P«*tniaa plačama v fotonsa
Katoliški
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7
Polletna naročnina	.	Lir	800
Letna naročnina .	.	Lir	1.500
Letna inozemstvo .	.	Lir	2.500
Poštno ček. račun: štev. 24/12410
Leto IX. - Štev. 41
Gorica - četrtek 10. oktobra 1957 - Trst
Posamezna številka L. 30
Naša dolžnost v meseca oktobra
Odkar so znanstveniki odkrili atomsko energijo, se vsi čudimo, koliko sil je skritih v majhnem atomu in koliko jih je šele v vsej u-stvarjeni materiji, če bi jo mogli razkrojiti! Naše človeške mere so premajhne, da bi mogle to izmeriti. In vendar ni atomska sila največja sila in atom ni vir največje sile. trn a in o še neki drug vir. ki je močnejši kot atom in ta vir največje sile je molitev. Tako je naslovil svojo prekrasno knjigo o molitvi tudi p. Heredia. Z molitvijo smo v posesti večje sile, kot je atomska, saj z molitvijo moremo vplivati na Boga Stvarnika samega, ki je gospodar narave in nadnarave, fizičnega in duhovnega sveta, ter tudi gospodar človeka z vsemi njegovimi Potencami. Z molitvijo moremo zuto doseči, kar hočemo, zlasti moremo izprositi milosti za zveličanje sebi in bližnjemu.
Na to ne smerno pozabiti v tem mesecu oktobru, ko nas Cerkev vatli k opravljanju najmočnejše molitve, ki je rožni venec. Izprositi moramo z njim zveličanje sebi in bli
žnjemu. Apostolstvo molitve nam je zato postavilo kot poseben namen molitve v tem mesecu, »da bi katoličani še naprej z vnemo molili 2a stanovitnost preganjanih vernikov.k Naš domači škofijski namen dopolnjuje splošnega: »Da bi naši verniki v mesecu oktobru redno vsak dan molili sv. rožni venec za preganjane sorojake in. za misijone.a Ko se te dni vsi čudijo človeški iznajdljivosti, ki je zavrtela okrog zemlje umeten satelit, moramo mi katoličani vedeti, da zmoremo še več: z molitvijo lahko preobrnemo tek človeške zgodovine. In to smo danes dolžni tudi storiti. Preobrniti moramo tek zgodovine, da ne bo več šel v ateizme in brez-boštvo, temveč da bo krenil zopet nazaj k Bogu in h Kristusu. Kakor se to zdi čudno in nemogoče, je sila preprosto in resnično. Nasproti sko-ro vsemogočnim silam, s katerimi danes razpolaga brezbožna država v ljudskih demokracijah, razpolagajo katoličani samo z eno, to je z molit vijo, zakaj vse drugo jim je bilo odvzeto. In s to edino silo so močnejši kot njih zatiralci, ki imajo na razpolago držuvo in ves njen aparat. Neki duhovnik v sosedni Jugoslaviji je pred nedavnim takole rekel; »Danes je Cerkev v moji župniji neprimerno močnejša kot je bila n. pr. leta 1938. Tedaj je bil duhovnik tu osovražen, pozneje pa še bolj. Danes je 95 odstotkov ljudi s Cerkvijo in to ne samo oni, ki hodijo k maši, temveč tudi ostali, ki v cerkev ne morejo ali ne smejo.« »Kako ste do lega prišli, da se je položaj tako preokrenil?« so vprašali tistega duhovnika. »Glejte, vse so nam vseli, samo molitve nam niso mogli vzeti. In z molitvijo si danes osvajamo srca.a
Kako čudovita je ta beseda, ki nam izpričuje, da je molitev tista, ki spreminja svet bolj kot atomska energija. Ta more svet uničiti, molitev ga pa gradi in izboljšuje.
Samo ne smemo misliti, da je preganjanje kaj lahkega in brez nevarnosti. Zakaj poleg mnogih, ki se vračajo ali ki so se vrnili, je veliko število otrok, ki rastejo brez krsta in brez vsakršne verske vzgoje. Ti sicer ne bodo komunisti, toda kristjani tudi ne. Zašli bodo v življenjski materializem, za katerega pripravlja znanstveni materializem najbolj ugodna tla. Ravno Praktični, življenjski materializem Je danes največja nevarnost v deželah onstran železrle zavese. V Mark-sove dogme danes le malokdo več Veruje. Toda te dogme puščajo za seboj puščavo duhovnih vrednot, ko
se človek poživini in išče le kruh in igre, užitek in zabavo, tudi če sicer ni komunist. Posebno odkar se je omililo grobo stalinovsko preganjanje Cerkve in vernikov, je postala ta nevarnost še večja. Stalen moralni pritisk in praktični življenjski materializem sta oni sili, ki najbolj ogrožata vero pri ljudeh onstran železne zavese. Vztrajnost v boju zoper to nevarnost je silno težka,, ker tak boj utrudi in se ga človek naveliča.
Zavedati se moramo tega in prav zato še več moliti za vernike onstran železne zavese. Sv. oče je zložil posebno in zelo primerno molitev za Cerkev v molku. Duhovska zveza jo je razmnožila in jo razposlala po župnijah z željo, da bi jo povsod molili v tem mesecu oktobru. Ne bodimo mlačni in nemarni. Preokreniti moramo tek zgodovine. Na razpolago imamo sredstvo za to. Poslužujmo se ga!
Dve krizi
Guv Mollet, ki je bil prvi določen, da reši krizo francoske vlade, je po dveh dneh odložil brez uspeha zaupano mu poslanstvo. Zdi se, da so s tem socialisti definitivno odklonili vsako upanje, da bi v sedanjem položaju kakorkoli aktivno sodelovali v vladi. Predsednik republike se je sedaj obrnil na Rene Plevena, ki je že Štiri leta izven vlade.
V San Marinu je položaj še vedno napet. Stara vlada ne mara popustiti, nova pa prav tako vztraja na legitimnosti, zlasti še po moralnem priznanju s strani Italije. ZDA in Francije. \ samem mestu na trdnjavi se vrše na trgu že burne debate in volilna propaganda, ki jo vodijo soeial-komunisti. ki so še o-stali v zavezništvu. Nova vlada, ki ima svoj sedež na meji v Roveretu, pa je deležna simpatij in simboličnih priznanj od vseh strani.
Po obsodbi Milovana Djilasa
Rdeči režim v Jugoslaviji se je zopet razgalil
V SrtUi&jvi	»e	je	zaklju-
čil proces proti bivšemu jugoslovanskemu podpredsedniku Milovanu Djilasu. Sodišče ga je priznalo za krivega, češ da je v inozemstvu širil »lažne« vesti a jugoslovanski vladi in ostro grajal komunistični režim v svoji knjigi »Novi razred«. Obsodilo ga je na sedem let strogega zapora. Ker pa prejšnje kazni ni še odsedel, so mu prisodili skupno kazen 9 let. Djilas je z rahlim nasmeškom sprejel razsodbo, ki bi se lahko glasila na 20-letno kazen.
Po prečitanju sodniške razsodbe je Djilas dejal: »Protestiram z vsemi močmi proti lažnivemu sistemu s katerim sta jugoslovanski tisk in obveščevalna služba predstavila moje zadržanje pred sodniki v Sremski Mitroviči. Nisem odgovarjal na postavljena vprašanja, razen na ona, ki so bila popolnoma, tehničnega značaja in to zato, ker je bilo javnosti onemogočeno prisostvovati na procesu...«
Milovanu Djilasu so odvzeli vsa odlikovanja, ki mu jih je podaril sedanji režim. Med temi odlikovanje »narodnega heroja«, ki mu ga je podaril sam maršal Tito, odlikovanja »osvoboditve«, »Združenja in bratstva« ter »partizansko zvezdo«, ki si jo je zaslužil v boju proti o-kupatorju. Odvzeli so mu tudi za dobo petih let vse državljanske pravice, ker, kakor pravi razsodba, »ni vreden, da bi v tej doibi bil deležen pravic ostalih državljanov.«
Medtem poroča knjižno založništvo »Metheun« o novi Djilasovi publikaciji, ki bo izšla prihodnjo pomlad pod naslovom »Brezpravna zemlja«. Rokopise te druge Djilaso-ve knjige so pred kratkim prejeli dopisniki založništva »Metheun« v ZDA in so že začeli s prevajanjem. Knjiga opisuje življenje v Črni gori ob času pisateljeve mladosti.
V zvezi z Djilasovo obsodbo je Društvo za obrambo svobode kulture, \ kateri so včlanjeni odlični italijanski kulturni delavci — pisatelji, pesniki, zgodo\ inarji — izrazilo svojo solidarnost z Milovanom Djila-som, ki je bil obsojen samo zaradi svojega osebnega mnenja. Izjavo so med drugimi podpisali Ignazio Silo-ne, Alberto Moravia, Luigi Salva-torelli, Vasco Pratolini. Giancarlo Vigorelli in drugi.
Apel na avstrijsko vlado
Društvu j Aiut'jicai.3 loi deiuocia-tic action«, katerega člana sta tudi vdova pokojnega predsednika Roosevelta in demokratični senator Humphrev in druge vidne osebnosti, so naslovile na maršala Tita pismo, v katerem zahtevajo osvoboditev bivšega podpredsednika vlade Milovana Djilasa. Pismo pravi, da bi izpustitev Djilasa pomenila trdnost režima.
Maršal Žukov v Jugoslaviji
V torek je po morju dospel v Jugoslavijo sovjetski maršal Žukov. O njem menijo, da je pravzaprav glavni gospodar Rusije, bolj kot Hru-ščev ali Mikojan, zato pričakujejo od njegovega obiska kaj posebno odločilnega v jugoslovanski politiki. Na svojem obisku se bo Žukov ustavil v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Sprejel ga ho tudi predsednik Tito, ki se trenutno mudi na Brdu pri Kamniku, kjer je bilo nekoč letovišče kneza Pavla. Na Brdu je Tito sprejel tudi novega sovjetskega veleposlanika Zamčevskega.
Zastopniki Hrvatskega kulturnega društva na Gradiščanskem. Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij na Koroškem so po skupnem posvetovanju v Brucku na Muri dne 29. sept. naslovili na dunajsko vlado poseben apel. V njem se najprej pritožujejo, da zastopniki narodnih manjšin niso dobili na vpogled osnutka, ki ga je izdelala vlada za ureditev zaščite manjšin na svojem ozemlju. Potem izražajo svojo zaskrbljenost, ker po časopisnih vesteh bi predlagani o-snutek poslabšal sedanji položaj manjšin zlasti na šolskem polju. Zato prosijo, naj se da tudi njim na vpogled izdelani osnutek in naj se upoštevajo predlogi manjšinskih zastopnikov.
Avstrijske narodne manjšine v njih borbi za priznanje narodnih pravic krepko podpira tudi jugoslovanska vlada.
Medtem so se vršile preteklo nedeljo občinske volitve v Beljaku in v Celovcu. V obeh mestih so odnesli večino socialisti. V Beljaku so dobili 9.680 glasov in 18 mandatov, v Celovcu pa 17.600 glasov in 17 mandatov. Dočim je ljudska stranka dobila v Beljaku 4.790 glasov in 9 mandatov, ter v Celovcu 13.400 glasov in 13 mandatov. Stranka svobode (bivši nacisti) je v Beljaku dobila 4 mandate, komunisti pa enega. V Celovcu so nacisti dobili 5 mandatov, komunisti enega.
Če primerjamo nedeljske izide z onimi iz leta 1953, so socialisti pridobili en mandat v Beljaku, ljudska stranka pa tri mandate v Celovcu. Komunisti so povsod nazadovali. V
Beljaku so izgubili dve sto glasov, v Celovcu pa okrog osem sto; nacisti so izgubili dva mandata v Celovcu. Komunisti so torej obsojeni, da izginejo kol demokratični tekmeci v Avstriji, kjer se volivci vedno bolj opredeljujejo med obe najmočnejši stranki, socialiste in demokristjane (ljudsko stranko).
Tretja novost iz sosednje Avstrije je vest, da je znana tovarna avtomobilov in motorjev Pueh postavila na trg ljudsko vozilo »Puch 500«. Novi avtomobil je namenjen predvsem domačim potrebam in ima zato lastnosti potrebne za avstrijsko ozemlje. Razvije do sto kilometrov hitrosti in je zelo dober hribolazec. Porabi 5,5 1 'bencina na uro in stane 23.800 šilingov (600 tisoč lir). Za sedaj jih bodo izdelali 15 tisoč na leto.
Razgovor Dulles - Gromiko
Zunanji minister Sovjetske zveze Gromiko in zunanji minister ZDA Dulles sta se srečala na razgovoru v Ameriki. Razgovor je trajal tri ure in tri četrt. O čem sta se menila oba zunanja ministra, ni točno znano. Gotovo je, da je bil predmet njunega razgovora združenje Nemčije, kar pa Gromiku ni bilo po volji. Po obojestranskem poročilu sta se ministra razgovarjala o Srednjem Vzhodu, o razorožitvi, o položaju v Evropi ter o odnosih med ZDA in Sovjetsko zvezo. Poročila o srečanju zagotavljajo, da je bilo srečanje koristno za obe strani.
Nemiri v Varšavi
Ker je policijska oblast na Poljskem prepovedala neki mladinski tednik, ki ni bil režimu po godu, so nastale v Varšavi hude demonstracije. Demonstrirajo zlasti akademiki. Policija je bila prisiljena, da skupno z delavsko milico poseže vmes in razprši demonstrante. Demonstracije trajajo že več dni. Policija je nastopila s pendreki in sol-zilniini plini. Doslej so zaprli okoli 150 oseb.
V cerkvi svete Ane v Varšavi je bila ob začetku akademskega leta služba božja, ki jo je opravil kardinal Višinski. Na zbrane je kardinal naslovil naslednje besede: »Mi popolnoma razumemo vašo borbo za
svobodo besede in misli. Toda čuvajte to, kar imate. Zavedajte se, da je naša domovina v težkem položaju. Le z vztrajnim delom boste zgradili boljšo bodočnost...«
V Poznanju, kjer so bili lansko leto veliki nemiri, se je ogromna množica poklonila umestitvi novega nadškofa Baranjaka, ki je bil ob zadnjem obisku v Vatikanu povzdignjen v nadškofa poznanjske nadškofije. Nadškof Baranjak je bil do lanskega leta v ječi.
Poljski tisk obsoja mladinsko gibanje in tudi varšavski radio poziva mladino k redu in naj se vzdrži manifestacij.
Neredi v Buenos Airesu
Vlada generala Arambura je dne 5. oktobra proglasila obsedno stanje za dobo 30 dni v prestolnici in po vsej njeni pokrajini, da bi s tem vzpostavila mir po zadnjih neredih v deželi. Policija je aretirala okrog 300 oseb, ki so obtožene, da so netile nemire in skušale vreči Aram-burovo vlado. Voditelji upornikov naj bi bili Peronovi pristaši, ki so se zatekli v Čile in Paraguav. Podpirajo jih baje komunisti. Ti naj bi bili uporabili prav ta trenutek, ko je stavka telefonistov, da bi buenos-aireško provinco ločili od ostale dežele in še posebno od vojaških baz, da bi lahko iz te postojanke svobodno delovali.
Obsedno stanje daje vladi pravico, da lahko aretira osebe, ne da bi prej dokazala njihovo resnično krivdo. Tako poroča sindikat telefonistov, da je vlada aretirala okrog 200 njihovih delavcev, ki so v stav-
V ŠVICI SO ŽENSKE DOSEGLE
ENAKOPRAVNOST
Po novem zakonu, ki ga je odobril švicarski gornji dom, so postale švicarske žene enakopravne z moškimi na vseli političnih področjih. Odslej bodo tudi one imele volilno pravico. Zakon mora sicer še odobriti spodnja zbornica, kar se ho zgodilo v decembru, toda že sedaj vlada gotovost, da bo zakon sprejet.
ATOMSKE EKSPLOZIJE V ŠTEVILKAH
Po zadnjem razporedu komisije za atomsko energijo so dne 28. septembra razstrelili v Nevadi 23. atomsko bombo. Sila te 'bombe, ki so jo privezali na balon ter je' visela 500 metrov nad zemljo, je presegala razstrelilno moč 20 tisoč ton tritola.
ki že od 18. septembra. Tudi delavci mesne industrije so stopili v stavko iz protesta do vlade, ki je aretirala sedem njihovih ravnate-Ijev.
Aramburova vlada pa hoče na vsak način zopet vzpostaviti mir v deželi, še posebno ker so za mesec februar prihodnje leto napovedane državne volitve.
Od leta 1945 dalje so v ZDA, Sovjetski zvezi in Angliji, po podatkih nekega angleškega častnika, razstrelili že 113 atomskih bomb. Od teli so dve vrgli na Iliro-šimo in Nagasaki na Japonskem. Poskusnih atomskih eksplozij je bilo v Ameriki 77, v Sovjetski zvezi 24, Anglija je pa napravila 12 poskusov.
POVIŠALI BODO MINIMALNE POKOJNINE
Ministrski svet v Rimu je že odobril zakonski osnutek za povišanje pokojnin Socialnega skrbstva. Stopil naj bi v veljavo z januarjem prihodnjega leta, ipotem ko ga bosta odobrila še poslanska zbornica in senat.
Poviškov bodo deležne vdove in mladoletni otroci upokojencev, ki so bili likvidirani pred letom 1945 in ki doslej niso ničesar prejemali. Nadalje bodo povišali minimalne pokojnine od 3.500 lir na 5.000 lir in tiste od 5.000 lir na 7.000 vsem u-pokojencem, ki take pokojnine uživajo.
Zakon predvideva tudi povišek za 11 od sto na vseh pokojninah, ki so višje od minimalnih. Država bo za te poviške minimalnih pokojnin prispevala 37 milijard in 700 milijonov lir.
NAS TEDEN V CERKVI CERKVENI IN CIVILNI POGREBI
13. 10. nedelja, 18. pob., žegnanjska: Posvečevanje cerkva
14. 10. ponedeljek: sv. K ali st, p. m.
15. 10. torek: sv. Terezija, d.
16. 10. sreda: sv. Hedvika, v d.
17. 10. četrtek:	sv. Marjeta Marija Ala-kok, d.
18. 10. petek: sv. Luka, ev.
19. 10. sobota: sv. Peter Alkantarski, spoz.
❖
SV. HEDVIKA (f 1243), hči moravskega mejnega grofa, teta sv. Elizabete Tu-rinške.
Mladost je preživela zelo čednostno. V zakonu je imela sedem otrok. Nagibala se je pa že izza mladega k redovniškemu stanu. Po njenem nasvetu je mož sezidal
cistercijanski samostan za redovnice (Treb-nice). Njena hči, sv. Jedert je bila prva opatinja v njem.
Po smrti svojega moža, ki je bil sila pobožen in pravičen vladar, je stopila v omenjeni samostan.
Bog jo je obdaroval bogato: z darom čudežev in prerokovanja pa spoznavanja src.
Ko je padel njen najstarejši sin v vojni, je rekla: »Nikoli me ni žalil, vedno ubogal. češčena bodi božja volja. —
Ali ne manjka mnogokrat nam vdanost v božjo voljo? Če bi bolj gojili duhovno življenje, bi vdano govorili:	»Zgodi se
tvoja volja.«
Sv. Hedvika je zavetnica Poljakov.
IZ SV. EVANGELIJA
isti čas je vstopil Jezus v KmJ čoln in se prepeljal in pri-šel v svoje mesto. In glej. prinesli so mu mrtvoudne-ga, ležečega na postelji. Ko je Jezus videl njih vero, je rekel mrtvoudne-mu: »Zaupaj, sin, odpuščeni so ti tvoji grehi.k In glej, izmed pismoukov so si mislili: »Ta govori bogo-kletno.« Ko je Jezus videl njih misli, je rekel: »Zakaj v srcu hudo mislite? Kaj je lažje reči: »Odpuščeni so ti grehi,« ali reči: »Vstani in hodi?« Da boste pa vedeli, da ima Sin človekov oblast, na zemlji odpuščati grehe« — reče tedaj mr-tvoudnemu: — »vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom.n In vstal je ter odšel na svoj dom. Ko so pa množice to videle, so se zbale in slavile lioga, ki je dal ljudem tako oblast.
*
Evangeij poroča o čudežnem o-zdravljenju mrtvoudnega grešnika. Pričakovali bi, da bo Gospod takoj dejal bolniku:	»Vstani in hodi!«,
saj je bila to najbolj otipljiva bolnikova potreba in splošna želja navzočih ljudi. A Zveličar je začel čudež z drugimi besedami, namreč: »Zaupaj sin, odpuščeni so ti tvoji grehi.« Bolnik je bil oeividno v grehih. Bolan je bil na duši, ki je bila potrebna odveze.
Evangelij nam jasno pove, da Jezus daje prednost duši. On polaga glavno važnost na dušo. Odločilno je stanje človeške duše. Če je ona zdrava, bo zdravo tudi telo. Veliko važnejše je torej dušno zdravje kot pa telesno. Telesno zdravje zavisi od dušnega. V pričujočem primeru je telesni mrlvoud izviral iz nevidne
duševne bolezni. Povzročili so ga grehi. Ker pa je bil bolnik ponižen, ga je Jezus radovoljno rešil. —
Večkrat se zgodi, da pošlje Bog ljudem bolezen. Kaznuje jih zaradi grehov. Včasih pride telesna bolezen kot kazen za grehe, posebno pri osebi, ki živi v grehih in se ne mara spovedati ter spokoriti. Včasih pride kot zadostilna pokora za pretekle grehe. A bolezni niso vedno kazen ali pokora za lastne grehe. Bog lahko z njimi preizkuša tudi dobre ljudi in celo svetnike. Ti trpijo dostikrat za tuje grehe. Jezus, Marija, sv. Jožef so n. pr. trpeli le za tuje in ne za svoje grehe. Nadalje more bolezen in trpljenje imeti očiščevalno moč. Bog preizkuša in očiščuje duše, da jih čim bolj naveže nase; da postanejo čiin bolj Njegove; dn se rešijo raznih človeških vezi; da se rešijo samoljubja, slavohlepja in nečimernosti in da živijo iz čiste ljubezni do Boga. Končno so bolezni in trpljenje še velik vir nadnaravnega zasluženja, zlasti pri glo-bokovernih in pravičnih ljudeh. Mi vsi živimo in trpimo za naša nebesa, za našo večno blaženost. Čim več kdo trpi, tem večje, lepše in obilnejše bo njegovo plačilo v nebesih. Bog je namreč neskončno dober in pravičen in nikogar ne muči po krivem. Če pošlje trpljenje, bo gotovo dal tudi trpljenju in dobroti primerno plačilo. — Skrbimo za to, da bo naša duša vedno zdrava, vedno brez greha! Spovejmo se redno vseh naših grehov, da nas Bog ne kaznuje! Spovejmo se zlasti v primeru brflezni in prosimo Boga za naše vsestransko zdravje! Iščimo ga predvsem pri Jezusu, v pogostem svetem obhajilu! 0 preljubi Jezus: daj nam vedno zdravje in vso potrebno pomoč! Daj vsem grešnikom svetost!
življenja
OBLEKA SV. FRANČIŠKA
V Firencah hranijo kot dragocen spomin na sv. Frančiška Asiškega obleko, v kateri je na gori La Verna prejel Jezusove rane. Obleko so v teh dneh prenesli za nekaj časa v Foggio. Relikvijo je sprejel v varstvo župan iz Foggie.
INDIJSKI VERSKI FILMI
V Indiji je filmska industrija zelo razvila, saj za Ameriko izdela največ filmov. Na letošnjem festivalu v Benetkah je indijski film dosegel prvo nagrado. Sedaj pripravlja neka indijska družba dva katoliška filma. Prvi obravnava življenje svete Marije Magdalene, kakor ga je popisal nek indijski pisatelj, drugi pa zgodovino indijskega Marijinega svetišča v Vailandan-ni.
POLETNI TEČAJI ZA TEOLOGIJO
V AVSTRIJI
Konec septembra so zaključili v Avstriji poletne tečaje iz bogoslovja za izobražence. Tečaji so se vršili v petih različnih krajih. Udeleževalo se jih je 145 laikov. Na tečajih so obravnavali krščansko filozofijo, osnove bogoslovja, dogmatiko, cerkveno zgodovino in tudi sv. pismo.
S temi tečaji hočejo poglobiti med mladimi fanti versko življenje in jih bolje usposobiti za apostolsko delovanje.
KONGRES KATOLIŠKIH ŽENA
Od 29. sept. do 4. oktobra je bil v Rimu kongres katoliških žena. Zastopnice na kongresu predstavljajo 36 milijonov žena. Obravnavale so temo: »Poslanstvo žene v sodobnem svetu!« En dan so posvetile vprašanju lakote po svetu.
VPLIV KINA NA MLADINO
Avstrijski zavod za ugotavljanje javnega mnenja na Dunaju je izvedel anketo o vplivu filma na mladino. Vprašanja je stavil avstrijskim gospodinjam in materam vseh slojev in kategorij ter starosti.
Večina vprašanih misli, da film škodljivo vpliva na mladino, samo 7 procentov se je izrazila pozitivno. 39 procentov misli, da film vpliva delno dobro, delno slabo; 29 procentov sodi filme popolnoma negativno; 25 odstotkov pa ni vedelo kaj odgovoriti.
Čim starejše so osebe, tem bolj negativno so-dijo filme. Med mladimi ženami meti 18 in 29 letom se jih je samo 22 odstotkov izreklo negativno. Med filme, ki vplivajo povoljno, so naštele kulturne, poučne in iz narave. Odločno ,pa so matere nasprotne filmom, ki prikazujejo življenje zločincev, banditov, roparjev in ameriških gangsterjev.
SAMOSTAN DOMINIKANK NA ŠVEDSKEM
Švedska je skoraj popolnoma protestantska dežela. Le počasi se -veča število katoličanov. V mestu Lund so zadnji čas dogradili nov samostan za dominikanke. Tudi redovnice same so pomagale pri delu. Za sedaj 1)0 v samostanu 12 redovnic
ZVON SV. ŠTEFANA NA DUNAJU
Pri dunajski stolnici so končali s popravili severnega stolpa. Ogromen zvon, na-zvan Pummerin, bodo v teh dneh spet o-be-sili v stolp. Delo bo končano 13. oktobra. N n ta zvon so Dunajčani zelo ponosni in bodo dogodek slovesno proslavili, saj bo pri slovesnostih prisoten sam zunanji minister.
Katoliška Cerkev nudi vernikom v življenju bogate duhovne dobrine in jih ne zapusti niti v bolezni niti ob smrti in po smrti. V bolezni jim nudi tolažila svete vere, zlasti poslednje maziljenje in sveto popotnico, po smrti pa razne molitve in časten krščanski pogreb.
Pogrebni obredi krščanskega pokopa so do dna duše pretresljivi in obenem tolažilni. Saj pogrebno opravilo, pa naj bo na pokojnikovem domu, ob prenosu v cerkev, v cerkvi ali na pokopališču, vsebuje veličastne molitve, v katerih kat. Cerkev prosi svojemu preminulemu otroku večni mir in pokoj, ostalim pa vliva osrečujočo tolažbo, da se s svojim dragim spet vidijo nad zvezdami.
Žal pa, da se često dogodi, da se katoličani izneverijo materi sveti Cerkvi: nekateri vedoma in hote odpadejo od vere, drugi zapadejo izobčenju, spet drugi postanejo javni in očitni grešniki in se tako izločijo iz živiiga cerkvenega občestva. Ni Cerkev, ki jih izvrže, ampak so sami, ki se izločijo iz Cerkve, vedoma in hote, včasih na zelo hrupen način: prelomijo s cerkveno oblastjo in javno napadajo Cerkev in njene ustanove, sramote papeža in Škofe, docela opustijo zakramente in se ne udeležujejo več službe božje, javno izpovedujejo materialistični svetovni nazor in se v praktičnem življenju izdajajo za brezverce in ateiste.
Katoliška Cerkev joka nad temi izgubljenimi ovčicami. Dviga svoj glas in jih poziva, naj se rvnejo v Očetovo hišo in jim obenem zagotavlja odpuščen je grehov, odvezo od vseh cerkvenih kazni in povrnitev vseh pravic in ugodnosti, ki pritičejo otrokom božjim. Istočasno pa Cerkev poudarja na jasen in nedvoumen način, da traja čas spreobrnitve le do smrti, kajti v trenutku smrti izgubi Cerkev vsako oblast nad končno usodo umrlih, ko se božje Usmiljenje umakne neizprosni Pravici božji-
Oni verniki, ki so se v življenju prostovoljno ločili od Cerkve in ki so do smrti trmoglavo vztrajali v odpadu, ostanejo pač tudi po smrti izven Cerkve. Če so za življenje odrekali Cerkvi pravico, da bi jih prištevala med svoje otroke, se po smrti ne morejo sklicevati na svoje otroške pravice in od Cerkve zahtevati, tTa jim nudi svoj materinski blagoslov. Če torej niso priznavali Cerkve dokler so živeli, saj so jo morda celo sovražili, napadali in jo hoteli iztrebiti z obličja zemlje, niti oni in niti njihovi sorodniki nimajo pravice, da bi po njih smrti od Cerkve zahtevali, naj jim nudi čast cerkvenega pokopa.
Katoliška Cerkev želi zveličati vse ljudi in nepretrgoma vabi grešnike k pokori in k povratku k Bogu. Jasno in nedvoumno uči, kaj čaka nespo kor jene ga grešnika po smrti: večna poguba! In enako jasno in nedvoumno izjavlja, da jim ne bo mogla nuditi po smrti cerkvenega pogreba, ako vztrajajo na poti od pada in javnega grešnega življenja. Cerkveni zakonik izrecno odreka cerkveni pogreb znanim odpadnikom od krščanske vere, izobčencem, samomorilcem, umrlim v dvoboju, tistim, ki so naročili, naj se njih telo sežge, javnim in očitnim grešnikom. Vsem tem se mora odreči tudi vsaka pogrebna maša, tudi za obletnico, in druga javna pogrebna opravila.
Zato pa mora župnik, komaj zve za smrt sličnih oseb, ako niso pred smrtjo pokazale kakih znakov kesanja, odreči zvonjenje po umrlem in sporočiti slučaj škofu,
nam piše
Velecenjena uprava »Kat. glasa«!
Podpisani s hvaležnostjo sporočam, da v redu prejemam Vaš cenjeni list.
List potuje pet ali šest tednov, od časa do časa se kaka posamezna pošiljka kje zatakne, vendar mi od tekočega letnika do 30. številke manjka samo številka 5.
»Kat. glas« je meni dragocena vez z domovino, da sem potom njega vsaj v glavnem obveščen o splošnem dogajanju doma. Nihče bi me s še tako pogostnim dopisovanjem ne mogel držati na tekočem. Čeprav sem že dolgo let zdoma, ostaja moje srce vedno navezano na domačo grudo in bo tudi ostalo, dokler me zemlja ne bo nekje sprejela v svoje okrilje. Bog ve kje ?!
Vsak korak naprej ali stopnja navzgor v narodnokulturnem ali verskem oziru, o kateri poročate v listu, me razveseli in dvigne. Nasprotno pa tudi mene zaboli vsaka nova rana od katerekoli strani, naj pride z namenom, da bi oslabila ali okrnila naše narodno telo. —
Iskreno zahvaljeni!
Vaš vdani	Karel Kerševan C.M.
misijonski brat
>
ki dokončno odloči, če naj se odreče ali ne sam cerkveni pokop.
Pa tudi če cerkvena oblast prepove cerkveni pogreb, nikakor ne trdi, da bi bil pokojnik pogubljen. Nihče namreč ne ve. kaj se je dogodilo v zadnjih trenutkih življenja v duši rajnikovi in če ni morda prav takrat božje Usmiljenje zmagalo. Zato pa Cerkev, ki sicer odreka vsako javno opravilo, dopušča privatne molitve in tihe svete maše tudi zanje.
Sorodniki oseb. katerim je bil odklo-njen verski pogreb, bodo sprejeli, če so res verni, ta bolestni ukrep z vso ponii’ nostjo in v zadoščenje za dano pohujšanje• C e pa niso verni, bodo kajpak kričali. je Cerkev krivična — ko pa samo spoštuje voljo pokojnikovo — in da to ni krščan-sko — ko se samo drži cerkvene zakono-daje. In zgodilo se bo, da se bodo hotel» maščevati tako, da povabijo na pogreb godbo ali celo judovskega rabina. S tem se seveda le samoobsodijo in javno izpTi* čajo, da pokojnik res ni zaslužil časti verskega poko pa.
SLOVENSKI PATER JOZAFAT, DOMA IZ GORENJSKE, JE PRAZNOVAL 20-LET-NJCO SVOJEGA MAŠNIŠTVA NA GORI SINAJ, KAKOR PRIKAZUJE SLIKA. PATER STALNO BIVA V ZNAMENITEM SAMOSTANU SV. KATARINE OB VZNOŽJU SINAJSKEGA POGORJA
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
ZLATA MAŠA ŠKOFA ROŽMANA
V CLEVELANDU
Svojo zlato mašo je ljubljanski škof Rožman obhajal letos zunaj svojega sedanjega uradnega bivališča, ki je v Clevelandu v župniji sv. Vida. Bil je v Argentini oziroma med izseljenci v Evropi. Zato se želijo tudi rojaki v Clevelandu in v ZDA sploh primerno oddolžiti za ta jubilej. V sle d tega so sklenili, da bodo njegovo zlato mašo slovesno obhajali na praznik Kristusa Kralja 27. okt. Za ta dan so napovedali veliko slavje v župniji svetega Vida, kjer sedaj škof Rožman stanuje pri župniku č. g. Bazniku, ki ga poznamo na Goriškem, ker je bit od 1945 do 1947 vojaški kaplan pri ameriških četah v coni A.
Odbor, ki se je' sestavil za obhajanje tega jubileja, želi msgr. Rožmanu pokloniti predvsem bogat duhovni šopek. Vsled tega se obrača na vse Slovence po svetu, naj bi za ta dan nabrali kaj duhovnega cvetja za Škofa Rožmana. Gotovo se bodo povabilu odzvali tudi primorski Slovenci.
BOLNI DUHOVNIKI
Iz Brd je prišla vest, da sta tam hudo obolela dva dušna pastirja in sicer č. g* Brešan iz Vedrijana in č. g. Milanič, de* kan v Medani. G. Milaniču se zdi. da gre na bolje. Upamo, da se bo tudi tokrat re* l šil liajhujšega in da bo mogel zopet voditi svojo medansko župnijo. Hudo dj| bilo, če bi izgubil še omenjena dva gospoda, saj so v Brdih v teku leta umrli kar štirje duhovniki, in sicer Makuc iz Mariji' nega Celja, Fon iz Vipolž, Lenardič iz Kožbane in Ferjančič iz Kojskega. Naj se jias Bog usmili, da ne ostanejo verniki brez maš.
RAZNE NOVICE
PIEMONT SE JE V IMENU ITALIJE POKLONIL SV. FRANČIŠKU
V baziliki sv. Frančiška v Assiziju se vsako leto 4. oktobra obnavlja lepa svečanost (poklonitve olja za votivno svetilko na grobu svetnika. Letos je bila vrsta na piemontski pokrajini. Turinski župan odvetnik Peyron je v imenu Piemonta in Val d’Aoste prižgal votivno svetilko in zmolil obredno molitev, da bi sveti Frančišek še nadalje čuval Italijo in krščansko kulturo. Slovesno pontifikalno sv. mašo je daroval kardinal Maurilio Fossati. Po sveti maši so se množice vernikov razvrstile na lepem trgu pred cerkvijo, kjer jim je govoril predstavnik italijanske vlade, minister Bernard Mattarella. Poudaril je, kako je posebno v teh dneh materializma potreben Frančiškov duh ljubezni in socialne reforme, kakor jo je učil ponižni Frančišek. Minister je povedal tudi, kako je prav sedaj država izvršila plemenito dejanje, ko je s posebnim zakonom zaščitila umetniške vrednote Frančiškovega mesta Assizija.
KAJ PREMORE NESEBIČNA LJUBEZEN
V Turinskih Alpah, in sicer na severni steni Tour Ronde, na višini 3.790 metrov se je v nedeljo 29. sept. ponesrečil redov nik prof. Flavio, kot laik dr. Angelo Olmo. Pri plezanju čez steno je nenadoma padel v globino in njegov prijatelj prof. Guido Pianfetti ga je pridržal in z veliko težavo izvlekel iz prepada. Bil je še pri zavesti in se mu zahvalil. Takoj nato je izgubil .zavest, čeravno ni imel nobene rane, le v glavo se je močno udaril. Njegov prijatelj si ga je nadel na rame in ga nosil čez stene, prepade in ledenike celih devet ur. Ko ga je zajela noč, je bil primoran prenočiti v stenah, naslednje jutro pa je zopet nadaljeval pot proti zavetišču »Torino« z nezavestnim prijateljem na ramah. Okrog poldne so ga zagledali iz zavetišča ter mu prihiteli na pomoč. \ tistem tre-
nutku pa je redovnik izdihnil, ne da bi prišel k zavesti. Ponesrečeni profesor Flavio je poučeval na zavodu Sv. Jožefa v Turinu fiziko in matematiko in bil od vseh splošno priljubljen. Veliko prijateljstvo ga je vezalo na prof. Pianfettija. ki je poučeval angleščino na večernih šolah tvrdke Fiat v Turinu.
UMRLA JE ŽENA CESARJA BATTISTIJA
V Trentu je v starosti 82 let umrla Don-na Ernesta Bittanti Battisti, vdova narodnega mučenika Cesarja Battistija. Rojena v Trentu je dovršila visokošolske študije v Florenci. Tu se je spoznala z Battistijem in po poroki sta se oba vrnila v Trento, kjer je bila možu uspešna pomoč pri izdajanju lista »II Popolo«. Z začetkom prve svetovne vojne so list ukinili in ona je sledila možu v Italijo. Z izrednim junaštvom je prenesla smrt svojega moža, ko so ga obesili leta 1916 v Trentu.
Po smrti moža je ostala sama s tremi otroki, zato je sprejela službo v šoli v Cremoni, kjer je poučeval lepo vrsto let. Pozneje se je vrnila v Trento, kjer je začela izdajati spomine na svojega moža.
Pokopali so jo v Trentu v ponedeljek 7. oktobra z vsemi vojaškimi častmi.
Kmetje na Tržaškem niso včlenjeni v bolniško zavarovan je
Zakon o obveznem zavarovanju neposrednih obdelovalcev zemlje, ki je bil V Italiji uveljavljen v novembru leta 1954, ni bil doslej še raztegnjen na Tržaško o* zemlje. Na Tržaškem ozemlju živi 9.590 slovenskih kmetovalcev in 590 kmetov druge narodnosti! Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov se je za to že večkrat zavzela pri vladnem komisarju Palamari, a doslej vedno brez uspeha.
Ena sama stvar se večno ponavlja in je vedno nova in rodovitna: resnica.
(Lacordaire)*
Leto IX. - 1957 - Štev. 41
KATOLIŠKI GLAS
Stran S
Prvi umetni satelit kroži okoli zemlje
V okviru mednarodnega geofizienega leta so sovjetski znanstveniki dne 4. oktobra 2 uspehom pognali v vsemirje prvi umetni zemeljski satelit. Satelit kroži sedaj okoli zemlje v višini 900 kilometrov z 'blazno hitrostjo 8 km na sekundo, tako da traja njegova pot okoli zemlje le ei^o Uro in 35 minut. Opremljen je z dvema radijskima oddajnikoma, ki redno oddajata znake.
Razni opazovalci po svetu so že ujeli signale umetnega satelita. Podravnatelj observatorija v Milanu prof. Santomauro je izjavil, da bo mogoče satelit videti z optičnimi aparati ob zori in ob soncem zahodu. Znake iz umetnega satelita so slišali tudi v Trstu. Tržaškemu astronomskemu observatoriju se je posrečilo v soboto 3. oktobra dvakrat ujeti te znake, prav tako radijski postaji tiskovnega oddelka vladnega generalnega komisariata. Umetni satelit so v soboto opazili nad Japonsko in ZDA. Prikazal se je kot svetla točka šeste velikosti, ki je letela od zahoda proti vzhodu s kotom 30 stopinj proti vzhodu. Menijo, da bo satelit viden predvsem ta-
Matija Škerbec, Pregled novodobnega slovenskega katoliškega gibanja, tako je naslov knjigi, ki jo je iv dveh delih napisal in na svoje stroške izdal bivši kranjski dekan msgr. Matija Škerbec. Knjigo je natisnila Mohorjeva tiskarna v Celovcu z letnico 1956-57. Oba dela skupaj obsegata nad 300 strani. ]e torej razmeroma zajetno delo.
Prvi del obravnava dobo od začetkov katol. gibanja, ko se to začenja v dobi slogaštva 80 let, pa do prve svetovne vojne. Ta del ne prinaša veliko novih pogledov. Prikaže predvsem, kako je katoliško gibanje na Slovenskem nastalo, njega idejne utemeljitelje Mahniča in kardinala Missio, nastanek in razvoj politične stranke katoliških Slovencev ali SLS. ter dobo katoliških shodov pred prvo svetovno vojno.
Vendar se tudi že v tem prvem delu pokaže namen, ki si ga je msgr. Škerbec zastavil pri sestavi svojega dela. namreč rtt*či»uu nekatere napiSčne poglede, ki so si jih po njegovem mnenju ustvarili naši dosedanji zgodovinarji in pisci o razvoju katoliškega gibanja na Slovenskem in posebno na Kranjskem. Vsled tega se je posebej ustavil pri kardinalu Missii, katerega podobo liberalni zgodovinarji zelo napak prikazujejo. Prav tako je orisal v posebnem poglavju dr. Ivana Šušteršiča in njegovo vlogo v slovenski ljudski stranki pred vojno. Ta namen postane glavna vsebina drugega dela Škerbčeve knjige. Tu postane monsignor zelo polemičen, saj so mu glavni vir njegovi spomini.
V drugem delu namreč obravnava leta prve svetovne vojne, ki so prinesla totalen preobrat v zgodovini Slovencev in v življenju SLS. Razbila se je avstroogrska monarhija in se ustanovila lugoslavija po nemajhni zaslugi slovenske ljudske stranke. To pa je povzročilo globok razkol v vrstah stranke in slovenskih katoličanov sploh. Žrtev novih razmer je postal predvsem dotedanji voditelj SLS dr. Ivan Šušteršič in njegov najožji sodelaivec dr. Evgen Lampe. V SLS in v političnem življenju Slovencev so tedaj prišli na pozor-nico novi ljudje, dr. Janez Ev. Krek in pa dr. Anton Korošec.
O razbitju Avstrije ter ustanovitvi Jugoslavije in o dogodkih, ki so to oboje spremljali, se je veliko govorilo in pisalo. Vsak je s svojega stališča motril in presojal dogodke in ljudi. Toda do sedaj so skoro vsi le poveličevali tvorce Jugoslavije in pri tem metali blato na njih nasprotnike, predvsem na dr. Šušteršiča in na dr. Evgena Lampeta. Težko je bilo ugotoviti, kaj je resnica. Msgr. Škerhec je tista leta preživel iv prijateljskih stikih bodisi z dr. Šušteršičem kakor z dr. Lampetom. Zato je vedno trpel, ker se mu je zdelo, da zgodovinarji delajo krivico obema. Vsled tega je napisal pričujoče delo z namenom, da opere spomin dr. Šušteršiča in dr. Lampeta. Je torej neke vrste apologija obeh omenjenih mož in njih dela. Ko »Klic Triglava« poroča o msgr. Škerb-čevi knjigi, pravi o avtorju, da je 'bil označen kot poslednji Mohikanec dr. Šu-šteršičeve avstro-jugoslovanske smeri. Kakor koli naj bo, iz knjige je razvidno, da je ostal zivest prijatelj pok. dr. Šušteršiča in njegovih političnih zamisli.
Kakor vsak človek, zagovarja tudi msgr. škerbec pravilnost ideje, katero je izbral Za svojo, in poveličuje -svoje prijatelje na škodo nasprotnikov. Marsikaj je napisal, kar bo služilo bodočim zgodovinarjem, da bodo mogli z večjo nepristranostjo sodili o idejah in o osebah, ki so med prvo sve-
krat, ko bo prispel v gostejše zemeljske sfere, kjer se bo razdrobil kot meteorit.
Znanstveniki v ZDA so razočarani, ker jih je Sovjetska zveza prehitela za šest mesecev. V ZDA nameravajo namreč šele prihodnjo pomlad spustiti v vsemirje prvi satelit. Vsekakor je izstrelitev prvega satelita velika senzacija za ves svet in pomeni začetek nove dobe.
Podpredsednik britanskega združenja za medplanetarne študije Kenneth Gatland je izjavil, da če so v treh fazah izstrelili satelit takega obsega, bo zadostoval samo še en korak, da dosežejo Luno. Prav tako je izjavil tudi v Colombu na Cejlonu prof. Eliezer: »Pot, ki vodi na Luno. je odprta. Wellsove sanje se uresničujejo.«
Rusi imajo v načrtu izstrelitev še drugih umetnih satelitov. Predsednik ameriškega odbora za geofizično leto, dr. Joseph Kaplan, je izjavil: »Če so Rusi izstrelili satelit take velikosti, lahko izstrelijo tudi težjega. To je res nekaj fantastičnega.« Satelit, ki so ga izstrelili v Sovjetski zvezi tehta namreč 83,6 kilogramov in ima 58 centimetrov premera.
tovno vojno oblikovale usodo slovenskega naroda. Do sedaj je bilo lo težko, Eer so številni bili še živi, ali je vsaj bil preveč živ njihov spomin, da bi mogli s potrebno hladnostjo izreči sodbo o njih delu. Gotovo pa je, da ne smemo delati krivice nikomur. Zato moramo biti hvaležni tudi msgr. Skerbcu za njegov trud in strošek, da je svoje doprinesel za treznejšo presojo katoliškega gibanja * na Slovenskem, čeprav se z vsemi njegovimi izvajanji ne moremo strinjati in jih odobravati, (r + r)
3z počilnilke lerlie
ENA IZ MADRIDA
V Francovi Španiji je še kar dosti ropotije, ki spominja na fašizem. Tako sta stopila sredi Madrida v tramvaj dva slovenska študenta. V prepričanju, da jih nihče ne razume, sta na vse pretege zabavljala čez razne predpise, ki dišijo po fašizmu. Potniki so ju le gledali in 'kot tujca pustili pri miru. Kar pristopi mlad gospod, se predstavi, hoče še pokazati izkaznico, tramvaj se ustavi, naša študenta pa hitro ven. Mlad gospod je fantoma komaj dopovedal, da ni noben tajni policist, ampak le slovenski akademik iz Madrida. Fantoma je samo svetoval, naj v Španiji tiho mislita, ker Madrid je kakor Ljublja-
Po poletnem odmoru smo v Gorici znova začeli s kulturnimi večeri. V veliko veselje vseh stalnih obiskovalcev kulturnih večerov so jih letos otvorili naši dragi bratje iz lepe Koroške. Prišli so med nas
v soboto 5. oktobra in nam darovali nepozabne ure čistega veselja.
Pevski zbor Slovenskega katoliškega društva iz Globasnice, ki je letos v avgustu obhajalo že 50-letnico svoje ustanovitve, nam je pripravil pester spored svojih lepih domačih pesmi. .
Po pozdravni besedi predsednika SKPD iz Gorice je odgovoril zastopnik koroških Slovencev, gospod Janko Tolmaier.
Ko se je dvignila zavesa, smo zagledali pred seboj na odru številni zbor SKPD iz Globasnice. Lep je bil pogled na pisane noše deklet, ki govorijo o preprostosti, o soncu in rožah in o tihih idilah koroških vasi, ter na zastavne fante. Za povezavo med eno in drugo pesmijo je skrbel gospod Albert Sadjak.
Potem smo zavzeti prisluhnili mehki koroški pesmi, ki je pela o Podjuni in pomladnem soncu, o meglicah in sladkem vincu, o rdečih rožah in lepih urah. ko sonce sije. Zbor je vodil g. Janez Petjak, ki je tudi harinoniziral več pesmi, ki so bile ta večer na sporedu.
Po prvem odmoru so nastopila dekleta in nam zaplesala vrsto narodnih plesov ob spremljavi harmonike in petja.
V drugem delu smo zopet slišali štiri lepe koroške, izmed katerih je posebno ugajala Pesem od rojstva.
Z velikim odobravanjem je občinstvo sprejelo odlomek iz operete »Kresna noč« po besedilu koroške pesnice M. Hartmanove.
V tretjem delu sporeda so nam Korošci zapeli še sedem nepozabno lepih pesmi. Navdušenje občinstva ob zadnji »Rož, Podjuna, Zila« je bilo tako veliko, da so jo morali ponoviti. Venček narodnih je za-
na, samo da je v španskem mestu fašizem, v Ljubljani pa komunizem. Odkrita beseda je v teh dveh mestih nevarna.
To sta doživela dva avtostoparja, ki bosta napisala lepe spomine, ko bo mogoče v Ljubljani isto pisati kakor misliti!
NA BLOKU PRI PESKU-GROCANI
Pesek-Gročana, to sta dve mali vasici na bloku proti Reki, prav blizu Bazovice. Na PeA.u so pred leti zgradili prav lično cerkvico in šolo. Pročelje in vsa zunanjost cerkve je nekaj izrednega, mirnega, res lepega. Letos v avgustu so se pripeljali čez la blok trije veliki švicarski avtomobili. Bogataški turisti so bili v Jugoslaviji in sedaj se preko Trsta vračajo nazaj. Po formalnosti na bloku se je vsa velika družba ustavila pri bližnji gostilni. Švicarski izletniki so se menili o kraju in eden pravi: ta cerkvica, ki je tako lična in krasna že zunaj, mora biti še lepša znotraj. Kaj če bi pogledali! — In so res staknili ključ in vstopili. Kakšno razočaranje ! yCerkev na Pesku je lepša zunaj kakor znotraj! To je bila prva ugotovitev. Stene neprepleskane, oltar nekakšna starina iz kdo ve kakšne zapuščine, v cerkvici vsega manjka. A ni čudno, da najdeš v Titovi državi nove cerkvice lepše urejene kakor v katoliški Italiji?! — K temu resničnemu dogodku bi pristavili samo to: vsaj pri blokih na državni meji naj se odgovorni potrudijo, in poskrbijo, da bodo cerkve lepo urejene in opremljene. Tudi takšna malenkost veliko pove, čeprav včasih prizadeti samo tuhtajo, kdo to piše, namesto da bi nemarnost popravili.
MLADINSKI IIOTEL
Po vseh zapadnih državah so v zadnjih letih odprli mladinske hotele, kjer dobijo prenočišče in hrano po izredno nizki ceni vsi mladi turisti iz tujih dežel. Poročila pravijo, da so ti hoteli zelo posrečena iznajdba, zelo koristna za mladino in državo gostiteljico. V teh hotelih vlada pametna disciplina, ki je enaka povsod.
V nekem hotelu v Karniji so imeli Francozi in Angleži v nedeljo zjutraj debato. Angleški katoliški fantje so se odpravljali k nedeljski maši, Francozi pa so se jim smejali in čudili. Angleški katoličani so preizkušeni verni ljudje, francoski pa* so verni le po tradiciji, iz navade. Prisotni starejši italijanski oskrbnik je dejal »cm bil še pieU vojno iulad vojak v Eritreji, sem se čudil prvi dan, ko so mohamedanski vojaki trikrat na dan javno častili Alaha, mi iz katoliške dežele pa smo se svoje vere sramovali in se nismo upali javno niti pred kosilom pokrižati. Takšni ste nekako vi Angleži in Francozi. — Konec debate je bil, da so tisto nedeljo vsi mladi angleški in franeeski turisti skupno šli k službi božji. —
ključil pester spored prvega kulturnega večera na Plaeuti.
Hvaležni smo našim dragim koroškim bratom za ta lepi večer, zato jim iz srca kličemo: Nasvidenje!
VPRAŠUJETE - ODGOVARJAMO
»SPREHOD PO ZAHODNI EVROPI«
Z zanimanjem sem pred časom sledila podlistku z naslovom »Sprehod po Zap. Evropi«, ki ga je vaš cenjeni list prinesel v treli številkah. Zelo pa sem se začudila vsakokrat, ko sem zadnje tedne dohila v roke »Glas« in o podlistku ni bilo več.ne duha ne sluha. Ko se je to zgodilo prvič, sem si pač mislila, da je bilo to iz kakega tehničnega vzroka, zaradi pomanjkanja prostora ali kaj podobnega. Ko pa je šlo mimo že več številk in v nobeni izmed njih nisem več zasledila omenjenega podlistka niti kakega pojasnila s tem v zvezi, me je to ne samo začudilo, ampak tudi razočaralo.
Ali bi lahko povedali, čemu ta molk in čemu kar na lepem prekinitev napovedanega nadaljevanja? Saj je bilo pripovedovanje izredno zanimivo za vse, posebno pa za nas mlade ljudi.
Učiteljica
*
Tudi nam je žal, da ne moremo nadaljevati s tem podlistkom. A upanje imamo, da bomo mogli odstraniti ovire, ki so nam do sedaj to preprečevale.
Kaj je skopost? Skopost je neprestano življenje v revščini iz strahu pred revščino.
(Sv. Bernard)
*
Polovica ljudi dela, oe da l)i mislila; druga polovica pa misli, ne da hi delala.
Sklep misijona v Trstu
Po tržaških cerkvah, kjer je slovenska služba božja, traja sv. misijon od pretekle sobote dalje. Udeležba je različna, v nekaterih cerkvah skoraj zadovoljiva, v drugih ne. Zaključek misijona bo v nedeljo
13.	oktobra in sicer v naslednjem redu:
V Barkovljah ob 8h zjutraj med sveto mašo.
V Rojanu ob 4h popoldne.
V Skednju ob 4h popoldne.
Za župnije Novi sv. Anton, Salezijanci in sv. Jakob bo zaključek misijona skupen v cerkvi SV. JAKOBA ob 4h popoldne.
Sv. Ivan
(SV. MISIJON IN PROCESIJA)
V nedeljo 13. oktobra bo popoldne ob treh iz župne cerkve slovesna procesija z Marijinim kipom (iz lurške votline) po Lonjerski cesti do Podlonjerja in nazaj po Bregu (13. Chiesa) v župno cerkev.
Ta procesija 'bo uvod v praznovanje stoletnice posvetitve župne cerkve in uvod v štirinajstdnevni misijon.
Istočasno se bosta vršila dva misijona v obeh deželnih jezikih, vsak s posebnim urnikom. Govori v slovenščini bodo ob nedeljah (13.. 20. in 27. oktobra) ob 7., 10. in 15. uri, med tednom pa o(b 6.30 in ob
20.	uri. Stanovski govori bodo prve štiri delavnike vsakega tedna ob 21. uri. Bolniški obiski se bodo vršili prve tri delavnike po predhodnem obvestilu.
Osnovna šola in dijaki bodo imeli posebne pobožnosti.
Verniki in poedini stanovi so prejeli na dom še posebna obvestila.
Bralci »Katol. glasa« so naprošeni, da bi pri znancih in sorodnikih priporočili obilen obisk teh izrednih pobožnosti.
Slovenci pri vladnem komisarju
V ponedeljek 7. okt. je generalni vladni komisar dr. Palamara sprejel na razgovor zastopnike tržaških Slovencev. V delegaciji so bili dr. Agneletto, dr. Simčič, g. Pahor in, g. Gombač. Namen obiska je bil razgovor o položaju slovenskih osnovnih šol. Šolske oblasti so namreč združile v letošnjem šolskem letu prve razrede z drugim razredom v naslednjih šolah:	v šoli v Barkovljah, v ulici sv. Frančiška in na Katinari. Delegacija je skušala prikazati generalnemu komisarju, da ta način postopanja kvarno vpliva na učence in vzbuja nezadovoljstvo pri starših. To pa tem bolj, ko vemo, da se na nekaterih italijanskih šolah na podeželju dele šole v dva razreda tudi če imajo samo 7 učencev.
Generalni vladni komisar je pokazal polno razumevanja za pereči problem in je obljubil svoje zanimanje in dal zagotovilo, da če so italijanski razredi z nizkim številom učencev samostojni, bo to veljalo tudi za Slovence. Gre to predvsem za prve razrede, ker so prvošolci potrebni posebne materinske nege v šoli in nikakor ni pedagoško, da jih priključijo enostavno kar skupaj z drugim razredom.
Upamo, da bo prizadevanje naše delegacije uspešno, čeprav je navadno od obljub do izpolnitve dolga pot.
Ravnatelj Ščuka umrl
Preteklo soboto je nenadoma umrl v Nabrežini ravnatelj ljudskih šol nabrežin-skega okraja Franc Ščuka. Pokopali so ga ob veliki udeležbi ljudi od blizu in daleč v ponedeljek na domačem pokopališču.
Ravnatelj Ščuka je bil znana osebnost nele na Krasu, kjer se je rodil, temveč tudi v širši javnosti. Ni bil le učitelj, ki se je povzpel do stopnje ravnatelja, marveč tudi velik ljubitelj mladine, za katero se je trudil tudi s peresom. Vedno so bile nekaj pomembnega njegove zaključne šolske prireditve, za katere je tudi sam spisal več iger in drugih podobnih stvari. Udejstvoval se je tudi pri raznih mladinskih revijah. Izbral si je učiteljski poklic, kateremu je ostal zvest do konca, čeprav _ga je moral prekiniti zaradi bolezni, ko se je pred drugo svetovno vojno moral vrniti iz notranjosti Italije v svoj ljubljeni Komen. Tu je preživel tudi drugo svetovno vojno, nakar se je nastanil v Nabrežini, kjer je bil postavljen za ravnatelja slovenskih ljudskih šol. Bodisi pod za,-vezniki kakor pod vsemi drugimi oblastniki je užival zaupanje sposobnega šolnika. Značilna zanj je bila velika ljubezen do narave, ki se je izražala v skrbni negi sleherne pedi zemlje, ki jo je posedoval bodisi v Komnu kakor v Nabrežini; na obeh krajih je vzorno obdelal svoje sadovnjake in dal zgled umnega kmetovalca. Na žalost pa tem odličnim človeškim lastno-
stim ni bilo vzporedno njegovo versko in idejno prepričanje. Vendar končno sodbo prepustimo Bogu, ki »preiskuje srcc in obisti človekove« (sv. pismo).
100 tisoč propustnic
Tržaška kvestura je dne 20. septembra izdala sto tisoč propustnic za prehod iz tržaškega ozemlja na jugoslovansko področje. Nekateri Tržačani so se šele sedaj odločili in prosili za propustnico, saj se je zadnjih dveh mesecih število izdanih propustnic povečalo za več kot deset tisoč.
Urad je v obdobju od 20. oktobra 1955 do danes obnovil 196.000 propustnic, nekatere seveda že večkrat, kar znaei, da Tržačani radi obiskujejo obmejno področje. Jugoslavije.
Koroški pevci med nami
Iz Podjune so obiskali tudi Trst globašni-ški pevci, ki so nastopili na tržaškem radiu in na Opčinah. Koroškim pevcem, ki so nam prinesli toliko pesniške romantike in predanosti naši besedi, se iz srca zahvaljujemo.
Vse Slovence iz Tržaškega opozarjamo na misijonsko nedeljo, ki bo 20. oktobra.
Poleg verske proslave bo Uidi prosvetna proslava v gledališču. Člani Slovenskega odra pripravljajo misijonsko igro iz časa preganjanja katoličanov v daljni Mehiki:
Kraljevi Starta!
igra v treh dejanjih
Kraj in ura prireditev v Trstu bo naknadno točno določen.
R A J B E L J
V torek 1. oktobra smo rudarji zopet imeli 24-urno protestno stavko. Do nje je prišlo iz protesta zoper novo samovoljo gospodarjev. Rudnik -v Rajblju ima namreč krave na planini Priznik na Trbižu. Mleko teh .krav so prodajali v mlekarni nam rudarjem po znižani ceni 32 lir liter. To je bila ena nenapisanih pravic, ki jih uživajo rudarji v Rajblju. Med temi pravicami so še: popust v E.N.A.L., 200 kw električnega toka na leto, stanovanja v rudarskih hišah po nižjih cenah, par čevljev in ene hlače na leto itd. To so pridobljene pravice rudarjev, ki se prištevajo k naši plači. Sedaj pa ti kar čez noč gospodarji povišajo mleko na 70 lir, torej za polnili 18 lir pri litru. Ko smo v ponedeljek 30. sept. zjutraj videli nove cene mleku, so sindikati sklenili 24-urno proteslo stavko, saj vemo iz izkušnje, ,da je to le prvi korak k postopnemu odvzetju še ostalih pridobitev. Odkar so prišli novi gospodarji, se neprestano borimo za naše pravice, napisane in nenapisane, ki nam jih hočejo kratiti. Nekateri se hudujejo na inženirje in ravnatelja, češ da so oni vsemu krivi, a resnica je, da so oni le zadnja kolesca pri kapitalističnem stroju, ki ima svojo glavo v Parizu.
Imeli smo pa tudi vesel dogodek. Zadnji dan septembra sta si obljubila večno zvestobo gdč. Štrukelj Cilka in g. Cantarutti Sergij, elektrotehnik v tukajšnjem rudniku. Nevesta je bila dolgoletna pevka raj-beljskega zbora. Zato ji je ta med sv. mašo lepo prepeval. Novoporočencema želimo obilo sreče!
Višek izrednosti, ki je Rajbelj se ni doživel, je pa to, da je p. župnik naučil pevski zbor štiri slovenske Marijine pesmi, ki jih v cerkvi prav lepo pojejo.
Rajbelj doživlja torej vesele in žalostne dneve, kakor povsod, le da je žalostnih več kot veselih.
Tomaž C.
SENZACIJA PRIHODNJEGA VELESEJMA V BRUSLJU
V Bruslju bodo prihodnjo pomlad od-pjrli svetovni velesejem, ki bo odprt vse leto. Organizatorji računajo, da ga bo oKskalo 35 milijonov ljudi. Že sedaj vlada za ta velesejem veliko zanimanje, še posebno, ker nameravajo na sejmišču postaviti stolp, ki ho prekašal Eiffelov v Parizu za celih 330 metrov. Visok bo 650 metrov.
Sovjetska zveza je določila za svojo razstavo na tem velesejmu 50 milijonov dolarjev, medtem ko je ameriški parlament določil za svojo razstavo samo 11 milijonov 800 tisoč lir. Organizator ameriške razstave Howard Coliman, ki se boji za svoj ugled, zahteva od kongresa dodatni kredit.
Doprinos k zgodovini slov. katol. gibanja
Gostovanje koroških bratov v Gorici
Seja pokrajinskega sveta
V soboto 21. septembra se je pričela in v četrtek 3. JL. m. se je nadaljevala seja gorišjcega provincialnega sveta, ki je razpravljal in odobril odstop nekega zemljišča v Tržiču za gradbo ljudskih stanovanj, razpis dražbe za nabavo tekočega kuriva za leto 1957-58, zamenjavo i goriško občino nekih kosov zemljišč v ulicah Ospi-tale in Paolo Diacono, dodatne stroške pri zgradbi tehnično trgovske šole z oddelkom za zemljemerce, obnovitev z nekaterimi spremembami dogovora s prosvetnim ministrstvom za priznanje veljavnosti osnovnošolskih razredov v goriškcm zavodu gluhonemih, prispevek goriški občini za vzdrževanje industrijsko rokodelske šole ter tudi šole industrijske umetnosti, prispevek 50 tisoč lir folkloristični skupini iz Ločnika in toliko tudi razstavi furlanske umetnosti v Vidmu.
Nadalje je provincialni svet obširno raz-
dobro voljo in znatno naklonjenost do uslužbencev.«
Pa besedi še drugih svetovalcev, odbornikov in predsednika samega, ki je ugotovil, da pri stvari gre za več kot polovični popust na ceni, če se upošteva še odpust obresti, je svet sklep odbora odobril z izjemo enega samega vzdržanega glasu. Zadržanje komunistov je bilo namreč zares čudno: medtem ko sta tekom razprave dva vztrajala na brezplačnosti, je tretji bil tudi proti polovični ceni, češ da naj uslužbenci plačajo polno ceno.
Pri glasovanju pa sta prva dva kom. svetovalca glasovala za polovično ceno brez obresti, tretji pa se je glasovanja vzdržal.
Končno je svet odobril še sklepe odbora glede natečaja za obnovo živinskih hlevov in kmetskih dvorišč, glede prispevka za ostvaritev živinskega načrta v prihodnjem letu 1958 in glede dodatkov k proračunu stroškov za nadziranje lova.
GORIŠKI OKTET »PkflfllKA1
VABI NA
PEVSKI KONCERT
KI BO V SOBOTO 12. OKTOBRA 1957 OB 20.30 IN V NEDELJO 13. OKTOBRA OB 17h V MARIJINEM DOMU NA PLACUTI.
NA SPOREDU SO POLEG ZNANIH TUDI NOVEJŠE MODERNE SKLADBE. DEL KONCERTA IZVAJA M E S A N I ZBOR.
VODI FRANCI VALENTINČIČ.
SKLADBE S KLAVIRJEM SPREMLJA AKAD. ANDREJ BRATUŽ.
Vabila se dolbijo v trgov. Kosič v Raštelu in v trgovini Mikluš v Pevmi.
pravljal v zadevi nakazila prostorov za zgradbo stanovanj uslužbencem provincialne uprave, vsega skupaj v obsegu kakih 7000 m2. Stanovanja bo sezidal Državni zavarovalni zavod (Ist. Naz. d^Assieurazione) s pravico odkupa v obrokih, toda zemljišče morasta zavod dobiti zastonj. Leta 1954 se je bil provincialni svet izrekel za brezplačni odstop zemljišča, toda provincialni upravni odibor sklepa ni potrdik Uradniki pa so zdaj ustanovili dve zadrugi, provinca pa jim je zemljišče nakazala po polovični ceni, kar so tudi sprejeli in se zavezali plačati ga v mesečnih obrokih skozi pet let brez obresti.
Z ozirom na zadržanje komunističnih svetovalcev, ki so vztrajali za brezplačno nakazilo zemljišča, je svetovalec dr. Sfiligoj izjavil, da bi bil on tudi za brezplačnost, če bi prizadeti uslužbenci na taki p'rošnji vztrajali, ker pa ne vztrajajo, se strinja in odobrava sklep odbora za polovični popust na ceni, brez obresti. Dr Sfi-ligoj pa je predlagal, naj se po možnosti petletni rok za odplačevanje odkupnine podaljša tudi na deset let.
Če pa bi svet sam vztrajal na brezplačnosti in tako sklenil, bi le škodil stvari sami, bodisi ker mora svet gledati na koristi vsega prebivalstva province, bodisi ker bi provincialni upravni odbor (Giunta prov. ammin.) zopet tak sklep zavrnila. Tedaj bi bil možen priziv in zadeva bi se zavlekla zelo na dolgo, vse na škodo uslužbencev, ki upravičeno hrepenijo po lastnem stanovanju, kjer je človek sam sebi 'kralj in gospodar.
»V bistvu, — je dr. Sfiligoj nadaljeval, — gre torej za delno oziroma polovično brezplačnost in provinca je tako pokazala vso
Seja občinskega sveta v Uorici
V sredo in petek 2. in 4. t. m. je zasedal pa goriški oibčinski svet in razpravljal o pestrem d ne vrnem redu.
Slovenski svetovalci (dr. Sfiligoj, prof. Kacin, gg. Šuligoj in Bratuš) so najprej slišali županov odgovor na njih pismeno vprašanje od 21. avgusta v zadevi postrež-nice ge. M. K. na strokovni šoli s slovenskim učnim jezikom, ki že 10 let sama opravlja od jutra do večera vse postrežni-ško delo pri šestih razredih tiste šole, pa jo kljub temu smatrajo samo za pomožno postrežniško silo s polovično plačo skozi samo 10 mesecev v letu.
Zato so omenjeni štirje svetovalci vprašali za pojasnila: zakaj tako ravnanje s postrežnico M. K., ki kot pomožna sila opravlja namesto po tri ure na dan polno-dnevno vse delo postrežnice na šoli s šestimi razredi, ki jim zakon daje pravico dveh postrežnie. Nadalje so štirje svetovalci vprašali, ali ne bi kazalo imenovati M. K. za stalno postrežnico s polno plačo in imenovati celo še eno postrežnico na tisto šolo.
Župan je odgovoril, da bodo prihodnje leto uredili stalež postrežnikov in tedaj vzeli v poštev tudi slučaj ge. M. K. Če pa ugotovijo, da opravlja vse postrežniško delo, ji bodo že sedaj nakazali polno plačo.
V imenu tudi ostalih treh se je dr. Sfiligoj zahvalil županu za odgovor, s katerim pa se vsi štirje le delno zadovoljujejo, zato da spreminja vprašanje v predlog za u-reditev zadeve, o katerem naj svet razpravlja. Predlog pa da bodo štirje umaknili, če se res izkaže, da je omenjena po-strcžnica za svoje delo res plačana.
\ petek 4. oktobra je bila seja občinskega sveta v Gorici. Razpravljali in odobrili so sledeče zadeve: gradnjo otroškega vrtca v Ločniku, ki bo stal 11 milijonov lir, dozidanje še enega nadstropja osnovni šoli v ulici Leopardi, prodaja zemljišča organizaciji ibeguncev v ulici sv. Mihaela po ceni 500 lir kv. m., nakup zemljišča na Majnici po 400 lir kv* m. za gradnjo čakalnice za avtobusne potnike. Za kritje občinskega primanjkljaja za leto 1956 so predlagali najetje posojila v znesku 44 milijonov lir, katerega bi odplačevali z a-mortizacijo s 7 procentnimi obrestmi 10 let. Predlog je bil sprejet. 'Nadalje- so sklenili okrepiti javno razsvetljavo na raznih področjih goriške občine, kakor v Podgori v ulici sv. Justa, ipri Majnici in Rdeči hiši, na Travniku in v ulici Boe-caccio. Točka sporeda o goriški glasbeni soli je bila na tej seji predmet precejanjih diskusij. Za to šolo prispeva občina 8 milijonov lir letno in, kakor je pravilno povedal dr. Sfiligoj, nima občinstvo od te sole nič. Gojenci niso še nikdar pokazali, kaj so se v tej šoli naučili, skratka, naše mesto ni še doživelo nobenega nastopa te šole, zato je upravičeno nejevoljno na izdatke zanjo, od katerih nima nobene neposredne koristi. Kot zaključna točka je bila na sporedu gradnja novih občinskih prostorov na vrtu goriškega županstva. Služila naj bi vsem še potrebnim uradom goriške. občine, v njej pa naj bi bila tudi sejna dvorana, ki je sedaj še vedno v zasebni hisi na Korzu in za katero plačuje občina 90 tisoč lir letne najemnine. Odobren je bil razpis natečaja za gradnjo tega poslopja. Natečaja se lahko udeležijo gradbeniki z italijanskim državljanstvom. Natečaj, se bo zaključil 60 dni po razpisu.
Dela na pokopališču
Goriško županstvo obvešča svojce pokopanih na glavnem pokopališču in na 'pokopališčih v okoliških vaseh, da zapade rok za okrasitev grobov, postavitve novih nagrobnih spomenikov in podobno, 25. okt. Pozneje bo uprava pokopališča oipravila redno čiščenje grobov kakor običajno pred praznikom vseh svetih.
Smrt dveh dobrih žen
V Gorici sta v zadnjih 14 dneh umrli dve dobri ženi. Prva je Pavla Pečenko, por. Mašera, mati prof. dr. Borisa Mašere in doktorice Sonje Mašere. Dolgo je bila bolna, ko jo je Bog poklical v boljše življenje. Učakala je starost 74 let.
Ta teden pa smo pokopali Ivanko Železnik por. Lavrenčič, doma iz Vrhpolja. V Gorico je prišla za možem, ki je sluga na slovenskih sredrfjih šolah. Bila je mati številne družine, saj ji je Bog dal 12 o-trok, izmed katerih je še deset živih. Neizprosna bolezen jo je prezgodaj iztrgala družini, saj je imela komaj 54 let.
Obema prizadetima družinama naše sožalje.
Podgora
V lepem spominu nam ostane slovesnost Marijinega praznika, ki smo ga obhajali preteklo nedeljo.
Že tri večere poprej so poleg drugega še žarnice s cerkvenega stolpa ter marsikatera raketa oznanjale Marijino slavo župniji in budile pozornost Gorice in o-kolice. Številna je bila zato udeležba pri procesiji in ob sklepu pri tako lepi in tako nasi in domači Marijini kapeli. Števil-n so bili tudi eč. gg. duhovnki z g. msgr. Novakom na čelu; zelo radi smo poslušali tudi govornika č. g. Mazora. Vsi dobro-misleči upamo, da bo to vsakoletno Ma-
rijino slavje postalo vedno bolj priljubljeno in ka.r nenadomestljivo na rožno vensko nedeljo ne samo Podgori, ampak tudi vsem našim vernikom iz Gorice in okolice, kot je to bil želel in pričakoval že pokojni nadškof Sedej od leta 1906 dalje. Bog daj!
Še nekaj smo zvedeli: Za župnijsko cerkev v Podgori so	na	občini	in tudi	na
prefekturi odobrili	še	nekaj	popravil	za
približno 400.000 lir.
V torek 8. t. m. je bilo delo predloženo v ponudbo in na dražbo različnim intere-siranim podjetjem; na goriškein tehničnem uradu zagotavljajo,	da je bilo tudi	že
sprejeto in da bodo	še	v tem	tednu pove-
dali in objavili ime podjetja, katero bo vse delo tudi nemudoma začelo, da ga dokonča se pred morebitnimi nalivi in mrazom.
Radio Trst A
Nedelja, 13. oktobra: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. 12.00 Vera in naš čas. 17.00 Slovenski zbori. 20.30 Mozart: »Beg iz Seraja«, opera v 3 dej.
14. okt.: 12.00 Lovčevi zapiski: »Zadnji svojega rodu«. 19.15 Radijska univerza: Kako nastane dnevnik: »Tehnične pridobitve. — 22.00 Izbrani listi iz slovenske književnosti:	Fran	Milčinski:
»Dedno obremenjen«. 22.15 Casella: Koncert za klavir, violino, čelo in orkester op. 56.
15. okt.: 12.00 Predavanje:	»Martinique,
otok Malih Antilov. 19.15 Zdravniški vedež. —	21.00 Ksaver Meško: »Pri
Hrastovih«, drama v 3 dej. Igrajo člani Radijskega odra.
16. okt.: 12.00 Žena in dom, drobne zanimivosti iz ženskega sveta.	18.00
Klavirski mojstri.	19.15	Ivo	Zor:
Zgodbe za otroke od osmih do mojih let: »Povest o velikem spoznanju«. 20.30 Iz komičnih oper. 21.00 Obletnica tedna: »Johann Ludwig Burkhardt«.
22.00 Italijansko-slovenski kulturni stiki skozi stoletja:	»Doba	pred	Pri-
možem Trubarjem.
17. okt.: 18.00 Španska simfonija za violino in orkester. 19.15 Radijska univerza: Evropska kolonialna ekspanzija: »Zaključki«. -	21.00 Dramatizirana zgodba: Guy De Maupassant: »Ogrlica«. Igrajo člani Radijskega odra. 22.00 Nove knjige in izdaje: Elio Vittorini: »Erika in njeni bratje«.
18. okt.: 12.00 Predavanje:	»Egiptovska vzorna provinca«. — 19.15 Šola in vzgoja: »O pomenu otroških vrtcev«.
21.00 Umetnost in prireditve v Trstu.
21.15	Velika dela ■slavnih mojstrov. —
22.00 O glasbilih: Lesena pihala: »Oboe
in fagot«. 22.15 Borodin: Baleti iz pere »Princ Igor«.
19.	okt.: 12.00 Življenja in usode: »Bin2 Crosbv«. 12.55 Kvintet Avsenik. —
16.00	Radijska univerza: O higijeni zdravstvu dela: »Kaj je medicina deU in kako se je razvila«. 17.00 Oddaja za najmlajše: Lea Pertot:	»Potopljeni
mlinček«. Igrajo Člani Radijskega odra-
19.15	Sestanek s poslušalkami.
OBVESTILA
ORGLARSKA ŠOLA V GORICI. Vpisovanje v orglarsko Šolo se vrši vsak dan od 10. do 12. ure v upravi »Kat. glasa« na Placuti. Pouk se bo začel prvi teden v novembru. Vpisati se morajo tudi oni, ki so šolo že obiskovali. Za vsa pojasnila se obrnite na prof. M. Fileja, Via Seminario št. 7. Gorizia.
IZŠLA JE oktobrska številka revije Mladika. Za sedaj samo naznanjamo izid revije, oceno bomo objavili prihodnjič.
ZAČETNA SV. MAŠA za učence učite* ljišča in trgovskef akademije v Trstu bo v ponedeljek 14. oktobra ob 9.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Redni, pouk se prične torek 15. oktobra ob osmi uri.
NA VIŠJI REALNI GIMNAZIJI s klasičnimi vzporednicami, s slovenskim uč* nim jezikom v Trstu začne novo šolsko leto 1957-1958 v ponedeljek dne 14. okto* bra ob 9. uri s sv. mašo v kapucinski cerkvi na Montuzzi.
RAVNATELJSTVO gimnazije-lieeja ter
učiteljišča s slovenskim učnim jezikom v Gorici obvešča, da se novo šolsko leto prične v ponedeljek 14. oktobra 1957 9 šolsko sv. mašo ob 10. uri.
Dijaki obeh šol naj se zberejo ob 9.30 na šolskem dvorišču v ulici Croce, od koder pojdejo v spremstvu profesorjev v cerkev.
DAROVI ZA ALOJZIJEVISCE: Ga. Trpinova 2000 lir. Bog povrni!
ZA SLOV. SIROTIŠČE:	Štandrež: 9-10
kg. krompirja, 70 kg koruze v storžih. 1 kg marmelade, 2 kg pašte; v denarju 8.990 lir. Iskren Bog plačaj'
ZA KA1 OLlbKI TISK: Miklavič Amfl"
lija.	/
Bog povrni'
O G L A sl
Za vsak mm višine v širini enega stolpca i trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7“A davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
ZAHVALA
Čutimo dolžnost, da se javno zahvalimo vsem, ki so nam kakorkoli izkazali sočutje in -pomagali lajšati težko bol ob izgubi naše ljube žene in mame
Ivanke Železnik - Laurenti
Še posebno se zahvaljujemo č. g. patru Fidelisn, ki je pokojno previdel s tolažili svete vere, g. dr. Antonu Galianiju, ki je bolnici lajšal dolgo in težko bolezen, didaktičnemu ravnatelju p/of. Frideriku Lebanu ter njegovi gospe, šolski voditeljici gdč. Pavli Hvala, vsem gospodičnam učiteljicam, ravnateljstvu državnega učiteljišča in liceja, tajništvom obeh šol, gg. profesorjem, gospe Erni Fajdiga in kočno vsem, ki šo nam na katerikoli način skušali lajšati našo težko izgubo. Vsem naj bo dobri Bog bogat plačnik.
Andrej Laurenti, mož ■ šolski postrežnik: Gorica, 8. oktobra 1957.	otroci: Andrejka (odsotna), Jožko, Peter
(odsoten), Minka, Justin, Anton, Andrej, Ivanka, Maks, Darko.
Wilhelm Hiinermann:
25
lAta božjih okopih
Resnična povest prevedena z dovoljenjem založbe Herder
»Močno si me prestrašil, bratranec. Mislila sem že, da bo hišna preiskava.«
»Malopridneži se zmeraj prestrašijo, če vidijo policijo,« je odgovoril Carabin v šali. »Toda govoriva resno, Gusta! Govoriti moram s tabo zaradi neke reči. Saj vendar nihče ne posluša?«
»No, potem pa pojdiva rajši gor, bratranec! Se'm pride lahko vsak hip kak kupec. Zgoraj pa bova varna.«
V družinski sobi je Carabin povedal o ukazu, ki ga je bil prejel.
»Lahko mi verjameš, sestrična,« je zaškripal, »da mi je v zabavo, če moram iskati zločince. To je moj poklic. Zasledovati pa duhovnike, ki niso prisegli, vohuniti za našimi dušnimi pastirji in jih izročati rablju samo zato, ker so ostali zvesti svoji Cerkvi, pfuj! Rajši pustim službo!«
»Ne stori tega, bratranec, za božjo voljo! Saj je vendar velika sreča, da so prav tebi dali to nalogo. Če bi jo dobil kdo drugi, bi bilo gotovo mnogo slabše.«
»Toda hišne preiskave bom moral vršiti podnevi in ponoči !«
»Že, a prej nas lahko opozoriš. Potem ne boš nič našel. Za to bomo že poskrbeli.«
»Dobro! Pa naredimo tako!« je odgovoril brigadir. »A še nekaj! Vem, da nezapriseženi berejo sveto mašo v Pa-squierovem skednju. Bodite vendar malo previdnejši! Predvsem ne smete več naglas peti. Saj se sliši prav tja v dolnje mesto! Dobro bi bilo tudi, če bi se ne zbirali vedno na istem kraju. Sedaj pa srečno!«
S temi besedami se je policijski podčastnik poslovil. Gusta pa je poskrbela, da so zaradi previdnosti ukrenili vse, kar je Carabin priporočil, čeprav ji je bilo žal, da se boilo morali v bodoče odpovedati krasnemu petju pri sveti maši.
*
Dobra sestra Ave v bolnici se je od srca zasmejala, ko je v zidarju, ki je vstopil s koritom za malto na rami, spoznala duhovnika Petra Coudrina.
»Kaj pa hočete tukaj zidati, prečastiti?«
Duhovnik pa je položil prst na usta in rekel tiho:
»Sestra, nisem sam! Tiho!« S temi besedami je pokazal na svoje prsi, kjer je nosil najveličastnejšo dobrino. Redovnica je tiho pokleknila in z molitvijo počastila Odrešenika, ki se je moral splaziti k bednim v ponižujoči preobleki kot tat, da bi jim daroval življenje.
»V sobi številka tri vas pričakuje bolnik,« je potem zašepetala. »Zelo slab je in dneva najbrž ne bo preživel.«
Ko je Coudrin stopil k bolniški postelji, je spoznal, da ima pred sabo umirajočega. Med blazinami je ležal mlad človek z brezkrvnim obrazom. Z očmi, ki so se svetile v vročici, je pogledal tujca, ki je stal pred njim v tako nenavadni opravi.
»Kdo ste?« ga je vprašal s tresočim se glasom.
»Duhovnik, ki vam želi pomagati pri povratku k Bogu.« je odgovoril Coudrin.
»Že dolgo se nisem spovedal,« je stokal bolnik. »Bil sem zelo malopriden.«
Tedaj je Coudrin nežno položil roko na čelo in r(*kel: »V nebesih je večje veselje zaradi enega grešnika, ki se spokori, kot pa zaradi devetindevetdesetih pravičnikov, ki ne potrebujejo pokore.«
Bolnik je hvaležno pogledal duhovnika, v čigar besedah je bilo toliko tolažbe in upanja. Nenadoma pa se je naglo vzravnal, zastrmel v duhovnika in zajecljal:
»Poznam vas, prečastiti! Bil sem zraven, ko vam je škof podelil mašniško posvečenje. Da, da, bilo je v knjižnici irskega semenišča; spodaj so tulili jakobinci. In jaz, jaz pa sem prinesel gor !križ, oskrunjeni križ in ga postavil na mizo, da je bila podobna oltarju. Vi pa ste položili name roke in me blagoslovili.«
Stokajoč se je bolnik spet zgrudil v blazine. Oči je imel zaprte. Ležal je mirno in tiho, kot da se njegove misli vračajo v preteklost.
»Ljubi prijatelj!« je rekel Coudrin zelo ganjen. »Noben dan nisem pozabil moliti za tistega, ki mi je prinesel križ za novomašni oltar. Iz vsega srca hvalim Boga, da vam danes tisto uslugo lahko povrnem.« ,
Bolnikov obraz se je razjasnil. Potem je začel govoriti, a tako tiho, da je moral duhovnik skloniti k njemu svoje uho.	( N admljevanje)