—  62   —
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15. februvarija 1891.
— (Iz kronike društva „Pravnika".) Novoizvoljeni odbor imel je danes sejo, v kateri se je najprvo konstituiral. Načelnikovim namestnikom je odbran dež. sod. svetnik g. J. Vencajz, tajnikom in knjižničarjem g. dr. D. Maj ar on, blagajnikom notar g. J. Gogola. V odsek za društveni list so izvoljeni gg.: drž. pravd, namestnik dr. J. Kavčič, dež. sod. pristav g. A. Leveč in dež. sod. svetnik g. J. Vencajz. Uredništvo „Slov. Pravnika" se je tudi nadalje izročilo g. dru. Maj ar on u. — Rešilo se je potem vprašanje, ali naj bi se koj sedaj priredila druga slo-
—  61   —
v moč zakon z dne 1. aprila 1872. 1. (drž, zak. št. 43) o izvrševanji kazni na svobodi v posamskem zaporu v stanični ječi okrožnega sodišča in pa za mesto delegovanega okrajnega sodišča v Riedu. 196. Razglas finančnega ministerstva z dne 7. novemljra 1890. 1. o ustanovitvi podružnice kraljeve velike colnije senjske v Sv. Juriji in pa male colnije II. razreda v Cirkve-nici. 197. Razpis finančnega ministerstva z dne 8. novembra 1890. 1. kako je s šelakovo raztopino denaturovati žganje, namenjeno za prirejanje gu-movih tkanin. 198. Cesarski ukaz z dne 10. novembra 1890. 1. o dodelitvi podpor iz državnih sredstev se stisko zadetim krajem v mejni grofiji mo-ravski. — Kos LVII. Izdan in razposlan dne 25. novembra 1890. 1. 199. Ukaz ministerstev za finance in trgovino z dne 8. novembra 1890. 1., da so pri-gledu zavezani prašiči v mejnem okraji bukovinskem. 200. Ukaz ministerstev za notranje stvari, finance in trgovino z dne 16. novembra 1890. 1., s katerim se deva ob moč ministerstveni ukaz z dne 18. avgusta 1883. 1. (drž. zak. št. 140). 201. Ukaz finančnega ministerstva z dne 18. novembra 1890. 1., s katerim se devajo v prodajo kolkovane golice za kupčijske nakaznice o denarnih plačilih s plačnostjo, omejeno k večemu na 8 dni. 202. Razglas finančnega ministerstva z dne 19. novembra 1890. 1. da se ustanavlja po en davčni in sodni pokladni urad v krajih: Betz, Jan6w, Kopy-czyncel Tyšmienica, Obertyn, Žurawno, Kahvarya. Debica, Tyczyn, Dukla in Mielnica v Galiciji. — Kos LVEI. Izdan in razposlan dne 2. decembra 1890. 203. Razglas finančnega ministerstva z dne 24. novembra 1890. 1. o ustanovitvi colnijske podružnice na postaji, oziroma kolodvoru „Budimpešta-Lipdtvaros". 204 Razpis finančnega ministerstva z dne 26. novembra 1890. 1, o nadaljnih določilih, kako pisati račun o potrošnini. 205. Ukaz ministerstva za notranje stvari z dne 28 novembra 1890 1. s katerim se prepovedujejo takozvane „podobe prilepljenke" ki se uporabljajo za otročje igrače ter so potresene se steklenim prahom. 206. Razglas vsega ministerstva z dne 2. decembra 1890. 1., da se je Bolgarsko vzprejelo v število tistih dežel, s katerih blagom naj se postopa s colno ugodnostjo. — Kos LIX. Izdan in razposlan dne 11. decembra 1890.1. 207. Ukaz ministerstva za deželno bran z dne 28. novembra 1890. 1. v izvršitev zakona z dne 11. aprila 1889. 1. (drž. zak. št. 41.), s katerim se uvaja nov vojni zakon. — Kos LX. Izdan in razposlan dne 11. decembra 1890.1. 208. Ukaz ministerstev za poljedeljstvo, notranje stvari, trgovino in finance z dne 24. novembra 1890. 1, da naj se c. kr. mejna colnija St. Margarethen privzame med vhodne colnije, oznamenjene v dodatku k ukazu z dne 15. julija 1882. 1. (drž. zak. št. 107.), ter da naj se iz spiska teh colnij izbriše C. kr. velika colnija v Feldkirchu. 209. Razglas ministerstev za poljedeljstvo in notranje stvari z dne 26. novembra 1890. 1. o najviši upravno-oblastveni odloki o škodah, narejenih po divjačini in po lovu, in pa o razkosavanji zemljišč, odvisnem v nekih delih Tirolskega od političnega dovolila. 210. Ukaz poljedelskega ministerstva z dne 1. decembra 1890. 1. o prometu s koreničastimi trtami na Tirolskem. 211. Ukaz pravosodnega ministerstva z dne 3. decembra 1890. 1. o uvedbi uniforemske bluze za
—   63   —
venska izdaja obč državlj. zakonika. Pokojni Cigale je namreč zapustil predrugaCen prevod tega zakonika; nekaj odlomkov tega prevoda je sam priobčil bil v „Slov. Pr." 1888. 1. Sedaj bi bila c. kr. drž. tiskarna na Dunaji pripravljena izdati ta prevod s potrebnimi premembami. Odbor, povprašan, izreka mnenje, da bi kazalo odložiti to izdajo, dokler se ne pretrese terminologijsko gradivo, katero sedaj nabira društvo „Pravnik". Obči drž. zakonik je v terminologijskem podgledu najbolj važen in zlasti je gledati na to, da se njegovi termini ujemajo s pravno terminologijo sploh, ali drugače: splošna terminologija mora izhajati iz terminologije tega najvažnejšega in najbolj rabljenega zakonika. Naglica torej tudi tu ni dobra in zategadelj se je odbor izrazil, naj bi se z novo izdajo počakalo, a tudi, naj bi se priredila kot priročna knjiga z dodatnimi zakoni in, če moči, tudi z judikati, — Hkrati se je odločil odbor, da naj društvo takoj nadalje izdaje svojo zbirko zakonov, toda gradivo naj se pripravlja po drugem načinu Da ne bode razlik mej termini te zbirke potem pa med urejeno splošno terminologijo, naj se namreč prevodi za to zbirko koj tako skrbno in trdno prirede, da se njih termini lahko brez pomisleka vsprejmo v nameravani terminologijski slovar. Hkrati z izdajo zakonov naj se torej tudi ustanovi specijalna terminologija dotičnih zakonov. Ukrenil je odbor, da se s tem smotrom takoj pregledata pripravljena rokopisa za izdajo meničnega in trgovskega zakonika in tako s stalno terminologijo dasta v tisek. Po tem načinu bode redno napredovala društvena izdaja, a ne bode se bati nikakih disharmonij v terminologij-skem pogledu. Poleg omenjenih zakonikov pride v III. zvezku na svitlo tudi konkurzni red, kateri ima v delu odbornik g. dr. Kavčič. — Sklenilo se je konečno, da bode I. društveni shod tega leta dne 25. t. m.
— (Osobne vesti.) Imenovani so:minist.tajnik z naslovom in značajem sekcijskega svetnika v pravosodnem ministerstvu Alb. Levič-nik viš. dež. sod. svetnikom pri dež. sodišči v Ljubljani; dež sod. svetnik St. Alič na Dunaji svetnikom viš. dež. sodišča na Dunaji; dr. Mir. Ploi minist. koncipistom v finančnem ministerstvu; pravni praktikant dr. A. F ran k o v Ljubljani avskultantom za Kranjsko.
— (Izpiske za slov. pravno terminologijo) so poslah nadalje naslednji gg.: Oton Ploi, c. kr. notar v Žužemperku; Jos. Zupančič, odvet. kandidat v Ljubljani; E. Ferk, c. kr. sod. pristav v Radoljici; Iv. Nosan, c. kr. sodnik v Vipavi; Bogd. Kobal, c. kr. sod. pristav v Krškem; Iv. Škerlj, c. kr. drž. pravd, namestnik v Rudolfovem; dr. Janko Babnik, c. kr. sod pristav v Gor. Logatci; Tom. Einspieler, c. kr. svet. tajnik v Rudolfovem; Fr. Milčinski, c kr. avskultant v Ljubljani.
— (Redaktorju obč. drž zakonika,) dvor. svetniku Zeil-lerju postavijo prihodnji mesec na Dunaji doprsni kip pod arkadami novega vseučiUšča,
— (Nov ruski civilni zakonik) pripravlja posebna komisija uže delj časa. Delo je po načrtu razdeljeno v pet velikih skupin in v vsaki
—  64  —
skupini se posamezna polja obdelujejo, prirejajo namreč načrti posameznim zakonom. Mnogo teh načrtov je uže dogotovljenih. Glavni oddelki so naslednji: 1. obči del; 2. stvarno pravo; 3. obligacijsko pravo; 4. rodbinsko in 6. dedno pravo.
— (Pravica silobrana zoper razžalji ve napade raz priž-nico.) V veliki Vojvodini Badenski je duhovnik v svoji pridigi razžaljivo se izražal proti občinskemu predstojniku dotiCnega kraja. Občinski predstojnik, ki je bil tudi v cerkvi, vstane in pridigarju zakliče glasno: „mir'' (Ruhe)! Zaradi tega je seveda prenehala pridiga in motila se služba Ijožja. Proti občinskemu predstojniku so pa potem na podlogi § 167. drž. kaz. zak. začeli preiskavo zaradi motitve božje službe. Deželno sodišče v W. ga je oprostilo. Toda Radensko državno pravdništvo se ni moglo pomiriti ter je vložilo revizijo, katero je pa nemško državno sodišče z razsodbo z dne 24. novembra 1890 zavrnilo iz nastopnih zanimivih razlogov: Deželno sodišče je prav spoznalo, da obtoženec ni storil kaznjivega dejanja, ker to, kar je storil, bilo je opravičeno po silobranu. Pravica samega sebe braniti velja povsod, kjer so dani pogoji § 53. drž. kaz. zak.; silobran je dopusten zoper vsakogar in povsod, kjer se zgodi pravu protiven napad, katerega je treba odvrniti z hrambo; silobran velja vselej, kedar se poseže v pravno območje kogar druzega in dopusten je torej tudi v to, da se odvrnejo žalitve. To, da je tukaj bil duhovnik, ki je napadel, ne izključuje pravice braniti se; nihče bi ne dvomil zaradi tega, ako bi se napadlo življenje ali nedolžnost, a isto velja pa tudi za napad časti. Tudi zaradi kraja ni nedopustna bramba. Svetost kraja mora odvračati napadalca, napadenec pa sme nastopiti proti krivici, kjerkoli se godi, on ne more izbirati kraja, kjer bi se branil, kajti ta kraj mu je usiljen, in če bi obtoženec bil odišel iz cerkve, bi ga to ne moglo varovati nadaljnih žalitev: žalitev bi sicer potem nič več ne čul, ali duhovnik bi potem lahko še posebno sramotil zbrani občini njenega načelnika; če bi bil zapustil cerkev to bi torej ne bilo sredstvo, da bi odvrnil napad. Ni bilo pogoj razžaljivemu napadu, da bi se izrecno oznamenil obtoženec, da bi se bilo imenovalo ime občinskega predstojnika v pridigi; dovolj je, da je izustilo zadelo predstojnika in se je to lahko spoznalo. Napad občinskega predstojnika veljal je časti obtoženčevi ui napad tudi še ni bil završen, ko se je predstojnik vzdignil in ^mir" zaklical; nego bilo je pričakovati še drugih žalitev in te je bilo preprečiti. Da je brambeni klic obtožencev motil pobožnost zbrane občine, da je tako dejanje obtoženčevo zadelo tudi tretje osebe in jih nadlegovalo, to v tem slučaji nima pomena. (Frankfurter Ztg.)
^Slovenski Pravnik" izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva „Pravnika" brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 4 gld.,
za pol leta 2 gld.
Uredništvo je v Ljubljani, štev. 8 na Bregu; upravništvo pa na Križevniškem trgu štev. 7.