Glasilo občine Logatec. 15. julij 2005. letnik XXXVI. št. 7 ^ Logaške bodo spet Logaške novice ^ Upravni center na obz ^ Inšpektorji prihajajo na obisk - pogovor z vodjo inšpektorata ^ Asfalt tudi na Jeršičev ^ Ivankin muzej pod kozolcem \> Veris - 2005 ^ Krpan iz lipovine ^ Koncertni odmev izpod obokov sv. Barbare ^' Nina - državna prvakinja ^ Županovih petič kar 26 ^ Med zlatoporočenci Najprej Od prazničnih zastav do stičišča Tržaške s Titovo Na šentjanžcvo smo pred 14 leti razglasili samostojno državo, naslednji danje Jugoslovanska ljudska armada želela v imenu »Milošcvićcvega bratstva i jedinstva« pohoditi del svojega ljudstva. Mi pa niti zastave ne izobesimo. Da bi se s kako slovesnostjo spomnili tega zgodovinskega trenutka, pa komaj komu kane na pamet. Pomladni čas je tako rekoč pomlad-il tudi naše ljube stranke: DS, SDS, DcSUS, SNS. Toda samo »upokojencem« je uspelo zamenjati predsednika. Zaradi Matildinc bližine je treba funkcije hitreje zamenjavati. Kaj menijo ciniki o odpiralnem času trgovin ob nedeljah. - 1. cinik: naključni državljan, ki gre v nedeljo v trgovino po zobno ščetko; 2. cinik: Breda Kutin je za možnost izbire, hkarti pa izrecno proti zapiranju trgovin; 3. cinik: najboljši sosed Jankovič, ki pravi, da se je ljudem zdelo trapasto, zato niso šli na referendum, ki je kljub temu uspel. Ne verjamem, da niste kakorkoli že uejeli na uho, da so nekatere pravne osebe dolžne več milijard v pokojninsko in zdravstveno blagajno; davčna uprava pa se v takih primerih skriva za nciformiranostjo zaradi programsko zastarele računalniške tehnologije. Temu bi lahko verjeli, če se ne bi ne-pravni osebi dogajalo povsem drugače. Če nc-pravna oseba ne poravna svojega dohodninskega dolga, ga DURS v hipu pozove k plačilu dolga in zamudnih obresti. Le s kakšno računalniško opremo izsledijo nc-pravno osebo, magari za nekaj beličev, pravnih oseb pa jim ne uspe izslediti za debele milijarde?! Karol Jakubowicz, predsedujoči odboru za medije pri Svetu Evrope je namero o spremembi zakona o RTV salomonsko pojasnil: Novi zakon o RTV je »potencialni recept za katastrofo« (in s tem potolažil opozicijo!), "lahko pa bo odlično deloval" (in s tem potolažil koalicijo!). Temu bi sc reklo: diplomatski slovar po meri Evropske unije. Novi upravni center v Logatcu bo na nekdanji jaklevini na vogalnem zemljišču Titove in Tržaške ceste; skoraj vse je že določeno, le za vhod se še ne ve, ali bo s Tržaške ali s Titove ceste. Do septembra pa kar najbolj spokojno počilnikovanje! Urednik Dober dan - gospod župan Naravnost iz županove pisarne! Župan Janez Nagode. Dvofaznost prenove Notranjske ceste Kmalu bodo stekla prenovitvena dela na Notranjski cesti od križišča s Cankarjevo do martinjskega krožišča. V prvi fazi se bo Primorje iz Ajdovščine lotilo utrditve in obnove opornega pokopališkega zidu; v tej fazi bosta vgrajena tudi vodovodni in kanalizacijski vod. Do konca oktobra pa bo prenovljena cesta, vključno z razširjenim pločnikom, javno razsvetljavo in parkirišči. Še slab kilometer boljše ceste proti Medvedjemu Brdu Podjetnik Anton Trevcn iz Rovt že izvaja zemeljska in utrjevalna dela na cesti na Planinah. Do konca julija pa bo 980 m ceste dokončalo z asfaltno prevleko ajdovsko podjetje Primorje. Na vsak način bo cesta pripravljena do tradicionalnega kmečkega praznika na Medvedjem Brdu. Upravno središče Glede na dejstvo, da nam denacionalizacijski upravičenec lahko vsak čas odreče gostoljubje, je Občinski svet sprejel predlagano pobudo, da se lotimo gradnje Upravnega centra. Ta čas tečejo živahne aktivnosti za sklenitev pisnega dogovora o skupni nameri, s katero bi sfinancirali naložbo. Med resne interesente smemo šteti poleg občinske uprave tudi službe Upravne enote, Davčne in Geodetske uprave, Centra za socialno delo pa morda še koga. Pridobiti bo treba podatke o velikosti in številu potrebnih prostorov za posamične interesente. Računamo, da bomo Na naslovnici: Na šentjanžcvo Foto: France Brus Upravno središče ho na nekdanji Jaklevini. v doglednem času tako daleč, da bomo lahko pripravili razpis za naročilo idejnega projekta. Zemljišče, ki ga nekako uokvirjata Titova in Tržaška cesta, je že odkupljeno in če ne bo resnejših zapletov, zlasti okrog finančnih aranžmajev, bo upravni center nared v letu 2007. Končno voda tudi iz vrtin v Cuntovi grapi V Cuntovi grapi sc odvijajo dela po načrtu; predvidoma bo voda iz vrtin v tamkajšnji grapi priključena na javni vodovod avgusta letos. Pred zimo bo dokončana tudi prenova ceste proti Strmici in dalje proti vrtinam. Sočasno sc s cesto prenavlja tudi vodovod in gradi kanalizacijski vod; oboje bo na voljo tudi ondotnim vikendom. Počitniško investicijsko vzdrževanje Med počitnicami bo domači podjetnik Markič, s.p., prenovil streho na šoli »Osem talcev« v Dolenjem Logatcu. Na južni fasadi pa bodo zamenjali desetero oken; za posel se zanimata KLI Logatec in Kovinoplastika Eož. Celotno delo velja IX.500.000 tolarjev. Nekako sočasno bodo iz sredstev investicijskega vzdrževanja obnovili tudi zadnji del sanitarij v vrtcu Kurirčck. Martin Koren Izza svetniških klopi Od presenetljivih zasukov do upravnega centra na obzorju Junijska seja občinskega sveta spet izglasovala Logaške novice - Začasno o Lokalnem programu kulture - Za upravni center Logaške bodo spet Logaške novice in ostanejo pri svojem Svetniki so na junijski seji razpravljali o predlogu odloka, ki naj bi spremenil in dopolnil Odlok o ustanovitvi občinskega časopisa »Logaške«. To, da se povrne polno ime »Logaške novice«, kakor seje glasilo imenovalo od leta 1970 do 2002, ko se je nekomu zahotelo, da si je prilastil ravno to ime, potem pa se mu je iz neznanih razlogov odrekel, je bilo za vse svetnike bolj kot sprejemljivo. Tudi zoper to, da bi se besedi »število strank« nadomestili z besedama »udeleženci volitev« ni bilo nobenega nasprotovanja. Ko pa bi se naj določilo, da naj »Časopis izhaja praviloma štiri krat na leto«, seje sprožila razprava, kije dodobra poenotila koalicijska in opozicijska stališča. Potem ko je direktorica občinske uprave Alenka Gorza Jereb predstavila predlagane novosti, je povzel uvodna pojasnila tudi župan Janez Nagode, ki je menil, da je prav, da se časopisu vrne nekdanje ime. Vključevanje v razvojno regijo naj bi podprli tudi s skupnim časopisom, ki bi ga kreirala Regijska razvojna agencija z možnostjo sofinanciranja do 50% iz razvojnih skladov. Logaške novice pa ostanejo, tudi z enakim načinom distribucije. Franc Godina, LDS, je zatrjeval, da svetniki menijo, kako ni v redu, da bi logaški časopis skrčili od desetih na štiri številke. Pri tem seje retorično vprašal: Ali so Logatčani siti Logaških? Drugo pa je vprašanje uredniške politike, ta je lahko nekomu bolj, drugemu manj všeč. Na vsak način velja časopis za dober vir informacij, zato je smiselno, da ostane v sedanjih okvirih. Kako je z regijskim časopisom, še ne vemo. Zato je predlagal črtanje 3. člena predlaganega odloka, ki govori o tem, da bi časopis izhajal praviloma štirikrat letno. Ladislav Puc, N.Si, je bil mnenja, da bi bilo treba urediti še marsikatero stvar, predno bi spremenili odlok. Splošno pa je znano, da v občinah, kjer so že vezani na regijska glasila, ohranjajo še vedno občinske časopise. Janez Smole, LDS, je soglašal z dobrim pravno formalnim zastavkom svetnika Puca. Logaško glasilo izhaja že dobrih 30 let, prav dobro pa sc spominja prvega samoupravnega sporazuma, ki je zagotavljal nemoteno izhajanje časopisa za občinske potrebe. Morda bi bilo bolje, če bi določili, naj Logaške izhajajo najmanj štirikrat na leto. Boris Hodnik, LDS, sporno besedilo razume tako, da bi časopis izhajal vsaj štirikrat na leto, lahko pa tudi večkrat. Nikakor pa ne gre za ukinjanje Logaških, ki naj bi še naprej informirale občane, morda v nekoliko zmanjšanem obsegu, glede na sočasnost regijskega časopisa, ki bi bil kot štirinajstdnevnik aktualnejši. Stanislav Nagode, SLS, sam dopisnik in član uredniškega odbora podpira izhajanje občinskega glasila, zavedajoč sc poslanstva tega medija, zato tudi sam predlaga, da se črta člen, ki bi ožil izhajanje občinskega časopisa. Urednik pa naj odgovorno ravna skladno z uredniško politiko in s proračunom. Ladka Furlan, SDS, dojema, | da se ob zadevi postavlja več vprašanj: katere logaške teme bo zajemal regijski časopis? Zadeva z regijo je pa tudi še v j zraku, tu pa govorimo o regijskem časopisu; kakšen denar bo potreben za regijski časopis? In tako dalje. Za zdaj pustimo Logatčanom časopis. Svet bo lahko kasneje stvari še drugače preurejal, upoštevajoč nove okoliščine. Menim pa, daje logaška občina dovolj velika tudi za središče Notranjskih novic. Že razprava je pokazala, kam se nagiba volja svetnikov, da se, bo pa tako nagnila zoper predlagano krčenje občinskega časopisa, je bilo kar težko pričakovati. Namreč, od 21 prisotnih svetnikov so za krčenje glasovali le trije, 16 jih je bilo proti, dva pa nista rekla ne bcm ne mcv. In tako bodo Logaške novice ostale pri utečenem izhajanju. Začasno o Lokalnem programu kulture Dalje so stekle stvari dosti hitreje. Pravilnik o sofinanciranju akcij zaščite kulturne dediščine v občini Logatec je bil sprejet brez razprave. Ob Lokalnem programu kulture občine Logatec 2004-2007 so svetniki priznali, daje bilo za pripravo akta veliko truda, obžalovali so le nekatere nekonsistentnosti, vnašanje prilog med programsko gradivo, kar jc ustvarjalo nedovoljšno preglednost. Skratka, kaže se potreba po izčiščenju sicer bogato pripravljenega gradiva. Ob koncu razprave je obveljalo, da se sprejme Lokalni porgam kulture začasno, upoštevajoč popravke iz razprave; do jeseni pa naj se pripravi čistopis, o katerem bo občinski svet ponovno odločil. Osnovna šola na Medvedjem Brdu naprodaj Brez posebne razprave so svetniki soglasno potrdili prodajo stavbe nekdanje osnovne šole na Medvedjem Brdu (sedaj obšolski center Medved) Ministrstvu za šolstvo za dobrih 15 milijonov tolarjev. Kupnina pa naj bi bila osnova za odkup Zadružnega doma, ki naj bi bil namenjen potrebam krajevne skupnosti Trate. Na obzorju novi Upravni center Župan Janez Nagode je predstavil občinskemu svetu začetne aktivnosti za izgradnjo Upravnega centra. Denacionalizacija bo nedvomno vrnila upravičencu - Deželni banki - obe stavbi na Tržaški cesti s pripadajočimi zemljišči. Upravni center naj bi se namenil potrebam občinske uprave, upravne enote. Izpostavi davčne uprave, Izpostavi geodetske uprave. Centru za socialno delo, inšpekcijskim službam in še komu. Med štirimi lokacijskimi možnostmi, kot so: stara sodnija v Gorenjem Logatcu, prostori na Brodu (Komunalno podjetje idr.), novogradnja ob Titovi cesti in novogradnja na Poštnem vrtu, sc kaže najprimernejše zemljišče ob Titovi cesti, saj je tam mogoče zgraditi poslovne prostore z vso infrastrukturo, tako rekoč v središču naselja. Svet je soglasno pooblastil župana za ustrezen dogovor z vsemi interesenti za upravni center. Hkrati pa sc naj pričnejo postopki za izdelavo idejnega projekta. Če bodo rojenice dovolj naklonjene, se lahko zgodi upravni center že v letu 2007. Špela Istenič C4 M CZ O -J svetniških klopi Svetniki sprašujejo - župan odgovarja Janez Smole, LDS, je opozoril na afero Zdravstvenega doma Logatec, o čemer pišejo tudi mediji; stvar je po njegovem mnenju toliko bolj nerodna, ker je vanjo vključena tudi občina kot ustanoviteljica javnega zavoda, pa tudi občinski svet, saj so v svetu Zdravstvenega zavoda, ki je sprejemal vprašljive sklepe, tudi predstavniki občinskega sveta. Zato' predlaga, da se naj svetniki ogradijo od problemov zavoda. Občinski svet se mora na vsak način seznaniti z ugotovitvami in poročilom računskega sodišča. Županje pritrdil, daje v Zdravstvenem domu bilo nekaj narobe, vendar za leto 2003. Res je tudi, da sta v sedemčlanskem svetu zavoda le dva člana ustanovitelja. V tej zvezi se že razmišlja o spremenjeni strukturi sveta, v katero naj bi imenovala občina kot ustanoviteljica 4 člane; celo predsednik sveta bi moral biti izmed predstavnikov ustanoviteljice. Pa tudi ministrstvo ni bilo najbolj natančno z navodili, kako ravnati z izplačili plač v zdravstvenih domovih. Ker ni ustreznih navodil, kako plačati direktorja za osnovno dejavnost in kako zadelo v ordinaciji, je vsak zdravstveni dom izplačeval prejemke po svoje. Tako je bilo na to temo v Sloveniji eno samo pozitivno poročilo računskega sodišča. Na vsak način pa bomo morali zagotoviti izrazitejši vpliv občine pri odločanju v javnem zavodu. ^^^^^^^^^^^^ Stanislav Brenčič, SLS, eden od ■ članov sveta Zdravstvenega doma, je I opozarjal na potrebo po preoblikovanju I sveta v tem zavodu, zlasti spričo odločanja ^^^^*»>Sr>J^B " proračunu zavoda in nagrajevanja I direktorice zavoda. Na pisanje medijev ne fe^H^^HJ da nič. Svet pač mora delovati odgovorno. "^^H Sinoćnja analiza na seji sveta je šla od točke Hh I do točke in svet zdravstvenega doma bo '^^BB moral dati jasen odgovor. Velikih nepravilnosti po zaključnem računu pa ni. V kritičnem letu 2003 pa je svet deloval v drugačni zasedbi. Občina kot ustanoviteljica zavoda mora biti zainteresirana, ministrstvo pa mora dati ustrezna navodila glede izplačevanja nagrad. Na vsak način bo treba voditi ločeno plačo direktorja od prejemkov direktorja za zdravniško delo. Ne kaže pa zadeve napihovati; kriminalisti bodo predstavili svoje ugotovitve tudi ustanovitelju občini. Zdaj v zavodu ni slabega stanja. Stanislav Nagode, SLS, ki je član kar treh svetov javnih zavodov, ugotavlja prešibak vpliv občinskih svetnikov v teh zavodih, posebno pri sprejemanju finančnih načrtov in finančnih realizacij. Zato bi bila dobrodošla potrebna poročila o delu posameznih javnih zavodov. Vladislav Puc, N.Si, je tudi T menil, da bi morala imeti občina večino v svetih javnih zavodov. Direktorica Turkova | še vedno ni predstavila svojega programa, ki ga je obljubila ob imenovanju. Nato je vprašal župana, kaj je vendarle z vodovodom do stadiona, ki ima pridobljeno gradbeno dovoljnejc, delni lastnik zemljišča je občina, od nekaterih lastnikov pa bi bilo | treba pridobiti le ustrezna soglasja. Zanimalo gaje tudi, kdaj bo opravljena sanacija strehe, fasade in tal v športni dvorani in kdo bo plačal nastalo škodo. Nadalje je Puca zanimalo, kako je z dogovorom med našim županom in sosednim županom glede dovoza odpadkov na občinsko odlagališče. Spraševal je tudi, na koliko programov, ki bi se financirali iz sredstev KU, kandidira občina, in končno: kdaj da bo naslednja seja občinskega sveta, glede na dopustniški čas. mm Župan je pritrdil, da je gradbeno dovoljenje za vodovod na Sekirico pripravljen, vendar velja še malo počakati, ker se obeta sofinanciranje države. Glede reklamacij, ki bremenijo izvajalca, pa je župan zagotovil, da bodo izvedene do 20. avgusta letos, glede dovoza odpadkov želi županstvo sosednje občine doseči nižjo ceno. Na zadnjo pisno ponudbo, ki jo je župan poslal županu sosednje občine, pa še ni odziva. Občina namerava kandidirati v regiji s štirimi projekti (sistem ĆN in primarnih kanalizacijskih vodov) v sodelovanju z občinami, povezanimi v program »Čiste Ljubljanice«. Občinska seja pa se načrtuje za 21 .julija; datum pa bo odvisen tudi od dospetja poročila računskega sodišča. Martin Koren 7T Med seboj Zaradi urejanja okolja, ne zaradi kazni Aleksandra Velkovrh, dipl. gradb. inž. s specializacijo v javni upravi in z izkušnjami iz gradbene inšpekcije, od 1. aprila vodja medobčinskega inšpektorata, je v pogovoru predstavila področja dejavnosti in naravo dela inšpekcijske službe Katere občine poleg logaške še sodijo v vaš inšpektorat? No, poleg logaške občine spadajo pod pristojnosti našega inšpektorata še občine Brezovica, Dobrova-Polhov Gradec, Borovnica in Vrhnika Kje vas pa lahko poiščejo naši občani? Sedež našega inšpektorata je na Vrhniki; na Logaškem bova s kolegom inšpektorjem delovala v četrtkih, vendar večinoma na terenu, čeprav bom imela pisarno v stavbi na Tržaški 13 poleg Geodetske uprave. Najzanesljivejši kontakti z našo inšpekcijo bodo telefonski ali pisni prek občinske uprave; inšpekcija pa bo lahko na terenu še isti dan. Med ljudmi je inšpekcijska služba za ene zaželena, za druge strah vzbujajoča. Kako bi jo opredelili vi? Ja, strah pred inšpekcijo je odveč. Res je inšpekcijska služba po svoji naravi represivna, vendar najprej opozarja na napake, pomanjkljivosti, na kršitve občinskih odlokov. Šele ko opozorila ne zaležejo, seže po kazenskih določbah. Izkušnje kažejo, da se večina stvari vendarle reši uspešno že s pogovorom, tako rekoč že z najavo ogleda. Tako je tudi najbolje, saj v takih primerih niso potrebne ne odločbe in ne sankcije. Tako seje, denimo, doslej Med seboj saniralo že neko »divje« odlagališče smeti. Skratka, gre za nadzor uresničevanja občinskih odlokov. In cilj teh nadzorov je splošna urejenost občine. Kaznovanje pa resnično pride na vrsto, če ne obvelja konstruktivni dogovor med inšpekcijo/inšpektorjem in kršiteljem reda. In upam, da ne bomo naleteli na veliko trdovratnih strank, ki ne bi želele spoštovati določb občinskih odlokov, kajti odločeni smo, da bomo rešili primere, ki so moteči za okolico. In na kaj vse bo pozoren vaš inšpektorat? Glejte, področje inšpekcijskega nadzora je zelo široko. Zadeva vse, kar je moteče in kvari videz okolja in prostora, pa če gre za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, za oskrbo z vodo, za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, za odlaganje komunalnih odpadkov in za ravnanje z njimi, za javno snago in za čiščenje javnih površin, za nadzorovanje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka, za urejanje, vzdrževanje javnih poti in površin za pešce in zelenih površin, površin za športno in rekreativno dejavnost, za pešpoti in druge javne površine, za urejanje in vzdrževanje pokopališč, za pogrebne storitve, za urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in lokalnih cest, za javne tržnice, za oskrbo s plinom, za javna parkirišča, za javno razsvetljavo, za prometno signalizacijo in prometni režim, za zimsko službo, za gasilstvo, za javni prevoz potnikov ali za plakatiranje in okraševanjc naselij. Pod naš nadzor sodijo tudi vse določbe iz Odloka o javnem redu in miru. Posebne težave se javljajo s tako imenovanimi divjimi odlagališči, kot da je boj z njimi brez upa zmage. Kako boste ravnali v takih primerih? Soglašam, da so posebne težave z nelegalnimi odlagališči smeti. Vendar smeti se odlagajo na zemljišče, ki ima svojega lastnika. Lastnik pa je odgovoren za svoje zemljišče. Če nelegalnega povzročitelja nelegalnega smetišča ni moč izslediti, je za nelegalno smetišče odgovoren lastnik zemljišča. Nekaj »divjega« se dogaja tudi pri zbiranju odpadkov, zato bo potreben poseben nadzor nad ločevanjem zbiranja odpadkov. Tudi tu bomo najprej opozorili, če to ne bo zaleglo, bo sledila sankcija. Samovoljno poseganje v cestišča je marsikje moteče, celo ogroža varnost cestnega prometa. Se boste lotili tudi tovrstnega nereda? Seveda, varovanje občinskih cest gre tudi v pristojnost našega inšpektorata. Vedeti je treba, da brez potrebnih soglasij ni dovoljeno nikakršno poseganje v cestišče, denimo, z ograjami, oporni zidovi, živimi mejami, dovozi itd. Zatečene kršitve z nelegalnim poseganjem v cestno telo bo teže reševati; vendar če tovrstni posegi v cestno telo ogrožajo varnost, jih bo treba sanirati, posebej nelegalne posege, ki onemogočajo preglednost. Zlasti ni dovoljeno ovirati preglednosti znotraj križišč. Najlaže rešujemo nepregledne dele cestišč in križišč, kjer preglednost ovirajo žive meje ali drevje. V teh primerih je običajno uspešno že opozorilo. Večkratne kršitelje, ki redno ne skrbijo za svoje žive meje, bomo kaznovali. Zato sedaj opozarjam občane, naj bodo pozorni na preglednost, da ne bi prihajalo do nesreč. No, povedati je treba, da bomo na nekaterih področjih dela sodelovali tudi s policijo. Se vam zdi, da ho potrebna tudi policija? Veste, nekatera področja našega dela so vezana prav na sodelovanje s policijo in drugimi inšpekcijami. Toda pustiva prevelike strahove. Sama sem namreč optimistka, in verjamem, da bo sčasoma vedno manj dela za naš inšpektorat. Saj si bomo skupaj prizadevali za red. Red za vse je demokracija s pravicami in obveznostmi. Zato inšpekcije naj bo toliko, da bo vsem bolje. Spoštovana gospa Aleksandra Velkovrh, hvala lepa za pogovor; pri delu pa veliko uspešnih sprizadevanj, da nam bo vsem bolje brez prehudih sankcij. Marcel Štefančič Ljubezen ne pozna meja (Sk Sredi junija sta si večni DA obljubila Jože Hladnik s Petkovca in njegova izvoljenka Karin Schw6rer iz Unadingena, nedaleč od izvira Donave V petek, 17. junija, smo po 12-urni vožnji prispeli v vas Unadingcn v Schwarzwaldu, v deželi Badcn-Wurttcmbcrg, blizu Danaueschinga, v bližini izvira Donava. Na Karinem domu so nas lepo sprejeli; mi pa smo jim prinesli nekaj domačih dobrot s Petkovca pa še idrijsko čipko in slovenski šopek. Za spomin na Slovenijo smo skupaj posadili lipo. Vas je zelo lepo urejena; vsaka hiša je nekaj posebnega. Vse je v rožah, nikjer ni smeti ne prometnih znakov, saj so vaščani mnenja, da kazijo kraj. Zvečer so nas povabili na »Poltcrabcnd« -fantovščino in dekliščino pred poroko, ko se fant in dekle poslovita od samskega stanu. V soboto, IX. junija, smo si kljub naporni noči že zarana ogledali sotesko VVutachschlucht ter jezero Schluchsee in turistični Titisee. Ob treh popoldne je bila civilna poroka v mestni hiši v Undadingcnu. Pred mestno hišo smo postavili majhne zvonove in prav nežno je zazvenelo »penkanje« glasba slovenskih zvonov. Tudi slovenska narodna noša in frajtonarica sta pripomogli k dobremu vzdušju. Tako smo košček Slovenije ponesli tudi v ta del Nemčije. Podeželska mladina Unadingena pa je prišla pozdravit mladoporočenca v značilni noši Tracht. Zvečer so fantje in dekleta postavili mlaje, kot se za Pctkovčanc spodobi. Na enem mlaju je plapolala slovenska, na drugem pa nemška zastava. In po napornem delu nas je čakala prava »ohcet«. Jože in Karin sta pripravila tudi kratko diapredstavitev kraja in značilnih običajev Unadingena. Spoznali smo tudi nekaj novih običajev, denimo, ko prideta mladoporočenca iz, cerkve ali iz mestne hiše zaprejo otroci pot z vrvjo, zato ženin vrže naokoli nekaj kovancev, da jih otroci pobirajo, in par lahko In zaplesala sta zakonski sreči naproti. krene dalje. - Novo za nas je bilo tudi metanje črepinj. Nemški pregovor pravi »Scherben bringen Gliick« - Črepinje prinašajo ,r< srečo. Potem morata ženin in nevesta skupaj pospraviti črepinje, 2 kar pomeni, da bosta tudi vse težave reševala skupaj. In tako smo Karin in Jožeta pospremili na novo ]H' življenjsko pot. - V nedeljo pa smo se mimo Bodcnskcga jezera •—, vrnili na Pctkovcc. Karin in Jožetu želimo veliko sonca v zakonu, kopico otrok, medsebojnega spoštovanja in razumevanja, predvsem . y pa želimo Karin, da bi bila srečna v naši mali, a lepi Sloveniji. Silva Brenčič Med seboj Logaški invalidi v Banji Vručici Poleg neverjetne strežne prijaznosti še naravnost nepričakovana poštenost Društvo invalidov z Vrhnike je v sodelovanju z Alpetourom organiziralo sredi maja tedensko prijetno letovanje v Banji Vručici, namenjeni zdravljenju kardiovaskularnih in revmatskih obolenj - prava zelena oaza v dolini reke Usorc blizu Teslica v Bosni. Letovanja seje udeležilo 50 invalidov z Vrhnike, iz Izole, Radovljice in peterica iz Logatca. Lepo urejena okolica z drevjem, zelenicami in pisanim cvetjem s številnimi lepo urejenimi sprehajalnimi potmi, ob tem pa ustrežljivo terapevtsko osebje, dobra hrana ter ugodne cene v primeri s slovenskimi, to je prijazna podoba hotela Posavina. Z vso pozornostjo so skrbeli za našega Cirila, tako rekoč prikovanega na invalidski voziček, in Rajka, edinega Logatčana s presajenim srcem. Med dopustovanjem so invalidi obiskali tudi Vitez, Zenico in Lipje, samostan iz 13. stoletja. In še o poštenosti hotelskega osebja. Po kakih 20 km od hotela napoti domov, so po mobitelu sporočili vodniku, daje nekdo v sobi pozabil brezrokavnik z denarnico, v kateri je bilo 250 evrov, zato naj avtobus ustavi na prvem možnem parkirišču. In čez slabih 20 minut je sam direktor hotela pripeljal brezrokavnik s tako rekoč nedotaknjeno denarnico. Prav gotovo poštena reklama za hotel, ki ga nameravajo invalidi ob letu ponovno obiskati. Besedilo in foto: F. Brus Pred termalnim hotelom sredi Bosne. mm\ Človek človeku v pomoč ali VŽibršah še živi solidarnost Ljudem je kar dobro znano, da nekateri običaji in navade na vasi počasneje zamirajo kot v gosto poseljenih urbanih središčih. Ljudje se na vasi bolje poznajo med seboj, in ko kdo zaide v težave, hitreje ocenijo resnost problema, in udejanjena pomoč ni več daleč. Tudi pri nas v Žibršah je, k sreči, še tako. Že spomladi seje vedelo, da na Stroržcvi domačiji to leto ni več pravih delovnih moči, saj so starši že precej ostareli, dva otroka hodita v osnovno šolo, tretji pa niti še ne, gospodinja pa zmore le z berglami nekaj korakov okrog hiše. In koje najnujnejše posevke pričel obraščati plevel, je bil potreben le majhen klic, da so se zbrale pridne gospodinje in v najkrajšem času opravile z zeleno nadlogo. Pridne roke so opravile z zeleno nadlego. Foto: B. K upnik Podobno seje zgodilo tudi ob košnji, ki v teh krajih r£ zahteva še veliko ročnega dela. Pridnih rok ni manjkalo in ob lepem 7- vremenu je bilo delo opravljeno v najkrajšem času. Da je solidarnost v Žibršah še živa, so se ob nedavnem neurju lahko C_ prepričali tudi pri Rečanu. Močan veter jim je proti večeru odkril • del hiše, in le hitra pomoč je preprečila večjo škodo. Vsem, ki so v sili ali nesreči pripravljeni na pomoč gre O iskrena pohvala in zahvala. Branko Rupnik Tudi težjim invalidom ^ je lahko prijetno Društvo inavlidov Logatec je organiziralo 21. junija v Močilniku pri Vrhniki prijateljsko srečanje s piknikom za težje invalide. Družabnosti seje udeležilo kakih 70 invalidov in njihovih spremljevalcev. Ob dobrotah je v prijetnem hladu Močilnika kaj hitro stekel pogovor. Udeležence srečanja sta pozdravila predsednica Društva invalidov Logatec Kristina Meze in predsednik DI Vrhnika Janez Petrič. Oba sta se zahvalila socialni komisiji pri DI Logatec, posebej njeni predsednici Nadi za odlično organizacijo družabnega srečanja. Ob tej priložnosti sta predstavila dobitnika srebrne kolajne s »Teka Bevke«, teka vozičkarjev rekreativcev Cirila Krašovca in mu še enkrat čestitala k uspehu. V Močilniku je hilo kar lepo. Za veselo razpoloženje jc poskrbel član DI Logatec Vinko Aleksander z veselimi vižami na harmoniki. Besedilo in foto: F. Brus Gospodarske diagonale Vendarle poenostavljeni postopki! VEM - vse na enem mestu - je državni projekt, s katerim skušata ministrstvi za gospodarstvo in za javno upravo kar najbolj poenostaviti postopek priglasitev, sprememb in prenehanj gospodarskih družb Ministrstvi sta začeli pri samostojnih podjetnikih, nadaljevali bosta pri malih družbah. Projekt je sicer nastajal dalj časa, priprave pa so kulminirale v zadnjih dneh junija, saj je bilo 1. julija objavljeno ustrezno zakonsko besedilo, ki uvaja elektronski sistem priglašanja samostojnih podjetnikov v poslovni javni register. Do njega pelje pot prek spleta. Z uvedbo tega sistema je pot do priglasitve samostojnih podjetnikov v regisrtc bistveno skrajšana. Doslej je namreč bila dvojna: priglasiti se je bilo treba davčnemu uradu in vzporedno pa še na AJPES - agenciji za javno pravne evidence in statistiko. Poslej pelje pot le k AJPES. Pot bo lahko neposredna, če bodo podjetniki razpolagali s svojim elektronskim podpisom, ali prek katere od 450 vstopnih točk v Sloveniji. Tudi ne bo več nujno teritorialno omejena, kot je bila doslej. Še več, ob prijavi na AJPES se bo že zdaj mogoče prijaviti tudi v socialno zavarovanje (razen tujcev) in v davčni register. Z nadgradnjo sistema bo mogoče na enem mestu dobiti tudi napotke in nasvete s poslovnih, delovnopravnih in drugih za poslovanje gospodarskih subjektov pomembnih področij. Po zadnjih informacijah bo vpis v poslovni register brezplačen, za razliko od sedanje zahtevane upravne takse v znesku 4.650 tolarjev. Kdaj bo elektronska oblika v polnosti omogočena, šc ni povsem zanesljivo. Za delovanje sistema je potrebna ustrezna oprema, ki je vse vstopne točke ta trenutek še ne premorejo v celoti. Bo pa pri vsej enostavnosti vendarle treba še nekaj previdnosti. Sam vpis v poslovni register bo zares poenostavljen. V tem pa bo lahko skrita tudi kaka past, vsaj dokler se vse vstopne točke ne usposobijo v celoti ali dokler se ne izkažejo tiste, ki jim gre zaupati, da obvladujejo tudi drugo zakonodajo. Nekateri drugi zakoni namreč za opravljanje dejavnosti terjajo izpolnjevanje posebnih pogojev. Mednje sodijo zakon o prevozih v cestnem prometu, zakon o gostinstvu, trgovini, obrtni zakon za prevoze, denimo, zakon terja prevozniško licenco, za gostinstvo odločbo o izpolnjevanju pogojev, za trgovino postavlja izobrazbene pogoje, za obrt zahteva obrtno dovoljenje oz. vpis v obrtni register. Na obrtni zbornici smo že doslej bili v pomoč večini samostojnih podjetnikov, ki so dejavnost priglašali na novo ali jo spreminjali. Tako bo lahko tudi poslej. Poleg zbornice pa sta v Logatcu za zdaj šc dve vstopni točki: Upravna enota in izpostava davčnega urada. Prepričani smo, da bo poslej priglašanje še preprostejše in manj zamudno, predvsem pa ne bo več treba trkati na več različnih vrat, vsaj praviloma ne. Priglasitev je torej poenostavljena, poslovanje pa je v vse bolj zaostrenih konkurenčnih razmerah vse zahtevnejše in bolj kompleksno. Janez Ciostišu --j»=« Majhen dosežek - velikega pomena Asfalt tudi na Jeršičev grič v Rovtah Da so Rovtc lep kraj, že dolgo ni več nekaj nenavadnega. Še lepše pa je, da se do svojega doma pripelješ po lepi asfaltni cesti. To se bo odslej dogajalo vaščanom zaselka »Jeršičev grič«, saj so vročega junijskega petka uradno odprli prenovljeno in asfaltirano ter osvetljeno cesto. Za to gre najprej zasluga prav prebivalcem samim, kajti samo s soglasjem lc-tch se je naredilo to, kar se je. Ko se je že ravno zaključeval projekt posodobitve vodovodnega kroga, so se odločili, da cesto tudi asfaltirajo. Precejšnji del stroškov so krili stanovalci te ulice, gonilna sila tega projekta je bil Milan Mivšek. Krajevna skupnost Rovte ni imela prav posebno veliko posluha za to, le »namestnik župana« v krajevni skupnost Slavko Šinkovec ml. je stvar peljal naprej. Na otvoritvi, ki so jo pripravili prebivalci tega zaselka, se ni zbralo prav veliko ljudi, mogoče tudi zaradi spremembe časa otvoritve. Kratek kulturni program sta izvedli Eva in Polona, svečanost pa je dosegla vrhunec, koje župan Janez Nagode prerezal trak. Z nekaj besedami je poudaril, da je vsak - še tako majhen dosežek /a tak kraj velikega pomena. In za Rovte se le ne naredi tako malo, kot se sliši naokrog. Sledil je še najprijetnejši del -družabno srečanje, ki pa se gaje udeležilo, zanimivo, precej več ljudi kot otvoritve. Ni manjkalo dobre pijače in jedače, za kar gre zasluga prizadevnim domačinom. Se že veselimo naslednje otvoritve, ki bo, vsaj upamo, prav kmalu. O Metka Bogataj _j Turistične panorame Muzej pod kozolcem Turistično društvo Logatec je na dan državnosti, 25. junija, pripravilo otvoritev muzeja starih predmetov v Blekovi vasi. Lepo zbirko kulturne dediščine je pripravila Ivanka Urbas. Zbirko je uredila pod svojim kozolcem na griču, kjer se je reklo pri »Bajtarjevih«. V njem so shranjeni stari predmeti, ki so jih nekdanji lastniki že zavrgli. Nekaj nekdanjih lastnikov pa se je zavedalo dediščine preteklosti in ker doma niso imeli prostora, so jih podarili Ivanki. r o M C/H K K) Ivanka sredi svoje muzejske zbirke. Foto: D. Malavašič Ob zvokih harmonikarja Franca Jeraja seje sredi lepega dopoldneva pričela slovesnost, v kateri je otvoritveno besedo prevzela Vanja Pfajfar, predsednica turističnega društva Logatec. Ivanka Urbas pa je predstavila vso dolgo pot zbiranja po načelu »čez sedem let vse prav pride«. Še nekaterim drugim pozdravnim besedam prisotnih je brat Pavel Bogataj prof. zgodovine v Ajdovščini, dodal še bogato orisano zgodovino Logatca z opisom življenja in dela ter domačih običajev v Logatcu. Današnji mladini je življenje v prejšnjem stoletju dokaj neznano in zato bomo njegov obširni zapis objavili v jesenski številki Logaških. Vsekakor otvoritev takšnega dogodka ne gre brez blagoslova, ki gaje opravil domači župnik Jože Selan. Številni poslušalci so si lahko nato ogledali razstavne prostore v kozolcu, v katerem je za tako izredno bogato zbirko kar premalo prostora, čeprav je Ivanka stare predmete razporedila v treh etažah. Spodnji prostori so namenjeni orodju in različnim starim predmetom. V podstrešnem delu pa je predstavljeno hišno domovanje iz preteklosti. Upam, da bodo naši šolniki znali izkoristiti kulturni ali športni dan za ogled tega muzeja starih predmetov; od tod pa se potem ponuja še prijeten sprehod po Blekovskih gmajnah. Za vse, ki si bodo želeli ogledati muzej, bo Ivanka imela odprto vsako soboto in nedeljo od 16. do 18. ure, lahko pa tudi po dogovoru (telefon 01 754 11 02). Albin Čuk Varovanje naravnih in kulturnih vrednot Planinskega polja Sredi maja je na pobudo krajevne skupnosti stekla v Lazah iniciativa za zavarovanje naravnih in kulturnih vrednot Planinskega polja - Na srečanju so se strokovnjaki in domačini pogovarjali o pticam prijaznih načinih gospodarjenja s travniki, o ekološkem kmetijstvu in prednostih zavarovanih območij Slovenija ima bogato naravno dediščino, ki se je skozi čas ohranila zaradi tradicionalnih oblik kmetovanja predvsem na območjih, kjer obstajajo določene omejene možnosti za kmetijsko dejavnost. Tudi na Planinskem polju gre za območje posebnih naravnih vrednot in mozaičnosti kulturne agrarne krajine, ki pa sc je ohranila izključno zaradi ekstenzivnega kmetovanja in sonaravnega vedenja lokalnih skupnosti, kar dokazujejo ludi zračni posnetki. Kulturna krajina sc na Planinskem polju v zadnjih 100 letih ni bistveno spremenila. Vprašanje je, kako zagotoviti to prvobitno ohranjenost prostora tudi za bodoče rodove. Z Uredbo o posebnih varstvenih območjih je bilo Planinsko polje razglašeno za SPA območje pomembno za varovanje ptic, s tem pa si je pridobilo status območja Natura 2000, kar velja za dobro podlago nadaljnjim aktivnostim, ki morajo bili razvojno trajnostno naravnane. Majhen del Planinskega polja je delno že zavarovan kot Notranjski regijski park. Zato bi bilo smiselno kmete preusmerjati v sonaravne in ekološke načine kmetovanja, katerih bistvene značilnosti so prepoved sintetičnih gnojil in fitofarmaccvtskih sredstev, uporaba preležanega gnoja, omejitev uporabe gnojnice (le ustrezno razredčene), obvezna paša ali vsaj izpust, omejitev količine dokupa krme. Z razglasitvijo območij Natura 2000 je bil storjen prvi korak. Sedaj je treba vključiti tudi druge interesne skupine: kmete, otroke in mladino. Zlasti kmet, ki od nekdaj živi s Planinskim poljem, in najbolj pozna ta življenjski prostor, je lahko najboljši sonaravni upravljalcc lega prostora. Planinsko polje s presahlo llnico. Za dodatne informacije sta na voljo Andrej Medved, iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, tel: 01 / 426 58 75 in Nataša Prestor, Keramična delavnica Laze, tel: 031 380 398. am Turistične panorame Turistično društvo Logatec -med najstarejšimi v Sloveniji Na Mostu na Soči je bilo 24. junija srečanje turističnih društev, starih sto in več let. Na njem so poleg govorov predsednika Turistične zveze Slovenije dr. Marjana Rožiča in predsednika Državnega sveta RS .laneza Sušnika učenci OŠ Dušana Muniha / Mosta na Soči predstavili nov turistični izdelek »Mala mostarska miška«. Igrica, podobna monopoliju, vsebuje znamenitosti Mosta na Soči in okolice inje dobrodošla za turistično ponudbo Slovenije. Ob tej priložnosti je Ministrstvo za gospodarstvo RS podelilo Turističnemu društvu Logatec priznanje za izjemen prispevek k 100-lctnici organiziranega turizma na Slovenskem in h krepitvi turistične društvene organizacije; v imenu logaškega društva je visoko priznanje prevzela predsednica Vanja Pfajfar. TD Logatec deluje že od leta 1897; pred osmimi leti seje tako vpisalo med stoletnike.Sodi torej med 13. najstarejših turističnih društev v Sloveniji, kjer ta čas deluje 607 društev z več kot deset tisoč člani; od teh je 25 društev starejših od 100 let. Biti v tako častitljivi druščini je še posebej pohvalno in spodbudno za nadaljnje delovanje. PetBra Od Idrijce do Kolpe V okviru Zavoda PO-PPD Od Idrijce do Kolpe, ki skrbi za regionalno povezovanje naravne in kulturne dediščine 13 občin med reko Idrijco in Kolpo, želimo izboljšati pretok turističnih informacij na lokalnem, regionalnem in širšem nivoju - V člankih bodo predstavljeni turistično razvojni projekti, turistične lokacije, ponudniki, primeri dobrih praks, aktualne informacije, razvojni trendi na področju turizma v Evropi in druge zanimivosti Slovenski turistični forum: Turisti hočejo »pisati« svojo osebno zgodbo. Na Bledu je 9. in 10. junija potekal 8. slovenski turistični forum na temo R(evolucija) interneta in novih tehnologij v turizmu. Poleg tradicionalnih posrednikov v potovalni industriji, kot so organizatorji potovanj in turistične agencije, se danes množično razvijajo tudi ti. virtualni posredniki. Uspeh ponudnikov v turizmu je danes že povezan z zmožnostjo učinkovite prilagoditve novim informacijskim tehnologijam, povezovanju in vzpostavljanju dolgoročnejših odnosov z drugimi ponudniki na trgu, o izboru inovativnejših tržnih praks in z vsebino turističnega produkta, ki ga ponujamo. V nadaljevanju povzemam predstavitev direktorja Hotel Business Consulting, TUR, Jacqucsa M. Bourgcoisa z naslovom Deset marketinških zapovedi. Pri ustvarjanju turističnega produkta je potrebno poznati potrebe današnje družbe, ki se neprestano spreminjajo. Pred približno 20 leti se je razvoj dopolnil z informacijsko družbo, katere gospodarske vrednote so storitve, ta pa se danes že nadgrajuje s t.i. »sanjsko družbo«. Rezultat »sanjske družbe« je čustvena inteligenca, za razliko od racionalne inteligence. Če prenesemo vrednote »sanjske družbe« v turizem, bi to pomenilo, da današnji turizem temelji na izkušnjah in zgodbah, ne več na samih storitvah. Preprosto povedano: turista zanima osebna zgodba, ki jo bo prinesel domov. Čustvena piramida zajema: varnost, raznolikost, individualnost, povezanost, rast prispevek. Jacqucs M. Bourgcois je svoje predavanje zaključil z besedami: "V Sloveniji imate čudovite gore, reke, jezera, morje, smučišča... Toda tudi številne druge države imajo enake ali celo še lepše. Poudarite, da ste Slovenci, ki imate svoj način življenja, svoje življenjske zgodbe in pristop, ki je povsem drugačen od vseh drugih - to vas dela posebne." Alenka Henigman , , |. ■ ■ mm Kulturni razgledi Pevsko bogato in glasbeno kosmato Koncert ŽePZ KD Tabor Logatec in instrumentalne skupine Kosmato srce Skoraj intimen prostor na razredni stopnji Osnovne šole Tabor Logatec je bil komaj dovolj, da je sprejel ll. junija skupino glasbenih poustvarjalcev in celo ustvarjalcev. Zidove, ki so sicer prežeti z otroškim živžavom, da omet odpada, je tokrat z raznolikimi zvoki »prebelila« skupina glasbenikov z zvoki od šumenja kraškega brina in valov Mure, do skrivnostnih tonov Maorov in južnoameriških indijancev ter nas preselila celo med irske p(i)evske prijatelje. In kar je bilo posebej zanimivo, slišali smo tudi izvirne skladbe Bojana Sena, logaškega - slovenskega glasbenika, ki se razdaja od Marek do Amsterdama. In to dobesedno. Naj nadaljujem z nastopajočimi, saj so nam pripravili koncert ne le zato, ker se tistega petka zvečer ne bi imeli kam dati, ampak predvsem zato, ker smo se našli v glasbi tisti, ki čustvujemo enako ali vsaj podobno. Za klavirjem je bila Dragica Klobučar, na flavto nam jc zaigrala Urša Petek in s tolkali nas jc pozdravil Boštjan Tršar. Ženski pevski zbor KD Tabor Logatec je vodil »neumorni« Zdravko Novak. In potem so bili tu še s kosmatimi srci kitarist in skladatelj Bojan Sen, harmonikar in pianist Vinko Kralj ter flavtist in bas kitarist Vid Sark. Za vsem tem je stala Branka Novak, katere besedilo jc s pravimi poudarki in izbranim jezikom prebirala Barbara Novljan Mišic. Ženski pevski zbor Tabor obstaja že 7 let. Zdaj jih prepeva 30. Zbor se je najprej bolj plašno, potem pa vsako leto bolj opogumljeno pojavljal na različnih pevskih revijah in koncertih doma in čez hrib. Lani je prejel srebrno priznanje na I. regijskem tekmovanju in bil razglašen za najboljši ženski zbor. Pevovodja Zdravko Novak pa tokrat skoraj ne potrebuje Kulturni razgledi drugačne predstavitve, kot to, ki jo je izpričal prav ta večer: Zdravko povezuje pevke in glasbenike, povezuje govorjeno in peto besedo, vzdušje komornega muziciranja in lahkotnosti zabavnega prepričevanja, prijateljuje z odrskimi efekti in »koketira« s publiko. In zakaj ne! V današnjem svetu se vse prevečkrat mnogi zatekajo bodisi k površnemu glasbenemu zadovoljevanju ali pa k hermetičnemu iskanju globin muziciranja profesionalcev, zelo redke so povezave med njimi. In tako je ta večer v logaški šoli zanimivo in dobrohotno zvenelo vse, od Srečka Kosovela s Krasa do Pascalc Denis iz Dominikanske republike. Univerzalni jezik glasbe, ki se ga ni treba učiti, le poslušati ga je treba! In k temu so od irskih pubov do pariškega Montmarta prek logaškega polja zakorakali člani instrumentalne skupine Kosmato srce. Med Dublinom in Parizom je v sredini predvsem kraljevala glasba Bojana Šcna, avtorske skladbe, ki so se med omenjenima koncema počutile preprosto »notri« ali »in« ali (po Jančarju) »v«. Intonančno točno je bilo izvajanje, občutek, da glasbeniki uživajo in moj očutek, da nam preostane le, da uživamo, potrkavamo s prsti ali zatopotamo s stopalom po linoleju. Kosmato srce je svoje ŽePZ Tabor pod vodstvom Z. Novaka. ime dobilo avgusta lani, trije glasbeniki pa že vrsto let igrajo skupaj v različnih zasedbah ročka, jazza, blue grass-a, countrvja in še česa. Sicer pa skupina gostuje po Sloveniji, bili so na Primorskem in odpravljajo se še kam, kot člani skupine Stopinje pa nastopajo še več, na primer, na festivalih na Nizozemskem. Vedno pa se odzivajo vabilu za sodelovanje v domačem kraju bodisi z Zdravkom Novakom bodisi Foto: P. Sark s šolskimi zbori ali z ženskim kot ta večer. »V Logatcu se nič ne dogaja«, še vedno radi rečejo mnogi, ki so pozabili, kako prijetno se je sprehoditi med akordi logaških skupin, ko ne mlaskamo z MacDonaldsovim pop-eornom in mehurčki dietne Coca Cole. Minister za zdravstvo mi bo žc oprostil, ker pravim: v logaški šoli je ta večer na koncu kozarec rujnega sodil h glasbi, ki nam je napolnila »kosmata« srca. Kras V znamenju ljudskih motivov V poznih pomladnih dneh, je zapelo tudi Pevsko društvo invalidov in upokojencev Logatec. Pripravilo je namreč tradicionalni letni koncert, nanj pa povabilo svoje znance in prijatelje, tako med poslušalci kot med pevci. Na odru Narodnega doma v Logatcu so se 11. junija najprej predstavile pevke domačega pevskega zbora. Pod vodstvom Karolinc Mcdvcšček so zapele narodne, njim tako ljube pesmi: Pod rožnato planino, Osamljeno doni zvonček, Pri nas pa ohcct imamo, Sem zaljubljen bil in Zbadljivko. Nato so se logaškemu občinstvu predstavile gostje, ženski pevski zbor r o . Malavašič razstavili svoje videnje Martina Krpana. Razstava je bila odprta do 19. junija; ob ogledu razstave ste lahko obujali tudi svoje spomine in vtise ter ste ponovno ugotovili, da Krpan res vleče kobilo za rep. Albin Čuk r o rro ti r- K) O Igv-- Glasbena izjema za pravilo V množici kakovostnih glasbenih prireditev v juniju se je pozornosti nekam tiho izmuznil recital klarinetistke Ajde Pupis v dvorani logaške glasbene šole Mendelsohnovo Sonato, Wcbrov koncertino op. 26 in Hoffmeistrov koncert je odigrala ob spremljavi pianistke Damjane Zupan, Grginov capricio št. 1 pa solo. Dokaj obsežen koncertni spored je bil izveden z obilico okusa in izvajalskih veščin, ki so pri dijakih na srednji stopnji glasbenega izobraževanja prej izjema kot pravilo. Ta koncert jc bil, zame, izjema, ki pravilo potrjuje. Ajda Pupis obiskuje 2. letnik SGBŠ v Ljubljani pri prof. Andreju Zupanu. Udeležuje se domačih in mednarodnih tekmovanj. Na lanskem državnem tekmovanju je dosegla najvišje možno število točk! Zato je bila povabljena v mednarodni simfonični orkester na enomesečno turnejo po Sloveniji in Italiji. Ajda želi nadaljevati študij v tujini. Bomo čez nekaj let pisali o Ajdi Pupis kot o magistri artis z odliko, kot zdaj pišemo o bratu Levu? Bog daj vso srečo na nadaljnji glasbeni poti. Jugo Vedno z vami! Krpanovi razstavi na rob Ob navdušenju nad razstavo reliefov in plastik Franca (iodinc se mije utrnila misel, da na Notranjskem nimamo skulpture narodnega junaka Martina Krpana. Nikjer nas (oziroma zvedavega turista) nič ne opomni, da smo v deželi Martina Krpana. Drugače je v dolini Kolpe. Ob cesti nad Kolpo v občini Osilnica stoji ogromen kip Petra Klepca vabi nas v deželo Petra Klepca. Celo v živalskem vrtu v Ljubljani Martin Krpan razveseljuje staro in mlado. Skulptura bi lahko ponazarjala boj Martina Krpana z, Brdavsom in bi lahko stala ob vhodu v logaško občino oziroma na Notranjsko z ljubljanske smeri na Cesarskem vrhu - simbolično ime. Tod so potekali boji za osamosvojitev Slovenije, nedaleč stran pa so bili boji s Turiti v 16. stoletju. Ne nazadnje, predstavlja lik Brdavsa Turke pred Dunajem, Dunaj pa ni smel pasti: s padcem Dunaja, bi padle tudi slovenske dežele. Temu pa seje postavil po robu naš Krpan. Dobro bi bilo, če bi sc ustanovil iniciativni odbor za postavitev Krpanove skulpture, saj bi postavitev le-tc ponazarjala zgodovinski pomen teh krajev, literarni junak pa bi dobil spomenik, ki si ga zasluži; Krpan pa bi namenjal dobrodošlice turistom na Notranjskem. Lik Martina Krpana pa bi lahko zašel tudi na razglednice in na umetelne spominke. Fotografije reprodukcije skulptur Franca Godine in Nataše Prestor (ki je že upodabljala Martina Krpana v keramiki) bi tudi lahko obogatile našo turistično ponudbo. Gvido Komar Duhovni odsevi Farni dan - praznik župnije sv. Nikolaja Ob razigrani družabni vedrini tudi o izzivih današnjega časa, o pasteh relativizacije, o izrazitosti tržne logike, o družbenih dilemah v odnosu do etičnih vprašanj... Čemu farni dan, ki na Irgu pred farno cerkvijo tradicionalno zaokroži pomlad, in velja za prijetno popotnico v poletje? Zato, da se župnijsko življenje ne odvija le preko zakramentalnih vsebin, ampak da se župljani in vsi ljudje dobre volje vsaj enkrat v letu zberemo v veselem druženju, ki pa mu je treba dati določeno vsebino. Letos, ko je poudarek pastoralnega leta na laikih, je bila izbrana vodilna misel »Človek v Cerkvi in družbi«. Tako je bil glavni poudarek farnega dne v njegovem kulturnem delu, v okrogli mizi, pogovoru z. gosti na temo gesla farnega dne. Povabljeni so vsak na svoj način in iz. svojega zornega kota spregovorili o izzivih današnjega časa, o pasteh relativizacije, o izrazitosti tržne logike, o družbenih dilemah v odnosu do etičnih vprašanj in s tem povezane lastne odgovornosti in pobude v javnem življenju. Zbrani smo z zanimanjem prisluhnili razmišljanju Damjana Mihcvca, odvetnika na odgovornem mestu v slovenskem gospodarstvu, in dr. Antonu Gosarju, univerzitetnemu profesorju, kije predstavil Spopadli so se pravi mački v iaklju. Foto: R. Mihevc visokošolsko okolje, v katerem deluje. Poudaril je, daje za formacijo odgovornega državljana preko izobraževalnega sistema potreben preplet z vsebinami, ki segajo v področje morale in etike krščanskega izročila zahodne civilizacije. Msgr. Anton Kompare seje v svoji besedi spomnil našega rojaka dr. Andreja Gosarja. Njegovo delo, drža in misel naj bi tudi danes vzpodbujali prizadevanja za družbeno solidarnost in družbeno pravičnost. Marija Gerbenc, mati sedmih otrok, pa je kot laik spregovorila o družini, ki ji danes časi niso dovolj naklonjeni. Vsekakor pogovor, ki bi ga veljalo ponoviti. Popoldanski program je popestril nastop Judite Kavčnik, vidnejše ustvarjalke ritmično-duhovne glasbe in folklorne skupine iz Brezovice. Povabilu pa se je odzvala tudi Nina Kompare. Marsikomu je zaigralo srce, koje zapela o stezicah, ki so včasih bile. Za najmlajše je bilo poskrbljeno v delavnicah ročnih spretnosti, ki so jih pripravile vzgojiteljice Miklavževega vrtca, malce starejšim in mladim po srcu pa so skavti pripravili športne igre. In ko sc je popoldan prevesil v večer, je za plesne ritme poskrbel ansambel Erazem. V prijetnem druženju in dražljivosti srečelova, katerega izkupiček je letos namenjen obnovi Župnijskega doma na Griču, sc je kar bliskovito iztekel farni dan. In če bo Bog dal in sreča junaška, bomo drugo leto praznovali jubilejni - dvajseti farni dan. Jan Mihevc Poromali so na Češko Logaški sodelavci Karitasa so 10. junija poromali na Češko. Tam jih je pričakala vodnica Helena, ki z družino živi v Pragi, sicer nekdanja sodelavka Like Kokalj, kije vodila logaško romanje. Nato so sc odpeljali v Vyši Brod, kjer so se ustavili pri znani gotski cerkvi z vvšebrodsko madono iz 13. stoletja. Tuje maševal logaški župnik Janez Kompare, nato jim je pater predstavil cerkev in cistercianski samostan, mlajši vodnik pa jim je poka/al še bogato baročno knjižnico. Pot so nadaljevali v Čcsky Kramlov, ki sodi v seznam Uncscovc svetovne kulturne dediščine. Mesto ponuja na ogled prekrasne gotske, renesančne in baročne stavbe z gradom; skoz mesto teče znamenita Vltava. Od tod so sc odpeljali v česke Budcjovicc, kjer so prenočili. Naslednjega dne so sc odpeljali v Prago, najlepše Pred Plečnikovo cerkvijo Srca Jezusovega v Pragi. Foto: M. P. srednjeevropsko mesto, ki postaja eno največjih evropskih turističnih središč. Sicer pa je milijonska Praga gospodarsko, kulturno in upravno središče Češke. Ker ni bilo mesto nikoli bombardirano, je ohranilo tako rekoč nedotakljivo podobo od najstarejših časov. Z vodnico I Iclcno so obšli Kraljevsko cesto (po stopinjah čeških kraljev) in si ogledali Občinsko hišo. Prašno rano. Staromestni trg z mestno hišo in znamenito uro. Križovniški trg s cerkvijo sv. Frančiška Asiškega, Staromestni stolp, Karlov most. Malostranski trg s cerkvijo sv Miklavža, po Nerudovi ulici na Praški grad, kjer je rezidenca predsednika države. Tod je slovenski arhitekt Jože Plečnik opravil pomembno delo. Dalje jih je pot vodila po Zlati ulički čez gradske vrtove do cerkve v Strahovskcm samostanu: tu so tudi zapeli pri maši. Po večerji so sc odpeljali v Vclke Popovice in prenočili nedaleč od pivovarne Kozel (Odrasel Čeh popije največ piva na svetu: 330 litrov na leto!). Tretjega dne so sc romarji odpeljali v praško cerkev Srca Jezusovega, delo arhitekta Plečnika, v Vinohradvh; tam so prisostvovali in tudi zapeli pri maši ob somaševanju logaškega župnika. Po maši so se odpeljali s podzemno železnico do muzeja, se nato sprehodili po Vaclavskih namestih (trg); vodnica Helena pa jim je izčrpno predstavljala zanimivosti Prage. Točno opoldne so na Straomestncm trgu opazovali na znameniti uri mimohod dvanajstih apostolov in smrti, ki z zvončkljanjem opominja ljudi na minljivost. Po kosilu so se solznih oči poslovili od vodnice Helene in ji zaželeli vso srečo v Pragi. Zgodaj popoldne so se odpeljali iz oblačne češke prestolnice, potem ko so troje dni preživeli s sodelavci Karitasa v prijetnem romarskem razpoloženju, ki ga je s svojo maksimo bodi vesel in moli - oblikoval župnik Janez. Po devetih urah vožnje so se romarji, hvaležni vsem, ki so pripravili in vodili romanje, in šoferju za udobno vožnjo, srečno vrnili domov. Marinka Pelkovšek 8 >C/3 ril* Športni kalejdoskop Tudi ob koncu sezone odlični namiznoteniški dosežki Odprti turnir R Slovenije za najmlajše kadete in kadetinjc letnike 1994 in mlajše je bil 4. junija v Puconcih. Najboljša med najmlajšimi kadetinjami letnika 1994 za sezono 2004/05 v Sloveniji je Nina Zupančič; 3.-4. mesto pa je osvojila katja Gutnik - obe iz NTK Logatec Naslednjega dne je bil v Ljubljani 6. pregledni turnir MRNTZ za učence in učenke od 1. do 8. razreda. Na Iliriji v Šiški seje odigral 6. (zadnji) regijski turnir v sezoni 2004/05, na katerem je nastopilo 170 igralcev iz 19. klubov v posameznih kategorijah, kjer so si naši igralci in igralke priigrali absolutni primat, saj so od 192 možnih »pobrali« kar 48 kolajn: 2. mesto Nina Zupančič, učenke 3.-4. razred; 3. mesto Katja Gutnik, učenke 3.-4. razred; 2. mesto nejc Gutnik, učenci 3.-4. razred; 3. mesto Anže Vrabl, učenci 3.-4. razred; 2. mesto Blaž Bončina, učenci 5.-6. razred; 3. mesto Miha Žigon, učenci 5.-6. razred: I. mesto Ana Verdinck, učenke 7.-8. razred. Skupne razvrstitve naših igralcev in igralk po šestih turnirjih pa so: I. mesto Nina Zupančič, učenke 3.-4. razred; 3. mesto Katja Gutnik, učenke 3.-4. razred; 2. mesto Nejc Gutnik, učenci 3.-4. razred; 3. mesto Anže Vrabl VRABL, učenci 3.-4. razred; 2. mesto Blaž Bončina, učenci 5.-6. razred; 2. mesto Andrej Kek, učenci 7.-8. razred; 1. mesto Ana Verdinck, učenke 7.-8. razred; 2. mesto Sanja Smiljanič, učenke 7.-8. razred. Tekmovalna sezona 2004/05 v namiznem tenisu je Nina (prva z leve), državna prvakinja med najmlajšimi kadetkami. končana in vsem, ki so pomagali, objavljali rezultate in sledili dogajanjem v namiznem tenisu, želimo lepe in vroče počitnice; v začetku nove sezone se zopet javimo. J.B. |gV" Sprostitveni uvod v počitniške dni Športno razigrano je stekel dan košarke - Logatec 2005 Košarkarski klub 2003 Logatec je 11. junija organiziral košarkarsko tekmovanje, na keterem so se pomerili najmlajši pa tudi starejši ljubitelji košarke. Med zanimivimi tekmami velja omeniti opoldansko, v kateri sta sc pomerili ekipi pionirjev (A, B) in Ženske športne unije (v kateri so igrale mame in njihove prijateljice proti sinovom), ter merjenje moči in znanja med očeti in sinovi. Sicer pa so se ob dnevu košarke na prenovljenem igrišču v Grajskem parku pomerile še ekipe kadetov, KLŠ, veteranov ter »domačih« in »tujih« športnikov. Vseh udeležencev je bilo 90. In doseženi so bili naslednji rezultati: Pionirji O Skupinska slika z Markom. Foto: D. Malavašič A so v tekmi s Pionirji B izgubili 64:81, Pionirji pa so premagali ŽŠU 56:42. Kadeti so najprej zgubili z Mladinci 46:56, nato premagali Starše za en samcat koš: 55:54. KLŠ pa je klonil pred Veterani: 42:47. So pa Domači premagali Tuje 69:62. Veselo dogajanje je spremljala glasba, živahno napovedovanje in športno vzdušje številnih navijačev. Seveda, pa ni manjkala niti dobra gostinska ponudba Primoža Petka in njegovih prijateljev, sodelavcev. Lep, športno in veselo obarvan uvod v poletje in počitniške dni! NevMa DPOM Logatec in Grajski park vas vabita na POČITNIŠKE DEJAVNOSTI V JULIJU IN AVGUSTU Vsi, ki se doma dolgočasite, pridite in preživite prijetne urice v naših delavnicah, ki bodo potekale ob torkih in četrtkih od 19. julija do 16. avgusta v Grajskem parku v Gornjem Logatcu. Dobivali se bomo ob 10. uri v Grajskem parku. Delavnice bodo potekale do 12. ure. Športni kaleidoskop Prek Gorskega Kotarja Kar 27 logaških planincev seje 17. junija pod vodstvom Alenke Mrak odpeljalo na 3-dnevni pohod po Gorskem Kotarju. Proti poldnevu so dospeli v Begovo Razdolje (1078 m), kjer so se nastanili v preurejeni kmečki hiši in kjerjim je oskrbnica zaželela dobrodošlico. Begovo Razdolje je najviše ležeča vas na I Irvnškcm Z dovolj razvitim občutkom za turizem, zlasti zimskim. Tu so žičnice; leta I 9X0 so zgradili hotel »Jastreb«. Sredi vasi jc znamenje, posvečeno Jakobu Mihclčiču (1858-1932), prvemu planinskemu vodniku na Hrvaškem. Po njem se imenuje bivak (1460 m) na Bjelolasici Po krajšem počitku so se z najnujnejšo opremo odpeljali proti Mrkopalju (824 m), od koder so sc napotili na Bjclolasico (1534 m), najvišji vrh Gorskega Kotarja. Gora jc bujno gozdnato porasla, tu jc tudi planinski botanični vrt. Vodnih izvirov ni, zatojc treba na poti imeti vodo s seboj. Po štrih urah hoje po markirani, a slabo počiščeni poti, so pod vodstvom vodnika Tomaža prispeli na razgledni vrh. kjer so sc pozdravili l štajerskimi in hrvaškimi pohodniki. Od tod so se vrnili v svoje domovanje na skupno večerjo. Naslednje jutro so se planinci odpravili proti edinstveni lepoti Bijelih stijen. Narava je pričarala pravo galerijo nenavadnih kraških oblik 50 m visokih sten. V gozdu jc polno globač z večnim snegom na dnu. Po čistinah pa pravi cvetoči vrtovi. Strma in zdrsljiva pot je prešla tik pred vrhom v zahtevnejše plezanje. In sredi dopoldneva so dosegli vrh Bijelih stijen (1335 m). Z vrha. koder rastejo tudi planike, jt bil lep razgled na Klek in Bjclolasico. Na vrhu Bjelolasice. Foto:M. Petkovšek Z vrha so se plezajoč spustili do pol ure oddaljene Planinske koče pod Bijclimi stijenami (1200 m). Tod je pozimi snega do dimnika. l'o daljšem počitku so sc odpravili proti Samarskini slijcnain. Po gozdni cesti so prispeli do Ratkovega bivaka (1184 m) pod skalami. Na vrh sten se nismo povzpeli. Medtem si jc voznik avtobusa privoščil samostojen vzpon na vrh Bijelih stijen. ki jih jc lc on osvojil. S parkirišča so se po Matič-poljani (1030 m), prostrani planjavi, odpeljali do Planinskega doma »Bijele stijene« Tuku (878 m). Ob poti stoji spomenik padlim 26 skal. simbolizira kolono partizanov, ki so na pohodu februarja 1942 zmrznili. Po skupni večerji v Begovem Razdolju so po živahnem klepetu in balinanju legli k počitku. Tretjega dne so sc že zarana poslovili od prijetnega bivališča in sc odpeljali do hrvaškega olimpijskega centra Bjclsko(625 m), nato so se odpravili na uro dolgo pot do Planinskega doma na Kleku (1000 m) in od tod še na vrh Kleka (1182 m), kjer jc po ljudski pripovedi domovanje coprnic, ki sc spreletavajo tudi vse do naše Slivnice. Kakih 200 ni visoke stene vabijo plezalce od blizu in daleč; lu je tudi prva hrvaška šola plezanja. Po krajšem počitku in razgledu po Gorskem Kotarju. Bjelolasnici in Ogulinu so sc odpravili po strmi in zaraščeni stezi do markirane poti, ki pelje proti Ogulinu. Sredi popoldneva so prispeli do manjše vasi, v kateri jih je čakal avtobus. Na travniku so si privoščili še zadnjo zalogo hrane. Nato so se odpeljali v 12 km oddaljeni Ogulin s 15.000 prebivalci, si z razgledne točke ogledali 50 m globok Djulin ponor, nato še frankopansko trdnjavo, zgrajeno okoli leta 1500. Po krajšem ogledu mesta so sc mimo Delnic. Kočevja in Cerknice pozno zvečer hvaležni Alenki Tomažu in šoferju srečno vrnili domov. Marinka 1'elkovšek Olimpijski tek -2005 Olimpijski tek jc pri nas deležen že prave ustaljene športrlc manifestacije, pritcgljivc toliko bolj, ker domači tekači posegajo po imenitnih dosežkih. Na letošnjem teku, ki mu je 12. junija nekoliko ponagajalo slabo vreme je bilo na startu nekoliko manj tekačev in tekačic kot prejšnja leta, pa kljub temu jih jc izpred Valkartona po logaških ulicah odvršalo 550. In sloje kol vihar - na začetku. Foto: N. Min Na progi, dolgi 3 km, so se najbolje uvrstli: I. Peter Košir (1962) Ljubljana, 2. Matjaž Gorjanc (1992) - TSK Valkarton, 3; Robert Zrimšck (1961) Logatec. Na 10 km so med ženskami pritekle na cilj: 1. Urška Matko Logatec (42,31), 2. Erika Kune - ŠD Hitre noge (46,45), 3. Staša Mesec Tekaški forum (47,23). V moški konkurenci na 10 km pa so se najbolje uveljavili: 1. Jože Petkovšek Logatec (33,29), 2. Jožko Rupnik Črni Vrh (34,07), 3.Gašcr Novak Al) Mass (34.36). Pob Srebro Cirilu Krašovcu Športno društvo Bevke jc. 4. junija organiziralo že 3. tradicionalni »Tek Bevke«, na katerem je v enajstih kategorijah nastopilo 311 tekmovalcev. Na pobudo Društva invalidov Vrhnika so letos prvič organizirali »tek« invalidov vozičkarjev-rekreativcev. in sicer v dveh kategorijah: 11 vozičkarjev seje pomerilo na 1300 m dolgi progi, pet invalidov, ki sc redno ukvarjajo s tovrstnim tekmovanjem dva od teh sta nastopila že na para olimpijskih igrah na posebnih tekmovalnih vozičkih pa so se pomerili na progi, dolgi 2600 m. Prvouvrščencga ionela (desno) in drugouvrščenega Cirila (levo) je pozdravil vrhniški župan (sredi). Med invalidi rekrcativci je Ciril Krašovec, član Dl Logatec, ki šteje že sedem križev, osvojil odlično drugo mesto. Hitrejši od njega jc bil le 44-letni Tone Kane iz Novega mesta. Prireditev jc povezoval igralec Jernej Kuntncr. Besedilo in foto: F. Brus Iz sveta mladih Projekti - del šolske vsakdanjosti Na OŠ Tabor vključimo vsako leto poleg rednega dela v svoj letni delovni načrt tudi nekaj projektov, s katerimi želimo izboljšati medsebojne odnose, delovno okolje in obeležiti pomembne dogodke v tekočem letu. Ob zaključku tega šolskega leta smo na centralni šoli poleg praznovanja 120-letnice šole izpeljali še tri projekte. Nadaljevali smo s projektoma Kodeks in Tekmovanje za najboljši razred, izvedli pa smo tudi projekt Pozdrav Evropi, s katerim smo želeli zaznamovati naše prvo leto članstva v Evropski uniji. Kodeks Že v prejšnjem šolskem letu smo v okviru projekta Kodeks začeli z oblikovanjem šolskih pravil, ki počasi postajajo del naše šolske vsakdanjosti. Skupaj smo izoblikovali tri pravila: Na šoli se želimo počutiti varne in sprjete, Na šoli gojimo lep odnos do šolskega okolja, hrane prostorov in do soljudi. Učitelji in učenci smo sodelavci V šolskem letu 2004/05 pa so učenci v svojih razredih izoblikovali še vsak svoje pravilo, ki so ga skušali čim bolje uresničevati in spremljati. Vodja projekta je bila že drugo leto Barbara Novljan Mišic. Tekmovanje za najboljši razred Tudi ta projekt poteka pod vodstvom Bojane Levinger že drugo leto. Zanj smo se odločili, ker smo želeli vzpodbudili učenec k večji aktivnosti in k boljšemu sodelovanju. Izboljšati smo želeli tudi disciplino in urejenost šolskih prostorov. Tekmovali so učenci od 3. do 8. razreda od oktobra do 10. junija. Ocenjevala jih je posebna komisija, ki je spremljala, kako se učenci vedejo med odmori, kako ravnajo med malico, kako pišejo domače naloge in kako so sodelovali na različnih šolskih akcijah. Učitelji, ki so jih poučevali, so jih ocenjevali sproti. Imeli smo štiri ocenjevalna obdobja, 10. junija pa smo razglasili zmagovalca, - to pot 4.b, ki si je prislužil nagradni izlet. Drugo in tretje mesto pa sta si delila 3.a in 4.a. Za nagrado sta dobila dve prosti uri in sladkanje s sladoledom. S projektom bomo nadaljevali in se trudili, da bomo skupaj z učenci in delavci šole način tekmovanja v prihodnosti še bolj dodelali. B. Levinger Pozdrav Evropi V kodeksu naše šole smo zapisali, da smo učitelji in učenci sodelavci. To pravilo seje potrdilo z letošnjim projektom »Pozdrav Evropi«. Že na začetku šolskega leta smo k sodelovanju povabili učitelje, učence in starše, da bi v maju in juniju obeležili naše enoletno članstvo v Evropski uniji. Pod idejnim in koordinatorskim vodstvom Barbare Novljan Mišic in Dubravke Scrtić smo preko celega šolskega leta v okviru projekta izvedli več Pod zastavami Evropske zveze. dejavnosti: zbirali smo razglednice evropskih držav, risali plakate, novoletne čestitke in vse skupaj predstavili na razstavi. Učenci so izrezali figure otrok in jih opremili s pozdravi v različnih evropskih jezikih. Predstavili smo tudi zastave, zemljevide in značilnosti prehrane različnih evropskih držav. Pripravili pa smo tudi nekaj tedenskih oddaj po šolskem radiu. Različne države Evrope so bile predstavljene z značilno glasbo, lastnostmi prebivalcev in drugimi zanimivostmi. V oddajah so otroci peli in recitirali v različnih jezikih. Naš cilj - pritegniti učenec in učitelje k sodelovanju v projektu in spoznavanju različnih evropskih držav in njihovih posebnosti ter s tem k pozivanju k večji strpnosti so bili v celoti doseženi. B.N. Mišic in O. Sertič Pa se je končalo - šolsko leto, seveda! Še zadnjič jc šolski zvonec oznanil, da gre tudi on na počitnice. Šolarji so z veseljem še zadnjič oprtali že nekoliko zdelane torbe in rekli za dva meseca šoli adijo. Eni z žarečimi obrazi od veselja nad lepim uspehom, drugi z nekoliko kislimi ~ Na valeti se je prijetno zaplesalo. Foto: M. Logar obrazi in s trdnim sklepom, da drugo leto pa zares začnejo z učenjem, čeprav ta sklep navadno ostane nekje v morskih globinah ali na vrhu najvišjih gora. Tako smo se učenci OŠ Rovtc že 15. junija poslovili od zadnje gcneraeiije osmarjev. Zbrali smo se v dvorani, kjer smo pričakali slovesen prihod pražnje oblečenih deklet in fantov s svečkami v rokah. Še zadnjič so se kot razred predstavili pred starši in učiteljskim zborom. Z domiselnimi verzi sta liva in Tina predstavili letošnje osmošolec, njihove poklicne želje, in seveda, sanjsko dekle. Sledil je najpomembnejši del: podelitev priznanj za tekmovalne dosežke. Ravnatelj Mitja Turk jc v svojem nagovoni pohvalil prizadevne, obenem pa dodal, da če bi bil interes učencev tolikšen kot trud učiteljev, bi bili uspehi precej boljši. Prireditev je s svojim obiskom počastil tudi župan Janez Nagode, kije učencem, ki so bili vseh osem let odlični, podelil Županovo petico štirim osmošolkam. Osmarjcm želimo čim več uspehov in lepih trenutkov v novih šolah, nekaterim veliko uspehov na popravnih izpitih, vsem pa pošten oddih kjerkoli že. Kmalu za njimi smo se od šolskih klopi poslovili tudi ostali »mučenei« in »mučitelji«. Želeli smo pokazati staršem, kaj počnemo med šolskim letom. Zato smo se na pobudo Aleksandre Stcfanovske odločili, da popoldne na predzadnji šolski dan »šolo Iz sveta mladih na ogled postavimo«. Zbrali smo sc v telovadnici, kjer sta nas Tina in Tanja ob fotografijah prav poetično popeljali skozi celo šolsko leto. Nato so bili starši povabljeni v učilnice, v katerih se je dogajalo precej zanimivega. Prvčki - devetlctkarji so slikali tokrat kar z računalnikom. Njihovi leto dni starejši vrstniki so govorili angleško Drugarčki so nadarjeni igralci. Kar dve igri so naštudirali. Morali bi videti, kako gredo šolske potrebščine na počitnice, ali kako je, če ti je doma dolgčas in se odpravljaš na potep v cirkus. Kar dvakrat so morali ponoviti igrici. Dih vam zastane, ko ugotovite, kako gibčni so tretarji. Skupaj z učiteljico so sc potili v telovadnici. Četrtarji so jo urezali po ljudsko peli so namreč ljudske pesmi in navdušili tudi prisotne. Tudi podaljšančki so pristavili svoj lonček. Pod vodstvom Barbare so poslušali glasbeno pravljico in ob njej Dvoje zanimivih iskanj Ob izidu dveh šolskih glasil - Žarek besede v Rovtah - Naši dnevi v Dolenjem Logatcu Pred seboj imamo dvoje šolskih glasil: rovtarski Žarek besede, dolenjclogaški Naši dnevi. In kolikero dvojnosti: dvoje različnih zamisli, dvoje različnih lotevanj, dvoje različnih svetov, dvoje zakladnic sporočil. Če je Žarek besede stvarno domoroden. so Naši dnevi pravljično svetovljanski; če je prvo glasilo posvečeno življenju in delu v domačem in šolskem okolju, obogatenem z dosežki mladih s te šole, je drugo posvečeno življenju in delu Hansa (hristiana Andersena, čigar 200-letnica rojstva se nekako izteka, in odmevom na umetnikov genialni pravljični opus. Žarek besede, ki ga na šoli Rovte prizadevno in vztrajno ureja učiteljica Ljudmila Trcven; tudi ni mogel drugače ravnali, kot je, saj praznuje skupaj s šolo svojo 10-letnico in tako se na več kot 110 straneh zrcalijo odsevi spominov, časnikarskih zapisov, likovnih upodobitev, literarnih poskusov - proznih in pesniških . relleksij življenja, dela in naravnost zavidanja vrednih uspehov na šoli v Rovtah. K vsemu in obema obletnicama šc posebej veljajo tudi iskrene čestitke uredništva Logaških. Naši dnevi, ki jim daje na šoli Osem talcev nadih urednica Martina Lcskovec, dihajo iz Andersena, pa naj gre za intervju z njim, pisma njemu, slikovne prispevke ali za spopade z njegovimi pravljicami, zlasti s cesarjevimi oblačili in nelepim račkom. Iz pravljičnega žara izhajajo tudi razmisleki o pravljičnih bitjih, o všečnosti Andersenovih pravljic, ki so med učenci porodile nove pravljice ali preupodobitve Andersenovih stvaritev. Na vsak način izziv, ki je porodil domiselna sporočila. Tudi preučevalcem Andersena veljajo vse čestitke uredništna Logaških. rrtAš Županova petica Na junijskih sklepnih šolskih slovesnostih je župan Jane/ Nagode letos podelil kar 26 Županovih petič učencem, ki so skozi vse razrede osnovne šole imeli odlična spričevala. Na Osnovni šoli Rovte so to prestižno priznanje prejele 4 učenke: Andreja Kogovšek, Polona Lazar, Eva Petkovšek in Tina Skvarča. Na Osnovni šoli Tabor pa so bili deležni Županopvc petice: Kaj a Čcsnik, Suzana Hodnik, Sara Kebe, Vanja Krašovec, Žan lukman, Janja Nagode, Urša Petek, Miha Sod j a in Tanja Teršar. Na Osnovni šoli »Osem talccv«pa so Županove petice prejeli: Petra Adamič, Sandi Botonjić, Eva Godina, Nina Jerina, Špela Kogovšek, Maja Kosmač, Lca Mihevc, Ema Nagode, I jasa Osolnik, Anja Plot, Nives Sedej, Aleksandra Štebe in Nina Zorman. Vse čestitke, tudi v imenu uredništva Logaških! ustvarjali. Zanimive so bile tudi delavnice predmetne stopnje. Zbrali so se tisti, ki radi govorijo angleško. Malce starejši so ugotovili, da je precej znanja že ušlo iz glave. Elastomobil je navdušil pripadnike tehnike. Fizikalne zakonitosti pa so navduševale bodoče Ncvvtone, Galilee in Einsteine. Kemikom, ki so svoje znanje pokazali v kemijski učilnei, pa ni uspelo pognati šole v zrak. Lc vreme nam jo je pošteno zagodlo in preprečilo »tapravo« nogometno poslastico na Kovku. Pomerili naj bi sc starši in njihovi otroci. Škoda. Vendar je tudi tekma v odbojki v telovadnici potešila tiste najbolj vnete. Le gledalcev je bilo manj, kot bi jih najbrž bilo na Kovku. Bo pa drugič bolje. Ob koncu smo si zaželeli brezskrbnih počitnic. Metka Bogataj ------,gm Koncert obetavne flavtistke iz Rovt , V torek, 31. maja, je imela svoj zaključni koncert v novi glasbeni dvorani v Rovtah flavtistka Eva Petkovšek, sicer osmošolka iz Rovt. Dobro uro dolg koncert je minil v milozvočnih tonih, kot bi mignil. Flavtistka Fva s citrarko Polono. Foto: S. Petkovšek Eva je dokazala, daje res dobra glasbenica. Celoten program je izpeljala zelo kvalitetno bodisi v solističnih nastopih bodisi V nastopih z zelo zanimivimi zasedbami. Igrala je s kvartetom - v katerem poleg nje igrajo šc Tina Skvarča, Darja Logar in njihova profesorica Rebeka Hren, slišali smo tudi zasedbo flavte, kitare (profesorica fva Hren) in petja (Ana Lukančič) in tudi duete s klavirjem, ko jo je spremljala učiteljica Polona Gantar, s citrami ob Poloni Lazar in celo ob tamburinu, na katerega jc udarjal profesor Matjaž Albreht. Koncentracija ji ni popustila. Čudoviti toni so preplavljali dvorano. Dokazala je, da zmore zelo veliko in da zlata priznanja, ki jih je dobila v času šolanja na nižji glasbeni šoli, niso biki samo muha enodnevnica. Vzdušje je bilo zelo prijetno. Zelo pomembno pa jc, da bo fva nadaljevala s študijem v Ljubljani na glasbeni šoli na Zavodu sv. Stanislava. Polona Lazar, novin. kr. OŠ Rovte Za nekaj več časovne usklajenosti V letošnjem šol. letu jc bilo kar nekaj zaključnih glasbenih nastopov naših učencev Poleg F.vc so se predstavili šc Miha Arhar / oboo, Polona Lazar s citrami in Nejc Skvarča s harmoniko Učitelji naše šole (vsaj nekateri) hodimo radi na nastope naših učencev, saj vendar cenimo njihovo delo. Pri vsem leni pa moramo ugotoviti, da vseh nastopov nismo mogli poslušati, če bi šc tako radi, ker so bili časovno neusklajeni dva nastopa ob skoraj isti uri: eden v Logatcu, drugi v Rovtah. Zato Glasbeni šoli Logatec predlagamo, da pripravi primernejše razporede koncertov. Prav tako bi bilo potrebno nastope poenotiti glede vabil in obveščanja. Tako smo letos imeli primere: od zelo lepih osebnih vabil in plakatov pa vse do skoraj neopazne najave koncerta na oglasni deski (/ vsemi slovničnimi napakami vred). Malo več enotnosti hi zagotovo pripomoglo k boljši obiskanosti koncertov. Mentorica novinarskega krotka Iz sveta mladih Ko bom velik, bom glasbenik Na šoli v Rovtah smo 19. maja gostili glasbenike i/, logaške Glasbene šole. Razdelili smo se po skupinah, kjer smo v različnih delavnicah spoznavali različne vrste glasbenih instrumentov: trobila, pihala, godala, instrumente s tipkami, brenkala in tolkala. V delavnicah smo izvedeli nekaj o zgodovini glasbe, spoznali smo različne instrumente in njihovne značilnosti. V vsaki delavnici so nam na instrumente tudi zaigrali, nekatere smo lahko tudi sami preizkusili. Glasba vse bolj privlači Foto: M. Logar Moramo priznati, da je učence najbolj navdušila delavnica, kjer so bila predstavljena tolkala, saj je v njej bilo povedano največ zanimivih stvari. Mlajši pa so bili navdušeni nad vsemi glasbili, na katera so lahko sami zabrenkali, udarili ... V mnogih se je tega dne zbudila želja, da bi znali igrati na kakšen instrument. Tisti, ki pa se že učijo, vedo, da za to ni pomembno samo veselje, ampak tudi volja do dela. Vsekakor je sodelovanje naše šole z glasbeno zelo dobro; naredili smo že kar nekaj skupnih stvaritev. Tudi glasbeni učitelji so zadovoljni z našimi učenci, saj so mnogi zelo dobri in vsako leto popestrijo glasbeno »sceno« tudi zunaj domačega kraja. Petra Bezeljak, novin. kr. OŠ Rovte Zmaga elastomobilov v Rovte c H n to O V zaeetku maja sta se 4. tekmovanja elastomobilov v ljubljanskem Tivoliju udeležili letos prvič tudi dve ekipi iz rovtarske šole: v prvi ekipi sedmošolca Jernej Lazar in Nejc Skvarča, v drugi pa osmošolci Andrej Čuk, Boris Trčck in Štefan Kokelj. Zadnje tedne pred tekmovanjem so se ob pomoči mentorice Marije Logar trudili s pripravo kar najbolj izvirnega clastomobila. Na tekmovanju seje pomerilo 9 skupin. Edino pravilo je bilo, da avtomobil poganja elastika. Avtomobil jc moral biti kar sc najbolj da izviren in prevoziti je moral najdlje. Najbolje sta uspela Jernej in Nejc iz Rovt; rekord iz. prejšnjih let sta izboljšala za 10 metrov. Zmagovalca sta prejela lepe nagrade in priznanja za vsekakor lep izumiteljski dosežek. Upajmo, da ne zadnji. Petra Bezeljak, novin. kr. OŠ Rovte VOJNI MUZEJ LOGATEC Ogledi ob sobotah in nedeljah od 10. do 18. ure; med lednom po dogovoru. Informacije: Janez Švajnccr, tel.: 01 7542 790. Astronomska noč Učenci izbirnega predmeta Astronomija I (Sonce, Zemlja, Luna,) so se 19. maja odpravili opazovat zvezde v zasebni Astronomski observatorij v Črnem Vrhu nad Idrijo. Leta 1997 so naključno odkrili prve manjše planete. Od takrat naprej pa poteka sistematično opazovanje neba (trikrat na noč »prečešejo« celo nebo). Sodelujejo tudi z Univerzo v Ljubljani, z oddelkom za liziko. Naš vodnik je bil eden od solastnikov observatorija Stanislav Matičič, ki je znan po tem, da že celo življenje »gleda v nebo«. Ogromno svojega znanja o nebu, ki si ga jc pridobil največ z opazovanji, je prenesel na nas, za kar se mu prav lepo zahvaljujemo. f/opla, zdaj jo pa vidim. Foto: M. Turk Naše opazovanje se jc začelo ob 21. uri in jc trajalo do polnoči. Opazovali smo površje Lune, Jupitra in Saturna le skoz en teleskop, ker je drugi v popravilu. Spoznali smo asteroide, ki jih odkrivajo s tega observatorija. Po tem odkrivanju so tudi zelo znani, saj svoja opazovanja pošiljajo svetovnim agencijam, s katerimi sodelujejo.To je pomembno zaradi varnosti Zemlje; saj poznate razne znanstvenofantastične filme o uničujočih asteroidih! Ogledali smo si slike galaksij, zvezd, na nebu smo iskali Severnico in Veliki voz. Astronom Matičič nam jc dal tudi nekaj nasvetov, kako sc zvezde kar najhitreje najdejo. Astronomska noč nas je vse navdušila; sploh si nismo predstavljali, kakšne čudovite stvari sc dogajajo na nebu. Petra Bezeljak, novin. kr. OŠ Rovte m Celo šivalni stroj postane mikaven Učenci osmega razreda dcvctlctkc iz Rovt so se sredi maja z učiteljico Magdo Kune odpravili na tehniški dan v logaško trgovino Anvina. Želeli so čim več zvedeti o tekstilu. Tako so si v majhni trgovini najprej ogledali več vrst blaga, volne, šivalnih strojev... Nato so se povzpeli v zgornje nadstropje, kjer so si lahko naredili prvi šiviljski izdelek. Vladalo je napeto vzdušje; marsikdo med njimi jc prvič poskusil šivati s šivalnim strojem. Na koncu so sc vsi zadovoljni odpravili proti domu s kuharsko rokavico na roki. Ogled trgovine, za kar velja zahvala tudi trgovkam Anvine, ki so otroke prijazno in poučno sprejele, jc bil zelo zanimiv; nekateri so sc kar navdušili za šivanje. Tanja Mivšek, novin. kr. OŠ Rovte Ne nazadnje Prekrasno darilo sredi hribov in dolin Ste veseli, ko dobite povabilo prijateljev na celodnevno druženje? Ali morda sodite med tiste, ki že ob povabilu negodujejo? Teh drugih 4. junija ni bilo v malem avtobusu, kije ubiral pot iz Logatca proti Hrastniku v goste k hrastniškim planincem. Družimo se še iz časov Čanžka, ustanovitelja hrastniškega in kasneje še logaškega planinskega društva. V Hrastniku smo po sladki dobrodošlici ( beri: pecivu) družno krenili proti Šentjurju. Gostitelji so nam pripravili res imeniten program. Najprej smo si ogledali malo znano arheološko najdišče na Rifniku. Arheologi so obrise stavb dvignili iznad nivoja terena s kamnitimi zidci, nad velikanskim vodnim zbiralnikom pa so postavili tudi streho. Da ne bi komu krulilo po želodčku, so naši hrastniški prijatelji poskrbeli v bližini Slivniškega umetnega jezera. V Laškem smo si ogledali pivovarno in proizvodnjo tako znanega »kozoroga«. Iz neznosno hrupne proizvodnje smo se umaknili v prijetnejše okolje, kjer smo imeli priložnost poizkusiti to »tekočo« hrano. Tako je bilo obilo priložnosti za spoznavanje. Tem za pogovore nam pa sploh ni zmanjkalo, saj nas vse druži ljubezen do narave in hoje v hribe. Iz Laškega smo se prepeljali v bližino Kala nad Hrastnikom, kjer so si hrastniški planinci in rudarji postavili planinski dom na lepi razgledni točki stran od utesnjene doline Save. Mesce junij resnično opravičuje naše ime rožnik, saj seje na Kalu predstavil z resnično lepo rožnato preprogo. Po njej smo prišli do doma, ki spominja že kar na hotel. V njem smo bili postreženi s kosilom, ki nam je posrkalo precej volje do nadaljevanja hoje, a nekaj se nas je vendar odločilo še za pot na Mrzlico.Tam pa stoji Dom trboveljskih planincev in rudarjev. Ostala druščina pa se je na Kalu športno udejstvovala na balinišču in z ruskim bowlingom. Za prijeten nameček so gostitelji pripravili šc srečelov. Hvala vam, planinski prijatelji, za prekrasno darilo tega dne. Prihodnje leto pa se srečamo v Logatcu. - Velja? ZPET Uspešni planinski markacisti Za letošnjo skupno akcijo so logaški markacisti izbrali del Notranjske planinske poti od Slivnice do Pokojišča. Pred Krpanom seje 29. maja zjutraj zbralo 14 markacistov z vodjem Jožetom Kobalom. Opremljeni z markaeijskim orodjem so se razdelili v 4 skupine in tako v enem dnevu obnovili obsežen del Notranjske planinske poti, ki jo vzdržuje logaški markacist Niko. Markacisti so se odpravili na delo. Foto: M. PetkovSek Zahvala velja vsem. ki so se udeležili te koristne akcije planinskih markacistov. Besedilo in foto: Marinka Petkovšek Napovednik prireditev Sobota, 30. julija, ob 22. uri na trgu pred cerkvijo v Hotedršici »TISTEGA LEPEGA DNE« Ob praznovanju 100-letnice slovenskega filma se bodo pod zvezdami zavrteli koluti imenitne slovenske komedije Franceta Štiglica. Projekt je omogočil Filmski sklad RS s podporo Telekoma Slovenije, d.d. Org. in info: KS Hotedršica V programu lahko pride do spremembe. Prosimo za razumevanje. Podatke je zbrala Občina Logatec, Tržaška 15, tel. 01 7590 608 Med notranjskimi invalidi Društvo invalidov Ccrknica-Loška dolina je I 8. junija organiziralo srečanje invalidov Notranjske pri Lovskem domu v Zelšah. Družabnega srečanja seje udeležilo okrog 230 invalidov iz Ilirske Bistrice, Logatca, Cerknice, Loške doline, Blok in z Vrhnike. Prijazno med notranjskimi invalidi V kulturnem programu, ki ga je povezoval Franc Dolničar, so nastopili: Pevski zbor Dl in DU Logatec z zborovodjo Karolino Mcdvc.šček, harmonikarici Anica in Vojka iz Ilirske Bistrice, sestrice Stare iz osnovne šole Stari trg ter vrhniški duet Lili Stcpič in Jože Jcsenovec. Vse udeležence srečanja je pozdravila predsednica Dl Cerknica-Loška dolina Olga Otoničar. O delu ZDIS je spregovorila članica upravnega odbora Združenja delovnih invalidov Jožica Žibert. Za veselo razpoloženje ob srečelovu, ki je vsaki srečki namenil dobitek, in za ples seje trudil Ansambel bratov Štrukelj s pevko Vesno. Besedilo in foto: F. Brus Nedelja, 17. julija Pohod po Soški poti Org. in info: Planinsko društvo Logatec, tel.: 041 283 010 (Simona Dernulc) CM >(/5 C3 bij Ne nazadnje ZAHVALA Ob boleči izgubi našega brata, strica in svaka Vinko Gigale se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku Janezu Petriču za lepo opravljen mašni in pogrebni obred, pevskemu zboru za zapete pesmi, Karlu Žejnu za poslovilne besede, Gasilskemu društvu Medvedje Brdo za prevoz ter pogrebnemu zavodu Vrhovec za vse storitve. Hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Žalujoči -vsi njegovi ZAHVALA Tiho si odšla. Za tabo ostala je praznina, v naših srcih bolečina. Ob smrti naše drage mame, sestre in tete Elizabeta Gajser se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem, Mcrcatorja in Valkartona za izraženo sožalje, darovano cvetje in darovane sveče. Najlepša hvala gospodu župniku Janezu Komparetu za lepo opravljeni obred, pogrebnemu zavodu Mcnard, pevcem in trobentarju. Hvala tudi patronažni sestri Urški in ostalemu osebju Zdravstvenega doma Logatec. Posebna zahvala velja celotni ekipi Doma Marije in Marte iz Logatca za izredno lepo nego in prijazne besede. Hvala tudi vsem vaščanom, ki ste kadarkoli in kakorkoli pomagali, in vsem, ki ste našo mamo, sestro in teto pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Peter, sestra Iva, nečak Matjaž in nečakinja Marjana z družinama ZAHVALA Ni besedi in ni stvari in ni ljudi, ki praznino zapolnili hi, od kar te ni. Brez slovesa je odšla naša draga Vida Kermavnar Vedno boš v naših srcih! Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znacem za darovano cvetje in sveče, predvsem pa za izrečena sožalja, podporo in tople sočutne besede ob teh težkih trenutkih. Posebna zahvala gre Miri in Slavici Simšič, pogrebnemu zavodu Mcnard, osebju Doma starejših iz Logatca, gospodu župniku Franciju Kaduncu za opravljen pogrebni obred, trobentarju in vsem, ki ste se udeležili pogrebne slovesnosti. Njena družina ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta, dedka in pradedka Janeza Loštreka se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za podarjeno cvetje in darovane sveče. Zahvaljujemo se pevcem, godbenikom in pogrebnemu zavodu Mcnard. Hvala vsem, ki ste počastili njegov spomin. Vsi njegovi Ne nazadnje Slavili so zlato poroko SF V maju in juniju seje v Logatcu /vrstilo kar nekaj veselih dogodkov, ki pričajo O trdoživosti zakonskih zvez. Žal, takšnim jubilejem posvečamo še premalo pozornosti, jih premalo cenimo in se nemalokrat dogajajo zgolj v ožjem ali širšem družinskem okolju. Zato je prav, da spomini na te pomembne jubileje zaidejo tudi na strani Logaških. Tako se tudi Logaške pridružujejo čestitkam, ki želijo vsem jubilantom še dolgo in zdravo življenje. Francka in Marjan Cempre med svojimi otroki. V maju pred petdesetimi leti sta izrekala svoj življenjski »da« Francka Lazar iz Žirov in domačin Marjan Cempre. Kot sta si obljubila, sta bremena nosila skupaj v dobrem in slabem ... Ob tako pomembni obletnici sta sc verjetno večkrat vprašala, zakaj je teh petdeset let tako hitro minilo? Topel dom sta zagotovila dvema hčerkama in sinovoma. Devet vnukov ju rado obišče, pravnukinja Meta tudi. Naj jima življenje podari še veliko zdravih in zadovoljnih let v krogu najdražjih. Ivanka in Franc Rovan med svojima hčerkama. Prisrčen jubilej zlate poroke sta 4. junija slavila zakonca Ivanka in Franc Rovan. Zakonsko zvestobo sta si obljubila v nedeljo, 5. junija, v župniji Požnovenske Matere Božje v Gorenjem Logatcu. Sv. mašo ob jubileju je daroval gospod župnik Jože Sclan, vse svečanosti pa sta pripravili hčeri Sandi in Mari. V zakonu se jima je rodilo troje otrok. Ob tej priložnosti sta prejela številne čestitke od zbranih domačih in gostov. Alhin Čuk In 5. junija je bilo nadvse slovesno tudi za Toneta in Binči Levingcr. Farani dolnjclogaškc župnije so na to slavnostno nedeljo dodobra napolnili cerkev sv. Nikolaja in s solzami v očeh spremljali slavnostni obred njune zlate poroke. - Ob 9. uri je v cerkev krenil slavnostni sprevod zlatoporočencev, najbližjih sorodnikov in prijateljev. Nekdanji župnik dolnjclogaškc župnije gospod Tone Komparc je pred njunima pričama, vnukoma Matieem in Juretom, po petdesetih letih še enkrat opravil poročni obred. Sodelavci Karitasa, katerega ustanovni član je tudi zlatoporočenec Tone, in pevci cerkvenega zbora, katerega članica je bila dolga leta zlatoporočenka Binči, so obogatili obred z lepimi besedami, najboljšimi željami za slavljcnca in s prelepim petjem. Binči in Tone Levinger. S svojim delom, zglednim zakonom in premagovanjem težkih življenjskih preizkušenj sta lahko za zgled vsem rodovom, ki prihajajo za njima. To so jima po slavnostnem obredu v ožjem družinskem in prijateljskem krogu potrdili tudi njuna hči in štirje vnuki z ganljivim programom, pripravljenim prav za to priložnost. B. L. ogašk To pot zadnjič; naslednjič bodo z vami Logaške novice. Logaške, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; grafična zasnova Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; naklada 3700 izvodov. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon ob sredah od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail: logaske@logatec.si rt >C/3 rt sta o Fotoobjektiv-nost Ponos starejše arhitekture Zaplesali so tudi na Vrhu Obnovljena pročelja stavbe na Tržaški eesti, kjer poslujeta občina in upravna enota razkazuje svojo lepoto z nekaterimi starejšimi skrbno prenovljenimi hišami, ki so bile grajene še v cesarski Avstriji ali komaj kaj malega po njej. Ponos logaške arhitekture. Na Vrhu Svetih Treh Kraljev in v okolici seje že dalj časa čutila potreba mladih po plesnem tečaju, ki bi ga naj izpeljali še pred poletjem; poleti so namreč vsepovsod veselice... Logaška občina - kako dolgo še tu Med tako lepo ohranjene stavbe sodijo poleg občinske hiše tudi »Ljudska šola«, Puppisova hiša in Gasilski dom v Gorenjem Logatcu, »stara občina«, župnišče in nekatre stavbe na Cankarjevi v Dolenjem Logatcu in cerkvena poslopja sploh. Žal, pa se pri vseh prenovitvenih delih ni dalo povsod preurediti notranjščine tako, da bi omogočili dostop invalidom na vozičkih. Pred občinsko zgradbo pa pritegnejo pozornost mimoidočih lepo urejene zelenice s prikupnimi cvetličnimi otočki, ki jih dokaj skrbno urejajo delavci javnih del. Besedilo infoto: F. Brus Tudi plesna vaja dela mojstre. ŠKD Vrh je organiziral 12-urni začetni plesni tečaj, razdeljen na osem vaj. Program je vseboval osnove foxtrota, disco-foxa, polke ter dunajskega in angleškega valčka. Za vaditelja so izbrali plesno šolo Ritem iz Kranja, in odločitevje bila kar pravilna. Na prvih vajah seje v začetku aprila zbralo kar 19 plesnih parov. To šc posebej potrjuje dejstvo, da je bil tečaj res potreben. Vaje so najprej potekale v telovadnici POS Vrh, kasneje pa, ko se je malo otoplilo, so vadili kar na igrišču pred šolo. Najprej so vadili posebej fantje in posebej dekleta, kasneje so plesali v parih. Vsak teden so nadgrajevali znanje in prav vsi tudi osvojili osnove plesa. Zadnje srečanje z vaditeljema so imeli 4. junija; na manjši zaključni zabavi se je predvsem veliko plesalo. Drugo leto bodo verjetno organizirali nadaljevalni tečaj, saj je bilo povpraševanje po njem že sedaj veliko. Gregor Kogovšck Najdonosnejša ponudb Avtohiša Seliškarr d.o.o. Betajnova 16, 1360 Vrhnika, telefon: 01/ 750 22 52