248. številka. Ljubljana, v sredo 28. oktobra 1896. XXIX. leto. »»iftja vsak dan »v*4er« ucimii i/sdelj«s i.-n prosnikt). tn .tlja po pofiti prej^man tsa avatrc-ORurake đetole m *ae leto 16 gld., sa pol lota 8 gld. tajčetrt letft 4 -t 3514 Jc<*fn 1 gld. 40 kr. — Za Lja,i/ r. a o btec poiitjanja >u Oom za *8e leto 18 gld., v» šetrt Ista 3 gld. : i ■■■ u naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanUa, t. j, se administrativno »t vari. Dve železi v ognju. Bivši nemški kancelar Bi*raarek se je neki ponašal v državnem zboru, da ima on vedno dve železi v ognja. Pri drugi priliki je pa rekel, da je Nemcem najbližji pot v Peterbarg. Tem njegovim besedam pa svet ni obračal dovolj pozornosti. Ljudje so mislili, da državni kancelar s tem le hoče etra-Siti Francoze. Morda so baš zaradi svojo odkritosrčnosti te besede vzbudile manje pozornost', kakor 80 je zaslužile. Te dni so „Hamburger Nachrichten" pojasnite popolnoma pomen Bisrnarckovib besed. Nemčija je bila v zvezi ne le z Avstrijo in Italijo, temveč* na dragi strani tudi v tajni zvezi z Rusiju. Da to ni bilo lepo in pošteno, si lahko vsakdo misli, ako povemo, da je trodržavua zveza naperjena proti Rusiji in Franciji, nemškoruska zveza je pa bila naperjena v prvi vrsti proti Avstriji. Knez Bismarck je torej tiral dvoumno politiko. Stari lisjak je imel v«e tako urejeno, da se bi mu niti očitati ne bilo moglo, da se Nemčija ne drži obeh pogodeb. Trodržavna zveza je imela jedino namen vsako njenih zaveznic braniti, če bi bila napaden* od dveh stranij. Tega se pa Avstriji ni bilo bati, dokler je v prijateljstva z Italijo. Zato bi Nemčija niti v položaj no bila prišla, da bi morala varovati avstrijske koristi. Zveza mej Nemčijo in Avstrijo je bila za Avstrijo brez najmanjše vrednosti. Vrednost je pa le imela za Nemčijo. Varovala jej je hrbet, ko bi bila napadena od Francije in de kake druge države. Bismarck je z avstrijske zvezo zavaroval Nemčiji hrbet tudi za slučaj, ko bi Rusija nakrat odpovedala zvezo in ne zvezala iz katerega koli si bodi vzroka s Francijo. Nemčija je Rusiji bila obljubila, da bode pospeševala njeno balkansko politiko. To je tudi delala V balkanskih zadevah je Nemčija podpirala iUisijo. Nemški zastopnik v Sofiji je kaj prezirljivo postopal s knezom Ferdinandom. Za Avstrijo bi pa zveza z Nemčijo le tedaj bila imela kuj veljave, da je Nemčija zavezana varovati tudi avstrijske koristi na Balkanu. O tem Nemčija ni hotela nikdar ničeoa slišati. Še celo, ko je odttopil knez Bismarck, so njegova glasila z vso odločnostjo zagotavljala, da Nemčija ni dolžna braniti avstrijskih koristij na Balkanu. Da Nemčija je delala na to, da pride do vojno mej Avstrijo in Busijo zaradi bolgarskega vprašanja. Leta 1887. so bile razmero skrajno napete. Le miroljubnosti ruskega carja Aleksandra III. in previdnosti KalnoVvjeve politiko se je zahvaliti, da ni Avstrija prišla do vojne z Rusijo. Nemčija bi bila to vojne le vesela. Stari Bismarck bi bil imel zopet priložnost, da bi bil igral ulogo ,poštenega inešetarja". Seveda njpgovo meSetarstvo bi bilo java lj ne imelo za Avstrijo ugodne posledice. Namen taki politiki je oči viden. Knez Bismarck, star sovražnik Avstrije, je hotel jako oslabiti našo državo, Ua tako poprej nemške pokrajine naše države pripadejo k zjedinjeni Nemčiji. X ifo se bivši kancelar ni zadovoljeval le s tem, da je z ananjo politiko vodil Avstrijo za nos, temveč je izkoriščal tadi zvezo z Avstrijo v to, da je upliva! na avstrijsko notranjo politiko in tako oviral razvoj avstrijskega slovanstva. Bilo mu je namreč na tem, da avstrijsko Demštvo močno ostane, da bode moglo pospeševati njegove namere. Znano je, da je grof Kaln *y vsled Bismarckovega uplivanja se močno upiral Taaffejovi vsem narodnostim pravični politiki. To je največ krivo, da Tabffe ni vedno hodil po poti, katero j6 bil nastopil. Knez Bismarck je tndi naravnost dokazal svoje nasprotje Taaffejevi politiki. Ko je bil nekoč nemški cesai prišel na Dunaj, je pri odlikovanjih, ki so običajna ob tacih prilikah, bil popolnoota prezrl grofa Taaff-ja, dečim je ogerski rninbterski predsednik bil odlikovan z visokim redom. Ta odlikovanja so se se vi da bila izvršila po nasveta kneza Bismarcka. Kancelar se je nadejal, da s tem onemogoči grofa Ti-ttV-ji«, češ, ministerski predsednik vendar ne more biti mož, s katerim je tako malo zadovoljen vladar države, s katero smo v zvezi. Svojega namena knez Bismarck ni bil dosegel, kajti avstrijski vladar je previsoko cenil zaslug« grofa Taaffdja za državo in se ni da! uplivati iz Bere-lina, da bi ga odpustil. Nemška vladna glasila so tudi navadno vedno kazala sovraštvo do gr« fa TaatVeja. Sedaj se vidi, kako prav so imeli tisti slo-vanBki poslanci, ki so slednje leto svarili pred zvezo z Nemčijo in priporočali bolje sporazumljenje z Rusijo. Če tudi so vladni listi zabavljali proti njim, vendar so dogodki pokazali, da je v unanji politiki mladočeška .čudna dražba" imela prav. Da so od ločilni krogi o pravem času poslušali Mladočehe, bi gotovo Avstrija sedaj imela dosti večji upliv na Balkanu, kakor ga tako ima. Sedanji minister una-njih stvarij je nekoliko poslušal te rnladočoske glasove, oziroma politični dogodki so ga pripravili, da je zbližal se z Rusijo in se zlasti glede balkansko politike nekaj ž njo dogovoril. Pri tem pa ni postopal tako, kakor nemški kancelar Bismarck, ki je skrivai roval proti Avstriji. Grof (lr.hn howAi se je dogovarjal z vednostjo Nemčije z Rusijo. Najnovejša razkritja o nemškoraski zvezi bodo pač voditelja naše unanje politike nagibala na to, da bode hodil še dalje po poti, katero je nastopil in se bode tudi on ravnal po geslu starega Bismarcka, da je vedno treba imeti dve Železi v ognju in se ne bode dal več voditi na migljeje iz Berolina. Upliv, katerega je imela Nemčija na našo drŽavo, nadejamo se, da prt neha, kar bode blagodejno upliva lo tudi na avstrijsko notranjo politiko in se pospeševanje nem-štva ne bode več smatralo za državno korist. Iz proračunskega odseka. t£fe Na Dunaja, 27. oktobra. Končno je v proračunskem odseku pričla na razpravo velepolitična postavka „Dispozicijski fond", pri kateri se je mislilo, da pojasni ves političen položaj. To pričakovanje so ni izpolnilo. Levičarji ho sicer svoje zahteve jasno formulovali in takisto tudi češki govornik, a ministerski predsednik je odgovoril s samimi piska vi mi frazami, prav tako, kakor je „Slov. Narod" že pred več dnevi prorokoval. Namon tej izjavi, katera se da tolmačiti, kakor kdo hoče, je očividno ta, pomiriti vse stranke in je pridobiti za hitro rešitev proračun«, a prav ker je ta tendenca povse očitna, zato ni vladna izjava nikogar zadovoljila. Nemci so ž njo prav tako nezadovoljni, kakor Čehi in že danes je jasno, da ne bedo vsi nemški člani proračunskega odseka glasovali za dispozicijski fond. Ministerski predsednik je sicer izjavil, da votiranje dispozicijakega fonda ne smatra za izraz zaupanja, a vzlic temu se trudi na vso moč, da si zagotovi večino. Proračunski odsek šteje 3G članov, vlada mora torej dobiti na svojo stran vsaj 13 Članov, da obvelja dispozicijski ion i. Na poljske Knjige družbe sv. Mohorja. (Konec.) „Slovenska pesmarica1* I. zvezek. „Ve* sela pesen žalostno srce zvedri — mila pesen ohladi njegove rane. Lepa pesen je božji dar." Te besede pokojnega Slomšeka so gotovo udihnile vodstva družbe sv. Mohorja prelepo idejo, podati slovenskemu narodu, ki tako rad prepeva, zbirko najboljega blaga z domaČega glasbenega polja. Namen knjige prav tečno označnjejo besede prijatelja slovenskega petja, župnika g. Jakoba Aljaža, ki je napisal kratek predgovor pesmarici. Tam pravi: »Ta pesmarica ima namen, da nese plemenito slovensko pesen v najširše kroge. Skoro v vsaki župniji je pevski zbor, kateremu gotovo dobro dojdejo ts pesni, ki se bodo z veseljem prepevale in še rajši poslušale." Gotovo bodo slovenski pevci in pevke posebno veseli tega krasnega daru družbe, ki je že sam ▼reden vse letnine. V I. zvezku, kateremu bodeta sledila še dva, so najbolje skladbe domačih skla dateljev, in sicer v 3 oddelkih; 1. obsega 45 naj- bolj priljubljenih iu znanih moških zborov in čve-terospevov, 2. ima 20 krasnih mešanih zborov, 3. pa 7 lepih nabožnih pesnij. Urejena je pesmarica prav pripravno in ima vse besede, ki so tiskane mej notami, natisnene za notami tie jedenkrat hkupno s sledečimi kiticami, tako da imajo tudi taki, ki niso pevci, vsaj besede cele pesni skopaj in jih torej lahko čitajo samostojno. Pesmarica bode torej jednako dobro služila pevcem in pevkam, ki bodo našli v njej bogato zalogo najboljših in najlepših slovenskih skladb, kakor tudi nepevcem in nepevkam, katerim podaje besede najpriljabljenejših domačih glaabotvorov. „(11 as bona Matica" v Ljubljani, iz katere založbe je z nje dovoljenjem vzetih več skladb te pesmarice, prodaja tadi posamične, čedno tiskane glasove k njim in bode prav rada ustrezala pevskim društvom ž njimi. Prvi zvezek, katerega je kritično pregledal in nekatere pesni popravil in harmonizoval koncertni vodja „Grlasb. Matice" g. Matej Hubad, skuša ustrezati vsem željam slovenskih pevcev in pevk, ker prinaša poleg lahkih, priljubljenih čve-terospevov tudi večje skladbe za moški in za me šani zbor in nekaj nabožnih pesnij. Mnogo peanij pa se da pati tadi jednoglasno, treba je vzeti le v primerni legi melodijo. Dragi in tretji zvezek, za katera so obljubili sodelovati poleg omenjenega še nekateri drugi slovenski skladatelji iu glasbeniki, bodeta prinesla tadi več priprosto narodnih, skrbno odbranih, pravilno nrejenih popevk, katerih bode naš narod še posebno vesel. Nekatere tiskovne pomote, ki so ostale v glasbenem delu, bode spreten pevovodja lahko sam popravil. Če bi jih pa utegnilo biti več, nego smo jih v naglici mogli videti, bi bilo umestno, zaznamovati jih v 2. zvezka. Naravnost smemo reči, da je družba z izdajo te pesmarice storila veliko kulturno delo, katerega blagodejne posledice gotovo ne bodo izostale. Poštena slovenska domača pesen se bode po tej izdaji, ki se razširi mej vse sloje naroda, razširjala povsod, kjerkoli se prepeva, izpodrinila bode one nemške in italijanske tujke, ki se le prečesto še čujejo posebno ob mejnih krajih nase domovine. Ravno z ogromnim številom iz tiso v, kakor je more le dmžba sv. Mohorja poslati mej svet, bo bode mogel doseči ta namen, zato se nam zdi, da je ta knjiga zares knltnrno-zgodovinekega pomena za naš narod. člane odseka, na konservativce vseh vrst in na Meznika in Stallitza sme vlada zanesljivo računati, a teh je skupaj šele 15. Levičarji imajo 12 glasov. Mej njimi so Exaer, Mautblier in Sobvr^gel precej vladni, doč;m so drngi bolj opoziozjonalni. Ker levičar dr. Rusa trot odsekov načelnik »s glasuje, bi mogla opozicija, ako bi levičarji glasovali zoper postavfco, dobita 16 glasov, ker bodo zoper dispozicijski fond glasovali tudi KaitJ, Pacak, Roma nC-uk. Steitivvender, Bareuther. Usoda d i sipo-zicijskega fonda je torej odvisna od slovenskih poslancev, najbrž bodo oni odločevali, dobi-li vlada v odseku zaupnico ali nezaupnico. Slovenske posl anceje pravosodnega ministra izjava v zadnji seji močno razburila in obudila v njih največje neza upanje proti grofu Gleispachu, tako, da so v začetku hoteli vsi glasovati zoper dispozicijski fond. Ministerski pred se d n i k i n n a u čn i minister baron Gautsch sta imela vsled tega mej zadnjo sejo v zbornici daljše pogovore z dr. Ferjanči-čem in Robičem, katera sta ministroma po jasn i la stališče i n j ima izrazila veliko nezadovoljnost, katero je v vseh slovenskih krajih obudilo vladno postopanje sploh, ki je v dijametralnom nasprotju z besedami ministerskega predsednika, zlasti pa postopanje pravosodnega mi nistra. Doslej še ni znano, kak uspeh so imela pogovarjanja mej vlado in slovenskimi poslanci in kaj ukrenejo slednji, a da še niso pomirjeni, sve* doči ostra kontroverza, katera se je unela v današnji seji mej Robičem in ministrom G I e i s-P a c b o m pri razpravi o proračunu pravosodnega ministra. Odsek je bil zbran skoro polnoštevilno. Najprej so prišli na vrsto nemške levice govorniki. Po i,!, dr. Beer je opomnil, da je začetkom tekočega zasedanja interpeloval vlado zaradi govora solnograškega namestnika na katoliškem shodu v Solnogradu in r ■ k* 1 : Vladni odgovor nas ni zadovoljil. Ne samo v žurnalistiki, nego tudi v širših slojih prnbivalstva se je priznavalo, da je bil vladni odgovor brca nemški levici Dobri utis, kateri je naredil program ministerskega predsednika je iz ginil; nastali po pomisleki, rodila se je nezaupnost zoper vlado. To nezaupnost je še pomnožilo dejstvo, da je b.l v deleneavstrijskom veleposestvu sklenjen kompromis, na kateri je uplivala vlada Splošen je strah, da misli vlada kreniti na druga pota, da hoče ugoditi tistim, ki zahtevajo, naj se premene nekateri zakoui zlasti cerkvenopolitični in interkon tesijonalni ter šolski zakoni. Boj za šolo je miroval nekaj let Sedanji naučni minister je pač 1 1890 predložil gospodski zbornici novelo k šolakim zakonom, a ta se ni vrnila iz odseka v zbornico. Dne 12. marca 1890. js bila zadnja seja, v kateri so škofje proglasili načela, katera naj se upoštevajo pri premembi šolskih zakonov. Vladni zastopnik je izjavil, da predloži zahteve škofov ministerkemu svetu in da o sklepu obvesti rečeni odsek. To ee ni zgodilo Vlada je drž. zbor razpustila in v zadnjih šestih letih se ni poskusilo, predrugačiti našo šolo. Bati se je pa, da bode vlada pripravljena ustreči takim zahtevam, ako se oglase, zato naj vlada povo: 1.) Imali namen, premeniti cerkveno-politične in interkonfesijonalno zakone; hoče-Ii vlada promeuiti veljavne šolske zakone, glede katerih se zahteva zlasti prememba zakona v šolskem nadzorništvu z dne 25. maja 18G8. in šolskega zakona z dne 14 maja 1869. Po I dr. H a 11 w i c h je opozarjal, da je v vseh parlamentih na svetu pavada, zmatrati voti-ranje dispozicij ^kega fonda za izraz zaupanja vladi. Pri i a h no se bivši ministerski predsedniki postavili na drugo stališče, a grof Badeoi stoji na korektnem stališči ter ne zmatra dispozicijskega fonda za navadno proračunsko postavko, kakršna je vsaka druga, nego za vprašanje zaupnosti, na katero je določno odgovoriti z d a ali z n e. Kot zastopnik nemškega prebivalstva na Češkem, moram tu izraziti njega mnenje. Nemško prebivalstvo na Češkem gleda na vlado z največjo nezaupnostjo, tekom zadnjih dveh let sta je dve vladi čutno prevarili, Taaffcjeva in koalicijska vlada. V tretje ne mara preživeti tac ga prevaranja. To je usoda dobrohotnih ljudij, da jih lopovi in nesiloi ljudje prevarijo, a taka dobrodušnost preneha kmalu biti dobrodušnost. Govornik je na to pojasnjeval razvoj čeških razmer od leta 1868. in izjavil, da so Nemci na Češkem jedini v tem, da je v sedanjih razmerah smoter vseh njih političnih in narodnostnih prizadevanj — administrativna razdelitev dežele na dve skupini. Govor mini sterskega prednedrnUa dne 1. oktobra t. 1. }e na Nemce na Češkem naredil kar mogoče najslabši utis. Beseda siost še ni dejan.'a, a z besedami m nihče ne pridobi zaupanja, zato ga vprašam: Pri ■navadi, da eo Čt-hi s svojo zlohotno provokacijo 'krivi domačega boja na Češkem, da ee bere Nemci le, ker se mora jo braniti ? Odobravali češke provokacije in hočeli poskrbeti, da bodo Nemci deležni pnstoječega jim varstva ? Na kak način si bo«'e vlada zopet pridobiti zaupanje nemškega prebivalstva na Češkem in hoče-h vlada izjaviti, da no privoli v nikako premembo ustave, zlasti pa da ne dovoli nobenih državnopravnih koncesij ? Posl. dr. P a c a k je poudarjal, da je mlad o -češka stranka jedina, katera postopa konsekventno in katera bo glasovala zoper vlado, ker nima do nja nikakega zaupanja. Vlada niti ne posknsi, zadovoljiti češki narod. Razvoj vseh razmer je odvisen od pravične uredbe jezikovnega vprašanja, a vlada ni v tem oziru še čisto nič storila. Slišati je bdo sicf-r mnogo lepih besed, a dejanja niso v njih zmislu, in zato je nastala nestrpnost iu nezaupnost. R Ulo ee je, da je rešitev jezikovnega vprašanja v čeških deželah odvisna od Nemcev. Petem je rešitev nemogoča. Najprej naj se stori, kar treba, da postaneta češki in nemški narod jednakoredna in jednakopravna, potem šele bo mogoče govoriti o porazum-ljenji. Sedanja zbornica nima pravice do eksistence, ker je volilna reforma že sankcijonitana, in jedino pravilno bi bilo, razpustiti jo, ne da bi votirala budget. Sicer pa bi bilo potrehuo, razbremeniti drž. zbor in mnogo njegovih kompetenc odkazati dež. zborom. Naloga prihodnjega drž. zbora bo, deceutra« lizovati in avtonemizirati državo. Lena ta način in s primerno uredbo jezikovnega vprašanja bude mogoče, ustvariti pogoje srečnejši bodočnosti. Ker pa vlada v to nič ne stori, ne me roj o C^hi glasovati niti za proračun, niti za dispozicijski foud. Posl. dr. R u o s je priznal, da je položaj na Češkem merodajon za ptložaj v celi državi. Nemško prebivalstvo na Češkem je vzlic vsem bojem miroljubno, a umiriti se da le. če ee uprava rzddo če se ustvari izključno nemško ozemlje. Govornik je pojasnjeval žolje Nemcev na čuškera in vprašal vlado, če hoče revidirati jez*kovno naredbo Prp.žakovo. Trdil je, da je 14'etno vladanje grofa T ■ )F ja znatno oškodilo idejo državne celokupnesli, in da so Nemci vsled vladnega pestopanja primora-li postaviti državno idejo v drugo vrsto in v prvi vrsti zahtevati, d* ee zadosti njih narodnostnim zahtevam. Ministerski predsednik grof Badeni je izjavil, da vlada vetiranja diapozicijskega fonda ne zmatra za izraz zaupanja, ker v h. d a ni strankarska vlada in nima strankarskega programa, ter sod;, da bi sploh ne bilo državi na srečo, ko bi jo vladala kaka stranka. Ne ozirati se na silne težkote sed* njo-ti, prezirati historično preteklost in vladati po normah, določenih jcdenkrat za vselej, to se ptavi p »stopali tako, kakor je puefopal tinti zdravnik, ki je pustil bolnika umreti, namn da je rešil dogmo. Vlada stoji zunaj strank in ni v nikaki odvisnosti od njih. V taki situvaciji je lahko mogoče domno vanje, da sa vlada približuje zdaj t°j, zdaj oni stranki in da prida navidezno sama s soboj v protislovje. To je le na videz tako Vlada stoji na podlagi sedanje ustave, kar pa nikakor ne izklju'ujo popolnitve te uetave, in upa, ako ae taka popolnitev izkaže kot potrebna, da ee jej stranke ne 1 • d zo-perstavile, saj se je tudi volilna ref rma dognala s pomočjo vseh strank. V šolskih iu cerkvenopolit>čnih vprašanjih ostane vlada zvesta duhu svojega programa in bode odklanjala vse ekstremne zahteve. Vzdrževala bode konsekventno državne prerogative in na korist prebivalstva ustanovljene institucije. Razmere v posamičnih kronovisab ho tako različne, da države ni moč vladati po jedni šabloni. Narod nostno vprašanje zmatra vlada za jedno najvažnejših in vsaka vlada se bed * morala truditi, da doseže mir mej narodi. Vlada ima dolžnost, varovati vsako narodnost nepristranski, ne bode pa pripuščala na skokov jedne narodnosti na drugo. Zastopniki pre poru.h strank pa naj ne bodo preveč občutljivi. Vladi, katera ima take namene, pač ni treba, da še izrecno izjavi, da priznava pomen nemškega prebivalstva na češkem. Z apelom na zmernost vseh strank je ministerski predsednik zaključil svoj govor. Razprava se je na to pretrgala, Pred no je začel odsek razpravljati o dispozi-cijskem fondu, je dognal proračun pravosodnega ministerstva. Robič je ministru Gleispachu očital, da nastavlja na Spodnjem Štajerskem sistematično uradnike, slovanskega jezika nezmožna, da so razmere pri epodaještajersHh sodiščih spe«tale zadnji čas se slabše, nego so bile poprej, in da minister drugače dela nego govori. Minister Gleispach je precej razdražen besedici!, da pazi na točno izvrševanje jezikovnih na-redb, da se natančno informuje o jezikovni k vali i, kaoiji uradnikov in obljuboval energično pomoč, ako se mu kaj konkretaega navede. Robič je dobro repliciral, povdarjajofi, da so razmere na Spodnjem Štajerskem, na Koroškem in na Primorskem v kričečemu nasprotju z mini strovimi izvajanji in da zategadelj vzdržuje svoja očitanja. Preračun pravosodnega ministerstva se jo odobril. Razprava o dispozicijskem fondu se bo nadaljevala v četrtek. V IJuhljAnl, 28. oktobra. Klerikalni uspeh po Solnograškem Klerikalcem se je posrečilo, na Solnograškem dobiti v deželnem zboru večino. Zmagali eo s tremi kandidati v veleposestvu in bodo vsled tega imeli v deželnem zboru za jeden ali dva glasova večine. Poprej je veleposestvo vselej volilo samo Lenbacher-jeve pristaše in je vsled tega Lenbacherjeva stranka odločevala v zboru, deželni glavar je pa bil liberalec. Sedaj bode pa gotovo kak klerikalec imenovan za deželnega glavarja. Na Solnograškem klen kalizem tudi zaradi tega dobiva upliv, ker mislijo klerikalci v Solnogradu osnovati katoliško vseuči lišče. Vseučilišče pa vsekako koristi vsaki deželi, če je tudi le zasebno. Zato se nikakor ne čudimo, če S .b.ogiajci čutijo posebno naudušenje za klerikali-zem. Seveda če bi klerikalci le preveliko svote od dežele zahtevali za vseučilišče, tsdaj bi se to na udušenjo malo ohladilo. Solnograjska dežela tudi ni tako bogata, da bi mogla mnogo trositi v take namene. Visečih davkov se tudi klerikalni knv t boji. Volitve na Ogerskem. Nenavadna nasilstva gode se letos na Ogerskem. V Breznobanji so se »tepli privrže .-.ci obeh kandidatov v neki gostilni. Razbili so v a okna in skoro vsi pretepači so več ali manj ranjeni. V Ecdehosu so razburjeni opozici-jonalci napadli hišo tamošnjega sodca, razbili vsa okca, vrata in hišno opravo. Sodeč se je s tem rešil, da je pobegnil. Ravno tako so razbili pri po-štirjevi h ši. Poštar je tudi moral pobegniti. Potem so ljudje planili na Župnika, ki se je moral s puško braniti. Vkupe so v tem okraju v pretepih štiri esebe nbite, nad 20 ranjenih. V Egeraghu je hotel govoriti Ko88Utb, a so mu to zabauili kmetje s cepci. Državni poslanec Olav je hotel posredovati. Pri tem je ta. postopal prav po lepi madjarski navadi Ka-r* laua, ki mu je nekaj ugovarjal, je vpričo ljudij jel pretepati. To je ljudi tako razdražilo, da so po-tegndi nože in planili ta 01 ya. Gotovo bi ga bili usmrtili, da ga niso ubranili žandarji. V BiidS/.ent-Mihulvju eo ekrajni levičarji kandidata n. rodne 'iiranku Komissa kamnali. V gacči so povozili dva otroka, vič oseb je bilo poškodovanih. V Nyiregy-ha.-.i so s kolom pobili jednega glavaih liberalnih agitatorjev. V Szepesvaralyi, Almasu in Kolesu so ljudje s kamenjem, cepci in koli pozdravili vladnega kandidata in njegove privržence. V Orsshegyju so ljudjo napali hišo občinskega notarja, ker je k njemu se pripeljal neki vladni pristaš. Ljudje so napravili kake dva tisoč škode, došlega vladnega pristaša pretepli in oropali. V Ilovi se ljudje pobili okna židovskim prodajalnicam in jih več oropali. V Terczelu so vladni pristaši razbili nekaj oken samo zato, da je veliki župan mogel poklicati vojakov, da potem vladni pristaši pod vojaškim varstvom agitujejo, v o lilcem pre te in podkopujejo. V Ipobysagu eo vladni privrženci metali debela kamenja skozi okno v eobo, v kateri je spal opozicijski kandidat Ergen Z;chy. Nameravali bo ga ubiti. V Al.so Erstergalyju so vladni pristaši opozicijskega kandidata hoteli vreči v vodo. Sele, ko je obljub-1, da poj de dalje, ne da bi v tem kraju govoril, so ga izpustili. V več krajih se je proglasilo obsedno stanje. Po petih pepoludne ne smejo ljudje iz hiš, po osmih zvečer se morajo vse luči pogasniti. Vladnim agitatorjem ss pa dopušča, da tudi ponoči agitujejo idoč od hiše do hiss. JMT" Dalje v prilogi. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 248, dnč 28. oktobra 1896. Turška vlada misli vpeljati novi davek, da se pokrijejo stroški, ki so bili potrebni, da so se zalili razni ustanici. Tudi hoče pomnožiti vojaščino v nekaterih krajih, koder se ji zdi, da se ji je bati kake ustaje. Zastopniki velevlaatij so zahtevali pojasnil o teh njenih namerah. Italijani v Afriki. Mir z Abesinijo še vedno ni 8klenen. Abesinski kralj je naznanil, da ne zahteva nobeue odškodnine, temveč zahteva samo, da Italijani zapuste Eritrejo. Kakor poročajo italijanski listi, italijanska vlada že sama misli na to, da popusti vso svojo kolonijo v Afriki razen Masa ve in Saatija. Italijani se seveda za to z lahkim srcem ne morejo odločiti. Dosedaj so vselej nekaj pridobili, kadar bo bili tepeni, zdaj bi naj po vse to izgubili. Seveda afriški črnci se ne raznmejo na diplomacijo in znto tudi vse ital janske zvijače nič ne po magajo. Vse kaže, da jo bodo morali sramotno pobrati iz Afrike. Dopisi. % Harfa, 27. oktobra. V nedeljo dne 25 t. m. vršil se jo v Tom šbah kmetski shod, na katerem hta govorila g. ravni-telj c kr. kmetijske družbe Gustav Pire in pa g M Peru2zi. UJeležba je bila sa tukajšnje razmere velikaeska. Dokaj prostorna šolska soba je bla do zadnjega kotička pre napolnjena; nikomur izmej udeležencev pa tudi ni bilo žel, da ;e prišel, ker sta bili oba predavanji jako zanimivi m poučni. Z največjo pazljivostjo sledili so navzoči mož e govoroma, in da sta gospoda govornika zadela pravo ntruno, kazalo je mn< go-kratno, pritrjevanje, povpraševanje in slednjič splošna pohvala in zahvala, katera se je čula iz ust poslušalcev. Noraen t-ga shoda je bil da s« Bjrjani seznanijo z umetnimi gnojili in ta namen sta gospoda govornika — kol kor sa je dalo sklepati iz pomenkovanja m-j barjanskimi gospodarji — popolnoma dosegla. V uvodu svojfg • govora je gosp. ravnate1] Pire vzbujal v poslušalcih ponos do nj h staru, navduševal jih je k zdiužitvi, kazoč na uspehe, katere eo dosegli diugi stanovi z združenimi močmi kakor: delavci in ( brtniki. Združenim nam je trkati, da se nam Že vender jedenkrat osuši naše barje oziromt, da se preprečijo po-od u ji. Vender pa ni samo to dovolj; v naših razmerah je tr. ba v lasti o prid vse storiti, kar je v naš' moči; potem smelo ■topimo prid kompetentne oblasti rekoč: „Storili smo vse, kar se je dalo; več i>e moremo — Sfdaj pomagajte vi !u Barjanska zemlja ni slaba sama na sebi, pa še veliko boljša je bila Naše močvirje ni močvirje v pravem pomenu besede; to je le svet, kateri pride premnogokrat vsled povodnji pod vodo. Vender se je pa niši rodovitni plasti odvzelo v teku desetletij mnogo t vari n, katerih jej nismo d >li v zadostni meri nazaj ker nimamo dovolj gnoja, da bi dobro pognojili svojemu prostranemu posestvu in to tem m*.nj, ker ee po naših krajih Še sedaj ne ravna prav z gnojem. Tieba nam je torej seči po umetnih gnojilih, s katerimi so se letos delali poskusi na posestvu g. Peruzzija v L pab. O teh po skue h in uspehih poročal je na to g Peruzzi sam. Ta je omeoil, da je bilo letošnje leto jako neugodno vsled vednega deževja, pa tudi mramor je napravil na turšci in na pesi ogromno Ikodo. Vale temu pa so bili uspehi taki, da so se jim poslušalci začudili, ko jim je g. Peruzzi naznanil, koliko je po sejal in koliko js pridelal ovsa, tižola, krompirja itd. (Pisatelju teh vrstic ni bilo mogoče zapomniti natančnejih podatkov ; pričakujemo pa, da jih bod« g. Peruzzi objavil v občni prid na umestnem kraji) Gosp. Ptiruzzi je na to natanko razložil, kako je po stopati z umetnimi gnojili, koliko jih treba za jeden oral, kol ko stanejo in drugo. Prav zanimivo je kazal — na Šolsko tablo risoč — > a'in, po kate rem obdelujejo svet po severno nemških in h dandskih močvirjih in sicer na ta ničin, da spravijo spodnjo plast v debelini 10 cm k vrhu, da pridejo tudi one redilne snovi v prid, katerih je v obilm meri v spodnjih plasteh. Ti mu načinu so pritrjevali navzoči, ker v« d iz lastne skušnje, kako dobro tiapeva rast na oni zemlji, katero izkopljejo iz jarko v. Z.iano je, da je slovenski kmet jako nezaupljiv, da se ne loti stvar', dokler ni prepričan o njeni dobroti Tu smo pa preverjeni, da trud gospodov govorn'kov ni bil zaman, da se bedo Ijcdje posluževali umet nih gnojil in da so besede g. Peruzzija: aPridi in poglej" epteobrnile maršikatsreg« nevernega Tomaža. Z»to se je čula splošna hvala iz ust poBiu šalcev in g bem li ijat Kmli-* je to zahvalo izrekel še v posebnem govoru. K sklepu mi je opomniti še to: Pri razgovoru, kateri ae je pri predavanju večkrat unel, pritoževali so bo Banani o povodnji, katera jim leto za l to uničuje ves trud in vse pii delke; tožilo se je, da se stvar tako zavlačuje, ter da leže akti, osuševanje zadevajoči, toliko Časa pri j« ilni ali drugi oblasti. Ker ni moč possmeznikom spraviti te zadeve v hitrejši tek, se bodemo zje din ili in trkali toliko časn, dokler se ne reši pa reče vprašanje barjinskega usuševanj i. Mislimo, da so kompetentne oblasti preverjene, da bodo v to sviho porabljeni denar dobro naložen D ber gospodar ne odlaša po nepotrebnem svojega denarja dobro naložiti; argo — požurite ael Slovansko Sokolstvo. .Gorenjski Sokol" je osnoval telovadbo za gojence, katerih ee zbere vsaki teden po dvakrat do 25 v telovadnici. Vzgojitev telovadskega naraščaja je vsega priznanja vredno prizadevanje, v katerem naj bi ga posnemala vsa sokolska društva. Kakor Čujemo, je „Gorenjski Sokol" pred kratkim priredil svoj pivi jour-tixj. »Dolenjski Sokol' se je začel zadnji čas ži-vahneje gibali, kakor smo z veseljem posneli iz nedavno prijavljenega dopisa. V razmerno jako dobro urejeni telovadnici se vadi vsaki teden po trikrat 10 do 12 telovadcev. Dasi je za sedaj, ko je treba vzbuditi speče duhove dolenjskih Sokolov, ki so zadnja leta popolnoma pozabili na naraan svojo združitve, to število zadovoljivo, vendar je premajhno za Novo mesto in ondotnpga „Sokola", ki je nekdaj razvijal tako Živahno delavnost in imel lepo Četo izurjenih telovadcev. „Dolenjski Sokol" mora težiti za tem, da v kratkem podvoji in potroji š evilo telovadcev, odbor in pred telovadci se morajo prizadevati, da vzhude navdušenost in veselje do telovadbe v vseh izvršujoči« udih. — Pred kratkim si je osnoval „ Dolenjski S)kol" svoj tamburaški zbor, ki se mar Ijivo in vztrajno vadi. Kakor čujemo, namerava v jednem prihodnjih mesecev prirediti telovadsko akademija s sodelovanjem tamburaškog i zbira. Telovadišča čeških sokolskih društev. Dasi jako pridno nabirajo denar za telovadnice, m imajo nekatera društva že piecejšnje s avbene zaklade, ima .ti razmeroma malo društev lastne telovadnice. Večina telovadi po šolskih telovadnicah, nekatera društva, osobito v ponemčenem ozemlji, v gostil nicah Mnogo jih je pa, ki se morajo zadovoljiti s še slabšimi telovad šči. V Prahaticah, kjer preganja nemšk* nestrpnost Sokole z meata na mesto, telo vadijo v — prevozu. „Sokol* v Budimpešti je zače' meseca julija svojo telovadsko delavnost na nekem dvorišču, kjer sta za silo postavljena drog in bradlja. Tu se vadi povprečno 32 telovadcev ... V Ljubljani je težko spraviti t >Iiko telovadcev v električno razsvetljeno, z vsemi modernimi sredstvi opravljeno telovadnico . . . Dnevne vesti, V Ljubljani, 28 oktobra.. — (Deželnozboraka dopolnilna volitev) Izid jutišnje dopolnilne volitve v ribniško-veliko-la*ko kočevskem okraju dela „Slovence vcem" silne skrbi. Dihajo se sicer, da imajo tri četrtne volil-cev na svoji s'rani, zajedno pa lažejo, psa jejo, sls-parijo, obirajo in denuncirajo. kar se da, tako, da se poštenemu človeku kar gabi. To surovo pisar-jenje škofovega revolverja evedoči najbolje, da se gospodje nič preveč ne zanašajo na odpustke, ka tere so pri velitvi volilnih mož prodajali. Sicer pa : na svidenje jutri 1 — (Volitve v trgovsko in obrtniško zbor nioo.) Z ukazom deželne vlade z dne 25. avgusta 181)6, št. 13.135, po določbah § 2. zakona z dne 19. junija 1868., dri. zak. št. 85, in § 7. volitve-nega reda trgovske in obrtniško zbornice v Ljub ljani je bila postavljena posebna c. kr. komisija, da priredi in izvrši volitve v trgovsko in obrtniško zbornico kranjsko. Ta komisija je volilske imenike sa trgovski in obrtni odsek sestavila in sicer po treh volilnih razredih teh odsekov. Imeniki b do od 29. oktobra do vštetega 11. novembra 18 9 6. I. za vlaganje ugovorov, ako bi jih kaj bilo, v Ljubljani pri mestnem magistrata, v okrajih zunaj Ljubljane pa pri c. kr. davčnih uradih javno raz položrni. Ugovori zoper volilske imenike se sraejo v omenjenem roku za Ljubljano pri mestnem magi atratu, na deželi pri o. kr davčnih uradih ustno ali pismeno prijaviti, smejo se pa tudi ueposredno pri volilni komisiji v Ljubljani vložiti Na ugovore, po roku vložene, se ne bode oziralo. Po roku za ugovore bodo imenovani uradi volilske imenike vo lilni komisiji vrnili, in ta bode o ugovorih razsodila in razsodilo ugovornikom naznanila. Na podstavi popravljenih volilekib imenikov bode volilna komisija izkaznice in glasovnice z razp'som volitve poslala obrtnim oblastvom I stopinje (okrajnim glavarstvom, oziroma mestnemu magistratu), katera bode navedene tiskovine volilcem proti vročilnemu izkazu in sicer v Ljubljani neposredno v drug h krajih pa potom občiuskih uradov vročila. Volilci se tudi opozarjajo na to, da se smejo tudi popravki naslovov vložiti pri imenovanih uradih, ali nepo sredno pri podpisani komisiji (piearna trgovske in obrtniške zbornice v L ubijam.) — (Imenovanje) Rovideat pri računskem oddelku dež. vlade g.;spod A >ton C'»sta je ime novan račuuakim revidentom pri najvišjem račun akem dvoru na Dum j u — Pravni praktikant pri del. sodišču v Luh'jani gosp. Milan Dolenc je imenovan avekultantom na Kranjskem. — (Repertoir slovenskega gledališča) Sinoči je bila v dež. gledališču orkestralna skušnja za Foersterjevo opero „Gorenjski slavce k". O pc8amičnostih opere seveda ne smemo govoriti, lahko pa povemo, da smo bili kaj prijetno presene • čeni. Gosp. Foerster je znamenit muzik in odličen skladatelj, ustvaril je že več del, katerih veliko in trajno muzikalno vrednost so priznali prvi glasbeniki, a z „Gorenjeaskim slavčkom" je prekosil samega seb.) in ustvaril glasb in umotvor, kateri bode brez dvoma slavil v petek velik triu m t". Libreto, Čigar vsebino priobčimo v jutrišni številki, se prodaja v trafiki gospoda Šešarka. — (Deželni šolski svet) je imenoval uči-teljem-voditeljem jednorazrednice v Ovšišah gosp. Ivana Kalana v šmihelu pri Žužemberku; gospč. Emilijo Kren v Stari Loki na Kočevskem za učiteljico istotam; g. Kornelija Jegliča v Blagovici učiteljem voditeljem pri Sv. Trojici, g03p. Antona Kadunca v Preloki učiteljem - voditeljem v Tribunah ter vzel na znanje odstop gospdč. Marije VV e b s n e r. — (Gostilna v „Narodnom domu".) „Slovenski Narod" priobčil je v svoji sobotni številki „Poslano" gostilničarske zadruge, naperjeno proti upravnemu odboru „Narodnega doma" in njegovemu baje nekorektnemu postopanju pri oddaji društvene gostilne. Resnici na ljubo priobčujemo sledeče vrstice, katere smo o tej zadevi dobili iz odbora: Že lani proti koncu leta je objavilo društvo „Narodni dom" v domačih časopisih „Razpis gostilne", kateremu sta se odzvala le dva ponudnika: jeden domačin, drugi tujec. Nobene teh ponudb ni bilo mogoče resno upoštevati, in noben večji gostilničar ljubljanski ni napravil ponudbe. Po tem brezuspešnem poskusu, da bi prišla gostilna v „Narodnem domu" v domače roke, se je odbor dogovarjal z nekim, na tujem bivajočim domačincem, ki si je prostore prišel tudi ogledat, pa so se mu zdeli premalenkostni. Vsled tega je bil upravni odbor neljubo primoran v seji z dne 28. aprila t. 1. skleniti, da se inserira gostilna tudi v tujih listih in jo je inseriral v nekem strokovnem dunajskem in praškem listu. Prejel pa na podlagi teh inseratov tri ponudbe : Mavrjevo in dve češki. Češki ponudbi nista zadoščali, preostal je torej le še Mayr, katerega je občni zbor dne 25. julija t. I. pogojuo potrdil za društvenega gostilničarja. Pogajanje z Mavrjem se je razbilo, ker je od dne" do dne stavljal višje zahteve, in ko je bila otvoritvena slavnost pred durmi, je bilo društvo brez gostilničarja. Vsa povpraševanja pri slovenskih in nemških gostilničarjih so ostala brezuspešna, in dne 28 septembra je sklenil upravni odbor obrniti se do „Zadruge gostilničarjev" s prošnjo, da mu naznani ime kakega zanesljivega poslovodje, ki bi za navadne prilike zadoščal, ob nenavadnih, slavnostnih prilikah naj bi se pa liirali gostilničarji, da tako zadoste, ker si posamezno ne upajo vzmagati težkoč. Dan pozneje se je pa prijavil kavarnar Maj ni k in izrekel, da prevzame gostilno za slavnostne dneve (koncert in banket), da je pa tudi pripravljen gostilna zanaprej prevzeti. Pismo na „Zadrugo* je s tem odpadlo. Dne 9 oktobra je bil kavarnar M.ijnik od upravnega odbora kot društveni gostilničar provizorno sprej.it do 1. maja 1807. 1. in je težavno nalogo v slavnostnih dneh častno izvršil, nalogo, katere največji ljubljanski gostilničarji, ponavljaje naprošeni, nisi hoteli prevzeti. S citirano notico ni odbor „Nar. doma" v nobeni zvezi. Čestito obJinstvo naj po tem sodi, je li odbor korektno postopal ali ne. — (Prevelika gorečnost) Naprošeai smo konstatovati, da sobotne številke našega lista ni pomotoma zaplenil uradni sluga dež. vlade, nego policijski agent dež. vlale. — (Tatvine) Odvetniškemu solicitatorju g. Gustavu K r o n a b e t v o g 1 u bil jo včeraj popo-ludne iz veže kavarne „Evropa" ukraden takozvani Svift-bicikel štev. 11.9D3, vreden 175 gld. O tatu ni dosedaj nikak- ga sledu — Delavcu Antonu Peršinu bila js včeraj iz njegovega stauo-vanja na Karolinški zemlji štev. 21. ukradena sre brna žepna ura. Sum leti na njegovega tovariša, s katerim sta skupaj stanovala in kateroga je mestna policija že prijela. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 18. do 24 oktobra kaže, da je bilo novo rojencev 15 (= 2444 0/,0). mrtvorojenea 2, umrlih 11 (= 17'68 °/o0), mej njimi je umrl za tifusom (logarjem) 1, za vrat cm 1, za jetiko 2, za želodčnim katarom 1, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 5 Mej njimi sta bila tujca 2 (=»18 1 «,'„), iz zavodov 2 (■ 18 1 "/,), Za infekoijoznimi boleznimi no obolole. in sicer: za š^arlatico 3, za vratilo 4 oseho. — (Iz Radomelj) «0 nam piše 27 oktobra: Minolo neceijo dne 25 t. m zbrifo *e jo po po-poladanaki službi božji prav lepo š'evilo mož rado* >n< l]«kn ohč ne v eobiki sobi, da se udoleže po u.vn<^n. govora, ki ga je za ta dan u;»po živini, ki ja Človeka prevelike konsti, brez Vf likih utroakov in pa basljivo upoincre. Podal je navodilo, kitko s*1 je ravuati pri raznih bcltznib, ki Lapadajo naše laznnvrslne domaČe živali tet omenjal tadi sredstev, kojib naj bi bo živit ore^ci posluževali pri kit 1 ji živine. Prav natančno pa je opisal pra šičji bthzni „riuUčico" in pa prašičjo kugo, koj-, ako te vguezd.te v svinjak, gospodarju dokaj Škode napravita. K tej (očki podal pa je tudi mdrob o ca-vodilo, kuko BO ii^a rav ca ti z obolelimi pratili. Za res korislL:! 111 pomljivi gnvor, kojemu bo vsi navzoči z vso pazljivostjo sledili, se mu je k sklepu tukašnji gosp. učitelj pr*v srčno zalivali! ter pronil poup. Zidnik; ria da kmalu zopet ob;š'e Radomljano. Ž leti bi bilo, da bi se riuš; živini r c» ravnali po teh naukih, ter se tako izognili nevarnosti, ki jim preti vbli d prevelikega zaupanja, kojega imajo do takozvanih mazačeV, ki jim dobro pmeljuih je 22 t. m. posku-ul za-vratno ustreliti BVOJega zeta Andr Kodermaua. f J -j' rnlil je nanj iz puške, a git ni zadel, potem pa zbežal. — (Iz Ilirske Bistrice) oe nuna piše: Z*mčiI Se jo gospod O minili Rudolf, posestuik na Črnem vrha, z go ptd'čno Rt si LidS 11, tretjo hčerjo za mrk ga g« epcdi Akknaidra Lčana, p seot.iikp, ve tetrzci 111 bivšega večletnega Žapma, kateri jo bil z srebrnm z slušnim kritem s krono odlikovao, in gOSpfj IvSfte Ličan roji ne Ti ušič-, las'nue trgovinske tvrdke „A. L an' v Ilirski H strici Onatitamol — (Nesreča ) li Rude' pri Zidanem mostu nam poroča prijatelj našega li»ta: Včeraj popoludne se je primerila pri nas velika nesreča, iu sicer letos v našem okraju že drug* jednaka. H.'at našega hotelirja g. Franc Pet rit'a, Karol Petrič, vračal ee je z lova domov in tik doma jemal patrone iz puške. Držal jo puško vodoravno, pnška se sproži m zadene b'i/U stoječega elaboumnega Janeza Jelena vu?g > „Anza* tako nesretno v glavo, da je bil pri tej puči mrter'. Prvi tak slučaj, o katerem fiem vam bil tudi poročal, se je zgodil 16 januvarja t. I., ko je teki Mandeljc iz Ključevce pri Komnu tudi na poti z lova ustrelil svojfga tovariša J Srrgar-seka Pač zopet nov žalosten dokaz, kako je t n ba na pnško paziti in je ne dajatr v reko nevinim. Ali bi De bilo ni?<.: e .stvari tako ur« diti, da bi si. c. kr. okr. glavarstvo dajalo le izu enim orožne iiste. — (Iz Škofije vasi pri Celju ) Tudi v drugem in prvem razredu, katera sta volila v torek, 27. t m. zmagala je narodna stranka sijajno: V II. razredu z 61 proti 9 glasom in v I. razredu s 30 proti 15 Nemškutarska stranka, ki je računala, da bo letos spet prišla ta krmilo, bila je tako tepena, di menda nikoli več ne bo upala stopiti na volišče. Slava volilcem! — (Akad lit zab društvo „Hrvatska" v Gradcu) je na občnem zkoru dne 24. t m. izvolilo uaeltdnji edber : Piedeeduik drd. med. Ante Santo*, podpiedsednik stud med. M lan Beg č, tajnik stud. lur. Stjfpan Pavel č, bilježnik stnd. med. Franc Korsano, blagajnik m od mid. Itn lo f ilerzog, knjižničar stud. iur. Miroslav Blažičev č, gospodar etnd. tfchn Ante Petru'.«'; namg. Igu Stembov, blagajnik; stud. ing. Viktor Skabrr.e, knjižničar in gospodar. — (Tako je prav!) .Primorcu" se pi?e iz beneške Slovenije, da ;e beneške Slovence zelo navdušilo, da je prestolonaslednica slovanske krvi. Žtpan slovenskega Št. Petra je rameraval — upamo d:s jo to tudi storil — odposlali prestolonasledniku in princeiinji Heleni so vensko čestitko v imeni beneških Slovencev * (S sabljo vsekal.) Dne 26. oktobra zvečer je na Dunaju pripeljal vozn:k Humnvr s tako imenovanim tramvajskim omnibuioni po M.rijahil-ferski c sto kar na raskrižju csste vidi nekega Čant-nika, ti je govoril s petimi damami. Ča tudi je voznik včkrar dal znamenje, n j ne umaknejo, vendar nisi šli s pota Voznik, ki se more držati do lo en--^:v časi, če nete biti kaznovan, je napo ded r*kel: Pa bi vender šli n* stran! Či-:tn k — bil je Rudolf He^ss 14. divizijskoga t pničarskega polka — je na to v < !:el voznika s eabljo in mu prerekal jeden prst. Nadporočoik je na to stopil k nekemu stotniku in mu pukorr.o sporočil, da je vsekal voznika, ker je nad njim kričal. Stotnik, katerega ime ni znano, mu je rekel, da je prav imel Nridporoč.-.ik bi bil potem rad odšel, pa ni mogel, ker se je okrog njega nabralo mnogo I j ti lj. Moral je poklicati nekega reJarja, da mu je n redi pot. N dporcčmk sa je peljal na policijski komnarjat, poškodovanec pi je more.l iti peš tja in od ondn v bolniOO. Ćistmka so odpustili, k) sigi zeslišali. Ziod'lo se mu ne boda s»veia nič, ker častniki bodo gotovo v.si tega mnenja, da je prav imel, ka-ki,r je bil omenjeni stotnik. Poškodovani Hummer je oče pet h otrok| njegova žena je bilna jeden njegovih otrok si jo z'omtl roko, on pa sedaj delati ne more. Značilno je, da dunajska pol cija o tem d golku ni list m poročila, d 1 si sic^r vsako malenkost porota. * (Sleparja — zaprli.) Dne 20 t. ni. je pri dunajskem poštnohranilnem uradu si d,ti nekdo na ponarejeni likvidacijski listek izplačati 12 000 gld. Sumljiv je to sleparije skontist Frunc Sudga. Policija je izvedela, da je Sudga, ki je bil nedavno zaradi poneverjanja v preiskavi, svojim tovarišem v zaporu pripovedoval, kako je nekemu slugi nekdo ukral likvidacijski listek poštnohranilničnoga urada in si je dal potem 10.000 gld. izplačati. Sudga je tu di pripovedoval, kako se da postna hranilnica oslepariti, ne da bi se listek ukradel, l/thko se ponaredi. Treba je le narediti kakih 100 listkov, potem se pa gre k poštni hranilničnemu uradu in se čaka, da kdo pride s čekom za večji zuesek. Zapomniti si je treba številko čeka, znes< k, na koliko se glasi, in številko likvidacijskega listka. To se vse opazi, samo nekaj vaje je treba. Sedaj se počaka, da tisti, ki je bil prišel s čekom, odide, Gre se za njim ne gre precej k blagajn ci, temveč si misli pozneje dati izplačati, se gre s ponarejenim likvidacijskim listkom , na katerega so se zapisale omenjene številke, k blagajnici m seda denar izplačati. Na ta način se je sleparija pri poštni hranilnici izvršila in je zatorej te sleparije Sudga jako sumljiv. Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda 1 1 Književnost. — „Popotnik" ima v št. 20 naslednjo vse bino : Priziv „Z^veie elov. učit. društev" ; Sijajno gmotno stanje slov. Ijudskošolskega učitelja; O gojitvi značajev; L. Lavtar: Načrt za računanje na jedoorazredti ljudski Šoli; Društveni vestnik; Dopisi in druge vesti; Inserati. Dunaj 28. oktobra. Poslanska zbornica je v današnji seji dokoučanla razpravo o domovinskem zakonu. Važna ta reforma je s tem dognana v poslanski zbornici. Dunaj 28. oktobra. Mladoče3ki klub je danes izključil posl. dr. Vašatvja iz kluba in iz stranke in sicer /uradi napadov na klub in na posamične poslance. Dunaj 28. oktobra. Nemški poslanci iz Češke so danes sklenili, da morajo njih zastopniki v proračunskem odseku glasovati zoper d spozicijski fond. Budimpešta 28. oktobra. Danes se vrše državnozborske volitve. Doslej zmaguje povsod židovskoliberaliia s'ranka. Iz raznih krajev se javlja, da so se primerili krvavi boji. Budimpešta 28. oktobra. Doslej je znan izid volitve v 50 okrajih. Večinoma je zmagala vi dna stranka. Mej izvoljenimi so ministri Banffv, l čestito zbornico, da kar najhitreje poizve in naznani, če in v koliki meri rabijo omenjeni preparat kranjski pivovarji in pivovarnarji, in kaj se je opazilo in skusilo pri njegovi uporabi." Zbornica je na to poročala vis. c. kr. trgovinskemu ministerstvu, da se je obrnila na todeželne pivovarnarje in na udeležene zadruge, da poizve, če in v koliki men rabijo pivarnarji in pivovarji omenjeni preparat. „ llopfenaroina" ah ,Ltquidhopfenu in kaj se je opazilo in skusilo pri njegovi uporabi. Zidruge sn sporočile, da jim ni ztiauo, da bi pivarnarji in pi vovarji rabili ta popolnoma neznani preparat. Pivo varji pravijo, da imeuovani preparat ni znan in ga niti pivovarji niti pivarnarji ne rabi|o; vsled česa' se glede njegove uporabe ne more nobenih skušenj imeti, b) C. kr. deželna vlada je poslala zbor nit nastopni na mestni magistrat ljubljanski naslovljen dopis: Deželna vlada zavrača vlogo A. L. krovca z opeko in škrlji v Ljubljani, v kolikor se z ist« prit zuje proti tamuradno izvršivši oprostitvi po imenovanem neopravičenega izvrševanja krovskil del obdolženih tesarjev F. P. in J. Z. in to val. lioin i n k lj i vili dokazov. Glede druge vsebine vlog< razsodi deželna vlada po zaslišanji trgovske n obrtniške zbornice v Ljubljani na podlagi §-a 86 obrtnega reda, da spada kritje streh z opeko in deščicami na Kranjskem v upravičenostni obsep tesarskega obrta. N« Kranjskem sinejo torej upra vičem tesarji taka kritja izvrševati brez posebnega sposobnostnega dokazila. Niso pa opravičeni izvrše vati kritij s škrlji. Na Kranjskem so namreč ta dela od nekdaj izvrševali tudi tesarji in nikdar še ni nikomur na um prišlo, da bi bil od teh za hteval še posebni sposobnostni dokaz, ker ona dela itak zna vsak izučen tesar. Vrhu tega je seda] na Kranjskem le jeden upravičen krovec in ni tore) misliti, da bi ta mogel izvršiti vsa dotična naroČila, (c Od c. kr. poštnega in telegrafskega ravnateljstva v Trsi u je došel nastopni dopis: Z ozirom na cenjeni dopis z dne 26. aprila 1805, št. 695, usnja se c. kr. poštno in teiepu-.itsko ravnateljstvo uljudno naznaniti, da se vsled ukaza vis. c. kr. trgovinskega ministerstva z dne 5 julija t. 1., št. 22.103, ustanovitev m pošto zvezane telegrafske postaje v Želez mkili tekoče leto ne more dovoliti iz proračunskih razlogov. Ustanovitev tega urada se pa namerava za I. 18(J7, v kateri namen c. kr. ravnateljstvo DS bo opustilo pred začetkom prihodnje stavbene dobe vnovič poročati iu predi >g staviti o predmetu na zgoraj ouienjt-uo visoko osrednje mesto, d) Na pro šnjo občinskega predstojništva v Brezn:ci, politični okraj radovljiški, priporočala je zbornica pri c ki poštnem in teh grafskem ravnateljstvu v Trstu usta nov it e v poštnega in telegrafskega urada v Žerovnici. c) Pri c. kr. liiiančuem ravnateljstvu priporočala ji zbornica prošnjo tvrdke Luckmann & Bamberg v Ljubljani za dobivanje davka prostega bencina /'i Zbornica je priporočala pri c. kr. finančnem ravnateljstvu prošnjo mesarja Franca Mauriča ll Postojine za dobivanje denaturovane morske soli pO znižani ceni. tj) Na c. kr. okrajno glavarstvo \ Litiji iu mestni magistrat Ijubljauaki je zbornica po Bodala v smislu zakona z dne 16. januvarja 181»), drž. zak. št. 26, o prošnji tvrdke L 'binger & Uerg malin v Litiji, oziroma o prošnji Igu. Žtrgija v Ljubljani za dovolitev razprodaje, h) Zborn ca je priporočala pri c. kr. deželni vladi prošnjo Jakoba Gartnerja iz Krope za spregled redne doprinesli«' sposobuostnega dokazila v svruo izvrševanja žrebljar-skega obrta kot namestnik svoje matere. (Deija prio.) etev.li. Deželno gledališča v Ljubljani. Dr,pt.m, Nova Izvirna opera! V petek, dn<6 SO. oktobra !S»«. Prvikrat: Grovenjski slavčck. Lirif.no komična opera v dveh dejanjih. Spisala Luj iza Pesjakova in Emamiel Ziingl. Uglashil Anton Foerster. Kapelnik g. Hilarij Benišek. Režiser g. Jos. Nolli. Blagajnica ae odpi*e ob 7. uri. ZaP.et.ek točno ob '/»8. uri. Konec ob 10. uri. Cene prostorov so razvidne z gledaliških listov. Prihodnja predstava ho v nedeljo, dnć 1. novembra 1896. 75.000 1 , 50 „ Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 129 „ 75 , Zemlj. obč. avstr. 'i\'80/n zlati zast. listi . — , — , Kreditne srečke po 100 gld...... 197 , — . Ljubljanske srečk«......... 22 , 75 , Rudolfove srečke po 10 gld. . . . . 22 — , Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. , 154 „ 50 . Traumay-dru6t. velj. 170 gld. a. v ... 472 „ — , Papirnati rubelj......... 1 , 27*/4 „ Javna zahvala in priporočilo. Že mnogokrat sem sli&al hvaliti tovarniškega zastopnika gospoda Aud. Hallekar-ja, Florljansko ulioe it 24 v LJubljani, taradi lavratnih ilvalnlh in kmetijskih strojev in aaradl njegove poštenosti ter je občno mnenje, da se pri njem muholjsi stroji po jako nizki ceni DSfoMt zato sem tudi jaz pri njem mtročil alamoreznico patent , Austrla" Št. 5 mi sem prepričan, -I i so te slamo-rezin eo zaiadi obilne delavne zmožnosti, lahke boje in ker je pri njih v ako pokvarjen je popolno izključeno, v resnici najboljše ter popolno nedosegljive in intjccnojSo. Zaraorem torej priporočati g. Ballakarja kot aajpottanajaga ■aatopnisa vsakemu, ki potrebuje šivalno m kmetijske atroje ter roletaa in •}aluzije. Želeti bi bilo, da bi p. n. občinstvo podpiralo imenovanega z miiogohrojn mi naročili. Kakor se 'njo z zanesljivo strani, bode tovarna prav v kratkem otvorila tu zalogo, kar bi bilo za vsakega kupovalea jako važno. ''.'■< lini t orej imenovanemu prav obilno naročil ter ga vsakemu najtopleje priporočam. V Ljubljani, dnć 26. oktobra IH G (:i 1 r>8 —2) zemljiški posestnik, Poljanska cesta. Ces. kr. avstrijske £g£ državne železnico Izvod iz voznega reda •velJa.T7Ta.egra, od 3.. olctoTora 1896. NMtopno omanjent prlhajalul in odliajalni cul označeni ao v ■re«anJeevropi»l(eni čnau. (i705-248) Odhod Iz I.|ul>l|mio (juž. kol.). Proga 6ex Trbiž. Ob 1«. nri 5 min. po noči oaolmi vlak v Trhli, Holjak, Oaloreo, Franzensfoste, Ljubim , dez Selztlial ▼ Auaaee, lechl, Omuiiden, Solno^a.l; če* Kloin-Kmttlng t Stoyr, Iiino, n» Dunaj vi. A.matntton. — Ob 7. uri 10 min. r.jutraj osobni Tlak v Ti In/, Pontabol, IlolJaU, Colovoc, Franaena feate, Ljubno, Dunaj; 6es Helathal T BolJBOgTM, čok Ainatetten na Dunaj. — Ob 11. uri 60 min. dopoludna oaobni vlak r Trbli, PiiiiLibnl, Holjak, Ou-lovne, l.jnlitm, Selathal, Dunaj. —Ob 4. nri popoludtn imubui vlak v Trbii, Doljak, Oflluvoc, Ljubno; če« SeUthal v S..1 n■ ,K-r .a, Lpinl-O.iatoin, Zoll ni JoEoru, lnomoat, Drogeuc, Ourlii, Ganevo, Parlaj 6e« Klein-Rfllfitno v Htljaao juž. kol.). Proga lz Trbiža. Ob K. uri r>2 min. r.jutraj oaiilini vlak a Dunaja vla Amatctten, Llpak«ga, 1'rage, Francovlli varnv, Karlovih vnrov, llnlui, Marijinih vnrov, Planja, Dnilejevio, Moluograda, Llnoa, Stovra, OmuodaOaV, laulila, Ausunoa, Ljubna, Oalovoa, Daljaka, Fransonafeata. — Ob 11. uri '25 min. dopolnilna oaobni vlaka Dunaja via Amatetten, Karlovih varov, Hnha, M.-vrijiuih vnrov, Planja, Iludejovio, Holnograda, Linoa, Htoyra, 1'arir.a, Onnovo, Curiha, Mro-gonoa, Inomoata, /mlin na Jocoru, Lonil-Oastriua, Ljubna, Oolovca, Linca, Pontabla — Ob 4. uri 5ti min. popoludno ohoIuiI vlak a Jliitinja, Ljuhua, Holzthala, Poljaka, Celovca, Krauianafeata, Puntabla. — Oh U. uri 4 min. ■vočei oaohni vlak a Dunaja via Amatotton, ■ Ljubim, llnljaka, Colovua, Pontabla. Proga is Novega mesta in lz Kočevja. Ob S uri 10 tirni Ejiitruj maiani vlak. — Ob 2. uri s2 miu. po-poluduo meiani vlak. — Ob U. url 36 min. avcn'or motani vlak. Odhod i*. I.jabljau« (drž. kol.) v Kuiuiiik. Ob 7. uri 33 min. zjutraj, ob 2. uri B umi. pnpoludne, oh 6. url fiO min. r.večor, ob 10. uri 30 min. r.vouor. (1'auluiluii vi.ik lo v oktobru ob uedaljah iu praznikih.) 1'rilio.l v l.jubljunu drž. kol ) li KuiiiiiIIch. Ob 6. uri t>6 min. zjutraj, ob 11. uri 18 miu. dopolnilno, ob H url 30 min. /.večor, oh D. uri 65 min. avečor. (Poilmiiijl vlak lo v oktobru ob nedoljati iu praznikih.) v Vilka množini* lavrutalll suhih bosniških češpeij se dobi na prodaj po nizki oenl pri g. Josipinj Koren (8188 v I .\111»i |n ii i. Wv. Petru ncaailp o \-. J »f IT a. parpdaj je elegantno urejena ter jako dobro obiskovana brivnica v manjšem mestu, kjer je tudi topliika Bez»*oia tr-r 8e nahaja vedno mnogo tujcev. (.HbO—3) Dobi se za jako nizko ceno. 1 VTeč pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". Poslano v pojasnilo. Ker jo zadetkom letošnjega poletja na5a tovarna za roletne in žaluzlje v Hrotovskcm na Čeakem popolnoma pogorola, nam ni bilo mogoče nekatera tukajšnja naročila pravočasno vposlati. Vkljab toraa pa danes, navzlic neresničnim izjavam potujočih agentov in dragih obreko-valnih jezikov, z veaeljem priobčimo vest, da smo vsled nove zgradbo in povečanja svoje tovarne in razširjanja prometa, v ugodnem poloiajn, i/.vršiti vsako naročilo v jako kratkem času. Zamoremo torej s polno pravico javiti, da nas vsled sedanjega povnč-uiju tovarne ne more doseči nobeden naših konkurentov ter da moremo najnovejše izilelko ponuditi po nizki ceni. P.ij«rao toraj za najlepše in trpežne izdelke, »olidno in pošteno postrežbo popolno jamstvo ter prosimo ne poslušati obrekovaloev, Za roletne ali satasije itd uljudno prosimo naj se p. n. občinstvo blagovoli obrniti naravnost do nalaga jedi-nega glavnega zastopnika goepoda Andr. Hallokarja, Florjanake ulice št. 24, v Izubijani ter jsmfiimo tudi za njegovo poštenost. Isto tam so dobe na zahtevo brezplačno bogato iluatrovani ceniki, proraouni o skupnih stroških, kakor tudi vsa potrebna pojasnila, Usojatno se opozarjati p. n. hišno posestnike pri novih zgradbah in prezidunjih na svoje, za cele stavbe po-Bebno nizko stavljene cene, katero se nc dosežejo pri atav-binikih mojstrih niti pri agentih drugih tovarn. O tam se lahko vsak sam preprifi&i ako povsod proračun za to zahteva, ter potem n.ijlmljše in najcenejše bihko izvoli tor se vsake neprilike obvaruje. (.'il<>;i—1) Priporočajoč se k nadadjnim rr*iogobrojiiim naročilom I velespoštovanjctn Zitovsko-Hrotovska tovarna za žaluzije in rolete Maksa Vetterleina, Hrotov (Češko). Usojam se p. n. občinstvu naznanjati, da imam na prodaj izvrstne KraipB m smo meso |»0 u;s jti l> ji *i « r:u»h. Vnanja naročila izvi-biijejo se točno. Razpošilja se po posti in po železnici. V mnogobrojna iiaročila prporočam se posebno gospodom gostilni ;tij»-in. Janez (Sii*lf. mesar (8185—8) Šolski drevored. najmočnejša naravna arsen in železo sodr- žujoča mineralna voda (2717—») prlpOroSevana od prvih medicinskih avtoritet pri: anemiji, klorovi, poltoih, ži\iiiili in .eotkili bolftfoih, malariji i. 1. il. Pitno zdravljenje uporablja se celo leto. Zaloga v vseh trgovinah z mineralno vodo in v lekarnah. poštni in brzojavni oipiteijici z dobrini spričevali ia z večletno prakso, iw<*cia Nlni.ht' pri vtM'jt'iu pinlnciii uradu, kjer bi mogle skupaj delovati. — Vi*č pove upravnistvo »Slovonslcnga Naroda". (yioo—i) ^.V-:VTE&SZ3iX7Z-m£2*?-S>> ~ "------—IT—■ il IIMIlllllll- Gotov -».spela. imajo »kulene in visoko ciblano Kaiserjeve karamele iz poprove mete najboljši pr p Mno'ek pr t< |»o m kini Jii ■Ineti« l»i»lenfu /«■!.>»it >\ in nIhI»«'ikiii poliV«r|eiieiMHI >.«'1«m1<'ii. prietnn v za v on* ki h po 'JO kr i3117 — 1) Zaloga v Iduhljani: Viljema Maver J a lekarna, Marijin trg- In Mr. P!i M. Mardet-schlaeg-cr-ja lekarna, Prešernov trg. i Kuverte « *in«o^ priporoča po u\iki ceni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. i Preizkusili in priporočili so znameniti možje medicinske vede tinkturo za želodec lekarja PICCOLI-ja v Ljubljani katera krepča želodec, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje. 3tolcl«n.loot IO Icr. (S686—-17) 11 steklenic 1 gld. 1'ottiM. razpoAiljal«v se vrfii v sabojekih po 12 stekleni.- a 1 gld. 'M kr. itd.; pofitui zaboj s G6 steklenicami velja (3 gld. '.'o kr. ToAtiiino plača narocitelj. Usojam se najuljiulnejc naznaniti p. n. občinstvu, da sem prevzel.i novo opremljene prostore gostilnice „Pri kroni" ter se priporočam za obilen obisk. Za dobra mrzla in gorka jedila je najbolje preskrbljeno ob vsakem času dneva in se Unijo Izvrstna dolenjska, bizeljska in i?itrijau.ska vina, kakor tudi priznano dobro Auerjevo marčno pivo. Tudi se odda še za tri večere na teden U*W~ novo renovirano in zaprto ketjlj sce ki se da dobro kurili. Z velespoStovanj em (31G 1_1) 2apaC; (LpaVa|aaai| vSM^ ^^3*7 i. ^azS1^^*««; - " - ——— ■ ■ Plznsko točilno (zimsko] pivo. Usojamo se iiajiiljucliieje naznaniti, da se razpošiljanje našega (8161—8) f v«' začne dne 3. novembra t. 1. in je najbolje priporočamo gospodom odjemnikom. V Plznu, dne 20. oktobra 1896. Meščanska pivovarna v Plznu (ustanovljena leta. 18^2). Glavna zaloga: F. Schediwy, Gradec. Annenstrasse 19, »9 Št. 30.781. traverze, železniške šine, vsakovrstno železo za vezi, strešni papir, štorje za obijanje stropov, samokolnice, jjcinkasto in pocinkano ploščevino, vsakovrstna kovanja za okna in vrata, sploh vso, kar se pri si m bali potrebuje priporoča po zelo znižanih conah Andr. Druškovič trgovec z železnino (Hira—66) v I ^jubi jim«, uli Grlavnem tt*t>n »št. lo. VSra«^ A A 4> + 4- 4- 4» •** •>• (k -I- •(• A A A + A ■•• >; • • »x* • • • ■« •• •■• • • ... • * »<• . • ... . « • • ... .<• ... .» »r* ««• »t* *i*v5v Ljubljansko delniško društvo za plinovo razsvetljavo. Auer-jeva luč. se jo, kakor znano, v poslednjih U-1 j h v največ mestih tako zelo razširila, da je navadno prerezano gorilo popolnoma odstranjeno. To razširjenje zahvaljuj« v prvi vrsti Hvoji intenzivni svetilni moči in poh-m tudi Izdatno manjši porabi plina. Navzlic tema prednostma se mnogi Dailh čentitih konsumentov niso mogh prav nprijaz--■lili i uporabo Auer-jeve luči. I j/.rok tema [e poglavitno v težavnem ravnanju ž njo; na mnogih krajih so cilipdn, ■enčila itd , niso pra>V nič ali le nezadostno snažila in sicer Mimo zarMli hujazni, da hi ee nn pokvaril dragi žarilnik. Da je VOted tega svet Ina moč mnogo manjka, ju jasno. Di torej svojim časlitim konsuuientom naredimo nporabo Auer jeve luči kolikor mogofie prijetno in da jej tudi tukaj pr dobimo večte ra>širj»-nj«, srno sklenili, da oskrbujemo snaženje Auer-jevili goiil ua svoje strošlie. V to svrho hod« od 1. novembra naprej jeden oaiib ljudij pn vsakem konsamentn Auer i«ve ludi biizu vsak teden temeljito osnažil vsa Auer-jeva gorila. Isti bode tudi zamenjaval slabe cilindre, gorila, senčila Itd., da ne bode potreba po te nadomesti 1 ne dele še lo pošiljati v tovarno. Taka iindomestilna dela prosimo plačati snaždcu svetilk, ki ima uah g, imeti aeloj od OM potrjen tarif, v katereo-j ho zazuaniovane ceno posamičnih nadomestilnih del, ter ga pokazati, ako se zahteva. S to novostjo m. ninio ustreči večkrat izraženi želji svojih častitih konsumentov ter smo preverjeni, da s tem in z drugimi primernimi napravami in zboljšavami izdatno razširimo upor.tbo plinove luči v našem mestu. (8161—1) Vodstvo. (:J08()—3) mladeničem, ki stopajo v vojaško dobo. Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 1897. leta, nazuanja mestni magistrat ljubljanski sledeče: l Vsi tu prebivajoči mladeniči, ki so bili rojeni 1874., 1875. in 1876, leta, m morajo zglasiti v zapisanje tekom meseca novembra letos v ekspeditu mestnega magistrata. 2. Mladem.".m. ki nimajo v Ljubljani domovinstva, je leboj prinesti dokazila o starosti in pristojnosti. 3 Začasno odsotne ali pa bolne mladtnife smejo zglasiti stari.ši varuhi ali pooblaščenci; 4 O d. ki si mislijo izprositi k-*ko v §§: 31 . 32, 33 in 3 1. voj. zakona navedenih ug dnostij, imajo ali V mesecili januvarju iu febru-varju 1897. leta podpisanemu uradu, ali pa na dan glavnega nabora naborni komisiji izročiti z listinami opremljene prošnje. 5. Oni, ki žele, da se jim dovoli stava izven domačega slavnega okraja, morajo ob priliki zglasitve izročiti z listinami opremljene prošnje V takem slučaju je moč sto'asno zgl^siti io dokazati tudi pravico do kako v §§: 31.. 32., 33 in 34 voj. zakona omenjenih ugodnost.ii. G Zglasiti se morajo tudi sinovi voj^Šk h oseb, bivajoč b v dejanski službi, in pa oni, ki so nameščeni pri upravi vojstva (mornarice) in so š.-stavodolžni. 7. Kdor zanemari dolžnost zglasitve in sploh ii vojnega zakona izvirajoče dolžnosti, se ne more izgovarjati s frm, da ni vedel za ta poziv ali pa za dolžnosti, izvirajoče iz vojnega zakona. Stavljena, kateri opusti predp»sano Iglaaitev, (VravDo mu to ni branila nikaka njemu nepremagljiva ovira, zakrivi se prestopka po ^ 35. vojnega zakona in zapade globi od 5 do 100 gld., eventualno zaporu od 1 do 20 dnij. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane 1. dan oktobra 189G. Velika SO-hrajcarsha loterija it cfnomostu. (8067 18] 4.lavni dobitek l Predzadnji teden! s-tk nnnkr°n W M %Mm\W\W%J v gotovem /. lj(i";„ odbitka. Krc»ck.e po ftO kr. priporoča J. C. Maver, banka v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip NoIIi. Lastnina in tisk BNarodne Tiskarne"