poštnina plačana v gotovini v Leto XVI., št. 192 opravmštvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — reiefon št- 3122, 3123, 3124, 3125, 312& luseratnj oddelek: Ljubljana, Selen« burgova UL 3. — TeL 8492, 2492. Podružnica Maribor: Gospoeka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 19a Eafiunl pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St. 10S.241. * Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. TelefoD 31 3123, 8124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Razhod v Parizu Neuspeh konference treh velesil v Parizu ni razočaral evropske javnosti. Saj je bila že uvertura polna rezkih in disharmoničnih tonov, da je bilo pač težko pričakovati zaključka z lepim harmoničnim akordom. Medtem ko sta še Eden in Laval sama pretresala način, kako bi se dal preprečiti v vzhodni Afriki spopad, je prihajal iz Italije odmev vojaških koračnic in klicev, ki so izzvenevali v geslu: Na Addis Abe-bo! Pač težko torej, da bi se Italija v taki psihozi mogla zadovoljiti s kakimi delnimi koncesijami, s katerimi je hotela barantati konferenca v Parizu. Tako je pokazal ta sestanek še enkrat ostro, naravnost nepremostljivo nasprotje ined angleškim in italijanskim stališčem, ki ga je bilo treba nredvsem na lep način spraviti v sklad, iee je hotela konferenca vsaj cleloma "uspeti. Aled Francijo in Anglijo ni bilo težko najti kompromisne formule. Obe eta se celo vdajali nadam, da bi ta formula utegnila s časom zadovoljiti tudi italijanske zahteve. Predstavljala je -neke vrste gospodarski mandat nad Abesinijo, v katerem bi glavno besedo •in vlogo imela Italija. Toda način, kako je pri tej ponudbi postopala italijanska. delegacija, je pokazal, da v 'Rimu sploh "niso imeli volje o problemu stvarno razpravljati. In kako so 'tam mislili o pariški konferenci, najbolje priča izjava nekega velikega fašističnega lista, ki pravi, da bo pariška konferenca zabeležena v zgodovini >kot sestanek pregorečih klepetulj«, Italiji pa ni šlo za besede, marveč za •dejanja. Ko sta Laval in Eden zaprosila svojega italijanskega tovariša Aloisija, naj jima da konkreten odgovor na svoje predloge, se jima je ta potožil, da, žal, ni dobil še iz Kima nobenih podatkov. Ob tem pojasnilu je seveda postala iluzornost vsakih pogajanj jasna. Sicer pa je bila tudi ponudba Francije in Anglije malo površno formulirana, saj je bila zamišljena bolj kot vaba, ki naj bi pripravila Italijo do toga, da izstopi enkrat iz svoje rezerve. Toda v Rimu so še vedno ohranili svoj ledeni molk. Saj crre rimska taktika za tem, da dobi Italija od svojih zaveznic pristanek za vojaško zasedbo Abesinije. Dokler ti dve ne pristaneta na italijansko zahtevo, toliko časa tudi Mussolini ne bo | povedal točno svojih zahtev, da si s t~m ne veže rok. Italija je bila torej v Parizu samo fizično navzoča., politično je pa tam ni bilo. In ko je konferenca v Parizu še razpravljala o možnosti mirne rešitve v Afriki, so transporti vojaštva in materi i al a neprestano odhajali proti Eritreji. Francije, posebno pa Anglije se je polastila po neuspehu v Parizu precejšnja nervoznost. V Londonu se napoveduje izreden sestanek parlamenta in položaj se primerja z onim julija 1914. >V Abesiniji,< pravijo Angleži, >danes ne gre le za Abesinijo.« V obeh zapadnih prestolicah imajo namreč vtis, da bi bilo težko ohraniti mir, če izbruhnejo sovražnosti v vzhodni Afriki pri. položaju, kakršen je danes 'v Evropi. Iredentistične in revanžne tendence vseh vrst bi dobile novega razmaha in kongres kominterne v Moskvi s svojimi temnimi napovedmi kaže, da bi tretja internaciortala tako ugodno priliko takoj porabila, da v kalni vodi še enkrat poskusi uresničiti pvoje snnie o svetovni revoluciji. Zlasti sumljiva pa sta nemško oprezova-Tiie in molk. Sicer zavzema Nemčija ves čas tega spora »rezervirano stališče«, toda njeno okrepijo- o zunanje politično akcijo jo čutiti na vseh koncih. Glavni pritisk je usmerjen na Avstrijo in klajpedsko ozemlje. Prvi neuspeh Italije v Abesiniji bi dal tretjemu rajhu pobudo, da poskuša realizirati svoje načrte. Hitlerjeva Nemčija samo čaka, k da i bo počil prvi strel v abesin-skih gorah. Zaradi teh temnih izgledov pa v Angliji še niso vrgli puške v koruzo in še vedno niso opustili vseh nad, da se prepreči vojna v Afriki. Anglija postaja še bolj zainteresirana na tem sporu, ki se je že davno spremenil iz italijan-eko-abesinskega v angleško-italijan-ski spor. Angleška diplomacija dela mrzlično na vseh poljih, da bi omogočila Italiji enostransko rešitev tega vprašanja, ki zadeva življenske interese imperijske politike. Politično se abesinski spor sedaj vrača iz Pariza v Ženevo. Toda tudi Društvo narodov se je doslej pokazalo ravno tako slabotno v reševanju abesinske afere, kakor velesile. Zato tudi od njega ni pričakovati posebne pomoči. Italija bo tam gotovo nastopala z i.-'to taktiko, s katero je uspela v Parizu. To tem boli, ker fašizem ni nikdar verjel v Društvo narodov. Zanešen od vizij in nacionalne ekspanzije in od idej o novem imperiju, je videl v Društvu narodov vedno le oviro za razvoj i.ovc Italije. Dovolj jasne so bile be- e šefa italijanske vlade, s katerimi -»apovedal Evropi, da hoče imeti Ita-Abesinijo, pa naj si bo z Ženevo, RADIJSKA RAZSTAVA V BERLINU V OGNJU Požar uničil del razstave — Eden mrtev, 26 ranjenih — Kratki stik ali zločinska roka — škoda je zelo občutna — Najbolj so prizadete tvrdke Siemens, TeleSunken in AEG Berlin, 20. avgusta, d. Snoči okoli 20.30 je v IV. dvorani radijske razstave na Kaiserdammu izbruhnil ogenj, ki je takoj zavzel velik obseg. Vsi predmeti dvorane so postali žrtve požara, ki se je razširil tudi na sosednji del dvorane. Požar je povzročil silno paniko, ker je bilo v tem času zbranih v raznih prostorih razstave približno 30.000 ljudi. Plameni so švigali do 50 m visoko. K gašenju so takoj prihiteli oddelki policije in gasilci, kakor tudi člani napadalnih in zaščitnih oddelkov, ki so predvsem poskrbeli, da so zadržali množice ljudstva in omogočili gašenje. Dvema pogumnima gasilcema se je posrečilo napeljati vodovodne cevi v restavracijo im na stolpu radijske oddajne postaje, kjer je tudi že pričelo goreti in kamor se je zateklo 10 li"-1 Gasilci so splezali po železni konstrukciji stolpa ter napeljali vodovodne cevi v prostore restavracije, ki so se vneli od plamenov razstave pod njo. Na ta način so obvarovali posetnike. ki so se v term času nahajali na stolpu. Dve uri kasneje je bil požar lokaliziran. Škoda je precejšnja. Davi ob treh je začelo kakih 200 delavcev preurejevati od požara uničeni del radijske razstave, da bi jo mogli čimprej zopet otvoriti. Mnoge tvrdke so že montirale svoje aparate. Največ težkoč zadaje obnova restavracije, ki se je nahajala na radijskem stolpu v višini 50 m. Žrtve nesreče Neki delavec, ki je dobil ponoči nevarne rane, je davi podlegel. Število ranjencev znaša 26, med njimi je 10 gasilcev. Osebe, ki so bile v restavraciji na stolpu razstave, so odnesle le lažje opekline. Prostori restorana so napol uničeni. Med drugimi oddelki je popolnoma uničena dvorana št. 4. Glavno škodo imajo nemške tvrdke Siemens, Tele-funken in AEG. Precej škode trpi tudi državna poštno-brzojavna uprava. Vzrok katastrofe je najbrže kratki stik, ki je moral nastati v razstavnem oddelku tvrdke Siemens. Trdi se, da je rešeno veliko število posebno dragocenih aparatov, ki so bi- Vojna v Afriki neizbežna Italija odklanja odgovornost za neuspeh pariških pogajanj — Vse kaže, da tudi nadaljnja diplomatska posredovanja ne bodo uspela Pariz, 20L avgusta, k Glavni delegat Italije na pariški konferenci Aloisi je snoči pred svojim odhodom iz Pariza sptcjei zastopnike tiska in jim podal naslednjo izjavo: Razširile so se vesti, da ni Italija na pariški konferenci postavila nobenih predlogov. To ni točno. Tako Angleži kaicov Francozi in Italijani so predložili vec preu-logov, glede katerih pa se niso mogii sporazumeti. Komunike, ki je bil Objavljen pw prekinitvi konference, omenja, da se Bodo razgovori nadaljevali po diplomatski poti. More se pričakovati, da bi bilo mogoče najti ureditev celotnega spora, vendar pa som osebno zelo skeptičen glede rezultatov, ki naj bi se dosegli v sedanjem trenutku, ko se je brez uspeha končala konferenca, ki je onemogočila neposreden stiK med zastopniki odgovornih treh držav. Povem lahko, da na konferenci ni bilo govora o kakem sporu med Italijo in Anglijo. Z Edenom sem se razgovarjal zelo prisrčno in sva se tudi prijateljsko poslovila. Italijanske namere napram Abesinije je jasno obeležil že predsednik Mussolini ministru Edtenu, ko se je mudil v Rimu. Tum francoska vlada je bila o njih obveščena. V ostailem sem jSh jaz na konferenci pou-dil. Glavna namen. Italije je, da si zagotovi varnost svojih kolonij. Sporazumeli smo se s Francijo in Anglijo o skupni politiki v Evropi. Odločili smo se nadaljevati to politiko in sodimo, da je konferenca v Parizu nikakor n* more izpremeniti. Italija mora v Evropi dovršiti enako natego kakor Francija in Anglija. Za našo varnost v Evropi nismo v skrbeh. Da pa bi lahko izvršili svoje nalloge v Evropi, nočemo ničesar drugega, kakor da ostanevj varne tudi naiše kolonije. V poslednjih 50 letih smo sklenili z Abesinijo razne pogodbe. Nobena izmed njih se ni izpolnjevala. Na vprašanje nekega novinarja o nada-njilh vojaških operacijah v Afriki je Aloisi izjavil, da te nikakor ne morejo vplivati na italijansko politiko v Evropi. Na vprašanje, ali se bo italijanska delegacija udeležila zasedanja sveta Društva naro- brez Ženeve ali proti Ženevi. Deževna doba se v Abesiniji približuje koncu, obenem pa postajajo tudi govori v Italiji čimdalie bojevitejši. V Beneventu je govoril Mussolini pred ukrcavajoči-mi se četami fašistične •. milice, da je prišel za Italijo oni veliki trenutek, ko mora nastopiti kot velesila. Italijanska vojska bo marširala, ker italijanska mladina ima pogum. Po zlomu pariške konference morda res niso teoretično izčrpana vsa sredstva za preprečitev voine z Abesinijo, vendar pa je Italija dokazala, da noče polovičnih ukrepov; da ni zadovoljna z gospodarskimi koncesijami in z delnimi teritorialnimi cHstopi. da odklanja sip tem kapitulacii, da noče kakršnekoli delitve z drugimi. To so pa vse zahteve, ki jih ni mogoče doseči za zeleno mizo. dov, ki se prične 4. septembra, je Aloasi odvrnil da 6i Italija pridružuje tozadevno odločitev, lta lija ne namerava zapustiti Ženeve, jasno pa je, da bo morala oditi, če jo post jvijo pred vrata. Načelno smo torej za sodelovanje Društva narodov. Naša končna odločitev bo odvisna od razvoja dogodkov. Nas ne veže nikaka obveznost, ker se 3. avgusta nismo izjavili za drugo resolucijo sveta Društva narodov. o Glede • nadaljnjega zasedanja italijansko-abesinske arbitražne komisije in tozadevnega italijanskega stališča je Aloisi poudaril, da se bosta italijanska delegata, kadarkoli se bo pojavil v komisiji spor, zavzela za svojo tezo pri petem nevtralnem članu komisije, dokler pa takega spora ne bo, ni potrebno, da bi se vrhovni sodnik sploh imenoval. Imenovanju grškega poslanika v Parizu Politisa za petega nevtralnega člana komisije Italija ne nasprotuje. Na vprašanje o italijanski juridični tezi, je Aloisi dejal: Po protokolih iz L 1894 o razdelitvi Abesinije na interesne sfere držav, ki imajo v njeni soseščini svoje kolonije, je bila priznana tudi Italiji interesna sfera. Pogodba iz leta 1906 določa v svojem 4. členu, da mora Abesinija ostati integralna enotna država, ne pove pa ničesar o njeni politični neodvisnosti. S ipogodbo iz 1. 1928. sta si obe državi zagotovili trajen mir, toda nobena izmed teh pogodb se ni izpolnila. Ob zaključku so novinarji Aloisija Se vprašali, ali je po njegovem mnenju mogoče najti še kako osnovo za pogajanja v svrho nriime likvidacije vzhodno-afriske afere, Aloisi je odgovoril: Ne vem za nobeno. Mala antanta zahteva pojasnila London, 20. avgusta. AA. Reuterjev urad poroča iz Pariza: Angleški minister Eden je imel pred svojim odhodom iz Pariza dolg razgovor s češkoslovaškim poslanikom v Parizu Osuskim Ta stik v sedanjem trenutku z Malo antanto, M je iskrena zagovornica Društva narodov, je zbndil v me-rodajnih krogih posebno zanimanje i Pariz, 20. avgusta. AA. Doznava se, da je ' češkoslovaški poslanik Osuski na sestanku z ] angleškim ministrom Edenom zahteval informacije v imenu držav Male antante o razgovorih v Parizu. Države Male antante so aktivni Slani Društva narodov in so zaradi tega pri ureditvi italiiansko - abesinskega spora posebno prizadete. Italijanska polemika z Angleži Rim, 20. avgusta. AA. Agencija Štefani poroča: »Giornale d'ItaliaDafly Telegraphu« in »News Chroniclu« in pravi: »Times« očita Italija, da fs kriva neuspeha konference v Parizu. Italija ni zahtevala niti predlagala, naj skličejo to konferenco, pač pa je izjavila, da je pripravljena vzeti angleške predloge na znanje, smatrajoč. da bodo resni m vredni podrobne razprave. li razstavljeni na razstavi za radiofo-nijo, med temi tudi aparat za televizi-zijo. Med prebivalstvom kroži glas, da so požar zanetili zločinci. Goebbels na pozorišču požara Minister za propagando dr. Gdbbels je v spremstvu pokrajinskega voditelja nacionalno socialistične stranke, državnega svetnika Gerlicherja in upravnika berlinske policije grofa Heldorfa okoli 22. ure prišel na stolp razstave, da bi si od ondod ogledal gasilska dela. Nato je z upravnikom policije in drugimi prisotnimi višjimi uradniki in vodit ei! ji stranke razpravl jal o ukrepih, da se odstranijo po ognju uničeni objekti in da se razstava nadaljuje. Razstavo bodo po vsej priliki zaprli za občinstvo samo za danes, jutri zjutraj jo bodo pa spet odprli. Berlin, 20. avgusta. AA. DNB poroča: Na radijski razstavi je odstranjena vsaka nadalina nevarnost. Popolnoma je uničena instalacija stare nemške emisijske postaje, prav tako tudi in- stalacije dveh emisijskih postaj za televizijo. Še ena katastroSa Berlin, 20. avgusta, b. Po včerajšnjem katastrofalnem požaru na radio-razstavi je nemško prestolnico danes zadela druga huda nesreča. Ob 12.15 se je v dolžini 50 m porušil predor nove podzemske železnice, ki jo gradijo Skozi sredo mesta na Goringovi cesti, nedaleč od Brandenburških vrat. Na kraj nesreče so takoj prihiteli gasilci, ki so začeli odkopavati zemljo in se jim je po dolgem prizadevanju posrečilo rešiti štiri delavce. 14 delavcev še pogrešajo. Vzrok nesreče še ni pojasnjen in je bila uvedena stroga preiskava. Obenem z zemljo in z že zgrajeno konstrukcijo se je porušil tudi velik žerjav. Zaradi ogromnega obsega porušenih gradenj je vsa konstrukcija uničena. Berlin, 20. avgusta. AA. DNB poroča: Dela pri odstranjevanju ruševin predora na bulvaru Hermanna Goringa vzlic požrtvovalnosti pionirjev zelo počasi napredujejo in to spričo velikih tehniških težkoč. Vse do 16. ure še niso mogli zbrati' zanesljivih podatkov o številu morebitnih žrtev. Pri klicanju delavcev so ugotovili, da jih manjka 14 ali 15. A tudi ta podatek ni točen, ker ne vedo, aH so poklicali vse delavce, ki od včeraj delajo v predoru. Ni izključeno, da bi se število pogrešanih moglo • še povečati za par delavcev, M so šele | včeraj prišli na delo in jih še nimajo zabeleženih, v seznamu. Anglija pred odločitvijo V četrtek bo zaradi poloma abesinske konference v Parizu važna seja britanske vlade London, 20. avgusta. w. Vlada bo imela v četrtek važno sejo. ki bo najbrže trajala ves dan. Ministrski predsednik Baldvin, ki bo prispel jutri v London, se je odločil za sklicanje seje ministrskega sveta takoj, ko ga je obvestil državni podtajnik Vansit-tart o poteku pariške konference. Uradni krogi izjavljajo, da je netočna informacija, po kateri je britanski poslanik v Rimu sporočil italijanski vladi, da misli poslati Anglija, če bi Italija napadla Abe-nijo, svoje čete v okolico jezera Cana. 0 današnji konferenci med Hoarom in Edenom se doznava, da sta govorila v glavnem o potrebi nadaljevanja britansko - francoskih razgovorov, ki se bodo nadaljevali v atmosferi popolnega prijateljskega sodelovanja, vendar pa pred sestankom sveta D'N ni pričakovati nikakega končnega sklepa. »Daily Mail« izraža upanje, da se bo angleška vlada po proučitvi poročila mini- stra Edena popolnoma desinteresirala v ita-jansko - abesinskem spora in da bo ustavila vse nadaljnje poizkuse za njegovo mirno rešitev. List smatra, da ogroža Velika Britanija s svojimi nenspelimi diplomatskimi pobudami samo ugled. Prepričan je, da l>odo sovražnosti že prihodnji teden izbruhnile. Velika Britanija naj ostane hladnokrvna na strani v sporu, v katerem njeni življenski interesi niso prizadeti. Pomiriti se pač moramo z neprijetnim dejstvom, da ne razpolagamo z zadostnimi vojaškimi silami, da bi mogli svoje grožnje izvesti. Podobno, čeprav ne tako odločno, piše tudi današnji »Morningpost«, ki pravi med drugim, da bi Velika Britanija s svojim predlogom o sankcijah proti Italiji v Ženevi ne dosegla drugega, kakor da bi si za dolgo dobo let nakopala sovraštvo vsega italijanskega naroda. Notranje težkoče Rumunlje Pred razčiščen jem odnošajev med Tatarescom in voditeljem liberalne stranke Bratianom Bukarešta, 20. avgusta, d. V prihodnjih dneh bo bržkone prišlo do končnega razčiščen ja v notranjem političnem položaju, kakor tudi do odločitve o nadaljnji usodi vlade. Ministrski predsednik Tatarescu je imel zadnje dni več razgovorov z voditeljem liberalne stranke Dinom Bratianom, kateremu je obrazložil posledice morebitne vladne krize za vso državo. Tatarescu je med drugim poudaril, da bi odstop ali pa preosnova vlade mogla vzbuditi vtis, kakor da bi se to zgodilo pod vplivom zadnjih dogodkov, zlasti pa zaradi odstopa guvernerja Narodne banke oziroma zaradi odkritja goljufij z devizami. Kljub vsem notranjimi političnim težkočam pa je vlada povsem v položaju, da nadaljuje svoje posle V to svrho pa ji je potrebna pomoč celotne liberalne stranke. Ministrski predsednik je zahteval glede na vse to, naj se dokaže z javno objavo neomajna soli- darnost vlade in liberalne stranke Kakor govore v Bukarešti, bo bržkone Bratianu ugodil tej zahtevi vlade, kar pa še ne pomeni, da bi morda izpreme-nil svoje stališče glede na razna druga važna vprašanja. Vodja liberalne stranke se izreka slej ko prej proti podaljšanju obsednega stanja ter cenzure, ki se morata obnoviti 4. septembra, ter odklanja tudi imenovanje novega guvernerja Narodne banke iz krogov, ki ne simpatizirajo z njegovo stranko. Končno se je izrekel Bratianu tudi proti nameravani ustavni reformi Da bi se uredila ta nesoglasja z vlado, se bo te dni sestal glavni odbor liberalne; stranke. Sestal se bo tudi finančni in ' gospodarski odbor vlade, da prouči uspeh zadnjih pogajanj v inozemstvu na finančnem in gospodarsko-politič- i nem področju. Upajo na obeh straneh, • da bo v vseb teh zadevah prišlo do so 1 glasja. šahovska olimpijada v Varšavi Varšava, 20. avgusta. & V 5. kola Šahovske olimpijad« sta bOi končani samo dve partiji, in sicer Palestioa:5vioa * roltatom 3 in pol : 3 in pol, ter Madžamaa Švedska 2 : 2. Dosedanje stanje po 5. kom je naslednje: Švedska 13, Avstrija 12 In pol (1), Palestine 11 in pol, Estonija 11 (2), Anglija in Franci ja 11 0), MauHarsfat h. USA in Argentina 10 in poi 0). Frffcfca 10 (4), Čteškoekrraška 10 (3), Jagodama 10 (3), slede LetonlR Finska, Litva, Romunija, Ttalti}a fcM« Argantintja : Sv*?dkfca 0:3, Ite*H>Ja:Ma*£ar-efca 0:® Trrfra t Aaneriftai Ori^ ftaudji t CeSkosUovaSka Latvija t AngM)a potrl in pod, Švica : RramstmtJa pol : 1 to pol, Jugoslavija t Patesttna 2 pO, PoOsfea J Estonska 3K). Danska r Litva 1 in gol |jl ' in pod, A-^sta^ia i ~ Porast vojne industrije Ženeva, 20. avgusta, č. Mesečno poročilo Društva narodov o fescfostrijskih proizvodih v prvih šestih mesecih tekočega leča je celo zanimivo, ker dokazuje, da je narasla skono v vseh evropskih državah. Najbolj ee je povišala industrijska proizvodnja v Italiji ln Nemčiji. Nazadovala je samo ▼ PrsDCijl in na Nizozemskem. V krogih Društva narodov dobro vedo, zakaj )e v posameznih državah narasla industrijska proizvodnja, slast! v posameznih pancgau, predvsem v Italija to Nemčiji. Gre za vojno hJusttOo ia one industrijske panoge, kS pB^mJajo potrebščine zanjo. V Nemčiji Je porasla tudi gradbena delavnost zaradi velikih Javnih det Bombni atentat v Barceloni 20. avgnata. AA. V tramvaj« fild itmutel sta eksplodirali dve veliki bom-UL Poatorpje aa Je porušilo. Človeških žrtev pl bOo. Kafie, da gret za ztočin pristašev ■>'Jutro< st. 192. Beckov poset na Finskem Finska noče služili nevarnim poljsko-nemškim načrtom Praga, 18. avgusta. Prizadevanje poljskega zunanjega ministra polkovnika Becka, da pridobi baltske obrobne države za svojo koncepcijo proti vzhodnemu paktu, se je lani končalo z očitnim neuspehom. Finska, Estija in Latvija niso pokazale prav nikakega razumevanja za nem-ško-poljsko politiko ob bregovih Baltika, še manj je seveda, bila za tako politiko navdušena Litva, ki čuti pritisk obeh premočnih sosedov in ki jo trajno vznemirjajo bolj ali manj razločni glasovi o zamenjavi koridorja za klajpedsko ozemlje. Spomladi pa je finski minister Hackzell podal izjavo, da Finska odločno odklanja pristop k vzhodneum paktu. V Varšavi so smatrali, da je treba navezati nove politične razgovore na temelju tako mnogo obeiajoče izjave in polkovnik Beck se je potrudil osebno v finsko prestolnico, da poskusi, kaj bi se dalo izbiti iz sedanjega položaja. Nemški listi z zadoščenjem poročajo, da je poljskega ministra nesla preko morja ladja »Cies-zvn«, s čimer da so Poljaki ponovno podčrtali svoje nepremostljivo nasprot-t-tvo do Češkoslovaške, ki je udeležena r-a vzhodnem paktu in s katero imajo v Varšavi še neporavnane tesinske račune. Ta rado-st v nemškem taboru bi morala Poljakom le nekoliko odpreti oči, da ie vse njihovo deianje in ne-hanie zadnjih dveh let velika podpora načrtom Nemčije, ki so naperjeni proti Poljski vsaj toliko, kolikor proti Češkoslovaški. Kakor pa vse kaže, polkovnik Beck ni imel sreče v Helsinkah in je njegovo potovanje imelo res edino ta pomen, da je vrnil poset finskemu zunanjemu ministru. Kes se je tudi pri tej priliki poudarilo, da Finska nima nikakega interesa za vzhodni pakt, toda ogromna je razlika v nagibih, ki vodita Finsko in Poljsko pri oceni te za vzhodno in srednjo Evropo važne meddržavne pogodbe. Poljska noče pristopiti k novi zvezi, ker hoče izkoriščati ugodno vmesno pozicijo med Rusijo in Nemčijo, ki sta danes razdvojeni na smrt. Za sedaj mislijo v Varšavi, da se smejo zanašati na nemške obliube in da bodo z.a vsako morebitno izgubo na zapadu obilno oškodovani na račun ruskega ozemlja. V koliko je ta račun tnčen. se bo pokazalo, preden poteče še ostalih osem let nemško-poljskega premirja. Finsk-a pa takih dalekosežnih ambicij nima, dasi tudi niej Nemci vedno kažejo na sovietsko Karelijo in si finski nacionalisti iskreno žele tega plena. -< ■>. . .,.•■- . - .. ...... . . V Helsinkah so namreč mnenja, da niihova politika ne kaže na vzhod, pa tudi ne na jug v npa=no Baltsko morje, kjer se Nemčija in Poljska molče toda z nagonom vseh sil borita za premoč. Finci so polkovniku Becku jasno povedali, da teže na zahod, ker smatrajo, da po prirodnem zemljepisnem položaju in zgodovinskem razvoju spadajo v okvir Fenoskandije, t. j. v občestvo s Skandinavci. Z Rusijo so oni že v pravilnih odnošajih, ker imajo z njo varnostno pogodbo. Le zato da odklanjajo pristop k vzhodnemu paktu, ker bi slednji prej poslabšal, kakor okrepil medsebojno jamstvo varnosti. Predvsem pa se Finska boji, da bi bila zapletena v kak baltski spor, od katerega, bi ne imela noberte koristi, pač pa le bremena. Ta finski odgovor je v svojem bistvu in v svojih razlogih do pi-čice enak odgovoru, ki ga je Poljska pred letom dni dobila od Švedske na slično vprašanje. Tudi v Stockholmu so dejali Poljakom, da imajo v Baltiku samo gospodarske interese, političnih obveznosti pa da se bodo branili, kolikor se bo le dalo. Fenoskandinavski sever se je tedaj popolnoma desint3re-siral na političnih problemih, ki bi se izcimili na Baltiku ali morda na bližnjem evropskem vzhodu. Tako imamo sedaj na severu nevtralni, pacifistični blok skandinavski in finski, obrobne države od Litve preko Latvije do Estije pa so odločno za vzhodni pakt, ker so spoznale, da jim od Rusije preti mnogo manj opasnosti, nego od Poljske ifi Nemčije, ki komaj čakata prilike, da bi izpremenili sedanje državne meie sebi v korist. Ne vsak način je helsinški poset razbil eno izmed največjih iluzij, za katere so si prizadevali Poljaki in bi od nje imela Nemčija največ koristi. Spraviti Finsko v sovražni tabor, bi pomenilo, zagotoviti si najlepše izhodišče za napad na Leningrad in na za-padno Rusijo. Akn bi napadalci na tem mestu dosegli kak znatnejši uspeh, bi obrobne države padle kakor zrelo jabolko v naročje Nemcem in Pdjakom, obenem pa bi se lahko začela znana Rosenbergova delitev Ukrajine. Nemci imajo lepe spomine na Finsko, ko io tik nred koncem vojne uskoMl k njim bivši carski .general Mannerheim in pomagal s svojimi ruskimi ^etnni izgnati boljševike iz dežel tisoč jezer Ted-ni so se bili Nemci trdno vgn^zdili na Finskem in le njihov poraz v sve tovni vojni jih je odnesel s finskih bregov. Ni dvoma, da si v Berlinu žele nazaj onih časov, vedoč kak«) silna pozicija" proti Rusi1"? bi bila Finski, ako bi se d^la pridobiti za nespametne pustolovščine. Poset polkovnika Becka je prinesel popolno jasnost v viti-Knn'^ vzhodnega n-ikfa: Na Baltskem morju ni države, ki bi bila prin^-m-H-vna žiti nevarnim poljsko-nemškim načrtom. I programa ske zajednice Nova politična stranka »Jugosloven-fka radVial&ka zajednica«, ki predstavlja združitev treh bir/ših konservativ-r.:ih strank v naši državi — Narodne radikalne, Slovenske ljudske in Jug. muslimanske stranke — v enotno stranko, je bi;!a prijavljena notranjemu ministrstvu v ponedeljek dopoldne. Prijavo so predložili notranjemu ministru g. dr. Korošcu univ. prof. dr. Jo-van Radonj^č v Beogradu, dr. M. Beh-men, odvetnik iz Sarajeva in Radomir Spasovič, predsednik Združenja pekov kraljevine Jugoslavije, podpisali pa so jo med drugimi: od bivše radikalne stranke Aca Stanojevič, dr. Milan Stojadinovič, Miša Trifunovič, Krsta Mi-letič, dr. Momčilo Ninčič; cd bivše SLS dr. Anten Korošec, dr. Fran Kulovec, dr. Marko Natlačen, dr. Miha Krek; od bivše Jug. muslimanske stranke dr. Meh med Spaho, dr. Behmetn, dr. Hras-nica. V smislu zakona je g. minister ta.koj izročil predlagateljem potrdilo o izročitvi prijave i.n je pričakovati, da bo stranka po izpolnitvi vseh zakonskih pogojev v kratkem potrjena. Včeraj smo priobčili glavne določbe iz programa in pravil nove stranke, da-nss objavljamo še nekatere podrobnosti: Stranka je za ustavno in parlamentarno ureditev države v demokratskem duhu, za naredmo predstavništvo, svobodno izvoljeno, s polno zakonodajno oblastjo, za splošno, enako, neposredno in tajno volilno pravico, svobodo t:®ka, svobodo zborovanj, dogovorov in združevanj, osebno in premoženjsko varnost, načelo samouprav. Pravica zakonodajne inicijatrve narodnega predstavništva, neodvisnost sodnikov, kontrola državnih izdatkov in drugih političnih jamstev morajo biti zavarovane. Vojska kot narodna obramba je narodna ustanova, ki se mora pripravljati in razvijati za obrambo domovine. Z ozirom na posebni razvoj v naši državi mora biti naša vojna s;da složna in dobro ooremljena. navdihnjena z narodnimi ideali in biti pripravljena, čuvati celovitost in neodvisnost države. Stranka bo delala na tem, da se utrdi s!o?a med Srbi, Hrvati in Slovenci. kakor tudi jugoslovanski odnos ozir. jugoslovanska skupnost kot sinteza v&h pozitivnih lastnosti in ustvarjalnih sil v-e-h delov jugoslovanskega naroda. Telesnemu razvoju mladine se posvetiti vsenovsod pozornost. V verskem pogledu bo stranka zastopala n"čelo spoštovanja svobode ve- roizpovedi in se bo trudila, da se izvede razumna razmejitev med cerkvijo in državo v soglasju s priznanimi veroizpovedmi in s spoštovanjem državne su-verenitete. V gospodarskem pogledu je stranka za znižanje vseh pristojbin in dajatev, ki močnejše zadevajo materialno sla-bejšega državljana, za razumno varčevanje in znižanje vseh državnih izdatkov, popolnejše pobiranje davčnih dohodkov, zavarovanje -izvoza naših pridelkov pri sklepaniu trgovinskih pogodb, cenejše kredite poljedelcem in olajšanje načina razdolžitve, podpiranje zadružništva, domače industrije, obrti in trgovine. V pogledu sodstva zastopa stranka načelo neodvisnosti sodnikov in njihove sitnosti. Stranka je za neodvisnost in integriteto države, za čim tesnejše vezi z našimi zavezniki in priiatelji ter dobre odnošaje z drugimi državami. Predsednik vlade na Bledu Bled, 20. avgusta. AA. Danes je pnsp« na Bled predsednik ministrskega sveta m zunanji minister dr. Milan Stojadinovi« » spremstvu svojega šefa kabineta Dragan«. Protiča. Popoldne je odšel v Bohinj, kjer je Nj. Vis. knezu-namestniku podal običajni referat. Beležke Komplikacije Beograjski »Narod«, neodvisno glasim, ki pa je vendar blizu »Združeni opoziciji«, presoja prijavo za ustanovitev radikalske zajednice takole: »Okolnost, da so skupine, ki tvorijo zajednioo na vladi in aa JO v njih rokah usoda novega zakona, p» so kljub temu prijavile ustanovitev nove strm, ke po starem zakonu, je izzvala razna tolmačenja v političnih krogih. To bo v vt»-kem primeru izzvalo zaostritev položaja, kajti vse kaže, da vladne stranke samo organizirajo red, kakršnega so prevzele od g. Jevtiča po njegovem padcu. Opozicija je biila rezervirana proti za-jednici, dokler je slednja stala na stališču, da je njen mandat prehodnega pomena in da bo izvedla potrebne reforme političnih zakonov. V zadnjem času pa kaže ta vlada z omenjenim mandatom težnjo, da se vstali kot delovna vlada, ki bi z Jev-tičevo skupščino izvedla reforme in tako prejudicirala sedanji red. Iz teh teženj bi se rodila cela vrsta komplikacij, ki bi imele lahko nezaželjene posledice. Zemljoradniki o trojni zajednici Vodja zemljoradniikov g. Jovan Jovano-vič je dal pred dnevi izjavo uredniku »Hrvatskega Lista«, iz katere posnemamo naslednji odstavek: »S prihodom dr. Stojadinoviča na vlado se je položaj res nekoliko popravil. S tem je napravljen prvi korak k normalnim prilikam v državi. Pod normalnim življenjem razumem seveda politične svoboščine. V tem pogledu je imela vlada dr. Stojadinoviča določene naloge, toda kar je doslej napravila, se mi zdi da vodi vise prepočasi k normalizaciji političnega življenja. Ustanovitev trojne zajednice bo nedvomno razjasnila položaj. Tri konservativ ne stranke so se združile, da kot enotna stranka nastopijo v našem političnem življenju. Uspeh pa je vprašanje časa, ki bo pokazal, kako bo ta stranka izvajala svoj program. Dasi je sestavljena 'iz konservativnih življev, ima vendar napreden program, kakršni morajo biti pač vsi programi, ki jih zahteva sedanji čas. Hrvatsko glasilo Radikalske zajednice V Zagrebu je pričel izhajati tednik »Zajednica« s podnaslovom »Radikalni organ« Novi list se v posebni izjavi proglaša kot glasilo onih ljudi, ki se smatrajo za pristaše bodoče Jugoslovenske radikalske zajednice, ker ®o preje bili pristaši radikalske stranke, ki sedaj pristopa v novo politično organizacijo«. .V uvodniku zatrjuje »Zajednica«, da je .nova stranka..JRZ garancija pojne demokracije. Radikailska stranka se sedaj razširi z JMjO in SLS ter na ta način postaja sinonim enotnega pogleda na reševanje naših gospodarskih in nacionalnih vprašanj. Vsi skupaj v velilki stranki, dajoč s tem vzgled, kako je s samozatajevanjem treba ubrati pot dobrobiti vseh — to je bil cilj radikalov, ki so ga sedaj sprejeli tudi muslimani in Slovenci. Ta svetli vzgled naj služi za primer tudi drugim bivšim stran-karjem. V demokratski državi ne more nositi odgovornosti za delo vlade stranka, ki za seboj nima odobrenja absolutne večine narodia. Treba je definitivno končati s ko-ailicijsikim sistemom v našem političnem življenju. V drugem članku dokazuje »Zajednica«, da so radikalske vrste v savski banovini ostale nedotaknjene. Zlasti kmetje se neobičajno zanimajo za novo stranko, ki sme računati na velik pritok hrvatskega seljašt- Žalostni dogodki v Rogatici v Bosni Ob nezgodi sarajevskega civilnega letala je prišlo do krvavega spopada med orožniki in nahujskano množico — Dva mrtva, 19 ranjenih Beograd, 20. avgusta. V ponedeljek 19. t. m je bilo cerkveno zborovanje pri pro- slavljenju cerkve v Rogatici, ki se ga je udeležila velika množica ljudi. Ob 15.30 je priletelo iz Sarajeva letalo tamkajšnjega aerokluba, da bi metalo propagandne letake. Ker je nizko letelo, se je zadelo ob električno žico in blizu cerkvc treščilo na zemljo. Pri padcu se je nevarno ranil pilot Jankovič in so ga odpeljau a. avtomobilom v sarajevsko bolnico, opazovalec pa je ostal nepoškodovan. Pri tej priliki je priteklo iz mesta 10 muslimanov in odhitelo na kraj Ietals>^ nesreče. Ker pa drži pot do tega kraja Cez cerkveno zemljišče, kjer je bila zbrana velika množica prebivalstva pravoslavne vere so nekateri udeleženci zborovanja protestirali, da muslimani hodijo tod, kjer s>j-je njihove žene in otroci, ter so zahtevan, naj takoj odidejo. Musliman Ejup čauševič se ni hotel takoj odzvati temu pozivu in ga je neki kmet napadel. To je dalo povoda za splošen preteo. Orožniki so skušali ljudi pomiriti, toda razjarjena množica jih je začela obdelovati s kamenjem in pritiskati nanje. Da jih prestrašijo, so orožniki ustrelili nekaj strelov v zrak, vendar pa to ni pomagalo, ter so jih še bolj obmetavali s kamenjem. Pri tem je bilo cd kamenja ranjenih pet orožnikov, med njimi poveljnik orožniške postaje v gravo in roke. Zato so orožniki po predpisih svoje službe uporabili strelno orožje. Vzlic temu se pa množica, ki jo je hujskalo par pijanih ljudi, ni hotela umakniti, temveč je krenila v mesto Rogatico in tam s kamenjem napadla in poškodovala okoli 30 hiš, po večini muslimanskih in nekaj pravoslavnih, med njimi tudi stanovanje pravoslavnega prote Ko siri ča. Orožništvo je hitro razgnalo to množico in napravilo red in mir. V pretepu, ki je nastal in pri uporabi orožja s strani orožnikov, sta našla smrt Dragoje Fušuilj, delavec iz Duba, srez Rogatica, star 24 let. in Radomir Bojat delavec iz Stare gore, istega sreza, star 17 let. Nevarno ranjenih je pet oseb. ki so jih spravili v banovinsko bolnico v Rogatici, lahko ranjenih pa 19, ki so se vrnili po zdravniškem pregledu v domačo oskrbo. Na kraj incidenta so takoj odšli, da pro-uče vzroke teh dogodkov in doženejo, koga zadene krivda, odposlanec notranjega ministrstva dr. Franjo Goršič, generalni inšpektor notranje uprave, odposlanec orož-niškega poveljništva, referent za inšpektorske zadeve pri drinskem orožniškem polku Anton Zulič, orožniški podpolkovnk. in odposlanec banske uprave drinske banovine Milan Popovič, banski svetnik. (Glej tudi poročilo na tretji strani) šahovski turnir Ljubljana, 20. avgusta. Danes dopoldne se je pričelo IH. kolo finala. Škotska partija Savič — Preinfalk je po obojestransko precizno igrani otvoritvi dozorela do izenačene pozicije in sta se nasprotnika sporazumela za kmčta. Imel je že dobljeno končnico, ni pa nadaljeval najbolje, dočim je Vidmar vlekel najboljše poteze in silil remis. Šiška je v damskem gambitu proti Sikošku žrtvoval figuro. S i košek žrtve ni sprejel in je bila partija prekinjena v poziciji, kjer ima Šiška kmeta več. Indijska partija Matvejev — 0. Vidmar je bila prekinjena v nejasni poziciji. Popoldne so se nadaljevale prekinjene partije. Preinfalk in Matvejev sta se sporazumela za remis C. Vidmar, ki je imel že ob prekinitvi premoč kmeta, je v nadaljevanju osvojil še dva in zmagal. M. Vidmar, ki je sicer mojster v končnicah, ni nadaljeval najboljše in je Sikošku uspelo, da svojo pozicijo popravi. Partija je bila ponovno prekinjena, vendar ima Sikošek sigurne izglede za remis. Stanje po III. kolu: inž. Prek in Preinfalk 11, Matvejev 9 in pol (1), M. Vidmar 9(2), Savič 8(1), Sikošek 7 in nol (2), C. Vidmar 7 in pol (1), šiška 6(1). Jutri se srečajo v IV. kolu Sikošek — Matvejev, inž. Prek — šiška, C. Vidmar — Savič in Preinfalk — M. Vidinai. va. V tretjem članku razpravlja »Zajednica« o hrvatskem vprašanju ter pravi, da so se Hrvati leta 1919. spomnili, da se niso še dovolj nahrvatili. Trebalo bi, jih bilo pustiti, pa bi kmalu postali Jugosloveni, kakor so Srbi to postali leta 1918. V ostalem morajo biti Hrvati najprej dobri Hrva ti, da bodo postali dobri Jugosloveni. »Zajednica« tudi pojasnuje zakaj radikali do sedaj niso priredili še nobenega zbora. Njim ni potrebno, da sklicujejo pompozne zbore in da kličejo ljudi skupaj Oni so že »na okupu«. Njih nikdo ni razgnal, pa sedaj tudi ni potrebno, da se ponovno zbirajo. Prirejenje zborov in govori manj podučenih govornikov bi mogli zanesti samo zmešnjavo v že itak disciplinirane vrste. To ve vsak radikal in zsradi tega mimo čaka, kaj bodo ukrenili njegovi voditelji. Kar oni sitorijo to bo dobro. Pod naslovom »Zašto smo Jugosloveni?« navaja »Zajednica« govor g. dr. Natlačena češ da ta govor najbolj pojasnuje, kako nova raidikalska stranka gleda na jugoslo-venstvo. Ostali del lista je izpolnjen s samimi zgodbicami o Nikoli Pa^ču. Primati moramo, da je cela številka glasila novih radikalov poučna m interesantna. Glas o novem volilnem zakonu Vodja enega dela srbijanskih socialistov dr. Zivko Topalovič je imel v Beogradu dobro posečeno predavanje o novem volilnem zakonu. Poudarjal je. da je edina dobra stran sedanjega zakona ta, da je postavljen na temeljnem načelu državne liste, ki omogoča velike politične grupacije. Ureditev naših prilik je mogoče samo z velikimi političnimi strankami, kjer ostanejo v ozadju vse ozke verske in plemenske posebnosti posameznih pokrajin ter prihaja do veljave težnja po rešitvi državnih problemov. Vsak večinski sistem redno falsifieira narodno voljo, razbija stranke in odpira vrata malenkostnim krajevnim težnjam. Glavne zahteve pri vsakem dobrem volilnem zakonu je pro pore, ki ne dopušča, da bi šel v izgubo niti en sam glas. Sreski večinski sistem bi v naši državi služil samo plemenskim in verskim skupinam in bi bil v škodo velikim strankam. ker bi močno znižal njihov ideološki nivo. Maribor, 20. avgusta. Popoldanska razprava je trajala od 15. do 18. ure, nakar je bila prekinjena in se nadaljuje v sredo ob pol 9. Čim je bil prečitan zapisnik, je pričel predsednik senata dr. Lenart zasliševati obtožence. Najprej je bil zaslišan Ivan Mar-kuci. Na vsa stavljena vprašanja je odgovarjal stvarno in kratko. Opaziti je bilo, da je v 10. letih, ki jih je presedel za zidovi mariborske kaznilnice, mnogo pretrpel. Točno je opisal dogodke, kakor so se odigrali v noči na soboto pred kritičnim torkom. Nalagali so na voz svinje in se drugo jutro odpeljali v Maribor. Pri nalaganju sta mu pomagala hlapec Koren in delavec Martin Babič. zraven je bila tudi njegova žena Ana. Brata Jožefa in Mihaela Žemljica takrat ni bilo zraven. Tudi Jožef Markuci in Miha Zemljič sta ponovno in točno opisala, kje sta se mudila kritične noči. Kaj pravijo priče Prvi je bil zaslišan kot priča 31-letni Fran Mures od Sv, Trojice v Slov. goricah. Izpovedal je. da se je mudil v kritičnem času, ko so našli v Benediškem gozdu neznanega umorjenca. v Gradcu. Nekega dne je tam srečal gospoda, ki je govoril slovenski in ga povabil v Slovenske gorice. Na njegovi roki je opazil prav takšen prstan, kakršnega so našli pri umorjencu. Ko mu ga je predsednik pokazal, je odgovoril, da je popolnoma isti. Tudi je priča Mures izpovedal. da ga je neznanec vprašal po Marku-cijevih. Na vprašanje zagovornika, zakaj Priča' slišal tega ni povedal že leta 1921, je Mures izjavil, da je takrat na to pozabil. Priča Martin Babič je opisal Ivana Mar-kucija kot poštenega posestnika, ki je silno rad kupčeval. Povedal je, da se brata Ivan in Jože Markuci nista najbolje razumela. Alojzija Kovačičeva, ki jo pozna vsa tamkajšnja okolica, po njegovi izjavi ni kaj prida. O Petru Tomažiču je izjavil, da je Lrb-ljav človek. Zanimivo je bilo zaslišanje glavne pričo Štefana Gečka, kovača iz Spodnjih Žer-javcev. On je vztrajal pri svojih prvotnih izpovedbah, toda zašel je očitno v protislovja. Marsičesa se ne spominja več. Peter Tomažič je izpovedal, kar je od Gečka. Sledilo je čitanje zapisnika o rekonstrukciji zločina in zaslišanju glavne priče Gečka na Plojevem posestvu, nato pa je bila precitana se izjava strokovnjaka, vremeno-slovca prof. Cadeža. Končno je bil preči-tan se spis, v katerem se ugotavlja, da je Gecek zašel v protislovja, ki so z^o oslabila njegove trditve. Za tem so bili zaslišani kot priče Ignac Loškar, Anton Mlinaric, Anton Majcenič in Janez Vrbnjak Vsi' so zelo omajali izpovedi Štefana Gečka Druga glavna obremenilna priča, 68-lHni mizar Fran Rola, brat Alojzije Kovačičeve, je izpovedal neugodno za Jožefa Markuc-a priči Franc Krmek in Franc Vogrinec pa sta izpodbijala njegove navedbe." Končno je bila zaslišana še tretja in' glavna obremenilna priča 59-letna Liza Ko-vaciceva, ki jo je predsednik dr. Lenart, ponovno opozoril na svetost prisege. Kova-ciceva je vztrajala pri vseh svojih trditvah. Gospodar s Kamna na zadnji poti Novo mesto, 20. avgusta Smrt nestorja slovenskih politikov g. Frana Šukljeta, je globoko odjeknila v srcih vsega dolenjskega ljudstva. Oba dheva, ko je ležal na mrtvaškem odru, so ljudje prihajali v trumah v dvorec na Kamnu. Prekrasni venci so obdajali krsto, zlasti so vzbujali pozornost divni spleti cvetja, ki so jih poklonili: kr. banska uprava, ban dr. Puc, bela Ljubljana, Novo mesto, dolenjski železničarji. Da bo ostal na zaslužnega pokojnik«, čim trajnejši spomin, je pokojniku pred pogrebom posnel mrt. masko domači kiparAžman Preden je danes nastopila ura poslednjega slovesa, so se zgrinjale proti dvorcu na Kamnu množice ljudstva. Z vlaki so dopoldne in popldne prispeli številni prijatelji in spoštovalci, mnogo se jih je pripeljalo tudi z avtomobili. Špalir pogrebcev se je zgostil ob obeh straneh ceste od dvorca do pokopališča. Veliko pozornost je vzbudil prihod številne duhovščine. Ljubljanski škof dr. Rozman je prišel v spremstvu stiškega opata Kastelica in novomeškega prosta Čerina. Po žalnem obredu so zapeli novomeški pevci pod vodstvom Venčeslava Skebeta žalostinko. Takoj nato se je razvil mogočen žalni sprevod, kakršnega pač le redko vidimo na deželi. Za svojci so se razvrstili številni zastopniki. Ban dr. Puc, ki je zastopal notranjega ministra dr. Korošca, je šel v spremstvu banskega načelnika g. Vončine, bivšega novomeškega glavarja, ljubljanski podžupan g. Jarc je z občinskim svetnikom dr. Fettichom zastopal Ljubljano, nato so šli predstavniki Novega mesta: župan Pavčič, sreski načelnik Anton Krajšek, komandant orožniške čete major Boneti, poslanci dr. Režek, Župančič, dr. Lov-renčič, vseučiliški profesorji dr. Kele-mina, dr. Rebek in dr. Pole, iz Kamnika je prispel deželnosodni svetnik v pokoju dr. Pole, Zbornico za TOI je zastopal predsednik Ivan Jelačin. Se posebno številna je bila udeležba vidnejših politikov iz vrst bivše SLS, prišli so tudi tovariši iz nekdanjega deželnega zbora, župani občin iz prostrane novomeške okolice.. Od oddalje- nejsih občin sta poslali večjo d epu ta-cijo Metlika in Višnja gora. Nadvse častno pa je seveda bilo zastopano Novo me-i;o, vsi uradi, vs* društva, \so Korpora-'je. Na pokopališču je pričakovalo žalni sprevod številno občinstvo. V pokopališki kape i i in ob grobu so po molitvah zapeli pevci. Nato je izrekel mrtvemu pokojniku toplo zahvalo poslanec dr. Rezek v imenu dolenjske metropole in vseh Dolenjcev, prof. Jarc se je poslovil v imenu pokojnikovih sotrudnn kov v deželnem zboru, obenem je prinesel žalne pozdrave Ljubljane. Slednjič ie spregovoril poslanec dr. Lovrenčič y imenu sindakata slovenskih lokalnih železnic. Po govorih so se premnog-i oddolžili spoštovanju do pokojnika 3 tem, da so vrgli prst na njegovo krsto. Vsa žalna svečanost je zapustila v udeležencih močan vtis. Veliki italijanski manevri ob Brennerju Rim, 20. avgusta, k. Prihodnji teden se prično v severni Italiji in zlasti v Posdiž-ju velike vojaške vojne vaje, pri katerih bo sodelovalo 500.000 vojaštva. Pri vojnih vajah bodo sodelovali tudi vsi člani vlade in vrhovnih ustanov fašistične stranke. Pri vajah v Poadižju bodo preizkusili novo motorizirano divizijo. Vaj se bo udeležil tudi ministrski predsednik Mussolini. Na Brennerju se prično vojaške vaje že v nedeljo 25. t m. Obsojeni vrtnarji Maribor, 20. avgusta Danes je bil na sodišču epilog znane po-bune na Glavnem trgu proti bolgarskim vrtnarjem. Sodnik dr. Kejžar je razglasit sledečo obsodbo: na denarno kazen 180 Din se obsodijo Leopold Plečko, Vladi mir Bonč. Alojzij Gruber, Stanko Kranjc, Josip Walner in Martin Lorber, na denarno kazen 120 Din pa Anton Man£ko poročali «e< ozadju dogodka, ki so ga danes ponovno razpravljali sodniki. V dobi bohotnega tihotapstva je bil 6torjen ekrivnostm umor. Dne 7. septembra 1920 so našli neznanega moškega lajnorjenega v Benediškem gozdu. V iobruarju 1921 eo bili potem Ivan in ■Uože Markuci ter Zemljič na ovadbo ne-ikega krošnjarja aretirani. Zaradi otež-fročenih poizvedb so jih izpustili, a so Jih spet zaprli, nakar so bili obsojeni na smrt in slednjič pomiloščeni na dosmrtno ječo. Vendar se je zgostil nov dokazni materijal, zaradi katerega, je mariborsko okrožno sodišče lani 18. septembra odločilo, da se obnovi kazenski postopek. Markucijeva klet, v kateri naj bi obtoženci ubili svojo žrtev Zakaj obnova postopanja? Zbrano ^gradivo je pokazalo preizkovalnim organom povsem novo smer. Nekatere priče so preklicale prvotne izpovedbe. Letos 28. marca so na kraju zločina ob jun i nem svitu rekonstruirali zločin. Sodna komisija ee je ob tej priliki preverila, da je nemogoče z vso gotovostjo razločiti in opazovati, kaj se dogaja na dvorišču Markuoijevih, posebno pa, da *ni mogoče spoznati oseb na dvorišču fn tudi ne predmeta, ki ga nosijo. Vse to navaja obtožnica v preglednih obrisih. .Navzlic temu pa vztraja državno tožilstvo pri obtožbi, ter smatra, da je nemogoče izvršiti zanesljiv ogled dandanes pri popolnoma izpremenjenih razmerah, v drugačnih okoliščinah, kakršne so bile ob časa zločina. Državni tožilec se zlasti opira na dejstvo, da glavna priča Štefan Geček vztraja vsevdilj pri svojih trditvah in da ni ni-kakih dokazov, ki bi ovrgli ietinitost njegovega pričevanja. Možno je sicer, da je v teku let kako podrobnost pozabil, toda bistvo njegovih navedb je isto. Glavne obremenilne priče so Ltistega človeka umorili ti pro-kleti »Baškovci« to se pravi: Ivan in Ana Markuci ter Mihael Zemljič, ki so doma iz Bačkove. Ko si je oni neznanec v kleti natakal pijačo in se pripog-nil k sodu, so ga pobili s sekiro po glavi, nakar so ga pokrili z vrečami in ga zapeljali v Benediški gozd. Iz previdnosti so ga prej še obrili in pre-oblekli v vojaško bluzo, — zdravniški izvid se strinja s to trditvijo. Jožef Markuci, obsojen na dosmrtno ječo Talijani... tako je ljudstvo nazivalo Markucije. In pod tem imenom so bili znani daleč na okrog. Stari Markuci, ki nosi na svojih plečih 93 let, pripoveduje, da ga zalezujeta nesreča in pro-kletstvo, odkar se je z juga priselil v te kraje. Njegovo hčerko je doletela tragična smrt O obeh svojih sinovih je preverjen, da sta nedolžna. Sin Ivan se je rodil 25. decembra 1897 v Zgornji Ročici, je oženjen in posestnik v Drvanji, Jože Markuci pa se je rodil 14. marca 1875 še v Budi v Italiji, je tudi oženjen in je bil posestnik, Miha Zemljič pa se je rodil 29. septembra 1889 pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah. Prekletstvo Markucijeve hiše Iz Vidma se je bil priselil stari Markuci (Marcuzzi) pred 50 leti v naše kraje. Kot opekar je delal nekaj let v Gornji Radgoni, nato si je kupil posestvo v Drvanji pri Sv. Benediktu, obsegajoče 20 oralov. Tu si je tudi ustvaril majhno pekarno. Zalagal je domačine z opeko, vendar si ni mogel pridobiti njihove simpatije, čeprav je bil z vso svojo družino vred pobožen Ko mu je umrla žena, je gospodaril s svojim sinom in s hčerko Ivanko. Toda vse tri njegove otroke je spremljala žalostna usoda. Ivanko, ki je bila takšno dekle, da je o njej govorilo devet far, je zapeljal njen izvoljenec in jo 11. maja 1905. _ nekaj dni pred porodom — umoril v .samotnem gozdu na grozovit način. Stara je bila šele 18 let in stari Markuci je v spomin žrtvi nesrečne ljubezni zgradil blizu domačije lično kapelico. Žalostna usoda obeh sinov pa se pravkar obravnava. Kapelica, ki so jo zgradili Markucijevi v spomin na tragično smrt svoje hčerke. Izza kapelice je priča Geček kritične noči baje opazoval, kako so nalagali truplo na voz Markucijeva domačija stoji na položnem samotnem pobočju, skoro uro hoda od Sv. Benedikta. Proti vzhodu ji zaptra razgled precej visok grič, po katerem se razprostira tako imenovana Zlodejeva piiša. Tik ob hiši teče občinska cesta. Tu gospodarita danes Anton Kramer in njegova žena Rozina, hčerka na dosmrtno ječo obsojenega Ivana Markucija. Po njegovi obsodbi je namreč bilo posestvo prodano na dražbi in ga je Kramer kupil za 60.000 Din. Pri njih tudi preživlja jesen življenja stari Markuci, ki je kljub sivim letom in udarcem še vedno čil. Trpkejša usoda je doletela Zemljičevo domačijo, ki jo je kupil na dražbi neki čevljar. šest Zemljičevih nedoraslih otrok je prišlo na ramena njegovega 6vaka Josipa Peklarja. Zemljičeva žena je Se pred leti odšla za kruhom v Francijo. Žena Ivana Markucija si služi kruh pri nekem posestniku pri Treh kraljih. Žena Josipa Markucija se takisto težko bori za življenje Pred sodniki V istem vrstnem redu so sedeli danes pred sodniki kakor pred 10 leti. Ob 9. je bil zbran v porotni dvorani veliki senat: predsednik dr. Josip Lenart, prisedniki dr. Se-nior, dr. Lešnik dr. Kovča in dr. Kolšek, zapisnikar je Stanko Hribar, državni tožilec dr. Hojnik, zagovornik vseh treh obtožencev pa dr. Komavli. Dva paznika sta pripeljala obtožence. Zemljiča je silno izdelala težka ječa in je tako slab, da mu mora pri hoji pomagati paznik. Seveda sta za zidovi v dolgih letih osivela tudi oba Markucija, vendar sta še dokaj čila. Zemljič je na pogled močne postave, črnih las, močnih brk, prikupnega obraza. Markucijema se pozna, da nista našega rodu. Cil je videti Ivan, dočim se je Jože zelo postaral. Vsa dvorana je zasedena. Prve klopi so določene poročevalcem listov in številnim pričam. Zanimive ugotovitve ponovne preiskave Zapisnikar Stanko Hribar prečita obrazložitve, zakaj je kasacijsko sodišče dovolilo obnovo procesa. Uvodoma poudarja, da ni podanih nobenih stvarnih dokazov, ki bi mogli obremeniti vse tri < bto-žence in da so tudi vsi mdici površni, nezanesljivi. Kasacijsko sodišče celo meni, da sta si glavni obremenilni priči Štefan Geček in Liza Kovačičeva natančno po pratiki vzbujala spomine, Kaisacijsko sodišče domneva, da utegne biti zločinec kdo drugi, in omenja nekega Kurnika in Beleta. Mariborskemu senatu naroča, naj pri ponovni razpravi točno ugotovi verodostojnost posameznih prič, ker so se pač pojaviK precejšnji konkretni dokazi, ki njihovo verodostojnost izpodbijajo. „Ne, nismo krivi !u Predsednik dr. Lenart je po črtanju vprašal vse tri obtožence: Aid »te krivi zločina, ki je bil pred 15 leti izvršen v Drvanji? Vstali so vsa trije, Zemljiča Je moral pomagati n« noge paznik, m glasno, odločno so izjavili drug za drugim: »Ne! Nismo krivi!« Zasliševanje se je nadaljevalo in dosledno so vsi trije zanikali krivdo. Ko je predsednik vprašal Jožefa Markucija, oa kod mu je bil denar, ki ga je zapravljal po tHnoru, je Jožef odločno tajil: — Nisem zapravljal, nisem imel denar-ja! — Bomo videli, kaj poreko priče. Zasliševanje Zemljiča je vzbudilo precej sočutja Silno potrt govori Zemljič tako tiho, da ga je komaj mogoče razumeti. Priče prihajajo Predsednik ie velel poklicati priče, določene za zaslišanje v teku današnjega dne. In prišli so po vrsti: Štefan GečeK, že prileten sključen mož, sivih las, pove-šenih brk, močno nagubanega lica, neprijazen, iz Prekmurja je doma. Nato Liza Kovačiceva, že priletna majhna ženica, temne polti, ostrega nosu, France Rola, majhen, zgovoren mož. Rozina Kramti-jeva, hčerka Ivana Markucija, postavna kmetica. Pa še po vrsti sami starejši ljudje, o katerih že zunanjost priča, da živijo skromno življenje. Vse zbrane priče je predsednik opozoril na svetost prisege. Se zlasti je to poudaril nasproti Gečku, Lizi Kovačičevi in njenemu možu Jožefu. Zagovornik dr. Komavli je ob tej priliki obvestil predsednika, da grozi Liza s tožbo vsem tistim pričam, ki bi izpodbijale njeno verodostojnost, Sledilo je nato čitanje najrazličnejših zapiskov rz porotne razprave, nadalje sporočila sodnih in drugih iz-vedniccv — in tako je potekel ves dopoldan. (Poročilo o popoldanski razpravi je objavljeno na 2. strani.) PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo Franz Josefove prirodne grenfloe Registrirano od ministrstva za soc. politiko ln nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Cel gozd praporov Jadranske straže Lfubljana, 20. avgusta. Nj. Vel.kralj Peter II. je poklonil oblastnemu odboru Jadranske Straže v Ljubljani prapor v znak priznanja velikemu nacionalnemu delu. Poseben kraljev odposlanec bo zastopal visokega kuma ob svečanem razvitju na Kongresnem trgu dne 6. septembra dopoldne. To bo impozantna svečanost Zakaj obenem s kraljevsko zastavo bodo blagoslovljeni tudi številni prapori, ki jih prejmejo jadranske mladinske organizacije drugih banovin. A tudi pomladki JS iz dravske "banovine, ki svojih praporov doslej še niso razvili bodo to storili na slavnostni dan. Še hite mnogi PJS z naročili, da bo letošnji kraljev rojstni dan v Ljubljani ree najveličastnejši praznik malih ln velikih jadranskih stražarjev. Slavnostnemu razvitju in blagoslovu novih zastav bodo prisostvovale vse zastave JS in PJS v državi. 0 veličini in pestrosti slike, ki jo bo nudil Kongresni trg, govori že samo dejstvo, da šteje le dravska banovina nad 200 praporov. Za kongresne dni JS od 5. do 9. septembra je dovolilo ministrstvo prometa udeležencem kongresa znatne popuste. Člani JS imajo na vseh železnicah v državi za potovanje v Ljubljano 66% popusta, nečlani 50%, zastavonoše pomladkov s spremstvom pa potujejo brezplačno. Vsa podrobna navodila bodo še sledila. Oblastni odbor dela a polno paro, takisto imajo polne roke dela vrli možje in strokovnjaki, ki pripravljajo ko-losalno jadransko razstavo na velesejmu. Četrti nočni požar v Pod-sredi Podsreda, 20. avgusta. Po tretjem požaru v našem trgu dne 80. maja smo bili trdno prepričani, da je s tem brezvestni zločinec skončal svoj hudobni posel. Motili smo se. V noči od nedelje na ponedeljek, ob dveh zjutraj, sta nas iz sladkega spanja zbudila zvon in gasilski rog. Rdeči petelin je zaplesal na gospodarskem poslopju Preskarja Viktorja, po domače Podgradiškega. Do tal je zgorel ta objekt in svinjaki. Gasilska četa, ki je takoj prihitela k požaru, je rešila hišo. Med hišo, ki je s slamo krita, in med gorečim objektom stoji stara Irpa, in potok Bistrica teče mimo Podgradiških prav bti-zu.Tudi živina in vozovi so bili oteti iz plamenov, zgoreli sta samo dve kokoši in nekaj manj vrednega gospodarskega orodja. Sto stotov sena je ogenj vpepelil. Škoda znaša 40.000 Din, ki je z zavarovalnino krita samo do četrtine. — Ogenj je tudi tokrat podtaknila brezvestna roka. Požigalca bržčas ne bo mogoče izslediti, ker se skoraj gotovo skriva v osebi, kateri nihče ne more pripisovati tako nečloveškega dejanja. da panjev pri Dmovem odnesli en Znidar-šičev in en eksportni panj. Videti je, da ia-so bila neizvežbani, ker sicer ne bi izbrau najboljših. V interesu vseh čebelarjev je, da pazljivo zasledujejo vsak pojav čeben^e krilje ter po možnosti pomagajo marljivim orožnikom, da se čebelni tatovi najdejo. Seveda prejme nagrado oni, ki pripomore, da se tatovi izsledijo. Tatvina čebel Krško, 20. avgusta Komaj je zacvetela njda na Krškem polju se je mnogim čebelarjem vzbudilo upanje na pridelek ki so zaradi preoblju-denosfci okolice s panj« razpeljali čebele sirom Krškega polja. Tako je na vec ugodnih mestih postavljenih nekaj zasilnih čebelnjakov, deloma so pa čebele postavljene prosto na ajdova pasišča. Že nekajkrat se je primerilo, da so po ugodni paši razni tatovi odnesli kak panj in okoristili z ukradenim medom, letos so dv pa tatovi pojavili kar s pričetkom paše m Po v noči od nedelje na ponedeljek iz t&fca- Član beograjskega Avtokluba g. Nedič je prispel v nedeljo na neprekinjeni vožnji iz Ljubljane ▼ Beograd v 12 urah In 35 minutah in je tako za 22 minut presegel rekord inž. Huga, ki napoveduje novo rekordno vožnjo Po pretepa v grob Ljubljana, 30. avgusta V prosekturi splošne bolnišnice so danes popoldne raztelesili 23 letnega čevljarskega pomočnika Franceta Erlaha iz Kovor ja pri Tržiču. Nesrečni mladenič je postal žrtev fantovske objestnosti. V Kovor ju so se v noči od nedelje na ponedeljek stepli fantje. Peli so koti, late, noži. Orožmiška patroia je skušala bojeviteže razgnati. Na enikrait pa so fantje obrnili srd proti orožnikom in tako je neki orožnik, napaden, v silobranu sunil z bajonetom Franceta Erlaha, ki se je takoj zgrudil, hodo ranjen ▼ prsi. Na pomoč poklicani dr. Pance je mogel odrediti le prevoz v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je davi ob 3. podlegel Tako bo mladenič moral v prerani grob, a proti orožniku je trvedena preiskava, da se izkaže opravičenost rabe orožja. Aretacija dveh starih tatov Ljttbljam, 20. avgusta Te dni je policija aretirala 40-letnega bivšega sedlarskega pomočnika hrana Kosim tka iz Ljubljane, ki je šele pred kratkim prišel iz zaporov, pa je s svojim življenjem vnovič zavozM na stare, vajene tire. Kosim ik ima dolgo vrsto kazni, po večini za tatvine, za asbo in je nazadnje odsedel dve leti skupaj. Ko se je vrnil na svobodo, se je lotil starih poslov, kraje in tihotapstva. Medtem je bM nekajkrat v Avstriji, kjer so ga ob neki priliki tudi aretirali in je odsedel krajši zapor v Gradcu. Ko so ga zdaj aretirali, so našli pn ntecn celo kolekcijo vftribov in nekaj denarja, o katerem ni mogel navesti, odkod ga ima. Kosimika so izrodili sodišču, obenem pa je policija uvedla podTobnejše poizvedbe. Danes pa so privedli na policijo neko 58-letno brezposelno šiviljo brez stalnega bivališča, ki se vkljub sivim letom na debelo ukvarja s tatvinami in sil epari jami. V ponedeljek se jfc stoka j flfefa* Bručan (SK Ilirija) in Miokovie (BSK). Prvi je na 10 km postavil nov jugoslovenski rekord s časom 33.03 in 4/s sekunde, drugi pa je s troskokom 13.83 m izenačil stari jugoslovenski rekord. Bakov (Jugoslavija, Beograd) pri lepem skoku ob palici 3.50 m. V kotu Mikič (Jugoslavija, Beograd) skače izven konkurence in izbirno n Carigrad. Rekordni skok 14.05 m. Prvi sfcofe nafih atletov ie ustvarila znanost SARGDV = PROTI ZOBNEMU KAMNU — Domače vesti ♦ Za ureditev spomenika neznanemu ju. naku na Avali pri Beogradu je dal iniciativo blagopokojni kralj Aleksander I. in eo že lani uredili prostor za mavzolej in srpcmemik ter ia peljali kio njega široke stopnice. V ponedj jei so postavila velike granitne podstavke; ki &o težki 12.500 kg. Na tem granitnem bloku bo postavljen iliavaolej in bo višina spomenika od zemlje znašala 14 metrov. Polaganju temeljev je prisostvoval poveljnik mesta general Tomič s častniškim zborom. Ko na Avali urejujejo podstavek veličastnega spomenika, pa kipar Meštrovič v svoji delavnici v Splitu dovrsuje kariatide za mavzolej. Kar ia ti d bo 8 in bo vsaka predstavljala dekle v narodni noši raznih naših pokrajin. • Slovenskim ženam ln dekletom 1 1. 9. t. 1. bo spomin sta dan naših sestra in bratov po krvi in jeziku, ?a mejami. Ta dan bo v Mežiški dolini na Poljani pri Prevaljah velik ljudski tabor in slavnostna zgodovinska igra »Poslednje ustoliče-nje«. To bo dan, posvečen spominu naših davnih dni in težkim zgodovinskim dogodkom. Ta dan bo trdno vpisan v zgodovino slovenskega naroda, ki so jo ustvarjale tudi slovenske žene, matere s svetim delom im vdanim trpljenjem. Naša velika dolžnost je, da se udeležimo te proslave! Pohitimo 1. septembra v naših lepih narodnih nošah v Mežiško dolino! • Jubilej kmetijske šole v Sv. Juriju ob južni železnici. V nedeljo 1. septembra bo proslava 2»letnice obstoja kmetijske šole v Sv. Juriju ob južni železnici din se bo tam vršila tudi letna skupščina Zveze ab soiventov kmetijskih šol. Prometno mi-nistret. je dovolilo udeležencem polovično vožnjo, ki velja od 28- t. m. do 5. septem bra na vseh progah. Kdor se hoče pasluži ti te ugodnosti, naj kmpi na vstopni postaji celo vozno kajrto in železniško legitimacijo K 13 za 5 Din. S potrdilom udeležbe bo vozovnica veljala za brezplačen povratek. ♦ Sestanek travniških »velelzdajalcev.« letos 24. junija je mMlo 20 let odi zaključka travniškega veleLzdajuiškega procesa na kateirem je bilo 64 obtožencev. Sredi oktobra pa bo minilo 20 let od potrditve obsodbe, s katero so bili na dolga leta obsojeni člani mladinske organizacije »Mlade Bosne« samo za radii tega, ker so manifestirali svojo nacionalno zavednost. Ob 20-letnici so sklenili vsi še živeči nekdanji vele izdajalci, dia obudlijo na sestanku spomin na dobo suženjstva in na trpljenje. Sestanek se bo vršil konec tega meseca v Beogradu, ^ Češka hvalnica našim Flitviškim jezerom. Ugledni praški ilustrirani obzornik »Pestry tyden« je v svoji najnovejši številki objavil prav toplo pisan članek z naslovom: »Plitviška jeziera v Jugoslaviji, najlepši kotiček sveta«, članek spremlja šest odličnih fotografskih posnetkov, ki s svojo estetsko dovršenostjo v resnici potrjujejo hvalo, izraženo v naslovu. * Vsem podružnicam Družbe sv. Cirila "m Metoda v vednost in uvaževanje! Velika skupščina bo dne 15. septembra t. 1. v Ljubljani v dvorani Trgovskega doma. Na predvečer bo zaupno zborovanje. Temu zborovanju smejo prisostvovati družb, odborniki, častni člani družbe, delegati^ pokrovitelji in kamnarji. Dmžbini delegati, pokrovitelji in kamnarji naj prinesejo s seboj od svojih podružnic poverilo. Vse p. n. podružnice prosi CMD da poskribe, da bo udeležba članstva kar mogoče veliko, da manifestiramo svojo resno voljo, vztrajati v boju za narodove pravice in njegovo svobodo. * Kongres združenja učiteljev za defekt-no deco v Ljubljani se bo vršil 23. in 24. t. m. Prometno ministrstvo je dovolilo vsem članom združenja, ki se udeležijo kongresa, 75 odstotni popust od 21. do 27. t. m. Udeleženci kongresa kupijo na od-hodni postaji polovično vozovnico in zahtevajo pri blagajni železniško legdtimaci jo. Kupljena polovična vozovnica velja za brezplačen povratek in se torej ob prihodu v Ljubljano ne sme oddati. Prt povrat ku mora biti na železniški legitimaciji po trdilo predsednika skupščine, da se je dan združenja skupščine udeležil. • Izpremembe v železniški službi. Premeščeni so: uradnik iX. položajne skupine: Derganc Jožef ia Kočevja v Novo mesto; uradniški pripravniki: železnik Henrik ia Rogatca v Ponikvo; Filipini Jožef iiz Verda v Logatec; Gregorc Miroslav iz Ribnice v Trebnje na Dol.; Turel Miroslav iz Škofljice v Stično; nameščeni so: za uradniške pripravnike: Tciš Alojzij v Mariboru glav. kol.; Brankov,iC Borivoje v Rušah; Omaihen Viljem v kurilnici Ljubljana gor. kol.; za zvaničnlka I. kategorije: Truhlar Rudolf v kurita. iapo6ta- Vremensko poročilo številke za označbo kraja pomenijo: 1. Cas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v odstotkih, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 0—10, 7. padavine v mm, 8. vrsto padavin, Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperatura 20. avgusta Ljubljana 7, 766.0, 17.0, 88, O, 10, dež, 0.4; Ljubljana 14, 766.1, 18.6, 76, NE2, 10, —, —; Maribor 7, 766.8, 17.0, 80, O, 10, —, —; Zagreb 7, 765.9, 19.0, 80, O, 8, —, —; Beograd 7, 764.3, 20.0, 70, SE2, 6, —, —; Sarajevo 7, 765.7, 14.0, 80, O, 6, —, —; Skoplje 7, 764.5, 21.0, 60, O, 6, —, —; Kumbor 7, 7635, 21.0, 70, NNE2, 10, —, —; Split 7, 763.2, 21A 60, O, 10, —, Rab 7, 763.4, 23.0, 40, O, 4, —, —, Rog. Slatina 7. —, 16.0, 98, W2, 9, dež, 0.3 Temperatura: Ljubljana 21.4, 16-2; Maribor 21.0, 16.0; Zagreb 26.0, 15.0; Beograd 29.0, 17.0; Sarajevo 28.0, 11.0; Skoplje 31.0, 14.0: Kumbor 28.0, 20.0; Split 30.0, 20.0; Rab 25.0, 21.0, Rog. Slatina 21.0, 154 vi Jesenice; za zvanLčnake H. kategorije: Selan Ivan v Ljubljani glav. kol.; Selin-šek Vincenc v Mariboru glav. kol.; Mrhar Anton na Rakeku; Vod" Frančišek v Ca-kovcu; Sotlar Franc v Zidanem mostu; Horvat Henrik v Zidanem mostu; Meden Jožef v Zidanem mostu; Titovšek Janez v Zidanem mostu ;Tomazin Frančišek v Dovjem-Mojstrani; Roner Maksimilijan v Poljčanah; Pavliba Janetz pri progovni sekciji Zidani most; Pekošak Franc pri progovni sekciji Zidani most; Ditin-ger Martin pri progovni sekciji Maribor glav. proga; Rajnar Franc pri progovni sekciji Ptuj; Zaviršek Anton pri progovni sekciji Jesenice; Mežnar Feliks pri progovni sekciji Jesenice; Jurajič Ivan pri progovni sekciji Novo mesto; PAntar Maks pri progovni sekciji Ljulbljana gor. dioil. proga; Rozina Jctžef pri kurilnici Ljubljana glav. kol.; Zadel Anton pri, kurilnici Ljubljana glav. kol.; za shižitelje: Lukner Alojzij v Lubljani glav. kol.; Jur-man Andrej v Ljubljani gor. kol.; Oulkar Alojzij v Ljubljani gor. kol.; Klemene Franc pri zastop. drž. žel. Postojna; Za-gorec Anton v Zidanem mostu; Erjavec Rudolf v Celju; Pohar Anten v Zidanem mostu; Klanjšek Franc v Celju; Medved Martin v Celju; Ra.jtmajer Emil v Kote-ribi; Čefuta .Josip v Kotoribi; Kajtna Mihael v Rimskih toplicah; čermelj Josip v Rajhonbungu; Popotnik Jožef v Zagorju Justin Janeiz v Rilbnici; Dovečar Fran jo v Središču; Rozman Jožef v Domžalah; Štrus Martin v Litiji; Sajko Valentin v Vidmu Krškem; Komovec Janez v Planini Komiovec Franc v Planini; Stra.žišar Janeiz v Velenju in žontar Janeiz v Škcrfji Loki. * Posestnikom novih hiš v vednost. Društvo posestnikov novih hiš priredi 15. septembra ob 10. dopoldne v dvorani hotela Uniona v Ljubljani zborovanje posestnikov novih hiš iz vse dravske banovine. Ker bomo na tem zborovanju obravnavali jako pereča vprašanja, ki zadevajo Izrecno novo hišno posest, zato naj ta dan nobeden posestnik nove hiše ne ostane doma. Društvo posestnikov novih hiš v Ljubljani. Očesni zdravnik DR. RAJNER BASSIN Ljubljana, Aleksandrova cesta 4 zopet redno ordinira •fr Neznan mrtvec v Sori. Blizu Hotavelj pri Trati v Poljanski dolini so ljudje pred dnevi našli v Sori truplo neznanega utopljenca, ki je ležalo v vodi po Vsej priliki že kakšnih sedem dni. Mrtvi neznanec je moral 27 do 28 let star, oblečen v preprosto črno cajgasto obleko, obraz pa mu je bil od vode tako Izpremenjan, da ga ne bi bilo mogoče prepoznati. Poljanski orožniki so intenzivno poizvedovali po vsem okolišu, a niso mogli dognati, odkod bi ponesrečenec bil. Bržkone gre za človeka iz kakšnega bolj oddaljenega hribovskega naselja, pa je malo vinjen s ceste zabredel v strugo, ki teče tam neposredno pod njo. if Izlet planincev v Dubrovnik. Minister prometa je na prošnjo uprave Zveze planinskih društev odobril za udeležence X, kongresa ter s tem zvezanega izleta planincev v Dubrovnik naslednje vozne olajšave: popust od 75% za skupine od najmanj 10 oseb ter popust od 50% za posameznike, ki potujejo na kongres v Dubrovnik. S tem je omogočeno, da se izletnik pelje po eni progi ter se vrne v drugi smeri. Posebne izkaznice dobijo udeleženci v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4, kjer dajejo tudi vse podrobne informacije. Cas prijave je najdalje do sobote 24. t m. * Spet nesreča v globokem vodnjaku. V naselbini Koriji pri Vfirovitici je kolonista Mato Paviča zasula zemlja, ko je popravljal 8 m glObok vodnjak. Paviču, ki je star 47 let in na glasu kot zelo spreten delavec pri ureditvi vodnjakov v vsej koloniji, so takoj prihiteli na pomoč tovariši ter prepiečili, da se pod plazom zemlje in opeke ni zadmšiL Posrečilo se jim je zavarovati njegovo glavo, da se nanjo niso vsipali novi skladi prsti in kamenja. Minilo pa je vendarle polnih 10 ur, preden so reveža še žirvega rešili iz vodnjaka. * Od 5. do 16. septembra priredi Ljubljanski velesejem svojo letošnjo jesensko prireditev »Ljubljana v jeseni«. V okviru te prireditve se vrši dne 15. septembra veliko nagradno tekmovanje jugoslovenskih harmonikarjev, ki se ga more udeležiti vsak igralec na harmoniko iz Jugoslavije. Za dobre igralce so predvidene lepe nagrade, kolajne in diplome. Interesenti naj se čimprej prijavijo oziroma zahtevajo podrobnejša navodila od uprave Ljubljanskega velesejma v Ljubljani. * Nenavadna kulantnost beograjskega hišnega posestnika. Znani beograjski hišn' posestnik Jovan Gradaničlki je sklenil ure. diti razmere s svojima stanovanjskima najemniki na nenavaden način. V najem daje v svojih hišah 28 stanovanj in vsem najemnikom, ki so že leto dini v njegovi hiši, bo odslej sregledal ali črtal vsako 13,. najemnino. Prepričan je. da bo najemnike to črtanje 13. najemnine ravno tako razveselilo kakor 13.uradniška ali nameščen, sika plača, ki pa so, kakor znano, danes ea mo še v dotbrih spominih. Posestnik Gra-dandčki bo svoj načrt izvedel na vsak način, skušal pa bo zanj pridobiti tudi druge hišne posestnike, ki imajo več najemnikov in lahko pogrešajo trinajsto najemnino. * Vlom v samostan v Kostanjevici. ®re- <51 noči so prebiivalce Kostanjevice Obudili revolverak! streli in klici,: »Držite ga!« 0braJa se je gruča ljudi ter pomagala orOžmiikom in stražnikom zasledovati predrznega vlomilca, ki je bil vdrl v frančiškanski samostan, ki stoji v sredini mesta in v bližini policije in orožniške postaje. Neki frančiškan je ponoči slišal sumljiv ropot in, ko je zbudil svoje sobrate, eo opazili nekega neznanca, ki Je bežal iz sipodnjih prostorov samostana. Alarmirani stražniki in orclžnikj so za vlomilcem stre-Jljalii, ko je tekel iz mesta proti bližnjemu j _-ELITNI KINO MATICA Tei. 21-24 Te1. 21-24 Danes ob 4, 7% in 9% zvečer PREMIERA „¥ srcu te nosim" Ljubavna tragedija, v glavni vlogi Barbara Stamvyck Paramountov zvočni tednBk! Kljub premieri — znižane cene! goadu. V gozdu so izgubifld za njim sled. Vlomilec se je moral še podnevi skriti nekje v samostanskih prostorih, ki so mu morali biti prcej dObno znani. Njegov vlo-miiilski načrt pa ni uspel. * Christofov zavod, znani enoletni trgov-skj tečaj, Ljubljana, Domobranska cesta 15 vpisuje dnevno ves avgust in september. Vpisnina 30 Din, mesečna šolnina 120 Din. Pouk prične 1. oktobra. Zahtevajte prez-plačni prospekt. Toplo priporočamo. • Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane u— Jugoslovensko češkoslovaška liga v Ljubljani opozarja vse, ki jilS je povabila na poslovilni večer konzula ing. ševčika za četrtek ob 20. v »Zvezdi«, da se prijavijo v pisarni dr. E. iS tare ta v Knaflje-vi ulici do 10. v četrtek. Kdor morda ni prejel vabila, naj se prav tako prijavi ob pravem času. u— Kolo jugoslovenskih sester naznanja, da je dom Franje Tavčarjeve v Kraljeviči odprt še od 1. do 30. septembra. Prijave se sprejemajo na Poljanskem nasipu št. 12. vrata 2. pri začasni tajnici Gre-goričevi, ki daje potrebna pojasnila. u— šolski odbor Združenja trgovcev v Ljubljani naznanja, da se vrše popravni izipiti na trg. nadaljevalni šoli 2. sept. ob 14. Vpisovanje novincev v I. razred bo 3. in 4. septembra v prostorih Združenja trgovcev vsakokrat od 9. do 12. Vsak pri-javljenec mora predložiti spričevalo, da je dovršil siajmanj tri razrede srednje ali meščanske šole ali pa višjo narodno šolo. Pri vpisu predloži vsak zadnje šol. in zdravniško spričevala Vpisovanje v ostale razrede bo 3. in 4. septembra istotam, vakokrat od 2. do 5. popLdne. Pri vpiisu se mora izkazati vsak z lanskim spričevalom ta plačati predpisano šolnino v znesku 500.— Din. Novinci pa plačajo poleg te šolnine še 100.— Din vpisnine. Redni šolski poulk se prične 9. septembra ob 14. Natančni raiziporeid bo razviden na šolski deski. u— Na I. deški meščanski šoli (Prulc) bodo "popravni izpiti '29. t. m. ob 8. — Vpisovanje za novo šolsko leto bo 2. in 3. sept. od 8 do 12. ure. K vpisovanju morajo priti tudi oni učenci, ki so se že ob koncu prejšnjega šolskega leta začasno vpisali. K vpisu mora prinesti vsak učenec zadnje šolsko izpričevalo in davčno potrdilo, novo vstopajoči učenci pa tudi krstni list. Šolnino je plačati takoj ob vpisu. Vse ostale podrobnosti so razvidne iz >Izvestja« in iz razglasa na deski v veži šolskega poslopja. u— Iz lovskih krogov smo prejeli: Pogreb brata ta tovariša Suliča Avgusta je bil lep, veličasten zlasti po zasilugi Sokola Ljubljana III. V zelo lepem številu eo ga bratje Sokoli spremili na njegovi zadnji poti. Na čelu smo videli sokolsko konjenico s praporom, sledila je društvena uprava Sokola Ljulbljana 'HI. v krojih z društvenim praporom, gospod župan in različna zastopstva^ prijatelji, znanci. A žal smo pogrešali lovcev. Pokojni j© bil dolga leta član Slovenskega lovskega društva, kateremu je redno plačeval svoj obodu«, bil je delaven, a imel je eno napako: bil je naš »mali človek«. Da je pre. minil kdo iz boljše družbe«, bi zelenih klobučkov mrgolelo. Vseeno: časten bo tvoj sipomin, brat Sulič. u_ Odgovor. Z ozirom na dopis v »Jutru« od 20. L m. podpisan od glavne zveze, po kranjske zveze in Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, dajemo našim članom v vednost naslednje: Društvena pravila so bila oblastno odobrena, občni zbor se je izvršil po potrjenih pravilih popolnoma v redu. Predsednik omenjenih organizacij sam dobro ve. kdo je motil občni zbor, in kako ga je moral predsednik teh organizacij zapustiti. Dalje mi ne bomo izgubljali časa z imenovanimi društvi, najmanj pa z njihovim predsednikom. Društvo posestnikov novih hiš. u>— Otroci druge počitniške kolonije ljubljanskih mestnih nameščencev se vrnejo s 24 dnevnega letovanja v Kamni gorici danes v sredo Ob 18. z avtobusom pred Mestni dom. Roditelje vabimo, da pridejo po evojfe hčerke. u— Nož na veselici. V ponedeljek ta torek je kirurški oddelek obče državne bolnišnice sprejel večje število ranjencev, ki eo bili v nedeljo postali žrtve zdražb hi prepirov v veselih družbah po krčmah. Med drugimi so pripeljali tudi 43Jetnega kajžarja Edvarda Jakšiča z Golega pod Krimom, ki ee je bil v domači vasi udeležil gasilske veselice in dohM nevaren sunek v rebra. Z Brda pri Viču pa so reševalci pripeljali v bolnišnico 25 letno delavko tovarne Saturnus Marijo Miklošiče, vo, ki se ji jte Ml doma po nesreči vnel Špirit, da je ddbila hude opekline po obrazu ta rokah. Iz Celja e— Preiskava o vlomu v mestno elektrarno je pokazala, da je vtam izvršil oč±-vidno tujec, strokovnjak za take vlome. Osebo, o kateri srno poročali, da Je bfla aretirana, so izpustili, ker je dokazala alibi. e— Ni vedel, da Je bflo v ukradenem saknjiču 800 Din. Celjska policija Je v ponedeljek aretirala 29Jetnega Leopolda L. iz Lokavca pil Ajdovščini zaradi splošne sumljtivosti. Pri telesni preiskavi so našli čevlje. Najprej je povedal, da m« je ime Anton černe, potem da je Lipovšek z Ostrožnega pri Celju. Policija mu je kmalu dokazala, da je vlomil pri Lipovšku na Lopati pri Celju ter ukradel obleko tn po- | vrSnlk, kar Je pozneje prodal nekje pri Zidanem mostu. Mož pa ni vedel, da je bilo v ukradenem suknjiču, ki ga je prodal za 15 Din, shranjenih 800 Din. Osumljen je tudi neke tatvine pri posestniku in gostilničarju Skobernetu v Libojah, kaiior so ga odvedli zavoljo konfrontacije. e_ Nepošten Bosanec. V nedeljo je prišel Bosanec Ičač iz Prijedora v neko gostilno v Gaberju in naročil jedi in pijače za 96 Din. Ko je bilo treba plačati, je rekel, da je sin čevabčičarja, ki prodaja na obrtni razstavi in da bo že plačal. Izročili so ga policiji, ki ga je drugi dan izpustila in Ičič je res poravnal dolg. V neki gostilni na Kralja Petra cesti je nastavil žepno uro, ki jo je bil na razstavišču ukradel čevljarskemu mojstru Jagru z Ostrožnega. Ko je odšel so v gostilni opazili, da je na notranjem pokrovu vgravirano Jagrovo ime. Ker je Ičič dejal, da bo prišel zvečer po uro, so o tem obvestili g. Jagra. Ko je prišel Ičič po uro, so ga izročili policiji. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Kirurg« in zvoini tednik. Iz življenja na deželi Rakek. Te dni se je poslovil z Rakeka nastavnik meščanske šole Roječ "Vlado, ki je odšel na upraviteljsko me«to nove meščanske šole v Litiji. Na Rakeku je deloval od 1. 1926. Sicer mu ni — razen njegovih najožjih prijateljev nobeno društvo priredilo posebnega, z govori napolnjenega poslovilnega večera, toda resnica je, da je bil on eden izmed tistih redkih, ki se ne ozirajo v svoji širokosrčnosti ne na levo ne na desno, ter je tak vselej rad pomagal povsod, kjer ga je prosveta potrebovala. Na novem mestu mu želimo mnogo uspeha. i " Zvočni kino Ideal Danes ob 4. 7. in zvečer PREMIERA Sen lepši od ljubezni Opereta polna lepote, godbe, smeha in veselja. — Paramountov zvočni tedtnik. Vstopnina: Dta 4.50, 6.50 fn 10.__ Usodne posledice suše Split, 20. avgusta. Pri banski upravi v Splitu se zglašajo številne deputacije kmetov, ki prosijo za pomoč, ker jim je letošnja suša osušila vse studence. Kmetje navajajo, da morajo že nekaj mesecev hoditi po 20 do 40 km daleč, da prinesejo domov nekaj vode. V nekaterih krajih so se posušile tudi vse močvirne mlake in ni ljudem in živini na razpolago še tako slabe vode. Oblastva so sicer uvedla akcijo, da bi se voda pošiljala, po železnici in s parniki, a kaj pomaga, ko je toliko krajev predaleč od pristanišč Ln od železniških postaj. Južno vznožje Vdebiita je te dni obiskala strokovnja-ška komisija, ki je razmišljala, na kak način bi se dale urediti vodne naprave za od suše najbolj oškodovano področje od Jasenice do Tribnja. Po štiridnevnem delu je komisija napravila načrte za izkoriščanje vrelcev Velike Pakle-nice. Načrti bodo izvedljivi, ker so okrog vrelcev skladi kamenja, ki ne puščajo vode. Suša in nekatere hude nevihte so povzročile, da veiliik del prebivalstva primorske banovine ne bo mogel preživeti zime brez izdatne pomoči Relativno najbolje je v Dalmaciji še z vinogradi, ostali pridelki pa bodo letos zaradi hude suše minimalni Splitski dnevnik »Nova doba« je objavil te dni apel na oblasti, naj se takoj uvede akcija, ki bi zbrala potrebna sredstva za oskrbo bednega ljudstva pozimi Brezdvomno bo zima prinesla najhujšo stisko in je zelo žalostno, ker ni nikjer videti in slišati, da bi se kaj pripravljalo za najnujnejšo pomoč. Mostar, 20. avgusta. Tudi po Hercegovini je suša letos zatrla in požgala veliik del nasadov. Ljudstvo s strahom pričakuje zimo, ker že 20 let ni bilo tako slabo pripravljen na zimsko dobo, kakor letos. V mnogih krajih, kjer ni bilo dežja več mesecev, so uradne komisje ugotovile na nekaterih nasadih stoodstotno škodo. Posebno huda skrb pa mori prebivalce Stolca in okolice. Vsi se v strahu vprašujejo: Ali se bo posušila Bregava? Ta mala hercegovska reka je menda najkoristnejša reka v vsej državi. Melje namreč žito za več srezov in živi od nje posredno in neposredno nad 3.000 ljudi. Ob reki je vse polno malih mlinov in žag. Prosperiteta teh primitivnih naprav igra odločilno ulogo v živi jen iu Stolca in okolice. Reka Bregava je živ organizem, izvirek življenja in blagostanja za ves srednji del Hercegovine. Po lanskih pofplavah je začela reka usihati k611" si Je precej vode utrlo novo pot dleč od stare struge. Med dolgotrajno sušo so letos od reke ponekod ostale samo mlaike. Iz Splita in Mosrtar-ja prihajajo v zadnjem času inženjerji M ipreisiku.iejo strugo ter rzmišliajo, na kak način bi se dalo tok reke uravnati Za delo strokovnjakov vlada v vsem okolišu največje zanimanje. šrtik s strani z rokami podpiral. Že blizu krškega mosta sc je voz tolikanj nagnil da ga ni bilo mogoče več obdržati in jc z vso težo in tovorom padel na Završnika, katerega je docela pokopalo. Kljub temu, da so takoj prihiteli ljudje in odmetali vejevje, je nesrečni voznik zaradi notranjih poškodb že izdihnil. Smrt pod vozom Krško, 20. avgusta Za ra na se je raznesla žalostna vest, da je pod vozom našel nepričakovano smrt mladi Završnik Alojz iz Bregov pri Krškem. Bil je zaposlen pri delih, ki se vrše zdaj pri obnovi ofosavske Skarpe v Krškem Poverjena mu je bila naloga, da pnpelja z vozom vejevja in protja, ki je potrebno za vlaganje kamenja v škarpo. Odpravil se je v vrbino na videmski strani Save in naložil poln voz, s katerim se je krog osme ure zjutraj vračal v Krško. Nesreča pa je hotela, da se je voz na mehkih tleh vidiem-ske gmajne gugal in ga je nesrečni Zavr- Mladenka pod vlakom Velenje, 20. avgusta* Mirno vožnjo jutranjega vlaka iz Dravograda proti Velenju je zmotil pretresljiv dogodek, ki se je odigral tik pred postajo Gornji Dolič v Šaleški dolini. Komaj je privozil vlak iz ozke soteske, ki leži pred postajo, se je nepričakovano vrgla na tir neznana mla* denka. Ker se je dogodek izvršil v trenutku, ni mogel strojevodja več preprečiti nesreče. Kako se je odigral ves dogodek, ve pripovedovati potnica Ma>-rija Abrškova, ki je tacaš gledala skozi okno vagona. Na kraj nesreče sta takuj prispela načelnik postaje Gornji Dolič in komandir žandiamerijske stalnice. Uvedena je bila takoj preiskava* ki naj dožene identiteto. Nedaleč od trupla so našli poslovilno pismo, namenjeno očividno svojcem. V< pismu navaja mladenka, da gre prostovoljno v smrt, ker se je naveličala živ-* ljenja. Pretežko ji je živeti brez staršev in prosi, da jo pokopljejo v grobu njenega očeta. Pisma pa ni končala z običajnim podpisom, temveč z velikim križem. Poleg pisma je ležala steklenica z ostankom ruma, ki je siroti oei-< vidno vlil poguma za obupno dejanje. Kolikor je preiskava dognala, je samomorilka Alojzija Juračeva iz Sv. Flot* jana pri Gornjem Dolič«, s-^r-i. Novice iz Trebnjega Ko priobčate, gospod urednik, mnogo no vic iz drugih krajev naše banovine, se spomnite tudi nas, ki včasih rajši molčimo, ko bi bilo vendar bolje, da kaj povemo v svet. Tako naj za danes prelomim molk. Počitnice se bližajo koncu in tudi številni letoviščarji, ki so letos znova obiskali naš prijazni kraj, so že odhiteli proti beli Ljubljani. Doživeli smo z njim nekaj prav veselih in lepih uric: da, na Temnici na Čatežu, na veselem pikniku in slednjič ob večerih na vrtih naših gostilničarjev. Tako so nam gostje priredili ob sodelovanju domačinov prav lep glasbeni večer, na katerem je zapel operni pevec g. Tone Petrovčdč ob spremljevanju g. konservatorista Zlatka Demšarja nekaj arij iz oper in >Mornarjac. Tudi učitelj g. Kernc nas je iznenadil z vijolino, a skupni salonski orkester nam je pod taktirko magistra g. Steinerja zaigral nekaj lepih komadov. Škoda, da je bik) taka hitro konec. Pa prihodnje leto spet! Nedavni številni požari v bližnjih Dobr-ničah so tudi pri nas povzročili mnogo strahu, saj so požigalci grozilL da upepeli-jo tudi naš kraj. Zdaj je mir ln ne mor&» mo beležiti posebnih novic. Naše sofeolska društvo se je udeležilo po odposlanstvu ta v Sofiji, dramski odsek je v režiji br. Steinerja odigral na Pavlinovem vrtu znano Nušičevo veseloigro »Narodni poslanec«, ki je doživela popoln uspeh. Čujemo, da nameravajo z njo gostovati tudi v drugih edinicah. Prostovoljna gasilska četa v Ponikvah pri Trebnjem je slavila nedavno svojo 25-letnico, razvila je društveni prapor in blagoslovila motorko. Slednjič se je zbudila k življenju tn7« 110 — 120, >8c 97.50 _ 102.50 Otrobi: baški, sremski in banalsbi 87.50 — 90. Bombaž r-f Uverpool (19. t m.). Tedenca stalna Zaključni tečaji: za okt. 6.03 (prejšnji dan 6.01), za dec. 5.88 (5.83). + Newyork (19. t. in.) Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za sept. 11.42 (11.39). za okt 11.42 (11.39). Naročite — čitafte LJUBLJANSKI ZVON" svečicami, potem jih kupujte samo v originalnih zavojčkih. Glavno zastopstvo in skladišče Robert Weinberger, Zagreb, Gunduličeva 16. ¥ Majhnega belega psa z dolgo dlako in rdečim trakom so nosili na rokah. Magda je nekoč poslala sliko, kjer drži v naročju takega psa in spodaj je napisala: Tega psa umivam in ga ženem vsak dan dvakrat po mestu. Trlika je v Zagrebu izgubila službo, ker ni bik dovolj prijazna z milostljivipi Pubijem. Mnogo prleške matere so to pot prvič vi-defle čudežno rdeča usta nekaterih gospo-dieen. — Schau, hast do nfcht... — Das ia* ja... ★ Ne, ljuicK, ki niso iimeli ničesar razen treh dinarjev za vstopnico, ne bi smeli pustiti gledat. Niste videli, s kakimi poželjivimi očmi so spremljala tiste, ki 60 nosili hrenovke? — Malinovec! — Dajte još dve čase!... t—i Še eno sem!, t Umrla nam je po kratki mukepolni bolezni naša zlata mamica, stara 63 let, previdena s tolažili svete vere, gospa Antonija Kuhar roj. Glančnik soproga gostilničarja in posestnika v Vevčah. Pogreb predrage bo v četrtek 22. t. m. ob pol 6. uri pri Devici Mariji v Polju. VEVČE, 20. avgusta 1935. Avgust Kuhar, soprog; Gusti, Maks, Ivan, sinovi; Tončka por. Gor-jup, Ivanka por. Trost, Rezika, Brigita, hčere; Gorjup Josip, Trost Vilko, zeta; Danijela, Jelka, vnukinji. \ d Pred važnimi sklepi Narodne banke Guverner Narodne banke dr. Milan. Ra-dosavljevič in glavni ravnatelj dr. Milan Frotič sta se te dni vrnila v Beograd z inšpekcijskega potovanja, v teku katerega sta posetila predvsem Zagreb, Ljubljano, Split in Banjaluko. Po njihovem po-vratku se je vršila seja izvršilnega odbora Narodne banke, na kateri je guverner poročal ostalim članom komiteja o razgovorih, ki jih je imel s predstavniki denarništva v Zagrebu in v Ljubljani. Nato je izvršni komite razpravljal o ukrepih, ki naj jih napravi Narodna banka, da se ustvari možnost za plasiranja razpoložljivih sredstev denarnih zavodov ln da se na ta način vpliva na oživljenje narodnega gospodarstva. Predvsem gre za kredite, ki bi jih dajala Narodna banka denarnim zavodom, ki so pod zaščito. Ti krediti bi služili denarnim zavodom za likvidnostno rezervo in zaledje, ki bd omogočilo plasiranje razpoložljivih sredstev v kratkoročne posle. Drugo vprašanje je lombardiranje državnih obveznic denarnim zavodom v tekočem raču- nu, tretje pa se nanaša na operacije na našem denarnem trgu in s tem v zvezi z uvedbo reporta državnih obveznic. Nadalje bi Narodna banka izdajala klirinške nakaznice v obliki čekov, na podlagi teh klirinških nakaznic, ki bi jih prejeli naši izvozniki, čim dospe avizo o plačilu inozemskega dolžnika, bi naši Izvozniki lahko dobili pri denarnih zavodih kredit za dobo, v kateri morajo čakati na izplačilo iz kliringa. Končno so na seji razpravljali o vprašanju obtoka srebrnega denarja in o njegovi remtabilnejši uporabi pri denarnih zavodih v korist gospodarstva. O vseh teh vprašanjih bo končno sklepal širši upravni odbor na seji 26. tjn. V zvezi s sejo izvršilnega komiteja je guverner dr. Radosavljevič izjavil, da bo dajala Narodna banka nadalje gospodarstvenikom kredite, zlasti izvozne in sezonske kredite ter avanse na klirinške terjatve v Nemčiji in Italiji, ki jih sedaj odobrava v večji meri. Tudi o dajanju avansov na klirinške terjatve bo končno sklepal širši upravni odbor 26. t. m. Življenje v Addis Abebi štiri in dvajset tir v abesinski prestolnici — Življenje na cesti, v javnih lokalih in na dvoru Električna hiša Dom z 864 električnimi služabniki V Woodlandu v ameriški državi Ohiu si je dal milijonar Harald Branton, čudak, ki ne mara nobenih ljudi okrog 6ebe, zgraditi po slovitem gradbeniku in izumitelju, inž. Vauglianu, hišo, kakršnih ne bo mnogo na svetu. Da bi gospodarja v tej hiši ne motil niti noben živi služabnik, mu je Vaug-han postavil vanjo na stotine električnih služabnikov. Sam pravi, da jih je 864. Majhen pritisk na gumb zadostuje, da prične takšen služabnik delovati — če ni narejen celo tako, da deluje avtomatično. 2ivega vratarja Branton n.pr. ne potrebuje, kajti okrog vsega posestva je obroč nevidnih žarkov, ki sporoče preko selenskih celic v vsak hišni prostor avtomatično, če se hiši približuje kakšen človek. S komplicirano zrcalno napravo ugotovi Branton lahko iz vsakega prostora, kdo je ta obiskovalec in po telefonu ga lahko vpraša, kaj želi. Ima tudi posebno brezžično oddajno in sprejemno postajo, s katero se lahko ob vsakem času pogovori s svojim osebnim tajnikom v sosednem mestu in mu sporoči svoje želje. Čim se prične mračiti, se v vseh sobah avtomatično prižgo električne žarnice v podu, ki jih milijonar ugasne tedaj, ko leže spat. Če se podnevi nebo zmrači in nastane vihar, se vsa vrata in okna avtomatično zaprejo. Skoraj bi pozabili povedati, da čudak lahko iz vsakega prostora odpre hišna vrata kakšnemu obiskovalcu, ki ga hoče sprejeti. Enkrat na teden, med tem ko je milijonar po poslih v mestu, prideta v hišo dva služabnika, ki vse pospravita in pripravita gospodarju po njegovih navodilih hrano za ves teden. Pri tem so jima v kuhinji in drugod seveda na razpolago dragocene in brze električne aparature od električnega ognjišča do električnega pomivalnika posoda, a ko opravita svoje delo in odideta, poskrffi električni razpiševalec parfema, da se zrak očisti in osvobodi vse1., hul tujskih duhov. Nekaj posebnega je seve tndi , Brantonova spalnica. Če se mož med spanjem n.pr. nevede o-linje. s-opi v akcijo takoj električni terin.)=tat. ki vključi infrardečo, ogrevajočo, a ne-svetečo žarnico. Ta priprava omogoča, da se milijonar ne prehladi niti pozimi, kadar spi pri odprtih oknih. Da je pri vseh teh nenavadnih udobnostih tudi račun za elektriko nenavadno visok, si lahko mislimo. Tagore poseti Evropo Bengalski pesnik in filozof Rabindranet Tagore se pripravlja na ponoven f ose t Evrope. Obiskal bo Francijo, Anglijo, Poljsko in morda še katero manjšo državo. Tom Mooney vendarle nedolžen Glavna priča je po krivem prisegla S proslave rojstnega dne abesinskega vladarja Skozi živahne ceste glavnega mesta, pripoveduje znani francoski novinar iJean Alloucherie, jaham na lepi, krepki muli, kajti čeprav imajo v Adis Abebi razkošne avtomobile in taksije, je njih cena nedosegljiva, ne glede na to, da so prevozno sredstvo, ki mu nedo-etaje krajevnega kolorita. Žival sem kupil od moža, ki trguje s konji, mnla->mi in...ljudmi. Spremlja me mlad uradnik, ki mi ga •je dal ljubeznivo na razpolago vnanji minister. Mladenič je dražesten, vzgojili so ga v cesarskem lice ju, govori dovršeno francosko. Spremljajo nas še moji lastni askari (vojaki), nosači, mož, ki preganja muhe, in neizogibni 'nosilec dežnika, ki odganja za nami (postopače in berače. Vso noč ie silno 'deževalo, sedaj, zjutraj, pa se blešči sonce skozi siniknsto meglico, ki leži nad mnogimi dolinami Adis Abebe. V zraku diši po evkaliptu, kajti z lesom tega drevesa kurijo na vsakem ognjišču prestolnice. Ceste niso nikoli enolične. Odličnik, ki nam prihaja s svojim spremstvom naproti, se pokloni z glavo, kakor zahteva vljudnost. Na cestnih križiščih stale policaji v svojih modrih uniformah in bosonogi pod velikimi marela-mi in urejajo povsem resno promet. Pešci stopajo rajši po vozišču, kaiti hodišča niso dobro tlakovana. Pri tem se z neverjetno spretnostjo zvijajo med konji, ki dirja i o brez prestanka po cestah. Na trgu »Etiopska zvezda« moraš hoditi v krogu. Tu stoje veliki kinematografi in evropske trgovine. V Adis Abebi so št« -J3 kinematografi, dva nadaljnja bodo zgradili. Filme dajejo tu večinoma v francoskem jeziku, a tudi v angleškem. Povprečna vstopnina je P. tolarje,, tore; približno 17 Fr. Ta čas zbuja največje zanimanje filaia.no tedensko poročilo v kinu Grand Hotela. Ta film prikazuje med drugim ceremonije ob proslavi obletoice italijanskega vstopa v vojno. Etiop-ki poglavarji naročajo na. tucate vstop lic /ac-e, za svoje družijh in pujatelje. Sedeti hočejo čim bliže platnu, da bi bolje videli I'ueejev oorcz. Na svoji šetnji sreeavamo tu pa tam improvizirana sodišči pod milim nebom. Alesinec ima poselilo voselie do takšnih sodišč. Za najmanjše diference med trgovci in kupci se v množici stvori sodni dvor, sodnike izvolijo iz množice in priče obeh strank zastopajo svoja stališča z mnogo energije, kretnjami in prisegami. Zmaga .ie na strani zgovornejšega in ko pade sodba, se nasprotnika ločita kot dobra prijatelja z mnogimi pozdravnimi ceremonijami. Pred nekoliko dnevi so proslavili 44. leto cesarja Haileja Selasija. Svečanosti so bile posebno pompozne. Začele so se z 21 topovskimi streli, predpol-dne je cesar sprejel zastopnike diplomatskega zbora in domače odličnike. Popoldne pa se je vršila slavnostna pojedina, li kateri so povabili 2000 veli- kašev, častnike in vojake kraljeve garde in med katero so prinašali za cesarja neprestano darove tudi iz najbolj oddaljenih in ubogih provinc. Zvečer je bil sprejem za dvorne osebnosti in tuje goste. Ob desetih ee je veliki dvorani cesarjevega kinemaio-začela ta svečanost z razkošniim dine-jem, ob dveh zjutraj pa se je začel v grafa ples. Evropske dame so imele na sebi zadnje modne kreacije, gospodje frake in redove, maloštevilne etiopske dame so bile oblečene v belo abesin-sko obleko z modrim robom, abesinski velikaši so bili prav tako oblečeni v domači kroj, temnosiv plašč, črne svilene hlače in dokolenke. Igral je na galeriji armenski orkester, a lakaji, ki so bili oblečeni po francoski navadi, so med modernimi plesi ponujali na brezhiben način okrepčila. Cesar je prisostvoval slavnosti na majhni estradi v družbi cesarice Manen, ki je nosila sinji plašč. Po tolmaču se je razgovarjala z damami inozemske kolonije. Cesar ni delal vtisa, da bi ga trla kaka skrb. Ostavil je svečanost šele ob zori. Po končani slavnosti so odšli mnogi gostie v plesni bar »Pri papigi«, edini nočni lokal v Adis Abebi. Ob šestih zjutraj tam še plešejo, v miljeju, ki no more biti manj afriški. Jutra so skoraj ledeno mrzla in na cestah opazujejo vojaki, ki prihajajo od vsepovsod ob zvokih trobent, začudeno te »frenče«, ki hitijo v čudnih kostumih preko umazanih mlak k svojim avtom. Operacija v leopardov! kletki Sa.ko so ukanaii bolno zver, da so jo pozdravili Vodstvo londonskega živalskega vrta je bilo že nekaj časo v skrbeli zavoljo priljubljene leopardke :>Naiw>'«, ki je postajala od dne do dne bolj d;vja in razdražena. To očitno zavoljo tega. ker se ji je desna šapa gnojila, vanjo se ji je namreč vraščal predolg krem-pelj. Ker je žival takoj prešla v napad, čim se ji je kdo skušal približati. niso vedeli, kako bi izvršili potrebno operacijo. Končno si je živinozdravnik zoološkega vrta dr. Vevers izmislil vojno zvijačo. V kletko z leopardi .-o po-tavili manjšo kletko s padalnimi vrati. Leopardka si je to kletko takoj osvojili in ni dovolili niM svo.i- ma li ■ stemu življenjskemu d-ru',ru »Billus, da bi zahajal vanjo. Nekega jutra, ko je Nancy v svojem zaboju še spala so ga zaprli, potem pa so vanj toliko ča«a vbrizgavali meSanico etra in kloroforma. dokler ni žival pod njunim vplivom očitno zapadla narkozi. Nato so ji izvlekli bolno šapo skozi odprtino v zaboju. ji odrezali predolgi krempelj, gnojno ra- no operirali in desinficiraii — vse skupaj ni trajalo več nego šest minut. Ko se je Nancž zbudila iz narkoze, je bila videti nekaj časa še omotena, a že čez nekoliko ur je tekala spet po kletki, kakor da se ni bilo nič zgodilo. Hpva luka v sibirsM Arktidi »Temps« poroča iz Moskve, da namerava Rusija zgraditi na severni obali Sibirije novo luko, ki bo opremljena s najmodernejšimi pripomočki za ladje. Za ncvo arktično postajo je predviden otok Dick-son. ki leži severnovzhodno od Samojed-skega polotoka in na sevaru Jenisejevega zaliva. Pristanišče bo dograjeno do 1.1937 in bo imelo v zalogi 37.000 ton premoga, ki bo na razpolago vsem ladjam v teh vodah. BoohefeOer mL V ostalem ni to prvi primer svoje vrste v Rockefellerjevi rodbini. Že Rockefeller starejši je podaril približno četrtino svojega imetja raznim ustanovam samo zafcv da -ga je odtegnil obdavčenja,- - Zgodba ameriškega socialističnega voditelja Toma Mooneva je že često razburjala amesriško in svetovno Javnost. Po nekem bombnem atentatu ob priliki velike demonstracije zoper udeležbo Zedinjenih držav v svetovni vojni so ga aretirali, češ, da je pil tem atentatu sodeloval. Obsodila so ga na smrt, a potem pomilostili na dosmrtno ječo. Mooney je leprestano zatrjeval svojo nedolžnost, večkrat je skušal doseči po svojih zagovornikih, da bi se obno. Režija in recitacija« in br. Lojze Počivalnik »Razsvetljava in svetlobni efek-1i«. Ob zaključku šole so si tečajniki ogledali še lutkovni oder Sokola I. na Taboru in napisali tudi nalogo o vtisih v šoli. Vsi so se zelo pohvalno izrazili o vzorni izvedbi in organizaciji te prve medžupne lutkovne šole, ki naj bi ji v najkrajšem času sledila druga. Tudi pri zaključni debati so vsi tečajniki ponovno izrazili svoje veliko zadovoljstvo. Ob zaključku šole se je predsednik ŽPO br. Poharc zahvalil vsem tečajnikom, predavateljem, posebno br. Milanu Skrbin-šku in pa organizatorju šole br. Kovaču. V imenu tečajnikov pa je izrekel zahvalo in priznanje br. Ambrožič (Maribor I.). Šola je nato zaključil z bodrilnimi besedami br. Kovač ter pozival k vztrajnemu delu na tem oprišču za vzsojo naše mladine in da bi ■-kc.ro vsaka sokolska edinica postavila svoj lutkovni oder. Želimo tudi mi, da bi šola rodila obilo sadov, v vseh naših edinicah pa naj bi neugnani >Jurček« vsako zimsko popoldne zabaval mladino. 25m hrbtno. 1. Kuhar Jelko. Trbovlje 21 2). Božič Stanko, Celje, 23, 3). Dolinar Zdenko, Trbovlje, 25. 50 m' hrbtno. 1. Kuhar Jelko, Trbovlje, 47.4, 2). Ferlež Saša. Celjie, 50.4 članice: v vseh točkah je nastopila ea mo Kctlbetzen Henmina iz Trbovelj: 25 m prosto: 22,1, 50 m prosto &2.1, 50 m prsno 53.1, 25 m hrbtno 24.3. ženski naraščaj: 25 m prosto: Pokolšek Fanči Trbov. lje, 17.4, 2). Cergol Zdenka, Ceaje, 22.2, 3), Kukovec Iva, Celje, 29. 25 m hrbtno. 1.) Persoglio Anica 20.3.; 2.) Cergol Zdenka, Celje, 27.3.; 3). Grilc Vida, Trbovlje, 27-3. Popoldne so nastopile štafete 4 krat 50 prosto: L) Celje {.zvzve, ierlež, Mir-nilk Miifcuiletoč ) 2.15.1 Trbovlje l Rozin, Petrič, Grilc, Gala J2.16.9. To je bila zelo zanimiva tekma, ostale štafete eo bile eamo iz Trbovelj, ki pa niso bile zanimive in naj se v bodoče take štafete, kjer ne nastopita vsaj dive, izpustijo. Skoki v vodo: člani 1). Gala Gojimir, Trbovlje, 35.5, 2). Rozin Miloš, l^rbovlje, 18.5 točk. Naraščaj 1). Ferlež Saša, Celje, 31.5, 2) Kuhar Jelko, Trbovlje, 29.5,3). Kolbezen, 27.5 točk. Od članic je nastopila le sestra Forte Marica iz Trbovelj in dosegla z lepimi skoki 23 točk. ženski naraščaj: 1.) Cergolj Zdenka, Celje. 23. 2.) Kuder Elči, Trbovlje, 19.5, 3.) Vrisk Krista, Celje 15 točk. Waterpolo tekma med Celjem in Trbovljami je bila zanimiva, postajala pa je preveč živa in je bila predčasno zaključena 1 : 1. želimo, da se plavalni siport ra®vHe po vseh so-kofckih edinicah fe dia bi bile tekme pri-henje leto sestavljene iiz ve* ediinlc. Sodniški zbor je nalogo zadovoljivo rešil. ;*ikol9ka župa Kranj priredi v okviru proslave 26-letnice obstoja v nedeljo 25. t. jn. na Jesenicah idejno revijo pod naslovom »K radosti in bratstvu«, pn kateri sodelujejo razna sokolska društva. Revija je sestavljena kot simbolična igra. ki jo prepletajo telovadne, pevske in gedbene točfke in izzveni v veliki sceni lia koncu v geslo, kakor ga nosi naslov. Izvajanje vodijo sami člani domačih edinic in sodeluje priznana godba bratskega sokolskega društva Jesenice. Poleg lepakov bo izcala župa razlago simboličnega dela, ki bo na razpolago že pred prireditvijo vsem poset-mikom v lažje razumevanje. Revija se uprizori na prostem v senčnati Hrenovci in pričae ob 15. uri. Konec najdalje ob 38. uri, tako da bodo zunanja posetniki lahko prispeli z vlaki ob 14. uri in se z večernimi vlaki vrnili, članstvo se poziva na obalno udeležbo in naproša, da poseti prireditev kolikor je mogoče v rarodnih ro-šah. Trzinski Sokoli so polagali prejšnjo nedeljo na letnem telovadišču za prosvetnim domom obračun uspešnega dela in to po zaslugi tehničnega odbora, ki se žrtvuje večer za večerom. Ob sodelovanju mengeške godbe so nastopili vsi oddelki s prostimi skupinskimi vajami, na orodju, z igrami, z vsem, kar napravlja nastop privlačen, lep in zanimiv. Nedvomno sta odnesla poleg brata načelnika levji del uspeha br. Vidmar in s. Ziharlova. Spored je obsegal dobrih 10 točk in občinstvo nI štedilo s priznanjem. Po telovadbi, ki je privabila dokaj gostov tudi iz Domžal, Radomelj in Mengša, se je razvila prijetna zabava. K Sv. Križu pri Uti.il so pohiteli Sokoli iz Mirnske in Temenišk-- " " — - 18. t. m., in to iz edini' let organizirala, št. Lov..___... _ . z vsemi svojimi oddelki, Trebnje, št. Rupar t in št. Janž. Pri cerkvi so priredil! skromen nastop, Ki je številnim vaščanom, zelo ugajal. Govorila sta starosta mirnske-ga Sokola br. Lunaček in prosvetar iz Trebnjega br. Dominko. S tem propagandnim izletom je sokolstvo mirnskega okrožja položilo spet temelj novi edmei, ki jo bomo čimprej pozdravili v svoji sredi. Mirnsko sokolsko okrožje bo slavilo 8. septembra t. 1. svoj prvi jubilej 5-let-nico obstoja, in priredi pri marljivi sokolski edinici Št. Lovrenc svoj IV. okrožni zlet. Da pa to svoje slavje dvigne, je okrožno načelništvo razpisalo za ta dan I. okrožne lahkoatletske tekme: člani bodo tekmovali v teku na 100 in 200 m, metu krogle, diska in kopja ter v skoku v višino in daljino, članice pa v teku na 60 m, metu krogle in kopja ter obeh skokih. Poleg tega pa se vrše ob zaključku tekem tudi štafete članov 4x100 in članic 4x60 za prvenstvo okrožja. Najavljeni so tudi tekmovalci izven okrožja, da bo borba res zanimiva. Popoldanski javni nastop bo zelo pester. Vsi načelniki MSO naj pravočasno po« je jo okrožju prijavnico za Zlet, ostale edinice in Sokolstvo pa vabimo k čim lepši udeležbi Sokol Prevalje. Naš kraj je zapustil dolgoletni načelnik Sokola in prosvetar br. Vinko Vidmar. Pred 11 leti je prišel k nam kot organ finančne kontrole. Tedaj je bila tu še ledina, narodno prebivalstvo je nujno potrebovalo voditeljev. Kmalu po njegovem prihodu se je sokolsko društvo osamosvojilo. Njemu je bilo poverjeno mesto načelnika, ki ga je zavzemal celih 10 let in je šele lani prevzel prosveto. Bil je pravi mož na pravem mestu, občudovali smo ga kot izvrstnega telovadca pri domačih in tujih nastopih, v telovadnici pa smo v njem spoznali še boljšega učitelja in brata. Vzljubili so ga tudi vsi. s katerimi je imel službene stike. Z njim izgubimo najodličnejšega javnega delavca poslednjih let. Na odhodnico je povabilo sokolsko društvo svoje članstvo in bil je večer prijetnih spominov. Želimo bratu Vinku na jugu mnogo sreče! Sokolstvo na Gorenjskem. V nedavnem članku pod tem naslovom so bile nekatere pomote, ki jih popravljamo z naslednjo ugotovitvijo: Sestanek vseh sta-rejšjn in načelnikov blejskega 6okčilskega okrožja se je vršil 26. maja na Bledu in na tem sestanku je bil izvoljen za okrožnega načelnika br. Konič Fran, za načel-nioo pa 6eetra Kotin Beta, oba od Sokola Bohinjska Bistrica. Ker je bil v Bohinjski Bistrici 4. avgusta okrožni zlet, je bilo vse tehnično volstvo v rcfaah brata Koniča in sestre Koti nove, dočim je br. Rakar zastcal žuipni tehnični odibor. o rt V nekaj vrstah Kakor lani tako se je tudi letos vršil v Tržiču teniški turnir med S. K. Domžalami in S. K. Tržičem. Turnir je imel značaj treninga obeh klubov in zato so igralci igrali vsak samo po en set. Rezultati so tile: Single gospodje: ing. Skok (D): Hulanicki (T). Ing. Skok je odločil zmago v svojo korist s 6:0. Aufmordt (T): Mueller (D). Oba igralca sta pokazala krasno igro. posebno mladi Aufmordt. ki je zmagal s 7:5. Verbič J. (T): Senica M. (D) Senica je podlegel Verbiču s 6:2. Landstaetter R. (D): Herman (T). Igra je bila ena najlepših. Nasprotnika sta si bila skoraj enako vredna, toda z bolj premišljeno in mirnejšo igro je zmagal Landstaetter 9 6:1. Landstaetter 0. (D): Stransky R (T). Stransky je zelo dobro odbijal žoge, toda svojemu nasprotniku ni bil kos, ter je podlegel s 6:1. Schwickert (T): Senica J. (D). Zmagal je sigurno Schwickert s 6:0. Kuralt (D): Vo-glar (T) Kuralt je zmagal s 6:3. Single dame: Ušeničnik (D): Lončar (T). Ušenični-kova je sigurno zmagala s 6:0. Bahovec S. (D): Stransky M. (T) že takoj ob zičetku je bilo videti, da bo zmagala Bahovčeva, ki je s krasno igro navdušila vse prisotne. Igro je dobila s 6:0. Bahovec (D): Escher (T). Bahovčeva je sigurno zmagala s 6:0. Ušeničnik (D): Klauer (T). Zmagala je Učeničnikova s 6:4. Bahovec S. (D): Mi-škec (T) 6:1. Ušeničnik (D): Stransky E. (T) 6:1. Mixed double: Bahovec S. Lad-staetter R (D): Klauer, Herman (T) . 6:3. Bahovec S. Mueller (D): Escher, Stransky R (T) 6:l.Double gospodje: Ladstaetter 0., Ing. Skok (D): Hulanicki, Aufmordt (T) 6:1. Kuralt. Senica (D): Schwickert, Herman (T) 6:4. Domžalčani so bili v premoči, čeprav je SK Tržič od lani mno^o napredoval. Oba kluba si želita še takšna srečanja. Na veslaškem prvenstvu Evrope v Grue-nau pri Berlinu letos nismo poželi posebne •ve. Ze v predtekmovanjih so naši ves-—i v štirih disciplinah — res so imeli tudi silno trdo konkurenco — izpadli iz nadaljnih bojev (tudi osmerec »Krke« se kot favorit ni mogel rešiti te usode), v finalih pa sta odpovedala še ostala dva čolna. Stirica s krmarjem — ki jo je postavil Gusar — je v ostri konkurenci zasedla četrto mesto, double — scull (H V K, Zagreb) pa je v finalu srečno ostal zadnji. Zagreb ima drevi športno senzacijo_lah- koatletski dvoboj med angleško dijaško reprezentanco in našimi elitnim] atleti. Med izbranimi, ki bodo zastopali jugoslovenske barve, čitamo tudi imena: Kovačič (blezi-ran?). Goršek in Czurda. Nekaj premalo se jih zdi, po uspehih v nedeljo? Službene objave LNP Nadaljevanje s seje p. o. 14. avgusta ldSS. Verificirajo se s pravom nastopa 24. avgusta za Svobodo, Ljubljana: Planine Emil, Stepančič Dušan, Miikec Marjan, Fon Franc, Bajželj Marjan, Werk Zrinko, Kacjan Maks, Zaje Mirko, G-irandon Aiojz, Ktevišar Franc, Jančigar Karel, Remškar Vinko, za Mars, Ljubljana: Janežič Janko, Legiša Bruno, Ban Alojzij, Kos Leon, Pavlica Zlatko, za Amater, Trbovlje: Grač- nar Karol, Polak Konrad, za Dravo, Ptuj: Krek Stanko, za Gradjanski, Cakovec: Baranašič Mijo, za Slogo, Zagorje: škra-bar Nikolaj Proseac Pavel, za Slovan, Ljubljana: Ložar Edvard, za Muro, Murska Sobota: Bednjak Bela, SeSko Janez, Koudila Karel, za Primorje, Ljubljana: Se-dej Ferdo, Grošel Božidar. S pravom nastopa 24. avgusta za mednarodne, 14. novembra za prijateljske in 14. februarja 1936. za prvenstvene tekme se verificirajo za Amater, Trbovlje; Kašman Ernst, za Rapid Maribor: Kolar Franjo. Zavrne se verifikacija igralca Tkalec Ivana za Rapid, Maribor, ker je igralec pod suspenzom in verifikacija igralca Kuraš Rudija za Trbovlje, ker ni prijava predložena na predpisani tiskovini. Suspendirajo se igralci Seifert Viktor. He-ler Ivan, Golinar Ivan, vsi Železničar, Mari-\K>r, Ištvanovič Florijan, čakovečki SK dokler ne poravnajo svojih obveznosti do prejšnjih klubov. Pozivajo se klubi, da pošljejo do prihodnje seje izkaznice z odjavnicami za igralce, ki so prešli v drug klub, in sicer Svoboda, Maribor za Kola rja Franja, Trbovlje za Kaš-mana Ernesta, SK Reka, Ljubljana za Rem-škarja Vinka in Primorje, Ljubljana za Jan-čigarja Kari. Izžrebajo se pari in določijo termini ju-nijorskih prvenstvenih tekem: I. termin: Hermes-Korotan, Mars- Svoboda, Mladika-Reka, Ilirija-Primorje. II. termin: Svoboda-Hermes, Mars-Mladika, Reka-Primorje, Ko-rolan-Ilirija. III. termin: Hermes-Mladika, Svoboda-Korotan, Primorje-Mars, Ilirija-Re-ka. IV. termin: Primorje-Hermes, Mladika- Svoboda, Mars-Ilirija, Korotan-Reka. V. termin: Hermes-Ilirija, Svoboda-Primorje, Mla-dika-Korotan, Reka-Mars. VI. termin: Reka-Hermes. Ilirija-Svoboda, Primorje-Mladika, Korotan-Mars. VI1. termin: Hermes-Mars, Svoboda-Reka, Mladika-Hirija, Primorje-Ko-rotan. Za juniorsko prvenstvo veljajo naslednje propozicije: Igrati smejo samo verificirani igralci letnikov 1917-1921. igra se po dvojnem sistemu na točke. Na sodnikovo zahtevo ali na zahtevo službujočega odbornika mora kapetan moštva legitimirati igralce s savez-nimi izkaznicami. V igrah se uporablja žoga št. 4. Igre trajajo po dvakrat 30 minut Igrata se po dve tekmi na enem igrišču, ki ga določi p. o. Utržek vse sezone se zbere v blagajni LNP in se koncem sezone razdeli prebitek ali primanjkljaj med udeležene klube na enake dele. Klub, ki med tekmovanjem odstopi, zgubi pravico do prebitka, eventualni primankljaj pa mora sorazmerno kriti. Poziva se O. O. Maribor, da takoj izžreba pare in določi termine klubov za odigranje juniorskega prvenstva med klubi Železničar, . Rapid, Maribor in Svobodo v smislu gornjih i propozicij. Tajnik II., Službeno iz LNP. Drevi po seji poslovnega odbora ob 20. seja upravnega odbora v pod-saveznem tajništvu. — Predsednik. Ž. S. K. Hermes (nprava igrišča). Danes . ob 20. važna seja odbora upr. igrišča pri Kočarju. Vsi sigurno. S. K. Grafika. Zadnji treningi bodo vsako sredo od 16. dalje; prinesite opremo sigurno' Asanacija Istrskega zadružništva Kakor znano, se je na prizadevanje oblasti leta 1929. ustanovila centrala posojilnic in hranilnic v Istri, ki je imela nalogo likvidirati hrvatske kmečke posojilnice in hranilnice. Zvezo obrtnih zadrug in koordinirati delovanje posameznih lokalnih zavodov z novo gospodarsko politiko. Centralna hranilnica je postala center gospodarskega delovanja velikega števila kreditnih in agrarnih ustanov v deželi, vendar pa ni dosegla v celoti svrhe, ki si jih je zastavila, pa je morala zato v likvidacijo. Z dekretom z dne 5. julija 1934 je bila njena likvidacija poverjena Zveznemu zavodu beneških hranilnic, ki se je moral obvezati, da bo vrnil v celoti vse depozite, ki so jih pri istrski centralni hranilnici naložili posamezni kmečiki zavodi, nadalje pa tudi njihove deleže, ki so jih prispevali k njenemu kapitalu. Ta kapital je znašal 3,000.000 Mr in so ga prispevali: 50% istrske kmečke posojilnice, 25% pulska mestna hranilnica, 25% pa Zvezni zavod beneških hranilnic. Ta Zvezni zavod je v svrho likvidacije istrske centralne hranilnice, kakor ugotavlja »Corriere Istriano«, izplačal 5 in pol milijona lir na račun posameznih depozitov in deležev. S prodajo ostalih aktiv centralne posojilnice je nameraval nadoknaditi svoje dosedanje izgube. Glede na omenjeni izkupiček je bil celo pripravljen odpovedati se svojemu deležu, ki ga je prispeval k njenemu kapitalu. V prvotnih računih o izkupičku, aktiv pulske centralne hranilnice pa so se menda uračunali, ker kažejo novi proračuni, da se bo likvidacija istrskega zavoda zaključila z večjo izgubo, kakor znaša onih 750.000 Mr, ki predstavljajo delež beneškega zavoda in kateremu se je ta veliko, dušno odpovedal. Zato se je moral odločiti za nove likvidacijske operacije, ki naj bi obenem pripomogle k asanaciji istrskega zadružnega gospodarstva v novem smislu. Asanacija naj bi se izvršila po naslednjem programu: 1.) ureditev lokalnih kmečkih zadrug in njihova koncentracija v skupni pokrajinski zadružni centrali pod upravo pokrajinskih fašističnih faktorjev in s podporo vlade; 2.) ureditev vinskih zadrug in njihove zveze; 3.) konsolidacija zadružnih finančnih bremen; 4) eliminacija terjatev državnega erarja napram poreški zadružni zvezi in centralni hranilnici, ki ji je oskrbel potrebne kredite zavod »Banca Naziomale del Lavoroc v svrho likvidacije hrvatskih zadrug in 5.) reorganizacija in koncentracija kmečkih hranilnic in posojilnic. Na prizadevanje pulsfcega prefekta Ci-moronija se je interesiralo za ta načrt tudi korrporacijstko ministrstvo, ki je zagotovilo za nadaljno likvidacijo nekdanjih, zadrug v Istri vso potrebno moralno podporo, izredni državni prispevek in zahtevano črtanje erarakih terjatev. Drobne novice Opozorilo živinorejcem in trgovcem. Po odredbah ministrstva za kmetijstvo in gozdove se bo v bodoče vsa klavna živina, ki ni namenjena neposredno v javne klavnice, a pride vendarle v promet bodisi po železnici ali kako drugače, podvrgla strogim veterinarskim pregledom. Pregledovali 30 bodo na postajah, kamor bo namenjena. Železniška uprava in druga transportna podjetja, ki bodo prevažala živino (bike, vole, krave, teleta, koze, prašiče in svinje), ne bodo smela izročiti živine interesentom, preden ne bo pregledana po veterinarjih. In še nato bo ostala živina najmanj po 10 dni pod veterinarsko kontrolo. Tržaška in reška blagovna borza ukinjeni. »Uradni list« je objavil dekret, po katerem se retroaktivno s 1. julijem t. 1. ukinejo blagovne borze v 10 gospodarskih centrih države, med drugimi tudi v Trstu in na Reki. Suša v Istri. Poroiu'. .,rno že o strašni suši, ki je napravila zlasti v jugozapadni Istri neprecenljivo škodo m v veliki meri prizadela tudi ostali del pokrajine razen njenih severozapadnih krajev, kjer so pred kratkim napeljali tako zvani rižanski vodovod. Za oskrbo Istre z vodo je bil ustanovljen poseben vodovodni konzorcij, ki je zgradil omenjeni vodovod in ki gradi tudi znani buzetski vodovod za centralno Istro. Ta je pričel pred kratkim z dvema moto- riziranima cisternama oskrbovati z vodo nekatere najbolj prizadete kraje, kakor S&minj, Sanvinčenat, Kanfanar, Vodnjan, Pazin, Tinjan in Višnjan ter njihove okoliške vasi, vendar si je s 1.800 hI vode na teden trenutno opomoglo le kakih 20 krajev. Drugod so morali ljudje še nadalje z vozovi po 8 ur daleč, da so prišli do vode. Žetev je uničena, le vinogradi si bodo morda še nekoliko opomogli, ker je v poslednjih dneh padlo nekaj dežja. V Puli bodo morali na odredbo občinske uprave vsi hišni lastniki, ki imajo v mestu hleve za živino, podreti te stavbe do 3. septembra t. 1. Hleve bo treb^ ^emestiti iz mesta na periferijo. Več takih hlevov sredi mesta doslej še niso niti izpraznili niti podrli, šele te dni je mestna uprava sama predstavila občinske hleve iz centra mesta na neko svoje oddaljenejše zemljišče. V Gorici so v nedeljo v parku malega semenišča položili temeljni kamen za umetno votlino, ki bo zgrajena po vzorcu votline v Lurdu. Cerkvene posvetitve, ki jo je izvršil nadškof Margotti, se je udeležilo mnogo ljudi. Istrski komi šari jat za notraujo kolonizacijo namerava v kratkem odposlati novo večjo skupino delavcev v Eritrejo. Preko pulske fašistične zveze je razglasil, da zbira prijave, da pa sprejema le ljudi, ki imajo dobra nravstvena spričevala, so zdravi, stari po 20 do 45 let in ki so izučeni delavci. iilturiii pregled Slovanski Institut v Pragi Slovanski institut v Pragi je pravkar izdal svojo „ Ročen ko« (Letopis) za triletje 1932-34. Nad 450 strani obsegajoča knjiga vsebuje poleg drugega gradiva do podrob-sti izdelano kroniko obsežnega delovanja instituta v treh letih, ki so tri leta razjedajoče in ogrožajoče gospodarske krize. V času, ko je pod vplivom neugodnega splošnega položaja vedno več ravnodušnosti in dvomov in čedalje manj vzgona za ustvarjajoče delo, daje Slovanski institut pod vodstvom prof. dr. Murka in njegovih ožjih sodelavcev vzor dela in razmaha na področju, kjer se nenehno grmadijo nove ovire. Slovanski institut je predvsem središče znanstvenega proučevanja vsega, kar se tiče Slovanov in zlasti njih skupnosti. Organiziran je v dveh oddelkih, kulturnem in gospodarskem, ki združujeta odlične teoretike in praktike ne le iz slovanskih dežel, marveč tudi* iz ostale Evrope- v kolikor so v znatnejši meri prispevali k proučevanju Slovanov. V območju instituta deluje več komisij. ki jih tvorijo redni člani, na. pr. komisije za organizacijo slovanskih študij, za ustalitev transkripcije slovanskih pisav, za proučevanje življenja in dela F. M. Dostojevskega in dr. V narodno gospodarskem oddelku obstoje posebne komisije za južne in vzhodne Slovane, za poljedelska, industrijska, finančna in prometna vprašanja. Slovanski institut ima značaj in funkcijo akademije, vendar je njegovo delovanje Širše in bližje stvarnemu življenju in konkretnim razmeram. Cisto znanstveno delo izvršujejo njegove komisije, ki na svojih sejah razpravljajo o zbranem strokovnem gradivu. Institut prireja tudi strokovne diskuzijske sestanke. Dalje izdaja znanstvene publikacije, ki izhajajo v posebnih serijah (Knjižnica S. i., Dela S. i., Pripomočki S. i., Viri za zgodovino slovans. vzajemnih stikov, Predavanje S. i., Knjižnica zbora za raziskava-njc Slovaške in Podkarpatske Rusije, Bv-zantinoslavica i. dr.) Od leta 1933. so med drugim izšli ti-le večji spisi: Heidenreichova študija o ruskih osnovah srbskega realizma. Taborskega spis o poljskem slikarju Artur-ju Grottgerju, L Wiskowatega poljska študija o odmevih poljske zgodovine v jugoslo-venski epiki, E. Ljackega komentirana izdaja staroruske pesmi »Slovo o polku Igo-rovje«, A. V. Florovskega razprava »Cehi in vzhodni Slovani«, V. Začka spis o odmevih poljske vstaje 1. 1863. na Češkem in drugi del obsežne in izčrpne študije Marjana Szyjkowskega »Poljska udeležba v češkem narodnem preporodu«. .V zbirki cViri« je izšla knjiga spominov slikarja in glasbenika Ludvika Kube »Pota za slovansko pesmijo« (1885 do 1929), čijih drugi del je pravkar v tisku. Omeniti je trebi še Nikolaja Okuneva »Monumenta artis serbicae« (doslej štirje snopiči) in pet letnikov zbornika za proučevanje bizantsko - slovanskih stikov »Byzantinoslavica«. ki izhaja v redakciji Miloša Weingarta in s podporo čsl. prosvetnega ministrstva. (To posebej omenjamo že zaradi tega, ker je značilno, da zbornik izhaja v Pragi, namesto v Beogradu, kjer bi bilo naravno središče proučevanja blzantsko-slo-vanskih stikov). Obsežno je ekstenzivno delovanje Slovanskega instituta, ki obstoji v prirejanju predavanj in sodelovanju pri raznih prireditvah slovanskega značaja, v dajanju pobude za razne akcije, v organiziranju in tehničnemu pripravljanju slovanskih študij itd. Na tem mestu smo že omenili po »Ročenki« posneto dejstvo, da v Pragi ne mine dan brez javnega predavanja o slovanskih zadevah. Ta neprekosljiva, vprav edinstvena delavnost Prage v smislu slovanske ideje je v nemali meri zasluga Slovanskega instituta, ki je ob podpori češkoslovaške države postal ognjišče in živo središče slovanskega vza-jemnostnega prizadevanja. V nobenem slovanskemu mestu ne delujejo tako obsežno in živahno za slovanski program, in kolikor kje delujejo, nikjer ni delo tako smotrno, tako resno in tolikanj organizirano. Zato je Praga po vsej pravici zavzela položaj matice slovanstva — dejstvo, ki je statistično ugotovljeno in ki ga lahko dokaže sam obstoj Slovanskega instituta. Toda slo- vanski program v tem smislu ni nikakšno sanjarjenje o meglenih smotrih neizvedljivega vseslovanstva, kakor o njem govore politični fantasti. marveč pomeni znanstveno-metodično pHzadevanje, da se doženejo temelji slovanske skupnosti in da se med slovanskimi narodi izgradijo trdni in kulturno plodoviti stiki. V tem si je treba ogledati prilogo »Ročenke«. kjer imaš poročila o delovanju znanstvenih institutov in družb, ki so v ožji zvezi s S. i. (Slovanske knjižnice zunanjega ministrstva, Slovanskega arhiva itd.), dalje pregled ustroja in delovanja številnih češkoslovaških korporacij za študij slovanstva in za slovansko vzajemnost Tako šele dobimo pravo sliko slovanske aktivnosti v Pragi; kdor bi hotel označiti le njene poglavitne poteze, ne bi smel imeti na razpolago samo časniških kolon. Poleg tega izdajateljskega, znanstveno -organizatoričnega in predavateljskega delovanja podpira Slovanski institut znanstveno in publicistično delovanje tudi s podeljevanjem štipendij za osebno proučevanje posameznih slovanskih pojavov in problemov, za studijske ekskurzije jn pod. Umljivo je, da ga tu _ prav kakor pri publikacijski dejavnosti — najbolj utesnujejo neugodne finančne razmere. Izmed poročil posameznih štipendistov je treba omeniti referate prof. dr. Wollmana, ki se je 1. 1932. in 1983. mudil v Jugoslaviji in proučeval razne naše dialekte (kajkavsko. čakovsko, koroška narečja i. t. d.) V »Ročenki« je kajpak obilno zastop. tudi »jugoslavica«: v naslovih Številnih preda-! vanj in v raznih poročilih. Med nekrologi je J. Čadik posvetil nekoliko toplih strani pokojnemu arheologu donu Buliču. Seznam inozemskih članov je narasel za več novih jugoslovenskeih imen. Iz Ljubljane: B. Borko v kulturnem oddelku, univ. prof. dr. A. Bilimovič in univ. prof. dr. Stanko Lapajne v narodno - gospodarskem oddelku. Z nemajknim zanimanjem bo slehrn pristaš slovanske vzajemnostne misli listal po letopisu praškega Slovanskega instituta, ki kaže vzlic vsem nevšečnim pojavom v krogu slovanstva in kljub vsej krizi naše ne-lanci slovanskega vzaiemnostnega dela. Tisti gotove dobe obilo pozitivnih postavk v bl-pa, ki so kdaj imeli prijetno priliko, obiskati Slovanski institut v njegovih reprezentativnih prostorih — v eni najlepših aristokratskih palač na Mali strani — se bodo ob »Ročenki« spominjali prijaznega sprejema, lepih ur v čitalnici, ki je obilno preskrbljena z revijami slovanskih narodov, ter gostov z vseh strani Evrope, ki prihajajo v Institut z istimi slavističnimi interesi (v najširšem pomenu besede). In Slovenec se poleg tega še s posebnim veseljem spominja, da je predsednik te »slovanske akademije« naš ugledni rojak, univ. prof. dr. M. Murko, eden izmed poslednjih slavistov tistega širokega in lahko bi rekli klasičnega tipa, kakor sta bila Miklošič ln Jagič. Njega se spominjamo z veseljem, pa tudi z občudovanjem. C«prav je prekoračil že sedemdeseto leto, je osrednja osebnost tega instituta vedno neumoren v vsem, kar pospešuje delovanje in dviga sloves »Slovanskega ustava« doma in v tujini. — o. W. E. Hintz: 20 epa žena, kdo si? Marion je gledala za njim in majala z glavo. — Jeremyju Jeromu se je mudilo. Hitel je po širokih stopnicah nizdol, tako da je preskakoval kar po dve namah, in se čez nekaj trenutkov ustavil pred vra-tarjevo ložo. »Nujen razgovor s hotelom 'Carlot' v Monte Carlu !« je razburjen zaklical. Vratar je ravnodušno pokimal. »Prosim, gospod, tamle je telefonska celica! Čez pet minut boste imeli zvezo--« Preden je utegnil končati, je Jeremy že stal pri celici, odprl vrata in stopil k telefonu. Teh pet minut, ki so zdaj sledile, je spadalo med najbolj burne v njegovem življenju. Skrit v somračni celici, je plašno op rezal v vežo, ki ob tem času ni bila več Bog si ga vedi kako polna ljudi. Če bi Marion zdajle porabila priliko in pobegnila — preteto težko bi jo bilo zadržati-- Ko je vendar že pozrvonilo, se je glasno oddahnil in prijel za slušalo. »Tukaj hotel 'Carlot', Monte Carlo!« je rekel mošiki glas. »Tukaj Jeremy Jerome ! — Ali bi lahko govoril z gospodom Van Huysenom ?« »Potrpite, prosim, takoj vas spojim!« A potrpeti je bilo treba precej časa. Jeremy je nestrpno prestopal z noge na nogo. še vedno je gledal po veži. Če bi zdajle prišla Marion-- »Prijavna pisarna hotela Carlot !« Vendar že! — »Tukaj Jeremy Jerome ! Rad bi govoril z gospodom Van Huysenom ! Stvar je zelo nujna !« »Gospoda Van Huvsena zdaj ne morete dobiti!« se je začul iz aparata brez-strasten glas. Jeremyju Jeromu je za trenutek sapa zastala. »Ne morem ga dobiti ? Če vam povem, da moram govoriti z njim !« »Na žalost — gospod Van Huysen je ta mah na policijskem komisarstvu — kjer ga zaslišujejo —« Tistemu, ki je govoril, je zdajci segel v besedo drug, nejevoljen glas: _ »Ali ne veste, da je prepovedano dajati podat- ke o gostih —?« To je bil gotovo poslovodja hotela »Carlot«! Jeremy Jerome, ki je takoj nato obesil slušalo in stopil v vežo, je bil videti nenavadno zamišljen. »Na policijskem komisarstvu, kjer ga zaslišujejo-? — Gospod Van Huysen? — Čudno ! — Od sile čudno--c 17. poglavje. A nič manj zamišljena od njega ni bila Marion, ki je ob tistem času sedela na postelji in sezuvala nogavice. Jeremy Jerome ji je bil nevaren — toliko je zdaj že razumela. Vsekako ji ni za šalo grozil z Van Huysenom ! Ala — če bi uresničil to grožnjo-- Senca ji je izpreletela obraz. Ako Van Huysen zve, kje je, tedaj je vse izgubljeno--vse, tudi Corsignacova zvita igra, v kateri je morala proti svoji volji sprejeti glavno vlogo. Corsignacova igra — — Misli so se ji nehote oklenile drugega imena. Chester Lynne ! — Zamišljeno je strmela predse, dokler ji ni rahel, vlažen blesk zastrl oči. Chester Lynne — in Paul de Corsignac-- In zdajci so dobile njene črte odločen izraz. Prijela ie za slušalo telefonskega aparata, ki je stal na nočni mizici zraven postelje. OCiLA§l Vl-1 Stavbeni tehnik mlajši, s prakso na stavbi, se išče za takojšen nastop pri stavbeniku na deželi. Ponudbe z navedbo šolanja in prakse na podružnico Jutra Trbovlje pod šiiro »Praksa«. 2S5S3-1 Kuhinjsko moč iščem. Zaposlenje od 7. do 14. Tyrševa 31, gostilna. 14506-fl Frizerka dobi stalno mesto 1. septembra. Prednost le dobra •^noe. Franc Klis, Prečna Mojster za tovarno kavinih primesi, zmožen izdelovanja sladne kave in ostalih kavinih primesi, ki bi samostojno vodil manjšfe tovarno, se sprejme Prednost ima mlajši ' gospod z daljšo prakso v večjih obratih, ki lahko položi primerno kavcijo. Ponudbe pod »Stalna služba« na ogl. odd. Jutra. 18604-1 Psn-ka beseda 60 par; ta dajenje naslova ali ta Šifro po 8 Din. (2) Ulica 4. 18390J. Brivski pomočnik samo dober delavec, po možnosti onduler, dobi takoj stalno mefto_ Dragan Lisac, Hrastnik. 0JS585-1 NatnJ-arico mlajšo, čelne zunanjosti, popolnoma sposobno, zmožno tudi nemščine, s kavcijo. sprejmem v stalno službo 1. septembra t. 1. Sii-ko, spričevala v posla ti na: B-stavi acija ilerc, Sevnica ob Savi. 1S>>5-1 Prodam^ko manufaktnre sprejmem. Ne-kai knjigovnljtva in strojepisja. Naslov v ogl. odd. Juti a. 18T-6-.1 Sobarica ki govori nemško in zna dobro pospravljati, se-rviTati likat1". spreim^m na deželo v gosposko hišo s 1. septembrom. Ponudbe pod »Son-n^nhof. Slovenska Bistrica« na podružnico Jutra Maribor. J8S2M Abso'vf»nta trgovske akademije, po možnosti z odsluženo vojaško službo sprejme banka. Podrobne ponudbe z nekolekovanimii prepisi spričeval poslati na ogl. odd. Jutra r*od značko »Zmožen reflektant«. 1831. 1S01'4m1 Knjigovodja samostojen, korespondent slovenskega in italijanskega jezika, verziran v lesni stroki, prvovrstna priporočila, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ambicijozen« JS30S-2 Boljša šivilja za obleke in perilo gre na dom. Ponudb« na ogl. odd. Jutra pod »Cena nizka«. 18509-2 Prodajalka vajena kuhinje, gostilne, prosi službo. Ponudbe ca ogl. odd. Jutra pod »Nastop takoj«. 18602-2 Zastopnike za mesti Ljubljana in Maribor, dobro uvedene v špecerij. trgovinah, mlajše moči, išče tovarna hranil. Ponudbe pod »Agil-en« na ogl. odd. Jutra. 1SG03-5 Samoprodajo mlečnih izdelkov proti plačilu v naprej prevzamem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlečni izdelki«. 1S5S4-3 VVorthington sesalko za manjši kotel kupim. Ponudbe pod št. »1-31'A« na Interreklam d. d., Zagreb, Masarvkova 28. 18545-7 (Daiet*oi ((ee) KiJmir masto pot uika. plača ta *»ako tx»eod št »416412«. lS58;-5 Zastopnike (ee) v vsej državi sprejme domače podjetje 7a prodajo na obroke: možktti. ženskih ln otroških gotovih oblek ln zimskih plaščev, psrila ln čev Ijev, štofov in ostalega manutakturnega blaga. Meserna plača, lnkaso procente ln provizija. -Pisati z znamko za odgovor na ogl. odd. pod »Odeča«. 18483-5 Zastopnika za Maribor in okolico sprejme zavarovalnica. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Agilen 2002«. 185->4~5' Učenec močan, z'.rav, poštenih staršev, ne pod 15 let star, se takoj sprejme v veletrgovini špecerijske in kolonialne robe na G°renjskem Ponudbe poslati oa ogl. odd. Jutra pod »špeceriia«. 18543-44 EJ& Beseda 1 Oin. davek 1 Oin 31 Vtmka baseda 1 Din; ia dajanj« oo^lovs ali ta Šifro pa 5 Din. 001 Limuzina še«tsedežna. izvrstno ohranjena, ekonomična, naprodaj. Vprašati Žirovnik, Tavčarjeva 6. 1834-10 G. Tis. liotssiass: ŽMjeiap Jakea Ta&ca »»Kar noter!« je vzkliknila vsa srečna. »Nu, kako se-imaš? Zdrav si kakor riba! A gotovo si tudi utrujen od potovanja; na, sem kaj !e sedi, nalijem ti skodelico kofetka!« Stric je zadovoljno zastokal in se kakor gora zrušil v naslonjač... Fiat 503 športni, 2-sedežni. 2 zasilna sedeža, uporaben za potnika. proda Zirovnik, Tavčarjeva 6. Beseda I Din, davek 2 C ta Šifro alt daianjt naslova - Din NajmanJSi tnesek 17 Oin. Damska in moška kolesa Prispela je partija tovarniško novih nemških koles, katere prodamo po izredno nizkih cenah. Nova trgovina koles, Tyrševa (Dunajska) 36. 18638-lil Dekliške haljice za šolo. it klota. v najnovejših fazonah. vse velikosti od 7 let od Din 45 naprej nudi F. I. Gori čar, Liubljana, Sv. Petra cesta 29. 18552-13 Beseda 1 Din, daveti 2 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Parni kotel ali Jokomobilo cca 9(1 m2 ogrevalne površine, kupim. Ponudbe pod »Parni kotel« na Interreklam d. d., Zagreb, Masa-rykov» 38. 18546-7 3»«eda t Oin. davek ? Din. Din. ta iifro «11 dajanje naslova 5 Din NaJmanJS' znesek 12 Din. Dijakinjo prve realne gimnazije v Celju želim oddati v popolno oskrbo profesorski ali učiteljski družini. Zeli ?e strogo nadzorstvo, po r ož-nost.i klavir in mogoče potrebna inštnikc-ija v hiši. Naslov v podružnici Jutra v Celju 18582-32 Za hčerko in 2 sina srednješolce. V., TTT.. I. razred, iščem pri fini rodbini v centru prvovrstno stanovanje z vso oskrbo. Kopalnica, klavir. vrt, strogo nadzorstvo, konver-zaciia in pomoč pri učenju. Ponudbe takoj na: Ing. I. Hamrle, Trbovlje. 18586-28 Mlajšo dmldn.jo sprejmem k četrtošolki z vso oskrbo v bližini Tabora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18301-32 Prvovrstna oskrba 7% diiakwi'e ali dijake v dobri hiši. NemSka >n francoska konverzacija, glasovih Košak, Vrazova 2/II. Maribor. 186124-22 Dve dijakinji ali diiaka in dijakinjo sprejmem v popolno oskrbo v bližini gimnazije na Poljanski cesti. Oskrba dobra, nadzorstvo stro?o. Naslov v ogl. odi. Jutra. 1SG36-22 Dijaka nižj-ešolca sprejmem k sinu sedmošoleu v celo dobro oskrbo in strogo nadzorstvo. Pomoč pri učenju. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3(80:9-212 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši zuesek 17 Din. Sobo lepo, zračno, pm-zno, event. opremljeno, oddam. Naslov v ogl. odd Jutra. 18811-23 Opremljeno sobo oddam boljšemu gospodu oz. sprejmem dva boljša dijaka na stanovanje in hrano. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 1(8669-28 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din- Če imate dolg pri denarnem zavodu lahko plačate s knjižico. Obrnite se na mojo pisarno. Solidno poslovanje. Pismen odgovor znamka 3. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka nlica 12. Telefon 38-10. 19013J6 Knjižico Celjske posojilnice za Din 50.000- kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj denar«. 18337.16 Vložne knjižice Mestne hranilnice v Ljubljani in Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico v Ljubljani kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod št. »36«. 18615il6 Hranilno knjižico Ljubljanske krfditne banke 20—50.000 Din kupim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj plačam«. 18660-16 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro aH dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kislo zelje novo, prvovrstno, po brez-konkurenčnih cenah, vsako množino dobavlja Homan, Sv. Petra c. 81. Teb fon 36-39. 236-33 Seno sladko in pol sladko samo va-gonske množice kupuje Rudolf Dergan, Laško. 18324-33 beseda J Oin, davek 2 Din, i.b Šifro ali dajrmje oaslova i Din Najmanjši znesek 17 Oin Brivski lokal na zelo prometnem velikem industrijskem kraju oddam v najem. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18242-17 Gostilno prodam, s kegljiščem, 7 oralov zemljišča, 2 sado-nosnika, gospodarsko poslopje z inventarjem. Ponudbe pod »Ugodna cena« na podružnico Jutra Maribor. 18633-19 Beseda 1 Din, davek 2 Din, Din. ta šifro ah dajanje naslova } Din Najmanjši znesek 12 Din Parno lokomobilo marke R. VPolf 36/40 HP prodajemo radi povečanja pogona. Lokomobila se more videti v pogonu. Cena povoljna. Djurič i Stankovič, parna pilana, Dobrljin. ' 18484-29 Beseda 1 Din, davek 2 Din. ia šifro alt dajanje naslova J Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Entel-ažnr-plise IzvrSl akspreeno Ha tek & Mikeš, Ljubljana — poleg hjt»a SirvWj. 30-30 Vsaka beseda 1 Din; i a da>*nj« naslov* ali : sa £tfr* pa 6 Din. (20) | Cirka 16.000 m2. zemljišča ugodno naprodaj v Sp. Šiški v bližini nove cerkve. Elektrika, vodovod ia zem-tjuščni materijal na mestu. V poštev pridejo tudd hra nilne knjižice dobro stoje čin ljubljanskih zarodov. Tozadevna pojasnila daje Miškec Mirko, brusil, stekla in ogledal, Ljubljana VTI. Medvedova 38, telef. S5-76. 18374-20 Hišo večstanovanjsko ali vilo v Ljubljani kupim od 250— 300.(100 Din. Naslov v ogl odd. Jutra. 186:7-30 Majhno hišico ali vilo kupim na Gorenjskem v okolici Radovljice. Naslov v ogl. odd. Jutra 1S616--0 Dražbe Seseda I Din, davek 2 Din, ta šifro ali dajanje oaslova 5 Din. NaimanjSi tnesek 17 Din. Sodna dražba več gramofonov, gramofonskih plošč, pisalnega stroja, pisalnih miz, pultov itd. se vrši dne 23. t. m. ob J)6. uri na Mestnem trgu št. 10, III. nadstropje. Kupci lahko dobijo predmete za tretjino cenilne vrednosti. Event. informacije pri sreskem sodišču v Ljubljani, ad V J 1011/33. 18597-32 r ul Vsak* besed« g Din; ta daj»nj« malova ai) Ure pa S Din. (34) Dušan dvigni pismo pod »Peta ura« I 18588-24 Inteligent želi prijateljstva s primerno priprosto gospodično, najraje šiviljo. Ponudbe pod »Prijazna« na podružnico Jutra Maribor ' 18601-04 Pes leip nomSki bokser takoj naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 13634-27 Hiša enodružinska, z več.jtm urejenim vrtom in stavbiščem za vilo ali trgovsko hišo, naprodaj ob Dunajski cesti. Informacije pri Zirovnik, Tavčarjeva 6. 183G3-20 uspehov na en oglas »» JUTRU" V obstoječo kemično industrijo bi hotel vložili večji kapital in aktivno v njej sodelovati kot kemik. Prosim obširne ponudbe poslati na Interreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28, pod »Diplomiran kemičar K-3284«. 7215 SENZACIONALNA KOLONJSKA VODA Hotelska centrala se je oglasila. »Zvežite me z apartmanom gospoda de Corsignaca.« Čez nekaj časa je začula Corsigna-cov glas: »Da, prosim —?« »Tukaj Marion ! Nujno moram govoriti z vami, gospod de Corsignac ! Nujno !« je ponovila. »Vsekako ! Na voljo sem vam, milostiva ! Samo povejte, kje se dobiva !« je ljubeznivo zatrdil glas z onega konca žice. »Čez pet minut vas pričakujem v svoji sobi !« »Kakor izvolite ! Čez pet minut bom pri vas !« Marion je slišala, kako je obesil slušalo. Vstala je in stopila pred visoko zrcalo, da bi vrgla obleko nase. Da ni bila tolikanj zamišljena v drage reči, bi bila morebiti čula, kako so v sosednjem prostoru, v dnevni sobi njenega apartmana, oprezni koraki sl. likali po preprogi in kako so se takoj nato vrata odprla in spet zaprla. Mož, ki se je nato pokazal na hodniku in se oddahnil, videč, da ni nikjer žive duše, ki bi ga bila mogla opaziti, je bil za čudo podoben baronu de Mon-tepinu — če ni bil v resnici on sam. Čez nekaj minut je Paul de Corsignac počasi prikorakal po hodniku. Nič na njegovem smehljajočem se obrazu ni izdajalo misli, ki so mu rojile za čelom. Vljudno je pozdravil gospoda v športni obleki, ki je prav tisti mah prišel a stopnic in z vsemi znamenji radovednosti obstal nedaleč od vrat apartmana številka tri, na katera je Corsignac takoj nato rahlo potrkal. »Noter!« se je začul iz sobe Marionin glas. Jeremy Jerome se je spet oddahnil. Lepa pustolovka je bila po tem takem še tu! Sklenil je, da bo vso noč zvesto strašil, dokler mu jutro ne vme prilike, da dobi zvezo z gospodom Van Huysenom. — Med tem je bil Corsignac izginil za vrati apartmana številka tri. V tistem naslanjaču, kjer je malo prej sedel Jeremy Jerome, je zdaj slonela Marion in pričakujoče gledala pris-lecu naproti. »Sedite, gosnod de Corsignac! —►< Imela bova daljši razgovor!« »V vaši družbi mi ne bo nikoli predolg!« je smehljaje se odvrnil Corsignac, vzel enoočnik iz očesa in ga je$ snažiti s svileno rutico. Šele ko je bil ta posel v njegovo popolno zadovoljnost opravljen, je vzdignil glavo. »Dali ste me poklicati, lepa. gospa! — Ali mi ne bi povedali, s čim vam morem ustreči?« Obraz poln mladosti in lepoief Polt nekaterih dam je tako negovana in sveža, da jih tudi nehote smatramo za lepotice, četudi d imajo v obrazu pravilnih črt ... To so one dame, ki ao pri izberi svojih sredstev za polepšavanje izbirčne. — Taka izbirčna dama morata biti tudi Vi! ... Zahtevajte po vsem svetu sloveče THREE FLOWERS izdelke, predstavnike vseh sredstev za polepšavanje. Three Flowers izdelki Vam dado v kratkem času polt tako kot sveža roža, ki vedno očarujoče deluje. Poskusite dovršeno kremo kot n. pr. Vanishing obenem z znamenitim »Three Flov/ers« pudrom, ki se dobiva v mnogih nijansah. Three Flowers serija obsega vse preparate za moderno negovanje lepote: >Vanishing kremo« (za dan), »Skin and Tissue kremo« (za masažo), »Cleansing kremo« (za odstranjevanje šminke), »Cold kremo« (za noč), puder za obraz, lojevčni puder, parfeme, rdečila za ustna in lice itd. Dobivajo se v vseh drogerijah in parfumerijsklli trgovinah. PARIŠ ® II ©8=3 A UB hudmut Odpošiljanje kataloga našim odjemalcem izven Zagreba se je pričelo. Čez nekaj dni ga bodo imeli vsi naši odjemalci. Ni jim ga treba zahtevati, ker ga dobe avtomatično. Če bi pa kdo od odjemalcev kataloga ne dobil do 23« avgusta naj nam izvoli to javiti po dopisnici, pa mu bomo katalog takoj poslali. Vsi oni, ki še ne vedo, kako poceni in priporočljivo je kupovati razno blago po našem katalogu, naj še danes z dopisnico zahtevajo brezplačni katalog za jesen od trg. in odpr. tvrdke lagteb. LIPSKI JESENSKI VELESEJEM 1935 25. do 29* avgusta 60% popusta na nemških železnicah Vsa obvestila, tudi za nakup registermark, dajejo: Ing. G. Tdnnies, Ljubljana, Tyrševa 33, telefon št. 27-62 Zvanfčnl biro lajpciškog sajma, Beograd, Knez Mihajlova SS Potovalne pisarne »PUTNIK« urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Adoil Ribnika*, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarna rja Franc Jezerdek. — Za inseratnl del ja odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,,