Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA
POLITIK
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo Je v Mariboru,
Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22. Ljubljana VII., Zadružni dom.
Cek. račun: 1-4.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesačno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1*— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1-— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust
Št. 78.
Sreda 28. septembra 1927.
Leto II.
Štukelj:
Pogum.
Sodrugi govore in pišejo o zadnjih | volitvah, ki so nam podale razmerje
v delavskem in meščanskem taboru, Vzipričo -vsega, kar čujem lin °erem, naj povem še jaz nekaj.
Med našimi sodrugi se je udoma-oila navada, da preradi »jamrajo«. Starejši so zaljubljeni v predvojno gibanje, mlajši se pa radi zasanjajo v 1919-20. leto. Oboji naj bi se zavedanj lega, da se današjega položaja ne da in ne sme meriti po ipinulih razmerah. Prvim bodi povedano, da je današnje gibanje kljub vsem povoj-slabostim že daleč preseglo predvojni pokret. Drugi pa naj uvidijo to, da so bile 1919-20. leta naše številke sicer večje, da je pa danes gibanje ze mnogo bolj ustaljeno in preskuše-n°, kakor je bilo v onih viharnih letih.
Z volilnimi rezultati smo prav lahko zadovoljni v Sloveniji in Bosni 7— to je tam, kjer se zadnja leta dejansko izvaja politika združevanja delavstva v enotno strokovno, kulturno in politično gibanje. Izjemo pri nas dela le par krajev, kjer ta politika še ni prešla v meso in kri nekaterim sicer najboljšim sodrugom. V Srbiji, kjer tako pri socialistih, kot Pri dekalistih in zedinjaših prevladuje profesorska učenost in »politika« dolgih resolucij, se je pa na vseh treh listah zbralo zelo malo glasov. Mislim, da je potrebno, da se to pove javno vsem srbskim sodrugom.
Zanimalo bo vse, ako jim povem, kako mislijo inozemski sodrugi o naših volilnih rezultatih. Ne navajam j °ficielnih brzojavk, čestitik in član- 1
kov. Naj navedem samo nekaj besedi iz pisma, ki mi ga je osebno pisal s. Newole, vodja avstrijske delegacije na letošnjem vsedelavskem zletu v Ljubljani. On pravi:
»Mislim, da ste v danih razmerah dosegli najboljši rezultat, da boljšega niste mogli. Upam, da se bo gibanje polagoma konsolidiralo. Saj vsi tako goreče stremite za tem. Volilne številke so v resnici zelo razveseljive. Ako marksistično gledamo, skloh ni bilo pričakovati drugih rezultatov.«
To piše odličen član avstrijske socialne demokracije, ki ima milijone glasov!
Nimamo torej nobenega razloga, •da »jamramo« in vzbujamo stare spomine. Od skupnega sodelovanja socialistov in zedinjašev izpred ■ volitev v Delavsko zobrnico dalje dosegamo same uspehe povsod, kjer delamo vzajemno in zvesto svoji politiki.
V nedeljo bomo absolvirali še ljubljanske občinske volitve, pri katerih trdno upam, da bomo dosegli lep napredek napram volitvam 11, septembra.
Potem pa se vrzimo na složno duhovno in organizacijsko delo! Skupna konferenca SSJ in Zedinjenja naj da vzpodbude in delovnih smernic vsem zaupnikom širom Slovenije — in iz sedanjih 9000 glasov bomo napravili 9000 članov skupne stranke. Teh 9000 članov nam bo pridobilo nadaljnih 9000 glasov.
Samo poguma, volje, pridnosti, podrobnega dela in revolucionarnega navdušenja nam je. treba.
Naš delavski razred se pravzaprav malo briga, kako si bodo zastopniki jugoslovanskih buržuaznih strank porazdelili korita v vladi. Ali bodo vladali Vukičevič—Korošec— Davidovic, ali takozvani na novo pečem »nacionalni blok«, v 'katerega naj bi se združili vsi znani delavski prijatelji in obznanaši — Pribičevič — Žerjavovci ter Radičevci in del Da-vidovičevcev. Ne enih in drugih se delavski razred ne veseli, ne od enih 'n drugih nima delavski razred ničesar pričakovati, eni in drugi so mu ze vlivali z revolverjem in kundakom y glavo pasjo ponižnost in pokorščino.
Naša sveta dolžnost pa je, da svarimo in sicer: Kdo se več ne spominja leta 1919 in 1920?
Takrat je imela Slovenska ljudska stranka svoj posebni dnevnik »Večerni list«, glasilo krščanskih delavcev. O Jezuitu se nigdar ne ve, kaj govori in kaj piše, tako tudi ta jezuitski »Večerni list« je v tisti doki pisal najrevolucionarnejše članke, hujskal tako, kakor znajo to samo ljudje, ki verujejo v to, da se grehi °dpustijo v spovednici. Svojim čita-teljem je pripovedoval, da se oni razlikujejo od rdečih komunistov samo Po barvi, rekli so: Mi smo črni, vi pa rdeči komunisti; za republiko smo pa ysi. Kakor vedno, kadar se kdo potaplja, se grabi za vsako bilko samo, ua bi si rešil življenje. Tako je bilo tudi tedaj, ko je bilo delavstvo dovolj nahujskano od dobro plačanih lažnjivih črnih in rdečih komunistov,
Meščanska politika.
da' naj se gremo boriti s pestjo proti dobro 'oboroženi takratni koncentracijski klerikalni Protičevi vladi. Kako je končal ta neenaki boj na Zaloški cesti, je našim čitateljem itak znano. Krščanska cerkev se ni vedno borila samo z žegnano vodo in rožnim vencem, temveč ona je rabila tudi jeklena in ognjena sredstva, da je uveljavila svoje mračnjaštvo. Tako se mora tudi delavstvo zahvaliti za svinčenke Korošec-Protičeve vlade na Zaloški cesti.
Nekaj takega, sodrugi, se pripravlja tudi sedaj, previdno sicer ali vendar pri drugpm našem prijatelju. Ako čitate Pribičevičeve liste, pisane od očeta Obznane in zakona o zaščiti države ali slovenska glasila »Slovenski Narod« ali »Jutro«, tedaj lahko vsakdo opazi prozoren namen teh listov. Na Primer: Voditelj SDJ, Svetozar Pribičevič se kesa in trka na prsi mea maxima culpa radi sedanje Vukičevič—Koroščece vlade (predvsem seveda za to, ker ni on v vladi) ter povdarja, da mu je skrajno no žal, da‘je glasoval za Obznano in za zakon o zaščiti države. Ta zakon namreč pravi, da se ne sme uporabljali samo v tiste namene, v katere je bil izglasovan (proti delavstvu namreč), nego tudi proti vsaki me-ščanski stranki, ki je slučajno v opoziciji. Judi sicer se opaža pri teh listih nekako zbližanje dekalistov in nacionalistov, na primer: Kritika hišnih preiskav pri nekaterih delavcih, nato Gustinčičeva zahvala v »Jutru«. Zatekanje k državnemu pravdništvu od strani Marcela Žorge, da naj se
ustavi izdajanje delavskega lista »Delavsko-kmečki list«, ki ga takrat slučajno ni imela v rokah Gustinčič— Žorgatova družba. Vsi ti znaki kažejo, da naj bode delavstvo oprezno pred temi taktičarji in osrečevalci delavskega razreda. Namen je prozoren: Delavstvo zradikalizirati (kakor pravijo v svojem jeziku), zrevo-lucionirati in s tem pokazati vladi: Vidiš vlada, vsi meščani in delavci so proti tebi — boj se! Revolucija je na pohodu, zato je edina rešitev, da odstopiš, nas stare spasitelje, Samostojne demokrate pa poklicati v vlado, da rešimo državo iz rok boljševi-kov. Takrat pa bi se zopet ponovila Zaloška cesta v novi izdaji iz 1920. leta. Tc, sodrugi, je namen enih in drugih. Da doseže kapitalistična i stranka svoj namen, se posluži vseh I že znanih trikov, podkupi, ako je to |
potreba, tudi prodane duše v delavskem pokretu. Ko pa enkrat zasede državna korita, tedaj zavije vratove zaveznikom (ne prodanim dušam), ampak nedolžnim delavcem, ker so biil toliko pošteni in obenem naivni, da so nase dali plačanim dušam.
Sodrugi! Ogibljimo se agent-pro-vokaterjev, ako jih ne poznaš do dobrega in ne veš, s kom se druži, kaj v svojem prostem času dela, ako ne more povedati, od koga je zaslužil denar, da sijajno živi, vam svetujemo, da jim pokažete hrbet, v drugem slučaju boste nesrečni in ne boste delavskemu razredu in ne sebi nič koristili. Hočemo imeti čiste račune, nočemo biti vedno nedolžno jagnje pod mesarjevo sekiro. Kdor hoče, nas lahko razume. Naloga delavstva pa je, da ne rešuje nobene meščanske stranke.	Pika.
Občinske volitve in stanovanjska zaščita
sta tesno združena pojma, ki danes najbolj zanimata vse odvisne sloje. Ravnokar poročajo hrvaški listi, da je bilo zadnje dni, v pričakovanju odprave stanovanjske zaščite s 1. novembrom, v Zagrebu odpovedano stanovanje 620 strankam, še več odpovedi se pa pričakuje. Zopet drugim je bila najemnina zvišana od 100 do 400 odstotkov. Ali veste, kaj se to pravi? Da bodo letos ljudje, ki bodo vrženi na cesto in ki ne bodo zmogli tako visokih najemnin, v najhujši zimi taboriti na prostem, kakor se že zdaj vidi v Ljubljani pri šent-peterski vojašnici in na Žabjaku, a v Mariboru pod državnim mostom. V interesu vseh slojev je torej, da da svoje zaupanje v predstoječih občinskih volitvah stranki, ki ima stanovanjsko zaščito med prvimi točkami svojega programa. Spomnite se ljubljanski volilci, na ono kratko dobo županovanja s dr. Periča, koliko dobrih socialnih naprav se je takrat pokrenilo, kako so se takrat začele zidati mestne stanovanjske hiše in koliko se je napravilo prepotrebnih in lepih načrtov za nadaljne delo, ki bi bili sedaj že večinoma uresničeni, če bi meščanske stranke v svoji zavisti in reakcionarnosti ne preprečile tega plodortosnega delovanja z raz-
pustom agilnega občinskega sveta in s postavitvijo vladnega komisarja. In ravno iste stranke, ki so takrat preprečile delo za dobrobit občanov, se sedaj hlinijo okrog volilcev in prosijo za zaupanje. Ne sme se jim posrečiti. Proti komisarjem načelno niso protestirale, protestirale so samo proti strankini pripadnosti teh komisarjev; če je bil komisar klerikalec, so vpili demokrati, če je bil demokrat, so protestirali klerikalci, ker bi ga bili radi oni imeli. Mi pa ne maramo komisarjev, najmanj socialističnih, temveč z ljudsko voljo izvoljenega župana. Koliko je vredno socialno u-dejstvovanje meščanskih strank, o tem se je lahko že vsak na svoji koži prepričal, najmanj pa jim je na mari stanovanjska zaščita in klerikalni minister za cocialno politiko, dr. Gosar je sam rekel: »Stanovanjska zaščita je še zasilna naprava iz svetovne vojne, ki se mora enkrat odpraviti. Tudi hišni posestniki morajo dobiti svoje pravice.« Se strinjamo, toda najprej preskrbite dovolj stanovanj, potem šele odpravljajte stanovanjsko zaščito. To pa je naloga v prvi vrsti občine in države. Zato Ljubljančani, glasujte 2. oktobra vsi za stanovanjsko zaščito, 2. skrinjico!
M.
Ljubljanski volilci
se zopet pripravljamo na volitve, to pot za občino mesta Ljubljane. Da pa se ne bodo delavci po volitvah izgovarjali, da ni bilo nobenega, ki bi se upal povedati javno še pred volitvam, kaj naj vsak delavec, vpokojenec, obrtnik in uradnik razmišlja, predno gre na volišče, iznašam tu nekaj svojih misli. Fri volitvah v parlament smo se v Ljubljani med seboj prepirali, kaj naj volimo, klerikalce ali demokrate, rekoč — klerikalci so boljši od demokratov, niso tako nasilni, gredo z rokavicami okrog naših žepov. Drugi zopet — volimo rajše demokrate — eni in drugi niso pravzaprav nič vredni za delavce, obljubu-jejo in se hvalijo kaj vse so naredili res pa je, da niso ni eni ne drugi nič pomagali nam, da so nas izednačili z macedonskimi berači, to se pravi •skratka: — ne izplača se govoriti; nimamo ne od enih, ne od drugih nič ko same obljube — ali napredni mo-
ramo biti vkljub temu, klerikalcev pa ne bomo volili itd. Take in enake razgovore slišimo med delavstvom. Za rotovž ali za ljubljanski magistrat gre pri teh volitvah, kdo bode vladal. Pred petimi leti je na tem magistratu imelo precejšno besedo delavstvo, ker se je združilo proti demokratskim, orjunaškim nasilnikom. Tokrat so namreč še hodili streljat z revolverji v delavski dom, stiskali s kleščami prste, vlomili na dom in razbijali pohištvo. Bil je takrat tudi večinski količnik, kdor je imel največ glasov, je dobil takoj polovico in še enega odbornika več, pa še toliko odbornikov, kar je po proporcu pripadalo na dotično stranko. To je tedaj prisililo ljubljansko delavstvo, da je nastopilo skupno ter zlomilo na eni strani demokratski teror, na drugi pa krivični volilni red. Pri teh volitvah pride tedaj vsak glas v poštev, tudi pri delavcih, radi tega so "važne občinske volitve v Ljubljani.
Stran 2	  »DELAVSKA	POLITIKA-	Štev.	78.
mm
ISlNALCOii
liflllBREI MKOHOU«
Rekli smo, da smo delavci pred petimi leti imeli precejšno besedo na ljubljanskem rotovžu, tudi se je imelo dobra voljo ublažiti draginjo, poskusilo se je zidati stanovanje delavcem in nameščencem se je zboljšal njihov gmotni položaj — ja celo kosali smo se, kdo bode več nudil v bodoči službeni pragmatiki magistrat-nim nameščencem. Kaj so magistrat-ni uradniki? Kdor te razmere pozna, bo zmenoj vred rekel: vse priznanje stranki, ki bi ta avgijev hlev očistila. Vsi meščanski eksponenti imajo tu zaposlene svoje sinove, kdor je brez tal, lahko na rotovžu postane strokovnjak, sinovi komisarjev, občinski svetniki, kandidati, vse, vse, dobi tukaj mesta in zaslužka, ne vpraša se po kvalikaciji. Ako je komisar demokrat, moraš biti demokrat, ako je klerikalec v sosvetu, moraš biti klerikalec, to je legitimacija, za drugo se ne vpraša. Kaj pravite, če so tudi razredno zavedni? O — tudi, tudi, če se z njimi osebno pogovarjaš, zabavljajo čez vse, se pridušajo in prekinjajo klerikalce in demokrate, ako pa možu nekoliko bolj natanko pogledaš v njegovo vest, pa se prepričaš, da ni samo njihov pristaš, temveč tudi odbornik. Tako obnašanje bi se reklo v dostojni družbi
hinavščina, na to pa se tukaj razumejo — ali bo kedaj boljše?
Vprašajte delavci, volilci, eksponente komisarjev pa naj si bodo kle-rikalno-radikalni ali demokratski, zakaj je pri nas v Ljubljani najdražje meso in se prodaja za 100 do 150 odstotkov nad nabavno ceno, vprašajte takrat, ko bodo hoteli imeti zopet od vas zaupanje, sedaj je priložnost, da vprašate, zakaj ta draginja mesa. Nadalje vprašajte, zakaj je v Ljubljani najdražje sadje; sadja je letos toliko, da se ž njega dela gnoj. V Zagrebu namreč stane 1 kg najboljšega grozdja 5—6 Din, breskve 2—3 Din, slive 2 Din itd., pri nas v beli Ljubljani pa grozdje 12-—14 Din kg, breskve 8 Din, slive 6 Din itd. Nadalje vprašajte, zakaj se nažene vse one, ako hočejo s cenami konkurirati, odnosno pod to ceno prodajati. Vprašajte volilci, čemu vse to, čemu ta avtonomna ljubljanska draginja, poslušajte, kaj vam bodo na to odgovorili demokrati in kaj radikalo-klerikalci, kako si boste tolmačili odgovor, to pa ni več naša stvar, ampak vaša. Še eno vprašanje stavite ob tej priliki, da se ne pozabi, in sicer: Koliko bo stala naprava na Kongresnem trgu, ter koliko hiš bi se dalo zidati za to danes za one delavce, ki bodo taborili po mesecu novembru za plotom s svojo družino. Ko boste vse to in še drugo zvedeli, tedaj se bode vam lahko odločiti, kam spadate. Ako smo pa postali neobčutljivi, tako da sprejmemo vse najslabše za dobro, tedaj pa nam srečnim Ljubljančanom ni treba volitev, mi smo tudi brez volitev najbolj srečni državni element, ter vas prosimo, pustite nas v senci dobrot ljubljanskega magistrata poginiti.
Dnevne novice.
Skrivnosti iarovžev. Pri neki fari v bližini Maribora se je vršil pogreb enega nesrečnika. Po pogrebu se je del pogrebcev znašel v bližnji gostilni, kot je to stara navada, da se žalost za pokojnim s sladkim vincem prežene. Po svojih opravkih je prišel tudi g. župnik ter se pridružil gostom. Ravzila se je mahoma živahna debata o politiki in gospodarstvu. Pogrebci, večinoma železničarji, so se tožili o slabih časih, o redukcijah in o majhnih plačah. Toda g. župnik je še bolj tarnal ter kritiziral draginjo in pičle dohodke. Skratka: železničarji so trdili, da gre g. župniku vendar boljše kot njim, nasprotno: g. župnik je po-vdarjal, da ne more nobenemu biti slabše kot njemu. Čoda popustiti niso hoteli niti železničarji, niti župnik. Železničarji:	Ampak g. župnik; Vi
imate res majhno plačo, toda imate glavne dohodke pod najrazličnejšimi
naslovi in vsi ti različni dohodki vendar tvorijo skupno lepo vsoto. Nasprotno: Vi nimate za nikogar drugega skrbeti, kakor samo za sebe! Da, preljubi moji, pravi župnik, ali vi ne veste, kakšne izdatke imam jaz. Ako bi bil jaz sam, tedaj bi že bilo, toda jaz imam vedne in večne obiske. Sedaj pride eden brat, potem spqt drugi (duhovni bratje) in tedaj se pravi, da mora biti miza polno obložena in to gre iz mojega žepa. Pa to še ni tako hudo, ampak ko pride misijon, takrat pa je treba po več gospodov po cel teden hraniti. In kako hraniti? Po tri rihte morajo biti pri vsakem obedu najmanj. Pri tem pa se ne redko zgodi, da začne eden ali drugi brat pri jedi štrajkati, pa vam ene ali druge jedi niti ne pokusi. Pa ga vprašam: no, brat, zakaj pa ne ješ, ali si morda bolan? Pa mi odvrne: ne, ampak te jedi ne maram! In cela rihta se mora nesti nazaj v
kuhinjo in potem gre kuharica v »luft«! Kaj mislite, s kašnim trudom in stroški se vse to pripravi in končno se mora proč vreči . . . Uboga kuharica se trudi, da bi napravila > vse najboljše, da bi gospoda bila zadovoljna. Jaz imam izdatke, kuharica se trudi in zastonj! In končno so se železničarji dali od zgovornega župnika prepričati, da so v farov-žih res velike kaprice in da bi bilo treba kutarske razvajence za kak mesec poslati k železničarjem na hrano. Na mesto treh riht bi bila večinoma samo ena in ta še pičla. Bi videli, kako bi tak brat v Kristusu začel jermen stiskati. Nune vam nebi mogel pri drugi in tretji rihti štrajkati, ker bi bila prva zadnja!
»Crvena zastava« z dne 13. septembra piše o položaju po volitvah in pravi, da bo imel edini poslanec delavstva, s. Petejan, priliko, da v parlamentu demaskira vse meščanske stranke in da nastopi kot edini borec prave in nepopačene demokracije. O današnji vladi pa pravi, da njen položaj kljub večini 212 poslancev napram 103 ni baš rožast, ker bodo menda Pašičevci še dalje rogovilili, Davidovič s svojimi pristasi, ki imajo večino v klubu, pa se že izza volitev precej kuja. Mislimo pa, da jih bodo korita in dijete za nekaj časa že skup držale, vsaj dokler bodo državne blagajne še imele kaj več denarja.
Ljubljansko stanovanjsko obligacijsko posojilo je razpisano. Mestni komisar ljubljanski je razpisal 30mi-* lijonsko obligacijsko posojilo za grad-bo stanovanj. Obligacije so po 200, 500, 1000, 5000, 10.000, in 50 tisoč dinarjev. Stanarina v mestnih hišah bo znašala letno za enosobna stanovanja 1800—3200 Din, za dvosobna 4000—6000 Din, za trisobna 6000—■ 9000 Din. Prednost pri dodelitvi stanovanj bodo imeli oni, ki podpišejo posojilo. Zida že več hiš. Ob tej priliki ponovno poudarjamo, da so potrebna ob sedanjem pomanjkanju v prvi vrsti majhna stanovanja, da jih ■bo čim več in da najemnike ne bodo preveč obremenjeni. Jako važno se nam zdi, da ljubljansko prebivalstvo zla,sti pri občinskih volitvah pokaže to svojo voljo s tem, da glasuje za socialistične kandidate. Volilci ne smejo pozabiti, da je ta stanovanjska akcija dejansko inicijativa socialistične organizacije.
Nova pridobitev na polju socialnega skrbstva. Središnji urad za zavarovanje delavcev otvori 29. septembra novo zdravilišče za bolne na pljučih na gradu Klenovniku v hrvat-skem Zagorju. Je to poleg Brestovca pri Zagrebu, Paliča poleg Subotice, Kasindola poleg Sarajeva, Stražilova poleg Koviljačkih toplic in sanatorija Jadrana na otoku Rabu, že šesto zdravilišče, ki ga je pridobilo naše
Osvežiš s kopeljo telo si mlado, še bolje pa s „CLIO* šumečo limonado.
zavarovanje za bolne zavarovane delavce. Pred tremi leti je kupil Središnji urad stari grad Klenovnik grofov Draškovičev z obširnim posestvom, ki pripada k njemu in ga je pod vodstvom strokovnjakov popolnoma preuredil in znatno razširil tako, da ima danes dovolj zdravih prostorov za 175 postelj, od katerih je namenjeno 105 moškim in 70 ženskim bolnikom. Opremljeno je po vseh predpisih moderne higijene in z vsemi hi-gijensko-medicinskimi pripomočki za pobijanje in zdravljenje tuberkuloze, kakor rontgen, 'kvarčeve in solluk-sove obsevalnice, pripravo za pneu-motoraks, inhalatorje, moderne hy-droterapije z vodnimi, parnimi in zračnimi kopelmi itd. Poleg je krasen star park in velik borov gozd. Večina hrane se prideluje na lastnem posestvu z obširnimi njivami in travniki. So tu obširni vrtovi in sadonos-niki. Redi se 40 molznih krav, 400 svinj obilo perutnine in čebel. O-zdravljeni bolniki, za katere se izkaže njihov poklic škodljiv, bodo lahko na posestvu ostali v službi. Za strežbo bolnikov bodo skrbele usmiljene sestre. (!) Sprejemanje eskr-bcvancev se prične s 1. oktobrom t. 1. Sprejemali se bodo tudi zasebniki proti dnevni oskrbnini 100 Din. Vsekakor je to novo zdravilišče nad vse važna pridobitev za pobijanje tuberkuloze v naši državi, kjer umira letno nad 50.000 ljudi za jetiko. Želimo pa, da naši blagajniški zdravniki pravočasno skrbe, da se ga morejo bolni člani poslužiti, ker sprejemali se bodo le taki jetničniki, ki še niso nevarni za okolico in pri katerih še bolezen ni preveč napredovala in je še upanje, da lahko ozdravijo. Kupnina in investicije znašajo okroglo 20 milijonov Din.
Sodrug Avgust Forel, znani sek-
sualpsiholog v Ziirichu je praznoval pred kratkim 801etnico svojega rojstva. Vsak izobražen človek ga pozna po njegovi knjigi:	»Die sexuelle
Frage«, ki je razširjena po vsem svetu. Mnoge znanstvene korporacije so mu, vočigled njegovega neutrudljivega raziskovanja na polju seksualne psihologije in etimologije, s katerim je dal svetu neprecenljivih koristi, čestitale k njegovemu redkemu jubileju. A ostala evropska javnost, zlasti politična, ki je s svojimi odlikovanji tako radodarna, kadar gre za kaka faštistična junaštva, je prešla molče preko njegovega jubileja. Najbrž zato, ker je po svojih raziskava-njih kot veliki mislec prišel do pre-
Pavel Dorohov:
Na pohodu.	3
(Odlomek iz romana »Golgota«.)
Ivan Bodrih je medpotoma ujel pet vojakov. — Bili so to mladi, brezbrki, in gledali so prestrašeno okrog sebe.
»Ste dezerterji?«
»Da.«
»Od kod prihajate?«
»Iz Ukrainke.«
»Zakaj ste bili tam tako dolgo?«
»Vojaki so se uprli.«
Bodrih jih je ostro pogledal in premišljal tre-notek.
»Svetujem vam, fantje, da govorite odkrito. Mi smo revolucionarna armada, Vi ste zbežali od Kolčaka, torej spadate k nam.«
Fantje so prekrižali.
»Pri Bogu, sodrug, resnico govorimo. Vojaki se nočejo biti. Neprestano zborujejo.«
»Zakaj ste potem zbežali? Ako se vaši kolegi nočejo biti, se vam ni ničesar bati?«
»Naš poveljnik hoče pozvati Čehe in nas vse postreljati. Zbali smo se in zbežali.«
Bodrih premišljuje.
»Dobro, grem sam tja, da vidim, če govorite resnico.«
Vojaki so ga skušali zadržati.
»To te stane glavo. Ustrel6 te!«
Tudi Ivanovi spremljevalci mu odgovarjajo.
»Vendar ne boš hodil?«
»Grem. Videti hočem, kako je tam.«
Ivan Bodrih je naletel v bližini vasi na dve straži.
»Kaj sfe godi tu, bratje? Se vojujete?«
Eden od vojakov mu namigne:
»Pojdi mi imamo druge skrbi.«
Bodrih gre mimo njih. Na cesti se gnetejo ljudje kakor na praznik.
»Kaj se godi pri vas? Praznujete?«
Kmet obstane in pogleda Ivana od glave do
pet.
»Ti, zdi se mi, nisi od tod. Stvar je ta, dragi prijatelj, da so se vojaki spuntali. Nočejo se več vojevati. Neprestano zborujejo.«
Kmet pokaže na cesto.
Na trgu pred cerkvijo je ves polk okrog govornika, katerega besede poslušajo vneto.
Ta govornik ni bil velike postave. Imel ie širok, energičen obraz. V levici je držal puško, z desnico je delal kratke, energične geste, kakor da je odrezaval besede.
Bodrih se je bližal vedno bolj govorniku. Vedno silneje mu je utripalo srce.
Vzdignil je svojo močno roko k govorniku:
»Sodrug, dovoli mi par besed!«
Govornik je pogledal velikega, črnobradatega kmeta začudeno.
»Govori, dolgobradec, govori!«
Vojaki kriče:
»Naj govori stric!« *
Bodrih skoči na mizo in razprostre roke.
»Ali ste videli te roke, bratje — to so žuljave delavske roke. Kmet sem in vse svoje življenje
sem se mučil z zemljo. In ako se dela, postanejo roke žuljave. Bratje, pokažite mi svoje reke.«
Gozd žuljavih rok se vzdigne nad smejoče se obraze.	,
»Poglej, stric, poglej jih!«
Bodrih se nasmeje široko.
»Vidim, vidim. Tudi vaše roke so vrtale po zemlji. Torej ste tudi kmetje. Torej smo bratje! Vi ste kmetje in mi smo kmetje — mi smo otroci ene matere, matere zemlje.«
»Tako je!«
S široko gesto zamahne Ivan z roko nad polkom. Njegov glas je bil zveneč. Srd je donel iz njegovih besed . . .
. . . Ko je Bodrih vkorakal s svojima polkoma v Smolenko, je bilo vse končano. Maksimovi jezdeci so dirjali čez polja in okrog vasi, lovili bežeče Čehe in zbirali orožje.
Bodrih je poslal štabu poročilo o pridružitvi polka regularnih trup k vstašem.
Maksimov oddelek je medtem zaprl Poljakom pot v vasi Znamenskoje, petnajst vrst od Mariin-skoje. Poljaki so odskočili nazaj in zadeli na Ki-seljeva, ki je zapovedoval spuntanemu polku. Poljaki so se vrgli na levo. Tam jih je sprejel Bodrih s svojimi strojnicami. Desno jih je čakal Jakob Lis-kin in Molodih.
Zaman so Poljaki poskušali pretrgati železni obroč. Zgubili so polovico svojih ljudi in so se morali proti večeru predati.
Ljubljanski defiavd! Stanovanjski najemniki!
Potem, ko je vlada nasilno razgnala ljubljanski občinski svet pod županovanjem pokojnega s. Periča, so sicer demokratski in klerikalni komisarji skrbeli za to, da je bila lepo razsvetljena Aleksandrova cesta na čast presiti burzuaziji, delavske družine pa so pustili vedriti v dežju in blatu za šentpeterskim farovžem, kakor vam kaže ta slika.
pričanja, da je rešitev človeštva edi- | no v socializmu in se ni sramoval to j svoje prepričanje javno priznati.
Prošli teden je dospelo v Pariz 30.000 ameriških legijonarjev, ki so udeležili svetovne vojne na francoskih tleh, da demonstrirajo krvno prijateljstvo do Francozov. S svojimi operetnimi uniformami so pa izzvali več smeha kakor pa navdušenja. Delavstvo je sklenilo, da se njihovih svečanosti ne udeleži v protest brutalne usmrtitve Sacca in Venzettija v isti Ameriki, katere zastopniki so prišli prirejat svoje parade v Francijo in širit vojno navdušenje. Ko so uneli slavnostno zborovanje v »Tro-caderu« ob prisotnosti vseh ministrov in generalov, je bilo poslopje zastraženo po policiji, da bi se kak nepovabljenec ne vtihotapil. Kljub temu se je predsedniku komiteja za zaščito Sacca in Vanzettija posrečilo Preoblečenemu v legijonarsko uni-jormo, vtihotapiti se v dvorano, kjer Je glasno zaklical proti amerikaneem: *Slava Saccu in Vanzettiju, doli z aineriško reakcijo!« Seve so ga takoj Pograbili in zaprli in sedaj ga bodo s°dili radi — poveličavanja umora. 7- Njega, ki je proti umoru nedolžnih Zrtev protestiral! — Pariško delavko je napravilo proti legijonarski Paradi protidemonstracijo v predmestju Clichy, kjer se je v ogromni Množini zbralo k slavnostni otvoritvi Novega trga, ki ga je imenovalo Sacco-"anzettijev trg. Na več krajih je Prišlo tudi do spopadov med delavstvom in legijonarji.
Splošna delavska zveza v Parizu ie izdala te dni proglas za odpravo smrtne kazni in izjavila, da bo to vprašanje prinesla pred amsterdamsko strokovno internacionalo.
Velik mezdni boj nemških železničarjev, Iz Berlina se javlja, da je vodstvo nemških železničarskih organizacij izdalo poziv na vse delavstvo železnic in na nastavljence, da 2 vso energijo začno boj za izboljšale mezd.
Občinske volitve se bodo vršile na Češkem. Torej se mora v teku 3 tednov vse pripraviti in ves boj iz-Vršiti. Pri nas pa hodimo polževo P°t, najmanj 3 mesecev, predno se izpišejo.
Propadla kultura današnje medanske družbe se vidi tudi v tem, se boksarji v Ameriki plačujejo P° 1 milijon ali vsaj pol milijona dolarjev samo za en nastop .In ta nizkoten, surov boj gleda nad 150.000 ljudi ter pozabi pri tem, da miljoni ljudi trpi in umira od gladu, da se ubijajo radi brezposlice, da propadajo vsled zapuščenosti. Pretirana manija za šport je odsodba današnje kulture in družbe sploh.
Izseljeniški komisarijat v Zagrebu javlja, da je v San Francisco umrl neki Božo Rucovi ali Božo (Rade) Ko-račič ali Kovačič. Pokojnik je zapustil nekaj imovine, za katero se iščejo dediči. Kdor bi o njem in dedičem *^aj vedel, naj to javi Izseljeniškemu k^misarijatu v Zagrebu, Kamenita ulica 5.
Izstop iz cerkve v masah, V prost proti delavstvu sovražni politiki |vstrijskega kanclerja, prelata dr. ve>pla, zlasti po dogodkih 15. julija, je njegova vlada brez potrebe ?ala preliti toliko delavske krvi, ka-. °r svoj čas pri nas na Žaloški cesti,
^ začelo prebivalstvo v velikih mno->,llah izstopati iz katoliške cerkve, pni v avgustu jih je izstopilo 1407, ,etos pa 8330 oseb. V septembru ^nskega leta 1494, letos po od 1. do • septembra 5253 odraslih s 600 °tr0ci. Na samem Dunaju je zdaj že ‘>zu 50.000 brezkonfesionalcev, ki 5e marajo biti v nobeni veri vpisani.
. udi promet v velikem krematoriju J® z vsakim dnem večji, tako da bodo °rali še enega zgraditi. Avstrijsko stavno sodišče je pred kratkim izlilo načelno razsodbo na številne ^“zadevne pritožbe, da se otrok brez °nfesionalnih starišev ne more in 1 ? sme siliti v šoli k verouku, ali ka-/j1- ,cerk venim prireditvam, če so se .. v brezkonfesionalnem zakonu, c 1 če takrat, ko so stariši izstopili iz erkve, še niso imeli 7 let starosti, j. Na sramotni oder so nas postavili “'janski razkolniki iz leve in desne
vsled letaka, ki so ga izdali koroški sodrugi dan pred volitvami proti Mo-derndorferjevi razkolniško-klerikalni listi. Priznavamo, da ni bil letak baš posrečen in da je gotovo v protislovju z načeli Socialistične stranke, ki je še vsikdar branila prave komuniste. Vendar pa oprostite: Na dan volitev se vrši boj z gumijastimi kroglicami, dan pred volitvami se pa zbija klin s klinom. Letak je pa tudi sicer izraz duše koroškega delavca, in je kavalirski napram vsem očitkom in lažem, ki so jih ti ljudje trosili na vseh svojih špetirklubih proti združenim soc. delavcem. Vendar so pa sedaj volitve za nami, in človek bi mislil, da so se razkolniki iz njih kaj naučili in da mislijo vsaj sedaj na zedinjenje! Pa nič! Vedo, da so pomagali klerikalcem do dveh poslancev več in še vedno so jim ti bližji in ljubši, nego naši pošteni socialistični delavci.
Okrajna zadružna konferenca v Ljubljani. V nedeljo 2. oktobra se vrši v Ljubljani v Narodni kavarni (zadnja soba) konferenca zadružnic funkcionarjev, uradnikov in sodelavcev. Začetek ob 9. uri zjutraj. Dnevni red: 1. Stanje naših zadrug v Ljubljani in okolici. 2. Ustanovitev Zadružne lige.
3. Zadružna banka v Ljubljani. 4. Raznoterosti.
Občni zbor »Delaivsko kmečke prosvetne in podporne Jednote« v Ljubljani se vrši v soboto, dne 1. oktobra zvečer, v Narodni kavarni (zadnja soba). Pričetek točno ob 8. (20.) uri. Dnevni red: 1. Poročilo o delu od 1. julija 1926 do 30. junija 1927. 2. Volitev odbora. 3. Volitev preglednikov.
4. Proračun za leto 1927-28. 5. Program za dela za tekoče poslovno leto. — Odbor,
Za bojevni sklad proti klerikalizmu je daroval s. Ribič, Št. Jur ob juž. železnici, Din 9.50. Iskrena hvala!
Za tiskovni sklad je daroval s. Sa-jevic iz Trbovelj Din 5. Iskrena hvala!
Iz strtinke.
Organizacijam in delavstvu v vednost. Pri zadnjih volitvah je bil izvoljen v narodno skupščino s. Josip Pe-tejan v Mariboru. V olajšanje njegovega delovanja v narodni skupščini prosimo, da organizacije in vsi oni, ki imajo važne zadeve sporočiti s. Petejanu kot poslancu, naslavljajo nanj potom oblastnih tajništev SSJ v Ljubljani (Poljanska cesta 12), v Mariboru (Ruška cesta 6). V Ljubljani sprejema tozadevne dopise tudi Akcijiski odbor SSJ in Zedinjenja v Ljubljani, Poljanska cesta 12. Naše organizacije so dolžne izmoljenega poslanca moralno podpreti pri težkem odgovornem delovanju, kar mislimo, da bomo najbolje storili, če na ta način organiziramo zvezo med njim in volilci.
Iz delavskega sveta.
Križev pot premogarjev.
Stavka premogarjev v ameriških revirjih mehkega premoga traja peti mesec. Vsa dosedanja pogajanja, kolikor jih je bilo, med kompanijami in zastopniki rudarjev so se končala neuspešno, ker kompanije vztrajajo pri zahtevi za znižanje plač.
Ponekod, n. pr. v raznih krajih v Pennsylvaniji in poslednje čase tudi v Ohiju, so kompanije obnovile obrat s stavkokazi. V par krajih v vzhodnem Ohiju je prišlo do nemirov — kompanije pa so naglo vprašale za »pro-tekcijo«, ki jim je bila takoj obljubljena. Ko bi šle oblasti delavcem vsaj malo toliko na roko, kakor gredo kompanijam, pa bi bila stavka premogarjev prvi mesec končana. Tako pa so šanse za podjetnike veliko ugodnejše kakor za rudarje. Premogarji v unijskih okrožjih so imeli nestalno delo že več let, in ni bilo priložnosti, da bi si kaj prihranili. V mnogih krajih so odvisni od kompanij za stanovanja, elektriko itd. Šerifi, župani in podobni uradniki so navadno kompa-nijski ljudje, posebno v tistih krajih, v katerih unija ni bila nikoli priznana.
Bodočnost je za premogarje temna, ne samo vsled bojev, ki jib imajo s kompanijami, ampak tudi vsled a-narhičnih razmer, v kakršnih je pre-mogokopna industrija v tej deželi.
Če bi bilo delavstvo politično organizirano in bi imelo v legislaturah in v kongresu močne klube poslancev svoje stranke, bi moglo marsikaj doseči. Vse, kar more sedaj, je stavkati in pa apelirati na prijatelje, ki večinoma odgovarjajo, da sedaj še ne morejo pomagati, da se javno mnenje ne zanima, itd.
Delavci, kadar so v boju za izboljšanje življenskega stanja, so prepuščeni samemu sebi, in drugače tudi biti ne more. Delavci imajo moč, oni delajo, od njih je odvisen vsak obrat. Če bi bili organizirani in solidarni ter izobraženi kakor niso, bi ne bilo treba stavk. Dali bi si sami, kar je njihovega.
Maribor.
V petek, dne 30. tm- ob pol 7. uri zvečer se vrši na vrtu »Ljudskega doma« velik shod tukajšnje krajevne organizacije SSJ na katerem bo poročal s. Topalovič in njegova žena s, Milica Topalovič pa bo govorila o gibanju socialističnih žen in deklet. So-družice in sodrugi udeležite se shoda polnoštevilno.
Občinske volitve v Mariboru se
bodo vršile, kakor milostno poroča politični zaupnik »Slovenca«, 20. novembra ali pa še pozneje. Doba tega občinskega sveta je potekla baš
te dni, vladajoča stranka na magistratu, to so klerikalci, ki vedo, da jim bo kmalu odklenkalo, pa sedaj po svoje razlagajo zakon in pravijo, da je samo od njih dobre volje odvisno, kdaj odstopijo. Nam pa gre za to, da se dela strogo po zakonu in po pojmih prave demokracije, kajti po današnjem položaju druge stranke sploh nimajo več pravice, da bi predstavljale večino občine.
Mariborska humanistična gimnazija se bo letos obdržala najbrž na ta način v celoti, da bo moral oblastni odbor preskrbeti sredstva za 5. razred, ki ga je hotela državna uprava že 1. okt. razpustili, ne da bi vprašala, kje in kako bodo učenci nadaljevali ta razred gimnazije, ki so povečini iz Maribora ali bližnje okolice. Za 'drugo leto se bo moralo pri vprašanju budžeta urediti tudi to vprašanje, da se ne bodo več dali tudi klerikalci od — vlade speljati na led. Oblastni odbor je dal glede vzdrževanja
5.	razreda že obvezno zatrdilo.
Poučna ekskurzija živinorejcev v Avstrijo. V sredo, dne 28. septembra zjutraj, odpotujejo udeleženci poučne ekskurzije živinorejcev katero priredita skupaj oblastni odbor •mariborske oblasti in mariborski okrajni za-stop v Avstrijo. Ekskurzijo vodijo strokovnjaki od kmetijskega oddelka velikega župana. Povratek se vrši v nedeljo, dne 2. oktobra preko Dravograda. Prijavilo se je okoli 50 , oseb. Vsi sprejeti udeleženci se morajo zbrati pred glavnim kolodvorom v Mariboru v sredo ob pol šestih zjutraj, kjer prejmejo ustmeno vsa nadaljnja navodila.
Neznosne razmere v tovarni Lobi v Mariboru. V novi tovarni za izdelavo sukna, ki jo je češkoslovaški podjetnik Lobi ustanovil, vladajo prav čudne razmere. Zelo slabe plače, nehonorirano nadurno delo je že dovolj znano. Razentega pa se zlasti tam zaposlene delavke, dasi je delo zelo nezdravo, za sramotno nizke mezde izrabljajo. Odpovednih rokov ne poznajo. Opozarjamo inšpekcijo dela, da naj ne misli, da je ona od države postavljena zato, da ščiti podjetnike, nego naj raje premisli, da je na svojem mestu zlasti radi delavstva. Skrbi naj torej, da se bodo te razmere, kakor sedaj tam vladajo — in to inšpekcija menda dobro ve — kmalu zboljšajo, sicer bomo z močnejšo lučjo posvetili. Delavce in delavke pa pozivamo, naj se organizirajo, da se bodo lažje borili zoper socialne krivice, ki jim pijejo kri in morijo dušo.	Vsevidec.
Na Koroščevi cesti so vodovod in plinsko napeljavo, oboje porušeno vsled zasutih kanalov, tekom noči od sobote na nedeljo spet uredili. Vsa hvala gre marljivemu vodstvu vodovodnega mojstra. Toda električ-
Ali si že poravnal naročnino, če ne, stori takoj!
na razsvetljava na tej cesti je nad vse pomanjkljiva. Par dni spet ne gori na dveh križiščih. Kje tiči napaka, naj razišče električno podjetje.
Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico ob 20. uri javen shod pri Gotzu (v sklicuje v petek, dne 30. septembra lopi). Bliža se usodni 1. november in vlada se pripravlja, da ukine še one male ugodnosti, ki jih nudi stanovanjski zakon socialno slabim. Zato je potrebno, da povzdignemo najemniki svoj glas, da nas čujejo merodajni gospodje. Tem potom vabi društvo tudi vse strokovne organizacije, da se u-deleže javnega zborovanja po svojih zastopnikih.
Pevski odsek »Svoboda« priredi v soboto, dne 1. oktobra 1927 v Ljudskem domu vinsko trgatev z izbranim sporedom. Vstopnina 5 Din. Začetek ob 8. uri zvečer. Vabimo vse naše znance in prijatelje petja, da se naše prireditve v čim večjem številu udeleže. Bratska društva naprošamo, da opuste na ta dan enake prireditve.
I. delavsko kolesarsko društvo za Slovenijo v Mariboru. Kakor vsako leto, se bo začel s 16. oktobrom v Gambrinovi dvorani plesni tečaj za odraslo mladino vseh spolov. Pouk se bo vršil vsak četrtek in vsako nedeljo od 8. do 10. ure zvečer. Interesenti naj se prijavijo pri članih kolesarskega društva ali pa pri vsakem tečajnem večeru.
Plesna sekcija.
Pobrežje.
Tukajšnja krajevna organiz. SS-J
sklicuje za četrtek, dne 29. tm. ob pol 8. uri zvečer v gostilni Papež svoj izredni občni zbor. Udeležba vsakega člana dolžnost!
Celje.
Občinska seja, V petek 23. tm. se je vršila plenarna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu te seje je bila med drugim tudi volitev uprav-• nega odbora Mestne hranilnice, ki pa je bila stavljena z dnevnega reda, ker je tako minister trgovine, dr. Spaho, brzojavno odredil. Prišla so na to na vrsto poročila raznih odsekov, predvsem finančno-gospodarskega odse-
ka, katerega referent je predlagal, da se računski zaključki za 1. 1924, 1925 in 1926 ne odobrijo in naj se pri oblastnem odboru zaprosi za strokovnjaka, ki naj izvrši revizijo. O tem se je vršila dolga in zanimiva debata v katero je posegel tudi občinski odbornik s. Komavli, ki je konštatiral nezrelost bivših proračunov, za kar nosi odgovornost sedanja večina, ki je bila nekdaj opozicija in današnja opozicija, ki je v prejšnjem mestnem svetu bila večina. Sodrug Komavli je na podlagi od referenta navedenih številk dokazal, da je prekoračenje proračunskih postavk neizogibno. Revizijo, kakor jo predlaga večina sc smatra za potrebno, vsled česar se v imenu socialističnega kluba pridružuje predlogu Dr. Hrašovca, ki zahteva, da se računski zaključki vrnejo finančno-gospodarskemu odseku, ki naj jih ponovno pregleda. Večina pa je sprejela nekoliko omiljeni pred-'og dr. Ogrizeka, ki pooblašča župana, da določi revizijo po svoji preudarnosti. Pri referatu socialno-poli-tičnega odseka je socialistični klub predlagal resolucijo proti ukinitvi stanovanjske zaščite. Z glasovi kleri-kalno-radikalne-nemške večine je bila resolucija poslana v odsek, češ, da se naj skuša v tem vprašanju najti — kompromisno formulo. Pri slučajnostih je socialistični klub predlagal protestno resolucijo proti demontira-nja gimnazij, ki naj se jo brzojavno sporoči centralni vladi, Ta resolucija je bila soglasno sprejeta. Tekom te Občinske seje smo ponovno imeli priliko ugotoviti sledeče:	Meščanske
stranke, ki so za volitve postavile na listo tudi zastopnike delavcev, uradnikov, obrtnikov in invalidov, da dobijo več glasov, so te ljudske »zastopnike« prisilile, da so glasovali proti resoluciji našega kluba, ki zahteva podaljšanje stanovanjske zaščite! Najemniki pa, ki pripadajo gorinavede-nim poklicem, naj vodijo čez tako »zastopstvo« račune . . .!
Senovo—RalhenDurs.
Kakor povsod tako tudi pri nas na Senovem vstaja proletariat. Število 97 nam je v ponos, kajti to so prve volitve, ko se je delavec in kmet tako častno odrezal, kljub vsej de-magogiji klerikalnih in nacionalnih podrepnikov! Sodrugi, to pa še ni vse, pobrigati se tudi moramo za bo-
"ANKER" DOMAČI HRANILNIKI
Srečke razredne loterije
21/20/n vojno-odškodninska renta proti takojšnjemu plačilu in na mesečne obroke v bančni poslovalnici
Bezjak, Maribor, Gosposka ul. 25
■■■■■■■■■■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■»■■■■■■■■■»■■■■ ■■■■■■■«■■
Malinovec
zajamčeno pristen, izborne' kakovosti, izdelan samo iz pravili gorskih malin, prodaja po zmernih cenah v vsaki mno-iini tvornica
„ALKO“
DRUŽBA Z O. Z
Ljubljana, Kolizej
doče občinsko gospodarstvo, da bomo tudi mi zastopani v občini, ker je največ našega denarja v občinski blagajni. Le malo se spomnimo, kako so gospodarili in gospodarijo bivši klerikalni tigri. Če je prišel delavec po ubožni list, ga ni dobil — milijonarjev sin ga je dobil. To je ljubezen in pravica buržuazije, ki vedno pri vsakih volitvah kuglice fehta. Zato sodrugi, na plan, ne pozabite, da mi ustvarjamo, ne mislite, da smo mi manj vredni, nasprotno več proletarske zavesti. Da se pa poglobimo in izobrazimo, vsi v naše organizacije, to so: politične, strokovne, kulturne in gospodarske, vse te imamo, zato ven is vseh žoltih, kajti te so bič, ki nas tepe. Čim več nas bo, čim bolj bomo socialistično vzgojeni, tem lažje bomo odbijali vse napade kapitalizma. Osvoboditev proletariata je delo proletariata samega. (Karl Marks.)	N.
Dobrunje.
Volitev župana in svetovalcev v občini Dobrunje se je vršila dne 20. septembra 1927 takole:	Prvi je bil
izvoljen župan, ki je zvest pristaš SLS, mož korenjak in tudi junak. Volili smo z listi in sicer,tajno, kakor so oni rekli. Vprašam vas sodruge, kaj se to pravi, tajno voliti? Jaz mislim, da je tajnost to, da ne ve drugi kot tisti, ki voli sam. Ampak pri nas pa je drugače. Vrata odborniške sobe so bila na stežaj odprta, med vrati je stal občinski tajnik, ki je zvest agitator SLS; za njim pa je stal občinski sluga, ki je po milosti božji tudi v njih taboru. In še nekaj listkov izda najstarejši član odbora vsem. Presenečen sem bil, ko vidim, da imajo ti ljudje že druge listke, ki so na njih pisani kandidati s pisalnim strojem in pa s črnilom, Vprašam te gospode, kakšna je ta tajnost in kateri zakon to dovoljuje. Ali je to ljudska volja, ko pravijo, da po nji delajo. Proč z reakcijo! Naj se izvaja proletarska demokracija. To naj bo v spomin gospodom od SLS. Marksistični klub občine Dobrunja.
PrasersRo. Spodnja PsIsKaon.
Volitve 11. im. so tudi pri nas pokazale, da se delavstvo zopet vrača nazaj k stranki, ki je edina, ki zastopa interese vseh slojev, to je Socialistična stranka Jugoslavije. Nič ni po-gamala, še tako agilna agitacija naših nasprotnikov ,tudi tistih ne, ki so tako kričali koliko glasov bodo dobili; to so bili zlasti komunisti; zvezani z bernotovci. Omeniti moramo tudi tukajšnjega moža, ki se šteje za nekakega voditelja tukajšnjih klerikalcev, ter ljudem pripoveduje, kako je agi-
len in zaveden. Resnici ria ljubo pa moramo povedati, da je posebno zadnje dneve pred volitvami delal s pol-no paro za prvo skkrinjico. Na dan pred volitvami je kar pri belem dnevu trgal raz sten naše plakate in to seveda med službo. Tudi na dan volitev je celi dan revež stal pred poslopjem, kjer se je vršilo glasovanje in hvalil svojo vzvišeno stranko, nas pa grdil in uganjal pravo denuncijan-stvo, kolikor mu je puščala njegova modrost. Toda vzlic temu so naši so-drugi-železničarji, sodrugi iz tovarne in drugi odšli v dopoldanskih urah na volišče in so oddali svoje glasove socialistični stranki. Rezultat je po-kazal, da smo od zadnjih oblastnih volitev porasli pri nas za 100 procentov, to je da smo imeli sedaj 40 glasov, a zadnjič 21, To je razveseljivo dejstvo, katerega vsi tukajšni zavedni sodrugi prav toplo pozdravljamo v nadi, da zopet postane Pragersko-Sp» Poljskava zavedna soc, trdnjava, kakor je bila svoječasno. Sodrugi naprej na delo za naš cilj!
Lesce
Podružnica »Svobode« v Lescah na Gorenjskem, priredi dne 2. okt. tl. ob 3. uri popoldan v prostorih pr« Katrineku veselico, združeno s šaljivo pošto, plesom ter prosto zabavo. Vstopnina za osebo 5 Din. Za ples 10 Din. Svira prvovrstni zbor tambu-raškega odseka »Svobode« v Lescah. Ker je čisti dobiček namenjen za kritje stroškov v podružnici, vabimo vse sodružice, sodruge in druge prijatelje zabave, da se ti naše prireditve v čim večjem številu udeleže. — Odbor.
Listnica uredništva. Ostale dopise objavimo prihodnjič. Vse dopisnike prosimo tudi topot, da opuste v svojih dopisih vse osebne napade.
Haleno pod Peco. Dopisniku i£ Halene sporočamo, da bomo dopis, kolikor se da uporabiti, objavili v prihodnji številki. Prosimo pa vse dopisnike, kakor tudi njega, da naj bodo dopisi kratki in lahko čitljivi, ker ima sicer urednik preveč težav in posla, ako mora šele sam sestavljati.
ČITAJTE
novo izišlo, socialno dramo Rudolfs Golouha
KRIZA.
Naroča se pri upravi »Delavske Politike« v Mariboru, Ruška cesta 5. Vsaka naša knjižnica, vsak naš či' tatelj mora naročiti to našo najboljšo socialno dramo.
I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z O. Z.
mmmmammm mmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmmmmcaaammammmmmmmmmmmmmmmmmmmtmmmmmmmm
Ustan. 1898	MARIBOR,	TRŽAŠKA	CESTA	ŠTEV. 36-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno in bigijonsko urejena pekarna.— Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P.
Ennnnnnnnnnnncinnnnncinnnnncinng
ra
G
G
i
Ali ste že preizkusili
„PR0Jfl“ ječmenovo Kavo?
Dobiva se jo povsod. Dobiva se jo povsod.
Tiskar: Lludska tilkaraa d. d. * Mariboru, predstavnik Josip Ošlak v Mariboru. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Maribor