsortium »Jutro« als Verlag - Za Konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Virant. — Für »Narodna tiskarna A. O.« als Druckstelle • Za »Narodno tiskarno d.