**rtStntnm
Leto LXTV., št. 14$
Ljubljana, sreda L Julija 19Ji
fii B<l 2901 3
Cena Din i.-
Iznaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje in praznike. — Inaeratt do 80 petn
a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 8.—, već ji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. I ase ratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UBEDNISTVO IN UPRAVN1ATVO LJUBLJANA, Knafljevm ollca it. 5
Telefon st. 8122, 3123. 3124, 8125 in 8120.
PODRD2NIOE!
MARIBOR, Grajski trg St. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 19a
NOVO MESTO, Ljubljanska      tel. st 26.      JESENICE, Ob kolodvoru 101. *—
Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
MUSSOLINI PRIPRAVLJA NOVA
PRESENEČENJA?
Z novim predlogom glede razorožitve hoče zasenčiti vse dosedanje mednarodne diplomatske akcije — V Londonu so glede tega zelo skeptični in vidijo v tej akciji samo nov manever fašistične diplomacije
London, 1. julija. Londonski listi se bavijo z najnovejšo akcijo italijanske vlade, s katero hoče Mussolini dokazati svetu, da Italija pri reševanju najvažnejšega problema, t. j. vojnih dolgov in reparacij, ni bila prezrta. Temu namenu služi tudi povabilo nemških državnikov v Rim, da bi na ta način tudi Italija mogla aktivno sodelovati pri nadaljevanju chequerske akcije, koje težišče je sedaj v Parizu. Fašistična Italija je bila dosedaj v tej akciji popolnoma neopažena in hoče sedaj prožiti nov dokaz aktivnosti fašistične diplomacije.
Londonski listi v zvezi s tem napovedujejo, da pripravlja fašistična diplomacija zanimiva presenečenja, s katerimi hoče zasenčiti vse dosedanje med-
narodne diplomatske akcije. V to svr-ho namerava izkoristiti splošno raz-orožitveno konferenco. Organ delavske vlade »Dailv Herald« poroča, da bo fašistična vlada stavila glede razorožitve senzacionalne predloge, ki bodo po svoji obliki In zamisli presenetili celo največje pobornike ideje razorožitve.
Mussolini je imenoval poseben odbor, ki naj v podrobnosti sestavi fašistični načrt in obrazloženje predlogov, ki jih namerava Mussolini v kratkem objaviti. V tem odboru so poleg Mus-solinija zunanji minister Grandi, minister vojske general Gazzera, minister za letalstvo general Balbo, minister mornarice admiral Siriani in finančni minister Mosconi. Odbor dela perma-
nentno, da bi čimprej dovršil svoje delo.
»Daily Herald« trdi, da zastopa fa-fistična vlada mnenje, da se mora razorožit vena konferenca baviti tudi z gospodarsko krizo. Zaradi tega namerava Italija staviti predlog, naj se vprašanje vojnih dolgov reši na radikalen način z eno potezo in to še pred sestankom svetovne razorožitvene konference. Seveda pa je ta fašistični načrt neizvedljiv, če bo vztrajala Amerika na svojem dosedanjem stališču, ki izključuje vsako revizijo pogodb o ureditvi vojnih dolgov. »Daily Herald« naglasa, da se rimska vlada vsega tega dobro zaveda, da pa se hoče s svojim diplomatskim manevrom poriniti v osprednje.
Hoovrov predlog je še vedno v zraku
Pogajanja v Parizu ie niso prišle z mrtve točke — Ameriška vlada pripravlja za primer, da Hoovrov predlog v sedanji obliki propade, novo akcijo, ki bi bila omejena na
posamezne države
\Vashington, 1. julija. Kljub dejstvu, da so prišla pogajanja v Parizu v po-polen zastoj, so v oficijelnih ameriških krogih še vedno optimistični in upajo na dosego sporazuma. Sinoči je bila objavljena nova izjava ameriške vlade, v kateri se izraža pripravljeno, sprejeti francoske zahteve glede nadaljnega plačevanja nezaščitenih anuitet v smislu Youngovega načrta s strani Nemčije pod pogojem, da se celokupna vsota s posredovanjem banke za mednarodna plačila vrne Nemčiji v obliki posojila. Povračilo tega posojila naj bi se izvršilo v 25 letih, da bi se na ta način nemško narodno gospodarstvo za sedaj kar najbolj razbremenilo. Izjava pa izrecno povdarja, da je to najskrajnejša koncesija, na katero more pristati ameriška vlada, ne da bi s tem ogrožala Hoovrov načrt.
V primeri pa, da bi se pogajanja v Parizu proti vsemu pričakovanju razbila, je ameriška vlada že pripravila potrebne korake. V tem primeru bo Hoovrov predlog v sedanji obliki opuščen, ameriška vlada pa se bo obrnila na posamezne vlade in jim predlagala moratorij za vojne dolgove pod pogojem, da te države za enako dobo pristanejo na moratorij nemških repara-cijskih plačil. One vlade, ki bodo vztrajale na tem, da mora Nemčija točno plačevati reparacije, ne bodo deležne s strani Amerike nikakih ugodnosti. Na ta način upa ameriška vlada preprečiti popolen neuspeh predsednika Ho-ovra in rešiti nemško, a posredno svetovno gospodarstvo katastrofe, ki je v nasprotnem primeru po ameriškem na-ziranju neizogibna.
Pariz, 1. julija. Pogajanja o Hoovro-vem predlogu, ki so bila včeraj preki-
njena, se bodo obnovila šele danes popoldne. Odgođena so bila na izrecno željo ameriškega finančnega ministra Mellona, ker še ni prejel od Hoovra novih navodil. Hoover je hotel počakati na izid glasovanja v francoskem senatu in na poročilo ameriškega poslanika v Berlinu, ki je imel včeraj daljšo konferenco z nemškimi državniki.
Rim, 1. julija. V želji, da tudi dejansko pokaže svojo dobro voljo in željo za uresničenje Hoovrovega predloga, je italijanska vlada obvestila vse one države, ki jim je dovolila kakršnakoli posojila, da ne pričakuje od njih prvega julija zapadlih anuitet, ker je prepričana, da bo Hoovrova akcija uspela. Obenem pa je Italija obvestila tudi vse one države, katerim dolguje, da bo plačilo 1. julija zapadlih anuitet začasno pridržala, čakajoč na uspeh Ho-ovrove akcije.
Nemška šolska ustanova
Kako Jugoslavija izpolnjuje mednarodne konvencije o zaščiti narodnih manjšin — Kdaj bodo koroški Slovenci
deležni enakih pravic?
Novi Sad, L julija. Na Petrovo in Pavlovo se je vršila tukaj ustanovna skupščina tkzv. »Nemške šoIsks ustanove« za Jugoslavijo. Kakor znano, je prosvetno ministrstvo daleč preko okvirja mednarodne manjšinske konvencije poleg državnih nemških osnovnih šol dovolilo nemški narodni mani-šini tudi ustanovitev zasebnega nemškega učiteljišča. Za izvedbo lega načrta je bil v okrilju Nemške kulturne zveze osnovan poseben pripravljalni odbor, ki je uvedel posebno zbirko za ustanovitev zasebie-ga nemškega učiteljišča. V pičlem mesecu so Nemci zbrali nad 2,500.000 Din, kar je ne samo dokaz vzorne solidarnosti in požrtvovalnosti naših Nemcev, marveč tudi dokaz, da se jim v Jugoslaviji godi prav dobro. K tej impozantni vsoti je prispevala tudi Slovenija, to je pravi Nemci v Sloveniji, lep delež, okrog po1 milijona.
Pod predsedstvom bivšega narodnega poslanca dr. Štefana Kraita se je zbralo na ustanovni skupščini »Nemške šolske ustanove« nad tisoč delegatov iz 73 krajev države. Skupščina je bila lepa manifestacija nemškega življa v Jugoslaviji, prožila pa je tudi dokaz, da se počutijo Nemci v naši državi prav zadovoljne ter da so dosegli mnogo več, kakor pa so sploh kdaj pričakovali. S skupščine so bile odposlane zahvalne brzojavke Nj. V. kralju, ministrskemu predsedniku, prosvetnemu ministru m banu dunavske banovine. V vseh teh brzojavkah se zahvaljujejo za »dokazano razumevanje kul-
turnih stremljenj nemške narodne manjšine«. Sklenjeno je bilo, da se določi za ustanovo zaenkrat dva milijona, dočim se bo presežek zbirke, ki pa se bo še nadaljevala, uporabil za upravne stroške. V kuratorij so bili izvoljeni dr. Orasi iz Zemuna, Kecks iz" Novega Sada, dr. Kraft iz Novega Sada, dr. Steinmetz iz Tuzle in dr. Roh-rig iz Novega Vrbasa. V sosvetu so med drugimi dr. H. Arko iz Kočevja, evangeljski župnik J. Baron iz Maribora in evangeljski župnik G. May iz Celja.
Ta zadeva je popolnoma v redu. Zanima nas le, kdaj bodo koroški Slovenci deležni enakih pravic, kakor flh uživajo Nemci v Jugoslaviji. Bila bi lepa gesta manjšinske solidarnosti, če bi se sedaj jugoslovanski Nemci pri svojih avstrijskih rojakih zavzeti* za pravice koroških Slovencev m s tem tudi dejansko pokazali, da zaščita narodnih manjšin ni le krinka nemške povojne ekspanzije.
Konferenca o drogah
Ženeva, 1. julija. AA. Današnji seja konference sa vprašanja omejitve produkcije narkotičnih drog je sprejela z IS proti 17 glasovom predlog grškega delegata, da se vlade obvežejo uničiti vse zar» -^njene droge ter s 24 proti 6 glasovom predlog jugoslovenskega delegata, da se vladam naroča uničiti vse zaloge narkotičnih drog, ki Jih imajo shranjene
Panika v cerkvi
Berlin, 1. julija. »Berliner TageblatU poroča iz Kovna: Ob priliki evharističnega kongresa v Schaulenu se je pripetila huda nesreča. Med slavnostno službo božjo je začela neka verskoblazna ženska na ves glas kričati, da se cerkev podira. To je izzvalo med večtisočglavo množico strašno paniko. Vse je drvelo proti izhodu, kjer je nastala silna gneča, tako da ljudje niso mogli ne naprej ne nazaj. Mnogo ljudi je poskakalo skozi okna. V gneči je bilo 20 žensk in otrok pohojenfli, nad 50 pa hudo ranjenih-
Katastrofalna suša
v Ameriki
New Tork, L julija, v Ameriki vlada že teden dni hoda vročina, ki ima za posledico ne samo itevime smrtne primere, marveč tudi katastrofalno snio. v mnogih okrožjih so vse setve popolnoma uničene. Trava ae Je tako posušila, da nudijo pokrajine sliko peščenih puščav. Poginilo Je tudi mnogo živine, ker so usahnili vsi studenci In Je živina poginila od žeje. število smrtnih žrtev zaradi vročine presega že 600. Samo v toku zadnjih 24 ur Je podleglo somčni pripeki 800 ljudi Med temi samo v Chlcagn 126. Temperatura znaša povprečno 55 do 50 stopinj Celzija v senci.
Velika poneverba v Parizu
Pariz, 1. julija. Včeraj so aretirali nekega uradnika pariškega davčnega urada, ki je poneveril za 4L5 milijona frankov kolkov in 800.000 frankov gotovine.
Tovarna sveč zgorela
Rim, 1. julija. Svetovno znana tovarna sveč »Mira Lanca« Je v minuli noči postala žrtev katastrofalnega požara. Zgorele so ogromne zaloge že izgotovljenega blaga in vse zaloge surovin, škodo cenijo na več milijonov lir. Domnevajo, da je bil ogenj podtaknjen. Preiskava je v teku.
čiščenje v Bolgariji
Program nove bolgarske vlade — Velike spremembe v državni upravi in diplomaciji — Uvedba reda in zakonitosti v državi
Sofija, 1. julija. Nova vlada je tekom včerajšnjega dne prevzela posle in se takoj lotila težavnega dela, ki jo raka. Ministrski predsednik Malinov je v razgovoru i novinarji naglasil, da sicer ni treba pričakovati Čudežev, kajti Ljapčev režim je zapustil novi vlad] kot dedščino miljardni deficit. Vlada pa ima najboljšo voljo storiti vse, kar je mogoče, da se državne finance čimprej nrede in da se zopet dvigne narodno blagostanje. Kot ivesta pobornica ideje miru bo vlada iskreno sodelovala z vsemi, ki hočejo mir ter se skrbno Izogibala vsake pustolovščine« Največjo važnost bo polagala na dobre sosedne odnošaje, glavna naloga pa ji bo. da kolikor mogoče omili sedanjo gospodarsko krizo, ki najbolj tare široke kmetske in delavske sloje.
V zvezi z uvedbo novega režima bodo izvršene tudi valjke ivT»remembe v notranji državni   upravi kakor tudi v diplomaciji.
Vlada namerava izdati nov zakon o državnih uradnikih, v katerem hoče postaviti načelo, da mora Mti državni nradnik *amo uradnik in služiti samo državi, ne pa raznim političnim strankam. Z energično roke hoče vlada zatreti tudi korupcijo, ki se je zadnja leta silno razpasla. Že v prihodnjih dneh bo izdan večji diplomatski ukaz. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, bo odpoklican tudi dosedanji bolgarski poslanik v Beogradu g. Vakarevski. Na njegovo mesto bo baje imenovan dosedanji dopisnik londonskega lista   Times« v Sofiji.
Iz najožje okolice ministrskega predsednika Malinova se tudj zatrjuje, da hoče vlada energično napraviti konec samopašnottti makedonstvujuščih, ki so bili dosedaj nekaka država v državi. To smatra vlada sa tembolj potrebno, ker se zaveda, da ho Šele potem mogoče ustvariti dobre in prijateljske odnošaje z sosednjimi državami.
Macdonald je še vedno optimist
Anglija je glede razoroževalne politike vlade popolnoma solidarna Macdonald je prepričan, da bo razorožitvena konferenca končala
z uspehom
London, 1. julija. V spodnji zbornici je ministrski preiseJniK Mkcdona d pojasnil stališče angleške vlade glede razorožitve. Macdonald je kijub splošno neugodnemu položaju še vedno velik optimist. Prepričan je. da bo splošna razorožitvena konferenca, ki se je bodo udeležile razen držav, zastopanih v Društvu narodov, tudi Amerka, Rusija, Turčija in Mehika, zaključena s pozitivnimi uspehi, ne pa samo z izjavami o načelih in dobri volji. Mir in varnost nista odvisna od oboroževanja, marveč od razorožitve v najširšem smislu in na mednarodni osnovi. Anglija je šla z dobrim zg'edom naprej in ima danes mnogo minj^ oboroženo silo, kakor pa leta 19i-4 V ime-
I nu konservativcev je izjavil Baidvin* 1 da njegova stranka popolnoma odobrava politiko vlade glede razorožitve in Macdonald bo mogel na te: konferenci nastopiti kot predstavnik cele Velike Britanije. Opozoril pa je tndi na to. da bi bilo napčno. valiti vso krivdo na Francijo, kajti francoski narod je v teku 120 let doživel dva ve.i-ka prevrata, kar se ne da tako hitro pozabiti. Tudi zastopnik libe:a.cev je izjavil, da bo liberalna stranka z vsemi močmi podpirala vlado. Mnenja je, da nima več smisla vzdrževati ogromne angleške vojne mornarice v času, ko le prejšnji najhujši konkurent. Nemčija, razorožen.
Tudi avstrijske kmete tare kriza
Značilen sklep nižjeavstrijske kmečke zveze — V pomanjkanju denarja bodo davke plačevali s poljskimi pridelki
Dunaj, 1. julija, g. Deželno vodstvo nižjeavstrijskega Landbunda, ki se je sestalo 29. junija, je sklenilo izročiti vladi naslednjo izjavo:
Ker je beda kmetov dosegla višek, izjavljamo izrecno in v zadnji uri, da nam, ako se z novimi trgovinskimi pogodbami ne bo doseglo bistveno Izboljšanje poljedeljstva, v jeseni ne bo mo-
goče plačat! državi davkov. Ml plačila davkov ne bomo odklanjali, vendar pa jih bomo sporazumno z neodvisnimi kmeti dugih držav, ki so že izrazili slično namero, plačali v naturalijah. Pri tem bomo računali cene, ki jih bo določila nižjeavstrijska poljedelska zbornica, ne pa tržne cene poljedelskih produktov.
Podaljšanje nemškosovjetske pogodbe
Berlin, 1. julija. AA. Državna vlada je uradno razglasila, da je (kakor je »Jutro« že poročalo) podaljšala takozvano berlinsko pogodbo s Sovjetsko Rusijo iz L 1926. Pogodba je ostala v bistvu neizpremenjena. Komunike zatrjuje, da v pogodbi ni tajnih določb im da pogodba ni naperjena proti kaki drugi državi. Njen namen je okrepiti odnošaje med Sovjetsko Rusijo in Nemčijo. Nova pogodba bo veljala do konca junija 1934. Če dotlej ne bo odpovedana, ostane avtormaitično v veljavi še eno leto.
Izvoz mlečnih izdelkov
Beograd, 1. julija. AA. Zavod z\ pospeševanje zunanje trgovine je objavi! statistiko o izvozu mlečnih izdelkov i« naše kraljevine v letih 1929 in 1930. Izvoz ovčjega in kozjega masla leta 1929 je znašal 688.122 kg v vrednosti 9,804.244 Din, leta 1930 297.330 kg v vrednosti 8.730.0P9 Din, ovčjega sira leta 1929 301.450 kg v vrednosti 4-447.992 Din, leta 1930 235.402 kg v vrednosti 1,736.934 Din, kačkavala leta 1929 1,203.457 kg v vrednosti Din 40,188.586, leta 1930 1,939.747 kg v vrednosti 33,779.876 Din. 86% vsega izvoza je šlo na vzhod, ker za zahod še ni urejena hladilnica, ki bo pa kmaln zglajena.
Rekord ameriških letalcev
Newyork, 1. julija, g. Ameriška letalca Post in Gattv »ta iz Fairbamksa na Ailaski. do kamor sta preletela 18.600 km v šestih dneh in 17 urah, nadaljevala svoj polet pro* ti Clevol-andu. Aiko bo uspel tudi polet na zadnji etapi v Nevrvork, ki znaša 6500 km. za katere je treba približno 25 do 30 ur, potem bosta letalca absolviraia svoj polet okoli sveta v 9 dneh.
Brzovlak povozil avtobus
Bukarešta, 1. julija, p. Na cesti iz Bukarešte v Konstanco se je pripetila včeraj huda avtomobilska nesreča. Popolnoma zaseden avtobus se je zaletel v brzovlak. Lokomotiva je vlekla avtomobili še kakih 250 m daleč ter ga dobesedno zdrobila. Dva potnika sta bilk ubita, 21 pa težko ranjenih. Nesrečo je zakrivil Šofer, ks je hotel preko proge kljub temu, da so bile zapornice spuščene. S sido je zapornice odprl in za vozil na progo baš v trenutku, ko je prrvozil brzovlak.
Poset francoskih letalcev v Beogradu
Beograd, 1. julija. AA. Te dni pride ▼ Beograd francoska letalska, eskadrilja pod vodstvom šefa letalstva Goya.
Konferenca o higieni na vasi
ženeva, 1. julija. AA. Tu je bila otvor* jena evropska konferenca o higieni na podeželju. Na konferenci sodelujejo delegati skoro vseh evropskih držav, prisotni pa so tudi delegati nekaterih prekomorskih dežel.
Spremembe v francoski diplomaciji
Washington, 1. julija, č. V tukajšnjih diplomatskih krogih se govori, da bo sedanji francoski poslanik v Washingtonu Claudel premeščen v Berlin, na njegovo mesto pa imenovan dosedanji francoski poslanik v Angori Chabrun.
Protimadžarska komunistična demonstracija v Parizu
Pariz, 1. julija, d. Snoči ob 23. je prispela pred poslopje madžarskega poslaništva skupina omladincev s tovornim avtomobilom. Omladinci so metali kamenje na poslopje in pričeli barvati zidovje z rdečo barvo. Ko so končali svoj posel, so pobegnili, še preden je prispelo redarstvo. Preiskava je dognala, da gre za akcijo komunističnih omladincev.
*tnm l
SLOVENSKI NAROD«, dne i julija 1931
Stev. 145
Kam s Prešernom?
Se neka} mnenj iz naše javnosti
Kar 16 strokovnjakov je pove* dalo, kam naj prestavijo Prešernov spomenik , in slišali smo prav za prav 16 različnih mnenj. Vsak umetnik je napisal pač to, kar je smatral za najboljše, a navzlic to* lakim sodbam vendar nismo prišli do rešitve, kje naj spomenik stoji. Gospodje umetniki so namreč s svojimi nasveti bolj pokazali sebe, kakor da bi bili rešili težfko nalogo, ki jo pomaga reševati tudi vsa Ljubljana in, lahko rečemo, celo vsa slovenska javnost. Da pa ne bodo užaljeni nestrokovnjaki, ki 60 ne* povabljeni prispevali poki koš na* svetov, pa objavljamo tudi nekaj njihovih mnenj, da spoznamo, ko* liko zanimanja je za to vprašanje :n kakšno je javno mnenje.
I.
Ata Danilo:
Gojmir Kos pravi, da pri določitvi pro* Štora za Prešernov spomenik ne obstoja vprašanje, kje naj stoji spomenik, ki ga že imamo, temveč na kak prostor sodi spomin na velikega umetnika.
Če je to vprašanje rešeno, bi jaz pred* lagal, da se podere hiša gospe Cudnove na Starem trgu pod Trančo nasproti Hradec* kega mosta in tam v živo skalo izkleše pro* stor za spomenik. In v ozadje pa mogočne stopnice s parkom v terasah tja do pod stolp ljubljanskega grada.
Tu je podana možnost za divji park in eminentno naravno ozadje tudi z živo vodo po skalovju pobočja.
Ker že hodimo čez dm in s-trn, bi bil tt> učinkovit prizor za tujca, ki pride po oz Ju Židovski ulici in glej, tu 6e mu od(pre nov •vet
Naj prinese stari grad tudi svoj obolus Prešernu!
II.
Čevljarski mojster A. P.:
Večkrat sem že čital, kam s Prešerno* vim spomenikom, čeravno nisem akademik in tudi ne inženjer, temveč le preprost čev* ljar, Vam v kratkem pojasnim, kam s- spo* men-ikom, da 6i ne boste belili glave, kdo naj priskoči na pomoč umetnikom. Stvar je čisto enostavna, toda že zamujena. Prvič sta velika napaka dva nova mostova, kar bo le v veliko nadlego ljudem, vozni pro* met bo pa zato le malo na boljšem. Stan most naj bi se razširil le toliko, kolikor je široka Stritarjeva ulica, na Marijinem trgu naj bi se pa razširil most tako, da bi šel na* ravnost na Miklošičevo cesto in prav tako zavil tudi v W odi ovo ulico. Prešernov spo* mernik naj bi pa postavili na sredo Mariji* nega trga, kar bi bil velik kras za Ljub* Ijano in bi tako prihranili enega stražnika, ker bi se mnogo pospešil vozni promet okoli spomenika. Prav tako kakor otok ali krog na Krekovem trgu, ker je glavno, da se gle* da na vozni promet, ne pa na pešce. Vozni promet bo po starem mostu le malo prid o* bil, je pa še veliko napak, ki so jih naredili inženjerji. Na to pride novi tramvaj, ki te* če po sredi ceste, kjer je človek v nevarno* sta, ko stopi doli. Veliko bi bilo boljše in bolj praktično, da bi vozil ob trotoarjih in bi bili tako ljudje varni svojega življenja. Tudi bi bilo veliko bolje, če bi bila tram* vajska proga po vsem mestu dvotirna, kar ne bi bilo prometu v tako veliko oviro, Ica* kor sedaj. Lah/ko bi naštel Še celo vrsto ta* kih primerov 6kvarjenih ulic in trgov. Kar se tiče ulic, imamo v Ljubljani samo Mi* klasiČevo in Aleksandrovo, vse druge so pa sverižene talko, da je res žalostno za Ljub* rjotio.
Beležim s spoštovanjem      m        A. P. UL
Fotograf Veličan Bešter:
Prešernove poezije so kakor čisti gorenjski zrak. Vrba, kjer mu je tekla zibelka, ima tudi zeleno ozadje, visoke gore. 2e od daleč se vidijo visoki javorji, kakor stolpi. Na vse to spominja, ko opazuješ ta umotvor, Prešernov spomenik na Marijinem trgu. Ogledujoč ljudi, ki hodijo mimo, ne opaziš, da bi se vsaj tu pa tam kdo ozrl nanj ki občudoval to umetniško delo kot tako. Tem manj je pa še opaziti na obrazih teh ljudi, da bi se kateremukoli zbudil spomin ob pogledu na spomenik tudi na našega doslej največjega poeta, ki se danes oživlja in nas večno vz-dramlja iz temnih sanj in nas prestavlja v višave poezije.
Ta kraj nI prostor zanj, ker hodijo ljudje mimo utrujeni in polni skrbi Tu ni sprehajališča, to je kraj vrvenja in velikega prometa. Tu ni prostora In ne časa človeku vtopiti so v njegove poezije.
Vsak tujec, ki bo prišel v Ljubljano peš ali z vozom mimo pošte, pa se bo nehote ozrl po Aleksandrovi cesti proti Tivoliju ln bo ugledal — četudi slabejšega vida — veliki impozantni spomenik dr. Prešerna, ki bi naj stal pred vhodom na koncu nove promenadne ceste v grajski park. Okrog njega bi se itak dobilo še več prostora v grajski park, kakor ga je sedaj. Na tujce in tiste, ki bi mu v po-čaščenje donesli vence, bi napravila že sama okolica novih parkov najglobji vtis romantike pod temnimi visokimi kostanji, kaj šele spomenik sam, ki bi gledal po odprti promenadni cesti na lepo pokrajino, levo In desno polno naravnih vencev, iti bi ležali vedno kot poklon pred spomenikom. Ne samo naravni venci In romantika in ptičje petje, temveč tudi deca bi imela priložnost klicati mu: >Vedno živel Pregern, naš veliki pesnik, dobrotnik, ki al nas tako rad Imel, še nam na-tresaj fig in ro&ičev!« V vznožju Tivolija j« ravno toliko drevja, da zakriva male stavbe. Izza drevja se vidi samo mogočni ljubljanski grad in nekaj impozantnih stavb in stolpov. Za vsakega tujca kra-
sen, nemoten pogled, rasen malih nedo-atatkov pri prehodu železnice, ki se bodo najbrže že po projektu odstranili.
Za 1. april so bili že ljudje prepričani, da stoji Prešernov spomenik pred univerzo. Hvala Bogu, da je bil to le 1. april. Pred univerzo ni zanj pravega okvirja (simetrije) in kljub vsemu temu ne bi bil gpomt^k obdan s toliko romantiko in naravno poezijo kakor v Tivoliju. Tu bi res Prešern še vedno pel In vsak mimoidoči bi postal s pogledom na njegov spomenik in prekrasno okolico nekak tihi poet. Po vseh večjih mestih se vidijo spomeniki le po parkih, ker le tam se človek lahko nemoteno poglobi v svojih mislih.
Njegova vas, njegova rojstna hiša, vse je v drevju, zakaj ne bi stal tudi njegov spomenik med zelenjem v preprosti naravi.
U J.:
v Ljubljani pri-
IV.
Prešernov eestilec
Res ni lahko izbirati pravnih prostorov za spomenik večjega pomena ali večjih dimenzij, recimo za Prešernov ali za spomenik kralja Petra,
Eden naših najvrednejših mož je Prešeren in zato nikakor ne gre, da se mu postavi spomenik v kak samoten, četudi morda idiličen, pa zato iz centra mesta preveč oddaljen prostor.
Uvažavati je, da prihajajo k nam tujci, razna društva, šole, organizacije in odposlanstva, ki skoraj vsaka čuti v sebi dolžnost, da is oddolži spominu pesnika-veli-kana- In že zaradi teh je potrebno, da se postavi Prešernov spomenik na Hm »ro-metnejšs in čim dostejne]še mesto. Tivoli ni za to. Tudi ne Zvezda, pač pa bi bil med primernejšimi vsekakor park na trgu Kralja Petra, vendar pa ne v fronti nasproti justični palači, pač pa v fronti proti Miklošičevi cesti, bodisi da se ga postavi na sredo ali pa v enega obeh vzhodnih oglov tega parka. Seveda bi bilo treba park primerno preurediti, toda brez tega ne pojde nikjer, pa na] se prestavi spomenik kamorkoli. Miklošičeva cesta sama bi s tem dokaj pridobila in če kdo, advokati gotovo ne bodo proti temu, če dobe v svojo četrt spomenik svojega stanovskega tovariša.
Podobno je s spomenikom kralja Petra.
Tudi tega je treba postaviti na čim vidnejše, dostopnejše in tudi čim dostojnejše mesto. Mnenja sem, da bi se zanj podal ša najbolje prostor med Bleiweisovo cesto in železnico v osi nove široke tivolske promenade s pogledom na Aleksandrovo cesto. Na primernem podstavku bi tu napravil gotovo vse bolj imponujoč vtis kot pa na Mestnem trgu, ki je kljub vsej frekvenci vendarle preveč dolgočasen in zapuščen.
V doglednem času pride na Bleiweisovo cesto pravoslavna cerkev, mogoče tudi oficirski dom, tam bodo vse večje patrijotične manifestacije, vojaške parade in kje hočete za spomenik kralja Petra primernejšega mesta?
do imajo
naši čitatelji
Postajališča tramvaja
Pišejo nam: Občinstvo je splošno pričakovalo, da bo uprava cestne železnice odredila, da se bo tramvaj na novi progi glavna pošta-Vič ustavljal pred Kazino in pred dramskim gledališčem. Uprava pa te zelje občinstva ni uvaževala, marveč je dekretirala postajališče pred nunsko cerkvijo. Zakaj, nam ni znano, mislimo pa, da je ta ukrep zgrešen. Naj se ne ugovarja, da je razdalja med pošto in Kazino premajhna in da zaradi tega ne kaže tu napraviti postajališča! Ali je razdalja med kolodvorom in Gospodarsko zvezo in med Gospodarsko zvezo in kavarno >Evropo« večja kakor tu? Stavimo, da ne. In vendar sta tu kar dve postajališči! Pa razdalja med gimnazijo na Poljanah in Ambroževem trgu, pa med št. petersko cerkvijo in bolnico, med Marijinim trgom in magistratom? Zakaj bi se na progi Vič ne merilo z enakim merilom in ne napravilo postajališče tudi pred Kazino? Ne glede na druge momente, ki govore za to, bi že Krapeževo podjetje v Kazini zaslužilo, j da bi se uprava cestne železnice ozirala na njegove interese; naj bi uvaževala, da je to podjetje vir prav izdatnih dohodkov za mestno občino, čim bolj to podjetje uspe-
va, tem večji so tudi dohodki mestne občine od njega. Tu je kavarna, restavracija, tu ima lokal polslužbena agencija > A vala«, Društvo rezervnih oficirjev, Društvo inže-njerjev in arhitektov, Zveza kulturnih društev, Avto-klub, Ljubljanski klub itd., tu se vrše dnevno koncerti, tu so poleti, zlasti pa pozimi najrazličnejše prireditve, sto in sto, da tisoč ljudi prihaja dnevno semkaj in odhaja. Kje je potem bolj na meatu postajališče tu ali pred nunsko cerkvijo ? Menimo, da vsa javnost soglaša s tem, da bodi postajališče pred Kazino! Prav tako potrebno pa je postajališče pred dramskim gledališčem. Po vsem svetu so tramvajska postajališča tik pred gledališči. Vrhutega je od tu direktna pot na bansko upravo, kjer ima vsak dan opravka toliko in toliko ljudi. Med njimi toliko tujcev. Zakaj bi morali ti šele iskati pot od nunske cerkve okrog vogala in tesni v Gradišču na Erjavčevo cesto? Zato prosimo, da se opusti postajališče pred nunsko cerkvijo, ki nima praktičnega pomena, in naj se vzpostavita postajališči pred Kazino In dramskim gledališčem Prepričani smo, da bo uprava cestne železnice ustregla tej, s stvarnimi razlogi podprti želji večine ljubljanskega prebivalstva!
Občni zbor Trgovskega bolniškega
in podpornega društva
Lepi uspehi važne socijalne ustanove
Lgubjjana, 1. julija.
Snoča je bil ob lepi udeležbi članstva občni zbor Trgovskega bolniškega in pod* parnega društva, ki je prav lepo uspel. Zbo* rovanje je obvorii in vodil g. predsednik Peter Klinar, ki je pozdravil navzoče člane, predvsem pa g. komisarja Bolniške blagajne dr. Ivana Plessa, tajnilka Zbornice za TOI.
Po sprejetem predlogu, da se pošlje br# zojavni pozdrav ministru za socialno politi* ko je podal obširno in izčrpno poročilo za 1. 1930, iz katerega posnemamo, da je dru* štvo v polni meri vršilo svojo socialno funk» cijo v korist zavarovanemu članstvu. Glav* no delo je posvetila društvena uprava iz* vedbi višjega zavarovanja, ki se je pričelo lani s 1. januarjem z namenom, da se na podlagi vplačevanja posebnega mesečnega prispevka po 20 Din izpopolnijo dajatve po zakonu o zavarovanju delavcev. Zamisel višjega zavarovanja je našla v vrstah privat* ndh nameščencev širok odmev in se je pri* javilo doslej za višje zavarovanje že 3040 čla nov. Tudi članstvo pri Bolniški blagajni je stalno naraščalo in se je zvišalo njihovo število od 4600 ob koncu 1. 1929. na 5750 čla* nov meseca junija letos.
V smislu 51. 7 društvenih pravil obstoja bistvena dajatev dodatnega zavarovanja v zdravljenju v II. razredu bolnice in sicer za zavarovance, ki še niso eno leto člani -iaj* več za dobo 3 mesecev, za ostale za 6 me* secev, za svojce pa za 4 tedne. Zaradi stal« ne prenapolnjen osti javne bolnice je upra* va povračevala članom tudi osfcrbne stro* 3ke v Leonišču in prispevala znatne zneske k operacijskim in zdravniškim stroškom, ki so znašali rudi nad 1000 Din. Povprečno je štelo društvo lani 2700 članov, podpore pa je iskalo 187 članov in 150 svojcev, iz česar je razvidno, da se je vsakemu osmemu za* varovanemu članu, odnosno njegovemu svojcu nudila podpora. Za II. razred bolnice zavarovanih članov s 1916 osflctibnimi dnevi v 1. 1930 je društvo »dalo 88.554.50 Din, za svojce pa s 1352 oskrbnimi dnevi 60.506 Din. Za Leonišče je izdalo članom s 547 oskrbnimi dnevi 47.037 Din, svojcem pa s 485 oskrbnimi dnevi 41.472JO Din. K operacijskim stroškom zavarovanih članov je društvo prispevalo 32.792 Din, svojcem pa 17370 Din. Iz primerjave teh številk jc jas* no razvidno, kolika ugodnost obstoja sa društvene člane v tem, da imajo tudi nji« hovi svojci pravico do ugodnosti višjega za* varovanja.
Poleg rednega dela in tekočih poslov v višjem zavarovanju je društvena uprava posvečala posebno pozornost osnutku nove« ga zakona o socialnem zavarovanju. Društvo zavzema v tem perečem problemu stališče, naij se socialno zavarovanje privatnih na* mešcencev izloči iz SUZORja in uredi .-i po* sebnim zakonom, s čemer bo najbolje zado* sceno interesom višjega življenskegastand* arda privatnih nameščencev. Kot minimum svojih zahtev je poudarjalo, naj se v novem zakonu o socialnem zavarovanju uveljavi teritorijalno načelo glede na delovanje po* sameznih privatno-društvendh blagajn, naj se zavarovanje razširi na vse privatne na* meščence in glede na dovoljeno višino upravnih stroškov privatno^društvene bla* gajne popolnoma izenačijo z ostalimi kra* jevnimd organi SUZORja.
Vse tekoče posle in aktualna vprašanja so se obravnavala v minulem leto na štirih sejah društvenega odbora ter 15 sejah ekse* kutive. V tem pogledu je g. predsednik po* sebno poudaril, da delajo v društvu složno tako predstavnici d dojemale ev in pošlo* dajalcev, ki streme edino za tem, da v kar največji meri zadovoljijo upravičenim tez* njam zavarovanega članstva. To solidarno delo je tudi rodilo koristne sadove za naše zasebne nameščencev in nudi najjačje jam« stvo za uspešno nadaljnje delo, za razmah jn procvit že skoraj stoletne socialne usta« nove.
Po poročilu g. predsednika Klkiarja se je oglasil k besedi g. komisar Bolniške blagaj* ne dr. Ivan Plesa, ki je podal v izčrpnih iz« vajanjih sMko delovanja Bolniške blagajne v letih 1929 in 1930. Meseca decembra je mi« rrigter za socialno politiko razpustil ravna« teljstvo posameznih krajevnih organov SUZORja in na njihova mesta imenoval svoje poverjenike komisarje. Se isti mesce je g. dr. Pless kot komisar Bolniške blagaj* ne v društvu prevzel svoje posle ter je usmeril vse svoje delovanje na to, da zopet uravnoteži finančno stanje blagajne, ki se je bilo zaradi velike epidemije gripe v prvi 4 mesecih 1. 1929. in ogromnih zdravniških stroškov znatno poslabšalo. Bilanca v 1. 1929 ss je sicer še zaključila s deficitom, v 1. 1930. pa se je opravi posrečilo, da je po* sebno hranarine in zdravniške stroške zni* žala zopet ns normalno mero in tako spra« vila bolezenska dajatve v sklad s predpisa* nimi in vplačanimi prispevki. Pri tem pra« vic članov nikakor ni okrnila, izčrpala jo zanje skoraj ves predpis in zadala za hra*
nar ine 726.000 Din, za zdravniške stroške 823.000 Din, za zdravila članom 402.000 J in, za zdravila svojcem 157.000 Din, za oskrbo članov v bolnicah 168.000 Din, za oskrbo svojcev v bolnicah 98.000 Din, za zdravili* šča 142.000, za zobno nego 274.000 in za dru* ge dajatve 269.000. Te številke jasno priča* jo, da je Bolniška blagajna v polni meri vr* šila svojo važno socialno funkcijo v korist zavarovanega članstva in da je vedno ©tre* meda le za tem, da vse vplačane prispevke porabi edino le v prid bolnih članov in nji* novih svojcev.
Po izvajanjih g. dr. Plessa, ki jih je vzel občni zbor z odobravanjem na znanje, je podal gosp. Bogo Pleničar blagajniško poročilo, iz katerega Je razvidno, da je znašal predpis prispevkov 655.940 Din, iz česar so se krili vsi izdatki za bolniške stroške, pa tudi tekoči stroški za jreditev društvenega sanatorija, tako da znaša prebitek 8760 Din.
V imenu nadzorstva je poroča! g. JoŠko Žemljic, da je pregledalo celokupno poslovanje društva v 1. 1930 in ugotovilo, da se
je vršilo v najlepšem redu. Zato je predlagal, naj se izreče društvenemu odboru ab-solutorij, kar je občni zbor sJSjPasnc odobril.
H koncu je poročal predsednik še o akciji za ureditev lastnega društvenega sanatorija, ki je postal nujno potreben glede na stalno prenapolnjenost v javnih bolnicah. V tem pogledu so rodila prizadevanja društvene uprave popoln uspeh in se ji je posrečilo, da je po ugodni ceni kupila vilo g. dr. šlajmerja na Zaloški cesti, katere lega s prostranim vrtom Je kakor nalašč ustvarjena za sanatorij. Društvo si je tudi že zagotovilo potrebna denarna sredstva za adaptacijska dela ter notranjo opremo in obstojajo najboljše nade, da bo mogla uprava že letos nuditi zavarovanemu članstvu vso potrebno zdravniško oskrbo v lastnem sanatoriju. Pri tej priliki Je izrekel predsednik še posebno zahvalo Pokojninskemu »avodu, ki je priskočil društvu na pomoč s potrebnimi krediti in storil vse, da bo ureditev društvenega sanatorija čim lepše uspela.
Koliko smo zgradili železnic
Tehniški napredek naše države v desetih letih
Udruženje j iigoslo venskih inženjerjev in arhitektov je zbralo v svoji spomenici »Jugoslavija na tehniškem polju 1919 do 1929« vse gradivo o tehniškem napredku naše države od zedinjenja do 1. 1929. To gradivo je tako zanimivo in značilno za napredek naše države, da je treba z njim seznaniti tudi širšo javnost. Tokrat prina* Samo pregled ogromnega dela prometnega ministrstva.
Vojna je strahovito gospodarila nad vsemi ždezniškimd progami, objekti in predori v kraljevini Srbiji. Treba je bilo ogromnega dela in napora, da se je samo popravila prizadejana škoda ter se želez* niče zopet spravile v red, še več truda in žrtev pa je bilo treba doprinesti, da so se železnice v novih razmerah dvignile na stopnjo potreb sodobne države. Kiljufo vsem težavam in zaprekam je bila ta na» loga častno izvršena. Mlada država je ta* jkoj dokazala svojo življenjsko sposobnost s svojimi svežimi silami, poprijeLa se je •dela na vseh poljih z mladostnim elanom.
Na področju prometnega ministrstva so bile v omenjenem desetletju zgrajene številne nove železniške proge s pripada* jočimi poslopja, ne le popravljene stare komundkacije, mostovi, postaje, predori.
V Srbiji je bilo zgrajenih vsega skupaj 366.4 lom novih železniških prog, kar je stalo 775 milijonov 785.368 Din. Zgrajene so bile sledeče proge:
Mala Krsna—Požar ovac (16 km za 12.5 .milijona Din), Topčider—Mala Krsna (66.2 km, 148.5 mil. Din.), Niš—Knjaževae {66 km, 140.7 mil. Din), Doljevac—P rok up' ilje (22 km, 30.8 mil. Din), Kragujevac— Kraljevo (56.3 km, 182_5 mil. Din). Para-čin—-Stađać (30.6 km, 6 mil. Dm), Užice— Mokra Gora—Vadiš te (56.3 km, 132.3 wA Dm), Beograd—Obrenovac (38 km, 72.7 mM.) in Gornji MUanovac—Ugrdnovci (25 km, 78 mil. Din).
V Južni Srbiji je bilo zgrajenih 227 km železniških prog za 126 mil. 723.283 Din in sicer: Veles—Strip (53 km, 86 mil. Dm), Stop—Kočane (34 lom, 86 mil. Din) in Ki-čevo — Ohrid — Podmolje — Struga — Tašmorunište — Bela Vodica — PrMep (140 km, 4.8 mil. Ddn).
V Bosni m Hercegovini so zgradili za 55 mil. 663.666 Din 119.1 km železniških prog: Bosanski Novi — Bosanska Krupa— Bihać (702 km, 40.4 mil Din), Uvac—Priboj (4.9 km, 12 mil. Din) in Bosanska Ra* ča— Ugljenik (44 km, 3.1 mil. Din).
V Vojvodini je zgrajenih za 84 mil. 575.673 Din 553 km novih prog: Ti tel— Orlova t z mostom (27.5 km, 80 mil. Din), Sen ta—Čoka (rekonstrukcija, 20.5 km 33 <mii Din) in Klarija—Omja (8-5 km, 1.4 mil. Din).
V Hrvatski in Slavoniji so zgradili 445 km novih prog, stroški so znašali 461 mil. 884.235 mil Din: Zemun—Novska, dvojna tir, (305 km, 340 mil. Din), Slavonska Raca—Sava    (3  km,   2.8 mril.).    Vrh ovisne—
Gračac (93 km, 192 mil. Din) m Gračac— Pribudić (44 km, 100 mil. Din).
V Sloveniji je bila zgrajena samo proga Ormož—Ljutomer—Murska Sobota, 37.5 km za 51,063.000 Din.
Po ena proga je bila zgrajena tudi v Dalmaciji, Knin—Pribudić, 23.3 km za 59 mil. 558.624 Din v Crni gori, Podgorica— Plavnica, 20 km dolga za 2,600.000 Din.
V vsej državi je bilo torej zgrajena h v desetih letih 1293.8 km železniških prog za 1617 milijonov 734.441 Din.
L. 1929 pa je bilo v gradnji še 345.2 km prog, katerih stroški znašajo 909,731.693 Din. Med temi progama so mišljene sledeče: Kraljevo—Raška, Prokuplje—Kirršunv lija, Raška—Kosovska Mitrovica, Reo* grad—Pančevo z mostom. Tu je vnesena samo vsota stroškov mostu Beograd—Pan-čevo, 87 mil. Din, ki se računa brez repa« racijskih dajatev, ki znašajo okrog 234 mil. Din, tako, da stane most okrog 321 mil. Din.
Iz navedenih številk »ledi zelo poučna in zanimiva statistika o razmerju naših železnic glede na prebivalstvo posameznih .pokrajin. Slovenija ima 1115.5 km železnic, kar znaša na 907 prebivalcev km železnic. Hrvatska 2549 km, na 1066 prebivaJcev km. Vojvodina 1755 km — 798 preb. km, sever, na Srbija 1803 km — 1492, Bosna 1474 km — 1103, južna Srbija brez Sandžaka 981 km — 1219, Hercegovina 278 km — 959 ir Dalmacija 277 km — 2343, Orna Gora s Sandžakom 65 km — 7387 prebivalcev na km proge. V vsej državi, katere površina znaša 248.987 km* in ki je štela tedaj 12 mil 017323 prebivalcev, je brlo 10.297 km že« lezniških prog. to je povprečno na 114?* prebivalcev km proge.
Zgrajenih je pa bilo tudi mnogo večji! in manjšin mostov. Kamenitih ki beton skih z razpetano do 4 m 2400, obokani! razpet ine 5—10 m 82, pokritih, razpetim 10—22 m 32, kamenitih viaduktov, razp do 15 m okoli 5—25 m odprtine odprt, 8 ia 1 železobetonski, obokan. Železnih moštev je zgrajenih do razpetine 5 m 163. 5—10 n 165, 12—23 m 67, 25-^2 m 37, 45-^80 n 22, 80—100 m 10. Za posebne prilike je bi lo zgrajenih tudi nekaj specijalnih mo s to v: Beograd—Pančevo, Ti tel—Orlova t Veles—Stip in Kragujevac—Kraljevo. Po leg tega je omeniti še 136 predorov j skupni dolžini 39 km, več postajnih pošlo pij, 98 drugih železniških zgradb itd.
L. 1919 je bilo v prometu 742 lokomo tiv in 310 potniških vagonov, a l. 1929 ž« 1662 lokomotiv, 2580 osebnih in 50.000 to vornih vagonov. Državna železniška imo vina je znašala po statistiki iz 1. 1927 14..' milijarde Din, od česar jo za 8 milrijar« Din železniških prog v prometu.
Povdariti je treba, da smo od 1. 1929 «
železniškem prometu  zelo napredovali te?
bi sedanja statistika bila še mnogo bol razveseljiva.
Regulacija Gradaščice
Počasi, toda solidno dobivata Vič in Rožna dolina novo lice — Pri kanalizacijskih delih v Rožni dolini je zaposlenih okrog 100 delavcev,
pomaga pa jim bager
pan jarek, kar je bager opravil čez nekaj ur. Popoldne je odrinil v Rožno dolino na Cesto IX, ki so jo pričeli kanalizirati pred dnevi. Rožna dolina je doživela izreden dogodek — skoraj senzacijo. Od vseh strani so se zbrali začudeni ljudje ter z občudovanjem ln strahom opazovali nenavadno pošast, ki je z neprimerno ročnostjo in silo neumorno kopala Jarek. Bager zagrabi okrog 2000krat s svojo čeljustjo po pol ma materijala v osmih urah, ga dvigne In odloži poleg jarka Ker je tod teren nasut, bager ni mogel obratovati tako hitro, kakor bi, če bi bila zemlja bolj kompaktna Jarek se je podsipaval takoj, ko je bil malo globlji ter so ga morali podpirati in zaradi opaža bager nI mogel kopati globlje, vendar je delo precej hitro napredovalo. Bager opravlja delo približno petdesetih marljivih delavcev v normalnih razmerah, včasih pa naredi se lahko mnogo več, ko bi n. pr. delavci zaradi mastne zemlje naredili mnogo manj, ki pa bagerja ne ovira
Danes bo bager najbrže nadaljeval kopanje jarka čez Tržaško cesto in po Glin-ški ulici, če* 14 dni bodo pa baje začeli regulirati Gradaščioo, kjer bo imel bager največ dela, ker bo struga izkopana deloma popolnoma nanovo, stara pa zasuta.
Tako se Ljubljana neprenehoma, vztrajno preraja ter je o jen napredek dejstvo, ne le beseda.
Ljubljana, 1. julija. Civilizacija je tudi v ožji zvezi s kanalizacijo, saj je za neoporečne higijenske prilike naselij kanalizacija neobhodno potrebna To velja seveda tudi za Ljubljano in njena predmestja Ne ostane pa same pri besedi, to leto je za Ljubljano leto velike evolucije in popolnega razmaha. V svezi z deli pri regulaciji Ljubljanice ln njenih pritokov je tudi vse polno dragih, predvsem seveda končna ispeljava glavnih zbiralnih kanalov t strugo Ljubljanice ln kanalizacija predmestij.
Prihodnji mesec, ee ne se prej, bodo pričeli regulirati Mali graben in Grada« ioieo. Obenem a regulacijo Gradaščice mora biti ob njeni strugi lapeljan tudi zbiralni kanal sa Rosno dolino. S kanalizacijskimi deli za Rožno dolino so pričeli pretekli mesec. Jarek so začeli kopati od Gradaščice pri Kolezlji pTotl Tržaški cesti. Sedaj je izkopan že po vsej omenjeni dolžin!, vendar pa se ne dovolj globoko. Okrog 70 delavcev poglablja Jarek in planira dno po nhrelu. Včeraj jim je pa prišel na pomoč orjaški robot. Poročali smo, da je pretekli teden prispel v Ljubljano velik bager. V soboto je prilezel s kolodvora na Tržaško cesto bai ob otvoritvi tramvajske prose. Ustavil se je na polju ob cesti, kjer se izteče na Tržaško cesto Jarek zbiralnega kanala. Tu js začel včeraj zjutraj svoje pljonirsko delo. Približ-m 10 m dolžine ob cesti še nI trii iako-
Ster. 145
»S t O V E N S K T N A B O D«, dne t julija 1931
9tra3
Dnevne vesti
— Zdravljenje vojnih invalidov v Toplicah pri Novem mestu se, po razglasu banske uprave, prične 7. julija za vse upravičene vojne invalide na teritoriju dravske banovine. Zdravljenje obsega radioemana-cijske kopeli, po potrebi tudi mehanotera-pijo ter za ves čas zdravljenja popolno brezplačno oskrbo v Invalidskem domu v Toplicah. Pravico do brezplačnega zdravljenja na podlagi čl. 16 in 113 invalidskega zakona imajo vojni invalidi, ki so po mnenju uradnega zdravnika takega zdravljenja potrebni, in sicer vojni invalidi od I. do VT. skupine za vse bolezni, vojni invalidi m, vm. in IX. skupine pa le za bolezni, ki so v vzročni zvezi s priznano invalidsko hibo. Vsa potrebna pojasnila prejemajo invalidi pri sreskih In mestnih načelstvih, pri županstvih in pri vseh krajevnih odborih Udruženja vojnih invalidov. Priporoča se, da vsak invalid v prošnji označi čas, kdaj želi biti vpoklican ter se vpoklicu tudi točno odzove.
—Izlet Avtokluha, sekcija Ljubljana, na Jezersko. Po splošni želji članstva Drired: Avtomobilski klub, sekcija Ljubljana, v nedeljo 5. t. m. celodnevni izlet na Jezersko. Cas odhoda ie DOliuben in se izletniki sestanejo istecra dne med 9*. in 10. donol-dne on eostilni »Kanonir« na Snodniem Jezerskem, od koder ie skupen odhod na določeno točko izleta Zsromie Jezersko. Av-tomobiliste se ODozaria da Doneseio s seboj mrzel Dnerizek. v snlošnem Da se bodo izletnik' lahko okrepčali v dobro znanih jrostilnah in sicer v hotelu Kazina In ori Štularj" Cesta na Jezersko Je sedaj r>o~ nravliena in v Donolnoma dobrem staniu ter se obeta izletnikom zelo nriietna vo?njn po leni Kokršk? dolini Izlet se bo vršil samo ob lenem vremen" In se udeležence naDroša. da iavijo tajništvu kluba. Ljubljana. Koncresni tre 1 /I. bodisi pismeno u*t-no ali Da do telefonu svo.io udeležbo najjasneje do i*, bote oDoidne.
— Pevsko društvo »Moste« v Mostah naproša vsa društva v Mostah in bližnji okolici Most, da upoštevajo proslavo društvene tridesetletnice, ki bo 2. avgusta t. 1. in ta dan ne prirede društvenih prireditev. 326-n
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno sicer nespremenjeno. Včeraj je bilo skoraj po vseh krajih naše države jasno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 32.9, v Zagrebu 31.8, v Beogradu 30.4, v Skopi ju 29.8, v Sarajevu in Ljubljani 29.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.4 mm, temperatura je znašala 16.8.
— Foto - sport zadovolji vsakogar s kamero, kupljeno pri Fr. P. ZAJEC, optik, Ljubljana, Stari trg 9. — Ceniki brezplačno. 59L
— Obleke in klobuke kemično čisti, barva, pUsira in lika tovarna Jos. REICfi
V slučaja zasrroplienja povzročenega po zasirupljenju pokvarjenih jedil, kakor tudi po alkoholu, nikotinu, morfiju, opiju, kokainu je vporabna naravna >Frans Josefo-va< grenčica bistven pripomoček. Zdravniška strokovna dela navajajo, da pri zastrup-ljenju z svincem staropreizkušena >Frani Josefovat voda ne odpravi samo trdovratno zapeko, temveč da učinkuje tudi kot specifično proti sredstvo. >Fran« Josefovac gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—lj Diplomirali so na Aleksandrovi univerzi naslednji naravoslovci: ee. Lazar Jože in Mihelčič Franc ter jrdč. Rebek Nada in Avanzini Frida. vsi iz zoologije. Čestitamo!
—lj Prosvetni odsek st&vbinskih dela rte v
Narodno strokovne zveze bo v nedeljo 5. t. m. dopoldne slovesno izročil odseku stavbinskih delavcev NSZ pranor bivše zidarske skupine NDO v Trstu. Slovesna izročitev se bo vršila v dvorani OUZD do naslednjem sporedu: Ob 9. slavnostno zbtv rovanje. ki ea otvori oredsednik NSZ k. Rudolf Juvan. Ob 9.30 izročitev zastave, nato obhod do mestu Sodeluje srodba »Slo-jjac in pevsko društvo »Tabor«. Popoldne velika vrtna veselica s Detjem. Dlesom in srečolovom v vseh Drostorih gostilne Pav-letič (Reininzhaus) v Šiški. Ker ie čisti dobiček namenjen nabavi glasbenih instrumentov, se stavbinsko delavstvo priporoča za obilno udeležbo.
—lj Potreba razširjenja Ijabljansk« bel nice. V prvi polovici I. 1931. je bilo v ljub ljansko bolnico sprejetih 9560 bolnikov, 446 več nego lani ▼ istem času. Sedaj je v bol niči okrog 800 bolnikov. Zavod je bil vse leto prenapolnjen in je res nujna potreba, da bolnico razširijo.  Kakor znano, je bilo lani  rekordno   leto glede sprejema bolnikov, vse pa kaže, da jih bodo letos morali sprejeti Še več.
—lj Ciril Metodova podružnica v Šiški priredi v proslavo goda sv. Cirila in Metoda v soboto 4. julija zvečer veliko kresno veselico v hotelu Bellevue. Na programu je godba, ples in bengalični ogenj. 324-n —lj Sentjakobsko-trnovska dm Metodova podružnica priredi v proslavo godu naših blagovestnikov v nedeljo 5. julija popoldne v gostilni pri Kavčiču, Privoz — Prule, veliko veselico. Na programu je godba, srečolov in ples. 323-n —lj Javna dela. V tivolskem dvoredu so včeraj zopet začeli postavljati svetilni-ške stebre. Pred štirinajstimi dnevi so jih postavili 7, potem se je pa delo ustavilo, ker še ostali stebri niso bili gotovi. Onkraj železniškega prelaza bo stalo v eni vrsti, po sredi drevoreda 15 svetilk in ob strani pri železnici ena, v Trubarjevem parku pa jih postavijo 7, tako, da bo vseh 23. — Na Vrtači urejujejo cestišče, planirajo ga in utrjujejo s parnim valjarjem. Ta cesta je bila doslej odprta le deloma za vozni promet, zdaj pa, ko je ob nji postavljenih več novih vil, so jo razširili do železnice, kakor so tudi poleg otvorili Tobačno in Levstikovo ulico. — V Gradišču planirajo v svrho tlakovanja levo polovico ceste ter odvažajo odvisen materijal. Cesta bo čez nekaj dni povsem urejena.
—lj Praktičen in teoretičen pevski tečaj za učiteljstvo pod vodstvom gospodične Angele Trostove, učiteljice petja na drž. konservatoriju v Ljubljani, prične v ponedeljek, dne 3. avgusta dopoldne v sobi št. 14 poslopja Glasbene Matice v Ljubljani.
—1J Christofov zavod vpisuje ves julij vsak dan dopoldne in popoldne na Domobranski cesti 7-1. — Vpisnina 20 Din, mesečna šolnina 120 Din. 325-n
— Kopalne obleke Ribana, v krasni izbiri pri ŠTERK nasl. KARNICNIK, Stari trs 18, LJubljana.
Medvedarji so odšli. •.
Nad mesec dni so zabavali mladino in vzbujali ogorčenje iilistrov — Iz življenja medvedarjev
tja proti Beogradu in od tam po vsej širni Jugoslaviji.
Krik in jok otrok, tuljenje zveri ter rezgetanje konj spremlja to pisano karavano. Ganljivo je slovo od starcev, ki ne morejo več prestati naporne poti ter so primorani osamljeni in zapuščeni čakati na povratek svoje drage dece, ki se v pozni jeseni povrne domov ter prinese s seboj življenje in kruh.
Težak je ta posel — samo pomislite, koliko kilometrov prehodi tak medvedar. Od zgodnjega jutra do zahoda solnca, od hiše do hiše brede s svojim medvedom ter pobira milodare, s katerimi mora potem preživljati svojo družino celo dolgo zimo.
Vodja skupine, ki je poaetila naše kraje, je precej inteligenten možakar, ki je videl veliko več, kot bi človek mislil. Leta 1910 se je že kot mladenič napotil v dalj-njo Rusijo ter tekom 16 let prehodil celo evropsko Rusijo. Videl je Matuško Moskvo z njenim Kremljem, starinskimi samostani ter tisoči cerkva in staro ruskimi bojarski-mi dvorci; lepi zapadnoevropski Petrograd z veličastnimi carskimi palačami ter lepimi knežjimi dvorci; veselo Varšavo, vzhodni Pariz v miniaturi, starorusko stolnico Kijev s slavnim Kijevo-pečerskim samostanom, okinčenlm z zlatimi kupolami in križi, s slovitim Kupečeskim sadom (Trgovski vrt) na visokem skalnatem bregu Dnjepra, od koder se odkriva diven po-.gled na Dnjepr ter obširno rusko ravan. Videl je tudi Odeso-matuško in Rostov-bat-jusko. Bil je v severnem Arhangelsku, pre-romal Je lepo Finsko s njenimi neštetimi jezeri ter visoko kulturnimi mesti in seli. Obiskal je večkrat tudi rusko rivijero, čarobni Krim z večno zeleno Jalto, ki je bila najljubša rezidenca ruskih carjev ter ponos velike Rusije, sedaj pa letovišče Židov in sovjetskih komisarjev. Prehodil je v vseh smereh brezmejne kozaške stepe, taboril ob široki Volgi, ki tiho in dostojanstveno nosi na svojih valovih neštete tovore ruskih bogastev ter redi milijone rs-vežsv, sakar ji je ruski narod dal pridevek »matuškac.
Pa kaj, vse to je le kapljica v morju, saj vseh lepot obširne matuške Rusije ni prešteti.
Srečno je preživel veliko svetovno vojno, romajoč s svojim medvedom pp bogatih krajih Malorusije m Povolžja, kjer so
»Mama, glej! Kaj je to?... A »žiher« grem gledat? . . .«
: Ježeš! ... Medved! ...«
»Medved... medved.. .< ponavljajo otroci ter v diru stečejo na cesto. Mamice pa urnih korakov z otročiči v naročju urno ubirajo za njimi.
»Janez ... Joško .. Počakajte falota.. Ogrizel vaju bo .. .< vpije prestrašena mamica, loveč sapo ter hiti za otrokoma.
Toda falota sta že pri medvedu ter s strahom in občudovanjem ogledujeta nepoznano zver.
»Jej, kako velik ... pa brez repa ...«
»Gotovo so mu ga odsekali, ker je imel predolgega«, pojasni Janez, kakor našemu Luxu«.
Trenutek, in okrog medvedarja se nabere velik krog občudovalcev.
»Pleši, pleši, šandore ... pleši, pleši, a ... a... a .w..« togotno zategne medvedar ter spremlja svoje petje s tamburi-nom.
Veliki medved, skoro za glavo večji od svojega gospodarja, počasi stopica v krogu ter sem ter tja po taktu tamburina nerodno poskakuje. Krotek in pohleven je ta velikan ter žalostno in trudno gleda okrog sebe, kakor da sanja o neprehodnih Uralskih pragozdovih, kjer so ga par mesecev starega mladiča ugrabili njegovi majki, ki je padla v boju zanj.
»Kaži, šandore, kako ovčar Čuva svojo čredo!« ukaže medvedar ter mu vrže veliko palico, ki jo kosmatinec spretno ujame ter se prične na splošno veselje obračati na vse strani, držeč palico s sprednjima šapama.
Napeto zasledujejo otroci vsak gib kosmatinca, veselo vriskajo in poskakujejo po taktu bobna, oponašajoč medveda.
»Zahvali se. šandore, slavni gospodi!« se sliši glas medvedarja. Nerodno počepne kosmatinec na zadnje noge ter salutira na vse strani.
In tako se ponavljajo prizori od hiše do hiše, od ulice do ulice, od mesta do mesta.
Te dni so se vsem dobro znani medvedar j i poslovili od Ljubljane, kjer so nad mesec dni zabavali otroke s produkcijami svojih medvedov in opic.
Vsako leto, kadar nastopi čarobna pomlad, oživi daljnji Arandjelovac, kjer v svojih revnih kočlcah prszirmijejo medve-darji. Cele kolone vozov se vlečejo po cesti
tudi v najhujši uri imeli še vedno obilo kruha ter nikdar ni odšel berač izpred vrat praznih rok. Videl je zarjo velike ruske revolucije ter krvavi zahod solnca svobode. Bil je priča sramotne bratomorne državljanske vojne, prestradal je strahotno leto vsesplošnega gladu ter se je znašel v »komunistične paradižu«, katerega je užival polnih 6 let, dokler se mu ni posrečilo dobiti potrebna dovoljenja za odhod v prostrani svet.
Toda kljub ie ftletnemu bivanju v tujini, kljub slabim izkušnjam v komunističnem raju ne more pozabiti obširne ruske stepe ter gostoljubnega ruskega naroda, ki ni podlegel komunističnim eksperimentom ter ohranil svojo široko rusko dušo; trdno upa, da se bo mogel kmalu zopet vrniti na bregove »matuške Volge«.
Škofjeloške novice
VMovdanske žalno slovesno** so obhajali v škofji Loki v soboto ob 8. v kapucinski cerkvi. Žalno službo božjo, rekviem in zahvalne molitve je opravil ob asistenci druge duhovščine škofjeloški župnik gosp. Podbevšek ob prisotnosti zastopnikov civilnih in vojaških oblastev, članov različnih društev, korporacij in ustanov ter ostalega občinstva, ki je docela napolnilo svetišče. Bili so navzoči: vodja sreske izpostave Franjo Levičnik, škofjeloški župan Josip Hafner, pomočnik komandanta 52 pp. polkovnik Karel Potočnik a člani oficirskega zbora, mladina deške šole z učiteljstvom, predstojnik okr. sodišča dr. Jakob Prešern, deputacija SKJ s praporom in podstarosto br. Vinkom Zahrastnikom na čelu, predsednik pododbora gremija trgovcev Anton Savnik, predsednik LSV Viktor Žužek ln drugi. Mesto je bilo v zastavah.
Deška šola je zaključila šolsko leto v soboto 27. t. m. z vidovdansko proslavo v učni sobi 4. razreda. Slovestnost je bila tem bolj prisrčna, ker je poslednja prireditev v starem šolskem poslopju, ki je služilo 75 let svojemu namenu. Zbrane goste gg. načelnika Levičnika, župana Hafnerja, inšpektorja Zahrastnika, orožništvo z vodjo stanice Grilom i. dr. je pozdravil šol. upravitelj g. Jakob Rojic, nakar je učitelj Horvat očrtal kosovsko tragedijo, borbe in trpljenje jugoslovenskega naroda do njegove osvoboditve. Sledile so mnoge deklamacije, recitacije, pevske točke in dvogovori. Ob zaključku so pa učenci prejeli odpustnice, knjige Mladinske Matice m fotografije. Solo je obiskovalo 334 otrok in sicer 303 dečkov in 21 deklic.
Himen. Na praznik 29. t. m. sta se poročila v škofji Loki mizarski pomočnik g. Adolf Mihelič, telovadec, član pevskega in tamburaškega zbora škofjeloškega Sokola in gdč. Francka Miklavčičeva, šivilja v sofji Loki. Pevski zbor je priredil mlademu paru podoknico. Vrlemu sokolskemu paru naše čestitke!
Prošnja fotografskim amaterjem. Prometni odsek v škofji Loki vljudno naproša fotografe amaterje, ki so v posesti kakršnihkoli negativov iz škofjeloškega okoliša, da jih odstopijo za uporabo pri tujsko prometni razstavi predsedniku odseka g. Janku Potočniku, trgovcu z usnjem na Mestnem trgu v škofji Loki.
S strehe je padel. Učenec 5. razreda iz Puštal, Jesenovec Gašper je v petek popoldne prekladal opeko na neki strehi. Iznenada je fant odletel preko ostrešja več metrov globoko na trda tla. Deček je dobil precejšnje poškodbe po vsem telesu. Zdravniško pomoč mu je nudil dr. Hubad.
Diplomske izpite na zasebnem učiteljišču pri uršulinkah je delalo 22 kandida-tinj. 8 gojenk je bilo reprobiranih. Izpitni komisiji je načeloval načelnik ministrstva za osnovno nastavo g. Djordjevič iz Beograda.
NOGAVICE 2 ŽJ60M
Čudovito osvežilo za poleti!
Kadar je vroči na in prah, je kar potrebno, da si umijete glavo z Eli da Shampoo* no m. To Vas osve* ži in Vam ohrani lase
Sokol Borovnica razvije dne 5. julija oh 15. novi društveni prapor, da dostojno proslavi 201etnico obstoja. Ob 14.43 sprejem na kolodvoru, nato pred sokolskim domom razvitje prapora. Po razvitju telovadni nastop v senčnem vrtu s. Hele švigelj. Za zvezo z Vrhniko je preskrbljeno. Ob 14. odpelje avtobus iz Vrhnike od »Mantove« in se vrne na Vrhniko po želji gostov. — Ravnotako bo vozil avtobus proti Ljubljani skozi Podpeč, Notranje gorice, Brezovico ob 23.
Petek, S. julija. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: Gospodinjska ura, gdč. C. Krekov«; 20: Ing. Ciril Jeglič: Vrtnarstvo; 20.30: Prenos iz Beograda.
Sobota, 4. julija, 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; lt: Cas, plošče; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: Bogo Pleničar: šah; 20: Jože Prem rov: Propad in ukinitev oglejske patrijarbiji; 20.30: Operetni večer. Pojejo gdč. Štefka Korenčanova in gg. Mirko Jelačin te Drago Žagar s spremijevanjel salonskega kvinteta; 21.15: Prenos z Bleda; 22: Cas, dnevne vesti; 22.15: Plošče; 28:
lepe    in    zdravel   Vsak teden po enkrat si umijte glavo 1
ELIDA SHAMPOO
Ob zaključku šolskega leta v Beogradu
Beograd, na Vidov dan. Kakor povsod drugod po vsej državi, se je šolsko leto tudi v Beogradu zaključilo dane, na Vidovdan, dočim se je redni pouk na srednjih šolah zaključil že pred tremi tedni, nakar so se potem vršili pismeni nižji in višji tečajni izpiti, >mala« in »velika matura«.
Da bi poročal o učnih uspehih vseh beograjskih šol, bi bilo pač preobširno. Povprečni uspehi so pač na vseh šolah isti, pa vsaj, da pokažem, kako se mladina naše prestolnice pripravlja za svojo in žnjo splošno našo bodočnost, točneje izpregovo-rim o uspehih, ki jih je doseglo dijaštvo ene šole, tiste, ki se smatra v Beogradu za najboljšo i po učnih uspehih i po notranji in vnanji disciplini, državne »druge« moške realne gimnazije v Poincarejevi ulici, poleg katere ima Beograd še tri moške gimnazije, eno realko in tri ženske gimnazije.
Ob koncu šolskega leta je štel učiteljski zbor tega zavoda poleg ravnatelja še 56 učnih moči: 35 profesorjev, 2 pogodbena profesorja, 9 suplentov, 5 strokovnih učiteljev, 1 začasnega strok, učitelja, 3 zdravnike, 1 honorarno učno moč.
Na zavodu so obstajala naslednja društva: »Zajednica doma i škole« z 2296 člani, ki ima svojo knjižnico (4270 knjig, a izposodilo se jih je samo 5862) in čitalnico, prireja kinematografske predstave (32 filmov v 93 predstavah, vsako soboto po ena, vsako nedeljo po dve predstavi) in vzdržuje kopališče na Dunavu (49 kabin za starše in 8 velikih skupnih kabin , 4 za dijake, 4 za dijakinje), igriščem in 13 čolni za veslanje in končno rokodelsko delavnico, v kateri se je 12 učencev učilo knjigoveštva, 8 mizarstva in 3 rezbarstva; literarno društvo »Mladost« za učence nižjih razredov s 76 člani in knjižnico 1350 knjig; literarno društvo »Vuk Karadžić« za učence višjih razredov z 210 .*'ani in knjižnico 1200 knjig; »Naraščaj rdečega križa«, od katerega je 50 četrto-, peto- is šestošolce^ napravilo tečaj prve p. »moči v primeru nezgod; podružnica ferijilne zveze s 1?0 čla nI; Kolo Saveza trezvene mladež. »Jovi-č!č« s 150 člani
šolska knjižnica šteje 2063 de! v 3900 zvezkih, a knjižnica šolskih učnih knjig 313.
šolski sklad se je tekom leta povišal od
9920__na   18.450 Din;   izletui   sklad od
19.4.94.— na 19.746 Din, ko se je za podporo izletom porabilo 870 Din;  podporn »klad
za ubožne dijake od 190.087__na 211.552.50
Din, ko se je porabilo za podpore 28.494 Din.
Poročilo šolske poliklinike izkazuje 638
Novomeški občinski svet
Novo mesto, 26. junija.
Minuli petek se je vršila seja obČ. sveta, župan dr. Rezek je poročal, da so pogajanja s tvrdko »Novobor* v smislu zadnje obč. seje uspela, vsled česar odpadejo obojestranske terjatve, katere je imela občina do tvrdke in obratno.
Najvažnejše poročilo pa je bilo zadeva mestne elektrarne. Skodovi zavodi so za hidroelektrično centralo, ki naj bi stala na Dvoru pri Žuženberku, že izdelali načrte kakor tudi sestavili celotni gradbeni proračun. Elektrovod bi se po načrtu raztezal na Žuženberk in iz Dvora v DoL Toplice ter v Stražo, Valto vas in mesto samo. Delo bi prevzeli Skodovi zavodi ter bi ga izvršili v dobrih 10 mesecih za skupno ceno Din 4,944.656. Rentabilitetni račun bi znašal ca Din 138.830 brutto prebitka na leto. Po živahni in dolgotrajni debati se je končno sklenilo, da se naprosi srssko načektvo ia komisijonalni ogled ia stavbno dovoljenje. Po teh izvršenih korakih se naj sklice pri sreskem načelstvu v tej zadevi anketa vseh zainteresiranih in vpoštev prihajajočih občin. Nadalje se je sklenilo, da mestna občina zaprosi strokovnjake- inženirje, da podajo strokovno mnenje, ali je za mestno Občino boljša hidroelektrična ali kalorična centrala. Sedanjemu električnemu podjetju »Novobor« bo mestna občina plačevala letno 150.000 Din za vodovod v Sto-pičah, ki je urejen na električni pogon, Din 50.000 pa za svojo razsvetljavo.
Pereče vprašanje za občino je tudi prestavitev sejmišča ii Loke. Zadeva se je poverila finančno-gospodarskemu odseku z nalogo, da poišče tri primerne prostore, ki bi prišli za ta namen v poMev ter na prihodnji seji poda svoj referat
Mestni proračnn še ni odobren, denar pa občina zelo potrebuje; zato se je sklenilo, da se za tekoče leto, že sedaj pobere 105fe vodarina. Spori v gasilnem dmStvu, ki so bili dosedaj na dnevnem redu so odpravljeni s tem, da je od merodajne oblasti pozvani župan sklical izredni občni zbor, ki je Izvolil začasni odbor z nalogo, da izdela nova pravila. Določila se je na sej! tudi higijenska komisija, ki bo pazila v mestu na red in snago, ki jo neobhodno potrebuje vsako letovišče. V komisiji so gg. ing. Petrov, dr. Ropaš, veterin, insp. Skale in Bernard. Nadalje je bilo sklenjeno, da se premesti trsni prostor s trga Kraljeviča Petra na Florijanov trg in se v ta namen nabavijo rudi potrebne stojnice.
primerov obolenja, 394 v nižjih, 244 v višjih razredih. Obolelo je za hripo 66 dijakov, trahomom 3 (I. raz.), tuberkulozo 5 (po 1 v I. in II., 2 v VII. in 1 v VIII. raz.), za krvnim! boleznimi 62, očesnimi 68, ušesnimi 3, živčnimi 8, srčnimi 15, boleznimi na dihalih 108, prebavilih 51, kužnimi 52, kostnimi 5, žlezah 27 (samo v nižjih razredih), konstitucije 33; poškodb je bilo 48, raznih bolezni 80. Sistematično preiskanih je bilo 1005 dijakov, ambulančno zdravljenih 674. posvetovanj s starši 225. rdntgen-sklh pregledov 194, preiskav sputuma 13, izvržkov 12, urina 14, krvi 17, danih injekcij 27, solnčenj 23, 2 poslana v bolnico, 9 operacij v nosu ln grlu. Umrl je 1 učenec, šestošolec.
Zavod je štel ob koncu leta 1079 rednih dijakov in Je res zanimiva njihova porazdelitev po razredih: 346 v I. (7 oddelkov), 134 v II. (3 oddelki), 73 v III. (2 oddelka), 85 v IV. (2 oddelka), 113 v V. (3 oddelki), 112 v VI. (4 oddelki), 132 v VII. (6 oddelkov), 84 v VIII. (3 oddelki); v I. povprečno 50 na oddelek, v II. po 45, v III. po 36. v IV. po 42, v V. po 36, v VI. po 28, v VII. po 26, v VIII. po 28 na oddelek.
Učni uspehi so pač biLi taki, kakor morajo biti ob splošnem prenapolnjenju vseh šol: nikakor zadovoljivi, slabi. Od 1079 rednih učencev jih je doseglo odličen uspeh 70 (6-59%), prav dober 232 (21.50%), dober 300 (27.81%), vseh skupaj torej 602 ali 55.79%. Ponavljam! izpit (večinoma iz dveh predmetov) ima 317 učencev (29.38%) in sicer 79 v L. 38 v IL, 23 v III., 30 v IV., 43 v V., 41 v VI.. 46 v VII. in 18 v VIII. raz., razredni iapit 9 (0.93%); ponavljati razred mora 140 učencev (12.98%), in sicer 58 v L, 17 v II., 8 v in., 12 v IV., 18 v V., 3 v VI., 19 v VII. in 5 v Vin. razredu; pravico na nadaljnje šolanje pa izgublja 11 učencev (2 v L, 1 v n., 3 v IV., 1 v V., 3 v VI. in 1 v VII. raz. — 1.02%).
Nižjega tečajnega izpita je bilo oproščenih 22 učencev, od 27, ki so se podvrgli izpitu, ga je napravilo samo 12, 14 jih ima ponavljalni izpit večinoma v dveh predmetih, 1 pa ni napravil izpita.
Za višji tečajni izpit se je prijavilo 71 rednih in izrednih dijakov; 50 se je priznala zrelost, 11 jih bo ponavljalo Izpit v enem ali dveh predmetih po 3 mesecih, 7 Jih Je odklonjenih za celo leto, 3 pa se zaradi bolezni niso podvrgli Izpitu.
Taki so torej uspehi letošnjega šolskega leta na najboljšem beograjskem zavodu in taki ln še slabši so na vseh ostalih. Pač današnja mladina! Samomorov pa dnevna kronika doslej vendarle še ni zabeležila.
Ugodilo se je umestnemu predlogu Olepša-valnega društva, da občina zaprosi železniško direkcijo, da dovoli napravo mostič-ka ob železniškem mostu in se na ta način skrajša pot onim ljudem, ki prebivajo na gornjem koncu desnega brega Krke
V občinsko zvezo se je sprejelo Banie* Franceta. Ena prošnja pa je biLa zavrnjena. Mestnemu slugi g. Suhiju se zviša mesečna plača za Din 100.
Vodniki po Ljubljani
Tujskoprometni svet za Ljubljano javlja, da so se sledeči gospodje in gospodične udeleževale tečaja za vodnike ter položili izpit, ki jih usposablja za praktično izvrševanje vodniškega posla v Ljubljani in najbližji okolici: Buberl Herbert, abs. tehn. Robbova ulica št. 21, Bukovec Marjan, stud. med. Gruberjevo nabrežje št. 14, Hočevar Zvonko, stud. phil. Vič-Glince XVII, št. 53, Kozinc Branimir, mag. uradnik, Janežičeva cesta št. 12, MohorČič Francka, strok, učiteljica, Tržaška cesta št. 5, MohorČič Tone, Tržaška cesta št. 5, Miiller-Patrič Viktor, stud. tehn. Kolodvorska ulica št 99, Potočnik Alojzij, učitelj, Rimska cesta št. 9, Rib-nikar Bojan, dijak, Pražakova ulica št. 15 in Srebrnič Franc, učitelj v pok., Privoi št. 5. Tujskoprometni svet za Ljubljano opozarja občinstvo, da se blagovoli navedenih vodnikov posluževati ob vsaki priliki, ker so se v svojih poslih izvežbali pod vodstvom priznanih strokovnjakov (insp. Westra, konservator dr. Štele, dr. Pless) ter so dobro poučeni v topografiji in zgodovini Ljubljane, nje umetnostno-zsiodovin-skih spomenikih ter njeni obrti, trgovini in industriji, zlasti pa prosi, da občinstvo omenjene vodnike priporoča vsakemu tuj-en, ki bi si hotel pod izvezbanim vodstvom ogledati Ljubljano in nje zanimivosti. Ko bo potrjena vodniška tarifa, ki se sedaj izdeluje, jo objavimo takoj.
Neprijetni jegliči
Iz Holandske in iz bližnjih nemških obmejnih krajev poročajo, da se ;e tam pojavila prava epidemija zastrupljenja z jegliči, tako da so začeli vrtnarski in zdravniški krogi pravo propagandno akcijo proti tem cvetlicam in zahtevajo, naj se njih prodaja prepove.
Sicer pa ni bolezen nič preveč nevarna in običajno izgine že po nekoliko dneh. Sorodna je znani seneni mrzlici, k! se loti posebno občutljivih ljudi ob času, ko ive-tejo trava In drevesa in ki jo povzroča vdihavanje cvetnega prahu.
Stran 4
SLOVENSKI KARO De, dne 1. Julija 1931
Stev. 14^»
Zane Grey:
59
Skrivnostni jezdec
Roman«
Potem se je obrnil h Cohmrbkii in obraz se mu je raztegnil v bolestno grimaso, kakor da jo je komaj spoznal. Sklonil se je k nji in iztegnil drhtečo, obtožujoč o roko.
— Videl sem te tam gori, opazoval sem te, — je zastokal.
Columbina ga je molče gledala; bila je bleda in prepadena.
— Saj si bila ti, mar ne? — je zakričal.
— Seveda sem bila.
Zdrznil se je, kot da ga je udarila.
— Kaj je pa bilo to — zvijača, komedija ah burka, vpnizorjena nalašč zame?
— Ne razumem te, — je odgovorila Cohimbina.
— Ho! Ti podila, hinavska mačka! Videl sem te! Videl sem te v VVilsono-vem objemu! Videl sem, kako si ga poljubila! Vse to sem videl — e?
— Bo že res, če sam trebiš, — je odgovorila mirno.
— In ti si vse to storila? — je zakričal in žile so se mu napele na vratu m sencih, kakor bi hotele počiti.
— Da, — je priznala odkrito. Tedaj je pa zmagala v nji primitivna ženska m noben moški bi ne smel nekaznovano izzivati tega odpora, tega poguma.
— Ti ga ljubiš? — je vprašal tiho in na obrazu se mu je poznalo vse silno hrepenenje po nikafoiem odgovoru.
Potem je videl Wade vso lepoto tega dekleta — videl je zopet njeno mater v tej ponosno vzravnani postavi — videl je mržnjo, strast in ljubezen v vsej njeni grobi nagoti.
— Če ga ljubim? Da, tepec neumni! Ljubim ga! Da! Da! Da!
Jack je zamolklo vzkliknil; to je bn krik nenadnega spoznanja. In v naslednjem trenutku se je zdelo, da se hoče vsa njegova energija zrušiti. Mišice so mu odpovedale in začel se je opotekati. Bil je na pol omamljen.
VVade je slutil tragedijo in iskreno sočutje mu je prešinilo srce. Karkoli je že bil Jack Bellounds po svojem značaju, po svojem očetu je imel vročo kri in bil je človek. Wade je čutil smrt v tej ranjeni duši in bila je zadnja iskra sočutja, ki ga je kdaj vzbudil v njem Jack Bellounds.
— Ti... ti... je zecljal Bellounds in dvignil roko, ki je dobila v kretnji sami hitrost in moč. Trenutek težkega udarca je bil minil in zdaj je izbruhnila vsa njegova narava. — Ti! To je brk) vse, kar je mogel spraviti iz sebe. Mračna in grozna je postala njegova energija, kakor deroča reka.
Udaril jo je po ustih s tako sik>, da hi bila padla, da je ni prestregel Wade. Potem se je pa povešene glave ki drhteč po vsem telesu odmajal; spotoma je divje mahal okrog sebe, kakor da bi moral pred besi svojega gneva bežati, bežati, bežati.
XV.
Wade je kmalu opazil, da se drži Columbina po mučnem incidentu z Ja-ckom bolj doma.
Posrečilo se mu je izpregovoriti z njo nekaj besed, kadar se je mudil v farmarjevi hiši, in zadostovalo je, da jo je le pogledal, pa je uganil njene misli. Možato je prenašala svojo usodo, le da je neprestano razmišljala o nečem. Izjavila je bila:
— Naj pride kar hoče. — In potem je čakala.
VVade tiste dni ni hodil na k>v samo na volkove in rise. Liki indijanski la-zun, ki je zavohal nevarnost ali zaslišal na svoji stezi neznane korake, je jahal Wade čez hribe in doline, preživljal je dolge ure na samotnih pobočjih, čuječ mračnih, srepih oči. Bile so oči, ki so vedele, kaj iščejo. Opazile so bile čuden prizor, sina Billa Belloundsa, kako je smuknil pripognjen čez stezo, kjer sta se bila srečala VVilson in Columbina, in kako je pokleknil, se ozrl boječe na vse strani, potem pa primerjal sledove konjskih kopit z železom, ki ga je bil potegnil iz žepa. 2e to je vzpodbudilo lovca, da je budno pazil na Jacka. Svoje misli je obdržal zase. Delal je hitreje, da bi imel dovolj časa za svoja lastna opazovanja in poizvedovanja. Vsak večer je ostal dobro uro pri čikoših, ki so mu pravih, kaj se je bik) čez dan zgodilo, poslušal je pa tudi njihovo zabavljanje in pritožbe. Ponoči se je rad potrkal okrog farmarjeve hiše m prežal na trenutek, ki naj bi mu pomagal v preteči krizi. Cesto je bil kje blizu, če je šla Columbina iz rodbinske sobe v svojo spalnico. Slišal je njeno stokanje m lahko bi se je bil dotaknil.
Jack Bellounds je M zopet stari Jack-Neotesanec in potrtost je vladala v farmarjevi hiši. Stari se je upogiba! pod težo skrbi.
Prišel je maj in čikoši so prignali živino s planin, Wade naj bi vihtel pod. Jackovim nadzorstvom laso in žigosal teleta. Ko so prešteli živino, se je izkazalo, da manjka sto glav, nekaj žigosanih bikov, juncev in mnogo telet. Stari je sprejel presenetljivo novico z nepopisnim gnevom. Bil je baš v pravem razpoloženju. Cikoši so navajali različne vzroke: mraz, divje zveri in morda tudi nekaj tatvin, od kar je bil začel kopneti sneg. Wade je to odločno zanikal. Zelo mak) živine so bile raztrgale divje zveri in kolikor je imel pregleda, ni nobeno živinče zmrznilo, niti ni poginilo v snežnih zametih. Potem je pa prišel Jack m je vse po vrsti ozmerjal. — Rop, — je dejal osorno. — Preveč postopačev in pritepencev je v teh hribih. — In odšel je, da bi imeli čikoši čas razmišljati.
Jack Belounds je popival, toda nihče ga ni videl piti in nihče ni vedel, odkod dobiva pijačo. Jahal je vedno ostro m hitro; čikoše je pognal navadno v eno smer, sam je pa krenil v drugo. Tako zvit m nestrpen ni bil še nikoli. Cesto je odjahal ponoči v KremmJing ali pa je vsaj zatrjeval, da je bil tam, če so morali čikoši drugi dan gnati na pašo zopet izmučenega in strašno upehanega konja. Cesto je tudi pripravil čikoše zvečer s prilizovanjem ali grožnjami do tega, da so igrali z njim poker. Dobili so več od njega, nego bi bih* mogli našteti s čisto vestjo._
Čitajte ilustrovano revijo
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Sprejme se sposoben uradnik (-ca)
veš* knjigovodstva in korespondence, za takojšen nastop za trgovsko podjetje v Ljubljani. — Naslov v upravi »Slov. Naroda44 1981
12 let versejske pogodbe
V isti dobi je leglo v grob tudi dvanajst njenih očetov
V ponedeljek je poteklo 12 let, odkar je biki podpisana in uveljavljena versejska mirovna pogodba. Zanimivo pa je, da je v 12 letih umrlo tudi 12 ustvariteljev in onih, ki so podpisali pogodbo. Prvi, ki je legel v grob, je bil predsednik južnoafriške unije general Batna, ki je umrl 28. avgusta 1919. Njemu je sledil bivši italijanski zunanji minister Sonnino, tretji se je pa preselil v večnost duševni oče verssjske pogodbe ameriški prezident VVilson.   Kmalu za
njim sta umrla angleška lorda Monta-gue ki Milner, njima je pa sledil jugoslo-venski ministrski predsednik Nikola Pašič, temu rumunski ministrski predsednik Bratianu, osmi je bil bivši ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Lansing, deveti bivši francoski ministrski predsednik Clsmenceau, deseti je biJ lord Balfour. enajsti bivši francoski ministrski predsednik Klotz in zadnji bivši nemški državni kancelar Miiller, ki je umrl letos 20. marca.
Hudo razburjenje
zaradi papige
Nenavadni dogodek v Parizu — Blebetava papiga je alarmirala policijo in gasilce, ki so mislili, da gre za
hud zločin
Čudno in obenem komično zgodbo je priobčil te dni pariški dnevnik »Pa-ris-Midi«. V ulici Rue Jouffry so okrog polnoči hišnika zbudili pretresljivi klici na pomoč. Mož je zbudil ženo, nakar sta oba pohitela k dvigalu in se peljala v peto nadstropje. Iz stanovanja igralke madama Cilonove so prihajali pretresljivi kriki: »Na pomoč, na pomoč, umiram, umiram!« Hišnik je nekaj časa poslušal, hotel je v stanovanje, toda vrata so bila zaklenjena. Turobni kriki so zbudili tudi druge stranke v hiši, ljudje so se začeli zbirati pred stanovanjem in skušali s sik) vdreti vrata. Kriki »Na pomoč, na pomoč, ah, umiram!«, so se venomer ponavljali.
Ker stanovanja ni bilo mogoče odpreti, je hišnik telefonično pozval policijo. Že Čez nekaj minut je p rinit el policijski avto z 10 policisti, ki so naglo zdrvedi po stopnicah v peto nadstropje. Ves njihov napor, da bi odprli vrata, je bil zaman, tudi poklicanemu ključavničarju se to ni posrečilo. Vrata so bila od znotraj zavarovana s težkimi železnimi zapahi.
Policija je nato obvestila gasilce. Gasilci so prihiteli na dveh avtomobilih in napeli dolge pnevmatične lestve, nakar so splezali v stanovanje. Razbili so okna in roloje, dva stražnika s samo-
kresi v rokah sta pa vdrla skozi okno v sobo. Vsi so bili prepričani, da se je v sobi odigralo nekaj strašnega. Salon je bil slavnostno razsvetljen, v sredini na mizi pa je stala kletka s krasno pisano papigo. Ko je ugledala stražnike, se je začela na ves glas dreti: »Na pomoč, na pomoč, ah, umiram!« Seveda o dozdevnem zločincu ni bilo nobenega sledu. Stražnika sta vzela kletko s papigo in jo kot corpus delieti odnesla na policijo.
Na cesti so se med tem odigrali razburljivi prizori. Pred hišo se je zbralo več tisoč ljudi, prispelo je še več avtomobilov s policisti in reševalnih vozov, kajti vse je bilo prepričano, da se je v ulici odigral grozen zločin. Papigo so s kletko vred odnesli na policijski komisarijat, toda pri »zaslišanju« niso izvedeli od nje ničesar drugega nego: »Na pomoč, na pomoč, ah, umiram!«
Naslednjega dne se je na policiji javila papigina lastnica, gledališka igralka madame Cilon. Ta je pojasnila zakaj gre. Igralka je večer poprsje memorirala dramatični prizor, učena papiga pa je pazno sledila njeni patetični deklamaciji. Ko je igralka odšla na obisk k znancem ter zaklenila stanovanje, je papiga ponavljala, kar & je ostalo v spominu.
Milijonska dedščina na papirju
Občinski urad v krasu Lecce v Itatfii je nedavno prejel od italijanskega generalnega konzulata v Newyorku obvestilo, da je v Zedindenih državah umrl neki Emilio Ingrosso in da je zapustil 12 milijonov lir ter obsežno posestvo svojim sorodnikom v Leccu. Zupan je dal napraviti kopije dopisa, povabil je vse v poštev prihajajoče dediče m jih v navzočnosti mestnih očetov svečano obvestil o veliki dedščmi. Pri tej priliki so vsi dozdevni dediči podpisali akt, s katerim se obvezujejo, da bodo pri prevzemu dedščine prispevali večje zneske v patrijotične in dobrodelne namene. Odveč je omenjati, da so presrečni dediči radi pristati na to, na drugi strani so pa spričo neomejenega kredita, ki so ga poslej uživali, začeli prav razkošno
in preko svojih razmer živeti. Sorodni-ca Marija Rizzo, ki je bila ločena od svojega moža, v vsem mestu znanega skopuha, se je pobotala z možem, ki se je skesan vrnil k njej in prepisal polovico svoje hiše na ženo.
Italijanski listi so seveda obširno poročali o veliki dedščini, kar so pobrali tudi ameriški listi in priobčili slike sreč-nh dedičev. Italijanski generalni konzulat v Newyorkn, ki ni imel pojma o osli stvari, je bil na ta način obveščen. Generalni konzul je takoj brzo javil županu v Lecce m ga opozoril, da v Ameriki zadnje čase ni umrl nihče z imenom bi-grosso in da gre najbrže za pomoto ali zlobno mistifikacijo.
Cim je prispela brzojavka, ki je povzročila pravo konsternacijo, je župan zadevo poveril policiji, ki je začela poizvedovati. Ugotovila je, da si je zadevo s fantastično dedščino izmislil 34letni brivec Rizzo iz Milana, brat omenjene
gospe Rizzo. Mož je priznal dejanje, dejal pa je, da ni mislil, da bo imel njegov trik tako zla posledice. Ko je bila razširjena vest o dozdevni dedščini in so listi priobčevali slike vseh dedičev, med temi tudi Rizzovo, je bila seveda njegova brivnica vsak dan polna, povečati je pa tudi moral svoj obrat. Radovedneži so ga nadlegovali od jutra do večera, razne dame so se pa poregova-le zanj. Prejemal je cele kopice ženitnih ponudb in drugih dopisov, tako da je bil nazadnje že živčno utrujen. Pri zasliševanju je dejal mož. da si je vse to izmislil za to, da bi v prvi vrsti pomagal sestri, katero je hotel osrečiti. Napravil jo je za »milijonarko« in na ta način se mu je posrečilo pobotati se z možem.
Zadeva bo seveda imela sodne posledice, kajti gotovo je, da srečni dediči ne bodo mogli plačati vseh dolgov, ki so jih napravili na račun nepričakovane dedščine.
Česa živali ne trpe
Zakaj sovraži bik rdečo ruto? To nasprotje je ena izmed neštetih skrivnosti živalske duše. Nekateri si tolmačijo razburjenje bika zaradi rdeče barve, češ da je to barva krvi. Na drugi strani pa je potem nerazumljivo, zakaj baš sicer tako flegmatične prežvekovalce razburja rdeča barva. Konja, ovco ali prašiča rdeča barva ne spravi iz ravnotežja. Neki angleški psiholog za živali, ki je proučeval te zadeve, navaja med drugim, da se ptiči boje modre barve. Ugotovili so, da modro barvana tioja strašila preženo z vrta in polja ptiče. Zanimivo je, da mnogo živali, zlasti pa žuželk ne trpi modre barve. Ce na primer položimo košček modrega stekla na mravljišče, potem ga mravlje naglo zapuste.
Tudi med živalmi samimi vladajo čudna nasprotja. Znano je n. pr. sovraštvo med psom in mačko, čeprav se včasi dogaja, da sta pes in mačka najboljša domača prijatelja. Tudi konj ima svoje muhe, zlasti se rad izogiba kamel in sovraži osla. Najhujša sovražnika v živalstvu sta si pa gotovo jazbec in lisica. Stari lovci vedo, da oba nikdar ne bivata v istem delu gozda in jazbec takoj zapusti svoj brlog, če se pojavi lisica. Divjega pantra zelo sovražijo mali mrjasci, ki jim pravijo j>ekaris, čeprav jim panter nič noče. Ce je več mrja-scev skupaj in opazijo pantra, ga brez povoda naskočijo m često se pripeti, da panter podleže njihovim ostrim čeka-nom
Radikalne reforme španske jusfice
španska vlada se je odločila za velik korak, ki pomeni pravcati prevrat na polju justice. Odločila se je namreč za to, da bo poslej lahko vsak jetnik, ki ni nevaren in drzen zločinec, odšel na krajši dopust, če bo obljubil, da se po dopustu zopet vrne nazaj. Obenem je vlada sklenila odpomoči seksualni potrebi jetnikov, ki je včasih res neznosna. Jetniki bodo pod gotovimi pogoji prejeli dovoljenja za krajši dopust, ali pa bo lahko prišla na obisk žena oz. živtjenska družica. Španska vlada upa, da bo ta ukrep vzgojno vplival na jetnike in da bodo s tem odstranjeni vsi tzrodki, ki so neizogibna posledica zaporne psihoze. VsekakoT je ta radikalna reforma kazenskega prava velik korak naprej in bo menda lahko služila vsej ostali Evropi ter drugim kulturnim državam za vzgled.
(Prvovrstna ieolesa
t*
izdelek sloveče tovarne avtomobilov in koles „Adlerzuerke" iz Frankfurta in
(Prvovrstna fcofesa
dobite mame pni tvndtei (PcfcIfffC^ jCf ff jfr/jCIffCIj, Cen /o ena edini maetepniŠc navedenih tevanen xa Stevetiijo.
Elitni Kino Matica
Telefon 2124.
Znižane letne cene!
Danes premiera ob 4L, pol & in
Božanska žena:
Marlene Dietrich
v monumenta! nem zvočnem ffhmi:
MAROKO
poje opojne pesmi iz daljnega Ori jen ta
Taienke
Je te predtisk
sprejme
LJUBLJANA
Štrukelj)
LEPO HIŠO a Štirimi sobami, kuhinjo In gospodarskim poslopjem, pripravno za vsako obrt, posebno za gostilno ali trgovino, na zelo prometnem kraju, pri avto-po-staji v Spodnjem Duplekn 25, poŠta Vurberg, takoj prodam.
1976
POHIŠTVO Poli ti rane spalnice Din 550O*— pleskane > 2800.—
postelja > 250.—
omare > 550,—
kuhinjske opravo > 1100.— kuhinjske kredenco > 580.— Sprejemanje vsakovrstnih naročil in popravO. — Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri
mizarstvu »SAVAc LJnbUana, Kolodvorska oL IS. --Tudi na obroke!--
BUKOVA DBVA
TRBOVELJSKI PREMOG
pri tt
»KURIVO*
LJUBLJANA« Dunaj-
(na Balkanu) Telefon 34 »4
ELEGANTNE POLETNE OBLEKE
krasnih vzorcev izdeluje
_ J. KUBILJ,
LJUBLJANA, (TmJasni) Novi trs; i*. L
Priporočam csnj. naxočxukom angleškega In ce-
1979
Modroce
predeluje In očisti zimo praha na specijalnem stroja samo
Rudolfi ot~«t, LJUBLJANA, Marijin trg 2
25/L
ZA STAVBE vsakovrsten suh tesan in žagan les, ladijska tla — ceno oddaja Fran BTJŠTAR, Ljubljana, Dolenjska cesta. Telefon 2424.
1956
FRIZERKO
ali praktikantinjo, ki zna dobro frizirati in manikirati, sprejme A. Ceh, Rimske Toplice. 1974
MLINARJI, POZOR! Prodam novo, kompletno mlinsko garnituro za 3 pare mlinsku kamnov, kompletno z ogrodjem in fc**™! Leakovsek Anton, Sv. Jurij ob Južni železnici. 1965
MORSKE RIBE
Dnevno sveže pošiljke v portnih patent zabojih. Danes v večji Izbiri, posebno jastogi (humer) z majonezo. Vina najfinejša, pivo v vrčkih. Operna klet, Ljubljana, Gledališka ulica St. 2.
GOSTILNO IN MESNICO tik železniške postaje m sejmišča, dobro idočo obrt, prodam zajedno s hišo in vrtom ter gospodarskimi poslopji ter Inventarjem po zelo nizki ceni. — Sterk, Dugoselo pri Zagrebu.
1975
L Mikuš
LJubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo zalogo ^«*TMkov in solnčnikov ter sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točno in solidno.
URE POPRAVLJA renovira — večletno jamstvo — Fran Korošec, urar, Ljubljana.   Sv.   Petra   cesta 55/1, vhod Vidovdanska cesta št. 1.
Vsa ples&arska in soboslikarska dela
Izvršuje  točno, solidno ln po ^kurenčuih cenah pod garancijo
J. HLEBS
dražba z o. s. pleskarstvo in soboslikarstvc Ljubljana. Sv. Petra c 38.
Specijeltti entei oblek i;; vslan
francoski sistem pri
Matek & Mikeš, LJubljana
(poleg hotela Štrukelj) > BREDA c žepni robci ~»m. Din 2.—. • vezenje zaves, pregrinjal in perila.
Namodernejše
Samostojnega« dobrega polirja
za visoke stavbe sprejme tako} Grad-beno podjetje Ing« Josip Dedek, Ljubljana, Žibertova ulica St. 7, I. nadstr.
aopantte. — Sa »Narodno
m mseratni del Usta: Oton Cfaristof. — VM v I4aUjaoL