Cerkev ima novega poglavarja Z radostjo so se napolnila naša srca, ko »mo zvedeli v četrtek, 2. niarea zvečer, da imamo novega papeža! Kot blisk se je raz-jieslo veselo oznanilo po naših mestih, trgih in vaseh, zastave so zaplapolale na cerkvah, zazvonili so zvonovi in peli pesem veselja in zahvale čez hrib in dol. Hitra izvolitev sv. očeta papeža Pija XII. je najugodneje vplivala v sreih vseh katolikov iu sploh vsega sveta. Novoizvoljeni papež je po svojem dolgotrajnem delu za Cerkev poznat, kakor maiokateri papež v zgodovini. Izredni darovi, katere je prejel od Boga, sijajni uspehi na najodgovornejših mestih, so napravali, da se je ime kardinala Pacellija neprestano imenovalo kot naslednika pokojnega sv. očeta Pija XI. Izvolitev kardinalske-ga zbora je bila izvršena ie prvi dan glasovanju in je ves svet uverjen, da bo Pij XII. eden največjih papežev „v zgodovini. V tej srečni izvolitvi gledamo m! katoličani prav posebno delo božje previdnosti. Novi sv. oče je v Rimu in je prav na dan svoje izvolitve dopolnil 83 let svojega življenja. On je potomec plemenite rimske rodovine Pacellijev, katera se je vedno odlikovala po svoji veliki vdanosti do svete Stolice. Nadarjen z izrednimi umskimi ia dušnimi zmožnostmi je bil po izvrstno opravljenih študijah posvečen v mašnika. Od prvih dni svoje cerkvene službe se je nahajal v neposredni bližini Vatikana, v državnem tajništvu. Pod vodstvom slavnega kardinala Rampolle in slavnega učenjaka Della Chiesa, poznejšega papeža Benedikta XV. je napravil visoko šolo cerkvene diplomacije in se usposobil za najboljšega cerkvenega diplomata. Njegove izredno zmožnosti so hitro opazili in je sedanji "v. oče kmalu prejemal posebno zaupne službe. Leta 1917. ga je papež Benedikt XV. po-svetil za škofa in ga poslal na Bavarsko kot apostolskega nuncija. Po končani svetovni vojni je razširil svoj delokrog tudi na P rušijo, i Kot nuncij pri Bavarski vladi, a od leta 1925. Pa kot nuncij za celo nemško državo, je današnji papež srečno zaključil konkordat z bavarsko vlado. Leta 19211 je pokojni papež Pij XI' povzdignil kardinala Pacellija za kardinala katoliške Cerkve. Naslednje leto je kar-nal PacelU nasledoval papeževega državnega tajnika kardinala Gasparija. V tej službi 1« ostal vse do smrti papeža Pija XI. in je 1 njun skupno delil vse skrbi in napore v; uPra Cerkve. S svojim vestnim delom si je za-! !T'U. neomajno zaupanje Pija XI. tako, da je Pokojni papež poveril kardinalu Pacelliju naj-ri glavobolu, zobobolu lo bolečinah zaradi ran. VERAMON ittcheJvirv^ Cevke z 10 In 20 tabletami. Ovitek z 2 tabletama Reg. j>o inin. soc. pol. in oar. idr. S. br. 15.485, 25. V, 35. Dekan kardinalskega zbora Caccia-Dominioni je stopil na balkon in z močnim glasom v latinščini oznanil: »Naznanjam vani veliko veselje: Imamo papeža prevzvišenega in preča-stitega gospoda, gospoda Evgena kardinala Pacellia.« Polmilijrviska množica je zdaj izbruhnila v burno vzklikanje, zavalovalo je morje robcev. Napovedovalci so hiteli z navajanjem najvažnejših podrobnosti iz življenja novega papeža, pri čemer so kot zlasti značilno dejstvo poudarjali dejstvo, da je bil kardinal Pacelli izvoljen za papeža ravno na svoj 63. rojs>tni dan. Nato je kardinal Dominioni zapel »Te Deunu, ki ga je prepevala vsa duhovščina in za njo vsa množica. Nad Rimom in s pomočjo radia po vsem svelu je donela mogočna himna Cerkve, vesela, da je dobila svojega vrhovnega pastirja. Potem pa je nastala grobna tišina. Na balkon je stopi! novi pa pež Pij XII. s spremstvom. Cez nekaj trenutkov ga je množica pozdravila z burnim vzklikanjem. Ko jo papež Pij XII. dvignil roke za blagoslov, je pol milijona ljudi padlo na kolena in sklonilo glave. Med zvonenjem vseh rimskih zvonov je novi poglavar katoliške Cerkve podelil svoj prvi blagoslov mestu Rimu in vsemu svetu. Novi cerkveni poglavar se je vrnil v konklave ter prebil noč v svoji celici številka 13. Zvečer je obiskal oba bolna kardinala v njunih celicah. Sv. oče Pij XII. je izjavil, da si je izbral Pijevo ime, ker se je glavno njegovo cerkveno delovanje razvijalo pod vlado dveh papežev tega imena in ker se hoče s tem oddolžiti svojemu velikemu predniku. Po vsem svetu so bile na dan iz vol i I ve pa tudi naslednje dni zahvalne molitve, da je sv. Cerkev tako hitro dobila vrhovnega poglavarja, ki je najboljši med najboljšimi. Zahteva časa s zaupanje v vodstvo in mirni živci Na nedeljskem sijajnem občnem zboru Kmečke zveze v Celju, mogočne stanovske organizacije slovenskega kmeta, je imel voditelj slovenskega naroda dr, Anton Korošec, j,urno pozdravljen, naslednji govor: Možje in fantje! Čutim potrebo, da najprej izrečem svoje občudovanje nad tem, kako je vaša organizacija ogromno narasla, kako je mnogoštevilna, kako je mogočna, 80.000 organiziranih kmečkih mož in fantov v enomilijon-skem narodu, kjer je že samo 60% kmečkega prebivalstva: to je čudovito, to je izredno, to je edinstveno. Živimo v čudnih časih. Ves svet je postala ena sama velika, gorostasna kovačnica, kjer se mrzlično kuje orožje in zopet samo orožje za bodočo vojno. Kuje se orožje in zopet samo orožje za vojno na vodi in pod vodo in kuje se orožje za vojno v zraku. Nihče ne ve, kdo bo to novo strašno vojno začel. Nihče ne ve, kdaj se bo ta bodoča svetovna vojna začela. Toda ves svet se boji, ves svet trepeta pred njo. Naša kraljevina si ne želi vojne in v tej smeri se giblje tudi vsa njena zunanja in notranja politika. Če smo dobili sedaj novo vlado, potem se ne bo v tem oziru prav nič, popolnoma nič spremenilo. Kmetski narodi so miroljubni narodi, obenem pa so kmetski narodi tudi siromašni narodi. Agrarni narodi imajo mnogo krompirja, toda malo denarja (smeh). Zato si ne moremo zidati Maginotovih linij, ne Siegfriedovih linij — jih sedaj, hvala Bogu, tudi ni treba, ker smo »Mani od samih prijateljev. Naše Maginotove in Siegfriedove linije, to so žive, strnjene čete naše nepremagljive vojske, ki je sestavljena večinoma iz Vas, kmečki fantje in možje. Pod vodstvom modrih častnikov ste Vi naše upanje, naša moč in naša rešitev. (Vsa dvorana navdušeno ploska in vzklika kralju in vojski.) Toda bodite prepričani, naša vlada bo s svoje strani storila vse, da se v svetu in na naših nejah ohrani ljubi mir. Mi sami lahko k temu doprinesemo, da nikjer ne izzivamo, nikjer ne dražimo, kakor to zdaj pa zdaj v svoji zlobi poskušajo znani levičarski elementi, V tem smislu sem za časa volitev obširno govoril med narodom in kakor vidim — z uspehom. Nočem govoriti o tem, kako zelo se vese-»no, da je prišla na dnevni red nova politika v razmerju med Srbi, Hrvati in Slovenci. Tudi nočem govoriti o vsebini in cilju te politike, r |e to uradna politika sedanje vlade in o »lei lahko dajejo polnovredne izjave samo člani vlade. Naša naloga je, da to politiko vlade z vse-• 1 Sllami Podpiramo, ne pa , da jo obtožujemo « nepoklicani vsiljujemo kot nekaki zdrav-M-mazači in nekaki premogočni strokov-' 1 M !>°dobna vprašanja. Slišali smo že celo vlade" k' naravnost kvarijo politiko nove zali 10 hožei°.kompromitirati. Slon ne zna smol Have' a Pohoditi jo zna. (Pomenljiv sn>eh p0 dvorani.) D iemo d nal°ša >e' da »i ne domišlju- Politič Se preveč kočljiva, da bi se Večje n" ,Zevati neomejene svobode. Kot naj-0| P° katerem se moramo vsi rav- nati, nam mora ostati; »Dobrobit naše skupnosti, naše domovine,« Preko teh mej ne smemo skakati. Ne vidim pa nobenega razloga, da bi nala, po vsej državi razširjena stranka Jugoslovanska radikalna zajednica ne bila tako pomembna, kakor je bila do sedaj. Nasprotno. Mislim, da je pri reševanju velikih vprašanj še bolj potrebna, kot je bila do sedaj, in da je treba za njeno razširjanje in utrditev še bolj delati kot doslej. Ne morejo nas tudi motiti spremembe v vladah, V vseh trenutkih političnega življenja je treba ohraniti mirno kri in dobre živce. Da vam, ki ste še po večini mladi, povem staro Veličasten občni zbor V nedeljo j» bil v Celju III. redni letni obf.ni zbor Kmečke zveze, najmočnejše organizacije našega kinetskega stanu. Občnega zbora so se udeležili samo odposlanci posameznih krajevnih edinic, pa se jih je zbralo nad 1000, da je bila volilna dvorana Ljudske posojilnice nabilo poina. Na galeriji je igrala pečovniška delavska godba ki je lepo poživljala že itak veličastno zborovanje. Zborovanja se je udeležil tudi naš voditelj predsednik senata g. dr. Anton Korošec, katerega so zborovalci burno pozdravljali, Ob temeljno politično resnico: stalna, neminljiva je samo dinastija. (Dolgotrajne vzklikanje krat lju in dinastiji.) — Posamezne vlade in pa po-< samezni ministri pridejo in zopet gredo. Ka-i kor delavci, kadar končajo svoje delo: oble-< čejo se, vzamejo klobuke in gredo. Za one, ki so pametni, je še možno, da se vrnejo. Tisti, ki niso pametni, se ne vrnejo več. Prosim, da s«' dobro razumemo —• mislim tu samo na de* lavce in ne na ministre, Svetovna vojna je zelo zrevolucionirala vse ljudi in duhove. Polagoma se zopet vračamo k zbiranju, enotnemu gledanju na vsa vprašanja, k enotni volji za ustvarjanje in zi-< danje. Vaša mogočna, brez primere močna or< ganizacija, je tudi tak razveseljiv pojav/ Kmečke zveze v Celja tej priliki je imel pomemben govor, katerega prinašamo na drugem mestu. Veličastnega občnega zbora so se nada-» Ije udeležili najvidnejši zastopniki našega jav« nega življenja in predstavniki vseh kmetu na« kionjenih ali kmetu namenjenih ustanov« Občni zbor je trajal od 11 pa do pol 3., ko ja predsednik g. Brodar zaključil veličastni obč« ni zbor. i Podrobno poročalo o občnem zboru K. Z, v Celju bo prinesel prihodnji »Domoljub«, / Belgrajsko pismo Dodatki Pisal sem vam že, da se deia na državnem proračunu za leto 1039-40 i veliko naglico. Nova vlada je predložila proračun stare vlade, ker hoče, da je to delo opravljeno do konca marca. Vlada je sicer obljubila, da bo na proračunu tu in tam napravila spremembe, ki se pokažejo potrebne v teku razgovorov iv narodni skupščini, vendar je treba računati, da se v tem kratkem času ne da mnogo iz-premeniti. S proračunom uide tudi tako imenovani finančni zakon, v katerem je cela vrsta izprememb obstoječih zakonov ter raznih pooblastil vladi in njenim organom. Ta finančni zakon postaja pri nas, kjer narodna skupščina v zadnjih letih ni veliko delala, vedno pomembnejši. Pooblastila, ki jih vlada zahteva, eo taka, da jemljejo zakonodajno oblast skupščini in jo dajejo vladi. Vladi, ki ji poslanci zaupajo, bi že še dali široka pooblastila, toda pri nas se ministri hitro menjavajo. Zato je razumljivo; da se za ta finančni zakon poslanca zelo zanimajo in ga skušajo izpremeniti, dopolniti in popraviti, V ta namen vlagajo tako imenovane amandmane, zboljšanja in poprave. Iz vse države prihajajo pisma, vloge, de-putacije, ki prosijo za izboljšanje tega ali onega zakona. Poslanci delajo amandmane — toda koliko jih bo obveljalo? Samo izpre-inemb za uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov je predloženih 15. Koliko jih bo sprejetih? Proti nekaterim bo finančni minister, ker zahtevajo nove dajatve od države, proti drugim spet razni poslanci, ker ne gredo izpremembe iv račun vsem volivcem. Marsikdo bi bil zdaj če rad kmet, da bi »e mu dolg brisal, toda finančni miuistsr bi moral toliko več plačati denarnim zavodom, pa se bo zato upiral. Upirali se bodo tudi zastopniki denarnih zavodov, ker imajo ti zgubo. Tako se bije boj za te izpremembe od vseh strani. Od ogromnega Števila izpremenjevalnili predlogov jih bo končno le malo ostalo. Naj pripomnimo, da so samo slovenski poslanci vložili okrog 100 raznih dadatkov. Razprava o proračunu v skupščini Pretekli tedeu je biia v skupščini tako evana načelna ali generalna debata o prora-IBunu. Finančni minister je za uvod razlagal, •takaj se je proračun moral zvišati in pokazal B številkami, kakšne so razmere na gospodarskem polju. On je prepričan, da bo dobil toliko na dohodkih kot je preračunano na izdatkih. Nato je govorilo okrog 30 različnih govornikov iz vse države. Vsak je po svoje kritizira! proračun, vsak je pripovedoval o križih in težavah svojega okraja ali svoje pokrajine. Premnoge stvari so se pogosto ponavljale, zato je marsikdo govoril skoraj praznim klopem. Poslanci se naveličajo kot vsi ljudje poslušati večkrat eno in isto stvar. Tudi ministri so dostikrat izginili iz svojih klopi, le finančni minster je mora! vztrajati in poslušati. Toda govorilo se je v tej debati mnogo Sudi o najvažnejšem notranjepolitičnem vprašanju — o hrvaškem vprašanju. Kadar so o tem gworili bolj znani poslanci, takrat se je dvorana napolnila. Kako je torej s sporazumom? Iz debate se je videlo jasno, da se vsa država zaveda, kako nujno je, da "" spravi s sveta spor med Hrvati in Srbi ter da se pristopi k taki preureditvi države, da bo konec sedanjega centralizma. Poslanci vladne večine in opozicije so naglašali, kako prav je, da je nova vlada v svoji deklaraciji tako podčrtala, da se mora hrvaško vprašanje hitro rešiti. Slišali pa so se seveda še vedno tudi glasovi zaostalih ptičev iz dobe, ko je bilo greh proti državi, če je kdo drugače mislil kot Kramer in Živkovič. Ti ostanki starih jugoslovanskih nacionalistov so se mogli v skupščini na lastna ušesa prepričati, da je njih politika doživela popoln polom. Ogromna večina te skupščine obsoja dosedanjo politiko pretiranega jugoslovanskega nacinalizma. Opozicija je seveda tudi za .sporazum, toda podčrta vala je pogoje za sporazum lako, da je nastal dvom, če resno misli na hiter sporazum. Tako je poslavljal njih govornik k »t prvo zahtevo nov zakon o volitvah in s tem seveda nove volitve. Na ta način pa bi se sporazum samo — zavlačeval. Ob koncu debate je govoril slovenski poslanec Gabrovšek kot poročevalec večine in poudaril, da morajo vsi, ki res ljubijo to državo, predvsem skrbeti, da sami ne postavijo nobene ovire sporazumu. Slovenci se ne bojimo volitev, je poudaril govornik, ker držimo lako skupaj, da bi pri kakih novih volitvah prav tako zmagali kot smo 11. decembra, toda vsake volitve bi končno spravo s Hrvati samo — odložile. Naj pripomnimo, da se mnogi vladni poslanci volitev res boje, zlasti če bi bile po kakem drugem volivnem redu, ki ne Kdor mi z menoj, 0» g€? zoper ss8@fig Ali ni iudno, da je božji Odrešenik moral le besede rabili napram svojim rojakom? Gledali so njegovo «velo življenje, videli nje. gove čudeže, poslušali njegov nauk, poznal'; Ijrerokbe, ki so se na njem izpolnile, in ven. dar mu niso verovali. Farizeji so ostati trdovratni v svojem srcu. Neprestano so mu nasprotovali in Ijudj odvralali od njegovega božjega nauka, da na. rod judovski ni mogel priti do edinosti vere in k vseobjemajoli ljubezni Kristusovi. In skozi vsa stoletja isli prizor! Skozi vse veke je bil Jezusov nauk znamenje, kateremu se bo nasprotovalo. Vse dni prav do danai-njih! Človek bi mislil, da bo strašna usoda j«. dovskega naroda, ki je zavrgel Kristusa, po. znejše rodove spametoval, da se bodo s tem veijo ljubeznijo in zvestobo oklenili muka. ki jim edini more zagotoviti ne le veine, trn. vet tudi tostranske zgolj zemske srete! Pa ne! Evropski narodi so deloma Kristusov (isli nauk zavrgli, deloma se ga branijo, ali pa ga le tako nekako trpijo. In zalo je tako v Etro-pi. Strašna duševna revšlina, splošno nrzudo-voljstvo in veien strah pred vojno. Evropa drevi z naglimi koraki v svoj pogin. Da, kdor ni s Kristusom, je proti Njemu, in kdor je proti Njemu, je proti lastni zaimki in veini sred! hi dopustil, da zmaga n. pr. na Hrvaškem poslanec, ki je dobil vsega skupaj 14 glasov. Ti poslanci so se oddahnili, ko so siišali, da poročevalec večine odločno poudarja, da bi bile nove volitve ovira sporazumu in da ia skupščina rada sprejme vse vladne predloge, ki gredo za tem, da se sporazum s Hrvati doseže. »Samouprava« in Slovenci Daljši govor o slovenskem stališču iu slovenskih upravah je imel v začetku debate poslanec dr. Lavrič. Govor je zbudil pozornost ne samo v skupščini, ampak tudi v srbskih listih. Dnevnik »Samouprava« je prinesel is govora glavue misli in poudarja, da bi se morali od Slovencev učiti tudi drugi deli naše države in da bi morali Srbi popraviti marši-kako napačno misel o Slovencih. Kdor pride sedaj v Slovenijo, vidi Bled in Rogaško Slatino, pa si ustvarja pojem o bogastvu Slovenije. Ne vidi pa naših hribovskih vasi, njihove zapuščenosti in trdega dela naših kmetov in delavcev. Kar so napravili Slovenci in kar imajo, je zrastlo iz njihovega neutrudljivega dela. Če njih občine grade pota, če banovina pospešuje javna dela, to Slovenci sami pečajo. Le z delom in žrtvami se doseže napredek, ne pa če se čaka, da bo vse naredila država. — Tako poučuje srbski iist, kaj se bi bilo treba učiti od Slovencev, ko poroča o govoru slovenskega poslanca. Proračun ? načelu sprejet V soboto zvečer je bila končana splošna ali generalna debata o proračunu. V poimenskem glasovanju je za proračun glasovalo 281 poslancev. Opozicij ja se je pri glasovanju odstranila iz zbornice. List »Politika« je p"* (Nadaljevanje na prihodnji strani kaj je novega OSEBNE VEST! 0 Nevarno je obolel župnik na Polici pri Grosupljem g. Josip Bani bič. Molimo zanj! o 80 letnico rojstva je praznoval znani ljubljanski posestnik in bivši tovarnar dežnikov Josip Vidmar. DOMAČE NOVICE d Na povraiku iz inozemstva je potoval ponoči 27. februarja skozi Ljubljano bolgarski kralj Boris, ki se je nato za nekaj časa ustavil v Belgradu, kjer je bil gost kneza namestnika Pavla. Bolgarski listi pišejo, da bo ta sestanek poglobil prijateljske odnošaje nied obema državama. d Kaj pravi na vse to blast? Slanina je sedaj v Ljubljani povprečno po 16—17 din kilogram. Zato je med ljubljanskimi gospodinjami zbudil seveda veliko pozornost oglas, da se bo slanina prodajala ono soboto zjutraj na Lavtižarjevi stojnici po 12 din kilogram. Cez noč je prišlo presenečenje: neznanci so ponoči temeljito pokvarili to stojnico, jo polili z neprijetno dišečo kislino, razbili stole in sploh vso opremo. Ko so zjutraj prodajalci prišli, so morali skoraj dve uri delati, da so stojnico očistili in šele, ko so jo temeljito prevrnili, so mogli prodajati slanino, ki pa je bila že do 9 zjutraj po tej ceni vsa razprodana. Slanino so spravili po tej ceni na ljubljanski trg neki veletrgovci, katerim se je posrečil nakup hrvatskih prašičev po ugodni ceni. d Blago za ženske pomladanske kostume in obleke dobite najlepše pri Goričar, Ljubljana sv. Petra cesta 29. d Hitro popravljajo zamujeno. Novi proračun vrbaske banovine znaša 39,625.257 din J" je za 703.294 din manjši od sedanjega. Zmanjšani so izredni izdatki, medtem ko so redni povečani za 1,082.587 din. Proračun za socialno politiko in narodno zdravje je povečan zaradi otvoritve desetih novih bolniš-E'«, ki so že zgrajene. Nadalje bodo odprli tu- pomnil, da se je opazilo, da nekaj prijateljev Slojadinovičevih ni bilo navzočih pri glasovanju. Ta teden se začne debata o posameznih ministrstvih. Tu bodo slovenski poslanci sku-^li obrniti pozornost skupščine na razne slovenske potrebe. Papež in Belgrad » Ce vam pišem o Belgradu, vas bo morda zanimalo, če vam povem, da so srbski,listi |>™ogo pisali o volitvah novega papeža. Zelo Je vsem všeč, da je ta volitev tako hitro po f.ffirii Papeža in da je tako natančno preskrbijo, da se nihče ne more vtikati v volitve. , ,n.?vem papežu prinašajo poročala iz naj-virov in hvalijo modrost kardinalov, a 80 Obrali prav kardinala PacelMja za no-JKi poglavarja Cerkve. Tako poročanje go-vo ie koristi zboljšanju odnošajev med ka-111 « pravoslavnimi. v vsako hišo Domoljuba? d! večje Število ljudskih šol, ki se še grade. Za te šole je namenjenih 5 milij. din. Gradijo 47 šolskih poslopij. Banovina bo ustanovila tudi nekaj novih ženskih obrtnih šol. d Bralci Domoljuba, kadar ste namenjeni, kupovati moške ali ženske obleke ter sploh Vaše oblačilne potrebščine ne premišljujte kam bi šli, ampak se takoj odločite za našo najbolj solidno trgovino Goričar, Ljubljana Sv. Petra cesta 29, kjer boste najboljše postrežem. d Glejmo, da nas ne prehitel V naših pokrajinah ob Jadranskem morju v zadnjih, letih vsako leto vzgoje okrog 100.000 sadik za najrazličnejše sadno drevje. Med prebivalstvom je zadnja leta zavladalo za te sadike velikansko zanimanje in na vseh koncih Primorja se oglašajo kupci. V zadnjih mesecih so zlasti dalmatinski sadjarji povzročili tako povpraševanje po sadikah, da jih je v drevesnicah zmanjkalo in da niso mogli zadovoljiti njihovih potreb. Zaradi tega bodo v vseh drevesnicah pomnožili vzgojo mladih drevesc, da bodo mogli v bodoče kriti povpraševanje. d Združenje trgovcev za okraj Ljubljana-okolica praznuje letos svojo 20 letnico. Po vojni je dobila namieč slovenska trgovska organizacija še nekatere važne člene, med katere spada tudi po vojni ustanovljeno Združenje trgovcev za okraj Ljubljana-okolica. S priključkom nekih občin in delov občin Ljubljani se je sicer število članov Združenja zmanjšalo, vendar spada Združenje še vedno med največja združenja v Sloveniji. d Zveza Kmetijskih zbornic. Vse Kmetijske zbornice v naši državi se bodo uredile v Zvezo kmetijskih zbornic. Zamisel za to je prišla iz krogov delegatov Kmetijske zbornice v Novem Sadu, nakar so jo odobrili zastopniki iudi vseh drugih zbornic. Sklenjeno je bilo, da bo posebni izvršilni odbor pod predsedstvom delegata zbornice novosadske zbornice vodil vse pripravljalne posle tako dolgo, dokler ne bodo rešena vsa vprašanja. d Za Veliko noč bo treba naši mladini novo obleko. Cisto po ceni blagove boste dobili pri znani tvrdki Goričar, Ljubljana sv. Petra cesta 29. d Ne cepajmo ponižno «a drugimi, temveč postavimo so na lastne nogel V nedeljo 26. februarja t. 1. je imela v Ljubljani redni občni zbor Unija (zakaj ne »Zveza«?) za varstvo mladine. Občni zbor je bil dobro obiskan. G. predsednik je v svojem poročilu podal zgodovino in razvoj dela za varstvo mladine v naših krajih. Dejstvo je, da so človekoljubno delo in delo za varstvo otrok od vsega početka opravljali večinoma samostani, redovi in dobrodelne ustanove. Čeprav se je v novejšem času začela zanimati za to delo tudi država in samoupravne oblasti, je vendar slej ko prej ogromna večina tega dela v rokah samostanov, Vincencijevih in Elizabet-nih konferenc in drugih društev, ki z milo-dari ustanavljajo nešteta zavetišča in domove za otroke In onemogle, ali pa dajo pobudo, da jih grade občine. Zato nas je tem bolj presenetilo, da se za delo pri Uniji za varstvo mladine niso pritegnile tudi zastopnice katoliških ženskih organizacij, ki po svojih pravilih skrbe za mladino in onemogle in so v pazita na »Bayer«.jev križ, kajti brez tega znaka ni Aspirina A S P I R. i N TABIKTE OglA* pod S broi«n> 32408 od «. jO. IVJS. Uniji tudi včlanjene. Pričakujemo, da vodstvo Unije za varstvo mladine to napako popravL •— Tako čitamo v »Slovencu«. Našo misel pa tolmači naslov tega člančiča. d Uspeh Zveie vdruženih delavcev. Ne obstoja še dolgo ZZD na Duplici, vendar je že dosegla prve uspehe. V petek 24. februarja je s podjetjem Remec ZZD sklenila sporazum za zvišanje plač v podjetju. Predlogi delavstva, včlanjenega v ZZD, so bili skromni in utemeljeni. Na sestanku dne 14. februarja je bil vsak delavec posebej vprašan oz. je lahko povedal kakšno plačo želi in s temi iz ust izraženimi zahtevami je šla ZZD pred podjetje. Po dveurnem razgovoru dne 24. februarja se je dosegel sporazum, s katerim je bilo vsem zahtevam delastva ZZD ugodeno. Priznati moramo, da je tudi podjetje poka. zalo polno razumevanje za težnje delavcev in jih upoštevalo. d Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoja krvotoka jeter in nezadostnem izločevanja ie zolca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Fraoz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro prenesejo tudi pri večkratni uporabi. Osi. rog. S. br. VMtra. d 100-dinarski bankovci iz leta 1920 so še veljavni. Narodna banka v Belgradu je prejela od več strani poročila, da nekateri odklanjajo sprejem 100-dinarskih bankovcev z napisom »Narodua banka kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev« z datumom 30. november 1920, ker mislijo, da so ti bankovci zastareli. Narodna banka sporoča javnosti, da teh bankovcev ni vzela iz prometa in da so ti 100-dinarski bankovci še vedno polno zakonito plačilno sredstvo enako kakor 100-dinarski bankovci z napisom »Narodna banka kraljevine Jugoslavije« z datumom 1. decembra 1929. — Proračun ljubljanske občine znaša 123, 608.000 din. Celih 23 milij. gre samo za odplačevanje starih dolgov. d Danes jc vse mednarodno. Čitamo dnevno o mednarodnih tekmah, te dni pa so %7T IMf Jfli, pristno in poceni dobite pri W JL i*!! ™ " CeintraSn« vl«i»r«il MjmiaiimiiLLjmiulBUMUHmJ V Ljubljani Prva poslanica novega papeža Poslanica sv. očeta Pija XII, sporočena v latinskem jeziku vernikom vsega sveta, se glasi: Ko nas navdajajo uajgloboktjša čustva in ko se počutimo kot prestrašeni pred veliko odgovornostjo, ki nam jo je božja previdnost dodelila, občutimo potrebo, da brez odlašanja sporočimo vsemu katoliškemu svetu svoje prve misli, svoje prve očetove besede. Predvsem iu s posebno ljubeznijo po očetovsko objemamo svoje ljubljeue brate kardinale, katerih poboinoet hi katerih vrline ter velike sposobnosti so nam tako dobro znane. Pospravljamo zalem s posebno naklonjenostjo tudi vse uaše častitljive brate iz škofij in jim pošiljamo svoj blagoslov, kakor pošiljamo svoj blagoslov tudi duhovnikom, menihom in časti t i m sestram, vsem onim, ki delajo za razširjenje Kristusovega kraljestva in ki pod okriljem katoliške Cerkve in pod irpravo škofov sodelujejo pri razširjenju apostolske misli. Pošiljamo svoj blagoslov vsem sinovom Cerkve na vsem svetu, a v prvi vrsti onim, ki so v siromaštvu in trpljenju prestali toliko skušenj. Naj pride nad vse nebeški blagoslov. Naše misli pa gredo v tem svečanem trenutku tudi k vsem onim, ki so izven Cerkve in ki se — v to verujemo — vesele, ko so zvedeli, da papež moli tudi zanje in da jim želi vse dobro. Tej naši očetovski poslanici želimo dodati želje za mir in svoj poziv k prizadevanju za mir, za oni mir, ki ga je naš prednik po-tx žnega spomina priporočal s toliko vztrajnostjo ljudem in za katerega je molil v svojih pobožnih molitvah, za katerega se je žrtvoval ter bil pripravljen, da zanj žrtvuje tudi svoje življenje, samo da bi dosegel svoj cilj, največji dar Vsemogočnega. Vsi ljudje, ki imajo srce, žele mir, ker je mir plod pravice in usmiljenja. Pozivamo vse ljudi k miru, in da prežeti z ljubeznijo do Boga žive v miru kot ena družina, ki jo navdaja ljubezen do Kristusa. Želimo mir med narodi, mir s pomočjo bratskega sodelovanja in prisrčnega sporazuma ter v interesu velike človeške družine pod naklonjenostjo božje previdnosti v teh težkih dneh, ko se, kakor so vidi, pojavlja toliko ovir za ta pravi mir. Obračamo se v molitvi k Vsemogočnemu in prosimo za vse tiste, ki stoje na čelu držav in katerim pripada velika čast in težka dolžnost, da vodijo narode po poti blagostanja in napredka. Glejte, gospodje kardinali, častita bratje in častiti sinovi, to so prve želje, ki so jih rodila očetovska čustva, katere je Vsemogočni blagovolil zbuditi v našem srcu. Imamo pred seboj pogled, da je na svetu mnogo zla in da nas Vsemogočni pošilja na pomoč ne oboroženim, toda takšnim, ki imajo popolno zaupanje. V trenutku, ko se obračamo na vse, se bomo poslužili besed sv. Pavla vin zares uiti vi, naši sinovi, niti vi, naši bratje, — o tem smo trdno preprčani — ne boste hoteli, da bi naša želja, ki jo izražamo, ostaia neizpolnjena. Naše. zaupanje se naslanja po milosti božji najbolj na našo dobro voljo. Naj bi Gospod naš, Jezus Kristus, od katerega smo dobili milost, uslišal naše želje ter jih raz-nesel po vsem svetu kot glasnika svetega po-mirjenja, mi pa vam v njegovem imenu dajemo od vsega srca naš apostolski blagoslov. priredile zagrebške gospodinje še mednarodno kuharsko tekmovanje, ki je bilo privlačno ne samo za najboljše kuharice iz jugoslovanskih pokrajin, temveč tudi za tujke. Med najboljše kuharice so se uvrstile po eua Srb-kinja, Slavonka, Hrvatica. Daimalinka, Ma-diarka, Cehinja in Albanka. Vsaka je morala skuhati dobro in hitro katero od narodnih jedil iz svoje domovine. Zmagala je Dalma-tiuka Saričeva, ki je skuhala najbolj okusno jed. Najhitreje pa je skuhala golaž s prikuho Madžarka Petrijeva, ki pa je porabila najmanj plina, namreč za 36 par. Zaradi tega je dobila še posebno nagrado od mestne plinarne. d Naši smučarji Smolej, Ženiva in KUat-mk so zmagal; pri mednarodnih tekmah v , Romuniji v smuškem teku na 18 km. Živijo i naši fantje! 1 d Po odličnem nastop* anš«*, sw«ii«g* državnega odposlanstva na svetovne« j»rve*- ! stru v Zakopanem, vsem na čelu Siaoiej in Praček, so se naši smučarji ponovno sijajno i izkazaii: Kerštjan, K nap in Kmifie s \ mesum v klasični kombinaciji v Nemčiji, Heia in Pra- j ček v alpskih disciplinah češkega državnem prvenstva kot 5. ia ii. a Gregor K lančaik kot «• v norveški kombinaciji, m še v Romuniji: &ma 1. in 2. mestu v klasični kombinacij, _ to ^ VMta l!s,>ehoy ^ rejsimi ofcoinosimi. Naša dolžnost je da izrazimo vsem tem našim vrlim smučarjem nase priznanje, našo zahvalo za njihove uspehe m da jih davimo mladim smučarjem za zgled Zunaj v svetu je borba vsako leto hujša, tekmovanje vedno ostreje. Za počitek ne sme biti časa. Samo vztrajno naprej do novih uspehov, a našim vrlini smučarjem kličemo ob povratku iskreno dobrodošlico! d Prostori »Slomškove družbe« so odslej v Ljubljani Aleksandrova cesta 10 dvorišče I. nadstropje. Tam je tudi uredništvo »Vrtca« in »Slov. učitelja c Poslovne are, izvzemši nedelje, so od 10 do 12 in od 16 do 18. d Par številk ix železniškega prometa. 54,237.783 potnikov je lansko leto potovalo z jugoslovanskimi železnicami, kar je skoraj 3 miiij. več kakor leto poprej. V to število pa niso všteti potniki, ki so feupili vozne list-ke pri blagajnah »Palnika«. "Skoraj 35 milij. potnikov je potovalo v tretjem razredu, okrog milijona v drugem, 11.000 v prvem in ostalo v četrtem razredu. Povečanje števila potni-kov znaša 6%. Za približno enako število odstotkov se je povečal tudi blagovni promet. d Zaradi napada na profesorja dr. Kni-fica iz St. Vida nad Ljubljano so stali te dni pred sodniki in bili obsojeni: Ludvik Kol-man na 4 leta robije in v izgubo častnih pra-vic za 5 let, drug Džemal Hajdenič na 7 let robije in v trajno izgubo častnih pravic, oba pomagača Ivan Bučar in Šalih Alkasovič, vsak na 8 mesecev strogega zapora in v izgu-bo častnih državljanskih pravic za 3 leta. d Za volitve v Pokojninski ttavod v Ljubljani je dosežen sporazum in bodo vložili samo eno kandidatno listo. d Pri m prt ju ali pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne » Franu-Josef« vode. d Ljubljana za »Ljsubljano«. Ljubljanska mestna občina je darovala za torpedovko »Ljubljano«, ki bo v kratkem uvrščena v našo mornarico, umetniško izdelano svileno zastavo, v baker vtolčen grb mesta Ljubljane, ki se bo najbrž namestil na kljunu ladje, ie-po sliko Ljubljane, delo slikarja A. Kosa, ter vse letnike »Ljubljanske kronike«. d Februarsko vreme. Z vremenom v le-tošnjem februarju smo bili prav za prav vsi zadovoljni, če odštejemo dejstvo, da za zdravje ni bilo posebno prikladno. Dnevi so bili nenavadno topli, jasni in na soncu bogali. Na 13. in 27. smo imeli prav deževna in pusta dneva, drugače pa je bilo ves mesec čedno. Najnižja toplota je znašala le —7.4. najvišja pa kar 14 stopinj Ceisija. Lepo vreme v februarju je zadnja leta že skoraj reden pojav. Tudi lanski februar je bi! čeden. Včasih je bila slika v mnogočem drugačna. Leta 1936 je v februarju padlo 172 mm dežja, toplota pa je nihala med —13.8 in + 14 stopinj Ceisija. Leta 1925 je bilo februarskega mraza največ —21.6, leta 1932 pa kar —23.5. Tudi leta 1929 je bi! mraz občuten. Najnižja februarska toplota je izkazala takrat —22.4. Včasih je februarja še močno metlo, zdaj pa še deževalo ni, d Po Ljubljani. Mestni tehnični odbor jo že lanskega avgusta izdelal obširen program za zgradbo večjih in manjših sodobnih javnih stranišč na najvažnejših prostorih mesta, obenem pa tudi za zamenjavo sedanjih stranišč Akademija slovenskih fantov in deklet \ znamenju dni, ki pridejo, vršita Zveza iantovsirik odsekov in Zveza dekliških krožkov i*>oje vekko delo naprej. Itokaz temu je biia tudi velika akademija v veliki imionski dvorani v Ljubljani. S«-dež; in stojišča so bili razprodam že več dni pi^i prireditvijo. Akademije šk> ee udeležili tndi mnogi vodilni katoliški možje, meti njimi tudi škof dr. Rošman in predsednik sedate <žr. Korošec., ki j« j« nabito polna dvorana navdušeno pozdiavila. Začetek akademije so z mogočnim gla-«mi naznanile trobente in takoj nato so pri-arobile burno pozdravljene na oder gojenke, ki so urvajale rajanje z robčki. Ta dekletca SO m ■ svojimi ljubkimi kretnjami na mah osvojila srca vseh. Proste vaje sta ZFO in ZDK prevzeli letos od češkega Orla, ker sta nameravala iti n k praški izlet, ki pa je zaradi znanih septemberskih dogodkov odpadel. V vaje je vpleten pozdrav »Bog šivi, Bog!«, kar da še poseben izraz. Izredno posrečena in učinkovita je bila telovadba članic. Pri mladih ] smo videli, da je delna gimnastika povezana z borbenostjo, tekmovanjem. Največje priznanje pa je žela orodna vrsta, sestavljena 12 znanih mednarodnih tekmovalcev, ki so se jim pridružile še mlajše moči. Brez dvoma bodo s smotrno vajo dosegli višino, ki nam Slovencem na mednarodnih tekmah gotovo ne bo delala sramote. Kot zadnja točka so bili odlomki iz slovenskih narodnih plesov. Fantje in dekleta korajžno naprej, od zmage io zniage! „»viini boljšimi stavbami. Vsa sedaj raz- '•Za del« ^ ve,ja,a okrog 280 000 din- K sedaj razpisanim delom pride pozneje Se ekai drugih del. Prepotrebna nova stavba " ed' kolodvorom bo veljala blizu 80.000 din. Pokrita in s treh strani s steklenimi stenami zavarovana čakalnica, kjer bo na sredi tudi trafik« »n prodajalnica časopisov, b« imela M m dolgo in 4 m široko streho, da ljudem w bo več treba čakati na dežju in bodo v zaprtem prostoru varni tudi pred vetrom in mrazom- Pod čakalnico bodo pa nekoliko krajši podzemeljski prostori s stopnišči, prostorom za nadzorstvo ter s tremi ženskimi in dvema moškima klosetoma in 8 pisoarji. Pri« liodnje leio pride na vrsto poslopje ob vhodu v Tivoli s stranišči, čuvajnico in trafiko, nadalje pa stranišče s čakalnico pri Sv. Križu, podzemeljsko stranišče na Ajdovščini, stranišče ob Celovški cesti in v Zvezdi ter 5 jav-nih pisoarjev. d »Bogata« Slovenija ne pozna podobnih požrtij. Kar 200 kg govedine so porabili m juho na bogati svatbi v okolici Mitrovice. Kmet Paljo Križov je isti dan oddal sina in hčer. Na svatbo je zato povabil vse kmete iz svoje vasi in vasi svojfega novega zeta. 200 kilogramov govedine je šlo za juho, nato pa je šlo povrsti na mizo še 90 pečenih kokoši, pet svinj in nekaj jancev ter 1300 litrov vina in 300 litrov žganja. Svatba je trajala 3 dni. d Stara črnogorska korenina. V 98. letu je postal oče Črnogorec Mile Džoganovič iz Kutine pri Nikšiču. Miletu je pred 30 leti umrla žena, ki mu je zapustila le dve hčeri, pa nobenega sina. Same hčerke za Črnogorca ne pomenijo nič. Želel si je sina, ki bi mu zapustil svoje imetje, ker se na noben način ni mogel vživeti v misel, da bo z njim vred izumrlo tudi njegovo ime. Pred dvema letoma pa je našel 30 letno Milo Djukanovič, ki ga je bila pripravljena vzeti za moža. Ko je bilo vse pripravljeno, pa so nastopile nove ovire s strani pravoslavne cerkve. Pop ga ni hotel poročiti, češ da mu branijo to cerkveni zakoni. Toda Mile ni odnehal. Obrnil se je na škofa, pa tudi ta ga ni uslišal. Slednjič se je obrni! na takratnega črnogorskega me-tropolita, sedanjega patriarha Gavrila, in ga Preprosil, da mu jo dovolil poroko. Sledila je poroka. Seveda je bila za vse kraje blizu Kutine velika senzacija, ko mu je žena pobila pred pol leta sina. Starec v 96. letu je P«stal ves mlad in vesel. Poročajo *"di, da je dejansko tako krepak, da opravlja do zadnje-p vsa lažja in težja dela pri hiši in da se v I1 ce'» meri z najmlajšimi. IZJ)QMACE POLITIKE P Redni občni »bor JRZ je bil te dni v MMomeru. Minister Snoj je navzočim podal p„i . naše zunanje in notranje politike. «em Je obiskal tudi sestanek gasilcev ter Ua'5l® P0*1*1 nekatera navodila o delu. sluh S° mu o®1®9!«1* razstavo ljutamor-V1"'vza katero se je minister zelo zani-'n /e,aI prirediteljem razstave mnogo kom rja'«-Sam pa' Pomagal vinogradni- Ijutomerskih61"186 ™ razProdaj° oaših so 1 N*5e nar°dne manjšine na Madžarskem vladi'« • ter izro6He t« dni madžarski gvo,ie zahteve. Srbi zahtevajo predvsem, Spored VI. svetovnega kongresa v L juhi jam Sloveniji je pripadla čast, da v dneh od ^ do «>. julija letošnjega leta priredi v Ljubljani svetovni kongres Kristusa Kralja. Težka, a vzvišena naloga! V srcu naše lepe slovenske zemlje se bo zbral cvet največje sile tega sveta, — vojske, ki jo vodi nas Gospod Jezus Kristus, Kralj kraljev, Vladar vladarjev, kakor ga imenuje sveti Janez Evangelist v Skrivnem razodetju. Zbrali se bodo od raznih krajev sveta poslanci Njegovega kraljestva, da v zboru dopolnijo načrt za silno borbo, ki jo bije katoliška Cerkev g temnimi sovražnimi silami Antikrista. Nikdar od početkov krščanstva še ni bil ta boj tako neizprosen, sredstva, ki jih sovražniki naše vere uporabljajo, tako strahotna, satansko prekanjena in brezobzirna. Mar naj res sodobna kultura svet popolnoma odtuji Bogu in veri ter ga privede v propast? Ne! Iz naše srede bo zadonel klic na sveto križarsko vojsko krščanstva proti brezboštvu, neodvisno od političnih smeri in gibanj, poziv na veliki pohod, ki naj osvoji svet za Kristusa Kralja. Priprave za VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja v Ljubljani, ki bo v dneh od 25. do 30. julija 1939., so že toliko napredovale, da moremo sporočiti vsaj glavne točke programa, ki vsem slovesnim dnevom dajajo nekak okvir: 25. julija ob 8 zvečer bo v stolnici slovesen začetek kongresa s primernimi molitvami in nagovorom: Kristus na prelomu časov (govori kanonik dr. Mack, Luksemburg). 26. julija: ob 7 zjutraj v stolnici ponti-fikalna sv. maša s nagovorom predsednika, ljubljanskega škofa dr. Rozmana, Od 9—151 dopoldne in od 8—6 popoldne zborovanja mednarodnih udeležencev. Zborovanja bodo obravnavala vprašanje: »Delo za krščansko obnovo, njegovo bistvo, namen in sredstva«. Zvečer posebni sestanki raznih mednarodnih katoliških organizacij in gibanj. 27. julija: ob 7 zjutraj službe božje po cerkvah po mestu z nagovori v raznih jezikih. Od 9—12 in od 3—6 zborovanja o: Nravna obnova (Kako vzgojiti novo, Kristusovo mladino? Kaj zahteva evangelij od javnega življenja?) Zvečer sestanki kakor prejšnji dan. 28. julija: ob 7 službe božje kakor prejšnji dan. Od 9—12 in od 3—6 zborovanja, ki obravnavajo vprašanje: Laik v Cerkvi in njegov apostolat. Zvečer ob 6 slovesen sprejem papeževega legata. Pokloni škofov, vdanostna izjava sv. očetu. Zvečer ob 8 slovesen pri-četek javnega dela kongresa, z nagovorom papeževega legata, zastopnikov oblasti, zastopnikov posameznih narodnosti. 29. julija: ob 7 slovesna služba božja za otroke s skupnim sv. obhajilom. Ob 9 ponti-fikalna sv. maša na prostem. Ob 4 javno zborovanje s poročili o sklepih in resolucijah študijskega dela kongresa. Nagovori v raznih jezikih: »Kristus in stiska časa«. Ob 8 po cerkvah pridige v raznih jezikih, nato na Stadionu verska prireditev (misterij). 30. julija: ob 9 na Stadionu portifikalna služba božja z nagovori škofov v raznih jezikih. Ob 3 na Stadionu poklonitev narodov Kristusu, Kralju miru. ug moj.- ||jcuvscui, Sopo^a vlada ne podpira več raznih ®adžarski i u..zahva,(> njih priznanje po viadt uvajajo madžarizacijo v pra- voslavno cerkev. Srbi zahtevajo, da madžarska vlada spoštuje ugled pravoslavnega škofa Zubkoviča v Budimu. Nadalje zahtevajo, da se neha madžarizacija srbskih imen. Svojo spomenico so izročili madžarski vladi tudi Bunjevci, ki zahtevajo, da se poučuje verouk zopet v njih jeziku. p Odnošaji, ki niso vezani le na eno osebo. Italijanski časopis »Corriere della Sera« piše, da ednošaji Italije z Jugoslavijo niso bili vezani le na eno osebo in da se Italije ne tiče, kako rešuje Jugoslavija svoja notranja vprašanja. »Hrvatski dnevnik« dostavlja temu sporočilu milanskega lista, da so s tem ovržene vse vesti Stojadinovičevih prijateljev, da zahteva tujina njegov povratek. p Tudi krivice liberalnega paševanja še niso popravljene. Zadnje čase so hrvatski listi mnogo pisali, naj se uradnikom popravijo krivice, ki jih je naredil prejšnji režim. Celo ljubljansko »Jutro« je menilo, da sme v tem ...................................................UMiram—a* Št Vid nad Ljubljana III. akademja FO in BK t Si. Vidu Sx» v nedeljo, &2. marca ob pol štirih popoldne v Ljudskem dom«. Program je poster in bogat ter bo vsakogar zadovoljil v polni meri. Sodeluje godba »Sloga« rt Ljubljano, Vabimo vas, da s svojim obiskom daste priznanje naši mladini ia vzpodbuda k nadaljnjemu detlu, s Vstopnice so v piedptrodaji v trafiki Hartman in prosimo, da si jih pravočasno preakrbite, Iceir je zanimanje za akademijo yelii:k% Bog Eivil oziru reči svojo besedo. Sedaj pa piše »Hrvatski dnevnik«: »Vsem je še v spominu tako imenovana redukcija, ki so jo med profesorji izvršili leta 1932. Tedaj je bilo odpuščenih ali upokojenih kakih 140 srednješolskih profesorjev. Po večini tisti odpuščeni še niso dobili zadoščenja. Ker se sedaj govori, naj bi se nastavilo kakih 700 profesorjev, bi bilo prav, ko bi »e pri tem ozirali na ljudi, ki so leta 1932 bili vrženi iz službe.« Po čigavi zaslugi so tedaj in še pozneje družinske očetje frčali na cesto, to naj sedaj »Jutroc pove. NESREČE n Vzgoja telesa brez strahu božjega ui nič vredna. V Stari Pazovi je 14 letni deček, sin premožnih staršev, med prepirom zabodel nekega 18 letnega fanta. Mladi zločinec je bil pod vplivom slabih knjig in filmov zbral okrog sebe več zanemarjenih fantov, s katerimi je teroriziral mladino Stare Pazove in podvzel več roparskih pohodov. Ubiti fant je pa bil na čelu druge tolpe. Pri članih obeh tolp so našli tri samokrese, različno vlomilsko orodje in večje denarne zneske, ki gotovo izvirajo iz tatvin in vlomov. n Če ni v zakona sporazuma in potrpljenja. Te dni se je pripetila v tovarni Hut-ter in drug v Melju pri Mariboru pretresljiva žaloigra. V tej tvornici sta bila zaposlena 37 letni Franc Sokan in njegova žena, 28 letna Marija Sokan kot tekstilna delavka v tkalnici. Med mladima zakoncema, ki imata dva otroka v starosti 4 in 8 let, že dolgo časa ni Ne delamo nobene krivice, amp-ik kotimo povedali to. kar kdo sam pove in po kastnih besedah ga bomo sodili. >Napredna misel« (H- letnik. 1. ivezek) piše: >Sokolstvo, zasnovano na temelju nacionalizma, demokratirma in svobodomiselnosti, ima svoje postojanke od krsrie Istre pa tja gori do zeienih goric štajerskih.« j Slovenski Sokol« (VII. letnik, št. 9.) piše: >Y političnem življenju se je držal vedno in zvesto svobodomiselnih načel.« Dalje beremo: >Rogove. hudiče, nebo in pekel so ustvarili ljudje; stvarnika nikoli ni bilo in ga ne bo.« (Svobodna misel 1912, št. 3. in 4.). »Sokolski vestnik« (IV. letnik, št. 103.) piše: »Procesije je treba smatrati po verski strani za idejno hinavščino in nasilstvo, glede oblike so lesbiška svatba med cerkvijo Dejanja govore in driavo, v dragem lesku in blesku... po gmotni strani pa so vir bogatih darov v obliki i več in podobnih darov, ki teko neusahljivo iz temnih prostorov verske prenapetosti m politično klerikalne navdušenosti... Sokoli, bodimo si vsaj mi na jasnem: ne podpirajmo s svojo navzočnostjo manifestacij onih organizacij. ki so zaklete sovražnice sokolske mi-sii in naših vzvišenih smotrov. Kar je za naše nasprotnike procesija, to je za nas so-kolski sprevod z zastavami in trobentaškimi zbori. Zato veljaj pravilo: Sokolstvo, čim dalje proč od cerkveno političnih manifestacij — ne glej jih. ne poslušaj jih, nič jim ne veruj, nič jiai ne daj!« Zelo lepo je, če je človek napreden, to se pravi, če je svobodomiseln in če sovraži vse, kar diši po veri in Cerkvi in če se bori proti klerikalnemu zmaju! Sicer pa le naprej, brez miru ... bilo soglasja. Naposled se je zgodilo, da ga je žena zaradi neznosnih družinskih razmer zapustila ter se je na koncu lanskega leta preselila k svojim staršem v Mejno ulico. Delala pa je še naprej v tovarni in skrbela za otroka. Ker pa je videla, da ji mož ničesar ne prispeva za oskrbo otrok, sama pa tudi premalo zasluži, mu je hotela zarubiti del njegove plače. To pa je moža strahovito razburilo. Ko je bila ono dopoldne zaposlena Sokanova pri svojem stroju, je prišel njen mož v službo, bi pa jo je nenadoma zapusti! ter odšel v tkalnico ter brez besed oddal na ženo dva strela. Zadel jo je v trebuh in rame ter jo nevarno ranil. Nato pa je obrnil orožje proti sebi. se ustrelil v sence in bil pri priči mrtev. Zeno so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer je bila operirana, vendar je njeno stanje zelo nevarno in je malo upanja, da bo okrevala n Tadi Sloveniji znana velika kmetska napaka. Zaradi mejnika so se sprli bratje Manojloviči i Miroslavom Erakovičem iz Bra-tiškovcev pri Sibeniku. Eni kot drugi so si lastili boren košček neplodne zemlje, ki je ležal med posestvi obeh družin. Ko je pa Erakovič začel postavljati mejnik, so pritekli Manojloviči in protestirali. Toda Erakovič je kratko in malo vzel lovsko puško in na Ma-nojloviče ustreli!. Obležala s»a brata Gojko in Dobrivoj. oba mrtva n Lokomotiva ga je igrabila. Na kolodvoru na Grosupljem se je te dni pripetila železniška nes-eča. ki je zahtevala življenje mladega prog. nega delavca. Bilo je oboli po! 3 popoldne, ko prihaja na to postajo kočevski vlak. Na Grosupljem morajo vselej obrniti lokomotivo tega vlaka, ki potem odpelje nazaj oti Kočevju. Na progi ob postaji so bili za-osleni progovni delavci, med njimi tudi 23 letni mlinarjev sin Knep Jože. Knep se je pred kratkim vrni! od vojakov in prijel takoj pridno za delo. Dobi! je zaposlitev na progi in je, kakor rečeno, de!a! z ostalimi prosov-nimi delavci na grosupeljski postaji. Ni opazil, da se mu približuje lokomotiva kočevskega vlaka, ki jo je strojevodja hotel obrniti. Kne-pov tovariš, ki je še pravočasno opazil nevarnost. je zaklical Knepu. naj se umakne s proge. Bilo pa je že prepozno. Knepa je zgrabila lokomotiva in mu zadala smrtni udarec. n Po zgleda starih Slovanov... Za fantom, ki se je smrtno ponesrečil v rudniku, je šla prostovoljno v smrt 17 letna Marijana Mi-cič iz Lozuice. Njen fant Zivojin Maksič je bi! zaposlen v rudniku. Delal je globoko v rovu, ko so ravno razstreljevali sklade rude. Preden pa se je rov zadosti prezračil, je stopil Maksič v jamo. Plin ga je najprej omamil, da je pade! na Ha. Ker ostalih delavcev ni bilo precej časa za njim, je od zastrupljenja umri. Ko je dekle zvedelo za nesrečo, se je iz obupa obesilo na drevo sredi domačega dvorišča. n V polnem dim se je zapodil v oje voza. Posestnik Pečnik Janez iz Stožic je te dni zvečer vozil poln voz boste iz gozda domov. Ob vozu je imel svetilko, sam pa je hodil spredaj pri konjih. Tik pred usodnim >most-kom«, kjer se je do zdaj zgodilo že veliko nesreč, mu je po klancu nasproti privozi! neznan kolesar, ki ni imel luči na kolesu. Kolesar se je z vso silo v polnem diru zapodi! v oje voza, v katerega je bil vprežen par konj. Pečnik je takoj ustavil voz, kolesar pa se je zgrudil na tla ter obležal v nezavesti. Pečnik je nato poklical orožnike, ki so ugotovili, da je nesrečo zakrivi! kolesar sam, ki je bil brez luči. Ugotovili pa so tudi, da je bil ponesrečeni kolesar 35 letni delavec Ber-gant Franc iz Nadgorice. Cez čas se je neznanec iz nezavesti prebudil ter se odpeljal s kolesom dalje proti domu. Pol ure pozneje pa so ga našli ležečega m Aleševo mejo. Smrtna žrtev divjih lovcev Dne 23. februarja t. L popoldne je šel lovski čuvaj Skapin Franc iz Sodražice na obhod po revirju; podal se je v »Stelnike« pod Sv. Gregorjem. Tu je precej srnjadi. ker gosto jelovo drevje nudi divjačini zaščito, robidovje pa dobro krmo. Seveda se je srnjad zarediia tudi zaradi tega, ker lovski zakupnik Ivane Adolf iz Sodražice divjačino tu skrbno goji in varuje. Ze ves čas, kar traja lovopust na srnjad, je bilo v tem delu revirja čutiti sledove divjih lovcev, ki so pred 14 dnevi tu ubili eno srno, kar je Skapin ugotovil in zato posvetil temu delu revirja še posebno pažnjo. Okrog 4 popoldne je dobil lovski zakup, nik zaupno poročilo, da so tega dne divji lovci zopet v »Stelnikih«. Obveščeno je bilo orožništvo, ki je tja poslalo patruljo, Ivane je poslal za Škapinom še enega čuvaja in svojega brata Vilka, da preženejo lovske tatove. Kmalu so zaslišali dva strela in čakali na preži. Res jim je nasproti prišel divji io-vec s puško, ki pa na poziv orožnika ni obstal, temveč zbežal in se zgubil med gostim drevjem. V tem pa so prišli ljudje iz bližnje vasi Brinovšica povedat, da je tam čuvaj Skapin nezavesten. Orožniki so odšli na prežo in so kmalu ujeli dva sinova posestnikov iz Dvorske vasi, dočim so ostali ušli. Čuvaja Ška-pina je Ivane Vilko z avtomobilom odpeljal v Ribnico, kjer mu je nudil zdravnik dr. Oia-žem prvo pomoč in ga nato odpeljal v ljubljansko bolnišnico; tu ga je primarij dr. Lav-rič takoj operiral, a vse ni nič pomagalo, naslednji dan popoldne je čuvaj Skapin umrl, ne da bi se bil kaj zavedel. Orožništvo je ugotovilo, da je Škapin enega od divjih lovcev prijel in razorožil. Pri ruvanju se mu je odprla puška in to priliko je divji lovec porabii, da je ušel. Med nadaljnjim zasledovanjem je bil Skapin od enega divjih lovcev, ki je čakal divjačino na stojišču, zahrbtno ustreljen v glavo in je za posledicami tega strela umrl. Imel pa je še toliko moči in zavesti, da je strelja! na pomoč, a ker pomoči ni bilo, se je sam s težavo zvlekel do Brinovšice, kjer je povedal, da so ga napadli divji lovci, nakar se je zgrudil nezavesten na tla. Ta žalostni zločin naj bo opomin onim, ki se še vedno pečajo z divjim lovom, da to opuste, pa tudi onim, ki divjim lovcem dajejo potuho in jih zagovarjajo. 116,000 društev razpuščenih Časopis »Volkischer Beobachter« objavlja zaključno poročilo o izenačenju avstrijskih razmer z nemškimi. Poročilo se podrobnostno bavi z nekdanjimi avstrijskimi društvi. Poročalo pravi, da je bilo v Avstriji v trenutku priključitve k Nemčiji vsega okrog 115.000 raznih društev in podobnih organizacij. Od vseh teh jih je ostalo pri življenju samo še 5000, medtem bo so jib 110.000 razpustili. N sem društvom so dali najprej narodnosoci-alistične nadzornike, ki so imeii nalogo paziti na premoženje. Posrečilo se je zajeti celo takšna premoženja, ki so bila v inozemstvu. Skupno premoženje razpuščenih društev presega dve milijardi mark (okrog 30 milijard dinarjev ali več kot dvakratni celotni proračun za Jugoslavijo). Večji del tega premoženja je država razlastila in ga spravila v državne blagajne, odnosno v roke narodnosociaiislič-nih ustanov. Z razpustom društev je prišlo okrog 25.000 stalnih društvenih nameščencev ob zaslužek. Nekdanja avstrijska delavska strokovna društva so štela 450.000 članov in so razpolagala s 50 milijoni premoženja (okr. 700 milijonov din) ter so imela 2400 stalno nameščenih in plačanih nameščencev. Zdaj so vsa avstrijska društva strogo (stranmi) včlenjena v narodnosociaiistični sestav in služijo kot vzgled načrtne organizacije, ki jo i6 treba izvesti še ponekod v stari Nemčiji kakor tudi v sudetskih deželah. — Ni nam trenutno znano, če je zadela ista usoda tudi slovenska društva na Koroškem. razgled po svetu FRANCIJA a o Tolikih francoskih vojaških pripravah poročajo iz afriškega Tunisa, Tja Francozi neprenehoma dovažajo novo vojaštvo, orožje »enem. Vsi mostovi in vsa bencinska skladišča so vojaško zastražena, ker so boje atentatov s tram italijanskega prebivalstva, V prestolnici Tunisu pripravljajo zavetišča proti plinskim napadom in urijo ljudi za obrambo. _ Seveda tudi Italija, ki se čuti z vsem tem prizadeto, ne drži križem rok in je te dni poklicala pod orožje en milijon vojakov, kar pa uradno zanikajo. ŠPANIJA s Pohabimo preteklost, španski nac. minister za zunanje zadeve general grof Jordana je izjavil sotrudniku »Matina« v Burgoau, da bo edino čas mogel izbrisati neugoden vtis, ki ga je napravilo v nacionalni Španiji stališče Francije za časa meščanske vojne. Nacionalna Španija zameri Franciji, da je pripomogla k podaljšanju vojnih strahot v Španiji, Zato Francija ne more zahtevati od nacionalne Španije, da bi se pokazala nehvaležno napram onim, ki so jo podpirali že od vsega začetka, Francija je te dni napravila lepo kretnjo, ko je za veleposlanika v Španiji imenovala enega izmed svojih najslavnejših sinov. Potrebno je, čimpreje pozabiti na preteklost ter sodelovati v medsebojnem soglasja. Čas bo najboljši veleposlanik in posredovalec med Španijo in Francijo. s Moč španske armade. Francov general Solchaga je izjavil, da ima nacionalistična Španija že okoli 9(10.000 dobro oboroženih mož, republikanska Španija pa okoli pol milijona. Ti dve armadi se bosta v kratkem združili in bo mogla Španija zbrati okoli dva milijona mož. Ta vojska ima odlično orožje in posebno topovi kalibra 8.8 cm so naravnost čudo tehnike. Španijo s takšno armado bo v bodoče moral svet upoštevati. Glede rdečo armade je izjavil general, da so se vojaki J»rili odlično, da so bili tudi načrti vrhovnega slaba dobri, da pa manjka republikanski armadi dobrih nižjih oficirjev. stoletij, ki so zasebno imovino jemali brez vsakršne odškodnine. Ali ne bi mar mi opustili svojo varnost zaradi one varnosti, ki smo jo imeli nekoč. In svoboda govora? Tudi ta nt z ničemer ogrožena. Nikjer ni pametnega človeka, ki bi mislil, da se svoboda tiska ogroža ali da bo ogrožena. Pomislimo zatem na svobodo veroizpovedi, Mi verujemo v svobodo, zajamčeno z ustavo, v svobodo, ki je v tesni zvezi z svobodnimi volitvami, katerih se udeležujejo svobodni moški in svobodne ženske. s Drobil. V Clevelandu je preminul ro-jah John Gerberc. Doma je bil iz vasi Bota-javo, fara Št. Jošt pri Vrhniki. — V La Salle j» preminula dobro znana Slovenka Mary Gr-govič. Pokojna je bila doma iz Birčne vasi roj. Golob. — V Clintonu je umrl rojak Karel Vrabič, v starosti 69 let. Doma je bil iz Zagorja ob Savi. — V Greaneyu (Minn.) je nagloma umrla Katarina Bajuk v starosti 61 let. Doma je bila iz vasi Radoviee. — V Mil-waukee (Wss.) je pred kratkim podlegel je-tiki rojak Matija Matko v starosti 50 let. — V Oak Creeku (Co.) je umrl rojak Jakob Schvvab v visoki starosti 90 let. Dom je bil iz Vojne vasi pri Črnomlju. — V Bon Ainu je umrl za srčno bibo rojak Matija Krofina, v starosti 64 let. Doma je bil iz Brusnic na Dolenjskem. — V Steeltonu je umrl rojak Anton Težak v starosti 69 let. Doma je bil iz Rosal-nic pri Metliki. DROBNE NOVICE V ruski Moskvi je umrla Krupskaja, vdova začetnika revolucije Lenina. Nemčija in Češka sta podpisali sporazum da bodo Cehi v Nemčiji, Nemci pa na Češkem oproščeni vojaške službe. Pravilnof Ostre ukrepe proti Judom napoveduje japonski zunanji minister. Bcmillub. o najboljši in najlepše opremljen! nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno iepe slike v bakro« tiska. Pičite, da ga Vam pošlje jej na ogled. Naslov: »Bogoljub ra Ljubljana, Jngoslov, tiskarna, i Enotedenska belgijska vlada je odstopila) kralj je sedaj poveril sestavo socialnemu de* mokratu. Za novega francoskega poslanika v ntw cionalistični Španiji je imenovan maršal Pe-> tain, stari Francov prijatelj. Delavske plaže hoče zvišati ob proslavi 20 letnice fašizma italijanska vlada. 23 rudarjev se je zadušilo v turškem rud* niku Songuldaku ob Črnem morju. Profačau sta angleško vojn« Mornarica j« letos največji, kar jih pomnijo v mirnih časih, 60 jugoslovanskih zdravnikov se je mit< dilo te dni na poučnem potovanju v Pariza 14 različnih atentatov so izvedli paleatin« ski Arabci v enem dnevu. Japonska podmorska « 81 mol posadk« se je potopila. Poveljnik letalstva maršal Goring je odpotoval z ženo za več tednov v Italijo na —« oddih. Zastopniki rdečih so prišli baje v Burgos k pogajanjem za mir. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je bil te dni na večerji pri londonskem sovjetskem poslaniku. Še nikdar do< slej I i 299 ljudi je bilo ranjenih pri veliki eksploziji v japonskem vojaškem skladišču Hirahatiju blizu Tokia. Španija ho imela v bodoče tako vojno btt* dovje kakor velesile, je rekel general Franco. Kronanja norega papeža se udeleži tudi predsednik irske vlade De Valera. Cerkev z verniki so pognati v zrak AMERIKA s Ameriški državni predsednik povidi-demokracijo. Ob priliki 150 letnice antenskega parlamenta je drž. predsednik Roo-8£velt povedal tudi sledeče: Združene ameriške države kakor tudi številne druge demokratične države danes ne morejo trditi, da je na»a oblika vladavine zastarela ali da bi mo-imeti pred očmi vrnitev k onim sistemom vladavine, ki so se v 2000 letih poka- rali, da so ne samo trinoške, pač pa tudi ne- v ameriški ustavi je velik jez med naso predstavniško demokracijo in onimi vla-vinami, ki teže za osebnim režimom, kakr-n )e ^ zadnjih letih toliko značilen. Potni-'mo v prvi vrsti na poroto. Ali je narod te prav^ kvimi sodnimi procesi in kaznimi, 0 ne(1avno določevale pravico, iz mračnih Boljševiška vlada v Moskvi je vedno bolj vznemirjena zaradi verske propagande, ki se baje z uspehom širi med ljudstvom. Zato je naročila znanemu ,udu Brauderju, ki je vodja protiverskega odseka v GPU, da izdela nov načrt za protiverski boj. Brauder je sedaj pričel postopati na sledeč način: Kadar boljševiška policija zazna, da so se v eni ali drugi cerkvi skrivoma zbrali verniki za zaprtimi vrati, jo obkrožijo policijski agenti in z dinamitom poženejo v zrak. Na ta način so v Ičevsku in Saropolu v pokrajini Udmut-sknja bile z dinamitom razstreljene nekatere votline, ki jih je ljudstvo imenovalo »tajniki«, to so skrili kraji, kjer so se verniki zbirali k verskim obredom. Pri eni sami razstrelitvi je bilo ubitih nad 120 oseb. V gorovju Georgije je mnogo malih skritih samostanov, v katerih se skrivajo mladi menihi, imenovani služabniki sv. Jurija. Tem načeljuje duhovnik Koškov. V zadnjem času je prišlo ponovno do bojev med temi menihi in policijskimi agenti, ki so hoteli razstreliti njihova zatočišča. V teh bojih je bilo pobitih 70 menihov. Nekaterim pa ae je posrečilo uiti. Na podoben način nastopajo sovjeti tudi proti muslimanskim vernikom v srednji Azi« ji. Tudi tam je v okraju Oso prišlo do poboja zaradi verskih obredov in je bilo ubitih 64 oseb. V koncentracijskem tabor« v severnih' tundrah so zaradi pomanjkanja in bolezni umrli škofje Antonij iz Arhangelska, Fedofi iz Rostova in Aleksander iz Jekaterinoslava« Sovjeti so jih deportirali leta 1932. Boljševiki »o prijeli tudi v pokrajini Liteks škofa Cisti-jakova in Tosloborova, ki sta nadaljevala tajni verski družbi in uživala velik ugled med ljudstvom. V Moskvi so ustrelili duhovnika Jesipenka. Znamenita katedrala Vuspenskaja, zgrai« jena v 12. stoletju, je bila spremenjena v, skladišče za drva. Katedrala sv. Dimitrija pa; je bila spremenjena v skladišče za alko&ol. »Brezbožuik«, komunistično glasilo v skvi, objavlja, da je vodia brfezbožniške organ nizacije naročil tisk knjig za šolsko mladino, ki naj služijo predvsem za pobijanje verstev« Prav tako so boljševiki začeli intenzivnejšo propagando po radiu proti veram. Odprtih je bilo več učilišč tA btčzbošivo. | 9« Tiara papeža Pija XI,( s katero bo t nedeljo slo* vesno kronan novi st. oče Pij XII. Ukročen leopard kot zvest spremljevalec mladega ianta. Pogled v notranjščino Sikstinske kapele, kjer se je vršila volitev novega papeža. Ob straneh je bilo pripravljenih 62 sedežev za kardinale. Nemški veleparnik »Bremen na poti skozi Panamski prekop. Msgr. Vološin, predsednik vlade Knrpatske Ukrajine. Doc.ni smo pri nas imeli zelo milo zimo ie ,,« v Am^if hudega mraza so zamrznile reke in onemo^č e vsako^^"Sr^t"? Pritisni'«- Z»r«1l w hoj« * ledom omagal, S1,ka k,u0 P»™"i. H je v Kakor je > Domol j u bo v i m« bralcem znano, je bil leta 1915 podpisan konkordat rneiJ naš« r au, in Sveto sto ico, a ta konkordat ni bil zaradi znanegS hujskanja potrjen od na e države. hI,k« nam Kaze podpis konkordat« v dvorani delle Congregazioni. Od leve" jngo-llovansk. minister dr. Auer, msgr. Pizzardo, kardinal Pacelli, msgr tfascatello, ugoslovariski poslanik Simič. Največje letalo Do X., ki vozj med Evropo in Ameriko že deset let. Novi prosvetni dom v Slovenski Bistrici, Leta 1738 sta se v Parizu brata Mongolfier spustila v ozračje z balonom, ki ga je dvigal segreti zrnk, To je bil prvi balon te vrste. »Soim',"^1",' mesto Karpntskc Ukrajine, kjer sc je dne 2. marca k prvemu zasedanju zbral ' "krajinska narodna skupščina, 'la Karpatsko Ukrajino je bil to velik praznik Španski komunisti so na nečloveški način mu čili nasprotnike boljševizma. Uporabljali s električni tok, ki p« ni bil namenjen temu. dra bi jetnika usmrtil, ampak da bi ga mučil. Na* mesto sedeža je železna mreža, ki se z elek* tričniin tokom da razgreti do razbcljenostfc Jetnika s« jpriveznii na ta atol, spustili električni tok in izsiljevali iz obtoženca priznanje. po domovini Pismo o našem igranim Gospod urednik I Morda mi boste dovolili, da spregovorim tudi v tem poglavju naše ljudske prosvete nekaj besedi. Saj ste svoj čas imeli pri »Domoljubu« posebno prilogo, ki je bila posvečena našim društvom in njih članom. Mi na deželi o marsičem razmišljamo. Na marsikatero stvar pogledamo s kritičnim očesom. Tako pridem skupaj s preprostim, n precej načitanim fantom. Pa mi pove besedo, misel, ki se ji čudim in ki mi sama od sebe sili na pero. V predpustnem času je bilo. S tovarišem pregledujeva po časopisih, kaj pri naših društvih igrajo. Pa nama obstoji oko ob naslovu igre, ki smo jo pri nas poznali, da pač ne spada na katoliški oder. Začuden me prijatelj vpraša, kako je kaj takega mogoče. Nisem mu vedel odgovoriti. In ker morda tak primer le ni osamljen, bi mu rad poiskal vzrok. Poglejmo najprej, kdo vodi igranje po na-j ših društvih. Marsikje ljudje, ki nimajo o igra-! nju in njega namenu nobenega pravega pojma, ■ nobene strokovne izobrazbe. Ni čudno, če po- iz raznih krajev Bučka na Dolenjskem. Zimo imamo prav ugodno brez večjega mraza in snega, kakor že več let ne. — »Muhastac sreča se je to pot pri , razdeljevanju »Domoljubovih* nagrad nasmehnila dvema tukajšnjima naročnikoma, dasi-ravno so se mnogi drugi nadejali lepih nagrad. V naši fari smo na splošno zdravi ljudje. Bela \ žena smrt sc letos še ni oglasila. Zelo nas tare i pomanjkanje denarja. Zaradi tega padajo zad-' nja drevesa v gozdovih, da se dobi denar za davke, obleko in živež. Studenec pri Sevnici. V nedeljo, 12. marca , bodo priredile tečajnice gospodinjskega tečaja < po drugi sv. maši tridejanko »Prisegamoc. Igra tem pride kak naš oder v popolno brezidejnost. Drugič se spet gleda pri igranju samo na denar In spet na denar. Zato se pač ne .zbira o tem, kakšna je igra, ampak koliko bo vlek a. S tem pa se oder ponižuje v navadno pridobitno sredstvo in neprimerno trpi na svojem POSlKakoU'to odpraviti? Potrebno je najprej vzgojiti in izobraziti društvene delavce, ki bodo vodili igranje po društvih. Saj imamo poseben strokoven list »Ljudski oder<. A zdi se, da ga malokje berejo. Imamo strokovni knjigi: Ku: retov »Pravi ljudski oder«, Petančičev »lgrsin vodja«, ki sta našim društvenikom var.;n kazi- l>0t Da, včasih je bilo drugače. Društva so bila le pri fari ter so jih vodili oziroma nadzirali duhovniki. Danes pa imamo društva že skoraj v vsaki vasi. Zato pa primanjkuje izobraženih voditeljev. Prosvetna zveza, prosvetna okrožja, zveza ljudskih odrov vrše veliko delo. Treba jim je le slediti. In ne pozabiti, da naj tudi oder vzgaja in izobrazuje. Denarnih sredstev pa si poiščimo drugod. bo ponovljena isti dan popoldne po večernicali. Vabimo! V nedeljo. !9. marca bo ob zaključku gospodinjskega tečaja razstava ročnih in ku-liarskih izdelkov. Siudeuiška dekleta bodo pokazala, kaj so se na tečaju naučila. Čeinšenik. Iz zaloške kapelice je bil 27. februarja ponoči ukraden kip Antona puščavnika. Kip je kanienit, okoli metra visok in okoli 50 kg težak. Kdor bi kaj zvedel o njem, naj sporoči lastniku Zalokarju — Lebar Filipu. Sv. Anton na Pohorju. Žalostno so zapeli zvonovi ter oznanili, da nas je zapustil 23. februarja veleposestnik Kristan Pongrac. Blagi .oče je dosegel visoko starost 85 let. Bil je daleč naokrog znan kot dober krščanski mož. Zelo rad je prihajal v cerkev, čeprav ie bilo slabo vreme ali lepo. Pogreba se je udeležilo veliko ljudi od blizu in daleč. Na dom,, „„ i • i - .j__i__:_:i... a j " »e od "rajnega z ganljivimi besedami Miprovizof poslovil od pokojnika Pušnik Auton ter ori Jt njegovo življenje. Na grobu pa se jc poslovil Vrhnjak Alojz. Domači cerkveni pevski mu je v slovo zapel žalostinko »Vigred se , vrne<. Gospod, daj mu večni miri Sorodnikom naše iskreno sožaljel ula U celjskega okraja. V našem okraiu U šteje 25 občin, je 38 ljudskih šol. V večini'Do sečnjo te šole naši kmečki otrtftei, ki bi morali dobili v šoli tudi primeren kmečki pouk in ta teoretičen in praktičen. Tudi kmetsko-nadalie valnih in gospodinjsko-nadaljevalnih šol (0s0* bito zadnjih) je v teh krajih precej. Samo en pogrešek vidimo. Za primerno praktično učenja so pač neobhodno potrebni večji šolski vrtovi Tako pa znaša povprečna velikost šolskega vrta v našem okraju (po svoječasni statistiki) samo 9 arov. Najmanjši šolski vrt v okraju je pri šoli v Libojah, ki ne doseza velikosti niti enega M« «iraX«t nn n»>! nlrniiiSIri Snli .v • . skih vodstev pa, da bi se na istih šolska mla< dina vežbala v praktičnem kmetijskem pouku. Po statistiki je rastlo na šolskih vrtovih prej nekaj leti 589 matičnih sadnih dreves, 6212 ceu-Ijencev in 3558 divjakov. 18 šol ima čebelnjak« s 103 panji s premakljivim satjem in z 11 panji z nepremakljivim satjem. Trojane. Mlekarska zadruga v št. Gotardu, ki stopa v 13. leto svojega delovanja, si lio letos postavila lastno stavbo. Ima torej že nekaj rezerve, nekaj prihrankov. To so začutili nekateri člani, katerih se je polastila silna zadružna ideja in so zahtevali, da se mlekarna postavi v Trojanah. Občni zbor dne 5. februarja pa je enoglasno izrekel, da hoče mlekarno v st. Gotardu, kjer je sedež fare, sedež občine, sedež hranilnice in posojilnice, kjer je šola, prosvetni dom in tu je tudi središče vsega mlekarskega okoliša. Novi zadrugarji, ki so kljub temu ustanovili svojo zadrugo, ne vedo, da je še mnogo koristnih ustanov, veliko bolj potrebnih, kakor pa razdiranje pravih temeljev zadružništva. Ves mlekarski okoliš je majhen in v neposredni bližini sta Mlekarska zadrii?! na Izlakah in Mlekarska zadruga na Prevojak. Dve mlekarni pri nas ne bosta uspevali, ena bo gotovo podlegla, verjetno, da vsekakor nova prej kakor stara zadruga, ki si je s složnim e sede (Povest) ~ Spisa! N. Velikonja, ilustriral akad slikar L. Sušnieli Sliko U tromeeečne kronike o našib krajih. ^ Rezki je trepetala roka. Ljubosumna radovednost ji fli dala miru. Odvezala je pentljo, odvila papir in toliko, , da ji ni padlo vse iz rok. Pri mesečini ni mogla brati napisa. Le zrcalce je odbijalo mesečni soj. >Da je to dala Polonca!« je vprašala trdo; vse je zavrelo v njej. »In za Franceta?« »Polonca za Franceta!« je potrdil Lende. »Prav, le daj mu!« je stisnila skozi zobe. Zavila je nazaj dar, zavezala ga s trakom in vrnila. Kolena so ji klecala, toliko, da se ni morala nasloniti na zid. Vsa dolina se ji je zavrtela v mlečni kopreni. Lajež psov se je ovijal preko gričev, čuk je glasno sedel na drevesu in nekje so govorili ljudje. Ni razumela njihovih besed, toda zdelo se ji je, kakor bi se ji nevidni glasovi smejali. V ušesih ji je šumelo, da je sopla in noge so ji bile težke in brezčutne, kakor bi bile lesene. Nosnice so ji plale v sladkem vonju, ki je vel čez njive. Njej se je ta vonj zazdel zoprn in težak. Sipek se "je bahal ob poti m na njivi je ždel mak med korenjem. Po razoru so sedeh kupi ovelega plevela kot prihuljeni mački in vsak se ji je zdel kakor črna naglavna ruta. »Pa bom res jutri dobil sira?« je dejal čez čas. »Boš, Lende!« je komaj odgovorila, kakor bi se prebudila. Bila je topla noč, zemlja je še puhtela od sončne vročine, še kamenje je bilo toplo. Ko r,ta stopila mimo glogovine in smrečja, je puhnil vanj topel zračni val, ioda njej «o šklepetali zobje od neznosne bolečine in 9* razburjenja. »Mrtvaški ptič!« je pomislila, ko se je čez motno osvetljene njive spet razlegel čukov glas. Čepel je na visoki bukvi kraj kamenite poti. Drevo je stalo kakor temne kreljuti ter senčilo po bregu. Prav v vrhu je žvižgal čuk. Nekaj streljajev dalje je šla gruča ljudi kakor hilra senca in slišale so se njihove nerazločne besede. »Kropit gredol Noč je kakor dan!« je izkušaia otresti nadležne misli, ki so se ji podile po glavi. — »Tako daleč sta torej že in jaz se vrtim tu okoli! 0, to mu povem, o, to mu povem!« je govorila sama pri sebi. »Zdaj poslušaj, Lende! Ti pojdeš v hišo in ga pokličeš ven, jaz bom pa počakala!« je dejala pri Mlakarjevi kleti. Se ni izpregovorila, ko je stopil iz sence France. Lende je takoj planil k njemu in mu dejal ves vesel: »Reza je tamle!« France se je okrenil. Videti je bilo, da je čakal. Suha trava se mu je drobila pod nogami, da se mu je na obronku spodrsnilo. Skoraj je padel čezenj. Kako ga je nahrulil Rupar, ni mogel pozabiti in je še kuhal jezo. Pred Rezko se je lovil z rokami, kakor bi plaval. Cez breg se je oglasilo petje. Fantje in dekleta so'peli pri mrliču. * »Boljše je, da ti ne greš v hišo. Ti nisi sicer nič knva ampak ljudje so ljudje! Pojdi, spremim te domov!« V-1 ,hlnavecU P i« Slo skozi možgane, ker je razločno si,sala na breg skozi odprto okno med dekleti rolonicin glas. »Odpravil bi me rad!« Tisti hip se je umešal Lende. »Na, France!« mu je ponudi! zavojček. »Od Polonce!« mu je pristavila Reza, «e prav!« je vtaknil France v žep ie rS'Sn°lfi!< ji je šini,° »a «»->• >V hiši ie!« RAZNO Gramofonska plošči namesto pisem. Mo»ko»-»kima inženirjema Gavri-lovu in Schorru je uspel izum, ki omogoča prenesti besedilo v desetih minutah na gramofonska ploščo, ki io je mogoče takoj uporabljati. Oblik« teh plošč je tako priročna, da jih dostavlja ruaka pošta kakor piemo in « poštnin« navadnih pis«"' Besedilo je mogoče odigrati stokrat. Naprava takšne plošče atane pet rubljev. Na Kitajskem ima vsaka hiša svojo posebno sobo-molilnico v spomin pokojnikom. Na kitajsko novo leto se duhovom mrtvih daje razna jedil«, poleg istih se tudi dene brisačo in vodo, da »e mrtvi po končanem oce-du lahko umijejo! Molekuli mehurčki / milnice ao še v notranr sti mehurčkove kož*e, p« čeprav je kožica ten; ka sama 1 milijotinko n" limetral M u Denar na cesti. Ne" italijanski gobar |e .,„,„!.„„ 6rtb& in (in P . itaii|an«Ki k"""' " „. posebne gobe in I* P'° dajal v bližnje mesto, rn pravil jim je gnopJč*. k tam najbolje, Pri tem pa jc imel težav Velika Nedelja. V nedeljo, 26. februarja, sa je vršila v pisarni velikonedeljske občine svečana seja, icatere so se udeležili skoraj vsi odborniki z izjemo enega člana. G. predsednik Irgolič je po kratkih pozdravnih besedah prešel na edino točko dnevnega reda slavnostne seje in sicer imenovanje našega zaslužnega narodnega voditelja, neustrašenega borca za pravice slovenskega naroda, dr. Antona Korošca častnim občanom združene občine velikonedeljske. V govoru je g, predsednik orisal zbranim junaško delo našega voditelja od narodnega poslanca v avstrijskem parlamentu, pa do današnjega dne. Vsi navzoči so z navdušenjem sprejeli sklep uprave o imenovanju na znanje. Grahovo pri Ccrknici. Naše nanovo obnov* Ijeno Prosvetno društvo je dobilo novih moči; ^St.a,n?,vl , sfa se fantovski odsek, kakor tudi Dekliški krožek, katera se urita v telovadbi itt prirejata redne tedenske sestanke ob nedeljah, felo pogrešamo prosvetnega doma. Sprožila se je misel za postavitev istega; zemljišče imamo ze preskrbljeno. Z gradnjo doma bomo začeli ze letos, ako ne bo kakih zaprek. Društvo je vprizorilo dobro uspelo igro »Razvalina življenja«, a za praznik sv. Jožefa pripravljamo igro »A njega nit. Na igro vabimo vse naše ljudij kakor tudi iz okoliških prosvetnih društev. —i Naše ceste se nahajajo v precej slabem stanju J razvija se posebno avtopromet in tako, da pešec ali kolesar nimata skoraj več dostopa "na: cesto, ker nekateri avtomobilisti vozijo zelo brezobzirno. Prosimo oblast, da se temu odpo-more. — Poskušen je bil vlom v našo farno cerkev, a so bili vlomilci prepodeni in so naj-brže odnesli nekaj bunk. Kresnice. Leta in leta že čakamo Kresni-' čani, da bi se nas odgovorni činifelji spomnili in nam regulirali Savo. 2e od leta 1923 nam dela Sava veliko škodo. Pri vsaki povodnji nam trga iz naših travnikov in njiv meter za metrom in je nekaterim posestnikom že vzela tretjino travnikov in njiv. Po drugod se vsaj nekaj malega naredi za regulacijo, edino le pri nas se do sedaj še ni nič storilo. Lepo prosimo merodajne činitelje, da nam priskočijo na pomoč, da ne bo prepozno. Brezposelnega delav* stva sedaj v naši občini ni več. Zaposlitev so dobili deloma pri Birollijevih apnencah, deloma pa pri železnici kot sezonski delavci. Samo žal, da železnica delavce tako slabo plačuje. Kako naj družinski oče s 500 dinarji preživlja -i Mnim delom znsigurnia bodočnost. In knko •k- |)() odgovor članom za storjeno škodo, ki >w> povzročena zaradi grde konkurence Višnja gora. V ljubljanski bolnišnici je ,ria Ambrož Ana iz Leskovca pri Višnji gori. HI ie vzorno dekle in članica dekliške Ma-Se družbe. Pogreba se ie i deležih, mnogo liidstva in tudi dekliška Marijina družba z stavo. Pokoj njeni duši, družini pn iskreno » ,je/ _ Fantovski odsek bo s sodelovanjem dekliškega krožka priredil akademijo. Bo to Drva'prireditev naše organizacije v Višni gori. Datum in točen spored akademije objavimo '"Hotič pri Litiji. Zelo potrebno bi bilo, da hi se zgradil most čez Savo in sicer med Ver-nekom in Kresnicami. Prevažanje s čolnom je nerodno in tudi nevarno. Ob večjih povodnjih jc pa prevažanje s čolnom sploh nemogoče in je zveza s Kresnicami popolnoma ukinjena. Potreben bi bil most tudi zato, da bi bil mogoč iz naših zasavskih krajev vozni promet na kresniški kolodvor. Pozivamo merodajne činitelje, da se resno zavzamejo, da se most čim prej' zgradi. Nekaieri se pri nas pritožujejo, na naših cestah kmalu onemogočena vsaka vožnja. Kaka pri Krškem. O, ii smola ti. Mislili smo, le koliko dobitkov bomo dvignili iz »Do-moljubove loterije«, pa je nam sreča za to pot popolnoma odpovedala. No, se nam bo pa menda v prihodnje kdaj bolj radodarno nasmehnila. Upajmo! — Od nekaj strani je bilo slišati, da »Domoljuba« ne prejemajo redno. Če bi se to v resnici dogajalo, naj prizadeti javijo našemu zastopniku ali pa v kapianiji, pa bomo napravili red. — Po težki bolezni ie odšla v večnost Neža Gorenc iz Brezovega. Večni mir! Groblje—št. Jernej. Dne 25. februarja je umrla Lekše Marija v 32. letu svoje starosti. Bila je iz splošno priljubljene in dobre krščanske družine ter vzorna članica Marijine družbe. Da je bila v resnici priljubljena, se je pokazalo pri njenem pogrebu, katerega se je udeležilo veliko ljudi iz domače vasi in okolice. Članice dekliške Marijine družbe so jo spremile z zastavo k poslednjemu počitku. Pred domačo hišo so ji zapele ganljivo žalostinko, ob grobu pa z lepo nagrobno pesmijo. Bog bodi njen bojjat plačnik! Toplice pri Novem mestu. Dne 15. februarja sta obhajala svojo zlato poroko zakonca Turk Andrej iz Podhoste 7 in njegova zvesta družica Ana, roj. Legan. Slavnoeti so se udeležili vsi še živeči otroci, šest pa številu (triie so urnriij in vsi vnuki in vnukinje ter bližnji sorodniki. Poročni obred in sv. mašo je opravil njun sin, župnik Viktor, Pozornost je vzbujala lepa poročna obleka, ki jo je nevesta skrbno hranila do zdaj &d prve poroke — Šimnova hiša in slavljenca uživajo v vasi in okolici velik ugled. Iz te hiše izhaja slavljenčev brat, najstarejši slovenski misijonar na Kitajskem, pater Baptista Turk, ki je najbrže padel kot žrtev japonskega upada v Hankov. Siavijenčeva sestra M, Filomena Turk, je znaua vsem gojenkam in učenkam šmihelskega samostana kot učiteljica ročnih del. Slavljenec sam je odločen in neustrašen katoliški mož, vnet za čast božjo in za napredek na vseh poljih gospodarstva. Nad 30 let je bi! občinski odbornik, odbornik pri hranilnici tudi več let nad 40 let je cerkveni ključar podružnice «T. Martina. To cerkev ie vM " njeno iepoto, čeprav ga soseska veikrat ni razumi in tudi ne zadostna podpirala. Njegov v.no-irad ie še zdaj eden najlepših v 5>traiki gon. Vrt Log domačije prič«, da ima mož vesel,e m okus , lep kmečki dom. Pri vsem delu za dom in dru- go ga je pridno podpiral zvesta in marljiva žena. Knjige družbe sv. Mohorja in »Domoljub« prihajajo v hišo že od prvega početka, — Istočasno je praznoval tudi sedanji gosp.-vdar Šhnnove hiše, slavljenčev sin Lojze z mlado gospodinjo Micko — 10 letnico svoje poroke. Naj dobri Bog blagoslavlja zlatoporočenca m Simnovo hišo še naprej, kličemo tudi mil Gora pri Vačah. Marsikateremu je znana cerkev sv. 1'iorijana. Vprav sedaj kmetje pridno vozijo opeko za cerkveno streho. Sedanja je 12 Gospod Volodijovski Volodijovski je primaknil stol in sedel na rob. Minil je dolg trenutek; molčat je, z nogami nekaj rompljal in jih vedno globlje pod stol j>o-rival ter z brčicami migat. Kržiša je nehala šivati in ga pogledala; njuna pogleda sta se srefala, potem pa sta oba naglo povesila oči... Ko jih je Volodijovski zopet dvignil, so padali zadnji sončni bleski na Kržišin obraz in lep je bil v njih. Lasje so se ji bleščali na zgibih kakor zlato. . , n?kai dni odideš, gospod?« je rekla slišati ie g°Sp0 zgrabil za roke. ltobencek se. ji je potočil s kolen tja na sredo ??cT'.avV' ez,m pazil na ni{- ie k ustoin je prijavljal- ' mehke' baržunaslft roke in po- >Ne joči, gospodična, za Boga, ne joči!« ko ™ rrrhal P?.!iubovati teh rok niti tedaj, Jf.hi i J ker i« toplota, ki ii je zmedla mt ™ ^ °™ila ^ Z preš^J So^čeTo^ "l kdaj 80 mu usl» bovala; potem so se ^nu rm>m°b fre5e P0'1'"-objokane oči in °vef se JllT^K ie začutil on drolini del kl nf ^ Nenadoma se e razleir!« v »„« n . splaM^Ue ž^l' „Krf,£ hrupno priletela rt^Z^^. lesena in tudi vs« je že pokvarjena 7ai0 se soseščani odločili, da kupijo opeko" \W častilci so ga iz Peč dostavili do Doiinari Seveda je tudi opeka sama precej stala Tudi mladih ljudi je precej t naši soseski V? prav je eno uro daleč na Vače, hodijo fanti« večkrat na teden zvečer k sestankom in tel0 vadbi. Pa tudi k petju hodijo. Saj je več kot polovico pevcev in pevk iz Gore. Oni večer sem jih videl, ko so se vračali od sestanka in od pevskih vaj, kar 14 jih je bilo. Pa uaj kdo reče, da se pri nas nič ne udejstvujeino uri društvih. Stari trg pri Ložu. Letošnji predpust jc bi! v naši župniji precej živahen. Porok že dolgo nismo imeli toliko kot letos. Tudi predpustnih zabav je bilo dovolj in so bile dobro obiskane Naše prosvetno društvo je na pusino nedelj« priredilo pustno zabavo pri pogrnjenih mizah Bila je prav lepo obiskana. — V Šmurietj se je hudo ponesrečil posestnikov sin J. L. Konje je gnal k potoku, a konji so pa fanta vrgli raz, sebe in nesrečni fant se ie tako potolkel, da ie moral iskati pomoči v bolnišnici. -— V Nad-fesku je umrla članica prosvetnega društva ga. Mirni Komidar. Sest tednov je trpela na za-strupljenju pri porodu. Zdravniki ji niso mogli pomagati in je morala leči v prezgodnji grob. Bog ji bodi milosten sodnik, G. soprogu uaše sožulje. — Pretekli teden je umrla mati pokojnega bogoslovea Jakoba Mlakarja iz Višev. ka. Naj ji sveti večna luč. — Kmečka zveza skupno z Zadružno zvezo sta priredili 27. februarja enodnevni tečaj v dvorani prosvetnega društva. Tečaj je bil prav dobro obiskan in si želimo še podobnih tečajev. — Fantovski odsek in dekliški krožek pripravljata za praznik sv. Jožefa telovadno akademijo z bogatim sporedom. Št. Andraž pri Velenju. Pravijo, da je število časopisov in knjig najboljši; merilo kulture tistega kraja, v katerega prihajajo, če to drži, potem tudi pri nas v tem oziru nismo iacd zadnjimi. Čeprav je naša fara majhna ter med nami ni visoke inteiigence, ampak so povečini kmečki ljudje, pa vendar ti ljudje mnogo bero. Da pa pri tein prevladujejo naše knjige io časopisi, je umevno samo ob sebi. Predvsem nosi zastavo pri nas »Slovenski gospodar«. Saj že skoraj ni hiše, v katero ne bi prihajal. Marsikje se je tako udomačil, da ima /c kar svoj prostor v hiši. Takoj za njim krepko ko- »Mraz, mraz, mraz!« Nenadoma se je spotaknila ob bobenček, ki je ležal sredi sobe. Tedaj je obstala, gledala začudeno zdaj na bobenček zdaj na Kržišo zdaj na malega viteza in rekla: »Kaj pa je to? Ali sla se s tem obmetavala kakor s kopjem?« »Kje pa je telka?< je vprašala Drohojovska, trudeč se, da bi spravila iz svojih valujočih prsi miren in naraven glas. »Telka se spravlja počasi iz sani,« je odgovorila Baša s prav tako spremenjenim glasom. In njene gibke nosnice so se nekolikokrat zganile. Pogledala je še enkrat na Kržišo in na gospoda Voiodijovskega, ki je medtem pobral bobenček, nato pa je naglo odšla iz sobe. V tein trenutku pa se je pritrkljala noter gospa stolnikova, prišel jo tudi gospod Zagloba od zgoraj in začel ge je razgovor o gospe podko-mornici ivovski. »Nisem vedela, da je krstna botra gospod« Novoviejskega,« je rekla gospa stolnikova. »Ta se ji je že moral kako zaupati, ker je strašno preganjala Bašo i njim.« »Kaj pa Baša na to?« je vprašal Zagloba. »1, kaj neki I Milo za drago! Povedala je go-epe podkoniornici: ,On nima brkov, jaz pa ne pameti — in ne ve se, kdo prej svoje pričaka'.« »Vede! sem, da 'jezika ne' izgubi, kdo pa naj ve, kaj prav za prav misli. Ženska zvijačnost!« »Pri Baši? Kar je v srcu, to je na jeziku, Jicer pa sem ti že pravila, gospod, da ona še ne božje volje; Kržiša bolj.« »Tetka!« se je naglo oglasil« Kržiša. _ . Nadaljnji razgovor je pretrgal sluga, ki je ua-raanil, da je večerja na mizi. Sli »o torej vsi v jedilnico, samo Baše ni bilo. . »Kje je gospodična?« je vprašala gospa stolnikova služabnika. »Gospodična je v hlevu. Pravil sem ji. da 1« večerja pripravljena, gospodična pa je rekla fio-bro in šla v hlev.« i „nS »Domoljub«, ki se je tukajšnjim či-i'i liem priljubil predvsem zaradi svoje ram)-rstnc vsebine. Eno željo posebno poudarjajo domoljubov i« naročniki: da bi namreč pri->u" I vej Jiajerskih novici Nadalje imajo Se sadjarji^ larji j svoje »Sadjarja in vrtnarja« in čebe- »Slov. čebelarja«, ki oba v precejšnjem Številu prihajata med nje. Dekleta so se zbrala rirog »Bogoljuba« in »Glasnika«; nekatera imajo naročeno tudi »Vigred«. Med našimi ma-pranii i" gospodinjami pa se je že zelo udomačila »Kmečka žena«. Priliajatu tudi — dasi t; manjšem številu — dnevni »Slovenec« in Mladika«. — Soiazmerno s številom družin v naši fari je tudi število Mohorjanov precejšnje. Med lanskimi Mohorievimi knjigami je zbudila največ zanimanja zlasti povest »Izum«, ki jo ic spisal bivši tukajšnji šolski upravitelj Metod Jenko. Tokrat se je zopet pokazalo, da vsakega posebno miče taka povest, katere pisatelja osebno pozna. Saj smo kar ponosni, da je ta povest, ki nam prikazuje vsa čudesa iiodenre tehnike, nastala v noši sredini. škoejan pri Mokronogu. Zopet moramo sporočiti žalostno novico, da je pretekli teden nenadno umrl prevžitkar Jože Kralj iz Stare vasi. Pokojnik je bil dober, veren krščanski mož in skrben družinski oče, ki je vzgojil vso svojo družino v katoliškem duhu. Bil je s svojim vedenjem in z veliko navdušenostjo za verska načela teli vasi in fari lep vzgled. Kot dober nodar je mnogo prihranil svojim sinovom eeram, da so danes že vsi preskrbljeni za bodočnost. Kden izmed njegovih sinov ie padel v svetovni vojni. Domoljub je prihajal v njegovo hišo od začetka, odkar izhaja. Zadnja leta je menda že slutil, da so mu dnevi njegovega življenju šteti in je zato izroči! gospodarstvo v roke svojemu sinu Francu. Bodi mu Bog mi-lostljiv plačnik, žalujočim pa tolažnikl Rakek. Naša vas spada pod cerkniško župnijo. vendar imamo že več let ob nedeljah in praznikih sv. mošo, ki jo opravlja g. župnik in Cerknice. Naša srčna želja pa je bilo, da hi doliili svojega duhovnika. Saj šteje naša vas okoli 1300 ljudi. Tudi smo sezidali no cerkev v čast sv. Srcu Jezusovemu, ki je bila posvečena zadnjo jesen. Naša žeija se nam je izpolnila .!. marca, ko jc prišel k nam g. Franc Novak, ki jc bil dnzdaj knplnn pri sv. Petru v Ljubljani. Zrlo smo veseli njegovega prihoda, ker bomo zdaj imeli vso redno božjo službo. Tudi naše katoliško prosvetno delo bo našlo v njem svojega voditelja Zato se zahvaljujemo prevzv. g, škofu dr. Rozmanu, ki nam je poslal duhovnika. Novemu g. katehetu pa želimo, nuj Bog blagoslavlja njegovo delo v naši cerkvi in med našo mladino. StaH trg pri Ložu. V četrtek, dne 16. febr. it umrl v 88. letu starosti Franc Nelc iz Vrhnike pri Starem trgu. Pokojni je bil prava notranjska korenina. Ob smrti mu ni manjkal niti eri zob. Bil je naročnik »Domoljuba« odkar izhaja. Naj počiva v miru! Kolovrat — Briše. V predpustnem časa je umrl 17 letni Iv. Zeleznik, sin-edinec. Ker je bil telesno zelo močar, se je šel učit kovaiike obrti. Pokojni je bil dober in pošten fant in je bil ponos svojih staršev. Bil je tudi član Marijinega vrtca v Izlakah, kjer se je učil kovaške obrti Njegovega pogreba se je udeležilo zelo veliko ljudi, posebno mladine. K pogrebu je prihitel tudi Marijin vrtec iz Izlak s svojim praporom. Njegov pre-rani grob so zasuli s cvetjem. Naj počiva v miru! Žalujočim staršem pa naše sožalje! Redeč*. Dne 12. marca ob 3 popoldne uprizori Salezijanski zavod z Radne v dvorani Kmet-ske knjižnice zanimivo in sodobno dramo v treh dejanjih: »Nova pot«. Blato pri Grosupljem. Globoka žalost je napolnila našo vas. kakor tudi celo okolico: ker smo izgubili dobrega tovariša Mihaela Knepa iz Spodnjega Blata. Posta! je žrtev nesreče dre 1. marca na postaji Grosuplje, kjer je bil železniški delavec. Bil je globoko veren iu plemenit mladenič. Bodi mu Gospod obilen plačnik! Preostale tolaži Bog! Sv. Gregor. Vihar Časa je odlomil na drevesu naše fare najstarejši vrh in potegnil s seboj šc dva orjaka, ki sta kljubovala vsem zemeljskim viharjem. Dne 14. februarja je umrla v 92. letn starosti Ana Zužck pri svojem sinu župniku in dekanu v Glini na Hrvaškem. V četrtek, dne 2. marca smo pokopali Matijo Pe-terlina iz Hudega konca, v starosti 87. let. V nedeljo je šel še k sv. maši, a v torek ga je pa kar nenadoma Bog poklical k sebi. V nedeljo smo pa pokopali 1' ranče ta Levsteka, pre-vžitkarja od Sv. Gregorja, v starosti 86 let. Naj bo vsem Bog dober plačnik! Preostalim pa našo iskreno sožalje. — Globoko nas ie pretresla vest, da je nenadoma umrl, zadet od srčne kapi, dr. M. Mihelič, bunovinski zdravnik v Velikih Laščah. Očetovsko je skrbel za vsakega, ki se Že zatekel k njemu po pomoč, pa naj je bil ogat ali ubog. V znak hvaležnosti za njegove dobrote smo se pogreba udeležili v velikem številu, Nenadomestliivcmn bomo ohranili trajen spomin. — Dekliški krožek pripravlja za praznik Marijinega Oznanjenja proslavo materinskega dne, na kar že sedaj opozarjamo, Vojnik prš Celju. Na zadnji seji občinske uprave v Vojniku je bilo soglasno ugodeno projn;' vo-lilccv iz vasi Arclin in Runtole za priključitev k občim Vojnik-trg. Tako je občina Škofja vas izgubila tekom treh let že tri katastralne občine sli pet vasi. Krašnjs. V soboto, dne 11. marca pred sv. Gregorjem bo živinski iu kramarski sejem. Občinstvo ima veliko zanimanja za ta sejem, ter je pričakovati, da bo velik dogon lepe živine. Kupci, udeležite ee tega sejma! Sv. Marjeta niže Ptuja. Ugodno vreme je omogočilo, da smo že opravili prva spomladanska dela. Posejali smo jaro žito in posadili luk. Pohvalno moramo omeniti, da so se s kulukom popravila občinska pota. Marsikaj bo še treba v tem oziru narediti. Poslovanje v šmarješki posojilnici se namerava preurediti in poživiti. Pozdravljamo vsak napredek in vsako izboljšanje. Vojnik pri Celju. Naša posojilnica je najboljšim učencem oz. učenkam vsakega razreda ljudske kakor tudi meščanske, šole v Vojniku podarila hranilne knjižice z vsoto po 50 din. — Proračun trške občine za 1. 1939/40 znaša 79.723 din ter je za 3486 din višji od lanskega. Vendar ostanejo doklade (40%) nespremenjene. Znižali so se osebni izdatki 'in partije: socialno skrbstvo, občinsko gospodarstvo in občinska podjetja ter nepričakovani izdatki. Izdatki po ostalih partijah so se povišali in sicer: osebna in imovinska varnost za 1600 din, ljudska prosreta (šole) od 12.399 na 15.927, gradbena stroka (ceste, mostovi) od 2400 na 5700 din, kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo od 350 na 1900 din. Dohodki se bodo zvišali pri dokladah na neposredne davke od 20.400 na 23.720 din (zaradi zvišane davčne osnove), trošarine od 26.300 na 'Ali se ji je mar kaj neprijetnega pripetilo? Tako vesela je bila!« je rekla gospa Makoviecka in se obrnila k Zaglobi. Medlem je rekel mali vitez, ki je imel slabo vest: 'Skočim po njo!« In je skočil. Res jo je našel takoj za hlevnimi vrati, sedela je na otepu slame. Bila je tako zamišljena, da ga ni prav nič opazila, ko je vstopil. »Gospodična Barbara!« je dejal mali vitez, Klanjajoč se nad njo. Baša se je stresla, kakor bi se iz spanja zbudila in dvignila oči k njemu. Na svoje največje Presenečenje je opazil Volodijovski v njih dve kakor bisera veliki solzi. 'Za Boga, kaj ti je, gospodična? Jokaš-li?< >Še sanja se mi no o temi« je zaklicala Baša n skočila pokoncu. »Se sanja ne mi ne o tem! To je od mraza!« 'n nasmejala se je veselo, ali ta smeh je bil nekoliko prisiljen. Nato pa je, hoteč odvrniti od •ene pozornost, pokazala na »tajni predel, v ka-J^V® stl11 konj, ki ga je bil hetmari podaril SOspodu Volodijovskemn, in rekla živahno: , .'Dejal si, gospod, da ni mogoče iti k temu No, bomo videli t« I /".Preden jo je mogel gospod Mihael zadržati, Jt skočila v predel. Divji konj se je takoj začel "Sesi si 7? zadn'' nlW- kopati s prednjimi in z I, J^oga, gotovo le ubije, gospodična!« je umu Volodijovski in skočil za njo v predel. l»ua Baša je že začela konja s celo roko tolči 1)0 vr«t« In ponavljala: 'Naj me ubije, naj me ubije, naj me ubije!...« tiho l ' ,pa obrnil k njej kadeče se nozdrvi in hrzal, kakor bi bil vesel božanja. SI? X. »en imso b'le vse noči Volodijovskega v pri-8 'o, ki jo ie prebil po onem dogodku a Kržišo. Zakaj, glej, izda! je spomin svoje rajnice, ki ga je vendar ljubil; prevaril jo zaupanje te žive, zlorabil prijateljstvo, zapletel se v neke obveznosti, postopal kot človek brez vesti. Kak drug vojak bi si ne bil nič storil iz enega takega poljuba in bi si bil ob spominu nanj kvečjemu brke zavihal; a gospod Volodijovski je bil, zlasti izza Anušine smrti, skrupulant (tankovesten) kakor vsak človek, ki ima razbolelo dušo in strto srce. Kaj mu je torej sedaj preostajalo storiti? Kako mu je bilo postopati? Manjkalo je le še nekaj dni do odhoda, ki bi bil lahko vse presekal in končal. Ali pa se je spodobilo oditi in Kržiši ne besede reči in jo pustiti tako, kakor pustiš hišno, ki ji poljub ukra-deš? Zgrozilo se je ob tej misli hrabro srce vitezovo. Celo tako razdvojenega, kakor je bil v tem trenutku, ga je misel na Kržišo napolnjevala s sladkostjo in spomin na oni poljub ga je navdajal z naslado, da ga je kar spreletavalo. Ves divji je bil zaradi tega sam nase, a vendar se ni mogel ubraniti občutka sladkosti in razkošja. Sicer pa je vso krivdo zvračal nase. »Jaz sem dovede! Kržišo do tega,« si je ponavljal z grenkostjo in bolestjo, »jaz sem jo do-vedel do tega, zato so mi tudi ne spodobi oditi brez besede.« Kaj torej? Izjaviti se in oditi kot Kržišin zaročenec? Tu je stopila vitezu pred oči postava Anuše Borzobohate, v belo oblečena in tudi sama vsa bela kakor iz voska, taka, kakrSno je položil v »Kako prav bi bilo,« je govorila ta postava, »da bi za menoj žaloval in za menoj hrepenel. Menih si hotel v začetku postati, vse življenje me objokovati, sedaj pa jemlješ drugo, preden ja mogla moja dušica prileteti do nebeških vrat. Ah, počakaj, da pridem prej v nebesa, da neham gledati na to zemljo...« Iu zdelo se je vitezu, da je nekakšen krivo-prlsežnik glede te jasue dušice, katere spomin bi moral častiti in hraniti kakor svetinjo. Neizmerno ga je bolelo in sram ga je bilo; zaničeval je samega sebe. Smrti si je želel. »Anula,« je kleče ponavljal, »saj te ne neham do smrti objokovati, a kaj naj sedaj storim?« Snežnobela postava ni na to nič odgovorila, razpršila se je kakor lahna megla. Namesto tega pa so se pojavile v vitezovi domišljiji Kržišine oči in njena z drobnim puhom pokrita usta, z njimi vred pa skušnjave, katerih se je bedni vojak otresal kakor tatarskih strelic. Tako je omahovalo vitezu srce na obe strani v negotovosti, nevolji, muki. Trenutno mu je prišlo na misel, da bi šel, vse priznal gospodu Zaglobi in za svet vprašal tega moža, čigar razum je znal rešiti vsako težavo. Saj je vendar vse naprej videl, naprej povedal, kaj se pravi z ženskami sklepati prijateljstvo... Toda prav ta preudarek je zadrževal malega viteza. Spomnil se je, kako ostro je kriknil na ?ospoda Zaglobo: ,Ne jemlji Križiši časti, gospodi' n glej, kdo je Kržiši vzel čast? Kdo je sedaj premišljeval, aH bi ne bilo boljše pustiti jo kakor hišno in sam oditi? »Ce bi ne bilo one revice, bi se jaz niti minute ne pomišljal,« si je dejal mali vitez, »torej bi se tudi prav nič ne žalosti!, marveč radovati bi se moral v duši, da sem okusil tako slaščico.« Cez trenutek pa je zamrmral: »Okušal bi jo rad tudi stokrat!« Ko pa je videl, da ga zopet napadajo skušnjave, ae jih je s silo otresel in začel takole umo-vati: »Zgodilo se je! Ko pa sem enkrat postopa! kot človek, ki ce želi prijateljstva, ampak se ozira za tem, da bi ga Kvipido" zadovoljil, že moram iti to pot in jutri povedati Kržiši, da jo hočem vzeti.« Tu se je za trenutek ustavil, potem pa j« dalje tako razmišljal; (Dalje.) XI. vinsM se.em in razstava v Ljutomera Vinski sejem, kateri je bi! dne 28. februarja ▼ Ljutomeru, je ponovno dokazal, da je Ljutomer kraj, kjer rastejo najboljša vina. \ sa razstavljena v ina so bila izborila, kakor sortna, tako tudi mešana vina. Obiskovalci vinskega sejma, kateri so prišli iz vseh strani, so občudovali lanski pridelek. Bili so naravnost presenečeni. Na letošnjem vinskem sejmu se je : že pokazal lep napredek vinogradnikov v pravilnem kletarjenju. Razstavljenih je bilo iz ljutomerskega vinarskega okoliša 161 vzorcev, med katerimi je bila večina sortnih. Iz štrigovskega vinarskega okoliša je bilo 28 vzorcev, iz gor-njeradgonskega vinarskega okoliša pa je bilo komaj 12 vzorcev. Komisija, ki je bila sestavljena iz najboljših vinarskih strokovnjakov, je vsa vina poskusila in zelo ugodno, nekatere pa odlično ocenila. Vinsko razstavo so obiskali odlični gostje ter mnogo vinskih kupcev in gostilničarjev iz vseli krajev slovenske zemlje. Na letošnjem vinskem sejmu nismo opazili naših sosedov iz. Nemčije. Vinski kupci so sklenili lepo število kupčij, vsega je bilo prodanih na vinskem sejmu 600 hI po 5—9 din liter. Vinska razstava ie dosegla svoj namen in lep uspeli v korist vsem vinogradnikom tudi za tiste, ki na žalost letos niso imeli interesa za stanovsko prireditev, da bi sodelovali. Na dan vinskega sejma je bilo v Katoliškem domu lepo obiskano vinogradniško zborovanje. Na tem zborovanju se je posebno govorilo o vprašanju zadrnžne kleti, za katero se že več let trudi zaščila »Ljutomerčana«. Ljutomer, ki slovi daleč po svetu po svojem najboljšem vinu, bi moral biti prvi, ki bi imel zadružno klet. Kar so zamudili naši predniki, pospešimo sedaj in z združenimi močmi zgradimo zadružno klet, katera bo pod dobrim vodstvom največja samopomoč malemu vinogradniku. Od tega važnega vprašanja ne smemo odstopiti niti za las Z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo na delo, da bo po dolgih letih vendarle enkrat začel Ljutomer napredovati. Me-rodajno oblast in odločilne faktorje prosimo, da nas pri tem stremljenju podpirajo. Ta dol naše slovenske zemlje je tudi za jiatoslavijo velike važnosti, posebno če pomislijrro, da so najlepši vinogradi v tujih rokah Zato je nujna potreba, da vinogradništvo, posebno pa malega vinogradnika podpremo. Vinogradniško vprašanje je iz leia v leto vedno bolj težko, to pa zaradi tega, ker je najbolj obremenjeno. Vinogradništvo zahteva težkega dela in negovanja skozi celo leto. Sredstva, ki se rabijo proti bolezni, to je galica, žveplo — je vedno dražje. Tvornice in delniške družbe, ki prodajajo, pa imajo na račun vinogradnikov milijone dobička. Davki vedno večji. Pridelek obremenjen s previsoko trošarino, povrh tega pa še stroga kontrola, da se omejuje z raznimi zakoni svobodna prodaja. Končno pa je odvisno še od naravnih višjih sil, ko razne vremenske nezgode uničijo v nekaj minutah ves pridelek. Od vinogradništva je odvisno na tisoče ubogih viničarskih družin, katere se po mnogih krajih daleč prenizko plačujejo. Nastalo je pereče vprašanje o zvišanju mezd vini-čarjem. Mezde bo mogoče zvišati le tedaj, če se bo dvignila cena vinu in omogočila bolj živahna trgovina z vinom. 2e več let se naša vina, ki so daleč na višji stopnji od šampanjcev m piva, več vredna, prodajajo po sramotno nizki ceni. Odločno zahtevamo, da v bodoče merodajna oblast poseže med one delniške družbe, ki imajo v zakupil galico, da se cena galice zniža. Trošarina naj se zniža vsaj za 50 odstotkov. Kot nadomestek naj se zatroša-rinijo druge umetne tekočine kakor šampanjec, pivo, špirit, ki so mnogokrat človeškemu zdravju v škodo. Oblast naj stopi na prste vsem tistim gosiilničarjem in vinskim kupcem, ki pančajo vino in si na ta način delajo velike dobičke. Kolikokrat se sliši tista žalostna tožba tujcev, da so v najboljših vinskih okoliših dobili po gostilnah slaba, ogabno sladka, močno žveplana vina, katera so morali drago plačati. Zahtevajmo dobro in domače štajersko vino ter podpirajmo domači pridelek, ki raste na lepi slovenski zemlji, po kateri; hrepeni tujec, da bi se nasladil božjih darov. V medsebojni vzajemnosti si pomagajmo ter vzljubimo naše vinske hribčke, ki so nam gl&vni vir naših dohodkov I i 28.772 din. Dohodki od občinskih podjetij pa se bodo znižali, od 8000 na 7700 din. Med dohodki moramo omeniti tudi prebitek iz prora-. čunskega leta 19"" 38. ki znaša 14.081 din. Proračun ubožnega sklada znaša 17.132 din, proračun veterinarskega sklada 4000 din in proračun odkupnine osebnega dela 7200 din. — Pevsko društvo »Vojnik« v Vojniku ima v četrtek, 16. marca, ob 8 zvečer pri organistu v Vojniku svoj IV. redni občni zbor. Tnrnišče. V sosedni Lipi je bil v ponedeljek. 27. februarja žalosten pogreb M. J., komaj 18 let starega fanta, ki je spet postal žrtev nesrečnega tihotapstva v noči od sobote na nedeljo, 26. februarja na nemški meji. Dobil je smrtonosen strel v trebuh, da je bil na mestu mrtev. Nosil je s seboj nekaiere prepovedane stvari. Ni še minulo leto, ko je padel iz te vasi na isti meji mlad mož in nekaj let že skoraj vsako leto pade kakšna žrtev, pa kljub temu se naši fantje ne iztrez.uijo. Pokoj njegovi duši! — Zadnjo nedeljo je pri nas zborovala zveza poljedelskih delavcev. Tajnik zveze gosp. Novak je v kratkih pozdravnih besedah otvoril zborovanje, nakar je šef borze g. Kerec obrazložil pomen in cilje organizacije. Več sto delavcev je napeto poslušalo govornika, ki jih je povabil na koncu na veliko zoborovanje za prihodnjo nedeljo v Soboto. Končno je bilo izvoljenih nekaj zaupnikov iz naše fare. Male Dole pri Velenju. Mnogo se piše v časopisih o našem velikem škofu Slomšku ki ga bomo mogoče krnalu častili kot svetnika Mi se smemo se posebno njemu priporočati, ker je v nasi župniji kaplanoval. Kakor je znano, je Slomšek previdel starega očeta od sedanjega gospodarja Gašperja Spesa, posestnika iz Matih Dol. \si smo torej dolžni, da prosimo in se priporočamo v vseh težavah, ki nam jih na-lagu življenje. Podzemelj. Prejšnji mesec je prodal svojo hišo in posestvo g. Lužar Andrej, trgovec in gostilničar v Podzemlju. Kupil je g. Tora» Ni ko, trgovec in gostilničar v Podzemlju. — Dne H. marca s«' prične 2. kmetijsko-gospodinjski tečaj v Podzemlju. Dekleta, ki se žele izobraziti v gospodinjstvu, naj se prijavijo na občini. — Mnogi, ki ne najdejo zaslužka doma, gredo iskat delo in zaslužek v Nemčijo. Prva partija je otlšla prejšnji teden. -- Veliko je bilo zanimanja za »Domoljubov et nagrade. Dva sta vendar dobila iz naše župnije. Ajdovec. Priprave za graditev prosvetnega doma napredujejo. Pretekli teden smo se lotili kamenja, ki smo ga cel teden lomili, in upamo, da ga bo Kar dovolj. Prvotno smo nameravali graditi (lom iz opeke. Sedaj so pa izračunali, (la bo stavba veliko manj staia, če bo zidana iz kamenja. Kamenje imamo doma, opeko pa In morali voziti od drugod. V tem predpustu je prosvetno društvo vprizoriM igro »Revček Andrejčeki. Igra je bila dobro obiskana in so bili z njo vsi zadovoljni. Preska - Medvode. Nova banovinska cesta pod gradom Goričane bo kmalu dograjena S em bo odprav jen veliki goriški klanec na banov,nsk, cesti. Obenem bo ta cesta vezala vasi Preska \ ase in Goriče z novim občinskim mostom pod papirnico v Goričanah. — Ne vemo kateri občinski tajnik pri občini v Medvodah je bi tako silno učen, da je prekrstil X;'7rk", V3S G°rif;e v spakedraliko Go' r ane. kakor beremo seda na goriških hišnih I T. V" ^T'"1",,'0 nased,a t"'11 vsa svetna oblast. Seveda dopadlo se mu je imenitno ime škofovske graščine ... tovarne na Ladji, ki no sila ime Goričane. - Občinski proračun l ' -930 rt ?Un, Na d-č»T osnovo 2-7 930 din se bo pobirala 70% doklada Nai- yec.it izdatki so za šole v znesku 226358 din .n. Sicer za Presko 120.000 d n e za amortiza C1JO nove šole, 3200 din pa za šolske "z,laike S ."Sitfs SM-fc* i-jgš lalo v proračun 21.500 din, za ubožce din. lako velike vsote da m 'ni i 14 — —.:.. .. u, - 'Kiitcrn se je dalo 39.150 občina za svoje ubožce. šmartin pri Kranju. Dne 25. februarja r spremili k večnemu počitku Jožefa DoIf„ posestnika v Zg. Bitnju, ki je doseirel «i. 1 štiri dni mani kot 82 let Bil je veren, pobože mož, naročnik »Domoljuba« menda odkar haja, skrben gospodar, ključar cerkve sv T*' inaža in član načelstva Hranilnice nad 30 iT Pogrešamo takih mož. Pokoj njegovi duši! )>! ostalim naše sož.aljel ... Sv; Pri Be. lili vodah. Dne 2H fe bruarju je umrla v 68 letu starosti Ne;„ Gohčmk ,z Belih vo. da. Bila je dobra i„ plemenita žena, veli. ka dobrot,lica reve-zev m prav p()Seb„a tlobtotnica romarske cerkve pri Sv. Križu. V njeno hišo so pri. hajali samo katoliški časopisi, v prvi vrsti seveda »Domoljub, --------------------------------katerega je pokojni.' , , ca zelo rada prebira, la. >se svoje otroke je vzgojila v strogo katoliškem duhu. Kako je bila spoštovana, je pričal njen pogreb. Pred hišo žalosti je domači pevski zbor zapel »Vigred se povrnec, na pokopališču pa > BI agor muc. Pogreb je bil ravno na prvi petek v mesecu, ki je posvečen presv. Srcu Jezusovemu. Saj je bila vneta častilka presv. Srca Jezusovega in ni zamudila prvega petka v mesecu, da ne bi prejeln sv. zakramentov, G. provizor se je od blage pokojnice poslovi! z ganljivimi besedami. Pokoj njeni duši, preostalim pa naše sožaljet Primskovo pri Litiji. Tukajšnja krajevna Kmečka zveza je imela dne 19. februarja 1939 svoj 3. redni občni zbor v prostorih osnovne šole na Primskovem. Ob izredno lepi udeležbi mož. fantov, žena in deklet je podal načelnik poročilo o dosedanjem delu zveze in r. bodočem delu, ki čaka novi odbor, da pritegnemo v našo edino stanovsko organizacijo Kmečko zvezo zadnjega moža, fanta, ženo in dekleta. Zu vse je mesta v naši Kmečki zvezi. Ze i! udeležbe je razvidno, du se tudi na Primskovem naši stanovski tovariši zavedajo pomena Kmečke zveze. Vsem tistim, ki pa še stojijo oh strani, kličemo: Tovariši kmečkega stanu, vsi v svojo stanovsko organizacijo, vsi v naše vrste, čim več nas bo. tem več bomo dosegli in pri; pomogli do boljših časov. — Pri nas st.i tudi ustanovljen« odseka MKZ fantov in MKZ (!-• klet, ki že lepo delujeta. Fantje in dekle edino v stanovski organizaciji Kmečki zvezi vaša boljša bodočnost. — Obiskal nas je tiuii načelnik OKZ Strman Lojze, ki je v lepili in jedrnatih besedah razložil delo glavnega odbora in o pomenn Kmečke zveze, v kateri lii moral biti organiziran sleherni naš kmet. 12 naših društev n Benbur r škofji Loki bo v kino Društveni dom od petka 10. marca do nedelje z.večer 12. marca. Ena predstava bo tudi v nedeljo dopoldne on pol 10 za bolj oddaljene vasi. ena pa v nedeljo popoldne ob 2 za obiskovalce iz zunanjih župmj-i Bevke. Prosvetno društvo v Bevkah bo priredilo v nedeljo, dne 12. marca ob 8 zvečer igro »Izpod Golice«. — Vabimo! i Fantovski ods»k v Starem tr<edno bil, je in bo ostal kmečki stan, in naše jelenu polje, ki so ga vekove z žuljuvo roko obdelovali, s svojim znojem rosili in s svojo levjo Škropili slovenski kmetje, je edina dediščina na Sega narda, ki nam je ostala po naših očetili. Zal ni slovenska industrija, ki poganja mu naših tleh, vsa zares naša, žal velik del slovenske trgovine, ki se med nami razvija, ni slovenska last, je pa slovenska naša kmečka lemijn. z zelenimi polji in gozdovi pokrit«, in naša naloga je poskrbeti, da bo ta zemlja naša vsa, do zadnje pedi! Na zelenem polju pa svetijo našemu narodu "tri zlate zvezdej Prva zvezda — vera naša, vera očetovska. Dokler bo ta zvezda našemil zelenemu polju, to je našemil kmečkemu ljudstvu svetila, bo ostal na varni poti naš kmečki stan in ves tluvenski narod z njimi Druga zvezda — beseda naša slovenska, miš mili materin jezik, l.e naš kmečki stan ie to ivetlo zvezdo varoval v vseh časih preteklosti in upajmo, da bo tudi za vse bodoče dni slo-vensko kmečko ljudstvo zvest varuh in branilec te dragocene zvezde slovenskega naroda, varuh našep slovenskega jeziku, obranjevalec prelepe slovenske pesmi! Tretja zve/da — kmečka stanovska zuvest, zavest skupnosti nas vseh slovenskih kmečkih ljudi. Našim očetom je bila ta zvezda zvezda Todnira v vseh bojih za »staro pravdo«. Tu rve/ila jih je vodila, ko so tisoči in tisoči žrtvovali svoje življenje za kmečke pravice in ia boljšo bodočnost prihodnjih rodov. Dokler in kadar je slovensko kmečko ljudstvo vodilu ta zvezda kmečke sloge in skupnosti, so v boju ;a staro pravdo zmagovali, so dosegali uspehe, j« slovenski kmečki stan napredoval, če pa so izeabili to zvezdo vodnico izpred oči, so med teboj neslo/ni doživljali le skupne — poraze. Zalo naj nam za naprej zvezde kmečke llanovske zavednosti, zvezda kmečke sloge nikdar več ne zaide! Tri zlate zvezde na zelenem polju so simbol llovenskega naroda. Pod tem simbolom so hoteli nekdaj že celjski grofje združiti vso slovensko zemljo, vse slovensko ljudstvo. Ni se jim posrečilo, ker niso umeli pomena zlutili ivezrf, ker niso poznali vrednosti zelenega polja. Zato jih je pokopalo prekletstvo vseh ti-«"fev kmečkega ljudstva, katerega so zatirali, enako kot je pokopalo večino vseh drugih pianov po naši zemlji, in z njimi vred je danes tudi mogočni celjski grad, ki je bil sezidan s krvavimi žulji kmečkega ljudstva — le kup razvalin! Simbol pa je ostal in dandanes združuje, ■pprav žal ne vsega, pa vsaj večino slovenskega »»roda. Da bo bodočnost našega naroda srečna, naj nikoli ne pozabi, da so njegov simbol tri zlate zvezde na zelenem polju, to jc, da je temelj slovenskega naroda kmečki stan. Ker le na zelenem polju raste žitno klasje, simbol »mečkega stanu in simbol uspešnega dela! Zato "aJ slovenski narod naš kmečki stan upošteva, naj niu pomaga k rešitvi in napredku. Zavedati e moramo vsi, da je usoda slovenskega naroda avezana še vedno nn usodo slovenskega kmeč-«v»rrS'an" ('a m°rejo slovenskemu narodu ,c"'! tri zlate zvezde le na zelenem polju! Pomni! Tvoje življenje zavisi od zdravja od d 9 7 Domoljuba« za njihovo velikodušnost lepo zahvaljuje, vsem naročnikom pa priporoča, da se na sledečo tvrdke, pri katerih bodu redno najbolje poatreženi, redno obračajo. — Ic tvrdke so: p j. GORICA R, manufaktura, Sv. Peira c. 29, Ljubljana. SPLOŠNA TRGOVSKA DRUŽBA, trgovina s kolesi in šivalnimi stroji, Tyršcva38: Ljubljana. }. VILHAR, urar, Sv. Petra e. 36, Ljubljana CIRIL PODRŽAJ, brzoparilnik), gnojnične črpalke itd., Ig pri Ljubljani št 147. FR. STUPICA, trgovina t šeleauino, kuhinjsko posodo itd., Gospesvetska c. Lj.ibljana. A. CORKC, trgovina g kolesi, motorji itd., Tvršera cesta 1, Ljubljana. F, K. KOLLMAN, trgovina porcelanst« in steklene posode, Mestni trg 16, Ljubljana. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA, Pred škofijo, Ljubljana, IGN. VOK, trgovina šivalnih strojev in koles. Tavčarjeva uliea 7, Ljubljana. DROBI SNE Podkve iz Uuralaminija. Francoski atr&kovni to 'Revue de 1'Alumioium« poroča, da delajo v zadnjem času pty.kuse s podkvami iz duraluminiia, i" licer *a dirkalne konje. Računajo, da pomenijo pri dirkalnem konju t kg težke podkve toliko, kolikor 8 k;> na hrbtu. Zato so za te konje že pred časom izdelovali podkve, ki so tehtale samo' 200 tramov. Toda nove podkve iz duraluminija tehtajo le 40 do 60 gramov, v skrajnem primeru 80 gramov. To pomeni olajšanje leže na vseh Štirih no-fah za 500 g ali 4 kg na hrbtu. Duraluminijaste podkve pribijajn na kopita z mehkimi jeklenimi ieb.;i in so trpežnejše od železnih podkev. Pogonj za brezdJmci. Mestne oblasti v sovjetski Moskvi napovedujejo nov velik pogon za zapuščenimi otroki, ki se potepajo v tisočih pa me-V m, » predmestjih ia «o poatali javna nevarnost, v zaoniih treh tednih so oblasti napravile obširne P»Uone in so polovile 1200 otroških brezdomcev. « nekatere otrok« «o oblasti mogle izslediti star-" ™ «o jim jih vrnile, drugi pa eo bili poslani v glasna otroška vzgajališča, ki jih vodi tajna Policija GPU. Vsega skupaj je bilo v zadnjih treh 11.000 takih slučajev, da so morala sodi-*a nas'°Pati proti potepuštvu otrok in kaznovati „ J starše zaradi zanemarjanja vzgojnih dolžnc^ti. ih pa ni bilo mogoče najti niti očetov Boljie""i" " ?'roc' 0 "i"'1 SP'0'1 pojma niso imeli. V 7000 Jfi mater ter blat 7 Sam' s ST°io »vzgojo« rinejo otroke v 0 nato pa kaznujejo stare namesto — sebe. Gluhonemi bodo slišali? 7.e dve leti in pol vr-tL * '"Mjitakl gluhonemnici v Budimpešti po-v«ro'ien' do£naii najvažnejše činitelje sluha, No- p0le. ; Psom, ki ao bili še v stanju redne sle-"e del i 60 'zreza'i naiboli bistvene sestnv->o ii.ip uSnega organa. S posebnim postopkom e Pokazal 116° od niti žensl'e 8 prirojeno giuhonemnostjo, 'ako daleč H laUBkeSa '*la dane« »pravili 'loveški at' ",?r<: ž«, slišati iu umeU običajen filae v bližini ušes. Mali oglasnik JH^JSMS* i? T ,Pr°"ior za enkral Din s- Naročniki »Domoljuba« plačajo samo Prt ti tiMj rabljen toda v dobrem stanju, prodam ali zamenjam za težak voz. Jamnik, Podreča ŠL57 p. Smlednik. 7020 bg mi Goreniavas štev. 16 pri Retečah. Uianra sprejme /tolar Avgust, Pod-smreka 10 (Šmartno) p. Dobrova. otrokom sprejmem. — Naslov v upravi Domoljuba pod štev 3088. Dob Hmsčhi mi sprejmem. Nastop takoj. Plača ISO din mesečno Vincenc Jurliar, Medlog, Celje. iafcnič, ^rSe kmetije, želi znanja v svrlio ženitve, s kmečkim dekletom v starosti 25—30 let s 40.000 din gotovine. Ponudbe poslati na upravo Domoljuba pod značko: »Sreča« štev. 3162, Sladfco seno večjo množino, naprodaj. — Župnišče Grosuplje. siHinin"j7re,akrCka sprejme. — Ljubljana, Vodnikova cesla 111. s hrano in stanovanjem spreimem takoj. Ivan Kubelj. krojaštvo, Žužemberk '2(5. v dobrem stanju, ugodno proda Kalan, Suha 16 pošta Kranj. Sprejme se hlapec k živini in za poljska dela. Ahlin, Ježiea 16. Šivalni stroj pogrezliiv, naprodaj. Brezovica 16, pri Ljubljani. malo rabljeno, proda ali zamenja za ročno Dolenc Peter, Šmarea št. 83. poŠta Kamnik 15 paniev --------A.-Z. <2nidar- šičev) in 15 panjev kranjičev. Kersnik M., Leše št. 33, p. Brezje. Vino in sadjevec prvovrstno sortirano, od 60 litrov naprej, razpošilja: Posestvo »GRfC« pri Mariboru. agilne, sposobne poverjenike in zastopnike po vseh krajih Slovenije za nabiranje novih članov varčevalcev in posojilojemalcev. Resnim, vztrajnim sotrudnikom nudimo ugodno priliko trajnega zaslužka. Pismene prijave sprejema Posojilnica Moj dom, Ljubljana, DvoFakova šlev. 8. Kupujem stalno Staječ !ss cfjohramov" Ponudbe pod ,S sečnim dovoljenjem'na upravo Domoljuba SL 2028. Mo SBOO s,;ioma?e češplje za saditev ima naprodaj. J. Žerovnik, Hruševo, p. Dobrova. Vrar dobi tieio na dom. — Ponudbe z navedbo zahtev na upravo lista pod šifro »Soliden« št 3480. knjigoveSko in - fotografsko, naprodaj. — Prelogar Ignac. Praproče.Št.Vid pri Stični. 3ajca za valenje štajerskih kokoši, komisij. Izbranih živali, nudi perulninarstvo A tub rožič, Gaberje, Dobrova. Po pošti ne pošiljam. Slatffio sena 15 do 20 tisoč kg proda Strajnar. Zg. Duplica 5, Grosuplje. Mošiio športno halo naprodaj. Kožarje 69, Tržaška c. tlcnia domačega izdel-U»niB ka niKii naj. upodneje obrtnikom in kmetovalcem Lavrič, usnjarna, Šentvid pri Stični. m i »rtom v Domžalah ugodoo naps"®d8j- — Naslov v upravi pod št. 3491% Trtrcvellslii cement Storijo, lepenko, žico, žičnike. barve, špecerijsko in manufakturno blago najceneje pri1 MOmrj-u, Grosuplje. Semefashi hP0Bini> Oneida - Jubel - Wohlt- uiann. Priznan po osrednji komisiji za semenogojstvo, dobavlja Kmetska gospodarska zadruga v 6t. Vidu pri Stični. Vsa&! ssffbl - drallni nudimo stalen zaslužek doma. - Pišite: A nos, Maribor. Hiša naprodaj na lepi sončni legi. zraven čez 5000 m3 travnika io gozda. — Vprašati pri Marinko Ivan, Vnanje gorice 17, Brezovica pri Ljubljani dobro ohranjen, ugodno nanrodaj. — Slapničar, Suha 29, Kranj. Semensiii tirempir zdrav (oneidovec), prodam. Anton Stember-ger, Mirna peč. Prodam stolpno »ro (cerkveno) skoro novo. Ogleda se jo lahko pri kovaču Francu Pisoveu, Zg. Besnica 5, Kranj. ŠiHihlnjO " Zečka dela sprejme Jenko Pavla, Dravlje, Vodnikova cesta 250, St. Vid nad Ljubljano. flablirn 14-18 letno, USnIICu k otrokom in za druga dela, se sprejme takoj. — Istotam se sprejme 2 mizarska pomočnika in vajenca. Sitar, Str.ihel, Novo mesto. SprBjmem služkinjo za vsa kmečka dela. Avsee Franc, Dol pri Ljubljani. Breia hrana domb!eV rica, se proda. Denna stja, Dravlje 85. Damslio hala naprodaj Brezovica 16, pri Ljubljani. Sadnega drevja večjo množino, raznih sort, močno razvitega, ima naprodaj Hafner Franc, Sv. Duh št. 16, pošta Škofja Loka. Knjig*d0 ohranjene, poceni prodani. Posebne ugodnosti imajo knjižnice. — Naslov v upravi Dotnoljuba; Številka «465. Za ssaše družino vsa oblačila, posebno moške obleke in perilo si nabavite najboljše in najcenejša pri Pre-fkerju, Sv. Petra c. 14, Ljubljana. Fanta 13—let vaie" Bfliua nega kmečkega dela, sprejme Franc Pležko, Kožarje 34, p. Dobrava. Deutz- Diesel motor, lahek, 5 ka., zelo priporočen za mlatilnico, slamore-znieo, sekularko itd, Juvan, Ljubljanska cesta 34, Domžale. Čevljarski stroj levoročni, poceni pro dam. Naslov v upravi lista pod štev. 3493. zdrav naprodai. 2ea-njar, Seto 14, Laverca. več mizar, pomočnikov in vajencev. — Sitar, Smihel, Novo mesto. tila fgepeloe) dobite po znižani ceni v že-leznini — Fr. Stupira, Ljubljaua, Gosposvet-ska cesta 1. Krava s telita dobra mlekarica, je naprodaj v župnišfu v Krašnji, p. Liikovica. popolnoma novih in 36 šivalnih strojev prav poceni naprodaj pri »Promet-u« (nasproti križanske cerkve). Tudi ob nedeljah -dopoldan na ogled. Semenski lirsmpir 5000 kg, prodam. Coš, Perovo, Grosuplje. Šivalni stroi pogrezliiv, prodam — Hermes, Stari trg 21/1. Služkinjo Ppridno,'za vrtna dela in pomoč v gospodinjstvu sprejme M. Lešnjak, Dev. Mar. V Polju 35, h 3 din. koruzni zdrob in inoka 2 din, graham moka r.a sladkorno bolne'5 din. Razpošilja iko množino po povzetju. — Sedej Pavel, umetni mlin, Javornik na Gorenjskem. r Pomlad.. Kakor narava, tako Je obnemoglo tudi naše telo ter so le s težavo bori proti boleznim. Zato mu moramo pomagati in ga napraviti odpornega in zdravega. Očistiti ga moramo telesu Škodljivo navlake ter mu dovajati nove, osvežujoče sokove. Zato se priporoča naravno zdravljenje s „ PLAN IN K A"- čaje m ki je večinoma pripravljen iz najboljših planinskih zdravilnih rastlin, katerih koristno delovanje priznava že znanstvena medicina, Dolgoletna skušnja nam potrjuje, da Je »Plnninka« zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker so njegove sestavine vzete ls znanstvene, deloma pa tudi iz ljudske me* dicine. »Planlnka« zdravilni čaj Je dober regulator za čldčenje In obnavljanje. Zato je zdravljenje t»—12 tednov s »Planinka* čajem a Bahovec izredno dobro: - pri slabi prebavi ln zaprtju, pri nerednem delovanju črevesja, pri napetosti In omotici, glavobolu, nespečnosti In zgagi, pri obolenjih sečne kisline, pri oholpnlu jeter ln hemoroidov, pri nervozl fn živčnih boleznih. Zdravilni čaj »Planinka« pospeSuje fek. Zn- ? htevajte v apotekah izrecno »Plnninka« čaj g Bahovec, ki j« samo tedaj pravilen, če Je P zaprt in plombiran ter nosi ime: MR.BAHOVECAPO™L LJUBLJANA _ , 91 . " ' v , • ' ' ••'""XV. p BISTER FLUID je za masažo pri ra/.nib poškodbah nog in kit, pri rev-matizmu ter pri težkem delu. BISTER prašek prepreči mnogotere konjske bolezni, posebno pa nadrho. MLEKIN je sred stvo za pomnoženje mle ka pri kravah, za preba vo in celo pomišljanje. Navodilo priloženo. Bister tluid mala steklenica Din Um 10-, veliki Din 16"-. Poštnina od 8-10 Din. Drogerija Ivan Kant. Ljubljana Nebotiitiik GnojnHtae črpalke brzopariiniki G fl Ei i Štedilniki BBHHnm novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi 10-letna garancija, najnižje cene, izdeluje Podfiaj Ciril, Ig 147 p,j ljubfja(,| nihP^H*^i,?P°1f,r,am/-aiJnaSalce neresnič- Pcžnik Ciril, Tine je bil bolan, zalo je naročil svojemu sodelavcu Krancelu, naj tudi njegov denar vzame v soboto pri izplačilu. France je prišel v nedeljo zjutraj domov: »Ne smeš zameriti Tine, ampak ves tvoj denar sem zgubil » »Kato to?« ee je čudil Tine. »Saj veš, slara navada, kvartatl sem prifel, in če bi ne bil pravočasno prenehal, bi bil še svoj denar zaigral, ne samo tvojega.« Posestvo s gospodarskimi poslopji, ter lepo enonadstropno hiso v trgu, pripravno ludi za trgovino ali gostilno bo prodala na iavni dražbi Hranilnica in posojilnica v Žužemberku v nedeljo, dne 12. marca 1939 popoldne na licu mesta v Žužemberku, - Parcele se bodo prodajale posamezno, ali pa skupno. strešno i„ ti, (l»o vseh vi,! o >ekrV"Vr,hl' pite p» zelo ugodni ceni in plačilnimi pogjjj ^ Opeko JANKO KONCU Od semena zavisi kakovost in višina pridelka. Po zmernih cenah smo priskrbeli od domače selekcijske jtostajs oplemen)eno seme jarega ječmena in ovsa Ravno tako smo m. kupili našim prilikam prilagodeno seme domač« defelfe In lucerne, ga očistili od predenice, nakar je preizkušeno na čisločo in kaljivost po določilih norm o kontroli semena. Ravno tako zamoremo garantirali za prvovrstnost travnih semen (n njihovih meSanlc, ker so ta semena ,_pred uvozom bila analizirana. Razen tega imamo na zalogi razna druga semena. Cene so razvidne v posebnem ceniku, ki si na zahtevo dopošlje. Nabava semena je zadeva zaupanja in radi tega se obračajte pri nabavi na Kmetijsko družbo r.n..L v (jubilant, Novi trg i ali na njena skladišča v Celju, Koniicah, Mariboru, Novem mestu in Brežicah. Ohifaji na Kitajskem. Porofene Kitajke mečejo kamenje na slona; ako ostane kamen ti hrbtu istega, je znamenje, da bodo postale matere. — Ako prideš h Kitajcu na obisk, ne smel vzeti klobuka z glave, pač pa vzemi proč svoja očala. ,Net» Prima' in .Lada* separatorii (posnemalniki) in pinje IM""11 ko nalholJAl »eparatorjl »eiianjoDtl, odllkovnnl na »ve-lovnih razstavah, sfotlne zahval. Najprlljiililjenejfil Bfparatorjl domačih mlekern •La«ta< btzapirilnikl. l«bleal bi bakreiil ,Ro»al' Hvala) stroji Glavno zantop. in »ktadllfe: ING. L. TEMKfN Zagrab, VlaJha 88 Rnjonski zast opnik i v Slive- nlJliVInkoSl.piiak,Trebnje, Ito Tomailn. HlikovMIca. Selca nail Skotjo l.»k<>; Jakob Kraim, Nove Laze P'1 Kočevju ISOEM ZASTOPNIKE^ Advokat dr. Igo Jane naznanja, da se je preselil s svojo pisarno v Kostanjevico na Krki Sadifirii! Te®eli'«»>h poceni boste uničili škodljivce ® *■ • na sadju s pomočjo domačega sredstva w — »»-i« n |>uimitj<> uomacega sredstva su\\ Mijobran Tisoči sadjarjev so se prepričali o tem. Dobi se pri trgovcih, ki prodajajo sredstva proti škodljivcem ali direktno od n« Zahtevajte brezplačna ilustrirana navodila. JiigoslavenskoShelldd Maribor, Glavni trg 24 naročnino, In«* o prave i M-Oi