LAVSKA
Uredništvo hi uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajta	Izhaja svako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1,—. Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane p«-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popu«t. Čekovni račun: 14,335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 75.	Sobota, 17. septembra 1932.	Leto VII.
Gospodarska kriza nam daje poguma.
Lačen človek opeša, stradajoči prepada. Propada fizično, in žal, prav mnogokrat tudi duševno. Ni to čuden pojav, ker more bedo z uspehom prenašati le zaveden, samozavesten človek. Beda zlomi fizične sile, duševnih pa ne, kadar ima človek dovolj^ značajne samozavesti in energije. Človek je rojen za borbo. Njegova narava zahteva borbo. Zato je le težko zadušiti v njem: to naravno silo. Ne fizične in ne duhovne moči ne morejo zlomiti te naravne sile niti ne v človeku in celo ne v ostali naravi.
Siromaki smo, ki moramo živeti
v	bedi, dasi imamo pravico do življenja, žal nam je za naše in naših tovarišev fizične sile, za njih propadanje. Toda tudi v teh težkih časih moramo živeti v trdni veri. v prepiranju, da je doba samo sporadični pojav, ki torej ne more biti trajen. Živeti hočemo, živeti tako, kakor se spodobi človeku, in v prid človeštva hočemo porabljati svoje življenske sile.
Zakaj naj trohne naše delovne sile, zakaj naj se ne uveljavljajo naše fizične in duševne sile, ki imajo namen koristiti ,.splošnosti?_ Zakaj?
To moramo vede.;.' To premo-triti, da spoznamo svojo nalogo v današnjih razmerah. Organizacija in še organizacija, da ohranimo kolikor mogoče naravne, fizične in duševne sile naroda, zdravega elementa. S temi silami se bo tudi prerodila človeška družba in preuredil današnji nesrečni gospodarski sistem1.
Izid volitev v Brucku na Leithi.
Socialni demokrati so obdržali svoje pozicije. .
Pri občinskih volitvah v Brucku ob Leithi je bil nasle8hji' rezultat (številke v oklepaju pomenijo prejšnje volilno stanje):
1. Socialnodemokratična stranka 1662 (1764) glasov in 13 (13) mandatov;
2. krščanska nemška delovna skupnost 854 (1516) in 6 (12);
3. neodvisno gospodarsko združenje 127 in brez mandata;
4. nacionalni socialisti (Hitler) 716 in 5 mandatov;
5. komunisti 168 (78) in 1 mandat.
Revolucija v Čile.
Le koliko jih še bo?
V	čilski republiki se je izvršila vojaška revolta. Predsednik Davila je zbežal. Glavno mesto so napadle letalske čete pod vodstvom' poveljnika Meriine. General Bianchi prevzame vlado. Vojaška junta trdj, da bo vodila radikalno-socialistično politiko?
fz Rusije poročajo, da ima Stalin močno opozicijo v komunistični stranki zaradi svoje kmetiške politike ter je bilo zaraditega aretiranih okoli 120 oseb. Na Stalinovo mesto bi potem prišel Vorošilov. V koliko je vest resnična, ni mogoče kontrolirati, ker ima kapitalistično časopisje prav dobre kovačnice za laž-njive ali vsaj potvorjene vesti v se-Veroevropskih deželah. Če ni vest Prenagljena, bomo kmalu zvedeli.
Borba med dvema diktaturama
v Nemčiji.
Drama in komedija obenem.
Na dramatični način je bil razpuščen nemški državni zbor. V trenutku, ko je parlament sklepal o nezaupnici vladi in o razveljavljenju zasilnih naredb, je hotel nemški kancler razpustiti državni zbor. pa dvakrat ni dobil besede ter je moral odlok o razpustu molče izročiti predsedniku zbornice fašistu Gorin-gu. Goring je nato izjavil, da vlada, ki je dobila nezaupnico, nima pravice razpuščati državnega zbora in poslal tudi predsedniku republike pismo z enakim besedilom ter z grožnjo, da bo državni zbor nadaljeval svoje seje. Zastopnik vlade pa je izjavil, da vlada sploh ne bo več razpravljala z zastopniki parlamenta in permanentnimi odbori (zunanje politični), če Goring ne prekliče svoje izjave. Goring je izjavo preklical ter priznal, da je vlada imela pravico razpustiti parlament, dokler uživa zaupanje predsednika republike. Tako je končala komedija fašističnih voditeljev v tej zadevi.
Državni zbor je razpuščen in vršile se bodo nove volitve. Kancler se pripravlja, da ustavo izpremeni, da skliče konstituanto »po načelih, ki bodo jamčila za izvedbo njegovih naklepov«. To je mogoče, ni pa v zmislu volje in interesov nemškega naroda.
Socialna demokracija se že pripravlja na nove volitve ter je izdala oklic, v katerem dokazuje borbo med dvema diktaturama za reakcionarno politiko in smešno delavstvu škodljivo vlogo narodnih socialistov.
Ustava izhaja iz naroda, pravi, zato je najvišji zakon. Dokler so bili socialni demokrati najmočnejša stranka v državnem zboru, se nobena vlada ni upala lotiti najsvetejših pridobljenih delavskih pravic. Danes je v državnem zboru 230 narodnih socialistov; v parlamentu je druga večina (narodni socialisti in klerikalci). zato je vlada izlahka izdala naredbe glede utesnitve delavskih koalicijskih in socialnih pravic. Hinavska je politika narodnih socialistov, če se zavzemajo za parlamentarno in ustavno delovanje, ker so vendar že zahtevali absolutno oblast, diktaturo, zase, dočim sta fevdalizem in kapitalizem močnejša ter zahtevata tudi zase oblast in diktaturo. Borba se torej vrši med načeli fašistične in načeli fevdalno kapitalistične diktature.
Parlament je brez moči. Narod je izvolil v parlament večinoma nasprotnike. parlamentarizma. Ali v tem oziru nas ne sme prav nič motiti navidezna borba fašistov za parlamentarizem, ki ga vrši samo zaraditega. ker ne more dobiti absolutne oblasti v svoje roke. Pozabiti ne smemo, da so se narodni socialisti borili desetletje proti »sistemu«, to je proti-demokraciji, proti »mar-
ksizmu«, to je proti delavskim svoboščinam in delavskim socialnim pravicam. To dejstvo dovolj argumentira njih politično neiskrenost v sedanjemi političnem položaju.
S tem svojimi delovanjem sta Hitler in Goring ter njiju stranka zakrivila, da je Papen postal kancler. V njihovem glasilu »Angriff« priznava to tudi Goebbels, ki pravi: »po našem širokem hrbtu sta splezala do oblasti Schleicher in Papen.«
Tudi Hitler priznava to v svojem munchenskem govoru še dne 8. septembra t. 1., ko pravi, da so bili narodni socialisti nevtralni napram Papenovi vladi, dokler je bil nevtralen on.
V	pruskem deželnem zboru je rekel narodnosocialistični poslanec Kube dne 30. avgusta t. 1., da je Hitler izvršil preddela za Papesovo vlado. Pa tudi vlada sama se je sklicevala v eni svojih izjav na Hitlerja.
Delovanje narodnih socialistov, hujskanje proti demokraciji in marksizmu in pa kapitalistični denar, ki so ga dobivali za to delo, je bistvo te stranke. Ubijanje delavcev, rušenje delavskih domov in konsumnih društev; vse to so bila sredstva, s katerimi so hoteli zatreti demokracijo in politično oslabiti delavstvo, da bi jim diktatura padla v roke kot zrelo jabolko. Njih borba je šla proti kolektivnim pogodbam, proti plačam, proti socialnim1 dajatvam in političnemu vplivu delavstva. In tako so narodni socialisti omogočili kapitalistično ofenzivo, tako so omogočili, da je bila uvedena v Nemčiji fevdalno-kapitalistična diktatura, kakršnih imamo v Evropi že več.
Socialna demokracija in organizirano delavstvo mora v tem opas-nem trenutku pričeti z novo ofenzivo. Krize znižavanja plač ne more odpraviti, niti ne malenkostno po-življenje gospodarstva. Kriza je tako ogromna, da ne morejo zadoščati’ navidezne reforme, koncesije, marveč je treba praktičnega dela, ki se naj usmeri za socializacijo temeljne industrije in velebank; nadalje je naloga socialne demokracije. najostrejši boj proti redukciji plač in poslabšanju socialne zakonodaje.
Socialna demokracija zahteva zaraditega predvsem plebiscit ali ljudsko glasovanje o zasilnih nared-bah. Narod sami naj pove, če mu je prav, da se znižujejo plače, da se rušijo kolektivne pogodbe in odpra-
vi	že uvedena socialna skrb. Desničarsko diktaturo bo premagalo le sklenjeno delavstvo. Proti državi bogatih za državo naroda; proč z diktaturo, pa bodi ta Hitlerjeva ali Papenova.
Boj velja za demokracijo in socializem!
Anglija posreduje med Nemčijo in Francijo
Enakopravnost Nemčije v oboroževanju.
Anglija povabi v Ženevi, ko se bodo sestale 23. t. m. prizadete države na posebno konferenco, v kateri bo na predlog Macdonalda posredovala med Francijo in Nemčijo. Po tem predlogu se prizna Nemčiji enakopravnost v oboroževanju, mora pa počakati na razorožitev drugih držav, ki pa se morajo obvezati,
da izvedejo razorožitev v mnogo večjem obsegu kakor je bila dose-daj namera. Francija temu izhodu najbrže ne bo delala zaprek. Nemčija se pa še ni odločila, ali se te konference udeleži ali ne. Francija pa stoji na stališču, da mora to vprašanje rešiti predvsem Društvo narodov.
Stresa
ne bo rodila uspeha.
Konferenca v Stresi ima r„ešiti srednjevzhoduo Evropo. Tako so razglašali gospodje, ki ^so to konferenco organizirali. Srednje in vzhodnoevropske deželice so vse finančno na slabih nogah, dolžne so in s svojim gospodarstvom ne morejo nikamor. Zaraditega je zanje potrebna pomoč, ker sicer ne bodo mogle izpolniti dolžnosti, ki jih imajo do bivše velike antante. Predvsem sta interesirani na tem vprašanju Francija in Anglija. Javnost je pričakovala konferenco skeptično in smatrala jo je kvečjemu za pripravo za svetovno gospodarsko konferenco.
Te dni se je pa dosegel v mešanem 1 odboru konference načelni sporazum sporazuma poljedelskih držav. .Najaktualnejše vprašanje, pravijo, je revalorizacija žitne cene in ustanovitev žitnega fonda.
To so res prvi obrisi sporazuma
—	trgovskega značaja.
Predpogoj za uspeh te konference je pa finančna pomoč tem1 deželam. V agrarni centralni fond bodo pa prispevali deloma trgovci od svojih skupičkov.
Nemčija v ogledalu*)
Ko človek čita več aii manj senzacionalne vesti iz Nemčije o uličnih pobojih, demonstracijah, sodnih razpravah, pregovorih raznih parlamentarnih skupin, velikanskih shodih frontnih bojevnikov v Berlinu in katoličanov v Essenu, in če zasleduje poedine poteze nemške zunanje in notranje politike, bo pač dobil pestro sliko o stvareh, ki se dogajajo v Nemčiji, ali dokaj težko mu bo razločiti komponente raznih sil, ki se tu udejstvujejo, in jasno spoznati celokupni položaj, v katerem se Nemčija nahaja.
V	Nemčiji je gospodarska kriza vplivala in vpliva razkrajajoče na vse družabne sloje. Delavstvo je ne le razcepljeno v razne politične stranke, ampak močno oslabljeno in zaenkrat ne predstavlja nikakšnega nevarnega političnega faktorja. Zaposleno delavstvo, ki edino ima pro-bojno moč, se pod pritiskom milijonov že dolga leta brezposelnih, v strahu za svojo lastno eksistenco, ne upa podvzeti značajnejših gospodarskih, karnoli političnih bojev.
Z druge strani nemško meščanstvo izgublja vse bolj vero. da se privatno gospodarstvo izvleče iz te krize z lastnimi močmi, in deloma beži od tega sistema nevede natančno kam. Tu opažamo dve struji: prva še upa, da z raznimi prehodnimi merami dočaka konec krize brez osnovne spremenitve gospodarskega reda; druga trdi, da tako ne gre dalje in da je treba podvzeti radikalne mere. Seveda so v teh merah mnenja zelo različna in dokaj meglena. Semkaj spadajo vse tendence, če začnemo od podržavlje-nja bank in uredbe avtarkije, pa do popolnega državnega socializma. Seveda ta vrsta socializma nima ničesar skupnega z onimi socializmom1, za katerim stremi razredno zavedno delavstvo. Osnova in smer sta jim različna.
Nemško meščanstvo je v Briinin-govi vladi imelo vodstvo z jasno konservativno tendenco; medtem pa ko je Brtining vedno povdarjal, da so vse mere, s katerimi se njegova
*) Članek je bil napisan pred razpustom parlamenta v Nemčiji, kljub temu pa zato ni nič mani aktualen.
Nadaljni shodi v strokovnem tednu v Mariboru.
Lep razmah svobodnih strokovnih organizacij. — Sijajno obiskani shodi.
vlada bori proti krizi, prehodnega značaja,, izgieda, da se Papenova vlada — kljub temu, da se naziva konservativno — podaja vse več pod vpliv struje bolj preobražajnega značaja. Iz te struje, izgieda, da izžareva izvesten vpliv na del kabineta, in sicer na grupo okoli generala von Schleichera. Prvič so se pokazala ta protislovja v vladi pri deba'ti o vladinem gospodarskem! programu, Schleicher je baje med ostalim zastopal mnenje, da je treba podržaviti banke in veleindustrijo ter pripraviti Nemčijo na avtarkijo.
Papenova vlada se odlikuje preveč z naravnost neverjetnim diletantizmom, da bi se znala jasno opredeliti in smotreno izdelati svoj politični in ekonomski program. Naj omenim' le Papenove improvizacije v Ženevi: med ostalim idejo o fran-coskc-nemškem sporazumu in pa o sporazumu šestih velesil, med katere je pač uračunal Japonsko, ne pa Zedinjenih držav severne Amerike, kljub temu, da od poslednjih končno zavisi vprašanje nemških reparacij. Naj omenim sedanjo akcijo o pre-osnovi nemške vojske, ali pa na ekonomskem polju povišanje carin in uvedbo kontingentov.
V	eni stvari pa je vendar razčistila situacijo. S tern, da odkrito in konsekventno ter z naj večjo brutalnostjo zastopa in namerava zastopati kapitalistične interese, pospešuje jasneje opredelenje front med kapitalističnimi in proletarskimi sloji raznih strank, posebno pa centruma.
Parlamentarni pregovori se vodijo sedaj oficijelno le med centrumom in nacionalnimi socialisti. Ali Papen je odločen, da ne prepusti vlade parlamentarni večini, ki bi se zedinila na nekem negativnem programu, ali pa, ki bi postavila le delen pozitivni program. Ker pa so nasprotja raznih struj katoličanske in nacionalistične stranke v njihovi današnji obliki zelo velika, Papen ne računa, da bodo v stanju, da postavijo ta^ program, ki bi zamogel odgovarjati celokupnim interesom nacionalne in imperialistične Nemčije, in zatorej je prepričan in se pripravlja, da ostane delj časa na vladi. Tudi slučaj smrti sedanjega predsednika nemške republike ne bi bistveno izpremenil položaja.
Nikakor pa ni misliti, da bi nacionalni socialisti prišli na vlado s pomočjo Schleicherja in Papena. Razlike razvoja fašizma v Italiji in v Nemčiji so ogromne! Predvsem je fašizem prišel na vlado v Italiji, ko še ni imel mas za seboj, medtem pa, ko nemške mase, organizirane pri nar. soc., predstavljajo za Nemčijo nevarnost, katere se Papen in Schleicher prav dobro zavedata. Ni torej čuda, da Papen ostentativno favorizira Stahlhelmovce in da se govori o ustvaranju neke nove stranke, ki naj bi bila vladina. V tem smislu izgleda, da je vlada začela pripravljati teren, kajti znani nemški žurnalisti, kot Theodor Wolff,
Angelo Cerkvenik:
ROSA. 65
(Povest.)
Vsa izmučena je zaspala. Bojo. je bedel ob njeni postelji in loteval se ga je skoraj strah. Neka čudna sila ga je vlekla, da bi šel še to uro kamorkoli ... Že se. je oblekel, ogrnil si površnik, se pokril, hotel oditi, ko je Tanja zastokala:
— Ostani... Rosa te bo vzela ... Z mrzlimi, koščenimi rokami te bo objela...
— Ali sem zblaznel? Zdaj ob tej nočni uri ven! In Tanjo naj pustim samo?
Prestrašil se je. Ali je pri čvrsti pameti? Ali se ni tudi njega že lotila mrzlica?
Zjutraj je bila videti Tanja zdra-vejša in čvrstejša. Odpotovala sta z jutranjim brzecem. Vlak je drvel preko enolične in ^olgočasrve planjave, po pokrajini, pokriti le tu in tam z nizkimi holmički.
V	obeh je bilo neko čudno pričakovanje.
— Srečna sem. Bojo. Zdi se mi, da me tam čaka odrešenje.
Med strokovno organiziranimi delavci v Mariboru se ta teden, ki je določen za poglobitev in razmah strokovnega organiziranja, opaža živahno vrvenje. Vsak dan se vrši par shodov poedinih strok, ki so vsi dobro obiskani. Na teh shodih in sestankih razpravljajo delavci o zboljšanju svojega gmotnega položaja, o razširjenju strokovnih in kulturnih organizacij ter delavskega tiska. Poleg določenih referentov se udeležujejo skoro na vsakem sestanku debate tudi poedini delavci, kar najbolj dokazuje zanimanje delavstva za strokovni pokret.
Shoda občinskih delavcev in frizerskih pomočnikov.
Minuli torek zvečer se je vršil v dvorani Delavske zbornice shod občinskih delavcev, katerega so se udeležili skoro vsi občinski delavci. Zborovanje je otvoril in vodil s. Dvoršak, o položaju občinskih delavcev in o nalogah strokovnih organizacij, delavskem' tisku itd., pa je poročal s. Petejan, ki je žel za svoja izvajanja obilo odobravanja. Zborovalci so zlasti obsojali visoko povišanje najemnin v mestni šoferski hiši, ki je bila zgrajena predvsem za mestne uslužbence in bi torej morale biti najemnine nizke. Z novim povišanjem najemnin v tej hiši pa je mestna občina indirektno reducirala plače svojim1 uslužbencem, ter dala slab vzgled tudi hišnim lastnikom.
Po shodu občinskih delavcev se je vršil istotako v dvorani Delavske zbornice sestanek brivskih pomočnikov. Številni navzoči so pazno sledili govoru s. Petejana, nakar se je vršila debata, katere se je udeležilo več brivskih pomočnikov, nakar je predsednik s. Knez zaključil lepo uspeli sestanek.
Zborovanje kovinarjev, obla-lilskih delavcev in privatnih nameščencev.
V	sredo so se vršili trije sestanki, in sicer: kovinarji so zborovali ob 14. uri v gostilni »Pri vodovodu«
glavni urednik Tagblatta in pa berlinski dopisnik »Frankfurter Zeitung« Kirch se že začenjajo zavzemati za Papenovo vlado.
Nad celokupnim razvojem lebdi strah pred prihodnjo zimo in pred eventualnostjo, da bi Nemčija ne zamogla takoj in primerno profitira-ti pri eventualnem! izboljšanju svetovnega gospodarskega položaja. Zaenkrat se tolažijo z optimizmom, katerega morda celo v sporazumu z vlado podpira v svojem poslednjem poročilu g. Wagemann, vodja instituta za raziskovanje konjunkture.
Vladimir Nefkin.
V	Linču sta sedla v avto, ki ju je zapeljal skozi mesto čez most proti Postlingbergu. Prav pod samim vrhom: je stala dr. Springerjeva vila. Avto se je ustavil pred zaprtimi glavnimi vrati. Tanja je radovedno zrla v okna vile. Zazdelo se ji je, da je v prvem nadstropju na verandi uzrla znan obraz — ženski obraz ... Ta obraz ... tako zelo znan obraz...
V	srcu jo je zaskelelo.
— Ah, Rosa ... Rosa ... nijiče drugi! Ali si jo videl, Bojo?
— Kaj, Tanja?
— Na verandi je bila. Samo za bežen hip se je prikazala. Njene oči... Ne, nič je ne more prepričati, da se je zmotila. Samo ona ima takšne oči! Bojo, si jo videl?
Boju je leglo nekaj težkega na srce, vendar pa se je smehljal. Skušal je zatreti v sebi tesnobni občutek.
— Saj sem tudi jaz gledal na verando, pa nisem nikogar videl...
In vendar se.;mi^ je zdelo, da je videl obrise znane postave, lik znanega obličja. Je res videl ali se mu je le sanjalo?
Nenacjno je pomislil: Tanja ima mrzlico; blede se ji.
na Teznu, oblačilski delavci ob 19. uri v svojem društvenem lokalu v Frankopanovi ulici, privatni nameščenci pa ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Referirali so na sestanku kovinarjev s. Petejan, na sestanku oblačilskih delavcev s. Eržen, pri privatnih nameščencih pa s. Pfeifer iz Zagreba in dr. Reisman. Vsa tri zborovanja so bila dobro obiskana, zlasti pa so privatni nameščenci napolnili dvorano do zadnjega kotička. Gremij trgovcev v Mariboru je namreč baš te dni pozval vse trgovce, da naj opozore svoje trgovske nameščence, da si čimpreje nabavijo »Delavsko knjigo«. Ta poziv trgovskega gremija je izšel očivid-no zaradi nepravilnega tolmačenja novega obrtnega zakona. Čeravno so določila tega zakona povsem jasna, se je hotelo s strani trgovskega gremija povdariti, da trgovske pomočnike ni smatrati za višjo trgovsko osobje in da jim radi tega ne pripadajo ugodnosti n. pr. dopusti, odpovedni rok, odpravnina itd., kakor to določa obrtni zakon. Zveza privatnih nameščencev, ki se ves čas bori za zboljšanje položaja svojih članov, je tudi topot takoj sklicala zborovanje, da pravočasno informira trgovske nameščence o njih pravicah in s tem prepreči izigravanje zakona. Iz globoko zasnovanih referatov s. Pfeiferja in dr. Reismana so navzoči posneli, da je postopanje trgovskega gremija nepravilno in povsem nezakonito. Izmed navzočih, ki so vsi vehementno odobravali izvajanja referentov, se jih je večje število včlanilo v »Zvezo privatnih nameščencev«.
Tudi stavbinski delavci in SelezniCarJi so zborovali.
V	četrtek so zborovali ob 18. uri stavbinski delavci v Delavski zbornici, na verandi pivovarne »Union« t>a ob 19. uri železničarji.
Stavbinski delavci so se zbrali v velikem; številu ter sklenili, da bodo razvili med svojimi sotrpini agitacijo za skorajšnjo ustanovitev organizacije stavbinskih delavcev v Mariboru. Sestanku je predsedoval s. Kramberger, referiral pa je s. Petejan.
Tudi shod železničajev je bil lepo obiskan. Iz poročila centralnega tajnika s. Stankota iz Ljubljane, ki je v svojem1 referatu iznesel bedno stanje železniških delavcev in uslužbencev, je bilo razvidno, da so železničarji v poslednji dobi zgubili domala vse svoječasno pridobljene pravice. Številnim protestom, intervencijam in zahtevam, ki jih je predložil Savez železničarjev Jugoslavije, železniški upravi, se ne ugodi. Organizacija nacijonalnih železničarjev,
— Moj Bog, kako dolgo moramo čakati!
Avto je trobil. Šofer je stopil z avtomobila in močno pozvonil. Nekdo je odprl vežna vrata in jih zopet naglo zaprl. Samo pomahal jim je, naj počakajo.
— Čudni ljudje! je zamrmral Bojo.
V hiši je bilo vse narobe.
Hišniku so zapovedali, naj počaka.
V Springerjevi sobi je stala, vsa bleda. Rosa.
— Sestra Rosa, kaj vam' je?
Zaman je skušala najti besedo...
— Zunaj so...
Dr. Springer je pogledal skozi okno in ju zagledal.
— Nepojmljivo! Kako sta mogla zvedeti za naju!
— Ne razumem! Dajte mi žličko ciankalija! Spila ga bom!
Kaj bosta rekla, je mislila, kako bosta gledala na to moje početje? Ali ne bosta mislila, da sem se le delala lepšo in" tfaljŠo. nego sem v resnici? Kaj naj storim?
— Ne razburjajte se! V svojo sobo pojdite in ležite! Napravil bom vse. kar se bo sploh dalo ukreniti...
ki kaj rada povdarja, da se v njenih vrstah nahaja 30.000 železničarjev, pa je čudovito brez moči. Železničarji bodo svoje pravice zamogli iz-vojevati le v močni borbeni strokovni organizaciji, to pa je le Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije. Po izčrpanju dnevnega reda je sklicatelj shoda s. Brenčič pozval navzoče, da se zopet oklenejo svoje strokovne organizacije, nakar je zaključil lepo uspeli sestanek.
Na vsakem zborovanju se je prijavilo tudi večje število novih naročnikov za »Delavsko Politiko« in »Volksstimme«.
Uprizoritev
Cankarjevega t|Hlapca Jerneja in njegove pravice11
se bo vršila v soboto, dne 17. t. m.,
ob 20. uri v dvorani pivovarne Union. Pri uprizoritvi sodeluje tudi godba Glasbenega društva železniških de^ lavcev in uslužbencev.
V	nedeljo, dne 18. t. m., ob pol 10.
uri dopoldne pa se vrši v verandi pivovarne »Union«
SKUPEN SHOD
delavcev vseh strok, s čemur bo letošnji strokovni teden zaključen.
Delavke, delavci, nameščenci, udeležite se polnoštevilno predstave in zaključnega zborovanja.
Kaj je pisal Goring Hindenburgu?
Predsednik nemškega državnega zbora narodni socijalist (fašist) Goh-ring je po razpustu parlamenta pisal Hindenburgu in protestiral proti razpustu. Gohring pravi v pismu, da ima nemška vlada po glasovanju o zaupnici vladi, v pondeljek. 85 odstotkov naroda proti sebi. Vtis imam, da hoče vlada zakriti resnico Vam: in inozemstvu ter ne priznavam; razpusta in ne vlade. — Tajnik \Hinden-burgov je odgovoril, da je razpust parlamenta pravilen, glasovanje parlamenta pa neopravičeno po razpu- i stu parlamenta. In Gohring je pri- ; znal, da se je zmotil.
Koliko velja moderna vojna? Moderna vojna ima nalogo uničiti kar največ dober in ne samo nasprotnih vojnih, marveč sploh vsega, kar je ustvarila družba. Če bi nastala nova svetovna vojna, bi danes izstrelilf 8000 milijonov artilerijskih izstrelkov, d oči m so jih v vojni 187CU71 le nekaj1 tisoč. Izstrelki artilerije v novi vojni bi danes veljali okroglo morda do 10.000 milijard dinarjev neglede na drugi strelski materijah To so grozovite številke!
Kako pojenjuje gospodarska kriza. Na čehoslovaškem so imeli koncem meseca julija 453.294 nezaposlenih, koncem avgusta pa 459.406. Število nezaposlenih se je zvišalo torej v enem mesecu za 6112 oseb.
Obljubiti mi morate, da ne boste napravili nič takšnega, kar bi moglo; usodno vplivati na vaše zdravje!
— Ne pustite me dolgo v neiz-vestnosti!
Hišnik je odprl vhod v vrt in avto se je pomaknil do vežnih vrat.
— Je g. dr. Springer doma?
— Doma je.
— Prosim, javite me! Tukaj imate vizitko.
Hišnik je dobil povelje, naj privede gosta v sprejemnico.
Dr. Springer je bil videti čemeren in zlovoljen.
— Sedite!
— Ali me ne poznate več. gosp. doktor?
— Na žalost še predobro!
— Na žalost?
— Da! Zelo žalostne spomine imam na vas in na ubogo sestro Rt>' so. Vsega ste bili krivi vi in tista vražja Rusinja! Kako ji-,je že ime?
— Tanja, moja žena! }
— Se vam jie-mudik> ženiti še? Se je niste še naveličali? Ste ji s® vedno zvesti?	'	,
*' (Dalje pTihpdnifČJ-jj,
Doma in po svetu.
Zveza slovenskih kmetov. Kakor poroča »Kmetski list«, se je ustanovila nova organizacija z imenom »Zveza slovenskih kmetov«. Banska uprava je pravila že potrdila. Tudi se je že vršil ustanovni občni zbor. Od sedanjih narodnih poslancev sodelujejo pri novi organizaciji gg. Koman, inž. Mrovlje, Cerar, Urek in Klinc. Prvi trije so se osebno udeležili ustanovnega zborovanja, zadnja dva pa* sta opravičila svojo odsotnost. Nova zveza je po svojih pravilih nepolitična, »Kmetski list« pa opozarja, da se bo bavila tudi z važnimi vprašanji, ki se tičejo kmietske politike, Iz imena se da sklepati, da hoče zveza organizirati samo slovenske kmete. Potemtakem bi mnogo kmetov iz kočevskega okraja v nova organizacijo ne imelo pristopa, kar se ne zdi upravičeno, ker že stoletja dele vse dobro in slabo s svojimi slovenskimi sosedi. Če pa imena organizacije ni tako razumeti, potem je pristavek o »slovenskih« kmetih neresen.
Obsojeni komunisti. V Beogradu je bilo pred sodiščem za zaščito države zopet obsojenih več komunistov zaradi komunistične propagande. Med njimii: Čedomir Vasovič na tri, Živorad Gjurič na tri, Vojko Majkič na eno, Dragotin Martinovič na eno, Dragiša Rajkovič na eno leto zapora in na petletno izgubo državljanskih pravic. Osem obtožencev je bilo oproščenih.
»Pohod«. Te dni je izšla v Ljubljani prva številka časopisa »Pohod«, ki izhaja enkrat tedensko. Ta časopis sicer prinaša na uvodni strani članek pod naslovom »Kdo smo?«, Iz uvodnika pa ni razvidno, ali bo »Pohod« usmerjen v Rim ali v Berlin? Le to je jasno, da v Jugoslaviji ni primernega mesta za »Pohod«.
Major Pabst je zapustil Avstrijo in se naseli v Berlinu. Tam ga rabijo. ker ga v Avstriji ne marajo.
Dr. Kramaf Karl je obolel. Biva v Hochstadtu ob Iseri. Njegovo stanje se je poslabšalo. Dr. KrarnaF je čehoslovaški poslanec ter je pred vojno in med vojno bil preganjan zaradi vseslovanstva. Te dni so ga prepeljali v Prago. Kramar je poročen z neko bogato Rusinjo, plemkinjo, ki je imela v Rusiji ogromna hosestva. Sovjeti so ta posestva za-PlenrlkoKramar je najodločnejši nasprotnik boljševikov.
Stanovanjsko stavbstvo na Čeho-siovaškem. V letih od 1919 do 1931 so na Čehoslovaškem zgradili s posredovanjem države, občin in javnih korporacij 31.131 stanovanjskih hiš s 94.591 stanovanji. Skoraj polovico stroškov je kreditirala država. Vsi stroški za te hiše so znašali 6749 milijonov Kč.
Nemški kmetje se upirajo izterjavam. V nemškem mestecu Kellings-hausen je bila odrejena prisilna prodaja kmetiškega posestva. Zbralo se je pa okoli 2000 kmetov, ki so napadli policijo s kamenjem. Policija je streljala, več oseb ranila in razgnala množico, vendar se prodaja ni mogla izvršiti, ker ni bilo kupcev.
Morilec francoskega predsednika republike Doumerja, ruski emigrant Gorgulov, je bil dne 14. t. mi usmrčen.
Gandhi je sklenil pričeti v zaporu z gladovno stavko zaradi odločbe v sporu med Muslimani in Indi. Stavko prične 20. t. m. Vlada se boji njegovega sklepa.
Španija je deportirala 50 monarhistov. Zaradi zadnjega monarhističnega upora v Španiji, ki ga je vodil general Sanjurjo, je bilo odvedenih 50 monarhistov v pregnanstvo, in sicer na otok Villas Ilisme-ras. Med deportiranci je tudi sin generala Sanjurja.
Argentinija vstopi zopet v Društvo narodov, kakor je izjavil nje zunanji minister.
Med Paragvajem in Bolivijo je Izbruhnila prava vojna. Bolivijanci so prešli v ofenzivo in zavzeli dve blesti. V okolicit Gran Chaca je v teku velika bitka, v kateri bolivijska aftilerija ljuto obstreljuje Paragvajce postojanke. Paragvajci so se °brnili na Društvo narodov za po-
sredovanje. Društvo narodov pa. kakor vemo, nima v takih konfliktih mnogo več učinka kakor »blažev že-gen«.
Tovarne gorijo. V petek, dne 9. t. m., je v Frohnleitnu pri Grazu pogorela Mahr-Melnhoffova tovarna za lepenko, predvsem' skladišče. Škoda znaša 100.000 šilingov. V Malmedyju v Belgiji je pogorela največja belgijska tovarna papirja Steinbach. Škode je več milijonov frankov. V Olomucu na Moravskem je pogorelo veliko skladišče kolopijalnega blaga. Obstojala je nevarnost za vse mesto, ker se je v skladišču nahajalo več vagonov s polnimi bencinskimi tanki, ki se jih je pa še posrečilo odstraniti, preden so eksplodirali. Škoda znaša več milijonov.
Stara ladja s 156 delavci se je potopila. V Newyorku so na stari ladji »Observation«, ki je služila za prevažanje delavcev preko morskega kanala, med vožnjo eksplodirali kotli. Med silno detonacijo se je ladja pogreznila. Rešilni čolni so polovili 37 trupel, oni, ki pa so ostali pri življenju, so skoraj vsi več ali manj poškodovani in hudo opečeni od pare, tako da jih bo malo ostalo pri življenju. 15 oseb pogrešajo.
Žalostna resnica.
Živimo v času gospodarske krize, pomanjkanja dela in delavskih odpustov. Žalostno je v tem času opažati, da mnogi brezposelni lesni delavci nimajo nobene pravice do brezposelne podpore in tavajo okoli brez vsake pomoči. Žalostna resnica pa je, da so si lesni delavci marsikaj sami krivi. Zato niti v času konjunkture ni mogoče urediti delovnih pogojev tako, kakor bi to bilo potrebno. Glavni vzrok slabih razmer je ta, ker je med lesnimi delavci opažati premalo zanimanja za strokovno organizacijo. Značilno je, da tisti, ki so še malo ali pa nič prispevali za strokovno organizacijo, čez njo zabavljajo in očitajo, da zahteva organizacija samo denar od delavcev. Zmerjajo pa tudi funkcionarje, ki delajo, da-si sami niti z mezincem ne ganejo, še manj pa, da bi se udeleževali dela v organizaciji. Prispevke plačevati jim je preveč, toda za razne druge stvari trositi denar in si kvariti zdravje se jim pa zdi zelo pametno. Prosto zabavljanje in kritiziranje o stvareh, o katerih nimajo pojma, se jim zdi velika modrost, da bi se pa oprijeli strokovne organizacije, da bi v njej delali in svoje prispevke redno plačevali, da bi s tem sebi in drugim1 zagotovili zaslombo in pomoč v slučaju potrebe, za to nimajo smisla. Kadar pa zadene take delavce usoda brezposelnosti ali pa kaka druga neprilika, tedaj pa so ravno oni tisti, ki najbolj jočejo.
Najhujše na stvari pa je to, da tvorijo taki lesni delavci največjo oviro pri vzpostavljanju rednih delavskih razmer in da postajajo obenem tudi rušilci doseženih uspehov. Za kako pametno akcijo so vsled svoje omejenosti le težko dostopni. In ravno tako, kakor najrajši pasivno čakajo in so potem še nejevoljni, če uspehi niso zadostni, so vedno med prvimi, ki ob dani priliki ponujajo za vsako ceno svojo moč in se pri tem še izpostavljajo zasmehu podjetnikov.
Vsi lesni delavci naj se zavedajo resnosti položaja in naj ne nasedajo malkonten-tom, temveč naj se oprimejo strokovne organizacije in strokovnega pokreta. Poidite na delo, poučujte svoje sotrpine in jih pridobivajte za organizacijo. Kolikor moči, toliko pravic! Dosledno temu delodajalci preganjajo in šikanirajo delavske zaupnike, čeravno so po zakonu zaščiteni. Strokovne organizacije zatirajo, čeprav je delavstvu pravica po zakonu in celo po ustavi zajamčena pravica, da se .lahko strokovno organizira. Podjetniki dobro vedo, da socijalne zakone lahko izigravajo. Zakaj delajo tako? Zato, ker mi nismo složni, zato, ker nismo organizirani in zato, ker nismo solidarni. Pomanjkanje sloge, solidarnosti in organizacije je dalo povod, da izgledamo kakor obupanec, ki je zažgal lastno streho nad svojo glavo in se tako izpostavil najhujšim nepri-likam. Upadel nam je pogum, glavo smo klonili ter se v tihi resignaciji udali v svojo usodo.
Gotovo se še vsakdo spominja in bo tudi priznal, da je bilo tista leta bolje, ko je bila organizacija lesnih delavcev močna postojanka. Takrat se je človek lahko zganil, če se mu je godila krivica. Res, da tudi takrat ni vse zmogla organizacija, storila pa je mnogo.
Kdo greši nad sedanjostjo in bodočnostjo, nad lastno usodo in usodo naših žen in otrok? Vi vsi, ki stojite ob strani in puščate, da se bori za delavske pravice le mala četica najzavednejših! Ta četica je v polni meri izvršila svojo dolžnost! Mora pa omagati, če je ne podprete vsi! Tej četici stoji nasproti veliko neorganiziranih lesnih delavcev, ki bi združeni bili .lahko moč, ki bi soodločevala v. yseh vprašanjih. Pregnati je treba malodušnost ih priznati si, da tako ne more iti več naprej! AliVeste, da je čakanje tam, kjer se bijejo odločilne bitke, težko izdajstvo? Primoran sem bil, da napišem to žalostno resnico, katera naj lesne delavce malo izresni, ker čas je že!
Bricelj Niko.
Dr. Avg. Reisman:
Delovno pravo v novem obrtnem zakonu.
(Iz predavanja o novem obrtnem zakonu v Strokovni komisiji v Mariboru.)
(Nadaljevanje.)
Delovni čas se sme podaljšati kot pre-kočasno delo v rudarskih podjetjih za 1 uro, v drugih podjetjih največ za 2 uri, če to sklenejo štiri petine delavcev enega podjetja prostovoljno, s tajnim glasovanjem. Glasovanje, ki bi ga izvršil delodajalec s tem, da vpraša za mnenje sam ali po delovodji delavce, ni veljavno in je nedopustno. Pa tudi sklep, ki se izvrši pravilno s tajnim glasovanjem, velja najdalje za 3 mesece. Potem je treba glasovanje obnoviti.
V drugih podjetjih, razen v industrijskih in rudarskih, pa traja delovni čas od 8 do 10 ur in ga določa
Uredba o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic (podjetij) in o delovnem času pomožnega osobia,
izdana od ministra za socijalno politiko in ministrstva za trgovino in industrijo z dne 16. aprila 1929.
Na podlagi te ministrske naredbe pa je izdal ban Dravske banovine naredbo o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v Dravski banovini, objavljeno v »Službenem listu« kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 16. maja 1930.
Iz drugih za delavce važnih zakonov.
Iz zakona o zaščiti delavcev.
Poleg zakona o obrtih velja še tudi v celoti, izvzemši § 13 in t. 1 § 14, zakon o zaščiti delavcev z dne 28. febr. 1922 za pomožno osobje, zaposleno v obrtnih, industrijskih, trgovskih, prometnih, rudarskih in njim podobnih podjetjih, oziroma obratih, ne glede na to, če pripadajo ti obrati privatnim osebam ali javnim telesom.
Ta zakon ima 126 paragrafov, razen tega so bila izdana na podlagi tega zakona še tudi razna tolmačenja ministrstva socijalne politike in pravilniki. Radi pomanjkanja prostora pa objavljamo iz tega zakona le ona določila, ki so za pomožno delavstvo najaktualnejša.
Delovni čas — nadure.
V industrijskih in rudarskih podjetjih delovni čas najetih delavcev ne sme trajati več kot 8 ur na dan, odnosno 48 ur na teden. Industrijska podjetja pa so ona, v katerih je v enem tromesečju povprečno zaposlenih najmanj 15 delavcev.
Ljubljana.
Umrl je minuli teden Miklavž Dolenc, ki je pred leti deloval v ljubljanski mizarski strokovni organizaciji. Sedaj je bil predsednik nove mizarske zadruge v Trnovem.
Maribor.
VPRIZORITEV CANKARJEVEGA »HLAPCA JERNEJA« se vrši v soboto, 17. sept., ob 20. uri v unionski dvorani, na kar vse sodruge in prijatelje delavskega pokreta še enkrat opozarjamo. Nikomur, ki si bo ogledal to vprizoritev, ne bo žal. Da ne bo prevelikega navala pri večerni blagajni, sl priskrbite vstopnice v predprodaji. Dobite jih še v soboto do 15. ure v papirnici Ljudske tiskarne, upravah listov »Delavske politike« in »Volksstimme«, v knjižnici Delavske zbornice ter pri zaupnikih. Vprizoritev bo manifestacija za proletarsko kulturo, zato naj nikogar ne manjka!
Neverjetno. Do zadnjega smo mislili, da si g. župan ne bo upal podpisati 100 odstotnega zvišanja najemnin —- vsaj v šoferski hiši ne —, in vendar so najemniki prejeli danes že obvestila o novi najemnini. Šoferji so v tej stvari naslovili na občinski svet že posebno resolucijo. Zato se bo moral občinski svet na vsak način pečati s tem vprašanjem, še preden stopi povišanje v veljavo. Ta hiša je namreč tako škandalozno in poceni grajena, da jo morajo tudi pristaši zvišanja najemnin videti, preden se potrdi ali ovrže županov sklep. Občinski svet mora tedaj nujno izvoliti posebno komisijo, ki si bo ta stanovanja ogledala in ki se bo zamislila tudi v dohodke in življenje svojih uslužbencev. Isto velja seveda tudi za hiše v Smetanovi ulici.
—k.
Ljubosumnost. Pod naslovom »Nelojalno postopanje strokovne komisije« je priobčil dne 15. t. m. »Mariborski Večernik« kratko vest, v kateri se dopisnik huduje nad Strokovno komisijo, češ, da je ista priredila »Strokovni teden« očitno za to, da bi okrepila svoje vrste in svoj tisk. Še bolj hud pa je zaradi tega, ker je na sestanek Privatnih nameščencev, ki se je vršil minulo sredo, povabila Strokovna komisija tudi člane drugih nemarksističnih organizacij. Vse to skupaj baje spominja docela na strankarsko demagogijo pred 6. januarjem 1929. Po njegovem' mnenju to dejanje ni nesebično zavzemanje za interese delavcev in nameščencev, temveč čisto navadna agitacija za okrepitev marksizma. Vse to ugotavlja dopisnik »Večernika« »post festum« za v bodoče. — Mi pa ugotavljamo, »da se ne pozabi«, da svobodne strokovne organizacije niso nikdar zanikale, da so ideološko usmerjene marksistično. Tega niso zanikale svobodne strokovne organizacije niti za časa Avstrije, ne pred
6.	januarjem 1929 ifi tudi v bodoče ne nameravajo tega stiJHti. Če je to prav dopisniku »Večernika«. ki se skriva za urednikovim imenom, je manj važno. Važno pa bi bilo, da bi nam pojasnil, kaj bo ukrenil sedaj.
ko smo kar javno potrdili njegovo domnevo, da so svobodne strokovne organizacije marksistične? — Razpravljati o tem, kdo se sme udeležiti javnega shoda, bi bilo smešno. Še manj pa je kriva Zveza privatnih nameščencev, če se njenih sestankov udeležujejo tudi člani nemarksističnih organizacij. Zanimalo nas bi k večjemu to, kaj misli dopisnik z na-migavanjem, češ, da je Kljub dogovoru vabila »Strokovna komisija« tudi druge člane nemarksističnih strokovnih organizacij. Morda nam pojasni člankar, kdaj, kje in s kom je bil ta dogovor sklenjen?
Pevski odsek pekov sporoča, da priredi dne 8. oktobra t. 1. svoj letošnji izlet v Zagreb. Kdor se hoče vožnje udeležiti, naj se javi do 25. t. m. pri predsedniku s. Bratuši, Taborska ulica 2. Istotam se dobe vse nadaljnje informacije.
Priglasitve za gledališki abonma se sprejemajo vsak dan pri gledališki blagajni, in sicer ob delavnikih od 9. do pol 13. ure ter od 15, do 17. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do pol 13. ure.
Ustavljeni sezonski progi Reka-Radva-nje. Občinstvo se obvešča, da je Mestno avtobusno podjetje v Mariboru z današnjim dnem ustavilo obratovanje na sezonski progi Maribor-Reka in Maribor-Radvanje, gostilna Hoste. Nadaljnja zveza s Pohorjem je mogoča vsak dan z odhodom iz Maribora gl. kolodvor ob 6.00, 11.30 in 16.15, iz Glavnega trga ob 6.10, 11.40 in 16.25 do Hoč, a z Mariborom z odhodom iz Hoč ob 8.15, 14.00 in 19.15.
Ljudska samopomoč v Mariboru se je preselila s svojo pisarno na Grajski trg št. 7-1 (nad Scherbaumo-vo pekarno).
Delavci in nameščenci jedo tamo v Javni kuhinji na Slomškovem trga št. 6.
Celje.
Plenarna seja odbornikov in zaupnikov svobodnih organizacij v Celju se bo na pobudo podružnice »Svobode« vršila v soboto, 17. t. m., v Delavski zbornici ob 20. uri zvečer. Razpravljalo se bo o ustanovitvi delavske šole in o predpripravah za anketo glede odpomoči brezposelnim.
Ustanovitev gledališkega odseka »Svobode«. Odbor »Svobode« je predložil članskemu sestanku, ki se je vršil preteklo soboto med drugim tudi predlog, da se ustanovi tudi v Celju, po vzoru ljubljanskega Delavskega odra, gledališki odsek. V začetku se bo organiziral dramatični tečai. ki naj nudi diletantom primerno teoretično na-obrazbo o gledališki umetnosti. Iz tečaja bi se potem organiziral gledališki odsek, ki bi še v letošnji zimi predvajal nekaj primernih predstav. Predstave se bodo vršile po povsem novem sistemu, pri katerem je zlasti kolektivni nastop novost, ki bo tudi v Celju vzbudil zanimanje ljubiteljev gledališke umetnosti. Tečaj bo vodil s. Skoberne, ki je že pri večih nastopih, zlasti pri ustvaritvi govornega zbora in lanskega prosvetnega večera pokazal veliko pedagoškega čuta in obširnega znanja v tej panogi. Interesentje in interesentke, ki imajo veselje za gledališko umetnost in ki si hočejo prisvojiti v tej panogi temeljitega znanja, naj se prijavijo odboru »Svobode« ali pri naši celjski upravnici Danici Svetkovi v Delavski zbornici. Ker se bo pričel tečaj že prihodnji teden, naj s prijavo ne odlašajo.
Anketa o brezposelnih. Po informacijah, ki smo jih dobili na tukajšnjem magistratu, namerava rrtestno načelstvo sklicati za prihodnji torek ali sredo anketo, na kateri naj bi se izvršilo posvetovanje, na kak način bi se dalo organizirati najuspešnejšo
pomoč brezposelnim, katerih število v Celju in okolici stalno narašča. Na anketo bo povabljena tudi okoliška občina in zastopstva delavskih in karitativnih organizacij. Vabljeni bodo tudi zastopniki delodajalskih udru-ženj in posebej zastopniki večjih tovarn. Za anketo vlada med delavstvom, zlasti med brezposelnimi, veliko zanimanje. To je razumljivo, če pomislimo, da je pred durmi zima, ki bo vsekakor huda šiba za vse, ki ne bodo imeli dela, ne zaslužka. O poteku ankete bomo podrobno porogali.
Geslo celjske Javne kuhinje je:
Cena in dobra hrana,
naša najboljša je reklama!
Hrastnik.
Priprave za ustanovitev »Deto-Ijuba«. V nedeljo, dne 4. t. m., smo imeli v lokalu »Svobode« II. predavanje o vzgoji mladine. Predaval je s. Pelikan iz Maribora. S. predavatelj je napravil globok vtis na navzoče starše, ko je prikazal napačno vzgojo otrok po današnjem vzgojnem' sistemu in orisal vzgojne metode delavskih pedagogov. Za svoja izvajanja je žel vsesplošno priznanje in se mu je sodr. Beutl v imenu vseh navzočih zahvalil. Po končanem predavanju je mladinski pevski zbor pod vodstvom s. Beutla zapel pesem »Bratje le k solncu svobodi« v slovenskem1, nemškem in esperantskem jeziku. Želimo, da se nam zbor predstavi v kratkem s kakšnim koncertom. Zbor šteje 60 ljubkih delavskih otrok in zasluži s. pevovodja vse priznanje za svoj vsakodnevni trud, da bi naše malčke izuril v petju, ravno tako sodr. Rancinger, ki študira z otroki razne recitacije. Zal da s. Saurič, režiser, še ni naštudiral z otroci kakšno igrico, za katero bi mu bili otroci in vsi kulturno misleči delavski starši zelo hvaležni. Upamo, da se v kratkem poprime tega dela. Po odhodu otrok se je izvolil pripravljalni odbor za ustanovitev del. društva »De-toljub«. V odbor so bili izvoljeni ss.: Kellner Alojz, Vračun Franc, Fani Koritnik in Lojzka Maurer. S. Pelikan nam je še dal razne nasvete, za katere smo mu zelo hvaležni; pravila so že vložena in upamo, da bodo tudi v kratkem potrjena. Zanimanje med starši za to društvo je vsekakor veliko in upamo, da bo društvo rodilo uspehe. Pozno smo uvideli, da je treba vzgojo naših otrok vzeti v lastne roke. Priporočamo, da se delavstvo tudi v drugih krajih zgane in začne zanimati za vzgojo svoje mladine. »Svoboda«, strok, organizacije in vse druge del. organizacije simpatično pozdravljajo ustanovitev novega društva, ker se zavedajo, da bo od tega imelo uspeh vse del. gibanje. Težave so v tem, ker nas tlači gospodarska kriza. Sedaj se je obrat v naši steklarni skrčil tako zelo, da delamo samo 6 dni v mesecu. Preko 120 pom. delavcev in delavk pa je odpuščenih. Ali naši agilni sodrugi ne klonijo. To se vidi v napredovanju vseh del. organizacij in v našem lokalu, kateri je dan za dnem zaseden, kjer se vrste razne
seje, sestanki, vaje itd. V letošnjem letu bomo zopet priredili 6 mesečni izobraževalni tečaj in če bomo tako delali naprej, potem smo Hrastničani lahko ponosni. Zato kličemo vsem sodrugom in sodružicam, podprite vaše agilne sodruge s tem, da če vas pokličejo na seje, sestanke, predavanja, da se polnoštevilno odzovete in tam povete vaše mnenje. Le tako bo mogoče, da se otresemo more, ki nas tlači in izmozgava. Funkcionarjem pa naj bo v zadoščenje to, da vidijo, kako naše vrste rastejo iz dneva v dan. Zato proletarci, kvišku glave in naprej po začrtani poti do končnega cilja! — Družnost!
Jesenice.
Vendar kopališče na Jesenicah,
Ni še dolgo tega, ko smo poročali, da na Jesenicah ni kopališča, kar je v veliko škodo vsemu mestu in okolici. Te dni so se pa razširile po mestu vesti, da bo vendar nekaj s kopališčem. Bivši jeseniški župan in veletrgovec g. Andrej Čufer je baje dobil izgotovljene načrte za tako moderno letno kopališče, ki bi ga postavil oz. zgradil na svojem zemljišču za bivšo Kumrovo hišo v dolinici Jamasnici. Prostor je precej primeren, dasi je oddaljen od Save, Javornika, Borovelj:	vendar leži
stran od ceste, pod hribom in kar je glavno, proč od tovarniških poslopij, kjer bi dim vedno kvari! vodo in zrak. Zgrajen bo menda bazen v obsegu 40 krat 25 metrov, dalje bazen za otroke, napravljene bodo skakalne deske za športnike in celo stolp za skoke. Dalje bo okrog bazena do 50 kabin, terase za sončenje, buffet in vse kar le moderno letno kopališče potrebuje. Ker jeseniški vodovod nima dovolj vode in bi bila tudi predraga, bodo črpali vodo za to kopališče iz Save. Napeljana bo voda med betonskimi ploščami, da se bo tako primerno segrela. To gretje vode bo potrebno, ker je Sava v teh krajih zelo mrzla. Sesalke bodo črpale 600 metrov vode na minuto. Če bo kopališče primerno zgrajeno, tako kakor se vsaj obljublja, in če bodo k temu še cene zmerne in primerne zaslužku jese-| niškega delavstva, ki tvori večino prebivalstva, bo to kopališče pomenilo velik korak naprej v razvoju jeseniškega mesta. To je prav in potrebno. Pripominjamo pa, da kljub vsemu občina ne sme pozabiti na vodovod, ki še vedno ne deluje in je voda še vedno po cel dan zaprta. Niti za kavo in juho je ni! Stopili so v akcijo spet korci in čebri ter seveda studenci in vodnjaki. To mestu ni v čast, še mani v korist.
Nesreča na kolodvoru Slovenski Javornik se je pripetila v soboto, dne 3. t. m., zvečer pri zadnjem' vlaku, ki prihaja iz Ljubljane. Obratni blagajnik K1D, Rizzolli, z
Šolske torbice
in nahrbtnike, denarnice za kovan denar nudi v veliki izbiri samo
I. KRAVOS
Aleksandrova cesta 13
Javornika, se je pripeljal s tem vlakom iz Žirovnice in hotel izstopiti na Javornik.u. Izstopil je pa prehitro, ker se vlak še ni ustavil. G. Rizzolli je padel tako nesrečno, da je prišel z nogo pod kolesa in mu je vlak odrezal nogo nad gležnjem. RizzolJija so prepeljali takoj v bolnico Bratovske skladnice na Jesenicah, potem pa v splošno bolnico v Ljubljano.
Opozarjamo vse cenj. čitateije našega lista na današnji oglas tvrdke Krašovec.
Ptuj.
»Hlapec Jernej«. V nedeljo ob 14. uri uprizori v tuk. gledališču ljubljanski govorni zbor »Svobode« Cankarjevega »Hlapca Jerneja«. Je to Cankarjevo delo nenadkriljivo in je sveta dolžnost vseh naših proletarcev, da posetijo to prireditev in spoznali bodo, kdo so hlapci Jerneji in kakšna je njih pravica.
Iznenadil nas je ukrep centralnega vodstva »Kodesa«. s katerim se likvidira naša zadružna prodajalna. Objektivno povedano, razmere so prinesle, da je prišlo tako daleč, vendar kljub posmehovanju naših nasprotnikov to ne bo uničilo zadružne ideje. Dokazali bomo, da so še tu borci za gospodarsko osamosvojitev delavstva, ki je vzljubilo konzum in ga hoče imeti tudi v bodoče. Zadružniki, pokonci glave! Napake preteklosti naj nam bodo šola prihodnosti. Naj živijo »orači«!
Delavski šport.
Medklubsko dirko priredi podružnica Pobrežje pri Mariboru 1. Delavskega kolesarskega društva za Dravsko banovino v nedeljo, dne 18. septembra t. 1. na progi Pobrežje— Rače—Ptuj—Vurberg—Pobrežje. — Start ob 1. uri popoldne pri pokopališču na Pobrežju. Cilj istotam. Odprto za dirkače vseh podružnic. Po dirki kolesarska veselica v društvenem lokalu, gostilna Kotz pri prosti vstopnini. Istotam: tudi razdelitev nagrad. Istočasno se vrši tudi dirka starih članov na progi Pobrežje— Zgornji Duplek in nazaj, odprto za člane pobreške podružnice. Vsem že dosedaj prijavljenim dirkačem in drugim' članom iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika kličemo prisrčni »Družnost!«
S. K._ »Svoboda« Maribor : I. S. S. K. Maribor 3 : 1 (5 : 1). Na praznik, v četrtek, S. t. m., je odigrala tukajšnja »Svoboda« nogometno prijateljsko tekmo z zgoraj navedenim klubom, ki je najboljši in tehnično najdovršenejši klub Slovenije, ter po ostri, toda lepi igri podlegla s častnim rezultatom 5 : 1 (5 : I). Posebno v drugem polčasu je bila »Svoboda« popolnoma enakovredna prvaku in je njena enajstorica žela priznanje celokupne publike. — V predtekmi je mladina »Svobode« premagala dokaj šibkejšo mladino »Železničarja« s 4 : l. — To nedeljo je mladina »Svobode« podlegla »Rapidovi« s 3 : 2.
m livar obleke
Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuje nuditi
TIVAR OBLEKE
za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti do
najnižjih cenah/
CENA OBLEK ZA GOSPODE.
ZA DEČKE:.................
G A MB ETA OD 11 DO 14 LET:
Din 190--, 240-— do 750-—; Din 200-— do 330’—:
Din 210-— do 270-—;
MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET:.......................
Din 130-— do 150-—;
OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET........................
Din 110*— do 270--^;
RAGLAN:........................................ ■	•	•	•
Din 320*— do 650*—;
HLAČE: .................................................
Din 90‘— do 180*—.
Vrsta Tek. štev.
Pazite na gornjo ceno
Obiščite naše prodajalce v Mariboru:
Jakob Lah, Glavni trg 2
in Veletrgovina
H. J. Turad, Aleksandrova c. 7
pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb/ Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu t Pazite na zaščitni znak in tvor niško ceno: Pazite se pred ponaredbami!
KOLESA
po 1.100"— dinariev
♦ Jesenice, Krekov trg 2
Šivalne stroje
pogreznice, po 2600 Din, z 20 letno garancijo, prodaja
FRANC KRAŠOVEC
Starši, ne pozabite
LJUDSKE TISKARNE, Maribor, Slomškov trg štev. 6.
kupovati za Vaše otroke šolske knjige in ostale potrebščine v papirnici
NAZNANILO
Vljudno sporočam svojim cenjenim odjemalcem, da sem svojo dobro poznano
TRGOVINO
novo renoviral, reorganiziral in zopet otvoril. — Najnovejša moda. Na novo sem nabavil manufakturo, perilo, konfekcijo itd. — Vse bom prodajal po najnižjih cenah. — Potrudil se bom vedno svoje cenj. odjemalce v vsakem oziru zadovoljiti, ter se priporočam za obilen obisk. Z odličnim spoštovanjem
I. N. ŠOŠTARIČ, ml.'
Maribor, Aleksandrova cesta 13.
Naročajte in širite ..Del. PolitiKo“!
Tiska; Ljudska tiakaraa, d. d. t Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak t Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urajuje Viktor Eržen v Mariboru.