126. številka. Ljubljana, v torek 5. junija XVI. leto, 1883 lihaja vsak dan mve*er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a v at r i j s k o - og e rak e dežele aa vso leto 1« tfld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 glčL, ta j - Siv] mesec 1 gld. tO kr. — Za sjnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. HO kr., za jev-en meneč. 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dora radina M po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. — Za taje dežele tobko već, kolikor pofttnina zim&a Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po f> kr. če Be d-'»kvat, in pu A kr., če se trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frankirati. • Itokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u ptavn ištvo je v Ljubljvai v fhcšttM Koltnaoa hifti ^Gledališka itoTbft". U pravni Stv u nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse niva uist'-ativne stvari. Minulo bode skoraj šest let, odkar so se vršile poslednje volitve za deželni zbor. Po silovitem in nepostavnem pritisku je tačas bil naš narod, dasi je kranjska dežela, izvzemši Kočevje, čisto slovenska, v deželnem zboru potisnen v manjšino. Napočil je naposled željno pričakovani dan rešitve za naš narod. Presvitli cesar je z najvišjim patentom od dne 11. maja t. 1. kranjski deželni zbor razpustil in ukazal nove volitve. Vsled tega najvišjega ukaza je c. kr. deželna vlada razpisala volitve v kmetskih občinah na dan 9. junija t. L, — v mestih in trgih na dan 12. junija 1.1. V malo dneh boste tedaj izbirali možć, katerim zaupate in od katerih pričakujete, da bodo v prihodnjih šestih letih sklepali v deželnih zadevah vselej v korist deželi in narodu. Mnogo truda in dela, temeljite znanosti duševnih in materijalnih posebnostij našega naroda združene s praktično izkušnjo hode prihodnjemu deželnemu zboru treba, da odpravi, kar se je v poslednjih letih storilo narodu na kvar; da ojači in utrdi njegov včasi le premehki značaj in mu odpre pot do večjega blagostanja. Našim gruntnim posestnikom se je sicer gruntni davek znižal in s tem njih stan nekoliko olajšal; a treba je še skrbeti, da se kmetijstvo z naukom in druzimi napravami sploh povzdigne. Torej mora biti jedna prvih nalog novemu zboru, ustanoviti kmetijsko šolo; uvesti, kjer le mogoče, pri šolah nadaljevalni kmetijski pouk; skrbeti za zboljšanje živinoreje in sadjereje ter za umno gozdarstvo, v prvi vrsti za pogozdovanje Krasa in raznih golicav po deželi. Obrtniki in rokodelci imajo pravico zahtevati od deželnega zbora, da jim preskrbi obrtnijske šole in jim tako s praktičnim poukom omogoči, premagovati tujo konkurenco. Potezati se bode moral deželni zbor za tako odgojo ljudskega učiteljstva, da stopijo učitelji na svoja velevažna mesta kot značajni, rodoljubni odgojitelji, ki bodo složno z našo vrlo duhovščino ucepovali v mladostna srca bogo- in človekoljubje, žlahne čute za pravico in resnico in gorečo ljubezen do naroda in domovine. V prijateljskem sporazumljenji s slavno c. kr. deželno vlado, katera v vsakej priliki kaže svojo vsestransko skrb za deželo in z njeno pripomočjo bode deželni zbor postave o občinskih, cestnih, šolskih in sploh vseh deželnih zadevah lahko tako urejal, da bodo ugajale potrebam naroda in bodo deželi koristne. Dokler se od katere koli strani delajo ovire našemu slovenskemu jeziku, bode stal deželni zbor na straži za njegove pravice. Kar pa Slovenci sami sebi žele*, ne bodo kratili svojim nemškim sodeželanom v Kočevji. Kranjska dežela obhaja letos ŠCStstolctlliCO svojega združenja s presvitlo cesarsko rodbino. Naš preljubljeiii cesar pride sam v deželo. Novi deželni zbor je poklican, da Nj. Veličanstvu izrazi neonialiljivo zvestobo in pred najvišjim prestolom zagotovi neomejeno udanost kranjske dežele in slovenskega naroda za vse prihodnje čase. S tem programom stopa tedaj narodni centralni volilni odbor pred Vas, čestite volilce. Po tem programu bodo delali možje, katere Vam odbor naslanjaje se na poročila zaupnih mož in izjave volilnih shodov priporoča. Večina od njih Vam je že znana, ker se je v dolgoletnem boji za deželne in narodne pravice potrdila; pa tudi imena na novo priporočenih so Vam znana in, kakor se nadejamo, tudi priljubljena. Rojaki! V življenji narodov so odločilni dnevi, odločilni za v»o njihovo bodočnost. Kdo izmej nas ne čuti, da po dolgem mraku slovenskemu narodu začenja svitati zarja lepših dnij ! Pokazati nam je pa zdaj, da smo jih vredni. Naši narodni protivniki, proti katerim smo toliko let morali naperati vse svoje moči, so sicer za trenutek potihnili, a to nas ne sme motiti v našem delovanji. Bodimo, kakor dozdaj, oprezni, v svojem trudu za narod v s trajni in požrtvovalni in vselej s I o/ni. Pod to zastavo, dragi rojaki, stopite na volišče; pokažite svetu, da ste vsi jedini, kadar gre za srečo in blagostanje naroda in — zmaga bo naša. Centralni narodni volilni odbor v Ljubljani i junija less. Naši gg. kandidatje so : za kmetske občine: 1. Za okraj okolico Ljubljansko in Vrhniko: dr. K. Vitez Illeiwcis-Trsteili*ki in Luka Itobič, bivša deželna poslanca. 2. Za okraj Kamnik in Brdo: Janko Kersnik, notar na Brdu. 3. Za okraj Kranj, Tržič in Loko: Kaiol Kinu, bivši deželni poslanec, lila/ Moli ar, župan v Loki. 4. Za okraj Radovljico in Kranjsko Goro: dr. J. Poklukar. bivši deželni poslanec. 5. Za okraj Postojino, Logatec, Senožeče, Lož in Bistrica: dr. J osin % OMljak, dr. Valentin Aai nik. bivša deželna poslanca. 6. Za okraj Vipavo in Idrijo: TI alej I,a v miti«, bivši deželni poslanec. 7. Za okraj Novomesto, Kostanjevico in Krško: Viljem P i cifer, bivši deželni poslanec. 8. Za okraj Trebnje, Zatičino, Žužemberk, Mokronog, Litijo in Kadeči-: laika SvetCC, bivši deželni poslanec, «r. Jurij Strbeiicc, župnik v Hrenovicah, dr. Fran Papež, advokat v Ljubljani. 9. Za okraj Kočevje, Lašiče in Ribnico: Fran Fortlllia, podžupan v Ljubljani in Primož Pa ki'/., bivši deželni poslanec. 10. Za okraj Črnomelj in Metliko: Anion Aleš, dekan v Semiči. ij-ai. .. A~~x* »«»»l«r;ii lrr* rlmripin nrlhnrn i7 VRPh okraiHV koiicčna UOlOČila. Volilni shod v Krškem. „Gut Ding braucht Zeit", tako smo si zado voljno mislili, ko se je vender jedenkrat za trdno oglasil kandidat za deželni zbor v skupini dolenjskih mest. Nekoliko primernega moža bi bila morebiti našla ta mesta tudi v svoji sredi, vender so nam tisti domoljubi iz centralnega volilnega odbora veliko uslugo storili, ko so namignili učenemu domoljubu, izvrstnemu Šolniku, dovršenemu govorniku, da se potegne za mandat dolenjskih mest. V soboto se je predstavil dolenjski naš rojak, na kar smemo ponosni biti, g. profesor Š u kije voliicem v Krškem. Zbralo se je bilo kljubu temu, d* je bilo komaj jedno uro Časa vabiti k shodu, skoro polovica volile ^v; pa ti so bdi najodličnejsi domoljubi, prvi zastopuiki tukajšnje narodne inteligeuce in naroduegi meščanstva. G. kandidat je povabljen od \olilcev v jedrnatem govoru razvijal svoj program nekako tako-le: Poudarjal je, da je v prvi vrsti zvest A v str ij a ti in veren podložnik vladajoči Habsburški cesarski rodovi ni, da je morebiti jedini kandidat na Kranjskem, ki je bil za Avstrijo iu cesarja že ranjen (pn Kraljevem Gradci 1. 18G6), da je torej po naključbi v izpoluovanji svojih državljanskih dolžnosti) za Avstrijsko domo-movino že kri prelival. — Srečno bodočnost slovenskega naroda je iskati jedino le v krepki in pravični Avstriji. Na jedni strani gre zvestemu Slovencu podpirati vse, kar Bluzi v okrepčevanje Av-Btrije, na drugi pa skrbeti za Uvođenje ravnopravnosti slovenskega jezika. Poleg skrbi za duševno blagostanje sloven-kega naroda je gledati tudi za njegovo okrepčanje vmaterijalnera obziru. Da se dolenjska stran okrepča, treba jej je železnice, treba boljših cest; cesta od Kostanjevice do Krškega služi velikemu delu Dolenjske; njenega vzdržavunja naj ne nosi samo Krški okraj; naj postane deželna ali državna. Dolenjska nema od svoje v in o reje pravega dobitka, ker Gorenjec ue pije zdrave te kapljice, marveč špirit. Treba bude žganje ze'6 obdačiti, da bode ljudstvo raj še po vinu seglo Vinorejo dolenjsko je treba zboljšati; trebi je na Dolenjskem vino- in sadjerejske šole. Tu je 1700 oralov vinogradov, na Notranjskem komaj Vir, tega, Vlačugar-Btvo dela kmetu in meščanu veliko sitnosti. Treba bo ostrih postav. Zi šolstvo bode deloval g. kan didat z vso svojo izvedenostjo in gorečnostjo J kajti treba bode preuarejati Vesteneckovo novelo itd. itd. Lepo doneči go^or, ki je tekel iz prepričanega in domoljubnega Brca, vzpnjet je bil z živim odobravanjem. Vsi volilOl navvočni so bili pozvani oglasiti se za ali zoper g. kandidata, a vsi so brez izjeme klicali: Naš kandidat je jedini g. profesor Mu iti i«', kar se je tudi teatralnemu volilnemu od- STEK. P i 11 o n e. (.Danski spisal Viljem BurgBoe, poslovenil 1. P.) (Dalje.) „Za vilo, od koder se je lepo videlo na zaliv in okolico, peljala so kamnite stopnice doli v tako imenovane galerije, s katerimi se odlikuje sorrentsko obrežje. To so visoka obokana hodišča, usekana v skalo, proti s solncem obsejauemu morju imajo široke line. N|ih nastanek sega v najstarše rimske čase; čemu so služile, o tem so stariuoslovci različnih inislij. Nekateri vidijo v njih hodišča k nvmfejam, ki so pripadale k starinskim rimskim vilam; drugi jih imajo za obrambine stavbe proti Saracenom; še drugi mislijo, da so bila ta hodišča pokopališča ali katakombe; drugi pa zopet trdijo, da so to samo kamnolomi, ki so nastali, ko se je leto za letom lomilo kamenje, iz katerega so se zidale veličastne vile mogočnih Rimljanov. Jaz ne bom preiskoval tega, a le to omenim, da so ta senčnata hodišča ne le prava dobrota ob poletnej vročini, temveč s svojimi oboki, križanji, stranskimi hodišči, z lepim razgledom na zaliv, obrežje in daljni Neapolj res tako čarobna, boru brzojavilo. — Ravno kar čujemo, da se je tudi Kostanjevica izjavila za g. profe sor j a. Živio! Politični razgled. Notranje dežel««;. V Ljubljani 5. junija. O dcželiiili zborili: Volilni shod usta-vovernih veleposestnikov v Ćeskej je sklenil, da se bode z vso en« rgijo udeležil volilnega boja v ne-fideikomisarnem veleposestvu, ter si je izvolil volilni oobor petnrtjstorice pol predsedstvom grofa Fr. S al m a, da pripravi daljše korake. — Kot kandidat za mesto prihodnjega deželnega nadmaršala se imenuje knez T r a u 11 m a n s d o r f f. Za deželni odbor pa so od češke in feudalne stranke namenjeni: giof Ferd. Chotek, grof Fr. Thun, Jefabek, Ed. Gregr in Skarda. Včeraj pričel je tirolski deželni zbor svoje obravnave. „Wiener Zeitungu priobčuje, da je imenovan poslanec dr. Fr. vitez Ita p p - H e i d e n b u r g deželnim glavarjem poknežeoe grofije Tirolske, njega namestnikom pa Gilbert pl S car i Klerikalci imajo v vsem vkupe dva glusa manj, kakor v poprejšnjem deželnem zboru. Rusinski centralni odbor za gaiiške deželno-zborske volitve sklenil je v dan 29 junija v Lvovu sklicati shod, v katerem se bode vsled zadnjič >z-palih volitev ukrepalo o daljnem ravnanji Rusinov. Dogodki pri volitvah bodo c^lo predmet sodnijske preiskave. Kanonik Pawlikow je namreč v avdi jenci pri namestniku po naročilu rusinskega centralnega odbora trdil, da ste se pri volitvi poslanca za Rohatinsko kmetsko občino, kjer je bi) poljski graščak vit. Onyszkicwicz proti rusinskemu kandidatu vseučilHkemu profesorju dr. Ogonowskemu izvoljen z večino samo dveh glasov, oddale dve glasovnici umrlih volilcev in dve odsotnih; zadnja dva volilca šla bosta baje sama k namestniku, da se o trm pritožita. — Gališkemu deželnemu /.boru -e baj" ne bode predložila nobena vladina predloga Ker pa državni zbor doslej še ni potrdil pogodbe, zadevajoče zaklad zemljiške odveze za Galicijo, bode vlada zboru zopet predložila proračuu zemljiškoodveznega zaklada. V llriin izvoljen ju ?upannm zopet namest. niški svetnik, znani Čehožer Gustav Winterhol-ler in sicer z 43 proti ,40 glasom Zahvaljevoje se za izvolitev ni mogel opustiti pr like, da ne bi mah nil po Č hib; zahvalil se je namreč iron'čno tudi čebkemu časništvu, češ, da je ono s svojimi napadi na njegovo osobo in uradovanje prouzročilo, da so se njegovi somišljeniki vr,dno bolj krepko naslonili drug na druzega. Predno nastopi svoj posel, prositi bode moral zopet odpusta kot c. kr. uradnik Nadškof Feliuski biva sedaj v Krakovu, kjer je v škoiovskej palači vzprejel mestne zastopnike. Mestni glavar dr. Weigel izrazil je v svojem nagovoru veselje, da hoče nadškof stalno nastaniti se v Krakovu. Nadškof Felinski je odgovoril, da se bode štel srečnega bivati v Krakovu, kjer ja vsaki kamen narodna relikvija. Tudi je omenil nadškof, da je Galicija jedini kraj na svetu, kjer se BBmorejo narodnostni interesi neomejeno razvijati. Poljaki naj bi to ugodnost previdno uporabljali. Nadškof pričakuje svojega brata, s katerim bodeta vkup potovala v R m. da Bi kaj čarobnejšega in romautičnejega misliti ne moremo — nekaj tako mičnega in vabljivega, da lahko sediš cele ure zamaknen v opazovanje te od sobica obsojane krasote, ki napolnujo um z najčudovitejšimi sanjarijami." „Vam se ne bode čudno zdelo, da so mene, slikarja posebno mikale te podzemeljske votline iu sem skoraj slednji dan sedel pred svojim slikarskim stojalom v teh hodih, od koder se je daleč videlo na morje in vse bogato življenje, ki se je gibalo tam zunaj." „Bilo je neko popoludne prve dni oktobra. Prvi jesenski viharji so se že bili oglasili in veličastno ploskalo je razburjeno peuasto morje po navpičnih skalnatih bregovih, ki so kakor železna ograja v stanu stoletja ustavljati se orkanom. Hotel sem ravno dovršiti neko sliko, katero sem že dolgo slikal iu pazil nesen na ničesar — kar zaslišim strel od morja sem. Pogledal sem na morje in zagledal dva čolna, ki sta v razgrajajočem viharji urno bližala se obrežju. Prvi bil je jeden onih velikih čolnov, ki se imenujejo v Sorrentu lancije; oddaljeni je pa morala biti carinska brzica. Oba sta imela, kakor skoraj vsi na Neapolitanskem, široka latinska jadra, ki so ju z neizmerno hitrostjo nesla proti obrežju." Vnaitfe države. Itn sli i car in carica vrnila sta se v ponedeljek ob 6. uri zvečer iz samostana sv. Sergija v Moskvo. Vso pot skozi mesto peljala sta se brez spremstva v odprtej kočiji; povsod ju je ljudstvo pozdravljalo najživahneje. Povodom obletnice smrti caričine matere bila sta car in carica pri črnej maši za ranjco. Potem pa so bili na polji Hodinka vojaške vaje iu navidemi boji Kozakov in Čerkesov, kateri so izpali jako izborno in krasno. Zvečer pa je bila pojedina, katero so napravili inostrani čas-uiski poročevalci v čast cenzorju Vagano v u, ki je imel ob slavnostih izredno mnogo opravila in se je skazal v vsem svojem težavnem poslovanji jako ljubeznivega. V francoskem senatu iaterpeloval je Saint Vallier vlado o dogodkih v Tonkinu. Kačoč na vznemirujoče vesti nagovarja vlado, da bi pomirda občno mnenje. Prišel je čas energičnega delovauja; pokazati se mora, da je Francija odločena zmagati v svojem povzetji. — Minister vnanjih stvarij Chellemel-Lacour je odgovoril, da je vlada storila vse potrebno, da zagotovi uspeh ekspedicije v Tonkin Brze ladije prevažajo vojsko, guverner Cochinchine pošilja podporno možtvo; koncem meseca bode v Tonkinu dovolj močna vojska, da premaga vbo težkoče. Ni povoda za misel, da hoče Kitaj spreti se s Francijo; ne bode se dal zapeljati po samopašnem šepetanji iu ne bode mislil na posredovanje v zadevi, pri katerej nema uikakeršne pravice m ki ga tudi ne zanima. Dopisi. Iz Oorice i junija [Izv. (lop.j Dne 3. t. m. bi je v Dornbtrgu zbor vinorejskega društva ter pričakovali so še njega predsednika g. prof. Povše-ta iz Gorice. Že prej dobili ho v Dornberg in Prvačino naznanilo o veselem dogodku, daje bil njih velečastiti predsednik gospod Fr. Povše od Nj. Veličanstva odlikovan z zlatim križcem za zasluge s krono. Komaj so zapazdi njegov prihod, začelo se je streljanje in godba intonirala je crsarsko pesen, potem pa „ Naprej". Starešinstvo sprejelo je imeno-vauoga z vso častjo, ter za to pripravljene deklice dnle so mu v spomin lep šopek. Nagovor gospoda podžupana bil je jako ginljiv. Vse to storilo se je v silnej naglici, kajti, ako ni se to poprej vedelo, bil bi sprejem pač ves dru-gaceu, tak namreč, kakor se spodobi možu, ki ima za Primorsko, osobito za Slovence tako velikanske zaslvige. Naj mi bo dovoljeno, da mimogrede omenim bralcem nSlov. Naroda" meni znane črtice iz neumornega delovanja gospoda Povšeta na Goriškem. Gospod Frttnjo Povše, lastnik graščine v Dolu ter hišni posestnik v Ljubljani, ki je pred 14 leti prišel tu sem, ter je sedaj že 4 leta vodja kmetijske šole v Gorici na slovenskem oddelku, pridobil si je v tem kratkem času toliko zaupanja pri ljudstvu, da že dlje časa zastopa Slovence v deželnem „Bilo je se ve da kaj navadnega videti, da so zasledovali carinski uradniki kak tihotapski Čoln. A nikdar še nespin videl neapolitauskih čolnov, katerih moštvo so malo izmjeni brodniki, voziti ob tako nevarnem vremenu, še manj pa zasledovati koga a tako besnostjo. Videlo se mi je, da bosta brž zadela ob skalo in se razbila." „Na jedenkrat obrne se prvi čoln, jadro je palo, in — ko je ravno švignil z največjo hitrostjo mimo neke štrleče skale, videl sem nekega moža skočiti s čolna v vodo in zginiti v valovih. Počilo je nekaj strelov iz carinske brzice, potem je pa ta bila prisiljena zadrgniti jadra in skrila se je za skalo, ki mi je zapirala daljši pogled." „ Skočil sem kvišku in gledal tja doli. Pa vse je bilo mirno — samo peneči valovi butali so ob stene in odskakovali kakor peneči dež od navpičnih skal. Kateri plava č mogel bi ubežati ob takem vremenu osodi, da bi ne bil požrt od vrtincev ali ubit ob skale? Še jedenkrat pogledal sera proti onej skali, potem Bem se pa usel in hotel dalje slikati premišljevaje, da je škodljivo tihotapstvo zopet pokončalo jedno človeško življenje." „Delal sem kaki dve minuti, kar se mi je zazdelo, kakor bi bilo nekaj zadelo ob skalo, nekaj zboru, ter je postal vsled svojega nesebičnega postopanja toliko priljubljen, da je sedaj častni občan v Dorub«rgn, PrvaČini, sv. Florijanu in Komnu, — dalje častni občan v Dolu in Hotiču, častni član veteranskega društva na Primorskem, predsednik podpornega društva v Gorici, odbornik političnega društva „Sloga", urednik »Gospodarskega lista", predsednik vinorejskega društva v Dornbergu, pravi do pisujoči ud raznih kmetijskih društev itd., in sedaj je vsled priznanja slavne vlade za njegovo neumorno delavnost kot kmetijski ucitej dobil tudi najvišje I odlikovanje: zlati križec za zasluge s krono. » doreiijsliegtt 1. junija. [Izv. dopis] (Uradniki Rudolfove železnice.) Mnogo pisalo se je že o neznanji slovenščine uradnikov, službujočih pri železnicah po Slovenskem. V marsičem se je oziralo vodstvo železnic na opravičene] pritožbe in marsikatero napako že odpravilo, a po Gorenjskem imamo vender še uradnike pri železnici, ki so nevešči slovenščine, da, je čisto nič ne umcjo. Tako n. pr. službuje za kasirja .v Lescah rojen Dunajčan, ki si je zapomnil do zdaj le par besedic slovenskih. Da s<- tak uradnik mti toliko z ljudstvom ne ume kakor z nemim, je jasno in iz tega izvira za občinstvo mnogo škode Oobito za Lesce je to občutljivo, kajti tu je promet silno živahen in občinstvo pač sme zahtevati, da se nastavijo uradniki, ki so njega jezika zmožni in mu prijazni. Nadejamo se, da se bode slavno vodstvo opiralo na našo željo, da nam castavi uradnika zmožnega slovenščine. Z Hre/nlee 1. junija. [Izv. dop.J (Žu panijsko urad o vanje.) Ves slovenski svet ve\ da so se v naši fari porodili najodličneji slovenski slovstveniki; prvi slovenski pesuik Preši r en ua-rodil se je v naši fari. Za tega delj pač menda slovenski svet tudi meni, da imamo vsaj pri nas, če ne drugod po Gorenjskem, župana, ki vseskozi slovenski uraduje. A moti se! Dozdanji naš župan Kerschiscunik pošdju le nemške dopise v svet — io kake! Včeraj pravil mi je uradnik, rojen nemški Korošec, kateremu so gotovo ljubši nemški dopisi, o slavnem proizvodu našega župana. Deja mi je ta uradnik, da toliko neumnosti]' na tako malem prostoru ni še čital ne on ni njega kolegi — Zdaj izvršila se je že uo\a volitev občinskega odbora, kateri bode imel iz sebe izbrati novega župana. Menim, možje Breznifrarije, da se boste vzdra mili iu volili iz sebe tudi moža, ne pa več takih, kakor je bil zdanji in prejšnji župan Ali pa se hočete pred vsem slovenskim svetom osramotiti, po zabiti dede svoje, ki so vse moči uporabljali, da so vzgojili značajne Slovene-j ? Dvignite se torej, iz>o lite si županom moža, značajnega narodnjaka, var čnega in odkritosrčnega, ki bode svetu pričal, da ima Brezuica še uekdanje čile korenine, narodno zavest, ki vam bode varoval in nesebičuo oskrboval občinsko imenje. Iz Bleda 4. junija. [Izv. dop.] (Poddruž-nica kmetijske družbe.) Pred kratkim usta novilo se je za Gorenjsko čebelarsko in sadjerejsko društvo, katero bode pod vodstvom g. Modica na Jesenicah gotovo lepo napredovalo ter skrbelo, da bodo čebelarji in sadjerejci svoja plemena popleme uili in svoje izdelke po primernej ceni spečavali, in g. Modicu bode vrli naš potovalni učitelj g. E. Kramar z delom in svetom na strani stal, tako bode kmetovalec na jedno stran napredoval. — A važ nejši faktor za gorenjskega kmetovalca je živinoreja. V tem oziru stori kmetijska družba kot glava istinito dosti, nikakor pa se to trditi ne more o poddružuicah. Osobito naša potidružnica radovljiška zanemarja po poluem svoj uzorni posel. Poddružnica šteje po slednjem izka/u 58 udov. Lepo število in precejšnja svotica tudi denarnih doneskov! A žal! da nam ni znano, kako se uporabljajo ti zneski, kaj se z njimi nakopava in Če se sploh obra čajo koristno. Pri vsakem društvu so pravila, ki ve-evajo, da se sklicuje občni /.bor, le za našo pod družnico jih menda ni, kajti izza smrti g. Homana se ne spominam nobenega vabila na občni zbor. Vprašim torej slavno c kr. kmetijsko družbo, jej je li znano, da se za radovljiško kmetijsko pod družnico ne sklicujejo redno — niko'i! — občni zbori, misli h odpraviti to ueredno.st — ali pa je morda tako ravnanje v pro.speh kmetijstva? — s. Domače stvari. — (Proti kandidaturi g. dr. Zamika) se na Notranjskem močno ruje. Fajmošter Ža-rabon je za jutri sklical shod nekaterih volilcev k sv. Petru, da se pogovore o kakem kandidatu oroti dr. Zamiku. G Mulej iz Logatca je baje pripravljen kandidaturo prevzeti, od druge strani se govori o g. Ličanu Aleksandru. Mi ne moremo verjeti, da bi g Ličan se pustil kandidirati proti možu, ki se jo toliko let pošteno boril za narodne pravice. Tem menj zdaj, ko je centralni odbor po sklopu volilnega shoda v Postojiui n.zglasil kandidate Tudi to zdi se nam neverjetno, da bi gosp. ■/.ujmi « Šarabon proti centralemu odboru skušal rušiti narodno di sciplino in mej narodom sejati seme razpora- — (Gospod dr. M Samec), župan v Kamniku, se je bil, kakor smo poročali, res odpovedal županstvu. A na naročito željo gospoda okrajnega glavarja in meščanov umaknil je svojo odpoved. Vest, da bi mu bila vlada izrazila nezadovoljnost ali uekak pukor" je prazna izmišljotina, ki zopet kaže. kako malo verodostojnosti gre takim poročilom. ličanstva in se poleg drugega dol čilo, kdo ima nagovoriti Nj. Veličanstvo pri izstopu na kolodvoru v Lescah in v katerem jeziku? Človek bi mislil, da o tej slednjej točki obravnava niti možna ni, vender se je obravnavalo — in kako? Groza me je spomina. Toda o tej zadevi in o samostalnosti naših županov sploh in v narodnih stvareh hočemo pozneje obširneje govoriti ; danes naj omenimo le energičnega postopanja župana iz Kamne Gorice gosp. Pesjaka. Sicer pa bodemo skrbno čuvali, da bode oni gospod, ki je prevzel častni posel nagovora, tudi po našem nalogu ga izvršil! — (Preširnov spomenik na H ledu) stal bode na vogalu, kjer se ločita vozna cesta v Grad in pot, ki drži proti farni ivrkvi. Dotično zemljišče je lastnina gosp. Rkhjn. Ko je slednjega gosp. dr. Mosche nagovoril, naj bi blagovoljno prepustil zemljišče v omenjeni namen, odgovoril je gosp. Rikli, „da mu je posebno veselje in si š tej e v veliko čast, ko more za Preširnov spomenik brezplačno odstopiti potrebni prostor. Na; se za zemljiškoknjižni odpis slobodno ukrene, kar je potrebnega". S posebnim zadovoljstvom zabeležimo to izjavo poUenega Nemca, kate-remu je zibel tekla na Švieuskih tleh, ki j>a ve dostojno ceniti mišega Preiirua veleum Spomenik odkril se bode slovesno koncem tega ali p* prve dni bodočega mes' ca ter tako na najlepšem kraji naše domovine postavilo vidno zn imenie, kako hvaležni častimo svojega največjega pesnik*. Dan odkritja se bode fte le doloi.il in pravočasno objavil. — — (Tabor v Brezovici) bil je prav mno gobrojno obiskan. Prisotnih bilo je n:id 3000 ljudij. Predsedoval je državni poslanec g. Ivan Naber-goj. Vse resolucije bile so navdušeno sprejete. Došlo je mnogo telegramov. Prihodnji tabor bo v Pazinu. — Rei bil je izvrsUn, izid nujpovoljnili, iu pričakovati smemo, da bode ta tabor kaj UpodllO učinkoval na razmere v Istri. — (Pozivi) P. n. privatnim udeležencem slavnosti blagoslovljen) i zastave pevskega društva „L ra" v Kamniku, katera bode ptihodnjo nedeljo dne 10. t. m., se uljudno naznanja, naj se izvolijo radi vožnje obrniti najdalje do petka 8. t. m. zjutraj do čitalničnega kustoza g Šešarka ter se oudu objaviti za prostore. — Vozov (lojter) na-ročilo se bode le toliko, kolikor bode zahtevalo število oglašenih udeležencev. — Voznina stane v Kamnik in zopet nazaj za osobo 50 kr. — Zbirališče je v Čitalnici ob 5. uri, odhod od tu ob Va6\ uri zjutraj. — (Od dolenjske strani) se nam piše: — (Shod županov radovljiškega: okraja) vršil se je v nedeljo dne 3. t. m. popo „Glede notice o ljubljanskih preparaudk-di, oziroma ludne v Lescah v gostilni „pri Krištofu." Zbrani njihovej ljubezni do plavic, omeniti mi je, da ^e isto bili so skoro vsi župani pod predsedstvom g. okraj- tako nahajajo mej učiteljicami na deželi neka-nega glavarja. Obravnavalo se jeo sprejemu Nj. Ve- tere gOBpodiČlne, ko|im je di inonstrovaiije s plavi- kamnov je zaropotalo doli in to trenutje zavihtel se I je polnagi ribič skoz široko lino notri s tako močjo, da je skoraj mene in moje slikarsko stojalo podrl." »Zakričal sem nehote od začudenja iu jeze. Ves premočen poškropil mi je bil namreč mojo sliko z vodo in peskom." „„Oprostite, vaša ekselencija!"" rekel je ribič in široko zazeval, „„pa dajte mi svoj plašč."u „„Moj plašč !UM zaklical sem jezen in posegel po mojej debelej slikarskej palici." „„Da, in vaš klobuk, in vaše naočnike"", nadaljeval je z uajvečjo mirnostjo." „„Ali si neumen, tepec!"" zaklical sem, ko si je on tebi nič meni uič razpel moj slikarski dežnik in so usedel pred slikarsko stojalo. „„Ti mi boš pokvaril mojo sliko."u „„Le brez skrbi bodite, ekselencija"", zaše-petal je pol grozeč, pol proseč: „„jaz vam niti jed-nega čopiča ne ukradeni; pa hitro mi dajte vaš plašč, niti jednega trenutka ne sineva zgubiti."" „Poskusil mi je iztrgati plašč s pleč in jaz misleč, da me hoče oropati, postavil sem se v bran, pa tako hitro kakor panter splazil se je pod mojo vzdigneuo roko in potegnil mi palico iz rok, ter rekel z lahkim glasom : „ „Ali me več ue poznate, ekselencija? Midva bila sva že jedenkrat skupaj v ognji. Ali se več ne spominate svatbe na Posilipskem bregu?*" „„Pillone!u" zaklical sem, in povesil roke." „„Zadeli ste, ekselencija! V nevarnosti kakor takrat, preganjan kakor takrat! Ne popraŠttjte me, ne zadržujte me, vsak trenutek lahko velja življenje. Posodite mi, kar zahtevam, pa sem rešen!"" „KaKo bi bil n.ogel v tem nepjiašenem bltdem ribiči s kratko ostriženimi lasmi zopet spoznati onega svatovski oblečenega glavarja! Kako mulo bila je ta polnaga premočena postava podobna ponosne j prikazni, ki je oni večer bila glavna oseba na pravniku in v boji. Nesem mogel več dvomiti: bil je njegov glas, oko in varna hoja kazali bti tudi v tem nevarnem trenutku roparskega vodjo Pillona." nnVzemite mojo rudečo kapo"", zašepetal mi je, ko je hitro ogrnil moj rimski plašč in pokril moj širokokrajni klobuk. „„Vrzite jo iz tretjega okna doli, da obleži na konci mej skalami. In skrijte se potem v onem stranskem hodišči, kjer visi podoba Matere Božje, in ne hodite prej ven, da bo vse mirno." " „Bdo je nekaj tako utisljivega in zapovedujo-čega v tem ukazu, da sem precej ubogal. Kapa zle- tela je skoz tretje okno, veter jo je precej dolgo vrtil, nazadnje je pa obvisela na nekej kvišku štr-lefiej .skali. Jaz sem pa urno poiskal omenjeno ho-dišče, in videl sem, ko sem notri skočil, Pillona sedeti pred mojim slikarskim stojalom, in na najlepši način kvariti mojo podobo s čopičem, katerega je š\* precej spretno vodil. Ko bi jaz sam ne bil priča te spremene, mislil bi bil, da jaz sum s svojimi črnimi naočniki gori v gabri,i sed m in slikam." „Neseni če naredil dvajset stopinj |»o hodišči, ko zaslišim glasno govorjenje, komandine klice in lujiot orožja. Skušal sem v tetnuOti kolikor se da daleč jirinti; dobro sem vedel, da, če me dobo, je po m t ni. Kiiiidu potem videl sem mimo marširati novo stražo, in dvema možema bilo je ukazano preiskati hodišče, v katerem sem bil skrit. V temi sta tipale dalje in vedno spodtikala se ob kamenje in kupe peska, ki so ležali po tleh. Umikal sem se dalje in dalje v Lodišče, plazeč se ob zidu, in zdaj Nem vedel, zakaj mi je Pillone odkazal to hodišče. Skala imela je razpoko, ne širjo, kakor da sem se ravno lahko skoz /.muzal, iu zadaj bil je prostor polen niš. V te sem se splazil, i u kmalu zaslišal sem zunaj korake." (Dalje prib.) caoii v pravo slast. Želeti bi bilo vsekako, da bi se iznašlo kakovo zdravilo tej velikogermanskej bolezni, kajti kakova mora biti mladina, ki jim je žalibog izročena v poučevanje!? . . — (V Bledu) se vrše za sprejem Nj. Veličanstva že obširne priprave, ki bolo dostojne visokega gosta. — (Gorenjska) pričakuje letos mnogo tujcev. Že davno so stanovanja v Policah vsa oddana in mnogim se e morali prošnja za stanovanje odbiti. V I»escah stunovanja še oeso oddana. V Bledu je že ne's-aj tujcev, tudi znani Itikli odprl je že svoje zdravilišče. — (V mestnej klavnici) se je meseca maja t. I, pobilo 261 goved, 228 prašičev, 959 telet, 252 koštrunov in 481 kozličkov. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Budimpešta 4. junija. Vkupni mini-sterski svet ukrenil je, da se delegacije skličejo mej 15. in 20. oktobrom. Pariz 4. junija. Poročilo Lesseps-a pri obenem zboru Sueških delničarjev konstatuje neprestano soglasje mej Sueškega kanala družbo in angleško vlado, zastopano po treh zastopnikih. Glede zgradbe novega kanala pričakovati je po razpravah, pričetih z angleško vlado, povoljnoga izida. Berolin 4. junija. V zbornici interpe-loval je Poljak Stablevvski o naredbi Poznan-ske vlade z dne 7. aprila, da se poljski otroci v veronauku poučujejo v nemškem jeziku. Naučni minister je odgovoril, da se s to naredbo prekorači ministerska naredba z leta 1873, po katerej se mora veronauk poučevati v poljščini, če poljski otroci nemščine neso dovolj zmožni. Ministerstvo dobilo je o tem znanje še le iz časnikov. Poznanska vlada popravila je prvo naredbo v 27. dan aprila in nakazalo se jej je, da odpravi ono naredbo. Minister se nadeja, da se taki slučaji ne bodo ponavljali. Hammerstein (konservativec), VVindhorst in Dirichlet obžalujejo, da Poznanska vlada zavira najboljše namene ministerstva. Umrli so v I jutiljuiii: 2, juniju: Marija Hafner, gostilničarjova žena, 42 let, DmiHjskit cMta si. 98, za plttonico« '».junija: Alojzij Borovskv, učiteljski pripravnik, 18 let, sv. .) ikona trg št. 10, za jetiko. 4. junija: Janez So« In i k, uradnega sluge »in, 20 mes., Poljanski nasip št. 14, za mehkimi členi. Tujci: .'J. juniju. Sohnabl i/. Gorico. l'ri Klonu : Lowy iz Kuniže. — Strasser iz Iludapešte. Pri tfnll«-!: K.uunaim z Dunaja. — Unger iz Stutt- garta, — Peltler, Kleiner i Dunaja. Pri ii » si ri jakom rt'ftnrji: Frank z Dunaju. Meteorologijo poro6iio. A. V LJubljani: s Čas opa-rovanja Stanje b iroinetru V mm. Temperatura v,-tro vi Nebu Mo-kiiiia v in.m. ■—i f 7. /.i 0' raj •J. pop. 9. svefior 7 .'i L'53 mm. 734*06 mm. 784*90 ne, i -f 10i> (' brez v. + lil-S-O sl.jvz. -f 17-2 'C 1 breiv. i obL obl. obl. 1*75 nui. ! dežja. 1 ->i r . i. »jut ni j g. pop. 9. svečar 184*86 ma, 7:>l ."i'liiim. 785*78 mm. -f 16*0°0 -f 22-4-t: + 17-4"C hI. zali. hI. jvz. brezv. j a h. d. jas. jas. 000 mm. dežja. rt i. sjutraj 2. pop. 9. sveder 786-50**. 7:;.") «4 mm. 786*88 MS. + 14 -9'" + »6*8«C -|- 18'2U<* brozv. hI. gor. hI. gor. jas. d. jas. jas. *' 000 mm. dežja. 1 B. V Avstriji sploh: Zračni pritisk je ostal precej nespremenjen; razdelitev je bila še vedno precej jednakoinerna; razloček mej maksimom in minimoui neznaten. Temperatura va spoznanje nižja, vender Se vedno nadnormalna; sieer pa ne tako ekstremna; razloček mej maksimom in minimum sreden. Vetrovi, zelo slabotni, so ae veCinoma zasukali proti severu in vzhodu. Nebo največkrat deloma jasno, vreme fio precej Btanovitno, skoro nikjer pa mokrotno ID-o-ris^jslsa. "bo dne* 5. junija. F'apima renta......... Srebrna renta .... ..... Zlata renta ... .... . 5°/„ marčna renta......... Akcijt» narodne bank*- . ..... Kreditne akcije...... . London . ..... Srebro . ..... Napol. . ......... i', kr. cekini . ...... . Nemške marke ... 4<70 (klavne srečko iz 1. 18M 250 gld. Državne srečke iz I. 1804. 100 „ 47o avstr. zlatu renta, davka prosta." . Ogrska zlata renta 6n/0...... n n n ^* /o.....• , papirna renta f>0/u..... g°/0 štajerske zeruljifič. odvez. obli«. . . Dunava reg. srečke 5n/0 . . 100 gld. Zemlj. ohč. avst . 4>/a70 zlu ti zast. listi . Prior, oblitf. Elizahetiiio zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandovo sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfov« srečke.....10 „ Akrije anglo avstr. banke . . 120 , Tranimway-društ. velj. 170 gld. a. v. rza 78 Kil. 40 78 90 m 8) 93 ^ 30 — 293 n 80 J19 95 9 51'/, 6 n 67 08 t) 50 1 iS 75 166 n 70 98 95 120 55 88 r 25 80 n 55 103 — 114 — 118 n 20 102 50 105 n — 170 n — 19 rt — 111 n — 216 n — Razglas. V ni*f se daje za več let zavoljo bolezni posestnika in gostilničarja Kajetana Stranetzky-ja v Iliriji Ntt. 106 njegova v dobrem stanu nahajajoča bo hiša in gostil niča prostovoljno in z ugodnimi pogoji. Najeti hoteči naj se obrnejo do posestnika Kaje-luna NtrnnertKky.|a v Idriji. (383—1) V je izšel in se dobiva Tttrgenjeva roman: 3STO"^7*. Preložil M, MiUorrh. Ml. 8°, 32 pol. Cena VO kr. Tm znižano ceno bo morejo še dobiti Blo.ieče slovenske lepoznanske knjige: V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisid Viktor Cherbulkz, poslovenil Davorin Uostnik. Velja ..... ..........25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal //. Revičrc, poslovenil Davorin Uostnik: — Cerkev In država v Ameriki, francoski spisal K. Labotilage, poslovenil Davorin Uostnik. Velja.........15 kr. Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za jeden z' ozek 5 kr., za „Nov* pa 10 kr. Marij incelj ske kapljice za želodec, neprescžtio izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci, in nepresežno zoper nofllant do Jedi, alabl želodec smrdečo sapo, naplhne-nje, klalo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek ln pseno ln slez, /oper zlatenico, gnjus ln bljuvanje, da glava ne boli (čo izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, preobloienje želodca z Jedjo aH pijačo, Črve, zoper bolezni na vranici, Jetrab in zoper zlato žilo. ♦Gl ln vri u EIllOflfB.t Lekar C. itrmlj, Kremsier, Moravsko, dedna sklenica z navodilom, kako 8e rabi, stane DsF- ■"*•» Ar«. IFra-ve ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriol Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Prešimovom trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Kizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton D o ban. VGo-rici: lekarna A. d e G i r on co 1 i. V Ajdovščini: lekarna Michael Gug;lielino. V Celji: lekar J. K D pf ers cb m i e d. V K r a ti j: lekar Drag. Savn i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Iti t srbel. VOrnomlji: lekar Ivan Blaže k. V Škofjoj Loki: lekar Karol Fabiani. Ker se v zadnjem času naš Izdelek posnernlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenib zalogali in pazi naj Be osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljico za želodec morajo imeti v sklcnico vtisneno besede: Eebte Mariazeller MagentroprVn — Hrady Sc DoBtal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisucno sod-ni.jsko spravljeno vur*tv«>»t» kum in« nje in zavoj mora hiti zapečaten z našim VMrtutveuliii /.naiue-ujem. Izdelki podobnega ali istega imona, ki nimajo teli znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj na-zuanijo, da bodo sodmJHki kaznovani izdelovalci in prodajalci, (148—91) < §§ pripor B P»r O Ljubi ^| o o« 5' IM tj o b B CD p' d* m o ■ii— ■ y->- •Si i CO ■ » i rs % S? E. <•& r= CD t •K •K Odpretje kavarne in restavracije a \ liaiiiiiisKt-iii koi>ališ«*i nad Ijiil>l.|ano. Jf- f f f Dozvoljujeui si visokoj gospodi in p. n. občinstva najudanije naznanjati, da sem prevsel in v dan 3. Junija odprl z vsemi ugodnostmi opravljone prostore kavarne in restaviacje. Glede dobre, okusne in cenene kuhe in pa dobre pijače ter točne postrežbe bode podpisani vedno svojo pozornost obračal na to, da ustrežo vsem zalitevam prečastitib gostov. Prijaznega tnnogobrojnega obiskovanja prosi z vsem spoštovanjem 382) Josip Trinker, restavrater i \ Ob priliki predstojeeegs prihoda Nj. Veličanstva k šeststoletnej deželnej slav- i |s; nosti priporočam se najtopleje za fjj slovesno okrašenje hiš, celih ulic in prostorov, kakor tudi za pravilno dekoriranje oken, balkonov in uhodov v Ii|ul»l)ani, kakor tudi Izven nje po deželi. Tudi se priporočam za prireditev zastav, praporov, grbov in drugih okraskov vsake vrste in velikosti iu v vseh zahtevanih barvah, (,c*^ «0 vse solidno izdelano po najnižjih cenah. Da se more jamčiti za pravočasno izvršitev čestitih naročil, prosi jih kar hitro molno izveHti z odličnim spoštovanjem udani pf-^^N D0BERLE I ■