Speđtetom bi abbonmmento postale, — tottatim v fetavtaL
Leto LXXV., it. ljfc
Ljubljana, torek 16. fcmfia 194S-XX
• -V,
r URELUJN1STVO 1**  UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCINUEVA ulica S
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase Iz Kraljevine Italije to Inozemstva lin«
untonts ptjbblicita it ali an a s. a„ milano
TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 to 81-26
Računi pri postno čekovnem zavodu: LJubljana štev. 10-351
Izhaja vsak dan opoldne — Meaecn a naročnina 3.— Br, za Inozemstvo 15.20 Lir
concbssionaria esclustva per la pubblicita di provenienza italiaaa ođ estera: unione pubblictta itallana S. a-. milano.
de vlfforla in IKIarmarica
Separazicne detle Ssrze nomlche dopo sanguinosi combattitnenti — Le forze delPAsse hanno raggiunto la costa —
Tutte le grandi unita nemiche ad ovest accerchiate
n Quartiere Generale clellp Forze Armato comuiiica in dat ji di 15 giugno seguerite bcilnttino straorjlinario n. 7 17:
La nnova fas»* della battajrlla inizin t a«i dona la cadata đi Hir Ha« ht itn ha condotto, dnpo sans^jlnrsi combattimcnti, alla scpa-razione delle forze nemiche.
T. o forze dell'Asse, «*uperata Aoroma e la Balbia hanno raggiunto la costa.
Tutte la grandi unita nemiche ad Ovest sono accerchiate.
II numero del prigionieri e la mole del
bottiiio non sono per ora calcolabili.
II Quarttero Generale delle Forze Arniate comunieu in data di 14 giugno il seguente
lK>llettino di guerra n. 745:
NeHa zona di Ain el Gazala vivaoi attivi-ta di artiglleric e di pattuglie.
Le perdite subito dal nemico nei giorni 12 e 13 sono šalite a 69 carri armati e 13
cannoni clistrutti o catturati. 700 uomini ca-dnti prigionieri.
I/aviazione ha »volte efficaci attacchi »u roncentramonti di automezzi e di truppe neU'immediate retrovie avversarie: 8 anto-me/z.i hlindati venivano incenriiati, alcnne decine di autocarri colpiti e dami« •fgiati.
Vel Mediterraneo e in rorso da irri nmm violenta aztone aeronavale contro due rtoo-»i vonvogli br«taimiri fortemente srortati.
A »gombro nit imat o deli«* macerie il mt-mero eomplessivo delle viti ime deirineur-»ione nemira »u Taranto. eNalito a I>0. di cul \* non Ulvntificatl.
a z
19 IKIarmariki
Italijanske In nemške čete so po hudi borbi porazile angleško armado, jo razpolovile in dosegle morsko obalo —
Večji del angleške armade odrezan in obkoljen — Nepregleden vojni plen
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil včeraj naslednje izredno vojno poročilo ršt. 717:
Nova faza bitke, ki se Je pričela i>o padcu Ilir el Habeima, je privedla po krvavih borbah đo ločitve sovražnih sil.
Sile osi so po  prrmuganjii  AUrome in
Bal bi o dosegle obalo.
Vse velike sovražne edinice zapadno od tod so obkoljene.
število ujetnikov in količina plena za zdaj ni preračunljiva.
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je 15. junija objavil naslednje 745. vojno
poročilo:
Na področju Ain el Gazale živahno topni »ko in izvidniško delovanje.
Izgube, ki jih je pretrpel sovražnik \ dneh 12. 5n 13. t. m., so se zvišale na 69 tankov in 13 topov, uničenih ali zajetih ter 700 mož padlih ali ujetih.
Letalstvo je poti vzelo učinkovite napade m zbirališča motoriziranih sredstev in Čet v   neposrednem   sovražnikovem   zaledju. H klopnih avtomobilov je bih) pri tem zažganih, nekoliko deset kov avtomobilov pa zadetih in poškodovanih.
V Sredozemlju je od včeraj v teku silo-
attaglia navale viftgr&sa
La gtornata del tri on S 3 delle forze aeree italiane contro le forze navali nemiche nel tratto di mare tra Sardegna e Tnnisia — Sono stati affodati z inerociatorf, l cacdatorpediniere e 4 piroscafi — 1 na-ve di battaglia, 1 portaerie, 2 inerociatori, 1 cacciatorpediniere e 4
piroscafi colpiti e gravemente danneggiati
Il Quartiere Generale delle Forze Arniate cumunica in data di 15 giugno seguente bollettino straordinario n. 746:
T"no dei due convogli dl eni al Bollettino odierno nr. 715, proveniente dall'AtIantieo cen seorta di numerose unita di linea e di due navi portaerei, avvistate dalla ricogni-zione alle prime ore del giorno 13 e segnito per tatta la gioriata 8 stato ieri ripetuta-mente attaccato dalle forze aeree italiane nel tratto di mare tra Sardegna e Tunisia.
Poderose forma/ioni di aere-siluranti, bombardieri in quota e tuffatori tempesti-
vamente concentrati sulle basi piu op po rt n-
ne, si sono snsseguite dall*alba al tramonto e hanno avuto ragione della reazione di fuo-eo delit* navi di seorta e degli aecaniti attacchi della caccia partita dalla navi port-
aerei.
Sono stati affondati due inerociatori, un cacciator{>ediniere e quattro piroscafi. 1'na nave da battag.Ua, una portaerei, due inerociatori, un cacciatorpediniere e quattro piroscafi sono stati ripetutamente colpiti con siluri e bombe e gravemente danneggiati.
Negli aspri combattimenti che si sono impegnati ad ogni ritorno delle nostre for-
mazioni offensive, 15 velivoli nemiri sono stati abbattuti in ftasnme.
Venti velivoli italiani non sono rientrati alla base, aleuni equipaggi sono stati tratti in salvo da idrovolanti di scecorso. Un co-mandante di stormo, un comandante di grnppo e due comandanti di squadriglia mar.eano all'appello. Tra gli equipaggi, pa-recehi feriti. Tre velivoli crivellati di colpi hanno petuto raggiungere il territorio na-zionale.
Le operazioni sono state riprese sin dalle prime ore di stamane e eontinuano contro le superstiti unita nemiche.
Zmagovita pomorska bitka
Uspel napad na sovražni konvoj v Sredozemlju — 2 sovražni križarki, 1 rušilec in 4 parnlkl potopljeni, 1 oklopnica, 1 nosilka letal, 1 ruši-
lec in 4 parniki zadeti z bombami in torpedi
Glavni stan Italijanskih oboroženih sil je Objavil danes izredno vojno poročilo št. 746:
Enega izmed dveh velikih konvojev omenjenih v današnjem vojnem poročilu štev. 745, ki je prispel z Atlantskega morja v spremstvu mnogih vojnih ladij in dveh nosilk letal in Ivi so ga v prvih jutranjih urah 13. marca zagledala Izvidnlška letala in ga ves dan zasledovala, so včeraj italijanske letalske sile ponovno ves dan napadale v morski ožini med Sardinijo in Tunisom.
Močne skupine torpednih in bombniških letal ter strmoglaveev, ki so se naglo zbrale na najugodnejših oporiščih, so se ob solnčnem vzhodu zaporedno dvigale in so bile srdito napadene od lovcev, ki so se dvignili s sovražnikovih nosilk letal.
Potopljeni sta bili dve sovražnikovi kri-žarki, en rušilec in štirje parniki. Ena oklopnica, ena nosilka letal, dve križarki, en rušilec in štirje parniki so bili večkrat zadeti s torpedi in hudo poškodovane.
Med hudimi boji, ki so se vneli z vsako našo letalsko skupino, je biio 15 sovražnikovih letal uničenih.
20 italijanskih letal se ni vrnilo na oporišča. Pomorska letala so nekaj posadk rešila. Poveljnik nekega letalskega polka, poveljnik nekega krdela letal in dva povi jnika eskadril se niso javili. Med posadkami je mnogo ranjenih. Tri letala, ki so zadeta, so dosegla domače ozemlje.
Borba se je ponovila v prvih jutranjih urah današnjega dne in se nadaljuje proti drugim sovražnikovim edinicam.
Podrobnosti o pomorski bitki
Premoč italijanskega letalstva je zadala angleški
rici najhujši poraz
S fronte v Sredozemlju,   16.  junija, s.
(Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) V zgodovini te vojne bo 14. junij proslavljen kot dan triumfa letalskih sil nad pomorskimi silami. Na ta pomemben dan so močne sile bombnikov in torpednih letal, ki jih ie bilo skupno nad 300. razpršile v toku zelo odličnih akcij v srednjem in vzhodnem Siedozomskem morju močan sovražni konvoj trgovinskih ladij, ki so jih spremljale močne pomorske sile. V borbi med letali in ladjami, ki je bila značilna za ta dan. zo letalske sile končno obvladale tvorno', ske sile.
Po letalsko-pomorski bitki dne 27. septembra, ko so italijanska torpedna letala, ki so nastopila p: vič v mnežici, potopila tri križarke in dva parnika ter hudo poškodovala bojno ladjo -Nelson« in 8 drugih manjših bojnih ecUnic, Angleži niso več poizkušali vožnje preko zapadnega Sredozemskega morja. Omejili so se na to, da so odpravili v Gibraltarju na morje nekaj nosilk, ki so bile zastražene in s katerih so odletela ob alžirski obali letala na Malto. Letaiskopomorsko oporišče Malta je že nekaj časa v hudi krizi glede oskrbovanja. Količine lovcev in bombnikov, ki jih je Anglija lahko poslala na Malto, so bile po-novnokrat   uporabljene   za preprečevanje
napadov in akcij italijansko-nemških sil na otok. Vendar Anglija ni mogla prepeljati na Malto večjih količin oskrbovalnega materijala. V veliki tajnosti je pripravila v zadnjih tednih dva konvoja, prvi je odšel iz Gibraltarja, drugi pa iz Aleksandrije v Egiptu.
Dne 13. junija popoldne je naše letalsko j izvidništvo. ki je ojačilo v zadnjem času svoje izsledovalno delovanje v Sredozemskem morju, izsledilo okrog 150 km severno od Capa Benguta v Alžiriji konvoj z nedoločnim številom trgovinskih ladij, katerega je spremljala velika pomorska eskadra sovražnika. Eskadra je obstojala iz bojne ladje tipa »Malaja«, dveh nosilk letal >Ar-gus« in ^Eaglo«, nekaj križark in kakih 20 iTišilcev. Konvoj se je pomikal proti vzhodu z brzino 18 milj na uro. Trije sovražni lovci so brez uspeha napadli izvidniško letalo, ki je izsledilo eskadro. Od tega trenutna naprej je bilo kretanje močne pomorske sile sovražnika natančno nadzorovano.
Ko so naši izvidniki stalno nadzorovali kretanje eskadre, so morali odbijati sovražne letalske napade in iz teh borb se eno naše letalo ni vrnilo na oporišče. Italijanskim silam je bila takoj poverjena naloga za napad in razpršen je konvoja, ki so se
mu v noči od 13. na 14. junij pridružile pred alžirsko obalo še druge trgovinske edinice, kakor so ugotovili letalski izvidniki na svojih nočnih poletih. Ob zori dne 14. junija se je konvoj nahajal zahodno od Piiilippevillea ter je plul z okrog 15 miljami na uro proti vzhodu vzdolž 38. vzporednika. Konvoj se je usmeril proti Sicilijske-mu kanalu in je tako prišel v območje letalskih sil, ki so nameščene na Sardiniji.
Treba je ob tej priliki omeniti napačni račun, ki ga je sovražnik verjetno naredil. V zadnjih dneh tedna je bilo predvideno poslabšanje vremena v vsem področju Si-ciljskega kanala in ob alžirski ter tuniški obali ter v osrednjem Sredozemskem morju. Tudi to pot je angleška admiraliteta računala s pomočjo boga dežja. Na čudežen način pa se je vreme po prvih znakih poslabšanja zboljšalo. Zjasnilo se je, oblaki so se razpršili in veter je pome tel z vsemi ovirami na nebu. Angleški matere-ologi niso mogli predvidevati tega izredno važnega dejstva. Konvoja sta plula že dva dni in so ju naši izvidniki že odkrili. Toda kretanje obeh sovražnih konvojev je potekalo verjetno po volji angleške admirali-tete istočasno z bitkami v Marmariki. Vrhovno angleško poveljništvo je pospešilo odhod konvoja iz Gibraltarja, morda da bi izvabil v zapadno Sredozemsko morje največji del naših letalskih in pomorskih sil in izkoristilo slabo vreme zlasti glede letalskih napadox*. Sovražnik je morda mislil, da bomo odvzeli s tega operacijske^ področja letalske sile, da bi jih uporabili v marmariški bitki ali pa da si bomo upali uporabiti jih v napadu na konvoj prihajajoč iz Aleksandrije. Toda tudi ta verjetni strateški račun je prinesel angleški ad-miraliteti najbolj grenko presenečenje in največji poraz, ki ga beleži sedanja vojna.
Preden so bombniki in torpedna letala pričeli akcijo z oporišč na Sardiniji, so imeli izvidniki, ki so bili stalno v stiku s sovražno pomorsko silo hude letalske spopade s sovražnimi lovci. V spopadih sta bila sestreljena dva sovražna lovca, tretji pa je zapustil bojišče tako hudo poškodovan, da ga je smatrati za izgubljenega. Eden izmed naših lovcev je bil poškodovan v hudi borbi in je bil prisiljen pristati južno od Sardinije, kasneje pa je bila njegova posadka rešena,
Ob 8. zjutraj so bombniki in torpedna letala pričela z napadom z oporišč v Sardiniji na sovražne ladje. Napadi so si sledili
vse dopoldne in popoldne do 17. ure. Kljub nezaslišani sili sovražnega topovskega ognja in napadom sovražnih lovcev so italijanski piloti doseglo vrsto najvažnejših uspehov. Prva bilanca ob koncu izredno drznih akcij je bila naslednja: Dva tovorna parnika sta bila potopljena in sta zletela v zrak. tretji parnik je bil zažgan in nato potopljen, četrti zadet in poškodovan, <en rušilec je bil potopljen, bojna ladja tipa »Malajra« zadeta, ena izmed nosilk letal zadeta na krovu, kjer je nastal požar, dve križarki sta bili zadeti in sicer ena s torpedom z. vidnimi poškodbami. Ena izmed obeh križark, ki je bila poškodovana pri napadih v teku dopoldneva, je bila opažena v prvih popoldanskih urah severno od Philippevillea. Edinice po 7000 ton so plule počasi proti zahodu ob spremstvu dveh rušilcev. Posrečilo se je skupini naših lovcev napasti v strmoglavem poletu to ladjo, ki so jo zadeli dve bombi. Kmalu nato so naša torpedna leiala in bombniki iz višine vzeli to ranjeno ladjo na muho. Torpedo je zadel križarko in povzročil hud požar na krovu. Naši letalci so lahko ugotovili, da so s križarke spustili v morje rešilne čolne. Z bombo je bil zadet tudi eden izmed spremljajočih rušilcev. Protiletalska obramba je zadela samo eno naše torpedno letalo, ki je bilo prisiljeno pristati ob križarki. Toda majhno zadoščenje posadke, ki je še ostala na angleški ladji in videla, kako so italjanski junaški napadalci pristali ob ladji z ranjenim krilom, ni trajalo dolgo, kajti malo pred zahodom je bila kri-žarka, ki jo je vlekel eden izmed rušilcev, ponovno zadela s torpedom. Kmalu nato se je potopila. Razen torpednega letala, ki je padlo ob svoji žrtvi, se skupno 11 drugih letal ni vrnilo na oporišča z napadov v teku dopoldneva. Sovražne pomorske edinice. ki so bežale pred točo bomb in torpedov', so med tem nadaljevale počasi svojo pot proti zahodu.
Tedaj so pričele z napadom nosilke letal s siciljskih oporišč. Valovi bombnikov, torpednih letal in letalskih lovcev, ki jih je bilo okrog 130, so dosegli angleške pomorske sile pred Pizerto. Letala so se vrgla vsa obenem na nasprotnikovo pomorsko maso, ki se je tedaj usmerila proti Sicilj-skemu kanalu. Prvič se je zgodilo, da so skupine raznih vrst napadle v istočasni akciji. Izvedba te taktike je zmedla vodilne edinice in protiletalsko topništvo na ladjah, ki so se morale braniti pred napadalci. Vrsta odličnih uspehov je kronala akcijo. Torpednim letalom je uspelo zagnati štiri torpeda proti eni nosilki letal in zadeti s torpedom v klun eno edinico, ki je bila domnevno bojna ladja, ki je bila zadeta že v teku orx>ldneva. Torpedna letala so s torpedi napadla še eno križarko in eno trgo-vnsko ladjo. Vseh uspehov akcije ni bilo mogoče natančno opazovati zaradi izredno hude reakcije nasprotnih lovcev, ki so skušali za vsako ceno prestreči naša torpedna letala. Toda eksplozije in stebri dima, ki so jih videli naši piloti, dopuščajo utemeljeno domnevo, da so bile poškodbe zaradi torpedov zelo hude.
vita letalsko-pomorska akcija pridi dvema velikima britanskima konvojema, ki imata iiioeno spremstvo.
Fo konranem t-išeenju «m' j*' skupno Me-vilo žrtev sovražnikovega napada na Taranto dvignilo na 99, izmed Katerih v 13 primerih še ni ugotovljena istovetnost.
V borbi s »sovražnimi lovci so ir.iša torpedna letala sestrelila gotovo 2 Hurriim na, 2 nadaljnja pa verjetno. Samo eno torpedno letalo se ni vrnilo z izredno đnSBCg* napada na oporišče, dve đfUfi kotali s!a M pa vrnili z ranjenci. Spremljevalni lovci <> v teku letalskih spojxidi»v sestrelili 9 Hur-ricanov, 2 nadaljnja pa verjetno. Sami m> izgubili samo 2 letali. Strnioglavcj so v polno zadeli s tremi tisočkilogramskinu bombami eno križarko. ki se je potopila. Neka druga bojna ladja, ki % riomne\ R i bila križarka, je bila zadela z dvema bombama, ki so zadele v bok, tretja bomba pa je zadela klun ladje. Ladja se je močno nagnila. Končno je bila ena trgovinska ladja majhne tona/e zadeta v polno ter se j*» rozpočila na dvoje in se takoj potopila. Kljub orkanu protiletalskega ognja so se vsi strmoglavci vrnili na oporišča in samo eden izmed njih ie bil prisiljen pristati zaradi izčrpanega goriva na morju pred čilsko obalo, od koder je bila njegova posadka kmalu nato rešena.
Končno so bombniki iz višine ponovno zadeli bojno ladjo tipa »Mataja«, ki je bila že prej poškodovana s tremi bombami. Ta letala so z nekaj bombami zadela 1ri nadaljnje parnike, na katerih so nastali tudi požari. Sami niso imeli nobenih izgub.
Bilanca tega dne ie bila sledeča: potopljeni 2 križarki, nadaljnji 2 križarki zadeti in večkrat torpedirani, en rušilec potopljen, drugi pa zadet, ena bojna ladja tipa Malaja« zadeta in ponovno torpedirana, ena nosilka letal večkrat torpedirana, štirje trgovinski parniki potopljeni. 4 pa zažgani in poškodovani. V borbah je bilo sestreljenih 15 angleških lovcev, italijanski lovci pa so izgubili 20 letal.
Ob 20. uri so nočni izvidniškj letalci 9 pomočjo raket ugotovili tale položaj: preostale bojne edinice so se obrnile nazaj in plovejo proti zapadu v skupini. Parniki, ki jih spremlja nekaj bojnih ladij, pa nadaljujejo pot proti Sicilskemu kanalu. Izvidniki niso poročali o eni izmed obeh nosilk letal. Oklopnica tipa Malaja i se je smeri-la proti zapadu z zelo zmanjšano brzino. Eno križarko sta vlekla dva rušilca, kate-rma je sledila ena poškodovana petrolejska ladja.
Tako se je zaključil slavni dan, v katerem je italijansko letalstvo izpričalo svojo premoč na Sredozemskem morju z vrsto zmag, zaradi katerih morajo biti ponosni vsi Italijani. Angleška mornarica je utrpela enega svojih najhujših porazov. Ponovno je angleška mornarica dobila hudo lekcijo od italijanskih letalskih siL Poraz angleške pomorske sile v osrednjem in južnem Sredozemskem morju priča ne samo o moči italijanskega letalstva, temveč tudi o strategiji in borbeni takiki letalskih sil, ki je obvladovala sovražnika, ne da bi m>-gel sovražnik kaj storiti za obrambo.
Ob zori dne 15. junija .ie bil obnovljen napada na sovražne edinice. Drugi konvoj, prihajajoč iz Aleksandrije napadajo letalske sile osi.
Nemško vojno poročilo
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 15. junija? s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
V borbi za Se vas topol je  bil sovražnik
kljub hudi obramb) vržen iz več močno utrjenih postojank na južni fronti trdnjave. Pehoti se je v krvavi borbi posrečil globok vdor v sovražnikov obrambni sistem. Oddelki lovskih letal, ki so podpirali operacije, so sestrelili nad trdnjavskih ozemljem 16 sovjetskih letal.
Vzhodno od Harkova so bili ostanki poraženega sovražnika uničeni ali njett. Včeraj objavljene številke so se povečale s tem na 25.000 ujetnikov, na 266 tankov in 208 topov.
Vzhodno od Knrska so nemške in madžarske eete zavrnile ponovne sovražnikove napade.
V srednjem in severnem odseku vzhodne fronte potekajo lastni napadi nadalje
uspešno. V raznih krajih so bili uničeni oddelki regularnih in iregularnih čet.
Na fronti pri Vol hov u so bili močni napadi sovražnika v težki borb) zavrnjeni.
Na Laponskem so nemškj strelski oddelki obkolili in uničili močne sovražnikove oddelke, ki so bili v premoči. Bojna letala so v luki Murmanska uničila sovražnikov rušilec.
V času od Z. do 11. junija je izgubila sovjetska vojska 456 letal. Izmed teh JUi je bilo 343 sestreljenih v letalskih spopadih. 65 jih je sestrelilo protiletalsko topništvo, 28 vojska, ostala pa so bila uničena na tleh. V istem čas a smo izgubili m vzhodni fronti 47 lastnih letal.
V severni Afrikj so nemSke bi italijansko čete v trdih bojih vrgle sovražnika dalje nazaj. Pri tem je sovražnik izgubil SS tankov in mnogo drugih vojnih oo«rebš/>. Nemški lovci so včeraj sestrelili 14 Ie1 •!.
Stran 2
»SLOVENSKI NABO Dc.Torek, 16. junija 1942-XX
«tcr. 136
Kdor molči, je sokriv
„11 Piccolo di Trieste" ob tragični fmrti fašistične hierarhinje ArieHe Rea
Ljubljana, 15. junija »II P-cco'o di Tricstc« je dne 13. junija t. 1. objavil naslednji članek:
»S srcem, polnim ganoija pozdravljamo plemenito žrte\\ ki jo je doprinesla Ariella Rea. Mučeniški seznum fašističnih žena se je povečat za eno izmed najčistejših in naj-boij vdanih duš Italije. Stovansko-boljše-viško zločinstvo se ni zmotilo v izbiri. Toda to zločinstvo je prešlo \'išek. preko katerega bi vsako obotavljanje kakor tudi vsaka utvara od naše strani postalo zločin nad domrpvino.
(':as je, da pogledamo st\'arnosti v obraz in da nastopimo z neizprosno strogostjo, kukor to zahteva naša užaljena za\-est. Fašistična Italija je prešla čez meje Alp s programom visoke kulture, ki so pred njo klonili celo davni elementi slovanskega nacio-nulizniit.   y,dnj   pa   smr>   priče   resnične in
prave kolektivne izdaje, ki je ne moremo vec dopuščati.
Dovoli iem za Roga, naše stare velikodušnosti, ki nam daje upanje na lojalno borbo iz oči v oči. prsi proti prsim tam. kjer pre-\ uulu i c jo razbo jniški nagoni ubi tanja, zahrbtnega nasihtva. bestialnega krvološtva, ki je značilno za najbolj temno povprečno zli činstvol Prav dobro vemo. da so tc udej-stvujoče se tolpe v man jšini. Toda te manj-
šine se ne bi udejstvovaie, če bi ne \vdY/e. da morejo računati na okvirno sokrivdo širših krogo\\ In to fe jasno v za\-esti vseh. zlasti pa v za\*esti naših hrabrih borcev vsake \Tste orožja, ki je njih duh požrtvovalnosti vzglede n.
Treba je zadeti to sodelujoče molčanje, naj stane kar stane, še preden se bo razširilo bolj kot je razširjeno. Kdor vidi in pravi, da ni videl, kdor ve in pravit da ne ve. mora biti takoj kaznovan brez najmanjše omahljivosti. Kaznovan tako. kakor če bi se neposredno udeležil zločina.
Mi smo hoteli prinesti miry delot spoštovanje običajev, družine, lastnine, vere. skratka vsega, kar daje neki deželi pravico, da se lahko imenuje kulturna. Odgovorilo se je in se še odgovarja z načinom borbe, o kateri nimamo zgleda v zgndo\~ini. Preveč nirt\'ih smo morali doslej ugoto\*iti tudi na tej trani grebena Julijskih Alp. Merimo na kolektivno odgovornost! Kdor ima mirno vest in noče biti soudeležen^ ne bo izgubljal časa v pojasnjevanju lastnega položaja. Vojska ni delo sodišča, ki daie navodila. Vojska je neposredna akcija. Saše čakanje se je predolgo zavleklo. Treba je seči v globino in širino. Sokrivda z molčanjem mora biti kaznovana z istim deležem kakor zločin. In kjer je treba, še strožje!
Iz raspravne dvorane okrožnega sodišča
Nadure" si je hotel p3plačati sam — Odnesel je zz litrov olja in 3 kg mesa — Senat ga je obsodil na tri mesece strogega zapora
Ljubljana. 15. junija
371etni delavec Pie.^o iz Piciivice pri Brezovici je brl do 15. marca zaposlen v Ljubljani pri podjetniku Leopoldu Bajžlju, ki ima na Gasilski ccMi zalo-go p'va. Skupno z nj;m je bilo zaposlenih šc nekaj delavcev, k? so večinoma razvažali po okoliških vaseh pivo. nato pa pomagali tudi pri domačih delih. V začetku je imel plaće 200 lir s hrano m stanovanjem, kasneje jim je Iv.n/c!\ ker m> zahtevali, naj jim plača nadurno delo, povšaino povišal na 300 lir. Pleško ja razen tega imel precejšen postranski zaslužek, tako da mu ni bilo s-ile. Mož pa ic čuden značaj, ki ga je pokazal tudi na razpravi. Maščevalen jc in je zalo imel z njim sitnosti že njegov delodajalec. Na srečo m; jc izkazalo kmalu, da je vse izmišljeno in je bil gospodar izpuščen.
Dne 15. marca je Pleško zapusti'! delo pri Kaj/1 ju, če> da se z delavci ni razumel in tudi, ker mu gospodar ni hotel plačati »nadur«. Tako se je zagovarjal na razpravi v petek. Navajati je tudi. da so tudi drugi dofarvci terjali plačilo za nadure in da je eden celo vlo/d tožbo. Pleško je bil pre-pričan, da mu delodajalec ne bo nikdar plača! »nadur« in zato se jc sklenil poplačati sam. V nr.či na 31. marca jc neopazno zapustil svojo sobo. se skril v bližini Bavljc-vc hi>c, nato pa ponoči vlomil v 'ledenico, kjer jc vedet, da ima Bajžtlj shranjeno olje in meso. Težav pri vlomu ni imel. Razmero so mu bile dobro znane, pes ga je poznal in vedel jc tudi. kako se odpirajo vrata. Tako ;e brez težav odnesel 22 litrov olja »Dubravka-« in 3 kg govejega mesa.
Ta dejstva so ga tudi kasneje pri preiskavi pokopala. Pleško je namreč do glavne razprave tajil, da bi bil on storilec. Osumljen je b:l poleg njega Še neki drug delavec. Toda ta je imel neovrgljiv alibi. Za Pleska pa se ;e vedelo, da so mu razmere dobro znane. Sicer je njegova gospodinja zatrjevala, da je bil v kritični noči doma, toda kakor se je kasneje izkazalo, je bila njena iz povod podana samo V dobri veri.
Pleško je na glavni razpravi svoje dejanje priznal v celoti in se zagovarjal kakor smo navedli zgoraj. Ukradeno olje jc baje prxxial gostiln i čarki B.. ki naj bi po njegovi izpovedbi vedela že vnaprej, da bo vlomil v Bajžljevo ledenico. Meso je pojedel.
(Ki prič je n j t gon-a prijateljica Ž. R., ki jc med preiskavo1 povedala, da ji je zaup«il. da bo vlomil, na razpravi zanikala, da bi bila kaj vedela. Pričevanju ijostilničarkc B. sc je protivil državni to/ilec z izjavo, da bo v!ož;<l proti njej obtožbo zaradi prikrivanja ukradenega blagu. Senat je njegov predlog sprejel. Tudi zaslišani delodajalec j c bil bolj skromnih besedi. Glede povračila škcvie ;c predvsem želel, da bi mu obtoženec   povrni!   ukradeno   olje. Njegova
škoda znaša 2050 lir.
Pleško je bil obsojen v smislu obtožnice po § 316/1 na 3 mesece strogega zapora, 1 leto izgube častnih pravic in povrač;!o škode po maksimalni ceni. Senatu je predsedoval dr. Fclaher, obtožnico pa je zastopal Sever.
»Lačna sva bila«
V neki vasi širše ljubijansik-e okolice sta bila v začetku letošnjega leta pri dveh posestnikih zaposlena dva fanta kot hlapca. Med rt-osestvoma obeh gospodarjev ;e precej razdalje, fanta sta se pa vendar kmalu spoznala in sklenila prijateljstvo. Pni. imenujmo ga Florijan. jc doma s posestva, ki pa ni dovolj veliko, da bi prere-dilo števi'na lačna usta. Kmalu je mora!, čeprav še Šibek, v službo za hlapca. Zaslužil ;e poleg hrane in stanovanja še 150 lir na mesce. Bil jc priden, čuril se je pa zapostavljenega ker po naravi težko misli in mu pri govorjenju zastaja sapa. Zato se je Še tem raj;i oklenil .Mirka, ki mu je pokazal, da ga ceni povsem kot enakovrednega tovariša.
Mirko, ki ima za sebo; zelo težavno mladost, saj jc doma moral velikokrat stradati, ker bolni oče ni dovolj zaslužil, da bi pre-rcdH številno družino, se je s Florijanom mnoge'krat sestajal, posebno še potem, ko je zapustil dotedanjo službo, ki se mu je zdela pretežka. Na nekem takem sestanku sta se fanta zmenila, da gresta na obisk v živilsko shrambo Mirkovega bivšega delodajalca. Kakor sta zatrjevala sodnikom, sta se odločila za vlom, ker sta bila lačna. Ker so jima bile razmere znane, sta z lahkoto prišla v hišo. dasi je bila zaklenjena. Na:!a sta bogato zalogo in naložila sita si pet hlebcev kruha, dve košari jajc, ^2 kg masla. 1% kg sladkorja, steklenico žganja, več kilogramov masti in vzela tudi manjšo vsoto denarja.
Ko sta se dodobra oddaljila od hi>e, sta se takoj lotila kruha, ki sta si ga na debelo namazala z mastjo. Da sta si maščobe pošteno' privoščila, izhaja iz tega. da sta jo k dvema hlebcema kruha pojedla kar 1 kg. Popila sta tudi precej žganja, tako da s«ta z ukradenimi živili postopala pc^cej objestno. Kar jima ;c ostalo, sta deloma skrila pri nekem posestniku, nekaj malenkosti pa jc Mirko odnesel na svoj dom.
Na vprašanje, kaj ju je privedlo do tega do jan ja. sta oba odgovorila: »Lačna sva bila«. Doma kakor pri posestniku. k;er sta služUa. sta imela premalo jesti, ritati ker je bilo delo naporno. Okraclcni poscstn:k je bil oškodovan za okoli 601) lir. Nekaj živi'! je dobil nazaj. Senat je obsodi! Mirka na 3 mesece strogega zapora, pogojno za 3 leta. Florijana pa. ki je brl zapeljan, na 2 meseca strogega zapora, pogojno za 2 leti.
Evropa bo pridelovala več sladkorne pese
Novo povečanje posevkov spomladi 1942 — S sladkorno peso zasejanih 480.980 ha
Za razvoj in rast sladkorne pese v Evropi je bik> vreme v maju v splošnem ugodno. V prvi polovici meseca je prevladovalo suho reme. ki je omogočilo končati setev sladkorne pese. V drugi polovici maja je bilo skoraj povsod dovolj padavin. OV^jiem je pa postalo topleje. To je zelo pospešilo klitje semena. Preskrba s sladkorno peso prideltročih kmetij v Evropi z delovnimi močmi in vprežno živino odnc«no traktorji je bila letos precej različna. Glede delovnih moči prevladuje vtis, da je imelo kmetijstvo letos spomladi na razpolago več pomočnikov kakor lani. Preskrba z umetnimi jrnejli je bila v državah z veliko lastno industrijo umetnih gnojil zadostna, dočim v drugih državah ni bilo mogoče zadostiti vsem potrebam.
O pričakovanem obsegu s sladkorno peso zase;anege polja v Evropi v letošnji pomladi piše Fr. O. Lacht: Glede obsega s sladkorno peso zasejanega polja niso bila izpolnjena vsa pričakovanja. V mnogih državah je bilo zasejane manj sladkorne pese, čeprav se povsod priznava njen velik gospodarski pomen. Pri tem je igrala v po-edinih državah odločilno vlogo vrsta razlogov, med katerimi je na prvem mestu ostra konkurenca, ki je nastala zadnja let^ 0 pridelovanjem oljaric in industrijskih rastlin. Pa tudi težkoče v pogledu delovnih moči ter pomanjkanje umetnega gnojila je imelo za posledico, da se poljedelstvo ni moglo odločiti za prvotno nameravano po-sevko sladkorne pese.
V nekaterih državah j3 bilo letos fcot rečeno zasejano manj sladkorne pese ka-
kor lani. v drugih pa z~pet več. Zaenkrat statističnih podatkov Še nimamo na razpolago, vendar pa upamo, da se bo nazadovanje v enih državah zenačilo s povečanjem s sladkorno peso zasejanega polja drugih, tako de bo doseženo v Evropi vsaj lansko stanje, je že ne bo prekoračeno.
Po Liehtovi cenitvi je bilo zasejanih letos s sladkorno peso v hektarjih: Sloves-'a 1G.OO0 (lani IS.971), Madžarska 80.000 (80.000). Belgija 51.000 (48.451), Danska 46.300 (47.573), Švedska 52.600 (53.403). Italija 150.000 (140 000). Hrvatska 5.200 (8.633). Srbija 9.000 (14.330), Bo]gaj;i:a 30.000 (21.150). Za vso Evropo ceni F. O. Licht površino s sladkorno poso zasejanega polja na 480.980 (lani 466.688) ha.
Iz pokrajine Tnesže
Razpis 143 nagrađ. Pokrajinski korporacijski svet v Triestu je razpisal nagradni natečaj za boljši pridelek živil. Vseh nagrad, ki bodo razdeljene med najboljše poljedelce, je 143. Razpisane nagrade so 3 po 1000 Ur, 10 po 500 lir, 30 po 300 lir, 100 po 200 lir.
— Otvoritev mestnega morskega kopališča. V nedeljo je bilo otvorjeno mestno kopališče ob morski obali Lungomore Re-gina Elena.
1,103,362 kosil Je bilo razdeljenih 7586 revnim učencem v Triestu ter pokrajini v okviru G. I. L.-ove pomožne akcije od 5. decembra 1941 do 13. junija 1942,
— Tatinski zlikovci v trgovini. 321etni trgovec Josip Sil vera iz ulice Fonderia 12 je opazil ob prihodu v svojo trgovino, da mu je izginilo z izložbe 40 polnilnih peres in več denarnic. Skoda je precejšnja. Obla-stva uspešno poizvedujejo za storilci.
— Padec s crešnje. Osemletna Celestina Biondi iz ulice Soncini 40 je padla s crešnje in si zlomila levo nogo. Prepeljali so jo v bolnico Kialjice Helene, kjer se zdravi tudi 221etna Štefanija Ramar iz Pinguen-ta, ki si je pri padcu s kolesca poškodovala desni komolec.
— Smrt na bikovih rogeh. 47 letnega kmetovalca Andreja Coceanija iz Ville Derani je nabodel pobesneli bik na svoje roge. Pri tem je nesrečnemu Ccceaniju pre-paral trebuh. Ccceani je kmalu zatem izdihnil.
— Poletni zabavni park v Triestu bo
spet oživel vzdolž Rive Traiar.e. znanega priljubljenega   sprehajališča.   Ob neštetih
kioskih, atrakcijah in drugih zanimivostih se
bodo TriesLini čez poletje lahko dodobra pozabavali.
— Padel v morje in utonil. Smrtna nesreča se je pripetila v Muggii. 671etni Mi-chele Cerebuch se je sprehajal po nasipu ob morju. Nenadoma je začutil slabost. Omahnil je čez nasip v morje. Zaman ga je skušal rešiti neki Josip Carabalese. ki se je tudi sprehajal po nasipu. Cerebuch je utonil.
— Obsojen zaradi bratomora. Pred pristojnim sodiščem se je moral zagovarjati Josip Volk iz naselbine Succorie pri Cossa-ni, ker je v lanskem juliju prizadjal svojemu bratu Antonu smrtne poškodbe. Obsojen je bil na 16 let ječe.
— Poročili so se v Triestu uradnik Matej Paicurich in gospodinja Alice Jahnel. brivec Josip Rodriguez in zasebnica Libera Bothegelli.
Zemlja
povsod dobro namočena
Morda bo druga polovica tega meseca tem baij deževna, ker so bili prejšnji tedni brez dežja
Ljubljana. 16. junija Zdaj je povsod konec suše; zemlja jc že dobro- namočena. Morda pa v krajih pre-dci;h Delen js<ke tu in ram šc primanjkuje vode. a pričakujemo lahko, da bo prihodnje dni in najbrž tudi tedne še večkrat deževalo in posledice suše bodo kmalu popravljane.
Ali ni deževje nastopilo prepozno? Nekateri kmetje so zelo tožili na-J su^o že prejšnje tedne, češ da bodo posledice nepopravljive, če ne bo začelo takoj deževati. Suva je b:!a najbolj občutna na Ljubljanskem polju in na kra'Jcih dolenjskih in notranjskih tleh, torej povsod tam. kjer je plast rodovitne zemlje tenka. V nekaterih krajih je tudi primanjkovalo vode. namreč tam, kjer imajo kapnice Sicer so pa tudi že studenci začeli presihati. Razumljivo je, da je suša škoiljivo vplivala na rasti n-stvo. kjer je plast rodovitne zemlje tenka in ne more dolgo zadrževati vlajje. Kljub temu je pa upanje, da bodo poljske kulture zdaj šc opomoplc ter da ne bo škodljivih posledic suše. V nižinah Ljubljanske kotline na južni in zahodni srtrani suša ni povzročila posebno veliike škode. Tu in tam so bili celo zadovoljni z lepim vremenom. Tako jc bila zemlja še primemo vlažna v ni/jih legah Polhograiske doline, v okolici Dobrove in na Barju. Vendar je bila zemlja tudi že marsikje hudo razpokana in zadnje čase so morali zapirati vodo z zapornicama v  Gruberjevem preacopu in na LjuSIjanici.
V fjami Ljubljani vpliv auše tudi ni bil povsod enak. V južnem delu mesta je bila zemlja mnogo manj presušena kakor v se-vernem, kjer so pc:čcna, gramozna tla. Seveda ra jc bil dež že pjvscd zelo potreben. Povedati jc treba tudi_ da je toplo sončno vreme nak^j ča**a vpliv a.! o zelo ugodno; vsa j« naclo raslo, tako da jc letos povrrmna mnc**o brl j zgodna kakor lani. Lcr-o se je razvili rudi fižol, krompir je tudi dobro kazal doslej, mnogo lep-:i so letos, paradižniki, bale a? so bi-li lani v tem času. kmalu bomo tudi pridelali zgodnje zc'je, grah že zori in prihodnje tedne bodo naprodaj celo kumare.
Na njivah in vrtovih so ljudje lahko končali v- i pomladna dela. Le tu in ti'.m še ni OSUt krompir, ker so ga pozno sadili. Če bi s'.:<n   trajala   še  dalje,  bi   nedvomno zelo
m is!:j o, i krom-
škoJova'.a okopa vin a m. da jc doslej že precej i
Nekateri
kode tstrni
pir in da zaradi tc^a ni mogel začeti cve-
teti. Nekoliko je sura nedvomno Škodovala t !u, vendar v samem mestu, tudi tam. kjer niso zalivali, vpliv su^e še ni bil posebno oMten. sicer bi rastline ne rasle tako hitro.
Kmetje, ki so pokosili in posaišili pred dežjem, so res lahko zadovoljni. Mnogi pri nas vsako loto predolgi odlašajo s košnjo. Kosajo, ko je že mnogo trave izgubilo sok in ( itf.enclo. ker mi -.lijo. da je bolje, če se serne prej usnje. Dokazano yk\ je, da jc prav zaradi tega trava od leta do leta bolj redka, ker se ne pomlaja tako, kakor čc bi jo ko> li. dokler še ni povsem zrela. Zara-.ii samega semena trava ne postane goMejsa. Tnavnike jc treba rudi primerno gnojiti in izboijševati zemljo, a prav za ta namen *e nekaterim kmetom najbolj smili gnoj. Mislijo tudi, da bodo nakosili tem več. čim bolj pozno bedo kosili, zato pa drbe manj vredno seno. Zdaj je vprašanje, kdaj se bo lahko začelo neovirano sušenje sena. Nekateri so kobili tik pred dež;cm in včeraj jc trava o>ta!a na travnikih. Kdaj jo bodo lahko posušili je res teško reči. Tik po deževju, čeprav je najlepše vreme, tudi ni priporočljivo kosnti. Izkazalo se jc, da je trava tedaj »prana« ter da vsebuje mnogo manj hranilnih snovi kakor sncer. Seno iz tak"ne trave je mnogo slabše ter manj izda.
Včeraj so mnogi še pričakovali, da se bo vreme zopet ustalilo. Bilo je malo hladneje in mislilo so, da se bodo oblaki razpršili. Popoldne ra se je še bolj pooblačilo in začelo je pršiti. Pihal je hladen veter kakor jeseni. Proti večeru jc začelo močneje deževati in nekajkrat se je tudi vlila ploha. Deževalo je skoTaj vso noč z manjšimi presledki. Tudi davi je bilo nebo šc povsem pokrito z oblaki in je precej močno deževalo. Čez noč se je zelo ohladilo in zdi se, da so dobili na planinah precej -nc<ia.
Dc/ smo dolgo nestrpno pričakovali, zda* se ga bomo pa najbrž kmatlu naveličali. 7 r-^lja je že dovolj dobro namočena, da bi lahko prenehalo deževati brez škode. Kakor smo pa novedali ob drugi priliki, je junij pri nas navadno drugi najbolj deževen me5ec v letu. zato moramo biti pripravljeni, da bo druga polovica meseca zelo deževna. Seveda pa ni zanesljivo, da bo deževalo neprestano do konca meseca. Verjetno je tudi, da se bo vreme zopet kmalu sprevrglo.
nova, Onjegnn-Primožič, Lenski-Sladoljev,
Gremin-Lupša. Filipjevna-Stritarjeva, Tri-quet-B. Sancin, stotn-k-Skabar, Zarecki-Dolničar, Giilct-Mencin. Dirigent: Anton Neffat; režiser: C. Debevec; zborovodja: R. Siiv.omt:; koreograf: inž. P. Golovin.
ŠAH
Drugi poraz dr. Aljehina
Tretje kolo mojstrskega šahovskega turnirja v Solnogradu je prineslo same vsebinsko bognte igre. Bogoljubov je imel za nasprotnika nemškega šahovskega mojstm Sehmidta, ki se je ur.i tokrat moral z?lo boriti s časom. Bogoljubov je kmalu prišel v lahko premoč, ki se je še posebno stopnjevala., ko je Schmidt v stiski za čas iz-g-ubil kmeta. Ta je Bogoljubovi! zadostoval, da je odločil partijo v svojo korist.
Uspešen dan je imel Keres, ki je premagal nevarnega Stoltza. Slednji si je do prekinitve ustvaril majhno položajno prednost. Ko sta pa mojstra nadaljeval, j? Keres zaigral z izvrstnimi in drznimi kom-binac'jami, čeprav je bU tudi zanj položaj nevaren. Vedno znova se je položaj presenetljivo spreminjal in mojstra sta skušala z rasnimi žrtvemi resiti partijo v svojo korist. Končno je Stoltz v težkem položaju n?r»ravil usodno napako in moral je predati.
Gledalci so se najbolj zan-mali za partijo me i mladim nemškim šahovskim mojstrom Klai'.-'om <Iun^cm in svetovnim pr-vakom dr. Aljehinom. Aijehm je v začetku i£Tal zelo ostro in stal v neki stranski varianti damskega gambita dobro. Ni pa pozneje najboljše nadaljeval, kar je Junge a:;-\ino izkoristil. Da reši položaj, se je Aljehin odločil dati stolpa za tekača in dva krr.eta. Kmalu po nadaJjevanJo prekinjene partije pa je oba kmeta izg-ubU in se znašel v nerešl.i:vo izgubljenem položaju. Moral je predati.
Po tretjem kolu ie bilo stanie naslednje: Keres 21 - točke. Bogoljubov 2. Stoltz in Junsre m. dr. Aljehin 1 in Schmidt »/••
V Solnogradu so v nedeljo in ponedeljek zborovali tudi šahovski zastopn-ki 16 evropskih držav. Smoter tega mednarodnega zborovanja je bil ustanovitev Evropske šahovske zveze. Pobudo za to organizacijo je da7a nemška šahovska zveza z željo, da se preko Evropske šahovske zveze normalizirajo mednarodni odnosi poedinih naco-nolnih šahovskih zvez. Evropska šahovska zveza naj bi rešila vprašanje šahovskih olimpiiad. nadalje evropskesra šahovskega prvenstva pocrncev in moštev, vprašanje mojstrskih naslovov, ki doslej niso imeli uradneea značaja, čeprav je obstojala svetovna šahovska organizacija (FTDE) itd.
K turnirju, o katerega tretjem kolu poročamo zgoraj, naj pripomnimo še. da je dvokrožen in bo torej v celoti odigranih 10 kol. V času kongresa so bila razna zanimiva prelavanja, kot na primer o šahu in estetiki, o šahu v vzgoji osebnosti, o položaju šahovskega mojstra in o šahu in mladini. O slednji temi je govoril delegat hrvatske šahovske zveze Magdič.
Naše gledališče
DRAMA
Torek 16. junija, ob 17.30: Poročno darilo. Red Torek.
Sreda 17. junija, ob 17. uri: Romeo in Julija. Red Sleda.
Četrtek 18. junija, ob 17.30 uri: Sola za žene. Red Četrtek.
Petek 19. junija zaprto. (Generalka)
Giovacchino Forzano;  »Poročno darilo«.
Dejanje se plete okrog ljubezenske zgodbe mlade farmacevtke in mladega avtomobili-sta, ki ga zanese naključje v apoteko leto-viščarskega mesta. Igrali bodo: Lucljo-Sunčičeva, Karla-Jan, Ersilijo-Nablocka, AnnibaJa-Plut, učitelj-Gale, oficijal-Brezi-gar, Castelli-Presetmk, župnik-Bratina, h'šna-Rakarjeva, zdravnik-Peček, letovi-ščarka-J. Boltarjeva, vaščan-Vertšn, dela-vec-Raztresen. Režiser: prof. O. šest.
\V. Shakespeare: »Romeo in Julija«. Tragedija dveh mladih ljudi, ki postaneta žrtvi rodbinskega sovraštva. V tej poetični igri je pokazal dramatik moč zveste ljubezni v subtilnih liiičnih prizorih in razkrajajočo moč sovraštva v močnih dramatskih scenah. Naslovni vlogi igrata Vida Juvanova in Slavko Jan. Režiser: dr. Kreft; in sc e -nator: inž. E. Franz; scenska glasba D. 2ebre.
OPERA
Torek 16. junija: Zaprto. Sreda 17. junija,  ob  16.30 uri: Madame Butterflv.
Četrtek 18. junija,   ob 16.30 url: Evgerdj
Oniegin. Red B. Petek 19. junija,  ob  15. uri: Boccaccio.
Opereta. Izven. Znižane cene od 15 lir
navzdol.
P.   I.   Ćajkovsij:    »Evgenij Onjegin«.
Operno besedilo po istoimenski pesnitvi Puškina. Sedem slik. Peli bodo: Larino-Poličeva,   Tatjano-Hevbalova, Olgo-Spa-
KOLEDAR
Danes: Torek, 16. junija: Avrelij. Fr. Regis. DANAŠNJE PK1KED1TVE
Kino Matica: Postržck.
Kino Sloga: Osamljenost.
Kino Inion: Smola slamnatega vdovca.
Razstava <iorše-M:.!o* v Jakopičevem paviljonu.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9. Ra-mor. Miklošičeva cesta -0. Murmayo-, Sv. Petra cesta 78.
Razprodaja
slaščičarskih izdelkov
Z naredbo Vis. komisarja št. 147 z dne 7. XI. 1941-XX (SI. 1. št. PO 19tn ;> bila izvoljena izdelava in prodaja *tororov In M.olenjakov do 31. decembra 1911-XX.
Z naredbo št. 5 z dne 13. jan. 191L>-XX (v SI. 1. št. 5) je bilo prepovedano uporabljati od i. febr. 1942-XX dalje letnike, mandlje in orehe pri izdolavi slaščic, k ite-rih prodaja je bila dovoljena do 10. febin-arja 19!2-XX.
Ker še vedno obstojajo aaloajl "toron^v. »krokantov* in >mandorlatov«. »pinokjat , medenjakov in slnščie izdelanih z orehi, ki
jih ni mo£oče prodati v določenam roku, na podlagi čl. 3. naredbe št. 117 in čl. 5. naredbe št. 5.. odreja Prehranjevalni zavod Visokega Komisarja:
1. ) 2*alog€ navedenih slaščičarskih izdelkov, ki jih imajo na zalogi trgovci na debelo in drobno, je treba prijaviti PlOVOdll preko obč. preski bovalnih uradov do 25. junija 1942-XX.
2. ) Prodaja zalog, omenjenih pod št. 1 je dovoljena v svrho razprodaje do lf>. julija 19!2-XX.
3. ) Morebitne zaloge, ki bi ostalo na dan 15. julija 1912-XX neprodane, bo trebi preko občin prijaviti Prevodu do 25. julija 1942-XX.
Športni pregSed
Teniški turnir v Genovi in drugo
V soboto ;e mednarodni teniški turnir v Genovi prišel do četrtfinalnih iger, ki so prinesle uspeh predvsem Italijanu Roma-noniju in Madžara Asbothu. Iz prejšnjih iger naj zabeležimo še naslednje rezultnt.*: Romancni je premagal Ifajerja B:6, G.3, Mitič-Canlato 8:6, 2:6, 6:2," M. Dei BeUo-Szigeti 6:0, 6:1, Pallada-Boss: 0.3. 4:6, 6:4, Cuceli-Gaborv 6:1, 6 3 in Asboth-Al'a-rt<m 6:0. 6:1.
V četrt finalnih igrah je potem Roma-noni s precejšnjo lahkoto premagal Sado 6:0, 6:3, Asboth je imel težave z Radijem 2:6, 7:5, 6:2. Cucelli je izločU Pall ki 0:6, 6:4, 6:3 in Mitii Del Bella M. 4:6, "i 9:7. V polfinale so se torej uvi stili Rom noni. Cucelli, Mitič in Asboth.
V merodajnih italijanskih teniSkih krogih se je že delj časa govorilo, da je / o verjetno, da bo Nemčija dvoboj z i Rimski pekal«, ki bi moral biti od 3. do 5. julija v Berlinu, odpovedala. Sedaj so Nemci a posebno brzojavko dejarvVco trkmovan odpovedali in ie ni znano, kdaj se bo vršilo. Tudi dvoboj med teniškimi igralkami Nemčije in Italije za »Evropski p kal e odpovedan, ker so Nemci sporočili, da njihove igralke ne morejo priti v Italijo.
Pretekle dni je bil tudi v Barceloni poseben mednarodni teniški turnir z udeležbo Francozov in Švicarjev. Evo finalnih rezultatov:
Igre poedincev: Petra (Francija) je premagal Abdeaaalama (Francija) 6:1, 3:6, 4:6, 6:3, 6:2. V polfinalnih igrah sta Francoza izločila švicar/a Pfaffa in Spitzerja.
Igre poedink: Weivers (Luksemburg) je premagala Ferraros (Španija) 6:1. 6:2.
I^re dvojic: Carles-Biane (Španija) sta premagala Petra :n Abdessalama (Francija).
Nogomet: Madžarska-Tirvatska 1:1
Na stadionu v Budimpešti je bila v nedeljo v prisotnosti 25.000 gledalcev mednarodna nojrometna tekma med reprezentancama Madžarske in Hrvatske. Živahna in zanimiva tekma se je končala 1:1. kar je relativen uspeh za Hrvate.
V nekaj vrstah
Znani holandski tekač Osendarp je prejšnji teden nastopil na mitingu v Amsterdamu, V teku na 100 m je bil prvi s časom 10.8. Tudi na 200 m je zmagal. Ure so pokazale 22 sek.
Uspeh holandskega sprinterja Spreeja, ki je, kakor smo že zabeležili, pretekel 100 m v času 10.3, potrjuje tudi poročilo lz drugega vira. Miting je bil v Rotterdamu. To poročilo ve povedati, da je tekel na 100 m ob t ij priložnosti tudi Osendarp, ki se je uvrstil med zmagovalce »le* z 10.4. Kakor povedano pa ti uspehi močno blede zaradi — vetra, ki je tekačem p:hal v hrbet. Nedvomno pa je. da ima Nizozemska sedaj kar štiri sprinterje, ki tečejo 100 m pod 11 sekund.
Finalni tekmi za italijanski pokal bosta 21. junija v Milanu in 28. v Torinu. Našim Čitateljem bo še v spominu, da sta se v finale plasirala Milano in Torino.
Dotrpel je naš srčnoljubljenl oče, ded, brat, stric in svak, gospod
RUDOLF HORVAT
nadučitelj v pokoju
Pogreb nepozabnega bo v sredo, dne 17. t. m. ob 4. uri popoldne z 2al — kapelice sv. Andreja — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Vrnjačka Banja, Vladičin-Han, Zagreb, dne 16. junija 1942.
Žalujoče rodbine: HORVAT, INŽ. VRBIC, PREDAN, KORENCAN
Štev. 136
»SLOVENSKI NAROD «,Tcrrkf 16. junija 1942 XX
Stran S
.a
o božjo — točo
Prastar je strah pred nevihtami — Včasih so verovali, da nevihte nastajajo v
Ljubljana, 16. junija Pristni mc5čr.ni ne ved), kaj je pravi strah pred nevihto. Ne le zaradi tega. ker se nevihte v mestu ne zde tako strašne in ker bolj poredko treska; meščanu ni treba tako trepetati pred tečo in hud mi plohami, pred oblaki, ki se utrga.o. Ker pač niso več tako zvez mi z zei.jl.o kakor kmet. Razen tega median tudi ni vzgojen v tem strahu pred nudo ur ; k ir-čki otroci morajo prisostvovati pogito pretresljivim prizorom ob nevihti, ko tudi odrasli ne morejo skriti elementarnega strahu pi ed naravnimi silami, ko ženske vijejo roke. presunljivo kriče in jokajo med m stično obrednostjo in ko vso to muSsost poudarja slepeče bliskanje in oglušujoče grmenje. Is a deželi se zde nevihte b~dj stra/:ne. ker grmenja ne glu*i hrup kakor v mestu in kor se v mali, preprost! kmečki hiši sred narave Človek nc počuti tako varnega kakor v mestnem stanovanju. Strah pred veličastnimi naravnimi silami ob nevihti na dežel: pa irna glavno osn-ivo, ker je nebo pravi gospodar kmeta; deli mu blagoslov v obliki blagode nega dežja in toplega soln-ca ali ga pa kaznuje z uimarni. Od izida nevihte je navadno odvisna, kaj bo s pridelkom ali ga bo ur.ič ia toča ter odplavila ploha z rodovitno zemljo vred al; pa bo blagodejni dež pomagal rastlinam, da bo zemljo tem bolj bogato obredila
Zdaj se tudi meščani boje toče
Zdaj se pa tudi meščani malo bolj boje neviht kakor prejšnja leta. Zadnje čase niso skoraj n:č manj tožili nad sušo kakor kmetje, včasih pa niso niti opazili naj-hujših posledic suše in so si želeli neprestano solnčnega vremena. To sicer ne velja za naše poklicne zelenjadarje. Tudi oni so se že prejšnje čase upravičeno bali hude ure, saj jim je včasih toča napravila veliko škodo. Zdaj pa tudi mnogi meščani dele s kmeti svoja čustva. Prav tako se ozirajo preti nebu v skrbeči in z vedno bolj-živim zanimanjem proučujejo vremenske pojave. O vremenu govore zdaj prav tako pogosto kakor kmetje, a ne le zato, ker je to najhvaležnejši predmet tistih, kakor pravi Prešeren, da kdor drugega ne ve, o vremenu ki oži. še vedno nas skrbi, ker jc mnogo premalo dežja, kaj bo z letešnjimi pridelki. Tudi sicer nam vreme povzroča hude ekrbi. Menda se meščani že dolgo niso tako bali nevihte kakor v soboto ponoči. Silno so si sicer želeli dežja, a prav tako so ee bali, da bi se namestu dežja ne vsula toča. Nekateri eo v strahu odpirali okna, ko jo začele škrabljati prve kaplje dežja, ker se jim je zdela, da š^klopota toča. Ne-\ lito smo pa srečno prestali in marsikomu je odleglo, ko* si je v nedeljo zjutraj ogle-dal njivico ali vrt ter ugotovil, da ni b.lo škode.
Kaj so mislili o nevihtah včasih
Se dandanes imajo marsikje na kmetih Čudne predstave o nevihtah. Ni jim mogo-£t± dopovedati, da gre pri bliskanju in grmenju za električne pojave. Zdi se jim, da profanira veličastnost naravnih sil, kder govori tako prozaično o elektriki. Vse to je nekaj več in nuna imena. V resnici do pa mnoge nevihte tako veličastne, da je upravičljivo, Če se ob njih razmahne do-iv.išljija in če tudi preprosti človek postane pesnik, namreč pesnik, ki v svetem strahu strmi pred naravnimi pojavi ter se i uti tako majhnega. Lahko si mislimo, da so 3 preprost, ljudje bali neviht še bolj v starih ea:lii in si jih razlagali s praznoverjem. Tedaj so imeli kaj čudne nazore o nevihtah celo izobraženi ljudje. To sprje-vidimo tudi iz Valvasorjeve »Slave vojvodine Kranjske«. Tako pravi Valvasor o na-" .i.ku neviht: »Na Kranjskem prihajajo, že ne vse nevihte, pa vsaj večji del naj-škodljivejše, z visokih gora, zlasti s snež-nikov in drugih hribov, ki so zelo viseki. Tam nastajajo pogosto iz številnih jam in preduhov. Najprej se dvigne iz njih kakor dim, se nenadno zgosti v Srn oblak, ki kmalu iztresa točo, blisk in grom.* Ta
- znanstvena t razlaga nastanka nevi.it ni bila mnogo boljša o J ljudske; ljudje so mislili, da nevihto delajo čarovnice. Valvasor pravi o tem: »Preprosto ljudstvo misli, da točo pripravljajo čarovnice. Zato začno zvoniti z vsemi zvonovi, čim opazijo, da se bliža nevihta, če Se pokaže le en sam črn cblak, bljejc povsod plat zvona. V za namen morajo cerkovniki in zvonikarji ali včasih njih žene, otroci ali posli stražiti podnevi in ponoči v stolpu pri zvonovih ter paziti, da lahko začno takoj zvoniti, ko se začne bliskati in grmeti ali kb se nebo črno pooblači, čre se pa močno bliska in v oblakih grom močno grmi, bobni in ropota, morajo duhovniki naj si bo dan ali noč. iz hiše in se takoj postaviti pred cerkvijo na pokopališče, da izženejo hudiča iz oblakov. ć"e bi to opustili, bi niti v župnišču ne bili varni pred kmet; Tako se pogosto zgodi, da pridejo zaradi tega v življenjsko nevarnost .. . Kranjski vaščani zato tako silijo v svojega duhovnega in zahtevajo od njega, da mora biti pripravlj'en na izganjanje hudiča in vremenski blagoslov, ker so trdno uverjeni, da prihaja toča le od hudiča in čarovnic. Sicer priznavajo grdobe na natezalnici, da so tega ali onega dne naredile točo, toda jaz zase tega ne merem verjeti, temveč mislim, da se satan, ko vidi da ima po naravni poti priti toča, odpravi k svojim služabnicam, čarovnicam in veščam, ter jim ukaže, nai store to ali ono. zagotavljajoč jih, da bo iz tega nastala toča. Tako naredi čarovnica. Kar ji je ukazal, in je v svoji babji veri prepričana, da sledi toča njenemu izreku ali kletvi in čarovni.ški slepariji ... Nisem pa nasproten mnenju, da utegne vsemogočni bog včasih dopus*iti, da napravi za našo kazen točo in nevihto na nenaraven način hudič in njegovi pristali, čarovniki in ča-r:vnice, kajti to potrjujejo marsikateri dogodki'. ..« Iz tega je pač dovolj razvidno, kako globoko je bilo zakoreninjeno praznoverje v starih časih celo med izobraženci. Vedeti moramo, da je Valvasor veljal za "Tlednega znanstvenika in da je napisal celo vrsto znanstvenih knjig o raznih vedah, odnosno eksperimentih.
»Hudourne jame«
Da so imeli o vremenskih pojavih z^elo čudne pojme še pred stoletji, sprevidimo tudi iz Valvasorjevega opisa »hudournih jam«. Po Valvasorjevem mnenju namreč
nevihte nastajajo v jamah In pred'ihih, kakor ste sprevideli iz prejšnjih odstavkov. Valvasor celo našteva »hudourne jame«, ka-i-:or da je povsem zanesljivo ugotovljeno, cafec   n i:je nastajajo nevihte. Pravi: -Hu-lih jam je na Kranjskem v glavnem pet. Ker nastajajo iz njir.  velike nevihte, jih sako leto biagoslovt, da bi jih s tem po-: i  in j in silo zlomili, če bi se to ne :   .::o, so ljudje prepričani, da bi povzro-.e hudo nevihte. Trdijo, da je dobrepolj-ki Župnik n ko ln,to opustil blagoslov, ker i hotel v j: joti. da bi kaj pomen. lo. Prepriča] se je pa,  teda prepozno,  da veliko meni in Ja je le res. Tisto leto je iz teh
hudobnih luicenj prihajala nevihta za nevihto in pobila vse poljske pridelke. Potem
e je opr jel stare navade in zopet blagoslavljal luknje, ćre postanejo te 'uknje uporne in viharne, se dviga iz njih para, dimu a ti megli podobna, iz nje nastanejo Crpi oblaki, ki se iz njih usuje močna toča
im uniči vsa pelja. Luknje so okregle in najš rše merijo približno dva. ožje ie se-v Sirjavo, nekatere so pa še ožje... Ob določenem dnevu se odpravita k njim iuho\nik in cerkovnik z blagoslovljeno vodo in kadil; m; spremlja ga nekaj fantov, ki vsak nosi majhno bandero, sledi mnogo žensk ;z soseščine, mladih in starih, mo-- k h in žensk. Ko pride sprevod do luknje, jo duhovnik poškropi z blagoslovljeno vo-;) in pokadi s kadilom. zmoli nekaj molitev m prebere iz rimskega obrednika nekaj eksorcizmov al: zagovorov zoper hudiča. Take elesorcizme uporabljajo tudi zoper nevihto. Nato zopet pokadi in poškropi jamo. ljudstvo pa. ki stoj: poleg, zmoli nekaj oče-našev. Potem vsade ob luknji visok mlaj. ki ima zgoraj .triž. Ljudje navadno zmečejo teda; v jamo kamenje, drva in vse, kar jim pride pod roke, :'n sicer tako na gosto, da bi Človek res mislil, da bo luknja do vrha polna, zlasti, ker spuščajo vanjo cela drevt?sa . .. Čeprav tako vsako leto mečejo, se vendar niti najmanj ne opazi, da bi bili kdaj kaj vrgli noter, tako da so-
dijo te luknje med tiste stvari, ki po svetem pismu pravijo: Ni dovolj! Moje mnenje je. da teče spodaj v globini voda. ki odplavlja nametana drva.« Valvasor je naštel naslednje ahudourne jame«: Češka rama v dobrepoljski župniji (ime je dobila po vasi Cesta in dandanes se ne glasi več češka, temveč češka); Sedeška jama. prav, tako v dobrepoljski župniji; »jama na Pod-peči«. prav tako v dobrepoljski župniji, na Kamne;n vrhu; »na gori Slivnici, precej nad Cerkniškim jezerom«; jama na Vinjem vrhu, tudi v cerknšk* župniji.
Vzrok suše
V starih časih so s< seveda bali tudi suše, ne le toče. Nevihte so si še znali kako razložiti, težje so si pa razlagali sušo. Toda Valvasor, ki ;'e rad pokazal svoje znanje povsod, tudi i tem primeru ni bi v zadregi, ko goveri o vremenu na Kran;Siiem. pravi med drugim: »Nebo kaznuje včasih vso deželo z mokro ali suho šibo tako trdo, da traja suša precej časa na škodo ži-u. vinu in sadju. Krivdo, da tako dolgo ne dežuje, dajem deloma pogostemu zvonjenju, ki se zdi da preganja dež. Cm se namreč pokaže cblak, začno v vseh zvonikih zvoniti iz strahu pred točo: tako taz-dele in preženo oblake . . .<
Podobno so si razlagali še pred desetletji vzrok su*e naši preprosti ljudje. Zato so se nekateri jezili, vendar pa n so upali Jeze pokazati javno, nad zvonjenjem pred nevihto. Prav tako so se zelo jezili v nekaterih krajih nad streljanjem proti hudournim oblakom. Streljanje proti oblakom je bilo v navadi na štajerskem še tik pfed svetovno vojno. Ni b lo še vedno ugotovljeno, ali močen zvok res lahko razprši oblake, kakor so tedaj verovali celo mnogi resni m izobraženi ljudje. Streljanje proti oblakom pa ni nastalo na predlog fizikev, temveč najbrž zaradi tega. ker so v starih časih m s * ili. da bodo s streljanjem pregnali iz oblakov čarovnice . . .
VNE VESTI
— Prvo delovno polje otvorjeno. V TVIac-
chia Madama ie bi i n otvorjeno prvo nacionalno delovno polje GIL-a, ki je urejeno med Monte Ivlarco in Olimpijskim stadionom Mussolinijevega fora.
— Štiri leta ječe zaradi ponarejanja živilskih nakaznic. Pred rimskim sodiščem je bil obsojen Valenti Valentino nči štiri leta in osc-m mesecev ječe ter 5000 lir globe, ker je ponarejal ter razpečaval živilske nakaznice.
— Osem let ječe, ker nj prijavi] draguljev. Sodišče Avellino je obsodilo draguljarja Antona Corrada na osem let ječe in 40.000 lir globe ter na eno leto zapora in 10.000 lir odškodnine, ker ni prijavil nekaterih draguljev in drugih dragocenosti.
— VidussonS in Deleroix priči prj poroki dveh vojnih slepcev. V kapeli delovnega doma vojnih slepcev je poročil vojaški škof mons. Bartolomassi dva vojna slepca iz sedanje svetovne vojne in sicer planinskega topničarja Alojzija Dal Prat o z gdč. Elzo Chiericati ter pešaka Cesara Marina z gdč. Antonijo Adorno. Priči sta bila Tajnik stranke Vidussoni in predsednik Zveze vojnih ranjencev Delcroix. Škof Bartolomassi je naslovil na mladoporočence izpod-budne besede na pot v novo življenje. Oba ženina sta prejela več daril, med drugim tudi od Piemontske kneginje. v
— Huda avtomobilska nesreča se je pripetila v Modeni. Pri trčenju dveh avtomobilov je dobil smrtne poškodbe 37 letni šofer Ferruccio Rustichelli, poškodovana sta bila industrijec Emilio Capriie ter njegov spremljevalec Breno Conti.
— Šel je očetu naproti, pa je našel smrt pod očetovim vozom. Štiriletni Henrik Gheiler iz Pozzolcona pri Vicenzi je šel naproti svojemu očetu, ki se je vračal domov z vozom, naloženim s senom. Nesrečno naključje pa je hotelo. &a sta se vola ?plašila in zdrvela preko nesrečnega fantka, ki je bil pri priči mrtev. Našel je smrt pod vozom ob katerem je stopal oče, ki žal n; mogel svojemu sinčku prav nič pomagati.
— Umrl v vlaku. V vlaku na progi Ta-ranto — Bari je nenadno umrl 80 letni Josip Lateano iz Montegiardina pri Tarantu. Zadela ga je kap.
— Kaznovani prodajalki sadja. Pristojna oblast je odvzela pravico prodaje 15 prodajalcem sadja, ker so rezervirali nekaterim strankam razna živila oziroma, ker so dajali prednost gotovim kupcem.
— Nagrade po 100.000 in 50.000 Ur. v' seriji III. so bile izžrebane sledeče štev.: nagradi po 100.000 lir za štev. 574.437 in 1.S32.766. Nagrade po 50 000 pa št. 440.2S8. 635.172, 1.647.559 in 1.996.910. Serija IV.: dve nacrradi po 100.000 Tr za št. 1.285 557 in 1.992 359. štiri nagrade po 50.000 lir za št. zaklad, bonov 535.963, 632.598, 1,166.4^0 in 1.577.342.
— 964 novih kmetskih hiš. Od 1. januarja do 31. maja t. 1. so bile s pomočjo države izvršene sledeče kmetske gradnje: 873 novih kolonskih hiš za 954 družin, stroški so znašali 61,102.128 lir; povečanih je bilo 112 domačij za nove rodbine, stroški 6 242.022 lir; 427 hiš je bilo prenovljenih za 465 rodbin, izdatki izkazujejo 26,718 577 lir.
— Loterijska sreča. Dne 13. junija so b:-le izžrebane sledeče štev.: Bari 49, 74. 71, 6. 26. Firenze 62. 80, 35. 36, 9. Genova 42. 74, 82. 5S, 66. Milano 48, 24, 28, 39, 49. Napori 55. 80. 1. 32, 58. Palermo 75. 61, 47, 48. 54. Pam 25, 43, 26, 45. 48. Torino 4, 29. 77. 89, 16. Venezia 63. 74. 73, 54, 2.
— Ogromen plaz. K poročilu o ogromnem plazu pri Borgofrancu pri Ivrci dodajemo da je bilo doslej ugotovljenih sedem smrtnih žrtev. Pod razvalinami so našli med drugim 501etno Marjeto Gugli-elmi z dvema sinovoma dvojčkoma in tremi nečaki. Vsi so bili mrtvi. Plaz je porušil deset domačij.
— Več ko 50 gramov težka zrna toče so zasula sredi groznega neurja mesto Bi-ella. Malodane vse izložbe so poškodovane zaracri silnega udarca nepretrgoma padajočih zrn toče, ki so bila velika fco jajce. Voda je med velikimi nalivi udrla v kleti in o.žje ležeče trgovine.
— Olajšave   v    železniškem prometu
med Srb?jo in Bolgarijo. S 1 junijem so bih uvedeni na progi Beograd — Sofija ra vso progo veljavni vozni listki. Vož,-na od Beograda do Sofije stane v I. razredu 778 d.n, v II. razr. 583, v III. pa 339 dinarjev.
— Prihranki srbskih delavcev v Nemčiji.
Srbsko ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje sporoča, da so poslali v Nemčiji zaposleni srbski delavci domov 50^200.000 din prihrankov.
— Zalojre sode je bilo treba v Srbiji prijaviti. Srbska centrala za kemične proizvode je pozvala vse producente kristalne sode, da so morali prijaviti svoje zaloge najpozneje do 10. t. m.
— Nov zakon za učitelje osnovnih ftol. Kakor poroča Agit, bo v kratkem razglašen zakon, ki ga je sklenila vlada in odobrile pr stojne zakonodajne komisije zbornice fašijev in korporacij ter senata, o uvrstitvi osno-vnošolskih učiteljev v skupino B hierariiičnega reda državne uprave. Ministrstvo za narodno vzgojo je že dalo potrebna navodila, da se pespešjo vse priprave za to uvrstitev tako, da bodo mogli učitelji takoj cb razglasitvi zakona uživati njegove znatne gospodarske dobrote.
— Prva razstava športnih fotografij je bila otvorjena v Rmu. Otvoril jo je minister ljudske kulture Pavoiini. V rimski galeriji, kjer je razstava, je zbranih okoli 500 skrbno izbranih posnetkov, ki vzbujajo zanimanje iz estet čnega *in artističnega vidika.
— Žetev žita v napoljsklh vojnih vrtovih.
Na zelo slovesen način se je pričela na trgu Plebiscito v Napolju žitna žetev v vojnih vrtovih, ki so jih gojili organi mestne občine. Ob zakl.učku je napol jski ži«pan izročil žito za namene južnega poljedelskega konzorcija.
— talijansko-alhansko  društvo  v Oraču
v  pomoč  vojakom.  V  Draču  so ustanovili
Italijani in Albanci društvo »Agape« z namenom zbirati fonde bodisi z dobrovoljnt-mi prispevki bodisi z izkupički iz iger m zabav za podpiranje čet, ki so se oorile za veliko Albanijo, in za njihove družine Albanski tisk z veseljem pozdravlja pobudo, ugotavljajo, da predstavlja plemejait dokaz tega. kar je mogoče deseči tudi s pomočjo dobrih del v skladnem sodelovanju Italijanov in Albancev.
— Praktične pobude za gospodarski dvig južne Italije. Vprašanje industrijskega razvoja južne Italije stopa počasi iz razdobja štud ja v razdobje uresničenja, številne družbe so si nadele nalogo, da doprinesejo k povečanju stro nega in transportnega oo-gastva južne Italije. Kakor poroča Agit. ie treba v tem okviru posebno podčrtati dve nedavno ustanovljeni napolijskl delniški družbi. Prva je družba za gradnjo električnih vozi ustanovljena 15. aprila 1942. ki se bo prvenstveno bavila z gradnjo električnih vozil za cestni promet. Ghs/nica znaša 900.000 Ur ;n e razdeljena na delnice po 500 lir. Podpisal: so jo Zavod za gospodarski razvoj južne talije, južno talijanska družba za električno proizvodnjo in družba za gradnjo železnic v južni Italiji. Družba na- bi delovala do 31. decembra 1971. Druga je družba za izdelovanje poljedelskih motorjev in strojev prav tako ustanovljena 15. aprila 1912. Njena gla • :-ca znaša 000.000 Ur in je razdeljena ra delnice po 500 lir, ki so jih prevzele iste družbe.
— Inozemska akreditiva na Hrvatskem. Hrvatska državna banka opozarja na to, da je potrebno za otvoritev akreditivov hrvatskih bank v inozemstvu dovoljenje Državne banke. Isto velja za deponiranje denarja v korist inozemskih upnikov.
— Državni zavod za mlekarstvo v Srbiji. Za pospeševanje mlekarstva v Srbiji je ministrski svet odredil, da se ustanovi Državni zavod za mlekarstvo s sedežem v Sme-derevski Palanki.
— Obvezna prijava oglja v Srbiji. Srbska centrala za les je prepovedala žganje oglja brez posebnega dovoljenja. Prepoved je stopila, takoj v veljavo. Najpozneje do konca junija je treba prijaviti centrali vse zaloge oglja.
L1UBL3ANSK1 KINEMATOGRAF!
Predstave ob delavnikih oo 16. in 18-15. ob nedeljah in praznikih ob 10.30.  14.30   16.30 ln 18.30
KINO MATICA — TELEFON «-41
lomom ctodališka vrwio fm aa nin**en) platnu' Edem aailepbli filme* *roo«?
LIL1A SILVI   ev:opUia Lkjau Dorbia'1. AMEDF.O NAZZAR! Najnoveiia poervfce?
RINO UNION  —  TELEFON ži-*J Nad vse zabaven film
Smola slamnatega vdovca
Vlttoiio de Sica, C. Calamat,
KINO SLOGA — TELEFON tl-M G.mljiva ttiimka zfodha cloboke v vet setaufe vsebine o domnrvni omatovaievani ljubezni
Osamljenost
Carola  Hohn.  Andrea Chccchi
— Zaloge katrana v Srbiji jo treba prijaviti. Srbska centrala za kemične proizvode je pozvala vse lastnike katrana, naj v 15 dneh prijavijo zaloge nad 100 kg. Prodaja katrana je odslej vezana na dovoljenje.
— Zamenjava modre gnlice za naker~na Hrvatskem. Da bi se dobile zadostne količine modre galice za vinogradnike, je hrvatsko kmetijsko ministrstvo dovolilo, da se sme zamenjavati v tvornici Fritz \Va-gner v Rumi baker za modro galico. Za 1 kg bakra dobi vinogradnik 3.5 kg mod: c galice.
— Komisija za državne dobave na Hrvatskem. Na Hrvatskem je bila ustanovljena komisija za državne dobave iz inozemstva. Njena naloga je proučevati vsa naročila javnih oblasti v inozemstvu in ugotavljati za vsak poedini primer njihovo nujnost. V bodoče bodo dovoljene samo po tej komisiji pregledane ln odobrene državne dobave.
V komisiji so kmetijski, gospodarski in finančni minister, načelnik oddelka za zunanjo trgovino v gospodarskem ministrstvu in minister rrsora. ki hoče dobaviti robo iz inozemstva. Stalna člana komisije sta tudi ravnatelj za javno varnost ln red ter šef generalnega štaba ustr.ške milice.
— Srbija pospešuje rejo pnšičev. Srbska vlada je odredila, da morajo vsi župani pobirati od rejcev plemenskih svinj določene prispevke. Ta denar se bo porabil za nabavo plemenskih merjascev. Ves nabrani denar je treba poslati najpozneje do konca junija Privilegirani ngrami banki na račun kmetijskega ministrstva. Vičtna prispevkov je, prepuščena poedinlm občinam in ravnati se mora po številu prašičev. Za vsakih 100 svinj bo kupljen en merjasec, ki jih računajo najmanj po 9000 din. Vlada računa, da se bo s tem znatno povečalo število prašičev v Srbiji, ki jih ima sedai 806.000.
— Zdravilni vrelec v rudniku. V rudni k v Vrdnik na Hrvatskem so naleteli na vrelec zdravilne vode. ki ima 35 do 40 stopinj. Zaenkrat služi topli vrelec samo rudarjem, pripravlja se pa razširjenje za splo&nc uporabo.
— Odlikovanje hrvatskih letalcev. Z velikim zadovoljstvom beležijo hrvatski listi vest o odlikovanju polkovnika Džala, poveljnika skupine hrvatskih lovskih letalcev na vzhodnem bojišču z železnim križcem
I. stopnje. Dva druga letalska častnika sta bila odlikovana z istim redom II. stopnje.
V pismu na polkovnika Džala izraža njegov nemški poveljnik priznanje hrabrosti hrvatskih letalcev.
— Izdelovanje vžigalic na Hrvatskem. Iz
statistike hrvatske monopolske uprave je razvidpo, da izdelajo tri hrvatske tvornice letno okrog 420,000.000 škatlic vžigalic. Hrvatska sama potroši 20 000.000 škatlic, tako da jih ostane za izvoz 300 milijonov.
-— Dve milijardi kun za Javna dela na Hrvatskem. Hrvatska inženjerska zbornica poroča, da je bilo lani za javna dela na Hrvatskem porabljenih okrog dve milijardi kun.
— Nov grob. Včeraj je umrla v Ljubljani ga. Alojzija K i t e k. Pogreb blage pokojnice bo jutri ob 15. iz kapele sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Bodi ji lahka zemlja, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
— Nesreče. Včeraj so sprejeli v ljubljansko bolnico naslednje 4 ponesrečence, ki so se ponesrečil; pri manjš.h nesrečah. Anton Jugovič, 19!etrd delavec iz Ljubljane, se je ranil na stopalu desne noge. — Stanko škedelj, 211etni voznik iz Ljubljane, je skušal skočiti na voz, pri tem je pa padel in se potolkel na glavi. — Jožefa Pleste-njak, 381etna posestnlca z Dravelj, je včeraj pomagala spravljati seno. Padla je z voza in si poškodovala desno ramo. — Fra-nja Čuden, 401etna delavka na Brdu, si je poškodovala desno nogo.
IZ LJUBLJANE
—lj Nabiranje lipovega cvetja. Lipa navadno cvete šele v drugi polovici junija, tedaj kakor kostanj. Lipovo cvetje je zdaj precej cenjeno in nabiralci ga lahko dobro prodajo in menda so prav zaradi tega letos začeli nabirati tako zgodaj. Cvetje pa doslej še ni bilo odprto in Še ni bil čas za nabiranje. Takšno svetje je slabše in nikakor ne najboljše za čaj. Tako nabiralci delajo skoraj več škode, če nabirajo lipovi-no prezgodaj, kakor je vredno njihovo delo. Prav bi bilo, da bi v me^tu, kjer so določili posamezna drevesa nabiralcem, k; so v evidenci ne dovolili nabirati cvetja, dokler še ni odprto.
—lj Zanimiva prisilna dražba. Ta teden bo pri okrajnem sodišču v Ljubljani prisilno pro lan o znano »Sfcmovo kopališče« na Jezici. Kopališče je bilo otvorjeno 1. junija L 1930. in je takrat deloma rešilo pereče vprašanje novega kopališča za meščane ob Savi, ki ga je Imela namen graditi mestna občina. Kopališče je precej obšrno, saj ima 350 kabin ln poleg restavracije tudi razne druge udobnosti za kopalce. Bilo je med številnimi Ljubljančani zelo priljubljeno. Leta 1939. je bilo prodano. Naprodaj je sedaj sest poslopij, kopališče, dva travnika in stavbna parcela v kat. obč. Jezici, obenem pa tudi tri parcele pušče in vrtna, parcela v kat. obe. Stožicah. Vse je ocenjeno na 743.413 lir, najmanjši ponudek pa znaša 405.609 Ur.
i Zaplemba več]e
količine sladk-erja
Urad Visokega komisanjuta za kontrolo cen sporoča:
Težavne m potrpežljive preiskave, ki jih je izvršrl urad Visokega komlaai Mata za nadzorstvo cen. so kontno privedle no i;iz-kritja tajne in orezvestne spekulaciji z živili, ki se je I • lalje Caa • - 1 v ' — ueSiU v škodo manj haiOVltega in po£tenej-šega dela prebivalstva in v Izključno fcorfeftt nekaterih maloattevilnSbs sebi ne lev.
Zloraba se tiče podrobne prodaje velikih količin sladkorja po prepovedanib cenah, količin, ki so bile po nepoštenem p,:iliU odvzete izdelovalcem likerjev in skrite v neki sobi hotela >Scče*. Naznanjena sta t>ila in takoj aretiran i    i: l tr-
govec iz Tesiiaeevega, ia Ivan Peh la Bne-berja pri Ljubljani. Prvi Je obdoiaen kot glavni krivec, da je Izvršil omenjeni zločin, drugi je obdotŽen hol BKHidel tonec zlorabe.
Razen tega sta bila kot BOkrivea nr.i'na-
njena Kr. Kvesturt iaatnOl ■ D v m čuvaj omenjenega h'ite'a rotečmk K OStantta m Imeh Ivan. V hotelu SO vai'UOOtai organi našli v štirih vrečah 3fo kg siadkorja. Ta količina kaker tudi 124 kg sladkorja, ki so ga našli v tovarni za likerje v Toma-
cevem, je bila zaplenjena in predana Prevodu, ki bo poskrbel, da pride sladkor v ~rid sntaini DOtrcinU
— lj ljubljanski h'.-ni posestnik] Ima jO po 5 62. nai •>.••«.' t)ivš p bana svake banovine o za.š-Mti Javnih cest in varnosti prometa na njih, o redu in s:ia;i it 1., dolžnost, da snažijo in f.krope hodi tke in pešpoti ob vsej tijižini svojega posestva, k »-ženske sankcije določajo g le i »o ovl 3.80 L
do 380 L, v primeru aeJaterljlvostJ pa zapor od 1 do 20 dni. Opozarjamo hlsne po-r.etnike. naj se vestno ravnajo \o tej ■ i-redbi.
—lj Paketi s hrano sa a^jm:- ujetnike*
Rdeči križ, oddelek ra vojne ujetnike or>-javlja; Paketi s hrano za vojne ujetnike n intemiranee v Ca:n:» i COnoentl LmentO No 89 se bodo sprejemali vsak Četrtek <_>•: h do 12 ta od 14 do 18, ter \> tek Od I
do 13 v sklaU'šču tvrdke Tank Kapit IJ-ska ulica 3. Največja Ioni;-tna ttv.e. p:i'-e-tom je 5 kg. Na paketu naj bo napi SU točni naslov prejemnika :n VMi ' ni paketa. —lj Zarad] nenavadne rase mestnih
cestah precej prahu. Mes n . • • M t: •» -
di. da bi ceste fihn bnlj škropi'a z vsemi razpoložljivimi prevoznimi sredstvi tki -ptici pa težko opravljajo ivo o delo, ker aa pasanti ne omika jo škropilnim vezilem in zato ostajajo večji »J H C rt Is h'v,ln:k v nepcškropljcni in prasni. Op i ti farno p \ naj se v interesu higiene umaknejo v vt/%e ali kamorkoli, kadar prili rja krop Ust v \ da bo mo-.el škropile c namočiti cesto i>> vsej širini. Škropljenje ne služi samo preprečevanju prahu, temveč tudi prav občutno hladi uli( e.
—lj Oneeuuženje Javnih cest, rVv. trgov, nasadov Itd. je strogo prepoved no. Onesnaženje in seveda tudi j laanje in ris i-nje po ziucviii, ptjuvanje, isuivanje pomij i. dr., metanje ogorkov cig.net. tramvajskih voznih listkov, papirja, kostanja in luščin, olupkov pomaranč, papirnatih vročic za sladoled itd. Kdor dela nesnago in smeti po ulicah in cstaii ali plse In rise po zidovih ter kakorkoli k* si to naredbo, bo kaznovan z globo orl 3.SO L do 3S0 L ali Z zaporom od 1 do 20 dni. Enaka d »-ločila so tudi v zdravstveno polici Jakih navodilih in pojasnilih o varstvo snage m higiene po ulicah, v obi ttovnJnlcah in hišah v mestu Ljubljani. Ta določila p;i predpisujejo globo do 190 I- ^1» do tO dni zapora. Zaradi vedno večjega ttevila prekrškov je nadzorstvo poostreno ter zato opominjamo vse prebivalstvo na red >n snago.
IMENITKN OBKLADF1K
Slove'i zdravnik prof. BJllroth Je nekoč zdravil sina nekega milijonarja. PredgledaJ ga je in odredil mrz'e pbkladke v dettocenlh presledkih. fttHiJonarjeva žene je prisostvovala pregledu in r»r <•;• k >: a' .•       d >. N» <d-
redil zdravnik resu rana
nai obkladki jc v: 1     da c"s;ibno:
— Samo navalne obkladke — in Še tc
najbrž s čisto navadno vodo?
Profesor se je pa pomilovalno nn. :r -hnil ln odgovoril: -— Glede vode pa prepuščam odločitev vam. gospa č*e ho'ete, lahko uporabite za obkladke tudi šampanjec.
Obnovite n^rsenlno!
liOLM NA PLUTIH
naj stalno pijejo — okrepčujočo in osvežujočo — Ambroževo medico, ki s? dobi le v Medarnl — Ljubljana, židovska ulica 6.
Inserirajte v
,Slov Narodu4
Lame e rasoi di - "U-rezza di ou-diti Kvalitetna rezila in varnostne britve Per ritaha — Za Italijo
V A L M I
Lame e rasoi — Coltetlerie Rezila in britve — Noži
Corso Italia 68 — MILANO
Dotrpela je zlata mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa
Alofzifa Kitek
Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 17. junija 19-12 ob 3. uri popoldne z žal — kapele sv. Frančiška — na pokopališče k Sv. Križu.
LJubljana, dne 15. junija 1942.
Žalujoči: DRAGO, VERA, ALOJZIJA, JANKO, otroci — in ostalo sorodstvo
\
Stran 4
»SLOVENSKI NARO De.Tcvek, 16. junija 1942 XX
ste*. 136
Mtrho šubtc:
V nedeljo 14. t. m. je imel vodstvo po razstavi prof. Mirko Šubic in razložil umetnost naših dveh umetnikov takole:
Bodite predvsem iskreno pozdravljeni vsi. ki ste prišli v ta naš hram umetnosti, da s: ogledale pričujočo razstavo, in ki ste pokazali razumevanje in ljubezen do nase umetnosti, njenih ustvaritev in njenega razvoj a.
Razstave nam dajejo priliko, da se v spoznavanju in uživanju umetnosti vzgajamo, vse bolj zgovorno in jasno, kot pa številne razumske visoko zveneče in duhovitih domislic polne razprave. Umetnina je svet zase, ki biva v svoji lastni zakonitosti in zasluži toliko večje občudovanje, kolikor popolnejše se notranje življenje javlja v zunanji obliki. Manj važno je, v kateri dobi, v katerem slogu, v kakšni tehniki je zasnovana in izvršena, kajti njeno življenje zahteva notranjo zakonitost in logienost. ki ju mora njun stvaritelj iz sebe izoblikovati. Da. marsi':aj se da o umetnini povedati*- v čem se ena od druge loči. kako se očituje njeno novo življenje v vsebini in tehniki, v kakšni zvezi je z miselnim in čustvenim okoljem dobe, kakšne struje so ji kumovale — ker vsaka umetnost postane velika le v plemenitem boju s starejšo — toda nekaj pa ostane le še vedno nerešeno
— to more pač le občutiti naša najgloblja notranjost!
Pričujoča razstava prikazuje umetniško ustvarjanje kiparja Frana Goršeta in slikari.> Mihe Maleša. Dveh umetnikov, ki sta s; že v naši javnosti s svojim pomembnim umetniškim delom pridobila odličen sloves. Na videz očit u jejo njun^ stvaritve različno usmerjenost. Vendar druži oba sorodno pojmovanje, ki se sicer izraža v vsakem od njih lastnem umetniškem govoru, druži jih globoka ljubezen do ustvarjanja in — kar bi posebej podčrtal — jasno in odločno začrtana pot do izoblikovanja lastne individualnosti !
Ne bom našteval številnih razstav, ki s'a jih priredila oba umetnika samostojno ali kot člana kluba »Trojica« skupaj s slikarjem g. A. Kosom v Ljubljani in inozemstvu, kakor tudi ne pomembnejših dogodkov v njunem umetnostnem življenju, saj so to podatki, ki so Vam znani, pa tudi razvidni v razstavnem katalogu.
Miha Maleš. da pridnem najprej z orisom njegovega dela. ko smo ravno v osrednjem delu njegovega oddelka, je edini naš moderni slikar, ki se je vso prvo dobo svojega umetnostnega udejstvovanja posvetil povsem grafiki. Veselje in podlago za to prelepo, a žal le premalo razumevano panogo likovne umetnosti, je Maleš dobil v najodločilnejši meri v Pragi, kjer je na on-riotni akademiji po šolanju v Zagrebu in na Dunaju končal svoje študije. Lesorez, linorez, ujedanka in bakrorez — to so grafične tehnike, v katerih je Maleš ustvarjal samostojne grafične liste "li književne ilustracije in trditi smemo, da lahko baš on pokaže največji grafični opus. Velika kolekcija lesorezov, ki jih vidimo na tej razstavi kaže na izredno fini čut. s katerim na podlagi temeljitih izkušenj grafičnega in risarskega študija uporablja linije in iz-umetničenost temnega in svetlega. 2e zgodaj se je otresel vplivov svojih mojstrov in vzornikov in v njegovih delih se pojavi
— dejal bi mahoma — za čuda izrazita individualna nota. Prezanimiv je svet, v katerem se giblje in umetnostno izživlja Miha Maleš. Vi^ionarna lirika, fantazijske prispodobe, poetični spomini, mehkobne sa-nie. le redko rahlo, nekoliko melanholično
K razstavi Goršc Maleš
filozofiranje, to je njegov svet, iz katerega črpa in oblikuje, dejal bi siplje v svoji izredni produktivnosti, svoje bogastvo.
Vsa njegova dela. najsi bodo to grafični I»<sti aH s«like. pa ev;tujcjo izredno močno lekorativno omamcntalno nr*to. katere izrazna sredstva sc sorodno in d^iedno javljajo tako v grafiki kakor na slikah. V starejših Icsorczm prevladuje nasr>ret:e temnega in svetlega, kcmpozic'ja gradi s samimi ploskvami in močnimi konturami. Tako ••o Malemu tudi na slikah pV^kvc in široke nture poglavitno sredstvo i/raza in učinka. Tudi barvo uporablja kot enakopravno a samostojno izrazno sred-tvo kot yimbc>'l-.00 dekorativni element in jo nana'a omamen talno, da je slika često podobna mozaiku. Izrazit primer je s!:ka »Marija ? detetom", ki ;c na-eca slikarja močno približala pojmovanju ijudskeca ?1i"k.arrtva, in ki s svojimi žareči mi barvami p rezani mi vo očituje miivno. prekipeva ječe razp< 'oženje preproste pobo/nc du>c ob pmidu Madone v nebeški gloriji.
Novejši lesorezi postaja;o tonski, ne prevladuje več plo-skev iri r,n:vati je prehod k naznačeni  plastično-sti. Tako se  tudi slike.
krajine, akti, tihožitja oddaljujem o;1 dekorativno ploskovnega pojmovarra. Prostor postaja realnejši, pojavlja se lokalna barva. Kontura in črta kot primarno izrazne sredstvo Se raztaplja in prehaja v h rmo in barvo. Veliki pre vladu joči temeljni ton v sliki zazveni v v.-aki bar\i in ustvarja har-mooJčao nastrojen je. iz vseh Malesevih •^lik pa odseva neko zdravo, veselo mehko čustvo in ljubezen do skladanja leph včasih ognjevite živih, včasih mehkobno zastrtih barv.
Fran Gor še je po svojem umetnostnem ukvarjanju kipar velikega figuralnega sloga. Daroviti in neumorno snujoči umetnik, ki obvlada sleherni kiparski material, kamen. les. bron in glino, je dobil najteme-i;itej>o podlago v Meštrovieevi specialni Šoli za kiparstvo. Njegovi močni umetniški osebnosti je uspelo, da sc je kmalu osvobodil vpliva šele in vzorov ter jc ob trdem. Fanatično vztrajnem delu in eak.mju izoblikoval svojo izrazito individualne?!. V nje-qovih kompozicijah prevladuje f:gora!ni koncept človeškega telesa v pregibu. Konstruktivna fantazija ga voda vedno do motiva, nastalega iz celotne silhuete in pregiba ter polnega karakteristike in izpovedi o notranjem bistvu, usodi in do_| ,!k« v. Tako jc na primer »Zvcličar vstaja« postava, ki v jasnem postanku pregiba in v od'ični pretehtanosti težišč plava navzgor in jc iz strogosti oblik dvignjena v gvobi do vstajanja ter sproščena iz po vez mesti mas v utrip življenja. Dviganje obl k z?valovi do izraza v i.hočiu. izraza iz moreče teme pro-
hujajo>*c se zavesti — simbo-t nara\T in duha hkrati! Ali na primer pri kipu »Težak« jc peftni pregib udov tako odlično urodolv Ijen, da ra^c v svoji splo^nosti. medsebojni pretehtano? ti ha kot cclc*ta v strogo kubično obliko. aH bolje rcecno, v srtcTC-omctrij-Fko preVbliktvvan prostor, nc da bi prekoračil mejo, ki jo je zamislil in postavil umetnik. Snu .tre no oče Goeše vseiej oživljajočo linijr,' p!o- fcve. ki spaja prehode med v/tu k-Tnami in vdolbinami, da doseže harmonično prelivanje svetlob« in senc. mehkobo, resničnost, življenje. S finim čutom so obdelani detajli, toda vselej v razmerju do celote.
Gorše je tudi mojster portreta. V tej stroki je že ustvaril vrsto irredno posreće -nih. globoko pojmovamh in izčrpno karakterizira nih umotvorov. Zelo pomembna so tudi njegova dela male plastike. Moti vično predstavlja Jo večinoma prizore otroškega žanra, ženski akt, poljske delavke, svetnike itd. Zardmi-s-a je tu paralela med njego-vim delom in ljudiko umetnostjo. Njegova fantazija pripoveduje o vsem. kar koli nas obdaja. Priznani na* kritik dr. Kajko Ložar jc zapisal:
»C*'c jc Gorše v svojih velikih delih predvsem umetnik tvojega naroda, jc v mali plastiki v pni vrsti umetnik svojega Ijud-stva, domače zemlje. Zato pa ni pvotisionrje, trditi, da jc ttfegO*vai mala p'astikn. prava iiud-ka umetnost, ki jo jc pa izvršil umetnik.«
Evropa h® imela
sama dovolj maščob
V jugavzhailfci Evropi se ho znatno povečate pridelovanje oljaric
V okviru bodečegra kontinentalno evropskega prog;:ama glede sirovin bo moralo kmetijstvo poleg splošnega, zvišanja proizvodnje ter pridobivanja kmie iz rastlin zapoditi tudi vrzel v preskrbi z maščobami. Prav na tem polju si je Nemčija leta 1939. mnogo prizadevala, da. bi ublažila vrzel med proizvodnjo in porabo z uspehom, da je bil dosežen do leta 1938. samo v živinoreji kot najvažnejšem viru povprečni letni porast 220.000 ton maščobe.
Tako je bila že pred pričet kom vojne znižana prejšnja odvisnost Nemčije glede preskrbe z maščobami od inozemstva, ki je znašala okrog 60re. leta 1932. približno na 40"v. Med vojno se je to prizadevanje še poglobilo s preureditvijo splešne po.a-be polnomastnega mleka na posneto sveže mleko, kar je dvignilo proizvodnjo sirovega masla za 409ć. Tako zvana bitka v proizvodnji mleka je prinesla porast oklaje mlcita mlekarnam od 17 milijard litrov leta 1939. na 19 milijard teta 19-50 41. Nasprotno je bila pa oddanega leta 1933. samo 10 miiiarl mleka. Zaradi tega je bilo mogoče dvigniti že leta 1940. proizvodnjo sirovega masla na okroglih 70.000 ton prot: 450.000 pred letom 1933. S tem je stopila -Nemčija v pogledu proizvodnje sirovega masla na drugo mesto med vsemi državami sveta, kjer se proizvaja sirovo maslo.
82.000 ton prvovrstnih maščob je lalo povprečno v zadnjih letih goveje in telečje salo. Tudi v pogledu prašičev, ki odpade ,0 na nje v nemški proizvodnji  maščob po-
vprečno 2S^, je bHa z racicnelmm gospodarstvom glede krme proizvodnja maščob sistematično stopnjevana.
Poleg tega so se pa pričele v večji meri gojiti oljarice, ki je odpadlo na nje doslej samo 4r/c nemške proizvodnje maščob, kar se zdi tem pomembnejše, ker se lahko pri-oobi na enaki površni najmanj 6krat toliko maščob, kolikor jih vrže pri lelovanje krme in živinoreja, torej kolikor jih pridobimo skozi goveji vamp in svinjski želodec. Na enem oralu pridelana krma nam vrže preko goveđe komaj en metrski stot čiste masti, dočim dobimo na enaki povratni zasejani z ogrščico okrog 6.5 metrskega stota olja odnosno čiste maščobe, da ne računamo še trep n, ki ostanejo pri izdelovanju rastlinskega olja in ki so zelo dobra krma.
Oljaric je pridelovala Nemčija zadnja leta zelo malo. Od 133.000 ha je bilo padlo pri lelovanje cljaric na 5.000 ha v letu 1933. do leta 1937. se je pa zopet dvignilo i;a 63.000 ha. Leta 1939. je imela Nemčija že 80.000 ha z oljaricami zasejane zemlje leta 1940 41. pa 225.000 ha. V tekočem letu se je povečala povrsVna z oljaricami zasejane zemlje na 300.000 ha. Poleg tega pridelujejo v Nemčiji olje iz koruznih klic in grozdnih pešk, delajo se pa tudi poskusi s sojo.
Tudi za preskrbo vse Evrope z rastlinskimi olji in maščobami je potrebno sodelovanje poedinih evropskih držav.    Pri tem prihaja zlasti v poštev jugovzhona Evropa
zaradi svojega izredno ugodnega podnebja za prCJelovanje oljaric. Jugovzhodna Evropa prideluje vedno več soje. Leta 1932. je znašal prideleki 1.500 ton. leta 1937. pa že 85.000 ton. Istočasno se je povečal pridelek lanu od 106.000 na 256.000 ton. Pridelovanje novih cljaric se v jugovzhodni Evropi re-3no proučuje. S tem ne bodo prikrajšani drugi poljski pridelki, ker ima jugovzhodna Evropa okrog 5.000.000 oralov neizrabljene zemlje, s sojo ee pa zemlja še zboljša. Po>g tega pa v jugovzhodni Evropi ne to več treba puščati enih njiv skozi eno leto nezasejanih. drugo leto pa zopet zasejati jih, kakor je to običaj. S predelovanjem so1*3 bo ta vrzel zapolnjena.
Ma'žarska ima že mnogo izkušenj s pridelovanjem soje. Madžarski strokovnjaki so se mnogo ukvarjali tudi z drugimi oljaricami kakor so ricinus, ogršč ca, oljni lan itd., tako da je že podana dobra podlaga. Za izvoz soje v Nemčijo so izgledi najboljši, saj je Nemčija do najnovejšega ča^a krila svojo veliko potrebo po soj: izključno iz Mandžurije.    Zdaj bo lahko Madžarska
zavzela mesto Manlžurije. Tu H Rumunija se vedno bolj zanima za pridelovanje soje. Posebno prikladna je pa zemlja za pridelovanje soje v Srbiji. V Beogradu je b.la nedavno ustanovljena nova delniška družba, ki ho organizirala v Mačvi pridelovanje soje na 10.000 oralov-. V ta namen bo pa morala Srb;ja uvažati večje količine umetnih gnojil iz Nemčije. Sojo je namreč treba pridelovati skrajno intenzivno, Ukrepi
poe^iinih jugovzhodnih evrepskih drŽav obetajo tem \rečji usp^h, ker so dani v.^i naratni pogoji za večje pridelovanje oljaric. Računajo s 3 do 4 milijoni ton soje samo v jugovzhodni Evropi. To bo za p'v-skrbo evropskega prebvalstva z maščobami velikega pomena. Jugovzhodna Evropa je imela doslej le malo stikov s srednjeevropskimi trgi. V bodoče bo pa v tem pogledu položaj bistveno drugačen. Evr>pa bo imela v doglednom času sama dovolj maščob in ne bo več navezana na inozemstvo, kakor je bila pred vojno.
Uvoz porcelana v Bolgarijo
V Bolgariji dobiš boljše steklo al: porcelan samo v večjih mestih. Bolgarija uvaža večinoma namizni pribor, šele na drugem mestu je okrasni porcelan. Roba nižje aH srednje eene gre najbolj v denar. Prodajajo jo trgovine s steklom in porcelanom, ki so bile doslej skoraj izključno v nearijskih rokah. Zato je bil ustanovljen pred leti pri zadružni centrali Napred . ki ima več sto podružnic, oddelek za steklo in porcelan, ki je prevzel prodajo te robe v Sofiji v posebnih, po kmetih pa v splošnih zai ružnih trgovinah,
V zadnjih desetih letih je uvažala Bolgarija letno za 4 do 8 milijonov levov stekla in porcelana, šele predlanskim se je dvignil uvoz na 13,000.000 levov. V uvozu stekla in porcelana v Bolgarijo zavzema pivo mesto Nemčija, drugo mesto je pa zavzemala do 1935 bivša Češkoslovaška. Zadnja leta je pa uvoz Češke in Moravske močno nazad oval, tako da Protektorat ni mogel ohraniti svojega prvotnega mesta. Za tretje mesto v uvozu stekla in porcelana v Bolgarijo se potegujejo zadnja leta Francija, Anglija, Italija in Japonska. Gre pa po vrednosti letno samo za 10 do 40.000 levov.
Predlanskim je izvozila Nemčija v Bolgarijo okrog 360.000 kg porcelanastih izdelkov v vrednosti 13.000.000 levov. Italijanski izvoz je pa znašal 462 kg v vre!-nosti 35.000 levov. Drugo najvažnejše mesto zavzema v bolgarskem uvozu favenca, ki je uvozi Bolgarija letno okroglo za 4 milijone levov. Tudi v xivozu teh izdelkov je Nemčija na prvem mestu z okroglimi 99.000 kg v vrednosti 3.7 mil. levov pred Madžarsko š 388 kg v vrednosti 12.000 levov. Okrasnega porcelana je uvozila Nemčija v Bolgarijo okrog 2.000 kg v v vrednosti 26.000 levov. Bolgari se zelo w rednosti 26.000 levov. Bolgari se zelo zanimajo za porcelanaste izdelke in povpraševanje po njih je vedno večje. O tem priča tudi nedavno prirejena razstava - Steklo in porcelan?, ki jo je priredila v Sofiji nemško-bolgarska trgovska zbornica. 22 na nji zastopanih nemških tvrik, ki še nimajo svojih zastopstev v Bolgariji je dobilo 200 pismenih prošenj za prevzem zastopstva.
Slovaška cementna industrija
Slovaška ima precej razvito cementno industrijo z letno kapaciteto 55.000 vagonov, ki jo izkoristi s 50 do 60'^. Nedavno so pa prešle vse štir. velike slovaške tvornice cementa kot posebna skupina v nemško zvezo cementarn. Za slovaško cementno industrijo pomeni to stairdzacijo proizvodnje. Lani je izvozila Slovaška v Nemčijo 8.000 vagonov cementa.   Za prvo polovico
tekočega leta je predvidenih 4 000 vagonov. V druge dižave bo pa izvozila Slovaška letos okn>K 25.000 vagonov cementa.
Domači čaji
Crim pr.tisne poletna vročica, si Ziižell vsak človek osvežila. Ta bi se rad kopal v mrzli voli, uingi hoče sladoleda, tretji se zanaša samo na vročo kavo. četrtemu pa bolj diši hladen čaj. Sadni soki. bezgovec in lipov sekt so zelo okusne hladilne pijače .n imajo še to veliko pre tnOSt, da so poceni. £al pa ivso vaam na raspoiagO. Zati» so  pripor oči jivejši  razni  domači   iaji, ki
jih lahko pijemo ob raali letnem I H hladne ali tople, da se osvežimo ali pogMh jemo.
Pri vseh domačih Čajih jo najbolje mešanice pogosto menjavati ali uporabljati najrazJičnejše rastline. Iz malin, jagol :n ribezna dobimo zelo okusno mesa meo, ki ja pa lahko za izpremembo nad'-mest muo z me«an«:o iz tretjine jerebičnih. ti et j in o-malinovih in tretjine lipovih HstOV. Ah pi vzamemo ivšnjeve liste in enake dele ja«
godnih, mahnovih in lipov h tistOV t-o- primešamo tej mešanici prav medo pirmo^, d;.šeče perle in popi ovc mete (meniha pi-perita). Taka dobimo tudi prav okusen in lorepcllen domač Ca j. Piseca perla ter p h
prova in keniska meta eo ■tOST Okus ■-vzdihujoči  dodatki,  vendar jih  pa sme
biti nad 5',. Limona da vsakemu d
mu čaju osvežilni okus, isto pa »
tudi s wkom rabarhare aH pOfTOV« meto.
Poprova mota j«'  priljubljena zlasti kot večerni domač Saj. Toda BftpOJ icljivo to ni, ker naj nam slu/i poprova meta bolj kot zdravilo, v nji je namreč nih olj in mentola. k:»r pomen:   da si t;»-dražimo živce. 6e pijemo   preveri    Čaja iz poprove mete. Isto velja Ba        is š pkovih jeder, ki nam za izprememlvi to  p;i ta- \ dobro tekne in ne tkoctuj    Ce ga pn pij pogosto, nam sapostJ neprijetn • :> na moče v od u in ledvicah.  Pac" je. pa   D • priporočljiv za pospešeno izločuje m 6a
Tako je treb;i uporabljati naše domaće vi^te čaja kot večerne osvežujoče pijače.
Prav tako j.h pa lahko uporabljamo tttdl za bomika. Bdravljenje ■ totnacunj čaj bi pa moralo biti vedno vesano na zdravniški nasvet. z»!nivnik namret vo, koUko m kalu
snega domač« ga čaja amemo UJ ral RS da bi nam škod:l. Mešanice domaČih čaj >v je dobro večkrat lapretnlnjatJ ter piti . 1 vedno ne premiKne in brea eU Bw .0 da nam bco'o v pravo os\*ež:'<>.
Nemška g^sf uđarsKa zvena v šatr^liaju
Nemške tvrdke so soglasno z japonsl oblastmi v   Sanghaju   ustanovile   maoši j
gospodar*ko svezo. Njena naloga iv> teti za stike med n-m^kimi t\i»!Knui in japonskimi zoopodarskinrd ustanovami. Tc meljna japonska uredba 0 e< vpo larski k"n-
troli v ftanghaju je zahtevala ustanovi
take organizacije   za   slike z nad-au >i
azijske zadeve. Brez aod lov ti * o -paniz*aoije ni mogočo vložiti nobtne ;
nje na uiad za Azijo. Zat j so Kdaj« i • 1-
ponoi jn Inozemci ustanovi'] le celo
rovih gospodarskih zvez v S..01^ haju. Ni- -1-ški gospodarski zvezi predsr^Hje pi -d rik nemške gospodarsk*   rA> m k-«>   i; , I v TajnioLeo zveze  začno v  kratkem   | • vali.
Radio Ljubljana
SREDA.  17. JUNIJA 1942-XX 7.30: PoTT/čila v skrvetkSČini, 7.45: Lab \ e!a>ha: v otimoru (8.O1)) napovi A 1 Cm-.i. 8,1 i Izročila v  italijanščini. 12.15. KotlCCUl t; 1 »Emona«.   12.40:   Trio   Ambrnsumo. I3.(M>: Napoved Saša; poročila v italijanščini. 13.1*»: Poročno Vrhovnega Poveljstva Ob< ■ Sil v slovenjem i 13.17: Koncert prnl vod-stvevn dirigenta C). Pesee.  13.50: Kccnorna glasba; v odmom (8.00) napoved ća>a 8.15: (."etrt  ure za   t\rdkr> Alati.   14. K1 Kon altUtke  \'ide  Rndoifove  14.45:  Poročila v
Mloveoićini. 17.15: IConcert violinista Jana šUrsa (pri Uavirju Janko Ravnik). 1735: Koncert saksofonista Maosa Zilierla (pri klavirju M. Lipovžek). 1930: Poročila v ak>-venščini. 1«>.45: N*a harmoiiiko 1 iir.» AvgUfrt Stanko. 20.00: N'apvvcd e.isa; DOTOCfta v italijanščini. 20.2(1: Komentar dnovnfll do> godkov v srtoven^ini. 2<i..><»: Vojaške pcatni, 20.45: Operna glasba (pJođCe) 21.15: I'r-.n ■'■ vanje v vio^enščmi. 21.25: Prvi nasrop umetnikov i/ iaettofottičnea)S tečaja /1 petja. Orkester in zbor vodita tka Agenti Fragna n Scjnirini. 22.25: Pisana ulasba. 22.4^: P« 1«*— čila v italijanščini.
NEPOBOUsuivo sa>ioi^ji;bje
Filmska ipralka svoji prijateljiei: Neprestano govoriva samo o meni — Čas je BO, da poveš tudi kaj o sebi . .. Povoj mi recimo, kako ti ugaja moj novi film.
D. Du Maurier:
20
Prwa lena
Roman
Nič ni bolj zoprno kot držati roke navzkriž, kadar je vse nared,« je za godrnjala. »Morati bi se bili odločiti za zgodnji vlak. Ce se nekoliko podvizam, ga lahko ujameva in bova imeli potem več časa, da se ustaviva v Parizu. Brzojavite Ileleni, naj nama ne hodi naproti na postajo; napoveva ji snidenje drugje. Kdo ve, nli . . .« — pogledala je na zapestno uro — > ne. mislim, da se nama ne bodo upirali zamenjati prostore za spalni voz. Poskusiti je vsekako vredno. Skočite dol v pisarno in vprašajte.«
: Da . ..« Brezvoljna, poslušna lutka njenih muh, sem šla v svojo sobo in odložila domačo haljo. Oblekla sem neogibno volneno krilo in si potegnila na roko spleteno bluzo čez glavo. Moja ravnodušnost se je izpreminjala v sovraštvo. Torej je res vsega konec, tudi dopoldan mi bo vzet. Nič pol urice na terasi; še desetih minut morebiti ne, da bi se poslovila. Kajti pozajtrkal je prej, nego je mislil, ker mu je bilo dolg čas. Ah! če je tako, naj se gre vsa udržanost in skromnost solit. Vrag naj vzame ponos ! Zaloputnila sem vrata salona za seboj in stekla po hodniku. Ne da bi počakala dvigala, sem se vzpela po stopnicah, čez tri na en mah, dokler nisem prišla v tretje nadstropje. Vedela sem, da je šte-
vilka njegove sobe 148. Rdeča v obraz in vsa zasopla sem burno potrkala na njegova vrata.
»Naprej! 1 je zaklical njegov glas. 2e v tem, ko sem odpirala vrata, sem se skesala, in ves pogum rne je pustil na cedilu. Snoči je bil dolgo zunaj, morda je bil zdaj komaj zbujen in je še ležal v postelji, razmršen in slabe volje.
V jopiču iz velblodje dlake vrhu pidžame je stal pri odprtem oknu in se bril. V mojem volnenem krilcu in grobih čevljih mi je bilo skoraj nerodno, preveč oblečeno sem se čutila. Bila sem zgolj histerična stvarca in moje ravnanje se mi je zdelo prenapeto.
>Kaj bi radi?« je vprašal. ;Se je mar kaj zgodilo?«
sPo slovo prihajam,« sem rekla. »Danes dopoldne odpotujeva.«
Strmo me je pogledal. »Zapriva vrata,« je dejal in odložil britev za polico nad umivalnikom.
Storila sem, kakor mi je velel, in obstala v zadregi, s pobešenimi rokami.
>Kaj zlomka pravite?« je vprašal.
»Res je, danes odpotujeva. Najprej bi se bili morali peljati z opoldanskim vlakom, a zdaj si je vtepla v glavo, da hoče ujeti tistega, ki odhaja prej, in tako sem se bala. da vas ne bom več videla, A jaz sem hotela pred odhodom brezpogojno še govoriti 2 vami... da se vam zahvalim.«
Te bedaste besede so mi kar vprek privrele iz ust, baš tako, kot sem naprej slutila. Stala sem kakor vkopana; še minuto, pa bi bila rekla— sama ne vem, kaj.
Zakaj me niste prej opozorili?«
sšele včeraj se je odločila. Kar iznenada. Njena hči se v soboto vkrca za New York, in midve poj-deva z njo. Dobimo se v Parizu, dobimo, potem pa se odpeljemo vse tri naprej v Cherbourg.«
»S seboj v New York vas misli vzeti?«
>Da; in jaz nočem iti. Prav nič všeč mi ni; nesrečna bom, da nikoli tega.«
»A čemu greste potem z njo, za Boga?«
»Ne morem drugače; saj veste. Delam, da živim. Ne morem si privoščiti, da bi pustila gospo Van Hopperjevo na cedilu.«
s>Sedite.« Spet je vzel britev v roko in si jel posnemati peno z obraza. ^Podvizal se bom. Oblečem se tamle v kopalnici; pet minut, pa bom nared.«
Pograbil je obleko s stola, jo vrgel v kopalnici na tla, vstopil in zaloputnil vrata za seboj. Sedla sem na posteljo ter si jela gristi nohte. Položaj je bil nesmiseln; pravi pojac sem se zdela sama sebi. Kaj je nameraval ta človek? Kaj bo storil? Soba okrog mene je bila moška soba, neosebna in neurejena. Čevljev nad potrebo, ovratnic cele vrste. Na toaletni mizici je stala samo velika steklenka vode za lase, in zraven nje dve slonokoščeni ščetki. Nobenih fotografij. Še momentnih ne. Moje oči so nagonsko iskale nečesa takšnega; mislila sem, da bi morala biti vsaj ob postelji ali na marmornatem kaminu kakšna slika. Ena sama, velika, v usnjenem okviru. Toda videla sem zgolj knjige in škatlico cigaret.
Napravil se je v petih minutah, kakor je bil obljubil. »Pridite dol na teraso, da poza j trku jem,« mi je dejal.
Pogledala sem na uro. Že zdaj bi morala biti v pisarni, da zamenjam listka za spalni voz,«
»Pustite te stvari. Najprej se morava pogovoriti.«
Krenila sva po hodniku, in moj spremljevalec je pozvonil za dvigalo. Ni si dal dopovedati, da odhaja jutrnji vlak že čez poldrugo uro. Vsak čas bo gospa Van Hopper telefonirala v pisarno, ali sem tam ... Brez besede sva prišla dol in stopila na teraso, kjer so bile mizice za zajtrk že pogrnjene.
»Kaj vzamete?" me je vprašal.
»Sem že zajtrkovala. In samo štiri minute časa imam.. .«
»Prinesite mi kavo, jajce v lupini, opražen kruh, pomarančno mezgo in eno mandarino,« je naročil natakarju. Nato je vzel iz žepa pilo iz smirkovega papirja ter si jel piliti nohte.
»Torej se je gospa Van ijopper naveličala Monte Carla in hoče spet domov? Jaz tudi. Ona v Nev/ York, jaz pa v Manderlev. Kam bi šli rajši? Lahko si izberete.«
»Nikar se ne šalite, prosim; to ni lepo od vas. In vsekako je zdaj čas, da grem pogledat zastran voznih listkov; bolje bo, da se posloviva.«
»Če mislite, da sem izmed tistih, ki jim je pri zajtrku do šal, se motite,« je dejal. vZgodaj zjutraj sem zmerom kar najslabše volje. Ali greste v Nevv York z gospo Van Hopperjevo, ali pojdite z menoj v Manderley.«
»S tem hočete reči, da potrebujete tajnico ali kaj podobnega?«
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za In^emtni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi t Ljubljaal