JUTRA PoSthTrti ftiag«na v fibtovmi g MarUtonltl Leto lil. (X.), štev. 106 Maribor, sobota 11. maja 1929 izhaja razun nedelj« in praznikov vsak dan ob 16. uri RaJun pri poitnem ček. xav. v Ljubljani it. 1t.409 Velja meeeino, prejema* v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova ceatait.13 Oglati po tarifu Oglaaa aprajama todl oglaenl oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preiemova Milet It. 4 Cele pokrajine uničene NOV KATASTROFALEN POTRES V PERZIJI. — STRAHOVITA OPUSTOŠENJA. VELIKANSKE ZEMF.LJ SKE RAZPOKE. — TEŽKE ŽRTVE. Senzacijonelen lov po ulicah. mariborskih Realna finančna politika /z Požarevca v Srbiji je prišel zanimiv glas: oblastna samouprava tamkajšnje oblasti je sklenila z neko ameriško finančno skupino dogovor o večjem posojilu, ki ga bo porabila za gradnjo novih železnic. Finančni minister je sklep posojila odobril in oblast bo že v doglednem času pričela z deli, ki jih bo financirala iz tega posojila. Odločitev požarevačke oblastne samouprave je zanimiva in poučna s troje vidikov: dokumentira predvsem, da vodijo oblast gospodarsko trezno misleči možje, ki se zavedajo, da se ne more vsega — tudi ne gradnje vseh železnic naprtiti državnemu budžetu, ampak da morajo samouprave v svojih delokrogih inicijativ-no postopati ter se odločiti za investicije v svrho prometnih, regulacijskih in drugih javnih del. Drugo: požarevačka oblastna samouprava j« prišla do popolnoma Pravilnega sklepa, da ne gre stroškov za takšne zgradbe, ki naj služijo ne le eni, ampak celi vrsti generacij, naprtiti samo eni generaciji, ampak da je edino pravilna razdelitev plačevanja teh stroškov na več generacij. In končno: ako bi vse oblastne samouprave poskušale problem potrebnih investicij rešiti na način, kakor je to storila požarevačka oblast, ni dvoma, da bi bil mahoma rešen tudi problem nezaposlenosti in izseljevanja našega sveta, zakaj tisoči in desettisoči, ki danes zaman iščejo dela in kruha zase in za svoje, bi na ta način prišli doma do zaslužka. Ako vzamemo tu v poštev prilike v mariborski in tudi v ljubljanski oblasti: koliko je že bilo in koliko je Še predvidenih investicij za nešteta cestno-grad-bena, regulacijska in druga javna dela, ki istotako ne bodo v prid samo današnji generaciji, ampak bodo blagoslov tudi še za poznejše rodove! Kako pride baš samo današnja generacija do tega, da se vsi ti stroški krijejo iz visokih oblastnih davščin, ki jih plačuje samo današnja generacija? Res je: poznejši rodovi bodo imeli še zopet nove potrebe in si bodo v njihove svrhe morali nalagati nova davčna bremena. In vendar sc da s primerno razdelitvijo vse to urediti na način, ki bo ugoden za današnjo in tudi za sledeče generacije. Tudi če se najme inozemsko posojilo po vzgledu požarevačke oblasti, ni dvoma, da bi večino te-Ka posojila amortizirala že sedanja generacija in bo bodoči že po kratkem času zopet odprta pot za najetje novega posojila v svrho eventuelno potrebnih novih gradbenih ali drugih investicij. Konkretno: imamo celo vrsto načrtov *a nove ceste, za regulacije Savinje, Mislinje, Sotle, Pesnice itd. Vse to je nujno Potrebno. Vprašanje je, ali niso potrebne nas še celo kakšne nove železniške ^radbe. A kako vemo, da je vse to posebno, je pa vendar nemogoče z davščinami tako obremeniti našo generacijo, jia bi se vse to moglo izpeljati tekom par Praktično pa je nedvomno slabo, plasti pa regulacijska dela, ako se izvr- iej0 Postopno po cela desetletja. Živ LONDON, 11. maja. Po najnovejših poročilih ie zadela predvčerajšnjim Perzijo zopet nova potresna katastrofa, ki ie uničila cele province. Zadnii potres, ki ie približno pred enim tednom opustošil v Perziii več okrajev in zahteval številne človeške žrtve, se niti primerjati ne more z velikansko predvčerajšnjo katastrofo. Kakor se poroča iz Teherana, je provinca Horasan popolnoma uničena. Nad sto človeških naselbin je biio dobesedno zravnanih z zemljo. Skozi velikanske zemeljske razpoke so začele presihavati reke. V veliki solni puščavi Kefir je izginilo več kvadratnih kilometrov veliko jezero. Med Huseinom in Turutom je nastala vsied potresa 17 km dolga in 8 m široka, silno globoka zemeljska razpoka, h katere prihajajo strupeni plini. Koliko človeških žrtev je zahtevala ta katastrofa, ni mogoče še niti približno ugotoviti. Vse komunikacije so prekinjene in raztrgane. Perzijska vlada je uvedla obsežno pomožno akcijo in je odposlala v potresno ozemlje v svrho opazovanja vojaška letala. Dalje so odšli v prizadete pokrajine tudi močni oddelki vojaštva. V Teheran je prišlo na tisoče beguncev, ki se pomikajo v pokrajine, v katerih mislijo, da bodo varni pred vse uničujočim elementom. Avgllev hlev NOVA METLA POMETA PO MACEDO NINI JI Z VSO ENERGIJO. TISOČ TOŽB PROTI URADNIM FUNKCIJONARJEM. ŽE VEč BEOGRAD, 11. maja. Srbski listi so priobčili te dni vest, da se na okrožnem sodišču v Skoplju na podlagi protikorupcijskega zakona kar kopičijo javne obtožnice proti državnim uradnikom vseh kategorij. Kakor poroča »Politika«, gre za 1792 slučajev, v katerih so policijski, nravni, finančni in poštni uradniki zlorabljali svojo uradno oblast, bodisi iz stran-karsko-političnih, bodisi osebnih motivov. Od 58 političnih okrajev sk’>p-ljanskega sodnega okrožja odpade na vsakega nič manj kot 14 procesov na podlagi protikorupcijskega zakona. Večinoma gre za poneverbe državnega denarja, ponarejanje uradnih listin, izdajanje napačnih dokumentov in za aktivno ter pasivno podkupovanje. Na zatožno klop pridejo državni uradniki od najvišjih do najnižjih kategorij. Vrh tega je bilo uvedeno sodno postopanje tudi proti onim urad nim osebam samoupravnih kor- • cij, ki so se na enak način pregrešili kakor državni uradniki. Tu gre za ste vilne župane, občinske predstojnike, ponekod za občinske odbore v celoti, posebno za blagajnike in tajnike ob čin. Kakor poroča današnja »P iiti-ka« je pričakovati v teh slučajih nad 4000 procesov. Skopljansko sodišče je že zaprosilo še za 10 preiskovalnih sodnikov in potrebno pisarniško osebje, da bi zmoglo to ogromno delo. Čičerin u Berlinu BERLIN, 11. maja. Na povratku v Moskvo je prispel danes semkaj ruski zunanji komisar Čičerin, ki je imel v palači nemškega zunanjega ministrstva daljši razgovor z zunanjim ministrom dr. Stre-semannom. Zanimiua zarota LONDON, 11. maja. »Daily Tele-graph« poroča iz Pekinga, da so prišit tamkaj na sled zaroti, ki si je nadela nalogo, da pomori vse inozemske diplomate na Kitajskem. moderna Turčija ANGORA, 11. maja. Turški notranji minister je izdal na podlagi obstoječih zakonov odlok, ki priznava vsem nad 21 let starim ženskam aktivno in pasivno volilno pravico, tako da sč bodo lahko udeležile že parlamentnr- I nih volitev, ki se bodo vršile začetkom junija. Nemirna mehifca MEXIKO CITY, 11. maja. Uporniki so uvedli novo akcijo proti vladi. Na več krajih je prišlo vnovič do spopadov med vladnimi četami in uporniki, ki so pustili na bojišču 40 mrtvih. Calles je prevzel zopet vrhovno poveljstvo nad vladnimi četami. Razkritje spomenik. Prvega decembra minulega leta je dobil mariborski park ličen spomenik Kra lja -Petra I. Zima, ki je pritisnila kmalu po jubilejnih svečanostih pa je oskrbovalec prisilila, da so spomenik zavarovali proti vremenskim vplivom z leseno steno, ki varuje kip še danes. Smo sredi maja. Park je ozelenem, sprehajališča so oživela, mesto spomenika pa krasijo mestne nasade umazane deske, ki jih še do danes niso odstranili s spomenika. vzgled za to nam je Pesnica, ki je deloma regulirana, ki pa ob priliki velikih nalivov vedno in vedno zopet še dela o-gromne škode baš zato, ker regulacija še ni v celoti izvedena. Naj bi 'torej merodajna gospoda premišljala o problemu, ali ne kaže tudi *,a nas, da mariborska oblasti sklene ugodno inozemsko posojilo, kojega amortizacija bi bila razdeljena vsaj na dvoje generacij, iz kojega pa bi se naj tekom nekaj let izvršile vse potrebne regulacije ■našega vodovja v oblasti, zgradile vse nujno potrebne ceste, in eventualno zgra dile tudi nove potrebne železniške zveze (Savinjska dolina - Vransko - Ljubljana, Savinjska dolina - Oornjigrad - Kamnik, zveza konjiške proge s progo Celje -Slovenjgradec, sotelska železnica Ptuj -Brežice, transverzalna železnica preko Slovenskih goric Radgona - Sv. Lenart -Maribor itd.). Mislimo, da so to vpraša-I nja, vredna razmišljanja in realno izved-' ljiva Včeraj popoldne je pasante sredi mesta presenetil nenavaden dogodek. Po 17. uri je pritekel skozi Ulico 10. oktobra neznan možakar brez suknje, za njim pa sta se podila dva moška in ena ženska. Begun se je plaho oziral za preganjalci, katerih število je iz radovednosti do senzacije naraščalo z vsakim trenutkom. Pozornost pa so zlasti vzbudili klici: »Držite! Primite! Vlomilec!« Lov se je nadaljeval po Gosposki ulici, nato po Jurčičevi in končno po Vetrinjski. Jih če od opozorjenih pasantov ni upal iztegniti rok, da bi ustavil beguna, ki se je od onemoglosti že opotekal. Med preganjalci se je nahajal tudi stražnik, ki ni med gonjo utegnil povpraševati, čemu preganjajo neznanca. V Vetrinjski ulici se je obnemogli »zločinec« zatekel v neko gostilno, kjer mu je stražnik napovedal aretacijo Jn pričel zasliševati preganjalce, ki so se spogledovali med sabo. Oni, ki so se poslednji udeležili lova, so prispeli do aretiranca prvi, ne da .bi vedeli, čemu so se podili za bežečim grešnikom, ki je na vse napravljal utis, da Ima vest zelo obremenjeno.4 Končno se je preril skozi množico Josip K., ki je brez sape dopovedoval, da je aretiranec dolžil njegovega sina, da zalezuje njegovo ženo in grozil, da bo ob prvi priliki obračunal z zapeljivcem. Naključje je naneslo, da sta ljubosumnega možaka srečala v mestu in ga hotela ustaviti, da se pomenijo o zadevi natančneje. Možak pa je slekel suknjič, ga vrgel od sebe in pričel bežati skozi ulice. Preganjali pa so ga ljudje, ki niso vedeli, čemu bež! in so ga osumili, da je bržčas kak zločinec. Stražnik je ugotovil njegovo identiteto in sestavil dolgo prijavo, ki bo ključavničarja Adama N. stala precej kovačev, ker se bo moral zagovarjati pred sodiščem radi groženj. — Senzacijonelen lov, ki je pri belem dnevu spravil na noge ves centralni del mesta, je končal prav klavrno. »Zločinca« je stražnik odslovil, množica pa se je ob splošnem smehu razšla. Preganjalci pa so se na tihem jezili, ker je bila njih požrtvovalnost osmešena, mesto nagrajena Spremembe posesti. Franc Korman, veletrgovec v Gosposki ulici, je prodal hišo št. S na Ro* tovškem trgu in hišo št. 5 v Gosposki ulici Juliju Fischbachu, Srečku in Anici Pihlar ter Albertu Vlolu za.: skupno vsoto 1,500.000 Din. Andreji in Marija Petek sta prodala hišo st-52 na Koroški cesti, krojaškemu mojstru Francu Strimpflu za Din loO.OOO. Antonija Habjančič je prodala Tereziji Habjančič in Ivanu Karnerju hi§o št. 23 v Stritarjevi ulici za 29.0'J'l Din. Kolesarjenje po dravski brvi je postalo zadnji čas grda razvada. Ko* lesarji se spuščajo po Strmi ulici in brezobzirno drž po leseni dravski brvi. Do-sedaj je na levem mostiču stala svarilna tabla z besedilom: Kolesarente In jahanje po brvi je pod kaznijo prepovedano! — Mestni magistrat. — Neki nepridiprav pa je drog z napisno tablo odstranil in sedaj drvfi po brvi kolesarji z obeh strani kakor za stavo ter se tem ogrožajo pasante. Prizadeti prosijo nujne odpomoči. Dragi pnvrfnik. »Čuješ, Janez, koliko pa te je velja) novi površnik?« Janez: »Bil je precej drag: dve cr« ni kavi in napitnina.« Sfran % Mariborski V E C F V N T K Mr* V Mariboru, "dne '11. V. 1929. Ob desetletnici našega poloma na Koroškem MRZEL MAJNIKOV ZAČETEK PRED 10 LETI. NAŠA NEPOTREBNA OFENZIVA IN NJEN POLOM. — MARIBOR V TISTIH KRITIČNIH DNEVIH. V teh le dneh, ko siplje razkošni maj-nik po naših krajih vse polno prijetne toplote in pisanega cvetja, ko teče življenje v našem mestu in ob vsej naši severni granicl tako lepo mirno in pokojno, se človek nehote spomni onih mrzlih in težkih dni začetkom majnika pred desetimi leti. Po razburljivih in napornih jesenskih in zimskih mesecih, ko so se razni, za bodočnost naših krajev velevažni dogodki, vrstili s tako naglico, da so se komaj umikali drug drugemu, je nastal v našem mestu in ob vsej naši severni meji prijeten mir, katerega smo bili toliko potrebni. Maribor so naše čete docela obvladale, vse važne postojanke ob severni meji so bile trdno v naših rokah in na Koroškem smo zasedli kraje severozahodno od Velikovca. Južno in vzhod no od Celovca so stale naše čete skoro tik pred mestnimi vrati in čakale samo odločitve deželne vlade v Ljubljani ter primernega trenutka, da vkorakajo v mesto. Povsod je vladala neka sigurnost in samozavest, ter so se celo v srca ma-lodušnežev in nevernih Tomažev vračali upi na lepšo in boljšo bodočnost teh krajev pod jugoslovanskim svobodnim soln-cem. Pa je nastal nenadoma in 'za nas uso-depoln preokret, katerega smo deloma zakrivili sami. Koncem aprila so začeli naši prodirati na Koroškem brez zadostnih predpriprav. Poznali niso moči nasprotnika, niti sami imeli za tako podjetje dov<*lj potrebnih rezerv. Po par posrečenih sunkih so se morali naši ustaviti. Potem je pa navalil nanje številčno močnejši in bolje oboroženi nasprotnik, katerega je v veliki meri podpiralo domače prebivalstvo. Pričel se je nagel umik naših čet na celi črti. K tej nesreči se je pridružila še druga, ki je popolnoma zlomila odpor naših čet. Nastalo je mrzlo in deževno vreme. Po hribih je snežilo, po dolinah pa je bril oster veter in kar nepretrgoma je deževalo cele dneve in noči. Kdor je imel priliko takrat opazovati naše čete, ko so se vračale sicer še dokaj številne in urejene, a zmučene do skrajnosti in premočene do kože, ta je takoj vedel, da je vsak odpor izključen. Neugodno, mrzlo in deževno vreme tistih dni nosi polovico krivde na našem težkem porazu. Takrat so padli poleg drugih tudi naši idealni fantje v cvetu mladosti, Puncer, Kaučič in že legendarni junak Malgaj. Glavni tok umika je bil usmerjen proti Dravogradu. Ker je pa bila ozka soteska v Mežiški dolini proti Dravogradu pretesna, se je nekaj čet pri Guštanju odcepilo proti jugu preko Kotelj in gorovja Plešivca ter dospelo po velikanskih naporih v Slovenjgradec. Naše čete so se ustavile še-le v Spodnji Vižingi pod Ma-renbergom in v Št. liju pod Turjakom ju- žno od Slovenjgradca. To je bilo 7. majnika. Isti dan ob sedmih zjutraj je odpeljal zadnji naš vlak iz Vuzenice proti Mariboru nekaj vojaškega materijala, nekaj talcev, največ pa naših beguncev. Ob 11. uri je že dospelo nekaj nemških oklopnih voz prav do Vuzenice. Kakor naše vojaštvo, tako so se tudi nemške tolpe razdelile pri Dravogradu. En del se je obrnil proti Slovenjgradcu, drugi pa proti Mariboru. Ta delitev je postala tudi za nje usodna. Prišli so na eni strani do Slovenjgradca, na drugi pa do Maren-berga; dalje pa ne, ker se jim je zdelo prenevarna in so se sami sebi zdeli prešibki. Tiste dni je bilo tudi v našem Mariboru precej kritično. Naš poraz na Koroškem je deloval deprimirujoče na naše ljudi. Mnogo naših ljudi se je takrat u-maknilo iz mesta na deželo. Drugi zopet so imeli vse pripravljeno, da odpotujejo zadnji hip, če treba. Za nas neugodne vesti so se širile z raznimi pretiravanji in varijantami in tako begale prebivalstvo, ki ni vedelo nič pozitivnega. Obstojala je resna nevarnost, da se komaj zgrajena stavba zruši v prah in pepel. Vse to so seveda opazili in prav dobro izrabljali naši Nemci in nemčurji. Daši so bili preje že precej potihnili in se udali vsaj na videz v svojo usodo, jim je kar preko noči zrastel greben. Oholo so hodili okrog, nosili glave po koncu in kar javno govorili, da pride sedaj obračun. Kovali so razne načrte in se pripravljali za sprejem odrešiteljev iz Koroške. Takrat so n. pr. sklenili v Studencih, da vržejo gerenta Vokača in njegovega nečaka Jožka v Dravo. Prav gotovo so tudi v mestu vsaj vodilnim osebam našega pokreta določili njihovo u-sodo. Iz te moke pa seveda ni bilo nikoli kruha, ker so se nemške tolpe ustavile v Dravski dolini in niso prodirale naprej proti Mariboru na veliko žalost naših narodnih nasprotnikov. Nekaj tednov po teh trpkih dogodkih pa so naše čete pričele dobro pripravljeno in premišljeno ofenzivo proti nemškim vpadalcem. Zavzele so vse prejšnje svoje postojanke in tudi Celovec. Baje je bila celo naša pokrajinska vlada za to, da se vsled težkih prehranjevalnih razmer pusti Celovec Nemcem, kar se je tekom enega tedna tudi zgodilo. Ako bi bili mi takrat obdržali Celovec v svojih rokah, bi bila danes naša meja na Koroškem povsem druga. Zdaj po desetih letih uvidevamo, da se je v tistih dneh po prevratu moglo zanašati le na lastno moč, ne pa na prigovarjanje raznih diplomatov. In usoda je hotela, da smo bili takrat še vse premalo samozavestni trdni in odločni. Temu pa je bil vzrok naša suženjska preteklost in premehka slovenska nrav. Kdo je „Neuen“ Glasbena Matica v Mariboru je med drugim podelila svoje častno članstvo tudi pevskemu društvu »Neven-u« v Novem Sadu. Jutri v nedeljo prispe v Maribor predsednik tega zbora dr. Borota sam, da sprejme in odnese to odlikovanje. »Neven«, ime je povzeto po neki rastlini, je zbor novosadskih obrtnih krogov, ki je pred par leti slavil svojo 60 letnico. Tega slavlja so se iz Maribora kot zastopniki Glasbene Matice udeležili gg. Janko Arnuš, Ciril Mohorko in Anton Skala. Takrat je tudi »Neven« dobil zastavo, na katero je tudi mariborska Glasbena Matica zabila svoj žrebelj. Kot najstarejše srbsko društvo uživa »Neven« velik ugled v Novem Sadu in se je o priliki njegovih slavnosti po mestu kar trlo občinstva, popoldne pri koncertu pa je nastopilo 18 srbskih pevskih zborov, ki so prihiteli iz vsega srbski govorečega ozemlja. Ko je leta 1925. koncertirala Gl. Matica v Novem Sadu, sta »Neven« in še neko novosadsko društvo rivalizira-la med sabo, katero bo naprarn Matici bolj gostoljubno. In še danes se vsak Matičar, ki se je udeležil te turneje, z nepri kritim veseljem spominja novosadskega sprejema, banketov, aerodroma, izleta po Donavi itd. Ob tej priliki nas je tudi društvo »Neven« imenovalo svojim častnim članom, čemur se je Glasbena Matica oddolžila ob svoji 10 letnici, ko je društvo »Neven« imenovala svojim častnim Članom. Jutri pride predsednik teh naših novosadskih prijateljev g. dr. Borota osebno po častno diplomo in ga bo Matica korporativno pozdravila na kolodvoru. Popoldne pa ga popelje k svojemu staremu pevskemu prijatelju Postlu v Bistrico. — Gospod dr. Borota, prisrčno povzdrav-ljen v Mariboru! mariborsko gledališče REPERTOAR: Sobota, 11. maja ob 20. uri »Tat« ab. C. Kuponi. Zadnjikrat. Gostovanje ge. Vike Podgorske In g. Hinka Nučiča. Nedelja, 11. maja ob 20. uri »Proces Ma-ry Dugan«. Ab. B. Premijera. Pondeljek, 12. maja ob 20. uri »Kvartet Zlka«, koncert ab. C. Porotna obravnava (»Proces Mary Dugan«), ki bo v nedeljo 12. t. m. ob 20. začela v gledališču bo razpravljala sledeči slučaj: Ljubosumna ženska (Mary Dugan — Kraljeva) je obtožena, da je umorila svojega ljubčka. Edgarja Rica, predsednika prve amerikanske zavarovalne družbe, večkratnega milijonarja zo našli v pondeljek zjutraj mrtvega na stanovanju Mary Dugan. Bil je zaboden od zadaj. Gospod Rice, izredno bogat mož, z visokim socijalnim položajem, je živel v najlepšem miru z ženo, s svojimi otroci in z vsem svetom. Postal je žrtev divje ljubosumnosti, s katero ga je zasledovala njegova metresa. — Kot državni prav-dnik bo fungiral g. Skrbinšek, temperamentna zagovornika bosta gg. Grom in Rakuša. Kot priče so nozvane med dru- Kuntnerjeva ter Francozinja ga Zakraj-gimi balerine gdč. Udovičeva, Savinova, škova. Sodni izvedenci so g. Rasberger, Furijan in Lobnik. Umorjenčeva soproga ga Bukšekova. Pri tej predstavi bo nastopilo skupno okoli 60 oseb. Režira g. J. Kovič. Glasbena Matica izreka vsem svojim prijateljem, kakor kumici gospej dr. Ravnikov!, g. kanoniku dr. Vrabru, darovalcem žrebljev, mar ljivi družbi ge. Ašičeve, gospej Jagodi-čevi, Petru Lorenčiču, veleposestnikoma Perku in Robiču, ter sploh vsem, ki so količkaj pripomogli k večji proslavi naše 10 letnice, iskreno zahvalo. — Za zbor Glasbene Matice J. Arnuš, predsednik. Glasbena Matica v Ptuju priredi v pondeljek, dne 13. t. m. ob 6. pop. javen nastop gojencev nižje stopnje, v torek, dne 14. t. m. ob 8. zvečer pa glasben večer gojencev višje stopnje. — Ljudska univerza. V pondeljek, 13. maja, velezanimivo predavanje g. dr. VI. Travnerja o »Čarovništvu in čarovniških procesih na Spodnjem Štajerskem«. dmmt Zčraustuena zaščita otrok Te dni se je vršil* v prostorih Slovanskega ženska društva v Cankarjevi riici ustanovni občni zbor Društva za zdiav-stveno zaščito otrok in mladine v Mariboru, katerega namen je ustanovitev o-troške bolnice in drugih ustanov, ki služijo pospeševanju zdravja mladine V mariborski oblasti je bil izvoljen sDdeči odbor: Predsednica gospa Mary Maistrova, podpredsednik dr. Fran Marinič, tajnik Slavoj Dimnik, upravitelj dičjega doma, njegova namestnica Antonija Štu-per, šol. ravnateljica v p., blagajničarka gospa Antonija Pinterjeva, soproga ve-letržca, njena namestnica gospa Ivanka dr. Lipoldova, odborniki in odbornice dr. Kotnik, prosvetni šef, dr. Kac, zobozdrav nik, Viktor Grčar šol. upravitelj ter gospe Ana prof. Majcenova, Olga Balono* va in Alojzija Kožuhova. Kot prvo nalogo si je nadelo društvo postavitev stalnega poletnega dečjegao-krevališča na našem zelenem Pohorju. V ta namen se bo kupilo na južnem pobočju pogorja solnčno ležeče zemljišče v okvirju zelenih smrekovih gozdov, kjer bo postavljena Učna lesena zgradba, ki bo opremljena z vsem potrebnim za prenočevanje in vzdrževanja otrok. Za letošnjo sezijo je v teku postavitev provi-zornih reparacijskih zložljivih barak. Sredstva in potrebni inventar so v ta namen mlademu društvu že zagotovljena. Za vsakega sprejetega otroka bo priprav ljena dobro opremljena postelj in ležišče za solnčenje, vse bo snažno in higijen-sko vzdrževano, poleg vzgojnega nadzorstva bodo pazile na otroke tudi izvež* bane oskrbne sestre. V moški kaznilnici je imenovan obratovodja mizarstva g. Ivan Kanič, višji paznik-zvaničnik, za strokovnega poslovodjo v 3. skupini III. kategorije državnih uradnikov. — Razpisano je večje število mest pazniškega osobja, in sicer: 10 mest zvaničnikov, 3 mesta služiteljev in 8 mest dnevničarjev-služiteljev. Lastnoročno pisane in z vsemi potrebnimi prilogami opremljene prošnje je vložiti pri ravnateljstvu kr. moške kaznilnice v Mariboru do 26. maja. V poštev pridejo samo popolnoma zdra- vi reflektanti visoke in močne postave, ki dokažejo predpisano šolsko izobrazbo. Oddaja hiš v delavski koloniji. Interesenti se opozarjajo, da nima pomena vlagati prošnje, ker tačas ni prosta nobena izmed hiš v delavski koloniji in tudi nobeno stanovanje v mestnih hišah. Prošnje za hiše oziroma stanovanja se ne predzaznamujejo, pač pa bodo eventuelno izpraznjene hiše ali stanovanja objavljena na magistratih uradni deski. — Sv. Lenart v Slov. goricah. Preteklo soboto se je poslovil od nas br. Lojze Jagodič, davkar pri bivšem davčnem uradu. Poslovilni večer, ki sta mu ga priredila Sokol in gasilno društvo, je dokazal,' kolike simpatije ie užival br. Jagodič med nami. Skozi deset let je vztrajno in požrtvovalno delal pri Sokolu. Bil je duša društvenega dramatičnega odseka. Izkazal se je tudi kot energičen in delaven poveljnik gasilnega društva. Z bratom Jagodičem smo izgubili vseskozi narodnega in značajnega moža, ki ni skrival svoje narodne zavednosti tudi v najtežjih časih v tujini. —■ Dijak) mariborske trgovske akademije se najtopleje zahvaljujejo vsem, ki so pripomogli k uspehu družabnega večera v Čast beograjskim tovarišem. Iskrena hvala vsem tvrdkam in cenjenim damam: Ašič, Hvalenc, Kronvogel, Mirk, Novak, Pečovnik, Senkovič, Sturm, Šoštarič, Urbas, Vidmar, Vodeb. Esperantist) In njih prijatelj) se opozarjajo, da se vršijo društveni sestanki redno vsako sredo zvečer po 20. uri v klubovi sobi kavarne Park. Bogata knjižnica istotam. Poslužujte se je pridno! — 10™ Današnji živilski trn je bil. kakor običajno ob sobotah, zelo bogato založen. Predvsem prednjači razno povrtje, kakor špinača in razne vrste solat. Novost današnjega trga je bila prva kolerabica iz topliii gred po 2—5 Din komad. Pojavili s« se tudi vršički mladih smrek, ki služijo v zdravilne svrhe. — Krompir se je dobil po 13—15 Din merica, kilogram pa po 1.50 do 2. Kozlički 90 do 120 Din, piščanci par 60—80 Din. Na špeharskem trgu so ostale cene stare. 1 veder bolnih jeter je bil zaplenjen. Slanina se je prodajala po 20—23 Din kilogr. Na 36 stopnicah je bilo na prodaj 134 svinj. Na trgu svobode pa se je uspešno prodajala krma in slama. Cene so bile različne, v glavnem pa se od zadnjega poročila niso bistveno razlikovale. Vsega je prispelo 30 vozov blaga. Trgovina zelo živahna. Gledališkim abonentom reda B je bila obljubljena premijera senzacijske-ga komada »Proces Mary Dugan«, ki bi se morala vršiti danes, v soboto 11. maja. Ker pa sta dobila ga. Podgorska in g. Nučič dopust za zadnje gostovanje v »Tatu« ravno ta dan, se je morala prestaviti premijera »Procesa« na nedeljo, 12. maja. Ako je kateremu abonentu reda B ta datum neprijeten, je naprošen, da to javi pri gledališki blagajni najdalje do nedelje opoldne, pa mu bo omogočeno, da si pogleda to predstavo kasneje, Mariborski pododbor udruženja rez. oilclra 1 ratnika poziva svoje člane gg. tovariše, da s* udeležijo poslovilnega večera, katerega priredi oficirski zbor mariborske garnizije v soboto 11. t. m. ob 21. ui svojemu komandantu g. generalu Dimitriju Spasiču v dvorani Uniona. Uprava pododbora. — 107t Pr) odebelelost) vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Frane Jožefove« grenčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »FRANC - JOŽEFOVO« vodo tudi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgo- vinah. 2098 Razkrinkal se le. »Moja draga gospodična! Neprestan imam v glavi samo en0 misel...« ZJUTRAJ za jubilejni koncert Glasbene Matice Z napetostjo smo pričakovali ta koncert, in to iz dveh razlogov: Prvič radi dogodka kot takega, ker predstavlja v kulturnem življenju našega mesta pomembno etapo, drugič pa radi raznih novosti, ki so se nam ob tej priliki obetale na polju naše glasbene produkcije. Deset let? Glasbene Matice znači razmeroma dolgo pot od kvalitativno skromnejših začetkov do temeljitejših in umetniško višjih stremljenj in'uspehov. Treba je res takoj ugotoviti, da je stal koncertni program Glasbene Matice v znamenju novih ciljev, dasi se je prevjdno in upravičeno izogibal onim našim najnovejšim u-motvorom, ki se sicer poslužujejo glasbenih sredstev, a zapuščajo v iskanju no-, vih poti pogostoma glasbeno polje samo, begajoč s svojimi poizkusi sebe in vso javnost s proizvodi, ki ne prihajajo toliko iz umetniškega srca in čiste ljubezni, do glasbene umetnosti, kolikor iz nagi-_bov do eksperimentiranja z učinkovitostjo takozvane nove glasbe. Hvaležni smo Glasbeni Matici, da nam je dala pretežno moderen in vendar interesanten program. Prepričali smo se, da tudi naša najnovejša pevska literatura razpolaga z modernimi skladbami, polnimi življenske sočnosti in občutja, ne da bi pri tem padala v ekstreme onih smeri, ki so si-’ cer otroci sodobnosti, so pa po svoji avi-talnosti obsojeni v pogin. Glasbena Matica nas je seznanila s skladbami, ki jim je v njih umetniški kvaliteti zajamčena trajna vrednost, in to je ob taki priliki bilo tudi potrebno. Po uvodnih, ilustrativnih besedah gospoda Cibica in po odpetem društvenem geslu »Dvigaj se, prapor...«, ki ga je u-glasbil gosp. zborovodja Hladek, je otvo-rilo program najdaljše in najtehtnejše delo večera, Mirkova »Golgota«. Bolje bi bilo, če bi bila ta skladba uvrščena koncem prvega programnega dela, kamor bi bila sodila po svoji dimenziji in kjer bi bila tudi bolje prišla do veljave. Vsekakor je bila ta skladba krona vsega večera, najveličastnejše delo, polno resnosti in globokega občutja, kakor to pač zahteva s srčno krvjo napisano Samčevo besedilo. Vso težko, neozdravljivo bol onega našega življa, ki prebiva v »čudni oazi, kjer zlato solnce večno sije«, vso ono težko resignacijo, neozdravljivi obup in notranji srd je Mirk spravil do izraza ž mogočnimi sredstvi, da smo se nehote vprašali, če je to tisti Mirk, ki nam je dal »Na trgu«, »Katrico«, »Jutro« in polno drugih ljubkih stvaric. Besedilo, ki je v originalu deljeno na uvod in štiri dele, in ki je bilo na programu pomotoma tiskano vse v enem, je našlo v Mirku razumnega, rahločutnega tolmača. Dasi so uporabljena sredstva moderna in je tudi izraz moderen, je vendar o-. Čuvana vsestranska resnost ustvarjanja, ki jo prevevajo prijetne melodične poteze, izredno pestre harmonije in bogata uporaba polifonije (zlasti monumentalni fugirani zaključek). Ta svojstva kompozicije je združil Mirk s posebnim karakterističnim motivom, ki prepleta delo v najrazličnejših oblikah, prepuščajoč orkestru pretežni del izraza, s tem da mu ie dal polno učinkovitih in pestro nanesenih barv. Mirkova »Golgota« je delo, da je celo dokaj hladne Mariborčane prevzelo in da so mu izkazali svoje posebno navdušenje, ki se je po »Mornarski« le še stopnjevalo. Res je pa tudi »Mornarska« epohalno delo Mirkovega ustvarjanja. Odlikuje jo krepka, zvočna in odločna dikcija, hkratu pa vsebuje toliko notranje sile in izvirnosti, da ji je uspeh trajno zajamčen. G. dirigent Hladek je zastavil ves svoj trudj da spravi ti dve skladbi do zaslužene veljave. To se mu je tudi v lepi meri posrečilo. Kaj more končno zbo rovodja proti raznim kalamitetam, ki mu jih povzroča vis maior? Orkester, ki ga sestavljajo člani, učitelji in prijatelji Gl. Matice ter boljši gojenci in nekateri drugi glasbeniki* je radi večine pihal v bistvu odvisen od vojaške godbe. Ta pa je bila baš v. zadnjih dneh, ko je bila Glasbeni Matici nujno potrebna, iz raznih vzrokov zadržana, tako da so se morale vršiti vaje v pozno noč. Kljub temu je Šlo v glavnem prav dobro in je pevski zbor Glasbene Matice lahko ponosen, da je izvedel svojo težko nalogo častno in nam tudi s te strani predstavil Mirka; ki je postal naš in prebiva v našem Mariboru. — Drugi skladatelj, ki nam je dober znanec, takorekoč z vseh dosedanjih koncer tov, je Emil Adamič. Njegovo »Kato« je izvedel ženski zbor dovršeno. Prvi trije deli te skladbe nosijo še vedno svojstva povojnega Adamiča, ki se še ni otresel ruskih motivov, četrti del pa je že povsem naš. »Kata« je tudi kontrapunkti-čno zelo zanimivo delo, le da je mestoma nekoliko preveč razvlečeno. Posebno pri jetno je dojmil elegični drugi del, efektna sredstva pa prihajajo do veljave v zadnjem. Solistinje, po dve za vsak glas, so izborno rešile svojo dokaj težko nalogo. Adamič je bil zastopan še z dvema živaihnima mešanima zboroma: »Predi, le predi «in »Lepa Jana«. S poslednjo se je zaključil odlični koncert. Glasbena Matica je hotela ob svoji desetletnici počastiti tudi svojega 'ustanovitelja Oskarja Deva, s tem da je postavila na program dve njegovi fino harmo-nizirani koroški narodni: »Strašno grmi in se bliska« in »Vigred«, kateri je mešani zbor izvrstno odpel, tako da je moral slednjo celo ponoviti. Mislili bi le, da je za koncert prenaravno posnemanje kukavice manj umestno, ako tudi je to občinstvu zelo dopadlo. Moško zbor je zapel še .Zajčevo »Pod prozorom« ob spremljavi orkestra. Kako je prišla ta skladba v koncertni program, bi bilo bezdvomno zagonetno, ako ne bi bili slišali iz uvodnih besed g. Cibica, da je bila skladba namenoma uvrščena, zato da služi kot primerjava med jugosloven-sko glasbo prejšnje in sedanje dobe. — Skladba je bila sprejeta s priznanjem. So listovsko partijo je pel g. Fran Neralič, ki se kakor malokatera druga prilega njegovemu glasu. Na splošno je treba označiti poslednji koncert Glasbene Matice -za elitno prireditev. Uvežbani pevski zbor je skoro homogen, če bi le bil tudi tenor izdatnejši. Nekateri odlični pevci pa so bili — kolikor nam je znano — več ali manj zadržani, tako da je zlasti moški zbor tr pel na sili izražanja posebno v »Mornarski«, ki zahteva jeklenega in blestečega glasovnega materijala. G. Hladek je ob danih razmerah in velikih težavah naštudiral vse skladbe prav dobro, le njegovo sekanje (zlasti v štirih manjših mešanih zborih se je to občutilo) se nam ne zdi povsem umestno, ker se glasbena fra za ne bi smela razkosavati. Zbor pa bi bil lahko mnogoštevilnejši, ako ne bi bilo izvestnih razpoloženj, ki so dovedla do ločenega nastopa starejših pevcev pod Devovo taktirko. Sicer nam je bila z o-menjenim nastopom predočena razlika v programu pevskih zborov nekdanjih in sedanjih časov, toda to bi se bilo lahko ravno tako lepo in mnogo dostojneje, veličastneje in krepkeje izvedlo ob soli- darnem nastopu vseh pevcev »starih« in »mladih«, zdaj pod eno, zdaj pod drugo taktirko. S tem bi bil tudi jasno podan dokaz, da v kulturnem stremljenju stopajo osebnosti v ozadje. Celotni uspeh zbora, ž njim pa tudi ves jubilej Glasbene Matice bi bil s takiin samozatajeva-njem le pridobil na svoji notranji vrednosti. Sicer pa je skupina »starih« z lepo izvedbo Nedvedovega »Popotnika«, par narodnih pesmi in Mokranjčeve II. ruko-veti dokazala, da bi bila sposobna tud za izvajanje onih skladb, ki so jim glasovi baje »instrumentalni« izpeljani... Koncert je bil vredna proslava desetletnice naše marljive Glasbene Matice in zato čestitamo vsem, ki so se potrudili za njegov uspeh. —tp.— Ljubljansko gledališko pismo vi. Rogozouo slouo Eden najznamenitejših članov ljubljanske drame je brez dvoma Zvonimir Rogoz. Deset let je tega, kar je vstopil v ansambl naše drame. Galerija tipov, ki jih jt ustvaril v tem desetletju, je prav impozantna. Če se na kratko spomnimo njegovih najbolj markantnih kreacij, katere smo videli na naši sceni* šele lahko pregledamo vso pomembnost in širino njegovega udejstvovanja. Dasi je njegov repertoar skoro neomejen, vendar so nekatere vloge, ki so v njem oživele do take izrazitosti, da se ga spominjamo še danes, kakor da ž i v i v njih, in ki bodo ostale v zgodovini slovenskega gledališča zapisane z nad vse častno besedo. Saj je bil Rogoz naš ljudski Hamlet. Petdesetkrat je igral tragično usodo danskega princa na ljubljanskih deskah. Petdesetkrat je občinstvo po njem in v njem doživelo veliki Shakespeareov umotvor. Že samo to bi bil zadosten spomenik njegovega dela v Ljubljani. Bil je pa še junak neštetih Shakespea-reovih tragedij in komedij, da se spomnimo le Malvolija in Jaga. • Galerijo njegovih junakov spopolnjuje baron v Gorkega »Na dnu«, nepozabljeni Vojlček, Savelov v »Misli« Andrejeva, Mortensgard v Ibsenovem »Ros-inersholmu« in »On« v Lenormandovih »Izgubljenih dušah«. ' • Letos smo ga videli v sijajni vlogi Mosce v »Volponeju«, kot Robespierrea v»Dantonovj smrti«, kot Eneja Silvija v Novačanovem »Hermanu« in v francoski komediji »Pravkar izšlo«. Med Rogozove najboljše vloge smemo pa z mirno dušo prišteti sijajni tip pravega cankarskega mežnarja v »Pohujšanju« in kneza Miškina v »Idijotu«. V tej vlogi se je tudi letos predstavil praškemu občinstvu. Uspeh je bil nad vse zadovoljiv, enak lanskemu, ko je nastopil prvič v Pragi kot Hamlet. Zato ni čudno, da je dobil laskavi poziv na Narodno divadlo. Te dni je odšel. Od ljubljanskega občinstvu se je poslovil kot Fedja v Tolstega siavni drami »Živi mrtvec«. Delo je zrežiral g. ravnatelj Golja. Umel mu je vdihniti mnogo tistega pravega ruskega duhovnega mlljčja, č ^ar posebnost je Nentsu in Neslovanu težko umljiva. Znal je osredotočiti vse dejanje na zgodbo glavnega junaka, okoli katerega se vse ostale pleto, kakor okoli stožera. Delo je doživelo celo vrsto uprizoritev. Zato bi bil skoraj nevaren eksperiment nastopiti v. tolikrat odigranem delu za koga drugega, da ni bil to baš g. Rogoz. Tako se je pa zgodilo, da je bila ljubljanska drama tako razprodana, kakor menda anali tega gledališča ne pomnijo. Morali so odsloviti celo trumo obiskovalcev. V parterju so razpostavili, veliko število zasilnih sedežev, lože in'balkon so se pa šibili gledalcev, ki so bili vsi ■prišli, da počaste umetnika, ki je deset let pomagal ustvarjati slovensko dramo. Ne bom podrobneje opisoval poteka predstave. Treba je priznati, da so se vsi sodelujoči potrudili do skrajnosti in nudili igro izredne skladnosti. Poslavljajoči se slavljenec je vlogo na odru res živel. Mislim, da je s tem.vse povedano. Sijajna je bila tudi Liza (ga Na-blocka), zelo dobra ciganka Maša (ga. Medvedova), a Viktor (g. Gregorin) je prav zadovoljivo odigral svojo, vlogo; posrečeni sta bili kreaciji ge. Marije Vere in starega kneza (g. Skrbinšek). Občinstvo je odhajajočega umetnika obsulo s cvetjem in venci. Aplavz ni hotel pojenjati. Neprestano se je moral slavljenec zahvaljevati za ovacije, ki pri koncu predstave kar niso mogle utihniti. Navdušena publika ni hotela zapustiti gledališča. Videti je bilo, kako težko je vsem slovo. . . Želimo g. Rogozu, da bi tudi v Prag! dosegel take uspehe kakor v Ljubljani, upamo pa, da se ni poslovil za vedno od slovenske drame in da ji bo ostal vsaj kot čest in mil gost zvest tudi v bodoče. D. »Sladoled! Malinovec!« To je najnovejša parola dneva — In brezdvomno sigurno poroštvo, da je definitivni konec zime. — Na najprometnejših ulicah in trgih stoje stojnice za sladbo hladilno robo. — Na Aleksandro- vi cesti dela parado premakljiva stojnica, bi ponuja med drugim tudi »orančov« sok. Pasanti majejo z glavami m ugibajo ne-le kaka pijača bi to Mia, ampak tudi, kdo je slikal to stojnico... Vmes pa frči leteči sladoledar Ivan Hrast s svojim sladoledarskim biciklom. Lanskoletno »kdjo« je namreč prodal Jadranski plovidbi. — V Maf Tft or u, are IT. V. im___________________________________________ OTarffigfžET V g C E ff N J K lnW Stran 3. Mariborski V H C F R N I K Jutra IHlll IM—■nim »II II lin MUHMMMBIflMHOtfl Od kmeikega sina do kneza AVANTURE ŠVEDSKEGA MISIJO-NAR JA. — KAKO JE DRZNI LARSSON POSTAL PLEMIČ IN BOGATAŠ. V Mariboru, dne '11. V. 1Q?9. ■SHfiSMia 3 -attff Mnogim je tujina bolj naklonjena, kakor domačija, mnogi pa tudi postanejo večno pozabljene žrtve v iskanju sreče in boljše bodočnosti zunaj meja domovine. Izrednih časti je bil deležen F. A. Larsson, ki je kot sin kmečkih starišev zapustil svojo domačijo in odšel na vzhod, da tam oznanja med budisti Kri-stove nauke. Na Kitajskem je kot misijonar služil krščanstvu in se seznanil z odličnimi reprezentanti mongolskih dežel. V razmeroma kratkem času se je privadil mongolščini in odrinil v notranjost neznane dežele ter se naselil v Urgi. Tu je bil deležen milosti »živečega Bude«, ki zavzema med budisti približno isto mesto in uživa iste časti, kakor pri nas papež. Večkrat je bil povabljen k njemu v svrho razgovorov o evropskih pridobitvah in iznajdbah, ki so bile mongolskemu veljaku tuje. Predvsem so ga zanimale modierne svetiljke, ure,, ptičje kletke in druge malenkosti, ki so pri nas vsakdanje. Pri mongolskem cerkvenem glavarju pa se je seznanil švedski misijonar z odličnimi osebnostmi sosednih dežel in se vedno bolj seznanjal s tajnostmi in skrivnostmi krajev, ki jih je obiskoval. V Urgi je živel leto dni, nato pa se je preselil v mesto Kalgan, ki slovi kot trgovsko središče in križišče važnih karavanskih poti. Tu je misijonar pričel intenzivno razlagati krščansko vero in pridobivati novih vernikov, ki so preroka vzljubili in mu postali izredno naklonjeni. V Kalganu se je tudi poročil z angleško misijonarko. Mongolske dežele pa so nepričakovano presenetili razburljivi dogodki. Boksarska vstaja se je širila z bliskovito naglico in krvoločnim domačinom so se pridruževale vedno nove tolp.e. Nenadoma so se pojavili smrtni sovražniki belokožcev tudi v Kalganu in pozivali Kitajce, da se jim pridružijo. Utaborili so se zunaj obzidja, kjer jih je mladi misijonar obiskal in jim ponudil petdeset taelov, ako jim sme zlužiti za tarčo, da si tako nasitijo krvoločnost. Uporniki so odklonili ponudbo drznega Šveda, kar je v veliki meri dvignilo njegov ugled, dočim so vstaši izgubili zaupanje naroda, ki se je zbiral krog njih v prepričanju, da gre za sveto stvar ogrožene dežele. Sledile so ogorčene bitke z vstaši, ki so , zaman naskakovali in napadali čete hrabrega misijonarja. Razen Evropejcev so se zbirali krog njega tudi domačini in ga podpirali v bojih proti preganjeval-cem evropejskega življa. Mnogo noči je prebedel s puško v rokah. Kasneje je postal agent neke angleške biblijske družbe in je razpečaval molitvenike po vsej Kitajski. Deliti jih ni smel, ker bi bili sicer Kitajci pričeli takoj dvomiti v njih stvarno vrednost. Leta 1913. so se Mongoli uprli kitajski vladi. Ker pa je njih poveljnik v bitkah proti vladnim četam uspeval, je vlada predlagala pogajanja, ki bi se naj vršila v Pekingu. Obe stranki sta se sporazumeli, da posreduje v sporu gospod Larsson iz Tilberga v deželi Švedski. Odpeljal se je v Peking in nato zopet vrnil v Urgo. Ko je v svrho pogajanj moral zopet v Peking, ga je spremljal mongolski general in dvesto mož broječa telesna straža. Pogajanja so uspela. Mongolski general je prejel petdeset tisoč dolarjev odškodnine, gospod Larsson pa visoko odlikovanje, od »živečega Bude« pa najvišji naslov: knez severne Mongolije. Tako je torej postal gospod Larsson, sin kmetskih starišev, knez Larsson. Danes ifna bivši misijonar eno izmed največjih trgovskih tvrdk Mongolije in je postal najuglednejša osebnost, ki uživa blizu in daleč splošno spoštovanje domačinov. Knez Larsson je tudi glavni podpornik velikega raziskovalca doktor Sven Hedina, ki vedri trenutno pod vročim nebom centralne Azije. Knez Larsson financira njegove znanstvene ekspedicije, izdaje priporočila, vodnike, kamele in potreben materijal. Ifučouito Jezero Na Irskem se nahaja nenavadno jezero. Vsaka palica, ki pade v njega, namreč okameni. Okamenenje pa seveda ni popolno, temveč se pojavi na palici le kamenita plast, ki pa postaja polagoma vedno trša. Sedaj skuša neka angleška tovarna za nože izrabiti to posebno prirodno moč. Dala je vodo preizkusiti po strokovnjaku. Ta je vzel par kosov trdega lesa, jih obtežil z uteži in spustil potem v jezero. Štirinajst dni kasneje je vse zopet potegnil iz vode in res dognal, da so bili deloma že kameniti. Spustil jih je vnovič v jezero in po na-daljnih dveh tednih so bili že trdi kot kamen. Kakor poročajo angleški listi, je dotična tovarna to že izrabila, ker je dognala, da tvorijo na ta način oka meneli komadi izvrstno brusilno sredstvo za britve. Tvornica izdeluje te bruse že na debelo in je torej koncem vseh koncev pravzaprav jezero, ki brusi britve. ^ Lindbergh se poroči u Parizu Slavni ameriški letalec Charles Lindbergh je izrazil željo, da ovenča svoj ideal ljubezni v mestu, kjer si je pred dvema letoma priboril svetovni sloves, namreč v Parizu. Poroka br meseca junija. Znameniti letalec pa si je izbral Pariz ne samo iz sentimentalnih razlogov, ampak tudi, da počasti spomin pokojnega ameriškega veleposlanika v Parizu, A'yrona Herricka, ki je par dni pred svojo smrtjo izrazil svojim prijateljem željo, da bi se Lindbergh, čegar pokrovitelj je bil za časa njegovega triumfalnega poleta, poročil v francoski oresto-Iici. Speri Nogometni čerby Senzacijonelna revanžna tekma Maribor: Rapid. Z največjim zanimanjem pričakuje ves Maribor jutrišnjo revanžno tekmo med »Mariborom« in »Rapidom«, ki se bo odigrala v Ljudskem vrtu ob 16. Pro-tivnika se mrzlično pripravljata na odločilno srečanje. Obe moštvi sta trenirali z veliko vnemo in dosegli zavidanja vredno formo. O izgledih ugibati vnaprej je težavna zadeva, kajti protivnika sta približno enakovredna. »Maribor« bo nastopil s solidnimi rutiniranimi igralci, ki obvladajo žogo naravnost sijajno, dočim je »Rapid« nominiral mlajše igralce, ki se odlikujejo po požrtvovalnosti. ISSK Maribor: inž. Černe; dr. Vaukmiiller, Golubovič; dr. Stamol, dr. Kovačec, Košir; ravnatelj Vodeb, ravnatelj Gračner, ravnatelj Barle, magi-stratni svetnik Rodošek in major Mičič. Forward je popolna garancija, da bo dobro ravnal žogo, krilska vrsta je odlična zlasti v ofenzivnem smislu, branilci z vratarjem pa so igralci mednarodnih kvalitet, ki uživajo popolno zaupanje. S K Rapid bo nastopil kakor dozna-vamo v nekoliko spremenjeni postavi, ker so nekateri igralci radi preobilnega treninga in nervoze izven forme, vendar, bo moštvo sestavljeno iz najboljših razpoložljivih moči, ki igrajo na prodore, kar utegne postati usodno za sicer dober tenm »Maribora«. Da je zanimanje doseglo višek, dokazujejo visoke stave bodisi na enega ali drugega nasprotnika, resnost prireditve pa potrjuje dejstvo, da je bilo vodstvo tekme zaupano priznanemu sodniku g. ravnatelju Tomanu, dočim sta delegirana za stranska sodnika g. dr. Ravnik in g. dr. Blanke. Službo na igrišču bosta vršila ravnatelj Pogačnik in inž. Eylert. Za pomirjenje živcev številnih gledalcev pa bo skrbela godba, ki bo spremljala sleherno fazo gigantskega boja. Za kasaške in galopske dirke, ki se bodo vršile oba binkoštna praznika v Mariboru, vlada veliko zanimanje in je že nad 50 konjev priglašenih iz Maribora, Ljubljane, Zagreba, Ptuja, Ljutomera, Celja in Avstrije. Tako številne priglasitve za Maribor še ni bilo in upati je, da bo tudi poset dirke od strani občinstva mnogobrojen, ker se obeta najlepši šport. Za jugoslovenski derby je priglašenih 10 konjev, med temi 5 iz naše domače kmetske reje. Pri tem meetingu bodo vse dirke z mnogimi konji na startu in zmage se bodo izvojevale po napetem boju. Totalizater bo povečan, da se o-mogoči občinstvu čim večja udeležba. Kasaško društvo je zaprosilo za obiskovalce dirk za polovično vožnjo in pričakuje se v kratkem ugodne rešitve od železniškega ministrstva. Poleg 6 kasaških dirk v nedeljo in pondeljek bosta tudi po dve galopski trki za gg. oficirje, ki razpolagajo z najboljšimi konji, priglasitve so iz Maribora, Zagreba in Čakovca. Poskrbljeno bo za redni avtobusni promet z Glavnega trga v Mariboru na dirkališče na Teznu. Finale za prvenstvo Slovenije. Jutri odpotuje v Ljubljano prvo moštvo ISSK Maribora v svrho odigranja druge finalne tekme. V odločilni tekmi bo prisiljeno nastopiti z oslabljeno postavo, ki bo s požrtvovalnostjo gotovo zamašila vrzel nekompletnega moštva. Izgledi so vsekakor na strani Primorja, ki vodi z razliko štirih goalov in razen tega nastopi na lastnih tleh in pred lastno pobliko. ISSK Maribor — nogometni odsek. Jutri dopoldne odigra rezerva ISSK Maribora prijateljsko tekmo z rezervo SK Svobode. Pričetek ob 10. dopoldne v Ljudskem vrtu. V predtekmi nastopi mladina ob 15. Postava na oglasni deski na igrišču. Prvo moštvo odhaja v Ljubljano ob 9.30. Igralci se pozivajo, da prispejo pravočasno na kolodvor. la pro Emil NAJNIZJE CENE NARIBOR 19 KOROŠKA CESTA 19 / Pretresljiva rodbinska črama ki je zahtevala nič manj kot pet človeških žrtev, se je odigrala v tilzitskl nižini. Posestnik Alfred Grigol iz Leit warrena pri Neukirchnu je zašel pred kratkim v silne gospodarske stiske, iz katerih ni vedel drugega izhoda, kakor da je sklenil zasumiti sebe in vso svojo družino, kar je v nedeljo tudi izvršil. Ker ni bilo dopoldne nikogar iz njegove hiše, je policija šiloma vdrla v Grigolovo stanovanje, kjer se ji je nudil strašen nrlzor. Grigol in njegova žena sta ležala mrtva v -Vupni postelji, v d-”gi sobi pa so ležali vsak v svoji postelji njuni trije otroci, stari 7—10 let. Nobeden od rjih ni kazal več nobenega znaka življenja. Dosedanja preiskava je dognala, da je bila vsa rodbina zastrupljena z morfijem. Mihael Zevaco Beneška ljubimca Zgodovinam roman iz starih Benetk 75 Toda še bolj čudovit se mi zdi njegov beg. Ne, ni se utopil, je dodal dož s še temnejšim glasom... preveč ima opraviti, da bi poginil v tistem trenutku, ko je prišel spet na svobodo...« »Ne razumem vas dobro, gospod!...« »Ne razumeš!« je vzkliknil Foskari in prijel tovariša za- komolec. »Razumeš, pa še predobro razumeš!... Bembo, gorje tebi... in gorje tnenil...« »Ako je živ«, je zajccljal Bembo, »bi moral pač vedeti...« Foskari je skomizgnil. Nato pa, kakor da bi hotel mahoma izpremeniti smer svojih misli, je povzel: »Pa tisti človek, prijatelj Ivana de Medicis, ki si ga hotel spraviti v Benetke?« »Peter Aretino?... On je že prišel, gospod, in že preseneča vse mesto s svojini sijajnim nastopom in svojo nesramno predrznostjo.« »Da, pravili so mi to. Pa misliš, da bo umno in zvesto opravil tisto poslanstvo pri Ivanu de Medicis?« »On je jako bistroumen človek, gospod, in kar se tiče zvestobe in vdanosti, je vredna zmlrom dragega plačila. Če bo denarja dovolj, stori Aretino vse, kar bomo hoteli.« »Privedi ga čim preje k meni...« Dož Foskari se je še enkrat ozrl na kameniti stol. kjer so bili iztaknili staremu Kandianu oči. Zamišljen in s sklonjeno glavo se je odpravil nato za Bembom, ki je odprl masivna vrata- Šla sta tik mimo Rolanda. Trenutek nato so se vrata zaprla. Foskar; in Bembo sta bila izginila. Takrat se je Roland vzravnal in. uprl oči v ta vrata. Nekakšno grgranje, ali morda tudi zamolkla kletev mu je prišla preko ustnic. Brez posebne opreznosti se je vrnil k svoji odprtini, splezal nazaj v gondolo, veslal zopet tja, kjer jo je bil vzel, privezal jo, skočil na breg, in naglo odkorakal proti trgu Svetega Marka. Kaj ga je gnalo tja? Česa je čakal, skrit ob vznožju enega izmed stebrov, ki so nosili znamenje republike?... Izza vrat doževske palače se je kmalu prikazala človeška senca ter se počasi napotila ob Velikem kanalu Nedvomno je bil to tisti človek, ki je Roland čakal nanj; kajti Jel mu je slediti... »Bembo! x je zamrmral. Zares, bil je Bembo. Roland mu je sledil brez gotovega namena. Načrti so se valili po njegovi glavi, kakor oblaki po nebu; drug je podil drugega. Zeljno je hodil za Bembom, prinravljen ga ubiti, nemara pa tudi samo v tisti nervozni, bolni radovednosti, ki tira človeka v izvestnih položajih, ko se hočejo tragične misli izpremeniti v dejanja. Kmalu pa ga je Bembovo početje začelo zanimati samo po sebi. Dasl je bila že pozna nočna ura, vendar Bembo ni hodil domov- Stopal je počasi; in kadar je mestoma obstal ter dvignil glavo kvišku, se je zdelo, da je že sama ostudnost njegovega lica bogokletna psovka zvezdam v obraz. Če bi bil Roland takrat poleg njega, bi ga bil slišal mrmrati zmedene besede; včasih so pomenile hripav vzklik gneva, včasih stok onemogle bolečine. Bembo je naposled obstal. Bil je pred Imperijino palačo. Zdaj je Roland razumel vse. , Zaljubljena pošast je prihajala odštet ljubezni svoj davek. Tudi on je ljubil! Tudi on je bil prišel sanjarit pod okna, za katerimi je spavala njegova ljubljenka! Bembo je hodil pod Bianklna okna, kakor je bil Roland prišel pod okna Leonore. la primera je izvabila Rolandovim ustnicam briaeK smehljaj. Zdaj se je nehal skrivati; napotil se je naravnost proti kardinalu. , . Ta je nenadoma začul njegove korake; K o* land ’e bil iedva še Dar sežniev od tiiega. V Maribor u, a: vaaka baaada 60 MjmtnjS tnaask Dia ou p. io'-! Trgovskemu potniku, kateri zna šofirati, se nudi ugodna prilika, da lahko stalno z avtomobilom prepotuje celo Slovenijo in Prekmurje. Naslov v upravi »Večernika«. 1063 Snažna solnčna soba se odda takoj. Jože-Vošnjakova ul. 21, III. 1060 Trgovski sluga porabljiv za skladišnika z lepo pisavo in zanesljiv, se takoj sprejme. Tudi vpokojenec. Ponudbe z navedbo zahte vane plače in dosedanjega delovanja pod »F. K. L. 1000« na upravo lista. 1072 Mizarstvo pohištva Ciril Razboršek, Taborska ulica 22. Prvovrstno izdelovanje vseh vrst pohištva. Renoviranje antikvaričnega in ostalega pohištva. Cene najnižje. 207 Hitro, poceni In dobro popravlja čevlje vseh vrst samo Brzopodplata, Maribor, Tattenbachova M. 778 Vabilo na vrtno veselico, ki se vrši 12. maja na Aleksandrovi c. 79. Za obilen poset se priporočata gostilničarja A. M. Medved preje Kirbiš. 1069 Kratek glasovir, dobro ohranjen, naprodaj, Koseskega ul. 12. 1081 Meblirana soba, lepa in snažna, poseben vhod, električna luč, se odda takoj boljšemu gospodu ali oficirju. Stritarjeva 5 I. ________________1091 jjNove spalne in jedilne sobe politirane in izdelane po najnovejšem vzorcu prodam. Mizarstvo, Aleksan-Vdrova 48, Rudolf Kompara. 1078 Industrijsko podjetje v Mariboru išče za osebni avto zanesljivega šoferja z daljšo prakso. Izučeni strugarji ali ključavničarji imajo prednost. Nastop takoj. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«. 1094 Motocikel 500 m A: I. S. športna mašina, zgoraj krmarena (oben gesteuert), nova, se za Din 6000— cenejše proda. Vprašati v Gosposki ul. 46, vrata 2. 1092 Jedilnica, črno politirana, pisalna miza s fotelom in stenska ura se radi pomanjkanja prostora proda. Naslov v upravi »Ve-čemika«. 1068 Gospodične, izvežbane v ažuriranju in vezenju sprejme Olga Rupnik, atelje za perilo, Maribor, Slovenska ul. 20. 1084 Tobačni izvleček, mazavo milo, urania zelenilo in druga sredstva za pokončavanje drevesnih škodljivcev je dobiti pri Kmetijski družbi, Melje. 1061 Škatlje —vr vsaki velikosti in kakovosti izdeluje najbolje, najhitreje in najceneje Foto-Kompanija, Maribor, Gregorčičeva ul. št. 12. 1086 Krasna velika solnčna soba z vsem komfortom, in souporabo kopalnice eventuelno kuhinje oddam le boljšemu paru. Naslov v upravi. 1077 Velika klet tlakovana z betonom, električno razsvetljavo in ventilacijo se odda v najem. Aleksandrova c. 48. 1079 Najboljša vata prašek in pasta za snaženje srebrnine in posrebrenih predmetov dobite pri tvrdki M. Jlger-jev sin, urar, Gosposka ulica 15. 920 Lepo sep. sobo pri parku z 2 posteljama in hrano oddam s 1. junijem dvema stalnima gospodoma event. gospodičnama. Naslov v upravi »Večernika«. 1087 Kolesa - motocikle hranite popolnoma varno v Mariboru, gostilna »Grozd«, pri hišniku na dvorišču, Berkman. 1090 Lep, skoraj nov Singerjev šivalni stroj prodam. Naslov v upravi. 1076 V vili Julija, Tomšičev drevored oddam s 1. junijem opremljeno sobo boljši osebi. 1075 Praktikantlnja za pisarno veletrgovine z lepo pisavo in znanjem strojepisja se takoj sprejme. Prednost ima, katera je vešča hr-vatskega jezika. Ponudbe v vseh jezikih, katere obvladuje v pisavi, pod »F. K. L. 300« na upravo lista. 1073 Velika zaloga kuhinjske posode, hišne in.,kuhinjske potrebščine vseh vrst. Vsaki gospodinji znana prvovrstna emajlirana posoda znamke »Her-kules« iz tovarne Sphin*. Ia. aluminijevo in litoželezno postekleno posodo. Nadalje mline za meso, orehe, kavo. mak in poper. Tehnice za kuhinjo in meropreizkusne za trgovce z uteži. Ribeže ravne, okrogle, polokro-gle in oglate. Lopatice za oglje, pepel in smeti. Sita, deske za testo in valjarje. Likalnike. Razne oblike za vsakovrstno pecivo. Kutije za speccrijo in dišave. Kotličke in šibe za sneg. Kotličke za polento iz kotlovine. Solnike, mlečne vrčke, cedila za juho, čaj, testo in salato. Vedrice, umivalnike in vrče. Nočne posode. Stiskalnice za ocvirke in krompir. Samovare »Ph5-bus« in druge vrste. Škafe okrogle in ovalne. Lonce za kuhanje perila in perilnice. Jedilno orodje vseh vrst-Jedilne servise iz porcelana. Krožnike iz porcelana in kamenine. Umival, ne garniture in vse vrste steklene robe. Potne pletene košare in cekarje. Postrežba točna in solidna! Cene konkurenčne! Albert Vicel, Maribor, Glavni trg št. 5. 334 Popravilo ur hitro, ceno in z 1—5 letno garancijo. Po stenske ure se pride na dom. A Stoječ, Jurčičeva ul. 8- 680 Sobo* in črkoslikanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ‘ul. 2. 2231 Električne inštalacije, popravila, svetilke, likalnike, motorje, aparate, elektro blago po konkurenčni ceni pri Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ulica 16. 117 Vrtnice^ visoke in nizke ter plezalke, ciprese, ribize!, špargelnove sadike, cepliene breskve, razne zelenjadne sadike ter kompostno zemljo za presajanje cvetlic dobite vedno v vrtnariji Ivan Jemec^ Razlagova 1!. 679 Za svojega birmanca kupite dobro uro samo pri strokovnjaku M. Jlger-jev sin urar Gosposka ul. 15. Dobite tudi na obroke. Vse potrebščine za dom, kakor posteljno in ostalo perilo, senčnike, čajne pupe, blazine za divane, gobeline, zavese, pregrinjah, ro-čne torbice itd., vse krasno izdelano in poceni dobite samo pri L. Kfittner, Maribor. Vojašniški trg 3. 52 Fotografiram vse. Domači, industrijski in športni posnetki. Nove prenosljive svetilne naprave. Najmodernejši aparati- Foto-atelje zopet odprt. Cene solidne. Fo-tomayer. Gosposka 39. 463 Otroški voziček dobro ohranjen poceni na prodaj. A. Kosec, Maribor, Državna cesta 24, vogal Tržaške c. 1056 Uničevanje stenic s plinom, prahožer, s postrežbo ali brez. Čistilnica »Diverzon«, Cankarjeva ul. 14. Telefon 401. 1055 Sandale vseh velikosti, šivane kakor tudi damske, modeme sandale najboljše kupite ali naročite po meri v Mehanični delavnici čevljev in sandalov, Vrtna ul. 8, Maribor. 1020 Popravila gramofonov najhitreje, najboljše, najcenejše izvršuje M. Jlger-jev sin, Gosposka ul. 15. 921 Pristno dalmatinsko vino črez ulico, liter ž Din 8, dobite v Cafovi ulici 7, dvorišče, kino »Union*. 915 Dajte avtomobile, motorje in kolesa strokovnjaku v popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov. Popravila se izvršujejo točno in po brezkonkurenčnih cenah. Brata Komel, mehanična delavnica, Aleksandrova c. 169. 848 ELEGANTNE IN TRPEŽNE SO NASE FLOR NOGAVICE SVILENI FLOR dvojno stopalo, visoka peta Din 35--, 25 -, 20'-FINI FLOR novost so kvalitetne nogavice s koničasto peto Din 42-“- Kratke nogavičke (Rollsockerln) od Din 10'— naprej Preiskusite jih enkrat, in radi boste zopet priSH Ml! M! TBEIKH (0 L.ORNIK KOROŠKA 9 Restavracija UNION K56tz) priredi jutri v nedeljo 12. t. m. zvečer ob lepem vremenu na vrtu KONCERT Igra vojaška sodba 108 J Zahtevajte povsod „Vecernikw! Preselita naznanile Svojim cenjenim strankam vljudno naznanjam, da sem preselil svojo kleparsko delavnico iz Aleksandrove c. št. 49, na Aleksandrovo 55 (Kopitarjeva ul. 4). Se najtopleje priporočam Franc Horvath kleparski mojster 1088 ■ ■ ■ ■ mtmM vpcp wwr* Poslednja novost pomladanskih Najiepši angleški in ieškl klobukov v vseh modnih barvah za moške obleke in plašče, kakor tudi že vse spomladansko in letno blago je došlo na zalogo, na kar opozarjam svoje cenj. odjemalce in se priporočam. Vsak boter \EWWfjErayfR Popravila hiiro in ceneno Ana Košuta Maribor, Kralja Petra trg (Pokojninski zavod) se lahko prepriča, kako dobro in poceni dobi za letošnjo birmo ure, zlatnino ter srebrnino pri F. KNESER, urar Aleksandrova cesta štev. 27, blizu glavnega kolodvora (popreje Kiffmann) Prepričajte se, da je moja reklama tudi resnična M.FELDIN Maribor Orafskl trg 1. Cenjenim damam vljudno naznanjam, da sem otvoril na Ruški cesti 2 damski Sesalni salon, katerega bo vodila moja žena Avrelija Schmiermaul, absolventka graške strokovne šole. Izvrševala bode tudi manlkuro in vodno ondulacijo. Za birmance znižane cene. Se priporočata Kožuhovino, zimske obleke in preproge sprejemam v shrambe. — Izdelujem tudi kožuhovinaste plaiče in jopiče po meri. — Radi konca sezije popust 25 %• — Kože sprejemam v strojenje in barvanje. — Kozličje kože kupujem po najvišjih cenah. K. GRANITZ, krznar, MARIBOR, Gosposka ulica štev. 7. Nova meščanska DEČVA doš/a Oglejte si izložbo! Franjo Majer, Maribor, Glavni trg 9 za turiste in dečke iz usnja in imitacije izdelue najcenejše F. PodgorfelHV nas!. Franc Bela bandažist Slovenska ulica 7 itav. PARNA PRALNICA pere moško perilo kot novol i oieton 480 Centrala t Frankopanov« ul. d. Podružnica t Vetrlnlska ulloa 7. {iiiiihiiijli-ldidiiiilŽižitSiižliiiiiiliriii! 0« Sete Slx m«ri 14 čevljev. Lep In velik voz, icstcilindcrskl voz, popoln do zednjega dele, n* d* bi pri tem eenl n« Hubo itedili. Njegov* čudovite vrline so posledica največje zmolnoiti v produkciji. Odprite Urok* vrat« In zagledali boit« naravnost gcnijalno opremo. Prostor, ki napravi vsako voin|o za ulitek I Pazite na «noitavnost rokovanjana sigurnost Loekhead notranječeljustnih zavor s hldrauličnlm učinkom na vsa itirl kolesa. Poglejte moč njegovega brezglasnega stroja. In kako mirno J« posluien najmanjšemu pritisku. In pomislite - za tem iestcllindersklm vozom in njegovo celokupno dovršenostjo stoj* produkcijska Iskustve In pripomočki Chrysl«rj«vih tvornle. AR Vas smemo povabiti na poskusno voinjo? Vpraiajte - In liv*d«ll boste vse podrobnosti. toMoMadankl MMw *Mnta alak**. Leli *• podlotl I« ,v*l)a. Bali M Itdtlanl li ln»ar JaH*. Kar«« |* »red«. MaiMja ttttm ■ Ud«. HldraaUdnl eaiartottrjl M nik paraalk. Majhna kala»e, »liki akradl, nUka liga ttilU«, dokra ladaottl ia volnj« p« a«Mak. Coupi Touring Ro«dster Luxus Coupi Sedan (t vrati) Sedan (4 vrata) Umit Sedan DOLENC * TONNIES, DVOftAKOVA UL. 3, LJUBLJANA Ot .Ufo Mata' Con. Okiuion «/ Cht/tUr Mttan DtmU MkhigvL preproge, Itaolej, zavese, odeie, 0-grinjala, namizni prti, pohištveno blago, vložki, žimnice, otomane, perje, puH, kakor tudi vsa posteljnina po čudovito nizkih cenah pri RRRBf. PIKIS Maribor Gosposka ulica 20. Cen ki zastonl Ceniki zastonj hdaia Konzorcil »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detola v Mariboru.