[Največji ▼ Združenih državah Valja za Tac leto . . . $6.00 I Hi i Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 celo leto $7.00 J TKUEFOH: CHelsea 3-^3878 NO. 201. — STEV. 201. GLAS Iisrtrslovenskih delavcev y Ameriki« The largest Slondta Dafly fas the United States. Issued every day except Sunday« and legal Holidays. 75,000 i Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Poat Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TZLX70N: OHalssa NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 26, 1932. — PETEK, 26. AVGUSTA 1932 VOLUME FARMERJI NA SRED. ZAPADU TRPE POMANJKANJE Serif dal ječo zabarikadirati, boječ se, da bi razburjeni farmerji ne vpriz0ril! napada Ker farmer jem denar naglo pohaja, bodo najbrž kmalu prisiljeni prodajati pridelke. — Za pret-njo šerifa, da bo ustavil piketiranje, se ne menijo dosti. — Šerifi aretirali nad sto štrajkarjev. — Pomožni šerifi so napad s plinskimi bombami . drago plačali. Stavkujoči premogarji pognani v beg COUNCIL BLUFF, la., 25. avgusta. — Sinoči se je završil v tukajšnji bližini vroč boj med stavkujo-čimi farmerji in pomožnimi šerifi. Sto farmerjev rretirali in zaprli. Ker se šerif Percy Lainson boji, da bi njihovi tovariši ne vprizorili napada na jet-nisnico je dal vse dohodke zabarikadirati s strojnimi puškami. Vse pomožne šerife, ki so stražili de-relne ceste, je poklical v mesto ter jih* razpostavil okoli jetnišnice. Aretacije so se završile tekom vročega nočnega* boja med šerifi in far merskimi piketi. V prvem spopadu so bili farmerji zmagovalci, nato so se pa začeli šerifi posluževati plinskih bomb. Temu napadu se niso mogli protiviti, ampak so se naglo umaknili. Danes ni na cestah, vodečih v Council Bluff, nobenega piketa. Tozadevno izjavo je podal šerif, pa najbrž ne bo prav posebno točna, ako se pomisli, da ni dospela danes v mesto niti ena pošiljatev živil. V Potanatomic okraju so štirje šerifi napadli stavkarsko taborišče s plinskimi bombami. Farmerji so začeli metati nanje kamenje in so tri nevarno ranili. ______ i v . i i * • /*■» *i i:>i cc • 1 . najboljša nlavalka v Chisholmu Položaj v okolici Council Bluff je zelo napet. — -m Ana jo je s težiivo <1 tedaj naprej. i»e je vežbala za Olimpijndn. Plavali se je ueila pod vodstvom i Miss Helen Manson. V strokov-' nem plavanju se je Miss Coved-| nik ueila dve leti. Njena se.stra Mary je bila pred dvema letoma priznanje s0vj. unije potrebno Drugi petletni načrt bo dosti obsežnejši od prvega.— Rusija se nahaja na pragu silnega razvoja. Washington, D. C., 2."i. avgusta. Ako ne bodo Združene države sklenile pred začetkom drugega petletnega načrta s Sovjetsko Pnijo trgovske pogodbe, bo Rusija ver deseletij bojkotirala ameriško blago. Ta ruska pretnja pa nima nobenega opravka s priznanjem Sovjetske Pnije od strani Združenih držav. Rusija mora urediti svoj dom. in ga -bo uredila, pa če ji treba kupiti potrebščine v Ameriki ali kje drugje. Rusija je danes na istem stališču kot so bile Združene države .sredi prejšnjega stoletja, namreč na pragu neizmernega razvoja. 300 pomožnih šerifov jih je ' pregnalo s strojnimi puškami COULTERVILLE, 111., 25. avg. — Premogai-ji, ki so se nahajali v devet milj dolgem sprevodu, in so hoteli vdreti v južne okraje države Illinois, kjer delajo njihovi tovariši pod novimi pogoji, so se morali umakniti pred krepelci in strojnimi puškami. Njihov pohod se je popolnoma izjalovil. Sedaj se nahajajo na poti proti domu. japonska nasprotuje _______stims0nu Zunanji minister grof Yasuya proti Ligi narodov. — Japonski vojaki so zopet prišli v Hong- kew. Tokio, Japonska, 25. avgusta. Japonski zunanji minister grof Ya.suva Pehida, j^ v svojem go- 1 ."....... •'*" "*' 1 T\f\W H TV V A 11"* parlamentu povdarjal po- ] prej posvard ter jmi .svetoval, naj BOLIVIJA Jt Walter Moody načelnik cestne policije v Coulterville, jih je žel J Za železniee, pristanišča, elek-i trarne. ee-ste itd. bo izdala na milijarde dolarjev. Ako se hoče ru-j ska industrija ozirati po ameriškem vzoren, mora že v.saj zaenkrat kupovati produkte na ameri-j škem trgu. Anglija. Nemčija in j druge dežele ne morejo zriniti , Amerike s tega prednostnega stališča. voru v tre-bo, da Japonska čim prej prizna državo Mančoukuo, kar je edina rešitev mandžurskega problema. Dalje je rekel da v bodočnosti vidi dneve, ko bodo Japonska. Mančoukuo in Kitajska sodelovale kot tesno zvezane neodvisne države za pospeševanje miru in prosperil«*te na Dalnjnem Iztoku. V .svojem govoru je tudi grof Pehida zavrnil trditev ameriške-' ga državnega tajnika Jlenrvja L.' se mirno ra-zidejo. Ker so pa navizie svarilu vprizorili javno skupščino, je navalil nanje s -HM) pomožnimi šerifi. Posluževali so se krepeleev, revolverjev in strojnih pušk. Večina štrajkarjev .se je takoj umaknila, kakih sto jih je pa o . stalo in se zoperstavilo policistom. V bojih jih je bilo več precej nevarno ranjenih. To so bili zadnji ostanki petnajst tisoč mož broječe armade, ki je hotela dospeti v Franklin ■ I Stimsoua. da je Japonska kršila | Kellogg-liriandovo pogodbo, ki okraJ ter Pregovordi tamošnje razglaša vojno ,za nepostavno ter'^'1^ na-' n'* de,aj° za Pet d<>' pogodbo devetih narodov. i)alje. Jariev na dan. češ, da je to sramot- ' je rekel, da Japonska ne bo nikdar i privolila v odločitev Ligiue komi COUNCIL BLUFF, Iowa, 24. avgusta. — Pomanjkanje se je pričelo pojavljati med stavkujočimi farmerji v severnem delu države Iowa. \na jo je le i dokler je ni po marljivem učenju prekosila. Leta 1931 je bila zopet plavalna je premagala svo- 1 .«. ' . "»c •• - . . • _____. - I i e .sestro Marv ter postala najbolj- so bili aretirani farmerji izpuščeni proti neznantni j ^ plavalka_ An:, lje ,)ila prerna. jamscini. ! ga na samo enkrat ko je neka de- klica iz E velet ha odnesla prvo nagrado. Miss Govednik je bila rojena v Chisholmu v hiši. v kateri še sedaj stanuje in se nahaja v sku- ~. 4 i » • v -f n a i * ' pini hiš. ki se imeniuje "Mala Ju- Ob istem času pa poskusajo sent P. A. Lainson' ?osle Cetudi grof Pehida hi povedal,! J^/j ~ d,e|atl 111 bodo de kdaj namerava Japonska prizna - ležni vse naše zaščite. ti vlado Puyi-a. je nek visoki uradnik zunanjega ministrstva povedal, da bo Japonska priznala i novo mandžursko državo okoli 20. septembra. Tedaj bo i udi podpisana pogodba med Japonsko in Mončoukuo. katero ibo nesel začetkom prihodnjega meseca Vj -------------- - —------- , Changihunn japonski poslanik ge-1 Mešano Vojaško in civil- Ineral Xobuyosri Muto, ki bo obenem vojaški poveljnik v Mandžu-i riji. Ta pogodba bo najbrže pod- proces proti zarotnikom pripravljena _na napad Paraguay se boji, da bo Bolivija napadla.— Položaj je zelo resen. — Zadnji bolivijski napad je bil odbit. Washington, D. C., 25. avgusta. Paraguavska vlada je obvestila nevtralno komisijo v Washing-tonu, da je položaj v spornem Chaco ozemlju skrajno resen. Sporočilo je bilo izročeno Francis T. White-ju. predsedniku nevtralne komisije, ki skuša poravnati .spor med Bolivijo in Paraguavem. Poročilo pravi, da so bolivijske čete 16. avgusta napade Port Parava v svoji pripravi na splošni napad na paraguavsko vojsko. Ta napad je bil sieer odbit, toda so ga Bolivijei ponovili z uporabo dveh aeropJanov. in oblasti drugih okrajev preprečiti razširjenje far-merske kampanje ne prodajati pridelkov. Serif Lainson je zbral 98 deputijev, katere je o-borožil s krepelci in revolverji ter jim naročil, naj preženejo s cest Pottawajtamie okraja vse stavku-ioče farmerje. Po drugih okrajih je bilo aretiranih več farmerjev, ker so zakrivili nasilja nad vozniki avtomobilov in so tudi vstavljali vlake. V Sioux City, kjer se je pričela stavka in so se organizirali skoro vsi farmerji v okolici, bodo v nekaj dneh farmerji prisiljeni prodajati svoje pridelke, da kupijo živež za svoje družine, vsled česar med njimi ni več takega navdušenja kot v začetku stavke. Voditelji stavke sami priznavajo, da jim preti zelo resen položaj. Mnogi stavkarji so odvisni samo od prodaja mleka, jajc in kokoši in njih denar je v dveh tednih že skoro pošel. Je pa tudi mnogo farmerjev, ki v prvi vrsti rede govedi in prašiče ter bodo morali v kratkem pričeti prodajati svoje živali, ako nočejo, da bi imeli veliko izgubo. Blizu Council Bluffs so bili aretirani trije farmerji zaradi vstavljanja avtomobilov. V Sioux City je bilo aretiranih pet farmerjev, blizu Cedar Falls, Iowa pa 25. Farmerji v bližini Blair, Neb., so izjavili, da bodo zaprli vse ceste, ki vodijo v Omaha, Neb. in se septembra v glavnem v Tokio zneie. ko si jo v krsti peljali z a v-1 Plsana , ' ... ' • I mestu, nato bo poslana tomobilntn 2o mili ilalet-. se je na-| . . . ' . . , , ,..,.' . . . . zunanjemu ministrstvu v odobre-gloma dvignila m rekla, da se je .. .. . .. „ -nie in sredi meseca bo preiilozena vrnila. — Bila sem v nebsib. — je pripovedovala. — Videla sem Boga, Jezusa in mnogo angelov. Rog mi je rekel, naj se vrnem in naj zdravim bolnike in pomagam člove-št v«. — Je.zus me je poslal nazaj kot enega izmed sedmih angelov, da pomagam drugim. Dr. II. P>. Oliver, ki je dekle zdravil tekom njene bolezni, pravi, da ima deklica več bolezni. V NEMČIJI JE PET MILIJONOV LJUDI BREZ DELA Berlin, Nemi j a, 2.1. avgusta. — T"radna statistika pravi, da se jej v prvi polovica meseca avgusta zmanji*alo število nezaposlenih za j d est tisoč. Navzlic temu je pa v aajTCtj! slovenski dnevnik ▼ Zrfra-Ne^BBBb1 vedno nad pet milijonov Imcnbrez dela. Naročit« m n« "Glaa Naroda" — lenih driink ne zmenijo za pretnjo šerifa Washington okraja Marion Sutherlanda, da bo vstavil piketiranje. Governer Charles Turner iz Iowe je izdal odredbo, da se zaprlseže še več deputijev, da preprečijo vsako nasilje v vzhodno-severnem delu. Nekaj bivših pristašev farmerskega praznika v Charter Iowa se' je že izneverilo organizaciji in so sklenili, da bodo svojo živino poslali na trg, ker je že dovolj debela. Pod varstvom 200 svojih prjjate-jev so poslali svoje blago na železniško postajo in jo v treh železniških vozovih poslali v Sioux City. I najvišjemu cesarskemu svetu v j potrditev, jnikar jo bo cesar podpisal. Xato se bodo podpisi zamenjali in priznanje Mančoukuo bo izvršeno. Grof Uehida se ne zmeni za prizadevanje Lige narodov in drugih mirovnih skupin, da bi Liga rešila mandžurski problem. Rekel je: I — S tem. da se zadeva izroči i Ligi narodov, ali kaki drugi skupini. ki jo smatrajo za mirovno mašinerijo. ni mogoče najti reši-« t ve. Resnica je, da so države vedno imele navado, kot se je pokazalo že oh mnogih prilikah, popraviti ali pa preprečiti kriviee, ki .so jim bile storjene na Kitajskem. s tem, da so se poslnžile sile in se niso ozirale na mirovne družbe. V svojem nadaljnem govoru je odločno .zavrnil vsak poizkus, da bi Liga narodov poverila Kitajski nadvlado v Mandžuriji ter je izrabil svoje trdno prepričane, da bodo tri neodvinsne države.-Ja-panska_ Mančoukuo in Kitajska delovale roko v roki za mir in napredek Daljnega Iztoka. Rio de J&iteiro, Brazilija. 25. avgusta. — Poveljnik tretjega vojaškega okraja, general Tas>o I Fragoso, je odstopil. Na njegovo no sodišče je odgodilo mesto je bil imenovan general odločitev. — "Španska | Francisco Andrade Neves. ne sme izgubiti patrio- Poročila pravijo, da je general tičneea uoornika." I Fra®oso odst°pH. k*r so zvezne _____ __________"____J oblasti zapovedale streljati ua de- ' i monstrante za mir. . Madrid Španska, 25. avgusta.] General Fragoso je bil zvest General Jose Sanjurjo. ki se je po- T,rLstaŠ provizoričnega predsedni-sebno izkazal v bojih v Maroku in Vargas a. odkar je -ta vzel trije drugi častniki so se pred naj- svoje predsedniško mesto ter ga višjim sodiščem borili za svoje t*llt^ podpiral leta 1930 v revo-življenje, ker so bili udeleženi pri iueijj ki bUa za upornike u- (spesna in je dr. Vargas prišel na krmilo vlade. ŽRTVE LADJE NIOBE V SKUPNEM GROBU ( Kiel, Nemčija, 35. avgusta. —■ Dvaindvajset kadetov, ki so utoni- »n ADVERTISE "GLAS NARODA' zadnji monarhistični revoluciji. Pri obravnavi, v kateri so zagovorniki prosili za milostno sodbo, državni pravdnik pa je zahteval za vse smrtno kazen, se je osem sodnikov umaknilo v posvetovalno dvorano. — Po mojem mnenju morajo sodniki izreči smrtno kazen nad j generalom Sanjurjo. — je rekel I državni pravdnik, ko se je razsod ba zavlačevala, — vendar pa se li pri jndopu šolske ladje Niobe bi še nekoliko zavleklo, ker vem. je bilo po slovesnem mrtvaškem da so sodniki različnega mnenja, sprevodu položenih v skupni grob. Drugi obdolženci so: general Xeka vojna ladja je oddala east-Harranz. stotnik Tnfantes ter pol- ne strele in preživeli mornarji po« kovnik Justo Sanjurjo. sin gene- nesrečene ladje so stali ob odpr-rala Jose Sanjurjo Vsi so obdol- (tem grobu, ženi. da si bili z generalom Sanjurjo v zaroti v Sevilji ter obenem v zvezi s eelo revolucijo na Španskem, kj^r je bilo samo v Madridu ubitih osem oseb. Stari zagovornik Francisco Bergamin se je z vso svojo zgovornostjo potegoval tza generala Sanjurjo. 'Revolucija cev in je iz tega razloga želel iz-premembo. Dalje jo Bergamin. našteval velike zasluge generala Sanjurjo, ki življenje se je v svoji 30-letni vojaški službi že mnogokrat odlikoval ter je __________je bila militari- J posebno povdarjal, da se zadnja stična, — je rekel Bergamin, — ^ republikauskin revolucija brez nje-toda ne v obliki, kot trdi državni govega delovanja ne bi bila kon- pravdnik. Sanjurjo je mislil, kot mtsli marsikdo izmed nas, da sedanja vlada, žal&og, zasleduje politiko za en razred repulikan- čaJa brez prelivanja, krvu In končno je vzkliknil: Španska ne sme izgubiti pat riot ičnegaj upornika 1 01< yew YCMfcX, PUAAY, AUGUST 2«, 1932 THE LAB0*8T SLOVENE DAILY in U. 8< Glas Naroda" 3 m ta« oorporaOoo tad of abort officers: Iwk City. N. X. "OLAI NilOli (▼•cm *f ai Mpio) and HoUd&yi IHo ttlj» Obi m Am«nko,za New York Zi pol 1«U odo leto «7 00 MM I« Aotrt Ma .JSJO p z« laoMmitro u cMo *«to__17.00 .JlJO^Ka pol let* •atecrlpttoQ Yearly ««4)0. ad"i«rtt»ement on "Ola* ifaiPd«" uhaja mM don oedel) In prasalkar. in o—baoitt so no pnobčoJ«jo Denar naj m Ma-protl poMljaU po Money Order. Prl epremembl kroj« naročnikov, tudi prejflnje totraltite usual, dm Hitreje najdemo nulotnuu. HABODA", ti« W. lath street. Me« iMt, M. X. s—am GOSPODARSKA KONFERENCA Predsednik Herbert Hoover je zopet skli<\'tl za da-našnji s«-m mogla dolgo zadržati, zakaj misli so me samo vlekle hitro v Salisbury Center. Tudi tukaj smo bili kmalu z našim Henrikom, čeprav ni John izmed najboljših šoferjev, vseeno zna dobro stopati na gas. — Tukaj je Salisbury. — pravi John. — in to je moja hiša. — Vsa začudena pregledam vse. Predstavljala sem si pa vse drugače. Mislila sem. da je kje n a. kakšni farmi, toda motila sem se. Hiša je lepo urejena, lep vrt. garaža in njiva. Zraven lepe bele iz cementa narejene ceste, v sredini lepega mesteca. ■Mary. Johnova soproga, je izvrstna vrtnarica. Tukaj vidim vsakovrstnih cvetlic, ki jih ona skrbno neguje in zaliva. Sedaj vidim, kako lepo iti kratkočaisno je pri bratrancu Johnu. Ko toliko pišem o tem in onem. moram še omeniti, da sem čitala dopis iz Fly Creeka. X. Y.. iz katerega je razvidno, da bodo imeli veselico za ubogega farmerja. ki mu je vse zgorelo. Spomnila sem se mojih starih znancev in prijateljic, okoli E. Worcester. X. Y. Rada hi jih še videla. — Kaj. ko bi šli na veselico? — sem rekla — gotovo se snidemo. Seveda vsi smo bili precej pri volji, samo John ni mogel od doma. Ril je potrt še od prejšnje veselice v Little Fallsn. Hal se je. da bi ga zopet drugi dan glava bolela. Rekel mi je: — C'e pridem med Liittlefallčane. bi bilo komaj, da hnam tak želodec kot je moj sodček. katerega imam za sajder. da bi vse notri zlil. Drugega ne sli- Tudi Vi želite še enkrat videti domovino! Za denar, katerega potrošite v brezdelju, lahko uresničite Vašo ž«Ijo in obiščete rojstni kraj. Vožnja od New Yorlca do Ljubljane si a ne $ 84.23 Za tja in nazaj preko Havre ................... $199.00 Od New T orla do Trsta ............................ $ 90.00 Za tja in nazaj....................................... $150.00 Na brzoparnikih nekaj več. Tudi kdor še ni ameriški državljan, dobi dovoljenje, s katerim lahko ostane v domovini eno leto. Moderni parnikiVam nudijo vso postrežbo in neprijetnosti dožive le potniki, ki odpotujejo brez no-trebnih ifenrodil. PIŠITE TAKfhJ ZA BREZPLAČNA NAVODILA NA: METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 13th Street New York, N. Y. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOC'NO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 300 , ____$ 4,_ Din 300 _________$ 5 .90 Din 400 ____________$7410 Din B00_______$ 9.50 Din 1000 ________$18.50 V ITALIJO Ur 100......................t 5.80 Lir 300 ________________________$11.40 Lir 300 ........................$18.00 Lir 400 ..........................$22,— Ur 500 .......................$37.— Ur 1000 ____________________$63 — dinarjih «11 Din 6000 _____________$91.50u nijlh z Makov kot zgoraj navedeno. Mld lirah dovoljujomo ia boljo pogoj o. IZPLAČILA ▼ AMERIŠKIH DOLARJIH Za tapueuo $ 5.00 morate poslati_$ 5.70 " » $10.00 »» » _ $10JO " " $15.00 " " _ $15.90 « m $30.00 » «■ _ $2 1J00 m 9* $4040 >* »» t» $50.00 " " Piejemant doM t starem kr«Ja * dolatjlb. aakazHa tavrfaijoma pa CAMJi LKTTftR ca prtotojplna ti. - $4140 - $51.30 ▼ dolarji t ttmttf AN TSAVKL BUEEAtF NlW VOftlC N* Vi POZIV NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se niso odzvaii na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko mur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno pošiljanje lista. Uprava "Glas Naroda" šiš kot: Pij in pij. no kaj ne boš pil.' Saj .pravimo, to so ti ti«",i. Prišla je tudi sobota 20. avgusta. Vsi smo domeneni. da prstno na veselico v Flv Creek, X. Y. Takoj ob sedmih zvečer odrinemo. XLsmo pa vzeli seboj Henrika, ampak Polončico. Za ušesa jo je držal Johnov najmlajši sin Frank. Joj, kako smo šli. Vedno sem prosila : Pogasi, počasi! Oz ras, ko sem videla, da je Frank že dobro izkušen šofer, sem p:i molčala. Kaj pa hočem! V L?ttle Fallsu .so nas čakali Mr. Masle in Mr. Can-k.'ir. potem vsi skivpaj namo Hoover ju z vsemi štirimi. Pa zdravi! Dobrota prot i Peter Zgaga pred par minutami. Pepe konča svoj govor, in ura prične zopet lepo glasno tik-tak Xikdar nisem vedel, da se da uro z lažjo ustaviti. no. zdaj imam pa za to jasen dokaz. Toraj. Peter. glej. da bitašj Pepeta. sicer ne boš častni član našega kluba. Kaj je povedal Pe- ZAKLJUČEK SENZAC!JONAL« pe. bom ob drugi priliki pojasnil. Tudi ostali člani in članice kluba so povedali vsak svojo lažnjivo storijo, toda nikdo izmed ostalih ni ustavil ure. Dokaz in pri-znanje gre toraj Pepetu. . Pl0e''s zar:Mi umiranj« dojen- • kov v Liibeeku. kjer so zdravni-Vozili srno skupaj z trnkom je-jki ondotne otroške bolnice cepili NEGA PROCESA Mož in žena sa prišla pred sodišče. On majhen in tlrobeen. ona pa kakor fJolijat. Sodnik ni še nikdar videl (ako čudnega para. — Pa sta res poročena — ju je vprašal. — Seveda sva porot-ena, — je zapiskal on. dočim je ona trdovratno molčala. llila je pač hilda nanj. ker hi g i sicer ne gnala pred sodnika. Tob srdmi uri zvečer prižge Pepe kres. kojega svetli žarki obsevajo vesele in zadovoljne obraze članic in članov našega kluba. Hitro obstopimo kres s svojim koruznim štokom, nasajenim na leweni palici, katere smo pridno vrtili nad gorečim ognjiščem. Po petnajstih minutah smo že pridno obirali sladko pečeno koruzo, pečen krompir in sladke pečene hruške itd. Xaenkrat stopi iz temne sence košatega grmovja član Jančar z galonco sladkega arbidovca. za njim član Rrezovec z neprekoislji-vo kapljico, hm. hm! — Pajk z galonco zdravilnega gostobesednega bezgovca. Kozarec je romal od otroke z zamenjanim cepivom, kar je izzvalo v številnih primerih katastrofo. dobiva nenavaden zaključek. Kakor znano, je bil med obtoženci v tej pravdi na zatožni klopi tndi prof. Devke. sicer znan učenjak. Višek procesa je bilo priznanje prof. Deykeja. da je postal žrtev znanosti. To priznanje je voditelj procesa izsilil od zdravnika po dolgotrajnem in mučnem zasliševanju, in na podlagi te izjave je sodišči- izreklo usodno razsodbo. Xeki zagovornik žrtev liibeške-ga procesa pa je sedaj prijavil priziv proti obsodbi. I'temelju je ga s tem. da je bil vodja obravnave. sodni svetnik Wibel. že med procesom živčno razrvan. Cim se je zaključila obravnava, je moral oditi v neko bolnico za živčne bolezni. Polotila se ga je namreč globoka depresija, nastala na podlagi očitkov vesti zaradi obtožbe prof. Deykeja. Advokat, ki je vložil ta priziv. pravi, da se morajo iz tega dejstva izvajati posledice in zahteva. da( se obravnava obnovi, obsojeni zdravniki pa oprostijo slehrne krivde. DRUŠTVA ti nameravate prirediti VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE GLAS NARODA" im £tt* trna wH pač p* rti Slbvmd v vrnil ceht 2a odase 80 zmerne f * t Pred kratkim ^m čital. da se nahaja spodnji del Washingtono-vega zobovja v lu-ketn angleškem muzeju. Washington j«' bil pa res mož — še po -.rn rt i kaže Angležem zobe. * Xekdo lin* vprašuje, kaj bi storil. če bi imel toliko denarja kol ga ima Rockefeller. Xe vem. kaj bi storil. Zelo sem pa radoveden, kaj bi storil Rockefeller. če hi imeli toliko denarja, kot ga imam jaz. * X'-ki znanstvenik jr dognal, da so okrogla ramena znam»'lije inteligence. Toda vprašam vas. dragi moji. kdo pa hoče hiti dandanes inteligenten, ko vendar .zasluži rokoborci« v enem večeru toliko kot pa vseučlliški profesor v>e svoje življenje T H- — Xak. h temu dohtajn pa že ne grem več — se je jezila Mar-janea. — Ko »cm šla k njetnn in začela tarnati da sem strašno zmartrana in trudna, mi je takoj rekel, naj jezik pokažem. , * To je resničen slučaj in se je menda v življenju že večkrat ponovil. Vzela sta sc in nekaj časa živela kakor dva lička, potem je pa prišla kaka stvar vmes. ki znabi-ti ni bila piti besede vredna, pa je bila odločilna za vse njuno prihodnje življenje. Besede, prepir in ločitev zakona. Bog jima je dal otročička. lepega mladega fantka, katerega je sodišče nji prisodilo. In tako sta živela ločeno, dve leti. tri leta. nekega lepega dne sta se -pa slučajno srečala in začela prijateljsko pogovarjati. Beseda je dala besedo, in kmalu sta bila zopet tako velika prijatelja kot sta bila prve tedne zakona. iXan.vnost hrepeneti sta začela drug po drugem in sta prestajala peklenske muke. če nista videla dan ali dva» Sosedje so začudeno opazovali to novo razmerje. Niso in niso mo-gil pojmiti, kako Nta se mogla ločiti, ko sta vendar kakor ustvarjena drug za drugega. ■Xekega dne mu pravi prijatelj: — Veš kaj. pameten bodi. Na sodnijo pojdita, pa bo sodnik takoj razveljavil ločitev zdkona. Nato se zopet poroči ž njo. To bo najbolje. K nji se boš preselil, pa bosta zopet tako kot sta bila prej. — Kaj? — je vzrojil ločeni zakonski mož. — naj vendar ne norim. da bi jemal za ženo ločeno babo z enim otrokom ... I, ,.-r i a r y Ifaii m, ' il'iii "9I. A0 K ▲ S 9P A" NEW YQRI, FRIDAY, AUgUjST 26, 1932 TU LAB01ST SLOTSnDAZLT tB U. ■. K FRAXCK XOVSAK: RAZBIT VRI"! Ko sem hi! sest let star. sera 5el da hi bila naša punčka prišla v h gloookemu voeni maral las. Tisti ilan sem pa dopolnil šest let in sem se domislil, da sem že velik. Dolgih las ne potrebujem več* Vzel .sem škarje, se pogleda! v vodnjaku, /.grabil |*.>e in jih j*o-strigel. Ko *em prišel v kuhinjo, me je pekel. Torej je bila v vieah in tam pori ogenj, .strašen og» nj! Ta ogenj je treba pogasiti, sem -i mislil. Tisti večer je bil polu sonca in veselja. Ko j» .soiiee r.aslo. sem še vedrih sedel v drvarnici in mislil, kako bi pogasil ogenj v vieah. Prišla je noč in setn »i«* vedno premišljeval. Ko so me t»rišJi iskat, ^m jim na rokah zaspal. Zelo zgodaj so me obudil i in ob-lekli in mi dali v roke venec iz vprašala mama. kaj želim. Začudil mladega .smrečja, prepleten z belimi marjeticami. Potem je bilo \se kakor sanje: mn<»go žalostnih ljudi, belo oblečenih otrok, duhovnik. ka<|ilo. sprevod, pokopališče in velika, globoka jama. Majhno, belo krsto so ura v počasi spustili v zemljo in jo zagrnili s prstjo. Venec v. smrečja so mi vzeli iz rok. Odšli >mo domov. Mama je bila v obraz bela kakor marjetica na mojem vencu iz mladega smrečja. Jokala ni več.- samo gledala me je. kak>r bi me ne poznala. Tisti dan je bil dolg, Xa j daljši v mojem življenju. Kazalec na uri se ni hotel premakniti. Ko se je zvečerilo, sem se šele spomnil, kaj moram storiti. Pogasiti ogenj, v katerem gori naša punčka, ne da bi kaj .storila. V drvarnici sem našel .star vrč. ki ga ni nihče rabil. Mama je rekla, da ni naš. Povedala je .da ga j« v drvarnici pozabil zidar, ki je I>om a ga I poleti na polju. >em se. ker me ui s|*oznala. Mislila je. da je prišel k njej kdo iiTmed otrok, ki se igrajo okrog hiše. — Mama! — sem rekel. — jaz ne m a ram več I a.s! Tedaj »ne je spoznala. Začela je jokati, pa sem jo potolažil, naj si kupi punčko, ker jaz ne maram biti punčka in ne maram! Hekel seru ji tudi, da bom šel h Kitajcem. če bi ho se fiikrat piinlila tako dolge lase. * Pot« m so me peljali k nekemn belo oblečenemu človeku, ki me je posadil na stol in .s*' mi ves čas Miie^al. Ostrige) me ie in počesal, nazadnje pa namazal # neko žele-u» mastjo. Xato smo šli domov. Že čez dva dni mi je mama kupi hi punčko. Rila je zelo majhna in jaz je s** <»d bli»u j>o«rledati nisem .smel. Se preden pa .»o jo nesli h krstu, je umrla. Ko je punčka umrla, je mama vstala .s postelje in jokal«. Ves dan je jokaln. zvečer pa je utihnila in me poklicala k sebi. Povedil* mi je. da punčka ne 'mre v nebesa. Ničesar ni storila, pa le ne more v nebesa. Postal .sem žalosten. Skril sein .se v drvarnic* in mislil, kako bi |H>magal punčki, ki je umrla, pa ile more v nebesa, ker ni bila kr-j Ko je vse utihnilo, je že mese-ščena. j čina lila v mojo sobo. 1'ra v eer- Vedel m'i n marsikaj o (»ekln in I k vene m stolpu je trdo udarila vieah. Toda verjeti nis«*ni mogel i » najst. Wstal sem in nisem mislil kam treni. Vedel .sem le. da moram nekoga rešiti. Ko se odklenil vežna vrata, sem zbudil r».sa. Čeprav sein bil le v nočni srajčki, iu^ je |>es spoznal m me (»ozdravil z re|»om. Odklenil s»m drvarncio. vzel vrč z votlo in rs I še I v noč. Dvanajst je že hila. ko sem prišel z vrčem vode na pokopališče. Truden sem bil. da tni grobovi v mesečini kar plesali pred očmi. Ozka. visoka drevesa so šumela v vetru. Prav na koncu velikega pokopališča pa je gorela lučka. Vrč i* vodo sem držal v rokah, pa .sem imel komaj toliko moči, da sem -se splazil do svežega groba, ra katerem je gorela lučka. Tam pa mi je vrč padel iz rok in se razbil ob kamenju. Voda se je razlila po tleh. Prav tedaj je zapihal veter, da sem.se stresel. Hotel sem nekaj storiti, pa ni-.-ein mogel. Hotel sem /zajokati, pa nisem mogel. Samo stal sem ob grobu in zeblo me je. Sklonil sem s«* prav k grobu in legel lia tla. Tam ni bilo vetra in zemlja je bila suha in topla. Jutri bom vstal in povedal drugim. naj |»oga.se ogenj, sem si mi-.*lil in prav nič nisem bil žalo- Zjntraj so m«* našli na grobu in me skušali zbuditi. Xesli so me domov, me položili v posteljo in se niso premaknili od mene. Drugi dan zjutraj sem se zbu-Vrč sem napolnil l vodo in ga-dil in vstal. Potem sem rekel mami. moleč je klujuč rwl drvarnice: je že v Fašisti se boje še mrtvih , pokril f. veliko desko. Zaklenil sem i drvarnico in \vo-l ključ. Ko me je mama vprašala |w» njem. setn re-j kel. da ga jaz nimam in tndi ne vem. kje je. Zaradi ključa so se I ljudje še pozno v noč prepirali. "Mama. naš« punčk; nebesih !" * Vsi so Vstali in me strme gledali. Mama pa me je objela in vrtela v naročje. Cledal s^ni skozi okno in videl, kako je deževalo. Mislil sem. da bo dež pog;i>il offenj. In sem bil vesel. — Knjigarna "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. MOLITVENIKI • VETA URA ▼ platno ..................... v fino usn)e vei ............ v najfinejše usnje vez v najfinejše usnje trda »e* J91 1.5# l M l.M (ZA OlUtASI.K, Key of lleavrn: v eelolfl vezano ................. v celol«l najfinejši vez ..... v fino nun je vezan« ......... Catholic Pocket Manual* v fino usnje veznim ......... hKHMI ZA DUŠO t platno vet.............M v fino usnje vei ............1.51 v najfinejše usnje vez l.S# RAJSKI GLASOVI v platno ve*. ________Jt v usnje ve«.................1.M v fino usnje vez. ........1.5« v najfinejše um Je tm. Id fcviftftb iftCA v Unltlrino usnje ve«. .M v utnje ve«...................Si v fino usnje vez.........1.— v najfinejše usnje vea. 1.29 v najfinejše usnje trd« vei ...............................l Ji v bel celluloid ve«.......lJN NEBESA 1*A§ DOM v ponarejeno.............. v n«] fine J Se usnje ves lJi v najfinejše usnje trda. . v« __________________________lJi MARIJA VARHINJA ,, fino ve« .......................lil v fino usnje ______lJi v najfinejše usnje trda ve« ___________________________l «i J - v«> Hrvatski molitveniki: tltjffca j starosti. fh»a m —.....1.— Htava Bogu, a mir IJodeas, fina Tts \M najflneJAa ?fi ---------------—»L99 Z«Mtw nHw»kl, v platno ........—...... fina ve» ___________—------- Tksu, asJflneJAa ve« —----------1.99 Angleški molitveniki: (tš MlflilM) Ave Marta: t fino uxnje T^rano .1.26 1JJ« .1J9 .1.3« 1.4« POUČNE KNJIGE AnpWko slovensko berilo ............2.— AMgle&ko-sloT. in »lov. angl. »lovar JM Amerika in AmerikanrI (Trunk) 5.— Angel jaka služba ali n«uk kako se naj strele k sv. maši .................li Boj naleti Ji vim boleznim ..................7» Cerkniško Jezero................................1.29 l>omafi livinozdravnlk broiirauo .1.25 Domači zdravnik po Koaipa: brofiirsno _______.____________.....1.2t Domači vrt ....................................1.29 Govedoreja .......................................1*59 Gospodinjstvo ................................1.2« Hitri računar .....................................75 Afcfoslavlja (Meilk) 1. zvezek IM .2. zrezek, 1—2 anool« ---------lJi Kletarstvo (Skalleky) __________________ Kratka sirska gramatika ______________M Kratki zgodovina Šloveneev, Hr- '"tof In 8» bov ,..,.....,...—.......JS% Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako s« postane »afriški državljan .15 Knjiga o daetajnem vedenj« ______£i Kubična Računi ca ..........................t5 Liberalizem ........................„.J.........M LJoMvka lil sniAiltm pisma ________41 Materija In eneriija ...................lil Mliia leta dr. Janeza Ev. Kreki .11 Mladeničem. 1. z v. ............................Ji II. sv.......................................M 'tea skopaj *» centov> Pravila za oliko ....................... .. tNihične motnje na alkoholski poo lati ........................................ Praktični računar .......................... Pravo in revolucija (Pitamie) .... Predhodniki in idejni utemelji ra akega ideJaKzma ...... Radio, osnovni pojmi iz Radio tehnihe, vezan« ..................... broSIrano ............................... -75 .....75 ...Ji O ......1.51 ...2.— ..t.75 Računar v kronski in dinarski veljavi .......................................75 Ročni slov. italijanski in Hali. Jansk i-slovenski slovar ....... ..M Ročni spisovnlh vsakovrstnih pisem ..........................................Ji SolnčenJe .............................................Ji Slike iz živalstva, trdo vezana ........JO Slovenska narodna mladina (obsega 452 strani) ...............lJi Spretna kuharica, trdo vezana ....1.45 Sveto Pismo stare In nove zaveže, _________S_ ___________.4i ___________75 .............J5 lepo trdo vezana........... Sadno vino ......................... Sadje v gospodinjstva ______ Spolna nevarnost .............. Učbenik angleškega Jezika trdo vez........................ broširano .........._____________ Uvod v filozofijo (Veber) ............lJi ____________1.25 lJi MlekaNtv« ...................... Nemiko-angleški tolmač BtUvetl za hišo in dom Najboljša slov. Kuharica. lepo vea. (Kalinfiek) NemMina brez učitelj«: 1 del «.■ • 2. del NdJ^ečJI ...1.4« ■tr. . Veliki slovenski spisovnik: zblr ka b*sem, listin hi vlog za zasebnike in trgovce ..............1.25 telfti vsevedei ...............................Ji Voščilna knjižica .............................5i Zbirka domaČih zdravil ____________________60 Zdravilna zelišta ..............................M Zel Id plevel, slovar naCaVnegn zdravilstva...........................lJi Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih _______lJi ZdravJe mladine ________________________1JES Zdravje in bolezen v domači Mil. 2 zvezka .............................150 Zgodovina Srbov, Hrvatovin So vencev (MelBt) II. zvezek ;______________________Ji Prorokevalne kart«_____L— Knjige poAlJkmo poMalBi prtUo km NSW SOSŠ V Italiji, ki jo fašisti .slikajo kot vzor najbolj urejene in najsrečnejše države na svetu, so se nedavno odigrali dogodki, ki ta jtoveliiVvani notranji re<| stavijo v dok«j tracijski atentati m- vrste kar po vrssti. Da bi bil« ironijo n.sod»' v«-rja, je bilo j»ri nedavni bombni ekspbvciji v Holofrni. v tem star'k je moral o vsem telil .»eveihl molčati, a "»b-lasti >o takrat sklenile, da IxhIo nastopile .s skrajno fnlločnosljo in stn»e ne bi .smatralo popuščanje za slabost. Pred l:iu-sanitsko konferem-o je bil položaj italijanske diplomacije prev» likat en. dsi bi smela izzvati neraz-položenje zoper Francijo. Zaradi tega so se uierodajni krogi v Hi-mu odločili, da se proe^-s. kj je bil prvotna določen ,/a -7. maj. «xlgo-d i za n« določen ""is. Dne 4. julija pa se je zgodilo nekaj, kar je prekrižalo vse račune faističnih diplomatov. Pred vladno palačo so prijeli atentatorja. ki je nameraval sredi Rima izvršiti napad na trlavo fašizma, samega Mn.-volinija, Ta dojrodek je na mah odstranil vse pomisleke rimske diplomacije, in Sbardellot-ti je prišel pred sodišče. Proces se je vršil z vso brzino in brezobzirnostjo. Jiovonnejevi smrtni oh-j*odhi je sledila smrtna obso<1ba Sbardellottija. ("smrtitev Sbardel-olttija jc bila tako dramatična in značilna za postopanje fašističnih oblastnikov s (»olitičnimi obsojenci. da so podrobnosti te tragedije še sedaj vedno aktualne. Z vzlikom "Živela svoboda!" je šel Sbardel-h»tti z neverjetno hladnokrvnostjo ua morišče. Tik preti usmrtitvijo je še izjavil na ve> glas. da mu ni žal. da pa ne smejo misliti, da bod<> / njegovo smrt.i«» zatrli v>e nasprotnike fašizma. V Italiji je še pet drugih tovarišev, ki bodo znali najti največjega nasprotnika dostojanstva in svobode italijanskega naroda. Po predhodnem dogovoru miličniki Sbardellottija ni.-o streljali \ hrbet, kakor je t<> sicer običaj, marveč so oddali vse .strele v glavo. tako da so mu jo popolnoma razmesarili. Toda to še ni bilo dovolj. Xa naravnost divjaški način, ki bij«' v obraz vaški izvršitvi sodno izrečene smrtne kazni, so nato miličniki ž«' mrtvo telo Sbardellottija z neštetimi streli dobesedno prerešctali. tako da je ostala od človeka .samo krvava gmota nie>a. kosti in run j. Temu izlivu gneva je sledila cela vrsta strogih varnostnih ukrepov, kakor da se fašizem boji celo mrtvega Sbardellottija. Ker so ne,-'.nani ljudje že vsa zadnja leta neprestano krasili grobove žrtev fašističnega nasilja s cvetjem in naravnost zasuli grobove teh obsojencev z venci in lučkami na dan Vseli .svetnikov, so pokopali Sbardellottija in fJo-vonna docela na skrivaj in na popolnoma neznanem kraju, da bi preprečili take demonstracije proti fašistom. Sporedno s tem činom fašistične justice pa se je pričela v fašwtič-nem tisku žolčna kampanja proti Franciji, .lugotda^iji in italijanskim emigrantom. Franciji je fašistični tisk predbacival. da trpi v svojem ozemlju morilce in atentatorje. -J ugasla vi j o pa je obtoževal, da vzdržuje zvezo z onimi Slo venci, ki so hili omenjeni v obtož niči proti Bovonnu. Najtežje obtožbe pa je fašistični tisk naperil na emigrante, zlasti na protifaši stično koncentracijo v Parizu. Govorilo se je celo. da bo rimska via da zahtevala od Francije, Jiaj lived«* sodno postopanje zoper organizacijo. ki pošilja atentatorje preko meje. Ta korak pa je izostal. Italijanski vladi namreč ni šlo v račun, da bi morala pri tem navesti tudi dokaze in tako razkriti delo svojih agentov v Franciji. Drugi glavni čin te kampanje l>a je bil klevetanje Jugoslavije v svetu, kjer so jo hoteli fašisti naslikati kot nemirno in izzivajočo državo, ki čaka v zasedi, da bi se vmešala v notranje zadeve svoje sosede. Toda ta špekulacija fašističnega tiska se ni izpolnila. Kul-turna javnost vsega sveta je samo ostro obsodila početje fašizma, ki Koliko je ljudskih šol v Sloveniji, ka. ki mu je nudil potrebno po. moč. Fant je zaenkrat še v doma- Zoano je. tla se šolstv«» v dravski banovini nahaja na višini, ki je lahko vzor vsemu, ostalemu šohstvii v državi. Osnovna šola je temelj vse narodne izobrazbe in organizacijska stopnja osnovnega šolstva je lahko merilo za kulturno stopnjo vsakega naroda. Slovenske ljudske šole so bib* že od nekdaj wolidna baza našega naei-jolnaiie<*a iu kulturnega razvoja, v svobodni Jugoslaviji pa so doživele po olteicgu in po notranji intenziteti še prav poseben razmah. Danes je v vsej dravski banovini H44» šolskih zgradb; med njimi je bilo T'?S zidanih nalašč za šolo. pa je takšnih, ki *<> pr- votno tslužile drugim zasebnim ali javnim namenom. Da je slednja vrsta poslopij za šolo na sploh manj primerna, bi se težko dalo reči. Med njimi so tudi zgracfbc. ki so se od svojih prvotnih namenov prav srečno dale preurediti in prezidati za šob*, tako na pr. nekatere graščine. .V et^oti je med šolskimi poslopji 305 prav dobrih. .'128 dobrih. 120 slaibih in neprimernih. Te številka pričajo o tem. tla med slov. ljudstvom, ki po svojih šol-skrih odborih samo odloča o stanju krajevnih šolskih zgradb, razveseljivo odmira tis'ti stari, iz srednjega veka podedovani mračnjaški odpor proti prosveti in da se tudi slov. kmetje čezdalje bolj jasno zavedajo, da je šola in izobrazba. ki jo šola daje.•močno, neizbežno orožje za človekovo borbo pod sol licem. Fčilnic je po slov. osnovnih šolah 2tf-">!». Fčitelji imajo na njih l;?.*iO stanovanj. Kuhinj za gospodinjske tečaje je po teh šolah 40. Ta številka je precej skromna; gospodinjske in druge podobne praktične šole .so za plodovito zvezo med prosveto in narodom tako velikega pomena, da jih nikoli ne bo mogoče preveč pospeševati. Šolskih telovadnic je ."»0. Šolska poslopja starejšega datuma telovadbi. temu prevažnemu sredstvu moderne vzgoje, niso šla kdove-kaj velikodušno na roko. Razporeditev osnovnih šol po či »»skrhi. vendar ga bo najbrž .treba od^remiti v bolnico, ker so poškodbe zelo hude. Kdo ga je in s kakim predmetom, bo izkazala sodna obravnava. Ker >e ravno v Podtiirnu pogosto vrše >iro\ i pn'-te.pi. zaslužijo krivci občutno kazen. Smrtni skok s hodnika. 12. avgusta okrog je za- vladalo v veliki Dolenčevi stanovanjski hiši v Cerkveni ulici v Trnovem veliko razburjenje. I/ stanovanja v II. nadstropju je planil 35-|etui uslužbenec dramskega gledališča Mirko Uanovec in -e s hodnika pognal na dvorišče. Padec je bil silen in je nesrečni Danovec obležal nezavesten. Iz ust iu ušes mu je udarila kri. dobil pa je zaradi padca hude notranje poškodbe. Prihiteli so .stanovalo? iz stanovanj in skušali nesrečnežu pomagati. Ves trud pa je bil zaman. Telefonično >o pozvali reševalno postajo, da je prišla po Hauovea z avtom. Odpeljati mi ga nameravali v bolnico, a je nesrečnež že med prevozom umrl. Na odredbo dežurnega zdravnika so ga odpeljali pred Mestni doni. kamor je kmalu nato prispela komisija. Po ogledu so Mirka Banovea zapeljali v mrtvašnico pri sv. Krištofu. Iz Belgije se je vrnil na račun posestva, ki ga rtima. Iz Slivnice pri Celju poročajo: Te dni se je vrnil i/. Belgije brezposelni delavec 1) fako p;, 4>no „ pose. želeti. Tudi v naši še vedno pre-vladujtjo enorazrednice in dvo-razredniee; prvih je ltill, drugih 17?>. Potem številke padajo skoraj prav takos kaor rastejo razredi: trirazdenie je 122. št i ri razredu i c 110. petrazrednic Uo. šestrazred-nic 1(14. sedemrazrednic 20. osem-i razred n i e 7. , Razredov je v celoti 34.17, med njimi 2ti.>!> temeljnih in -"»08 vzpo- j stvu pa se je še-le da ga nima. iediij domislil VPLIV VREMENA NA SPANJE redni*. Otroških vrtcev je pri šo- Mo]ulH nn,),'n lah 52. s 77 razredi. S temi vrtci | Hiubovati vpliv, Menda noben človek ne more oni vremena, če le- in z raznimi tečaji vred je v naši} ,ja V^}^- 1 zaspe. če 2 dečkov in 74.-W-8 deklic. Vzorna lire jen ost naše šolske uprave in pa zavest prebivalstva, da je izobrazba ena najlepših dot. ki jo starsijahko dajo svojemu otroku, sta porok, da vsi ti otroci šolo tudi vestno obiskujejo. Obveznega pouka so oproščeni samo otroci. ki jih šolski zdravnik spozna za to nesposobne. Učiteljskih moči je na slov. ljudskih šolah 3762. in sicer 1400 učiteljev in 23.13 učiteljic. Fantovski tepež. •Med fanti v Podturnu pri Toplicah vlada že dalje časa sovraštvo. zato pride večkrat do medsebojnega obračunavanja. Tako je to nasprotje prišlo do izraza pretekle dni, ko je bilo v Podturnu "žegnanje". Vinjeni fantje so se spraavili na domov namenjenega Piclja ter ga tako poškodovali, dai je obležal nezavesten sredi ceste. V pozni ponočni uri je bil k ranjencu poklican tir. Konvalin- ■ni prizanesel niti nedolžni balekti Blachovi, katero je fašistični tribunal obsodil na 30 let ječe, da-siravno je bilo proti njej tako ma lo dokazov, da se je zagovarjali celo na svobodi. če dežuje, drugi zopet. ne. če .sije luna. -Močan veter in neurje vplivata na nekatere ljudi tako hudo. da v.-o noč ne rzatisnejo oči in da vstanejo zjutraj, kakor po težkem delu utrujeni in izčrpani. Tudi nekateri otroci so podvrženi vplivu silnega vetra in dojenčki so v vetrovnih nočeh zelo nemirni, čeprav jim nič ni. Isti pojav opazujemo v deželah, kjer radi piha široko. Nemir v spanju mnogih ljudi opazujemo tudi med nevihto. Mnogi ljudje med nevihto sploh ne morejo spati ali pa imajo težke sanje, kar se ne dogaja samo pri nervoznih, temveč tudi pri živčno zdravili Ijndph. Mnogi ljudje ne morejo spati, če izprenieiie podnebje. Ce f>di>o-tuje človek z juga na sever, ne potrebuje niti polovico toliko spanja, kakor doma. Šele kp .se vrne. nadomesti, kar je na severu zamudil. (Jre tu nedvomno za vpliv ta- kcnzvanih belih noči. Ljudje na severu spe povprečno osem ur. V krajih, kjer ni zadostne razsvetljave. niti rednega in zadostnega dovoza živil, rabijo ljudje mnogo več spanja, kakor tam, kjer je dovolj živil in razsvetljave. Ruski nnižik tako rekoč prespi zimo. poleti pa spi razmeroma malo. — Splošno potrebuje človek poleti manj sp.-^ija, kakor pozimi. S tem pa še ni rečeno, da potrebuje člo-veiSko telo poleti manj počitka iu J miru, kakor pozimi. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco. Jacob Lauihln COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. BaftlA Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J Bayuk INDIANA Indianapolis. Louis Banlcb ILLINOIS Aurora, Mary Butchar Chicago. Joseph Bilsh. J. BevClfi, J. Lukanich, Andrew Splllar Cicero. J. Fabian Joliet. A. Anzelc, Mary Bamblct. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augnstin North Chicago, Anton Kobal Springfield. Matija Bari>orich KANSAS Girard, Agnes Moinlk Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyrjr, J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodoplvee MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm. Frank Gouie, Pran* Pucelj , Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Bekula Eveleth, Louis Goule Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Virginia, Frank Hrvatlcb Waukegan. Jože Zelene MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ MONTANA Klein, Joh*^ R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe. L. Champa NEBRASKA Omaha. P. Broderlck NEW YORK Gowanda. Karl 8trnl*ha Little Falls, Frank Maalo OHIO Barbertcn, John Balant, Joe Hi-Cleveland, Anton Bobek. Chaa. Kariinger, Jacob Resnik, John Slap-nik. EucUd. F. Bajt Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant In J. KumAa Niles, Frank KogovSek Warren, Mrs. F. Rachar Youngstown Anton Ktkelj OREGON Oregon City, Ore.. J. KobU-* PENNSYLVANIA Ambridge, Frank JakSa Bessemer, Mary Hribar Braddock. J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeek Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerlna Conemaugh, J. Brezovee, V. »lo. vanšek Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Loula Zupan. čli, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Prank Novak Homer City Id okolico, Frank > % renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polantz, Krayn, Ant, Taužel] Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands. J. KoprlvAek Midway, John 2ust Moon Ran, Frank Podmlliek Pittsburgh, Z. Jaksbe, Vine. \rlv J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Bteelton, A. Hren Unity Sta. In okoUco. J. SkerlV Fr. Schifrer West Newton. Joseph Jovai* Wlllock, J. Petera ei UTAH Helper. Fr. Kreba WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik in Jm Koren Sheboygan, Leo Majcen WEST ALLI8 Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Tauchar Dlamondvllle. Joe Rollcb Vsdk zastopnik Itd« potrdlld U svoto, katero ]e prejel. Zastopnik« rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Olaa Naroda": Za eno leto $0.; za pol leti 93.; za Stlrl mesece $2.; z* fietr* leta $1 JO. Mew York City Je 97. celo leto. Naročnina sa Evrono le ti. m cetoieto, *OL Al m mi—m_BB lilODl' WEW YORK, FRIDAY, AUGU8T 26, 1932 THB LARGEST SLOVENE DAILY In V. 8. JL Trpljenje ljubezni ROMAH B &VUXHJA. Za Glas Naroda priredil I. H. 29 (Nadaljevanje.) 15. poglavje. Nežen, inehek zrak je prihajal skozi okno. Vsa soba je bila napolnjena vonja po smarnicah in španskem bezgu. Z odsotnimi, žalostnimi očmi gleda Erika na cvetlice, ki so bile v veliki množini raz predel jene po vazah, da bi jo razveseljevale. -— Razveseljevati! — Povzročale so ji bolečine — ničesar ni hotela videti, kar jo je spominjalo na pomlad, ker je v njej vladala mrzal zima. Leži oblečena v lahko, svileno, svetlomodro obleko na divann. Bleda je in izgleda, da se je postarala. Od nosa do utšt se vlečete dve ostri brazdi. Xa njenem obrazu je izraz velike bolečine. ria sedi poleg nje in ji nekaj bere; ka.j. Erika ni vedela. Vsebine besed ni razumela. Sanvo mehki 1'lin gias ji je bil prijeten. Besede, prazne besede; vse je bila laž na svetu! Ali je človek mogel še kaj verjeti, ako je bila tako iskrena ljubezen izdana? Ula opazi, da jo Erika več ne posluša. Knjigo položi v naročje in jo vpraša : — Ali vas moje branje muči, milosti ji va gospa? Ali naj rajši prestanem ? — Oprostite mi mojo raztreseni*^, gospiea I*Ia! (Nehvaležna sem! I je po nedeljo žrtvujete meni, jaz pa vas tako nepazljivo poslušam! Toda odkrito povedano: malo sem trudna. Rajši se nekoliko pogovarjave. To me toliko ne utrudi kot branje in poslušanje. (). (XX) prebivalcev. Paragvajei bi se torej morali boriti v slučaju vojske proti premoči in zato je razumljivo, da bo-do tudi ženske čete dobrodošle. Je pa še drug radog. da so se v Paragvaju tudi ženske oblekle v vojake. Po zadnji strašni vojski z Brazilijo leta 1870. se je nad en milijon paragvajskih prebivalcev skrčil na 220.000. Med temi pa j. bilo samo 2K.000 ni zkih, tako. da je prišlo na enega moškega 8 žensk. Razmerje se je v teku let nekoliko izboljšalo, vendar imajo žen>ke še vedno lepo večino v Paragvaju. Seveda je jasno, da so ženske že od nekdaj opravljale vsa poljedelska dela. Paragvajska žena gnsjwtdinji doma. obdeluje polje, prodaja na trgu. kupuje po Ah telefona, učitelj Reiss, je odšel S j praznimi rokami. A tudi danes skuša, marsikateri veliki izumitelj takšno grenko krivico. Najgenialnejši izumitelj sedanjosti, Edison, je pa vse svoje življenjsko delo, ki je v marsičem preobrazilo svet. prejel samo delček tega, kar je prejel izumitelj fotomatona, neki ameriški dijak, od družbe, ki njegov izum izkorišča. Edison je prodal svoj mikrofon za 100,000 dolarjev, svoje filmske izume za 250,000 dolarjev; svojo žarnico za 300.0(H) dolarjev, vseh njegovih 1100 izumov mu je prineslo po njegovi lastni izjavi komaj 1.200,000 dolarjev. Dal pa je življenje industrijam, v katerih je vloženih okroglo 5 milijard dolarjev ! Fizik Hertz, ki je ustvaril teoretične osnove brezžičnih prenosov, se je moral zadovoljiti s skopim priznanjem — in to je bilo vse. Lee Forest, ki je v glavnem izgradil sedanjo obliko radijskega sprejemnika, je dobil za svoje ameriške patente pol milijona dolarjev. Šestkrat toliko pa je odnesel izumitelj fotomatona, ki je postal tako najbolje plačani izumitelj našega stoletja. Njegov i7.um, ki velja v Evropi danes že za premagano kurioznost. se dobro rentira \ Ameriki in tudi na Angleškem. CENA DR. KERNOVECA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE REAOER) S t* ne urno Naročite za prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 West 18tta Street New York City HOTEL NA KOLESIH ZGORELA DELAVSKA NASELBINA Mesto Botosani v rumunski provinci Moldatiji j«1 bilo v noči teh dni prizorišče ogromne požarne katastrofe. V delavski četrti mesta, obrokov, torej skupno 4*1 zajtrki leži na periferiji, je ob istem obedov ' " ' ~ času na več mestih izbruhnil o-geuj. Zaj«-1 je večinoma i/. lesa zgrajene barake ter se sunkoma prebil do neke. v bližini delavskega okraja stoječe tvornice svet"-. Ker s«» bila skladišča {Milna siro-' juzin in veren.]. PO MOJZESOVIH SLEDEH Majhna karavana učenjakov iz vin, to je dalo požaru nov razmah, j frančiškanskega svetopiseniskc-Ueprav so gasilci delovali z vse- ga zavoda v Jeruzalemu se je polni močmi. iii.-o mogli obvladati'dala pred časom na pot, da lo jih ijedelske stroje in uživa med mo- ki še niso bile v plamenih. j prešli Izraelci na tem potovanju Tedajci pa se je ogenj prilizal pod Mojzesovim vodstvom. Pri do nekega dvorišča z bencinskimi j tem je mala ek-spedicija. kakor po-tanki. Nastala je treskovita eks-j roča nje vodja, frančiškanski pa-pozija. pri kateri je bil poveljniki ter prof. Baldi. odkrila zanimive gasilcev hudo rai^jen in opečen, j stvari. Tako lahko potrdi tradici-Zaradi te eksplozije je nastala sil-| jonalno mnenje, da je Džebel Mana panika, kajti ~eča se je se-j dera res hrib. na katerem počiva škimi popolnoma iste državljanske pravice. Zato ni čudno, da so se sedaj prostovoljno javile celo za vojaško služIm pogumne paragvajske žer ». NAJBOLJE PLAČANI IZUMI Z izumi je isto kakor z drugimi duševnimi deli: največji nikakor niso vedno najbolje plačani. Stephenson. izumitelj prve uporabne lokomotive, je žel najprvo samo zasmeh, fwv.neje pa se je le malo irmotno okoristil. Kmistrukter pra- daj v toliko povečala, da je ,začel i/, gorečih poslopij v okolici sipati svoje ognjeno snopov je tekoči stearin v goreči obliki. Trinajst o-seb je bilo pri tem opečenih do smrti, ranjenih in poškodovanih pa je toliko da še niso utegnili u-gotoviti njihovega števila. Og«'nj je spremenil prej prikupno delavsko naselbino v breznadno pogorišče. ( METROPOLITAN TRAVE BUREAU I) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. \\ PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, RE- (( ZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA PO- l) TOVANJE mm & SHIPPING t: NEWS ^ 28. septembra: l*r»-.s llariliiiK v Havrft . i 29. septembra: 5 B»-r» iig ru v f hei t.«.tjrjf Cetr. v. SieuWn v Bremen N. w York v Cherbourg in v H.unbu s 30. septembra: IfirTn-ri«- v '.'h'rt>oiT| Minustunka v Havre 1. oktobra: IV <1.- Kr.-tnr-e v Havre rir«-m»-n v Ch.-rl«»ui g in v Hrt-men Mi;*:HiKr.' v '*herl»«.urs In v Hamburg Hotna v ' ien»v» V**-iiaL.ru v itui'lorre iur "Mitroa" znana družba jedilnih in spalnih voz. ki skrbi s svojimi' vagoni na srednje-evropskih železniških progah z:i udobnosti želodca in za počitek potnikov, je gotovo največji hotel svoje vrste na svetu. Vsako noč prenočuje na * njenih ležiščih okolu 3 gostov. In vsako leto poseti njene jedilne vagone nad tri milijone potnikov. Poleg tega ima imenovana družba (>">() lastnih letal, s katerimi prevaža občinstvo iz kraja v kraj. Naravno je. da mora delati tako razpredena družba po najnatančnejše preračunanih načrtih Saj ni malenkost oskrbeti vsak dan povprečno 40.0(H) gostov z jedjo in pijačo, kakršne si gosti želijo. Zato ima "Mitropa" v evropskih središčih svoje lastne agenture. ki nakupujejo zanjo vse potrebščine. Kuhinja jedilnega voza je mojstrovina posebno v pogledu razdelitve prostora. Čeprav ni niti cele 3 m dolga in je komaj 1.90 m široka, se da v njej vsak dan pripraviti štirikrat po 120 r;iEiw 'SSSSIM'MBMsmm . "i-.....- 1 .«ra"m!!!fin!^mKinffii*i!)i(iii!!M«iBg Mali Oglasi imajo velik uspeh ii Mojzesov brat A roti. Našla je tudi grob Mojzesove sestre Marije, in sicer v Kadesu. kjer so ga kazali že ob času sv. Hieronima. Frančiškanski arheologi pa so na svoji težavni poti odkrili še mnogo dejstev, ki potrjujejo svetopisemsko zgodbo o pohodu Izrael- j cev skozi puščavo v obljubljeno deželo Kanaau. 27. avgusta: • te tie France v Havre Minnewaska v Cherbourg llotta-rUam v Cherbourg m v Boulorn* sur Aler 30. avgusta: I>«-iathan v Cherbourg I^arayette v Havre l're*. Harding v Cherbourg In v Hara-Durg Bit-men v Cheibour* In v Bremen 31. avgusta: Olympic v Cherbourg Aquitahia v Cherbourg fionia v Genovo T. septembra: Oena-rla v. Stueben v Bremen New York v Che' Uoui g In Hamburg 2. septembra: Purls v Hu 're Minnetoiiku v Havr* 3. septembra: Veen da m v Boulogne «ur Mer 6. septembra: VULCAXIA V TRST 7. septembra: Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre 8. septembra: Bereiigaria v Cherbourg Dresden v Cherbourg in Bremen Albert Bulin v Cherbourg in Hamburg 9. septembra.- Evroja v Cherbourg in v Bremen France v ilavre Pennli.nd v Havre 10. septembra: Conte (Jr.ui'le v Oenovo Statendain v Boulogne sur Mer Champlain v Havre St. l.ous v Cherbourg In Hamburg 11. septembra: Pennlaiiai v Havr« 13. septembri: Columbus v Cherbourg In v Bremen 14. septembra: Be de Fran'-e vx Hnvre Mauietania v Cherbourg Pres. I loose .-. It v Havre 15. septembra: Bremen v Cher Iwmrg In v Hremen Hamburg v Cherbourg in v Hamburg 16. septembra: Olympic v Cherbourg Minncwasku v Havre 17. septembra: Aquitanin. v CTherbourg Hochambeau v lih\re Volemlum v (Boulogne but Mer Augustus V Genovo 20. septembra: I.evialhan v Chei bourg 21. septembra: Pari« v Havre 22. septembra: Stuttgart v Cherbourg In v Bremen l>.'UtX'hlaii7. A V (S C STA (opoldne) li. Septembra — 1. Oktobra PARIS Septembra — 20. Septembra FRANCE i). Septembra NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potna liste vpra-4ajte naše pooblaščene agent« cfperteH c&ia 19 STATE STREET. NEW YORK vse parnikel m LINIJE ki SO fa važne za £ Slovence zastopa: leo zakrajsek (•eneral Travel Service 1359 Serom I Ave, New York. N.Y. Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški, Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako priza deti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zate naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N." ZAVAROVANE POČITNICE Francoske zavarovalnice zavarujejo vsakoprar zoper solnčarico, pike komarjev, izjrnbo penzije. izjrube v i?ri po igralnicah itd. Sedaj pa se lahko vsakdo za 185 frankov zavaruje zoper deževne počitnice. Za v.sak morebitni de-[ j ževni tederi sprejme zavarovanec j 750 frankov odškodnine, j Letos je mnogo deževalo, pa vendar zavarovalnice niso opusti-, le svojega poslovanja, kar pomeni. da jim gre dobro. Njdi idejo so prevzeli celo nekateri hoteli, ki dajejo svojim gostom v deževnih dneh hrano in stanovanje zastonj. A ne samo zoper dež. še za druge reči se lahko elovek zavaruje na Francoskem, tako za primer, da bi v sobi počitniškega hotela imel izai tovariša kakšnega smrčil-ca. Končno tudi zoper nezgode na somnambulističnih potovanjih, zoper kačji pik ali ureze na školjkah pri sprehodih, zoper morsko bole>zen itd. so zavarovalnice pripravljene zavarovati vsakega človeka. x Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 popolen cenik je priobcen v tem Listu vsaki teden