List 37. Tečaj XXXVII. it t > i-- / \ ' V s ♦ Izhajajo vsako sredo po celi pôli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; posilj __ _ Vi •______1 _ li. i__1 1 A A 1 ______1 l i rt 1 1 j A 1 V , i 1 . 4 1 1 AA 1 po posti pa celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr Četrt leta 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo 10. septembra 1879. Obseg: Novi avstrijski minister za kmetijstvo grof Julij Falkenhayn. Gospodarske skušnje. (Svetla pšenica.) Prijazna beseda vipavskim kmetovalcem. (Dal.) Gospodarske novice. (Letošnja letina v najimenitnejših deželah. vcenitvi zemljišc za uravnavo zemljiškega davka na Kranjskem. narski šoli v Šenpetru poleg Gradca. Razpis državne stipendije na semenski in vrt- Varšavska siovanska biblijoteka. Popotne crtice. (Dalje.) Mnogovrstne novice. Nove obljube stare laži ustavovercev. Naši dopisi. Novičar. Novi avstrijski minister za kmetijstvo grof Julij Falkenhayn. Grof Julij Falkenhay posestnik grajšcine « « » « • • stotnik konj prevzel gospod Star 50 let o Volbenške v gornji Avstriji in je štva, pa je vojni' stan zapustil, da stvo svojega velikega posestva. miniaterstvom Hohenwartovim v gornji Avstriji. Po svojih dveh spisih o avstrijskih finančnih zadevah si je pridobii sioveče ime. Pri zad- bil deželni elavar njih volitvah bil v volilnem okraj Avstriji za državnega poslane « Wels Uže v gornji zadnjem državnem zboru je bil zvest ud Hohenwartoveg državopravnega kluba. Liberalni židovski časniki so jako nejevoljni sprejeli njegovo imenovanje za ministra in ga zategadel obrekujejo Nas pa avdaj naj bolje zaupanje , da bode novi minister za blagor kme tijstva iskreno skrbel zato, ker sara kot veliki posestnik pozná težave njegove, in da bode prekosil svojega pred-nika. Nadejamo se zategadel tudi, da bode odločno sred-stev iskal obvarovati Avstrijo hudih vdarcev, ki mu žu- gaJ po h Nadejamo se pa tudi, kakor ,,Wie h in kupčijskih pestavah Nemčij ki jo je na svitlo a leta 1876., druga pa 9 ,1868. 1877. oder das Jahrzehent des ersten Ausgleiches nach den Central Rechnungsabschlûssen fur den Haushalt der im Reichsrathe vertretenen Konigreiche und Lander' (1868 1877. ali deset let avstrijskega državnega gospo- darstva po prvi pogodbi z Ogersko), ki jo je spisal letos. tej drugi knjigi, katero naj bi brali vsi državni poslanci, dokazuje grof Falkenhayn po številkah državnih stroškov in državnih dohodkov , da je v tej deset-letnici cela vladna sistema pogubna bila in da tedaj možje, kateri to sistemo zastopajo, niso sposobni delati za blagor državni t ali pa če ni si s te m a na- pačna, ampak dobra bila, nasledki njeni pa so vendar > Grof F al ke n h ay n dokazuje v tej knjigi, da so se redni stroški za vojaštvo od leta 1868. za 11.8 milijonov pomnožili, i z r e d n i pa za 15.7 miiijonov zmanj-šali, — po takem so tedaj stroški za vojaštvo sedaj za 3.9 milij onov manjši, kakor pred 10 leti. vendar pravi : ,,Jaz ne trdim Tukaj ) da se v administraciji (upravništvu) vojaštva ne dalo tudi marsikaj prihraniti 9 kakor v vseh druzih administracijah ) kajti y žalibog ) to je lastnost sedanje sisteme, da ona administracijo na stroške tega, kar administratuje, grozno pomnožuje; al da bi za grehe sisteme in njenih zastopnikov moralo vejaštvo odgovorno biti, to se pač nikakor opravičiti ne more i vsaj vendar vojaštvo ni celó nič krivo slabega gospodarstva z državnim premoženjem, kar uradni do- kazki jasno spričujejo. ti državnem stroškovniku ne nahajamo veliko raz delkov, v katerih bi se bili stroški zmanjšali več večidel so se pomnožili. > mar- Tako, na pr., so se siroški za šolstvo po novi sistemi silno pomnožili, — tako na priliko so stroški za zbornico poslancev od leta 1868., ko so znašali 32.000 ) 1877. poskočili na 57.000 } nančno vpravništvo so se od stroški za milijonov 473.000 stroški za 7 pomnožili na 16 milijonov 321.000 gold. jetnišnice so od 753.000 gold, poskočili na 2 milij. in 868.000 gold., — stroški davkarij od 2 milijona ia 366.000 gold, na 3 milijone in 912.000 gold., — stroški sod ni j od 9 milijonov in 394.000 gold, na 17 milijonov za uravnavo z e m 1 j i ške ga davka, in 873.000 gld., za katero se je 1. 1870. izdalo 1 milijon in 98.675 gld. t se je leta 1877. potrošilo 3 milijone in 365.781 gold. To so nekateri oddelki iz vrste onih, pri katerih so se državni stroški zadnjih 10 let zeló pomnožili. Dalje kaže grof Falkenhayn, da se je državnega posestva od 1868.—1877. leta prodalo (na boben šio) za 53 milijonov in 540.000 gold, in da se je vsako leto državno premoženje počez zmanjšalo za 33 milijonov in 994.090 gold. To je bila blažena dôba Auersperg Lasser, Stremayer-Glaserjevega ministerstva. Državni stroški so zadnjih 5 let presegli pro račun za malenkost 43 milijonov in 564.000 gold.! Primanjkava (deficit) v navedenih 10 letih sku paj pa je znesla 339 milijonov in 940.000 gold. » Ce kaka država piše grof Falkenhayn skozi 10 let popolnega mirú tako gospodari, kakor te kakor dokazano, slabi bili, da so jo zastopniki na kvar številke uradnega računa kažejo, zadostuje uže sam po-državi rabili in zato zaupanje ljudstva po pravici iz- gled na finančně razmere brez ozira na vladna politična gubili, vodila, da je osobito zadnjih 6 let brez nobene voj 202 ske in brez nikakoršne priprave za vojsko strašansk nered postal v avstrijskih financah". — To tedaj v številkah kazano je maslo „liberalne ere". Novi minister kmetijstva groí Falkenhayn ga v svoji knjigi odkritosrčno kaže, ljudstva avstrijska pa : "ž njim vred kličejo: „Libera nos, Domine, tacih liberalcev !" ftospodarske stvari. Prijazna beseda vipavskim kmetovalcem. (Dalje.) Iz vsega rečenega je razvidno, da gola beseda, naj je še tako goreče govorjena ali pa pisana , pri vipav-skem, pa tudi sploh nobenem drugem kmetovalcu čisto nič ne užge ali pa še le kaj kasno. Jaz sem se o tem uže davno prepričal, in se temu prav nič ne čudim, celó vipavskemu kmetovalcu — boljše bi bilo skoro rečeno — vipavskemu kmetu ne. Ako se namreč vipavskemu kmetovalcu, to je, takemu, kateri se s sadjerejo še Čisto nič ali pa le kaj malo pečá, pravi, kako lepo ceno da ima sadje, kako lahko in drago da ga, na pr. Vrhpoljci, Budanjci, Slapenci itd. prodajajo, odgovori on: „da, da, vidim, res lep denar skupijo za sadje, al oni imajo uže staro drevje, katero so njih pred-niki uže zasadili, mi ga nimamo, pa kaj pomaga pri nas tudi sadje saditi^, vsaj se nam vse pokrade ali pa ga burja otrese." Ce se mu še dalje pravi, da je vse dandanes veliko drevje vendar enkrat majhno bilo, in če bi on in njegovi sosedje sadno drevje saditi pričeli, da bi 8Časoma dorastlo, in če znabiti ne ravno njemu, pa vsaj gotovo njegovim otrokom in otrók otrokom sad rodilo in denarja doneslo , — ako se mu tudi še dalje pravi, da sadje ravno zaradi tega pokradejo, ker ga je le malo malo sajenega, — če se mu pravi, da burja več let prav nič, včasi le malo škoduje, in da še celó v takih letih, kedar močno razsaja, vendar-le vsega sadja ne vzame, nekaterega in to ravno najdražega, kakor snarelic in breskev, čisto nič ne vzame, — odgovori on: „res, gospod, prav imate, v vsem tem vam pritrdim, al vsaj mi kmetje še skoraj časa nimamo se z zasadbo in cepljenjem sadnega drevja pečati, kupiti ga pa tudi ne moremo, vsaj kmalo še za sol ne bodemo imeli denara." 1.n v vsem tem mu jaz popolnoma pritrdim; v resnici teh besedi leži ravno vzrok, zakaj da se z golo , še tako pametno besedo , bodi-si pisana ali pa govorjena, do zdaj vipavska sadjereja povzdignila ni, — ravno po resnici teh besedi, mislim, da se mi utegne posrećiti, da pravi ključ povzdigi vipavske sadjereje najdem. Kmetovalca prav spoznati, treba je , da je člověk sam kmetovalec; potem je pa tudi še potrebno ž njim živeti, s pravim premislikom, pravim prevdarkom ž njim živeti, kajti na ,,zeleni mizi" se vse drugače orje kakor pa na zelenem polji. Oglejrao si vipavskega kmetovalca, osobito kmeta, kateri sam delà (in takih je ravno največ), nekoliko bliže, in prepričali se bodemo, da ima popolnem prav, ako reče, da za sejanje, cepljenje itd. sadnega drevja časa nima, najmanj pa denarja, drevja si kupiti. Gorenec, Pivčan, in še celó Dolenec, kedar v jeseni svojo letino pod streho spravi, pravi: „no, hvala bndi Bogu, zdaj bodemo pa celo zimo počivali." In temu je res tako, kajti pozimi obstaja celo njegovo delo v krmenju živine, v popravi kakega orodja, kidanji, napravi drv , in k večemu še v vožnji gnoja na njive, vožnji pridelkov na trg, — pri Vip aveu pa temu ni tako. Vipavec, komaj spravi poslednjo repo pod streho, lotiti se mora uže obrezovanja, zemljanja, gnojenja trt, sekanja vinogradnih kolov, vožnje drv iz gozda, gra-bitve listja itd. Vipavec delà celo zimo. Spomlad je na enkrat pred durmi, in še zimsko delo ni vse opravljeno, zeló vsako leto zakasnjeno. Po zakasnjenem zimskem delu zakasni se pa spomladansko, in potem poletno itd. Najmarljivejšemu kmetovalcu sadjerejcu se utegne kaj lahko primeriti, da v nujnosti najpotrebnejših, neodlož-ljivih vinorejskih in poljedelskih del na sadjerejo po-zabi, ali če tudi je ne pozsbi , je izvršiti ne more. Osebno poznam dva mlada posestnika na Slapu, katera sta, ko sem pred 5 leti na Slap přišel, za kaj marljiva sadjerejca veljala — eden je leta 1875. ali 1876., sam ne vem prav, dobil še celó od c. kr. kmetijske družbe pohvalno diplomo. Obedva imela sta takrat, še kakor „fanta" svoje drevesnice; danes je nima ne eden ne drugi več; postala sta namreč gospodarja; oženila sta se in si velike skrbi na glavo nakopala, za oskrbo-vanje drevesnice pa ne veselja, ampak čas izgubila. Obadva sta za sadjerejo še vedno kaj goreča, obadva bi rada vsako leto na stotine sadnega drevja zasadila, toda sama ga ne moreta več pridelovati, ker za to časa nimata; kupujeta ga pa tudi ne, dasiravno imata ravno za to najlepšo priliko na Slapu , kjer vioo-sadjerejska sola vsako leto na tisoče najlepšega sadnega drevja in to kaj poceni za prodaj izgojuje. In zakaj ga ne ku-pita? Zato ne, ker ima deoar, katerega si prislužita, sto druzih silnih potov. Ia tako, kakor gre v tej zadevi tema dvema, gre ravno tako mnogim družim, in, reči se sme, vsem družim. (Dalje prihodnjič.) Gospodarske skušnje. ;1 Svetla pšenica. Grof Gustav Auersperg prideluje uže 4 let na svoji grajšeini v Mokricah na Dolenjskem pšenico, katera se imenuje svetla pšenica (Glanzweizen) in je jako rodovitna in na vsako stran priporočila vredna. Pripo-ročil jo je zato družbi kmetijski kranjski, ker je prepričan, da jo bode vsak hvalil, kdor jo seje. V pismu od 24. avgusta piše grof Auersperg družbi kmetijski , da te debelo-zrnate pšenice kmetje njegove okol ce uže veliko sejejo; letos, ko je navadna domača pšenica komaj dajala po 2-4 zrna, je svetla pšenica dala 8 zrn. Seje se bolj zgodaj kakor domača, evetè pa 10—14 dni pozneje in dozori tudi pozneje memo domače ; močna slama izraste 60—80 cm. visoka; ne poleže nikoli; ne izvrže se nikoli; rijà jej ne škoduje; snetjavosti se ob-varuje z železnim vitrijolom (Eisenvitriol) — 3 lote tega vitrijola se vzame na 1 hektoliter pšenice; škoduje pa cvetju senca bližnjega drevja. 1 hektoliter svetie pšenice je vagal letos čez 79 kilogramov. Zmleta daje le malo otrobov in iz njene moke se speče lep kruh. Cena tej pšenici, pripeljani na železniško postajo v Brežice (Rann), je proti poštnemu povzetju za hektoliter 13 gold. 50 kr. Kdor je za poskuanjo želí, naj se podviza z naročilom, da ne pride prekasno. Gospodarske novice. * Letos nj a letina v naj imenitnejŠih deželah. Veliki žitni trgovec Barthélémy Estienne v Marseilu na Fran-eoskem razglaša letosnjo letino na kratko tako-le: Na Francoskem bode slabeja memo laoske, — v Algi ru tako slaba, da bodo morali tujega žita uvaževati, — na Laškem slaba, — na Španjskem precej sen pri- manjkljej žita srednja letina , v Švajci, Belgiji in Nemčiji zdaj zeló spremenljivega obstoja in po novih pravilih na Ruskem in Turškem dobra, prerojena stopi v drugi polovici tekoéega meseca v novo vendar bote ti deželi le polovico toliko žita kakor lani dobo. Bog daj, da hi nehale enkrat za vselej spremembe na tuje prodati mogli, — Ogerska bode komaj za-se in na podlagi tolikih esperimentov da dosti žita přidělala, prodala ko lani, največ 50 milijonov hektolitrov postal zavod Amerika bo toliko na tuje slednjič praktično dovršen, kakoršnega potřebuje naše Deželni odbor je An- zanemarjeno in tepeno kmetijstvo! glija ga bo morala 8 do 10 mililjonov hektolitrov več za ravnateljai t a 1 j a n sk e m u oddelku kmetijskešole ime kupiti, ko lani. Na kratko rečeno: v obče slaba letina. noval prof. dr. Giordano-a. Zdaj je tudi ministerstvo letini po avstrijsko-ogerskib deželah je na přivolilo v začasno to imenovanje za eno leto; v tem velikem mednarodnem žitném sejmu, ki je bii 25. dne času si noora pridobiti italijanski kmetijski veščak av avgusta na Dunaji, gosp. L e i n k a u f, tajnik dunajské strijsko državljanstvo, ako hoče stalno nameščen biti. borze za kupčijo , z žitom in moko, poročal ; podlaga temu poročilu so bila poročila avstrijskega in ogerskega ministra za poljedelstvo in več kakor tisoč dopisov iz raznih dežel in krajev tako, da je mogel celo letino precej zveeto preceniti. Glavne točke njegovega poročila ao sledeče : Pšenice se je přidělalo veliko manj, vcenitvi zemljišč za uravnavo zemljiškega davka na Kranjskem. Meseca avgusta se je vcenilo : kakor lani, na Ogerskem je odpadlo 83/4 tolitrov, pri nas 400.000 hektolitrov, skup milijona hek- A. i PoIjskih zemljiŠČ : 4 hektolitrov zgub a ? 7 to je ? 14 milijonov colnih centov. Velika milijona y cenitvenem okraji: Kvaliteta (dobrota) je različoa, v obče pa boljša Crnomaljskem v 10 občinah z 20.075 parcelami ) kakor se je bilo sprva mislilo vsled neugodnih poročil. Navadno se je iz cesarstva v druge dežele prodalo milijonov colnib centov pšenice ; letos bi pa trebalo nam Postojnskem v 6 občinah z 9.481 mesta ljubljanskega v 8 občinah s 5.492 » )) ptuje pšenice kakih 5 milijonov centov. Ali ker je še mnogo stare pšenice, bo se je od drugod k nam pripelja. milijone centov dosta ? če B. skupaj v 24 občinah s 35.048 parcelami Gozdnili zemljišč : Rži je tudi manj, kakor lansko leto. Zguba znaša na Ogerskem 6xjA milijona hektolitrov milijon, skup 4 7 7 } pri nas okoli 4 milijona hektolitrov ali 10 milijonov v cenitvenem okraji: Novomeškem v 22 občinah s Postojnskem v 17 občinah s mesta ljubljanskega v 3 občinah s 17.918 oralov 4.981 183 77 colaih centov. Kvaliteta je različna, kakor pri pšenici; vendar lepo zrno ni preredko. Navadno se izvaža od je nas milijon colnih centov rži. Zadnje 4 tedne se skupaj v 42 občinah s 23.082 orali. tem je cenitev zemljišč na Kranjskem končana naše za domače da tedaj stare Zato centov. potrebe prodalo rži 4'/3 milijona tako 7 V f rzi ne more biti veliko več v zalogab. bo letos treba k nam pripeljati rži 41/2 milijona Ječmena je znatno manj od lani. Zguba znaša Razpis državne stipendije na semenski in vrtnarski soli v Šentpetru pole Gradca. cr » na Ogerskem 41/ milijona, pri nas V milijona milijonov hektolitrov, to je, 6 milijonov colnih centov. skup Šentpetru poleg Gradca ima grof Henrik Attems Ječmena bo tedaj komaj za domače potrebe dosta. Zrno je večidel pomanjkljivo. Ove s je povsod dobro obrodil. Na Ogerskem do- napravo za izrejevanje različnih semen. to napravo je pri bili so navadoi pridelek tolitrov več, kakor lani. Vsled tega ima cesarstvo gledé na stari oves, novega za izvažanje pripravljenega nas pa 2V2 milijona hekne blizo 3 milijone colnih centov. K oruža kaže neugodno, posebno na Ogerskem. združena triletna, teoretično praktična, semenska in vrt- narska šola, za katero je cesarsko kraljevo ministerstvo kmetijstvo dovolilo vsakoletno štipendijo po 180 gold. To stipendijo morejo dobiti revni in take podpore vredni sinovi kmetov in vrtnarjev, pred vsem štajerskih, dežel. za temi pa tudi taki mládenči druzih avstrijskih Zastran kro m pirja se pa še ne dá kaj gotovega krstnim Prošnjiki za tako Štipendijo morajo dokazati: 3 povedati. Slisati e mnogo in hudih pritožeb iz Oger- skega Ceskega in Gališkega, da krompir gnjije; tudi listom, da so najmanj 16 let stari, 2) s zdrav- s šolskim 7 na Kranjskem se slisijo neugodna poročila. Ako bi nam pridelki pri koruzi in krompirji bili neugodni, bila bi to za prebilvalstvo velika nezgoda. Tako je poročal gosp. Leinkauf ter kupčevalcem in oktobra t. niškim spričalom, da so zdravi in močni spričalom, da so ljudsko šolo z dobrim vspehom dovr- , da imajo nekoliko prak-tične vednosti v kmetijstvu ali vrtnarstvu. Prošnje za štipendijo v tej šoli, katera se začne 1. 7 šili, in 4) z učnim spričalom prodajalcem veliko kořistil, ker jim je reč tako dobro razjasnil. Dunajské novine so še poročale, da se je na 850 vaganov ječmena, se naredijo na cesarsko kraljevo minister- enem merodajnem sejmu prodalo vaganov pšenice sladja ovsa > ^, 193 vaganov rži, in naposled ko-ogeršice, vsega skup 220.000 meter- 460 ruže skih centov. Ako se cena biagá letošnjega sejma pri-meri ceni lanskega, tako razvidimo, da je dražeja po- stvo kmetijstva, pa zadnji čas do 20. dne t. m. izročijo lastniku te naprave gosp. grofu Henriku Attemsu Lechwaldu pri Gradca, kateri vsacemu, kdor želi, več pové o tej Šoli. v še C. kr. ministerstvo za kmetijstvo 24. avgusta 1879. i stala pšenica poprek za 2Y ječmen, čeravno slab, za l1/ gid. y 2 1% r ž za gold. 2 7 2 gld. 7 ) k o r u z a za 2 gold., ogrščica pa za 13/4—2 gold, cenejša se je na sejmu največ žita prodalo v tuje dežele pa večidel za domače potrebe. 7 Lani letos Politične »tvari. Nove obljube stare laži ustavovercev. frazah in obljubah so avstrijski ustavoverci rea 7) * Dezelna kmetijska sola v Gorici je — po poročilu nedosegljivi ! Pri vsaki priliki, kedar jim za kožo gré, Soče" 5. dne t» m. zopet sklenila eno dobo svojega do posebno pa pred volitvami, so polni sladké ljubezni za 294 vse narode avstrijske; polni lepih besed za njih blago-stan obetajo jim zlate goré in pripovedujejo, kaj hočejo storiti in kako skrbeti, da revuo ljudstvo, kmetijsko in obrtnijsko, resi se velikih nadlog Varšavska siovanska biblijoteka. Vredništvo ..Novic* i joteke In J« j/icjaiv uu lasti Czarnovskega iz Varšavě dop prejeio od lastnika te bibli- s pros nj Oj danes ) kakor so vedno bili, ravno tako so se dan- naj bi to napravo priobóiii tudi v našem listu, zato, ker Sedaj i ko je v Avstriji prodrlo prepnćanje t da utegne zgled biti enaki napravi tudi v slovenskih de je ta stranka nezmožna resnega patriotičnega delovanja, so ti govorúoi jo ukrenili zopet na staro pot gojusnih želab fraz in jalovih Parteitagu", bijub Zbraii so se unídan v L land' ali i kakor „Reform" dobro pi ; , v na knjig Varšavi je za Poljsko gosp. Czarnovski osnoval knjige izposoj j a n s k proti z J b Kladratatsch" in objavili so ti junaci, katere „V navadnemu plačilu > katera osebe i po pravici imenuje „ die usgeûienten Invaliden pravi podučuje katere po dezeii hočejo osnovati take bralnice, o tej na- lim knjige oskrbuje in tudi sprejema zki ceni, 3) des volkswmhschaftlichen Auťschwuuges und aes Krachs, naroćila na tisek m vezanje knjig po zeló des Chabrus und steigenden Deficits *, med druzimi vot- sprejema v komisijo aa prodaj razen svojih etnografie i: — k « i-M /k r» % 4* 11 /i v a nk t a rl li _____ í* i f ck Lk fii£Xi n . i q inAiJita ! Tlili v. h i r Ir fiirli Hrntru Ki h 111 r\rt>^n H n n rlaL --Î______ limi frazami tudi še to, da h o Ó e j k r b e t cujte za pa k in ga gospod k m e t i j s t ia za blag smejajte d rža 1 b r t n i j birk tudi druga biblijografična delà taine stvari in starine obrača v podp > okopise, ume dežele to je jako lepo rečeno; škoda > da laž y čisti dohodek te knjigarne se napravijanja brainic po tacih krajih y Podoba germamzacij y da jbolj pritiska kateri nihce ne verjame t kogar spomia preteklih let áe varšavska središče ali ni popolnem zapustil, če ne sedí v usUvoverakein ta- boru, kakor „UOUO li. HCOOO in „W^^ug " , tera vaa zveiičana linškega „Parteitaga" v enem zad yy Pres in d Dtíutsch Z tg brainicam, Ratere se napravlj navedena siovanska biblijoteka pomoč malim matica, katera ka njih jih iistov pod naslovom ) Wegw fur ajo po deželi. Kaj ko bi se tudi v Ljubljani po tem zgledu osnovala enaka knjigama slovenska, ki bi pomagala križem po deželi napravljati bralnice, iz katerih bi se koristne den Qewerbestand pise ) da se sklepi linskega shoda knjige različnega obsežka za majben denar na pósodo yy pom odmevajo po svetu", kajti uže 4. dne t. m dobivale? zbor dunajsk brtnij sk druge (W Gewerbegenossenschaft) svoj giaa povzdiguu na linških u a t a v o v e r c e v . arićakovaie od mil 1 poprejsnjih letib smo veliko čuli o tacih bralni t 1 111 a tt. 1 U UBtaVUVOiUtOV, Mi iv^cakovaj « uu ujm * pil" * U»»«», w >WUUMX JVJ i««n/tíwa uitu kJl aiUlUU hodniem državnem zboru rešitve svojih rev in nadlog, pa med našimi čitalnicami, katere poleg branj v pri na Slovenskem več ne siiši, a vend y zadnj pa se o njih skor nič če ustavovernih poslancev ne bode tem blagem pri tudi petje in drugo razveseljevanje razloćek med bralnico samo in a gojijo zadevanji ,,motila državopravna in klerikalna opozic;j u Nasproti takim čenčam moramo res obeudovati ne- sramuo predrznost junakov ustavoverskib ) in Glasbene novice. * Jadranski glasovi, zbirka možkih zborov in Četve- obrtnijske zádruge, katera rešitve pričakuje od kuke, rospevov Antona Heidriha. Uredil in izdal V. Ko3ovei. . J, •• *------:----—-------be storila n ^^„„„ da š brtni k m e b u j e j ZJ . Je> dunajské katera je celi čas svojega vladanja ravno krasnih teh Hajdrihovih „glasovih nas prosi to, kar je čenčala v Lmcu. Skoraj 18 let je ravno ta izdatelj gosp. Kosovel objaviti sledeče: „Jadranski gla 1 1*1 I • 1 _ 1 ___ ___ _ a^ ^ é. ____ _________ 1 Á — ____ I i Û /\ n» 1 t i D rk M É k ft n a It n ti Hnfyr\/\r«tÍfni/\ in X ^ « U ^ ^ IZ ^ M klika, katera aeuaj pet ovaiu pcocui ue* vlade stala, a kaj je danes konec vsega ttga? Doig daj pet staro pesem pojé na krmilu sovi" se ravnokar razposiijajo naročnikom. Ker more- íe siaia, a Kaj je uauca vocg«* teg»{ Lfjiguvo biti nekateri gospodje naročniki, osobito dijaki, Ui9V oc dolgove je dělala; v 11 letih se je za Ó50 milijonov dobili ovega zvezka „Jadranskih glasov" in katerim se niso se na zadolžila, breme obresti in davkov neprenesljivo kvišku tudi ne vé kamo poslati ga, naj blagovolijo meni nazna pognala; ona je državni primanjkljej vstvania, katerega niti svoj naslov, pod katerim to delo želijo sprejeti. se se dolg dolgo ne bodemo ) ona držav stroške neizmerno poviksaia in s svojim napčnim ravnanjem državni kredit na vzunaj podkopala; ona z brezvestnimi orgijami ljudski biagostan uničila in žile vapešnemu gospodarstvu podvezal Kdo neki kupčijske pogodbe sklenil, katere so naáo obrtnij tište vni- ćile y kdo subvencij leznicam kot dar ustavo in državno blagajnicu Popotíie crtice. Spisuje političen sitnež (Dalje.) Kdo je Martin Trlep? Ali ni to tisti mož verske pokornosti dovolj dovskim špekulacijam odprl? Kdo je državni proračun tako strašansso preobložii. da so danes stros&i samó ki Vesteneck dělil podporo stradajočim > lo&u otiaoauoivu UICUUÍU&K , vis» w polovice cesarstva viši, kakor so bili pred 12 ieti je takrat, ko je v tem kraji, vstavljal se temu, da bi nek Dežman a volil, ne dobil nič? mož y ki ni Da, prav tisti mož je, C" v 3 tam pod Sumberkom biva na svoji poblevni kmetiji > monarhije? katera se pa po vsem, kar je na nji in okolí nje lepo Ne y ti junaci > kateri ved žavo do propada priti ) edujejo in so dr- razločuje od kmetij zanikernih sosedov. Brž ko stopiá na njegovo posestvo, zagledaš otrebljena in lepo gie- pač niso možje nasega zau- panja m na vsa usta jim moramo reci, znavamo niti dobre volje niti zmožnosti obljube izpolnili da lim ne ; da bi prisvoje stana drevesa, hisica je čedna, vodnjak zidan in daje boijéo vodo, sploh se pozná, da kar korisrnega zve, tudi ravná. moz oere in ae po tem /^t • • • w » obrtniki protestujejo tedaj zoper obj usta- voverne „Deutsche Zeitg.", katera z obrtuijsko zádrugo vred hvalo poje linškemu „Parteitagu" in od poslancev te vrste pomoči pričakuje s predrzmm dostavkom: ..če svojo prijazno zeno nas vijudno sprejme ter pogosti z domačim vinom, ki pač ni prve vrste, a vendar pitno in zdravo. Pogo- varjaii smo se o marsičem, in mož je kazal veliko za nimanje za politiko in umevnost za národno reč. Kot jih državnopra in klerikalna opozicij Mi prav samo od poslancev nase ula' jih bode novo ministerstvo energično podpiralo ne bode rno- podžupan dobrniske županije je vselej tudi volilni mož dá strahovati nikomur. Clovek je res vesel, ke če in se ne kujemo boljsib časov y nic ! , priča-od ustavovercev pa nič, prav kedar naleti na takega slovenskega korenjaka, in teh je zdaj čedalje več. pozno zvečer smo se v prijetnem hladu na- po I Se potili proti domu in v sredi pota bili napadeni «95 tolovajih, mislite? ne > postave, ki trdi, da nas ne pusti naprej pot nam zastavi mož čvrste prijatelj iz Sel ) predno ne ki sta mi binkoštne praznike tako apraznimo ćutarice, kakoršnih je već ćez ramo nesel io peij prijetne naredila, dobrniski gospod župnik sede meni se proti Trebnjem Solnce uže bilo domu. Ni bilo drugače, morali smo in pri tem si po- nagniio se, toraj ni bilo veiike vročine veo. Cesta ta magali s petjem, ki se je morda v ponoćni tihoti po áe dokaj čedna, čeravno ne gre po pianem vasi w J/V.JV«. J -- --- J"------ r--------7 . t Jv V/W««« j uv/ UW ^IdUOUI J *o v aoi logih daleč razlegalo, a lepo nikakor ni moglo biti, ker in bise ob nji so bolj revne. Vinogradov je videti na sem se jaz s svojim čukovim glasom vmes vtikai. Drugi dan se vsi trije naravnost čez sumo napotimo več stranéb, ker tukaj se uže prićenj ž proti D o b r n i č u. Pot k w---w—r-—- ^cičeravno to vino po svetu nima še veliko veljav«ý kolikor je je v selski fari, a zdravo je in mnogo boljše kakor marsikaj, kar se (Dal. prih.) je uže še nekoliko cloveška — po zasiugi gospoda žup- drugje za vino toči nika, naprej se pa izteče v steže, in kdor ni vajen je, gosčavj, iz katere pride v Ďobrniče, ampak se zgubi v se ne vidi druzega, ko šumberška razvalina s prijazno <5erkvieo pod njo. Spustimo se toraj na vzdol, a predno se pridemo do gosčave , me poeuka gospod župnik za * roko in molčé pokaže na bližojo njivo. Radoveden grem z očmi za njegovo roko, in kaj zagledam? Kmetiča, pri miru stojećega, zavihteno motiko pri krtim. Molčé postojimo vsi bile Mnogovrstne novice. deželni gluhonemici gorisko-isterski v Gorici so m. konecletne preskušnje, katerih so se dne t vdeležiii zastopniki deželnega odbora goriškega, ister kakor bi bil iz lesa, in držećega kvis&u se skeg in tržaškega in nekoliko druge gospode iz- idom so bili vsi jako zadovolj minuto časa in — lop! motika tresoi in vrže ven krta času tako lep Zavod je v zadnjem do smrti zadetega. „No, pravo neumnost ste naredili y oziru ž njim ponašati. Veselj predoval, da se sme dežela v vsakem bi se zjokai jnki oče!ť se oglasi gospod župnik, mož se obrne, zagleda nas, in ko vidi, da se vsi trije njegovemu „juaaškeinu" ustanovnik, nepozabljeni Val. Stanič, ako bi mogel videti, kaj je vzrastlo in se razvilo iz plemenitega zrnca, 4inu smejemo, premakne klonuk na glavi in ne&aj mr-mraje se zgubi s svojo motiko za mejo naprej in gospod župnik pripoveduje : katero je jala njego skrbna i človekoijuboa roka Mi pa gremo )) Kar si tunaj videl , vidim jaz vsak dan. Naj ljudem pripovedujem kolikor hočem o tem, kako škodo ûelajo sebi s prega- Naši dopisi. Rusije 22. avg (Konec.) Po povodu novega njanjem krta, vse zastonj. Tudi izgledi nič ne poma- avstnjskega ministerstva so prinesle Moskovske ,,Vedo gajo. Jio sem namreč jaz sem pnšei, je bilo po mojih njivicah in pićlem vrtu vse polno krtin, a jaz sem jih dajal vse lepo razgrebsti, krtov pa nisem nić preganjal mosti'1, gl članek, iz katereg orga janofilov, jako zanimiv vvodni uajai »od ic^u laagicuoti), »A iu » uiuvu* f "j uumaaa otiauao , ai Zdaj že par let ni nobene krtine več, 'tem bolj pa mnogo zgubila, se je poslednj _ k • • » ) à ê •• « « . a ^ Avstro-nemška stranka naj priobàcimo ki čitateljem to pri posleđnjih volitvah leta ozname z raste trava in setev, ljudje pa pravijo ) aa krt ne rostno opozicijo proti politiki grofa Andrassya na vzhodu mara za farovške njive in travnike. Se ve, da ne mara, al ona ni obsojaia Andrassy ker ni več bramorjev, glist, črvov in druzega mrčesa v Zemlji, aci iv i L jc - uvaia luu - i ^vuuuuhi. v u* wu«>>j uu'ui uiv pa imajo zmiraj cele groblje krtin in šepotem jezé nad grofa Andrassy ker krt je hvala mu vse pokončal. Oni lišča, s katerega se politike s tistega sta njegova politika ni mogla prikupiti sirijskim Slovanom. Dunajski organi so se togot na krtom, če si kose ob krtinah krhajo!" Meni y a ne olj tega » ker se gospod župnik res smili!, ki si toliko pnzadeva za fa- gjarskim tendencijam, bil vedno t zvest ma Sio po ranov blagor > pa povsod naletava na trdovratnost in ampak ravno vrag hrepenenju južoih vobojenji izpod muzulmanskega jarma, be > m s žanje nevoljo in nenvaležnost. Ta dan ae mu je mogrede omenjeno Zvedel je namreč, da so prejšnji me pripetila še druga neprijetnost. dan na „žegnanji" v skrbi za celoto turske ďrža proti Rusiji ves čas naše v je zdelo, da Sè daleč za jake boj pustilo celó Angl on premalo svojim sovraštvooi dunajsko časopisje Take tendencije Šentiorenci na Temenici fantje v pretepu ubili enega se ve da avstrijskim Slovanom ne morejo biti prijetne njegovih faranov, ki pa je bil zuau rogovilež. — Prekri- Prav zato avstrijski Slovani nimajo povoda protiviti se cez razsirjanju žavsi brez števi a potov ia stezá prišli amo še dve uri iz goščave, in zagledali Dobr nič. Par korakov tako razširjanj trijske teorije v B • » še in na véliki cesti amo to je njega do Žužemberka. Ra v i na cesti iz Treb- menta v Avstrij jim Al beta pomnoženje res tudi, da znamenje no pridrdrá pošta memo y štvo edino, kar more opravičiti take Hercegovini, ker slovanskega ele-to nemško sovra- slovanske y na konja je ura enajst. Moj prijatelj me opozori y zakaj vsem y nično, će se enkrat I da postilijona in voz, in res, vse troje je harmo- Andrassya ni druzeg e znano, da politični program grofa > nić kot izvršitev ideje k kje » V ' U X. ^ v J ----— —--Q -------------" - J -- - ~ - prevrne, bo vse trojice konec. Bismarka, a tudi tej ideji avstrijski Slovani ne mo Naša pot je v farovž, kamor smo se bili uže prej- rejo posebno zaupati. Lah&o bi se pa mislilo soji dan napovedali po občinskem potu, kateri je bil naznanil po masi 9 na Selih med drugimi mikavnostmi — — — « liHflOn ■ HHTTÍÍII IM « • u s va ji avstro-nemški centralisti in 80 81 C,J proti grofu Andrassy se obj jihova opozi s tem f aa oni tudi dan volitev volilnih mož za državni zbor. Gospod štejejo Andrassy za župnik, eden najgorkejih narodnjakov, nas jako prijazno Bismark sprejme in povabi na obed, pri katerem smo bili dobre ni usvoj politike premalo bogljivega pomočnika resnici si pa nemska stranka volje in izpustiii napitnice dr. J. Bleiweisu te i dej o pokliču Avstrije, katero jej ponu našemu j uhj/i uuiuv vi l . U . XJ 1*3* Y t cl □ u j unoti 11j ia j cj Kl očetu, bodocemu poslanců grofu Barbo-tu, národni ved jajo iz Berolina. Nemškim patrijotom na Dunaji se še V#V/-W V m, WVUUUOUIU pUOiQUVJU giUiU U i& L' U U " l U j LI a I U U U 1 V CUUU sanja, M« »v ou ixiv^vviw duhovščini itd. Pozneje smo šli še k županu gosp. v Nemčiji, zato jim je zopern Bismark o • _ ^ • ni • w i w • . . * % • i ř • v ♦ • . • i a.7 • i* ______ _ • ? da bo še mogoče Avstriji vrniti si preves ki Avstrij Sinci. To vam je mož z dušo in telom narodnjak in iz Nemčije potisnil. Ni tedaj prav nič čudnega, da av-poštenjak skozi in skozi; mene je posebno veselilo iz- strijski Slovani ne marajo za zvezo z nemš&o stranko vedeti tù, da v tem kraji, pa tudi v bližnjih, nemčurski o kateri so prepričani, da ona kandidat ne dobi nobenega glasú. Veseli smo bili, sošlo se nas je še več, rad bi bil snudii se v tej prijazni vasi, ki je jako Iepa in kaže boli )7 mska 9 to y slovanstvu bolj sovražna, kakor sedanja Nemčij" u Slovanofilska stranka v Rusij misli, da kakor Čehi ne pridne prebivalce, al mudilo se mi je naprej elij p o r u s i t m Toraj venci ne želijo pohrvatit popoljačiti se, tako tudi Slo se li?) y Hrvatj ne gospod župnik dá napreči, poslovim se od svojih dveh želé poslovenit se, tako tudi noben avatro slovanski 296 narod ne želi (noben?), da bi se srbska Bosna in Her- mesta „ponosne Bosne", doživele cegovina pohrvatila, ampak oni vsi želé (vsi?), da bi zorov, o kojih ove ulice pripovedovati morej jkrvnijih pri 19 d srbski narod v Bo3ni in Hercegovini postai ravnopravni avgusta pretekieg leta člen njihove države z enakimi pravicami z drugimi na i rodi in sicer oni to želé samo zato (samo zato?) ) ker sedli koja , razplamtiia je porodila g Od tadaj postal so nasi vojaci mesto po fanatično divja borba po ulicab k 1 ave prizi udomačil se je menijo, da bodo tako lehče sami za-se dosegli v Avstriji enake političnonarodne pravice, kakoršne vživajo Nemci mir i pokoj, red z delom i blagostanjem, rw in Magjari. Noben drug povod okupacije teh provincij teku jednega jedincatega leta silno razvilo i obetal v Sara se » v ni opravičen iz slovanskega stališča, in Rusija nikakega bode Šaraj drugega povoda nikoli ne bo odobrila. V potrditev takih jedn od misli priobčujejo „Moskovske Vědomosti" dopise iz Av- govskega prometa pod krilom jbogatejsih mest „dvoglavoeg orla ? u l dišče orijentalneg da postalo tr- s tri je listy ? a kakor tudi v převodu vvodne članke čeških ft Nar. A J°J ! Naj lepši v jvečem cvetju nahajajoči se Tretja stranka, evropejci-liberalci, so skoraj v vseh del mesta postai je žrtva buktečega plamena. Latinski de! glavnih točkah antipodi slovanofilom. Klasične omike pravo ognj oni nič ne cenijo, ampak želé edino realnih sol; oni se katoliška cerke polnjen večinoma s katoliškimi prebivalci bil °gnJ i plamena > i d v S v koj se z avdušenim klici neprenehoma potegujejo za vnanja državna posojila ter želé, da bi se papirnati denar popolno odpravil ; sedanja ljudska himna, postala je s stan 25. avgusta lanskeg pr i leta i jak* scem katoliskih du- pot peva forma vlade jim je trn v pêti, oni želé „konstitucije" hovnik Franciš in po kakoršnem koli šablonu, da je le „konstitucija"; po konstituciji" so posebno zakričali o priložnosti posled- bode JJI\UU0VIIUV,1J1 UV J/VUV V/AJV/ MMW4AVM«« V njega rogoviljenja nihilistov, češ, da „konstitucija ) in katoiiško solo predmet groznega požara«, ondašnji dušni paatirji, ostali so brez strehe a Kolikor je mogoČe, trudijo se vlada in privatniki Rusijo řešila od teh „izvržkov". O Slovanih oni do po- da bi s svojo dobrohotnostjo i darežijivo3tjo zmanjšali obČno siromaštvo. Najsilnisa je potreba, da se naša cerkev i naša > da slednje vojske niso hoteli nič vedeti; govorili so Rusija od Slovanov ni nič přejela, tedaj jim tuđicu nič dolžna; kakor se je Rusija sama osvobodila tujega šola ćopet sozida , v to pa je treba izvanredno hitre jarma ter si sama preskrbela zapadno omiko, tako da pomoči naj tudi drugi Slovani sami skrbé za svoje osvobojenje veliko zahv alo bode podpisani v to svrbo preje-in za omiko. Ta politika liberalcev je bila pred vojsko mal milodare, koje hoče takoj jasno oglasiti i na do~ tako nadležna, da je bil njibov glavni organ „Golos" tično mesto izročiti. cele tri mesece v začetku vojske prepovedan. Al kakor bolj vroča je postajala vojska, toliko bolj so se vnemali Dr. Ljudevit Thomann pl. Montalmar ) odbornik 3. oddelka deželne vlade pri povrjeništvu za naši evropejci za osvobojenje „bratov Slovanov" zdaj gredó oni v tem vprašanji celó daljše, kakor slo w . , , vanofili. Oni posebno obsojujejo avstrijsko administra- rajšnje kmetijske tombole popolnem ugoden ; veselica v cijo v Bosni rekoč, da „raja" je v hujšem stanu, kakor čitalnici sijajna. Pismeno drugi pot več. Vipave podporo pogorelcem v Sarajevu. sept. (Telegram „Novicam.") Izid vče- e bila pod tursko vlado, nekateri frančiškani in hrvat ski uradniki da terorizirajo srbski narod, preganjajo srbské učitelje, prepovedujejo v glediščih predstavljati srbské igre, na priliko, dramo „Bitva na kosovem polji" • j„ I----: „„ .kJ.sJ: ________---; Ccrknice sept. podeljek je videl naš trg lepo število odličnejih domaćih in drugih domoljubovic domorodkinj; povod temu je bila mlada naša čitai- nica ki se in da turski i 11 Učt IU1D&1 „begi AU ngl OKJ UUUl luckl I V OC OVUjC ^/lOJOUJO tiranske pravice nad „srbsko rajo". Položaj v Bosni ia in agi" so obdržali vse svoje prejsnje J0 Hercegovini v obče da ni nič boljši, kakor je bil prej, Gr bič ampak da je celó hujše, tako, da mohamedani in pra- ta daa odprla s slovesno „besedo". Da-si so prostori ze'o obširni, so bili zvečer vendar vsi natlačeno polni. ,,Besedo" je pričel predsednik gosp. Temu so sledili moški )) s primeraim ogovorom. da voslavni pošiljajo prošnje turškemu sultanu rešil avstrijske okupacije, ker Avstrija ne izpolnuje na- • • * J1Q pri a terih so se s svo katero si je na berolinskem kongresu sama dala. Gr bič. loge, avstrijsko okupacijo in administracijo v Bosni in Hercegovini ni v Rusiji sploh nobena stranka popolnem zadovoljna. Ce ne bodo imeli avstrijski Slovani v novem dunajském državnem zboru dovolj moči, da bi primorali vlado, pravično resiti v zajetih provincija in ženski zbori in samospevi , jimi iepimi glasovi in pevsko izurjenostjo posebno odlikovali gospé Grbičeva ia Lavričevain goapod Fosamesne točke omenjati bilo bi za ,,Nov. te preobširno , le toliko bodi rečeno, da se poleg slavno-znanega gosp. Grbica vzlasti s svojim ženskim zbo- agrarno vprašanje, dati polno pravico tudi srbski narodnosti, kakoršna jej gre, ustanoviti polni red in narodno deželsko administracijo ter potem iz zajetih provincij umakniti se, kakor se je Rusija umaknila iz Rumelije in rom smemo ponašati. Gospod Re3man je deklamoval z živim navdušenjem Biirgerjevo ,,Leonoro"; tudi igra »i be- Ena sedi yy se a mora omožiti;< je gladko tekla. Konec j Bolgarije po uslonju berolinskega traktata, ali pa vsaj dasiravno proti temu traktatu, s formalnim dovoljenjem velikih držav Bosno in Hercegovino obdržati kot ravno- pravni kronovini eè starimi kronovioami, tedaj bo v Ru- kakor je podoba, nastal velik šum zavoljo avstrij- - . ... skega greha proti berolinskemu traktatu, zakaj Rusija je celó pred srokom ta traktat pošteno in popolno iz- * polnila, kolikor on njo zadeva. ' Sarajeva 30. avg. {Živa 'prošnja minulo leto in dan, da so ulice Sarajeva, glavnega Komaj je je bil ples in prosto razve3eljevanje, ki je traj ala do požne noci. Naj pristavim še, da med g03ti je bilo 12 „Sokolov" v 8 voj i obleki, dalje nekaj druzih gospo-dov iz Ljubljane, pa tudi iz Bistrice, Postojne, Rake ka, Logatca itd. Vsem se je videlo, da so bili zadovoljni z lepo veselico. Št. Gregorja na Dolenjskem. — 27. dne u. m. je bil za našo občino za župana izvoljen Anton Ivanec, posestnik v Dvorski va3Í, za odbornike pa so bili izbrani Jožef L e v e Č, posestnik iz Dvorske v gorenjih Podpoljan. posestnik iz Crnic, Jožef Žuže k^ vasiinJernej Tomšič, posestnik * S polnitn zaupanjem, da bodo radi pomagali našim nesre čním Jaz sem pričujoči klic na pomoč katoliški cerkvi bratom v Bosni, kolikor morejo, se obraćam do njih z dostav- in šoli přejel od prečastitega gosp. dr. L. Thomann a iz kom ) da naj posljejo darove meni ali pa kar naravnost w jSarajeva s prošnjo, naj bi ga razglasil milosrcnim Slovencem. Sarajevo pod naznanjeno adreso. Dr. Jan. Bleiweis. 291 Iz Ljubljane. — Vsak čas se pričakuje cesarski patent, ki bode skiical državni zbor na Dunaj, ki se ima pričeti zadnje dni t. m. — Grof Hohenwart je vsled tega tudi našim narodnim posiaocem poslai vabilo v pogovor en dan pred začetkom zborovim, da se ustanovi klub poslancev našega programa. — Res treba je uže , da se prične državni zbor , da bode konec časni-karskega besedovanja in da izvemo, kaj hoče minister Taaffe in pri čem smo. — Dvorni svétnik in goriški državni poslaoec g. Winkler nam je včeraj objavil to-le: „Kar pišejo „Novice" v zadnjem listu, da sem namreč tudi jaz pisal, da pristopim resoluciji, sklenjeni na „partheitagu" v Lineu, ni res." — Radi popravimo to pomoto, katere je kriv dunajski tednik ,,Polit. Fragm.", ki je po imenu objavil imena 74 osobno pričujočih ustavovernih poslancev, pa 49 druzih ne osobno pričujočih, ki pa so se pismeno zavezali, da pristopijo k resoluciji, med ka-terimi smo našli imena: de Pretis, Winkler, Coron i ni itd. Veseli nas ta popravek tako, kakor nas je veselilo, da imena barona Žvegelja nismo našli ne med prvimi 74 in ne med drugimi 49. — ( V seji 31. avgusta je glavni odbor družbe kmetijske) obravnaval sledeče stvari: Na prijazni dopis no-vega ministra za kmetijstvo Nj. ekscelence grofa Fal-kenhayna, v katerem družbi kmetijski naznanja svoj nastop in jej zagotovlja krepko podporo, skleail je odbor spodooea zahvalen odgovor, povdarjaje, da kmetijstvo v obce potřebuje zdatné pomočí in še posebno pa uboga dežela kranjska. — Mnogohvaijene svetle pšenice, ki jo mokriški grof Gust. Auersperg uže mnogo let prideluje , je sklenil odbor , za-se naročiti 1 hektoliter, pa prositi tudi vredništvo „Novic", da razglasi hvalo te pšenice v prihodnjem listu. *) — Bere se zapisnik ob-ćnega zbora podružnice kmetijske v Metliki 27. avgusta. Zapisnik naznanja, da so bili g. Anton Homač zopet za prvosednika, gospodje: dekan Aleš, Aoton Paulin, Edv. Kuralt, Anton Navratil in Fr. Gusti n pa za odbornike izvoljeni. Centralni odbor radostno pozdravlja na novo ustanovljeni odbor podružnice met-liške, ki zmerom stoji v prvi vrsti tistih podružnic, katere marljivo opravljajo svoj mandat. Dalje prosi g. predsednik, naj bi se odboru naznanili trgovci, pri katerih bi se dobilo dobro in predenice čisto deteljno seme, kajti pogostoma se slišijo pritožbe, kako silno tu-kajšnja deteljša nadleguje predenica (Kleeseide). Podružnici se odgovori, da se jej moreta priporočati tukajšnja trgovca gospoda Peter Lasnik in Jan. Lukman, pa tudi semenišce (Samenversuchs-Station) grofa Attemsa v St. Petru poleg Gradca, katero se posebno bavi s pri-delovanjem čistih semen. Temu pa je dodal odbornik gosp. Vi čel opomin, naj gospodarji skrbno pazijo, da se živini ne pokládá z predenico pomešana detelja, ker, če živina deteljo z zrnjem predenice dobiva, to zrnje pride neprebavljeno s živinskim blatom v gn°j) z &Q°jem Pa zop®t na deteljse, in tako ni konca ne kraja tega škodljivega plevela ; — kako pa ravnati z de tel jši, oskrunjenimi s predenico, to naj gospodarji beró v 23. listu letošnjih „Novic". O prošnji, naj bi družba kmetijska potegnila se za dober kup živin-sko sol, je bilo rečeno, da vse uže večkrat ponovljene prošnje so bile le klic upijocega v puščavi, da pa vendar o dobri priliki bode odbor ponovil to prošnjo. Za nove ude nasvetovani gospodje se sprejmó. — Radostno se na znanje vzame, da gospoda odbornika Luka Robič tin Jan. Mur nik prevzamete spisovanje poljske Statist i ke za Kranjsko. — Ker gosp. Jos. Seunig v *) Kmetovalci nahajajo priporočilo na 292. strani današ-jaj ega lista. Vred. komisiji pri delitvi konjskih premij 6. dne oktobra v Postoj ni deluje, je v komisijo za delitev govejih premij isti dan v Postojni bil izvoljen gosp. P. Lasnikr — Porocila predsednika kranjske podružnice gosp. M. Pirea o iznajdbi Lako to vi pri ročnih mlatilnicah je bilo gosp. odborniku Viče lnu v poročanje izročeno. — Gosp. Vi čelnu odbor soglasno izrekuje zahvalo za pregled gosp. P. Kozlerjevega rokopisa ,,o umni napravi vodnjakov", po katerem dobijo občine in posa-mezni gospodarji temeljit poduk, kako napravijati vod-njake, da zadostujejo velikim potrebšinam takih krajev, ki nimajo niti za ljudi niti za živioo zdrave pitne vode. — Gosp. Edv. Globočnik, okraj ni zdravnik v Cerk- ljah poleg Kranja, je bil za uda sprejet. — (Pogorelcem na Igu) je pres vitli cesar 600 gold» darovati blagovolil. — Tudi pogorelci na Vrhni ki so dobili od pre3V. ceearja 600 gold. — (Hranilnica ljubljanska) je v zadnjem obČnem zboru sklenila , da bode na hipoteke posojila dajala z h1/^ odstotkov od novega leta naprej. Dozdaj je za taka posojila zahtevala za 100 gold, po 6 gold. — Vodstvo banke „Slavije" je ravnokar na svitlo dalo obširno računsko poročilo o delovanji te zavaroval-nice. Iz sumarnega pregleda je razvidno, da je banka „Slavija" v dobi od 15. junija 1869. do 31. decembra 1878. leta izplacala za povracila škod požarov, toče in zavarovanja življenja 3 milijooe in 972.316 gold. 22 kr. Lep znesek ! — (C. k. deželni Šolski svet) je v seji 28. dne u. m. na predlog nekega okrajnega šolskega sveta sklenil, „aus Dienstesrucksichten" dva učitelja prestaviti na druga mesta. Škoda, da nam „Laibacherica" skrivnosti teh „Dienstesrucksichten" ne pové. — Po poročilu „Danice" je prečastiti gosp. Jurij Križaj, dekan v Kamniku, postal č a s t n i kamernik Nj. svetosti Leona XIII. s pravico vijolačaste obleke. Slava za cerkev in narod zasluženemu gospodu ! — Profesor na gimnaziji kraojaki gosp. T. Župan je bil v Rimu in 7. dne u. m. tudi se poklonil sv. Očetu Leonu XIII. Ves navduěen po resnobni milini je gosp. profesor, kakor njegovo pismo v „Danici" ob-javlja, zapustil vatikan. — V Alojz je višče je na novo sprejetih 10 gim-nazijalcev iz 3., 4. in 5. šoíe. — Da se tukajšnjim dijakom olajša na kosilo hoditi v „ljudsko kuhinjo", se jim odloči posebna soba. — (Dva cesar ska kanonikata) v Ljubljani sta raz-pisana. Cesarske kanonike imenuje cesar sam. — Zadnji lîst „Zvona" je prinesel jako nam milo podobico z naslovom „Obljubljeno dete". To podobo razlaga tako-le: „Znana je navada po Slovenskem, da roditelji bolno dete, da bi ozdravělo, kam na božjo pot „obljubijo". Današnja podoba nam predočuje prizor, ko eta prišla oče in mati z otrokom na božjo pot v kraj, ki je pac malokateremu Slovencu neznan; ravno stopata v čoln, da bi odrinila od brega Tje na otok z valovami obdani, V današnjih dnevih božjo pot Marije ; V dnu zad stoje snežnikov velikani, Polja, ki spřed se sprosti, lepotije Ti kaže Blejski gred na levi strani, Na desni griček se za gričem skrije. Dežela kranjska nima lepš'ga kraja, Ko jez okoljš'no podoba raja ! Lepo je izpeljana ta ideja. — Ribič z Bledá, ki je v torek v Cerknico Šel po rib, da jih denejo v blejsko jezero, je pripovedal, da na praznik malega srnama je gotovo bilo v Bledu, Brezji 298 in drugih gorenjskih Marijinih Božjih potih nad 8000 pobožaega ljudstva. No 7 trdna vérnost slovenskega naroda? liberaici, kako si vam dopada Novičar iz domaćih Dunaja. tujih dežel. Presvitli cesar se je v nedeljo podal v Line h kmetijski veselici, ki jo ondi uže veó let na-pravljajo vsako leto z različnimi razstavami ; cesarja sta spremljala ministerstva predsednik grof Taaffe in pa minister kmetijstva grof Falkenhayn. Slovesno spre-jeman pri vseh prilikah celi dan se je cesar zvečer vrnil zopet na Dunaj nazaj. Koncem tega meseca se odpre državni zbor; to je neki gotovo, Čeravno dan pričetka ni se odločen. Kar 16 let ni 7 bilo, zgodilo se bode ta pot, namreč da zastopniki vseh avstrijskih narodov se zberó v skupno delovanje na ustavni podlagi. Po pravici tedaj piše Osten", da je to velika zmaga ministerstva Taaffeovega 97 7 tt pravlice, ki šijo dandanes nikogar več; pametno ljudstvo ne dá se , da bode grof 7 češ pred ktero mora omolkniti vae obrekovanje nove „Presse in vse tište klike, katere glasilo je ta list. Tište babje so ljudstvo vznemirjale leta 1871., ne stra- [70^. slepariti 8 preneumnimi iznajdbami Taaffe ustavo podoral, grof Falkenhayn vse jude poka-toličil in dr. Pražak vsacega Nemca prestvaril v českega Vaclava. Državni zbor po „Mont.-Rev." dobi sledeče vladne predloge: državni proračun, davkovske prenaredbe, vojno postavo, postavo o oblastnosti državnega zbora o zadevah zasedene Bosne in Hercegovine, postavo o predru-gačenji postave o povérilu notarskih podpisov in postava zoper oderuštvo. Nekateri časniki čenčajo, da tri ne se ministerské službe se bodo oddale tako, da eno dobi poslanec državopravne stranke, drugo poslanec beralne in tretjo poslanec sredjšča. - Minister Taaffe je iz Českega prejel nad 80 telegramov, v katerih mu Slovani in Nemci zaupanje izrekujejo, da bode pomiril Avstrijo. Pri vojaštvu misli novo ministerstvo prihraniti kakih 10 milijonov gold, in davkeplačilcem po laj sati bremena. tem prestriže ministerstvo nakane n V\ rv rv^ fl li aXai A W A flf ftfl X V\ O "P A TT A 1 ^ i liberalcev, ki zdaj mahoma hočejo postati „šparovci", na kar veliko let se mislili niso. ker so z všemi dru- že- ími 7 řečmi čas zgubljali, kakor z brezversko šolo 7 eznicami itd. Knez črnogorski Nikolaj, ki je přišel uni torek na Dunaj, je bil sijajno sprejet. Přišel je na Dunaj zahvalit se cesarju, da s pripomočjo Avstro-oger-ske je po sklepih berolinskega kongresa postal samo-vladar, ne odvisen več od Turčije. Cesar sam ga je zeló odlikoval in obdařil z dvěma izvrstnima angleškima konjema in pa s krasno kočijo. 9 Veselje je brati, kako neusmiljeno se češeta tt nova „Presse , stranke avstrijske, in pa ki je glasilo nemčurske ustavoverne „Pester Lloyd", ki je trobilo oba Časnika pa sta magjarske stranke na Ogerskem glavna stebra : eden gospodujoče nemčurske, drugi go-spodujoče magjarske stranke. „Pest. Lloyd" pravi, da „Presse" zatiruje Cehe , Slovence in druge slovanské narode 7 9 nova „Presse tt pa 9 Slovake, Rumune in Nemce. da „Pest. Lloyd" davi Tako oba časnika pe- Iz Linča idej Iz vec zbornici poslane kraj prošnj gornje-avstrijskih do bi se taki pose s t t J AJivi jj vvjiauvo ? pi uou ju^ ua ui ou tarvi j^j ki podedovanih (poerbanih) gruntov začasno jašč P kateri stanujejo na svojem pose stvu, sami kmetujejoin katerihfposestvo toliko bohodk donaša, da more rodovina Prošnj ta sreena je zdaj velj podprta s temeljitim dok od njega živeti azi 7 kako n e .... dec 1868., katera ves svet v vojaški stan sili brez ozira na vojaška postava od stan kmet ki . ui c iu y , r\i sciulju UUl katerih ljudstvu čedalje nov i učitel Res treba obdeluje, na stan duh bolj manjka, na stan 7 1868. skovano postavo ki so ljudstvu neprenehoma potrebni predrugačiti po pruskem kopitu leta t lz Italij nedavno sp ščujejo zoper Avstrij k. avstrijski polkovnik H ay m e rie přestáno mljopise, o tem, kako Italij celó v sola imaj pol Tirolske, Gorica, Primorsko in Dalmacij italijanskemu kraljestvu pririsana ; dokazal je, kako se Italij oborožuj in povsod je italijanske ministre hudo iznemiril zoper nas. in se dolžni in žalj Ovi de laj spis ne- močjo generalov „studira AJ.M.V4V/ ioutuuiia, iu ou uciťtju UC kralj Humbert pa v Monzi s po jaške reči. No slej dobimo krvavo vojsko z Lahom 7 prej ali lz Rusij se 7 Ruski car se mudi v Var sa vi; sliši hoče mir narediti med Poljaki in Rusi ter usta- so viti preganjanje katoliške cerkve na Poljskem skoro sami katoličani i.»,»« U« JL U 1 ( O V LU , rv< C I OKJ Da se mržnja nastala med Rusi in Nemci, poravna, obiskal je cesar Viljelm sam ruskega cara, ki mu naproti je přišel do meje v Aleksandrovo lz Bosne ske čete prispe v dne t. m. popoldne so avstro-oger tabor Novopazarskegi džaka. Potovanje po strmih gorskih potih bilo j silno težavno. Dohod izvrši! se je povsod mirno ški tur ojak 80 PriJ iz vseh krajev, katere Iz Carigrad pozdravljali naše in se umaknili so naši posedli. se kel, da vlj : Savfet paša je av porta Husni-paši strijskemu poslanik koma ukazala, avstrijsko vojsko pri vmarširanji v No œ po- Tudi vopazarski okraj podpirati polno sporazumelj premljati, da poka Turčije z Avstro-Ogersko družim turškim oblastim v Novo-pazarskem kraj sultan ponovil ukaz, avstrijsko vojsko podpirati, kadar pride Popravek. V članku „čebelorejska skušnja14 v zadnjem listu ,,Novic" je izostalo, da se „zdravilu" dodá tudi nekoliko vinskega žganja ali špirita. Gosp. dopisnik nam pri tem popravku naznanja, da so okoli Mengša srednje čebele nekoliko boljše ko lani. Listnica vredništva. Gosp» B. L. v spodnji Idriji: Prav to, kar ste poslali „Slov. Nar.", ste od besede do besede po- Ce pa je tak dopis v slali tudi »? Novicam" in „Slovencu enem časniku uže natisnen bil, ne gre, da bi ga natisnili drugi; to je navada časništva. Zato brez zamére. še Žitna cena v Ljubljani 30. avgusta 1879. Hektoliter: pšenice domače 8 gold. 83 kr reta pred svetom umazano perilo, kar nam pa je prav 9 gold. 14 kr turšice 5 gold kr banaške soršice 6 gold po godi. 93 kr rži 5 gold. 39 kr ječmena 4 gold. 39 kr dobro plačali. Angleži so na Ogerskem kupili 320 konj in jih prosa 4 gold. 20 kr ajde 5 gold. 4 kr ovsa 2 gold 93 kr Krompir 3 gold. 20 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Alojzi Majer Tisk in založba BlaznikoYi nasledniki v Ljublj