m
induplati glasilo delovne organizacije ™	induplati jarše
LETO XXXI.
MAJ 1983
Naša dežela
Lepa je ta dežela. Meni najljubša. Nikjer ni toliko alg kot v zalivu mojega otroštva. Livade in konji neosedlani. Koliko rek in slapov. Pridi prijatelj.
Mi smo na Balkanu. V Jugoslaviji.
Delila si bova kruh in veselje in žalost, če si žalosten.
Mi vemo, kako peče rana in kako nož boli.
Tu so še jagnedi do neba in sonce za vse
slikarje in vse kopalce
in bistrih in hitrih voda. Saj boš sam videl.
Vso deželo boš videl kot na dlani. Takšno kakršna je.
In kje so bila pogorišča. Vse ti povemo.
Tam pri novem gradbišču: še včeraj bila so vešala,
kjer smo se s Titom kljubovalno uprli.
Dežela socializma. Lahko greš po vodi ali po zraku. Pridi in glej.
S krvjo je zapisana naša resnica.
Glej in pretehtaj karkoli želiš.
Lepa je ta dežela. Meni najljubša ...
Rasti in cveti, dežela delovnih ljudi.
In mir naj nad tvojimi polji vlada, mir tvojim ladjam na odprtem morju in tvojemu dnevu, ki se veder prebuja.
Rasti srečna, da bodo vsi narodi videli z vseh strani, z juga in severa, kako se rojeva in kako se ljubi, kako se brani dežela proletarcev ...
(Jure Kaštelan)
Delavski sveti
Delavski sveti delovne organizacije, TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija, DSSS, in zbori delavcev TOZD Maloprodaja in TOZD Restavracija, so dne 25. 4. in 26. 4. 1983 sprejeli naslednje sklepe:
1.	Razpišejo se volitve delegatov v samoupravne organe delovne organizacije, in sicer:
a)	za 7 delegratov v delavski svet delovne organizacije
b)	za 2 delegata v odbor samoupravne delavske kontrole delovne organizacije
c)	za 12 delegatov skupne disciplinske komisije delovne organizacije in 2 zunanja člana iste komisije
Za izvedbo tega sklepa skrbi volilna komisija v sestavi:
Matjaž Pavlin Malica Odar Darja Fortunat
2.	Razpišejo se volitve delegatov v samoupravna organa TOZD Proizvodnja, in sicer:
a)	za 6 delegatov delavskega sveta TOZD Proizvodnja
b)	za 2 delegata odbora samoupravne delavske kontrole TOZD Proizvodnja
Za izvedbo tega sklepa skrbi volilna komisija v sestavi:
Jože Gerbec Katja Kham Anton Ručigaj
3.	Razpišejo se volitve delegatov v samoupravne organe TOZD Konfekcija in sicer:
a)	za 5 delegatov delavskega sveta TOZD Konfekcija
b)	za 2 delegata odbora samoupravne delavske kontrole TOZD Konfekcija
Za izvedbo tega sklepa skrbi volilna komisija v sestavi:
Gardaševič Gordana Novak Vinko Bergant Janez
4.	Razpišejo se volitve delegatov v samoupravne organe DSSS
a)	za 4 delegate delavskega sveta DSSS
b)	za 2 delegata odbora samoupravne delavske kontrole DSSS
Za izvedbo tega sklepa skrbi volilna komisija v sestavi:
Kosmač Albinca Hiršman Stana Marija Gorjan
Delegati v navedene samoupravne organe se izvolijo za mandatno dobo dveh let. Volitve so razpisane za 26. maja 1983.
V komisijo za pripravo volilnih imenikov se imenujejo:
Vera Habjan Tončka Žagar Franc Puhan
Razpišejo se tudi nadomestne volitve delegatov v samoupravne
organe, za mandatno dobo enega leta in sicer:
a)	za 1 delegata delavskega sveta TOZD Proizvodnja
b)	za 1 delegata odbora samoupravne delavske kontrole TOZD Proizvodnja
c)	za 1 delegata odbora samoupravne delavske kontrole DSSS
— Dipl. ing. tov. Srečo Bergant se ponovno imenuje za mandatno dobo štirih let za direktorja delovne organizacije in sicer z veljavnostjo od 1. 5. 1983, od katerega dne dalje teče zanj tudi reelekcijski rok.
—	za vodjo TOZD Restavracija in počitniški domovi »Jarše«, se ponovno izbere tov. Maks Kramber-
—	za vodjo TOZD Maloprodaja se izbere tov. Ana Lajevec
—	na predlog razpisne komisije so od 1. 5. 1983 dalje imenovani:
—	tov. Avgust Orehek, za šefa komercialnega sektorja
—	tov. Jože Klešnik, za šefa ekonomsko — analitskega sektorja
—	tov. Francka Marinšek, za šefa finančno — računovodskega sektorja.
—	sprejeti so rezultati poslovanja za I tromesečje 1983 v predloženi obliki
—	razpiše se natečaj za razdelitev stanovanjskih posojil v skupni višini 14,000.000,00 din.
—	s 1. 4. 1983 dalje je v veljavi sklep Samoupravne stanovanjske skupnosti Domžale o povečanju stanarin v občini Domžale za 48%. Sprejet je predlog, da se od omenjenega dne dalje povečajo stanarine za samske sobe v domu Pelechova 35 in stanarine za samske sobe nad upravnimi pro-
Cvetoči grm je del negovanega nasada, ki obdaja naše delovne prostore
stori v Radomljah za navedene odstotke.
—	sprejet je predlog o regresiranju letovanja v počitniškem domu na Mali planini za vse delavce in v vseh domovih za samohranilke, zdravstveno ogrožene in upokojence.
Sredstva regresa se namreč uporabljajo tudi za regresiranje letovanja v počitniškem domu na Mali planini za vse delavce in v vseh domovih za samohranilke, zdravstveno ogrožene delavce iin upokojence. Regresiranje letovanja v počitniškem domu na Mali planini se izvaja skladno z letnim planom. Regresiranje letovanja za zdravstveno ogrožene delavce in upokojence se priznava, če znašajo njihovi prejemki največ do 7.000,00 din neto mesečno, v višini 50% cene penzion-skih storitev, določene za delavce združenih TOZD in DSSS in njihove otroke do 12 let starosti in nad 12 let starosti, ki nimajo lastnih dohodkov. Letovanje se regresira samohranilkam oz. samohranilcem, ki za svoje otroke prejemajo otroški dodatek, zanje in za otroke v višini 50% cene penzionskih storitev za delavca združenih TOZD in DSSS.
—	sprejet je Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne počitniške skupnosti Domžale. Za delegata v omenjeno skupnost je imenovan tov. Janez Hafner.
—	obravnavane iin sprejete so spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana SIS za železniški in luški promet SR Slovenije za področje železniškega prometa za obdobje 1981—1985.
—	sprejet je aneks k Samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za delo društva inženirjev in tehnikov tekstilcev — Jarše.
Združevanje sredstev z namenom finansiranja DITT Jarše se izvaja na podlagi aktivnosti članov društva na naslednjih osnovah:
L za predavanje po udeležencu,
200.00	din
2. organiziranje strokovnih seminarjev in tečajev, strokovno vodstvo ekskurzije, prevodi strokovne literature in strokovna pomoč na področju inventivne dejavnosti, po dogovoru, medtem, ko se predlog za financiranje strokovnih ekskurzij po udeležencu — 300 din in za obisk ITME '83 po udeležencu 5000 din ne sprejme.
—	zaradi neuporabnosti se odpiše kosilnica TORO, nabavi se nova, katere cena po predračunu znaša
85.000	din
—	odrobijo se sredstva za usposobitev prostora za namestitev IBM računalnika. Preureditev prostora je potrebna zaradi novega požarnovarnostnega zakona, ki prepoveduje obratovanje teh naprav v sedanjih razmerah.
Rezultati dela delavcev in poslovanja TOZD za obdobje januar - marec 1983
Dohodek, ki ga delavci pridobivajo v temeljni organizaciji je del celotnega proizvoda družbe. Namenjen je za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, za osebne dohodke in skupno porabo delavcev, za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela ter za ustvarjanje in obnavljanje rezerv.
Da bi delavci lahko smotrno in racionalno odločali o dohodku temeljne organizacije, so v zakonu o
združenem delu in v posebnem odloku ZIS določeni posebni enotni kazalci za izkazovanje rezultatov dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije.
Z omenjenimi kazalci izkazujemo rezultate dela delavcev in poslovanja TOZD tako, da primerjamo rezultate dosežene v tekočem obdobju, z rezultati doseženimi v ustreznem obdobju preteklega leta in s planom postavljene cilje.
Kazalci za izkazovanje rezultatov dela in poslovanja temeljne organizacije Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken
Zap.	ta	i _ •		Plan	Dosež.	Dosež.	Indeks	
št.	jvazaici		1982	1983	pl = 100	82 = 100
1	2	3	4	5	6	7
1.	Dohodek na delavca	118.970	87.404	118.924	100	136
2.	Doh. v prim. s povpr. upor. sredstvi	63,1	54,6	56,6	90	104
3.	Čisti dohodek na delavca	83.155	55.867	90.323	110	162
4.	Akum. v prim. z doh.	24,0	9,8	27,9	116	183
5.	Akum. v prim. s čist. doh.	34,3	15,3	36,7	107	240
6.	Akumul. v primer, s povprečno uporabljenimi sredstvi	15,0	5,3	15,8	105	298
7.	OD in sred. za skupno porabo na delavca — mesečne povprečje	18.273	16.555	119.049	104	115
8.	Čisti OD na delavca — mesečno povprečje	11.957	11.354	12.485	104	110
9.	Povpr. upor. sred. na delavca	753.785	639.990	841.149	112	131
10.	Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi	150,2	148,7	164,6	110	111
11.	Celotni prihodek v primer, s povpr. upor. obrat. sred.	2,8	2,4	2,0	71	83
12.	Sred. za reproduk. v primer, s povpr. upor. posl. sred.	22,9	13,6	23,8	104	175
13.	Odplač. za invest. kredite v primerjavi s sred. za reprodukcijo	12,4	26,5	11,0	89	42
14.	Štev. delavcev na podlagi stanja ob koncu meseca	543	536	537	99	100
15.	Število delavcev na podi. vkalkuliranih ur	515	503	498	97	99
V TOZD Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken je v obravnavanem obdobju doseženi dohodek na delavca na višini planiranega in za 36■",, večji od doseženega v istem obdobju preteklega leta. Ker je doseganje dohodka odvisno od opremljenosti delavca s poslovnimi sredstvi (kazalec št. 9) in rentabilnosti poslovnih sredstev (kazalec št. 2) lahko ugotovimo, da se je dohodek na delavca povečal tako zaradi povečanja delavčeve opremljenosti s poslovnimi sredstvi kot tudi zaradi povečanja rentabilnosti poslovnih sredstev.
Čisti dohodek na delavca je v primerjavi s planom za 10 % večji, v primerjavi s preteklim obdobjem pa se je povečal celo za 62 %.
Kazalci po zap. št. 4, 5 in 6 nam kažejo akumulativnost dohodka, čistega dohodka in povprečno uporabljena poslovna sredstva. Iz podatkov je razvidno, da so vsi kazalci, tako v primerjavi s planom kot tudi v primerjavi s preteklim obdobjem preseženi.
Kazalec pod zap. št. 7 nam pove, koliko dohodka je bilo razporejene-nega za zadovoljevanje delavčevih osebnih in skupnih potreb (mesečno povprečje). Ta kazalec torej nakazuje uspešnost delavčevega vključevanja v združeno delo. Del omenjenega kazalca predstavlja kazalec pod zap. št. 8, ki nam kaže del dohodka namenjenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb. Oba kazalca sta tako v primerjavi s pla-
nom kot tudi v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta presežena.
Kazalec pod zap. št. 11 nam kaže koeficient obračanja obratnih sredstev. Iz podatkov je razvidno, da je v primerjavi s planom za 291,1 „ manjši, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 17%.
V	TOZD Konfekcija je v obravnavanem obdobju doseženi dohodek na delavca za 29% manjši od predvidenega s planom in za 7 % manjši od doseženega v istem obdobju preteklega leta. Kljub boljši opremljenosti delavca s poslovnimi sredstvi (kazalec zap. št. 9), dohodek na delavca ni bil dosežen zaradi slabe rentabilnosti poslovnih sredstev (zap. št. 2), ki je bila za 34 % pod planirano in za 31% manjša od dosežene v preteklem obdobju.
Čisti dohodek na delavca je v primerjavi s planom nižji za 37%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 25 %.
Kazalci akumulativnosti dohodka, čistega dohodka in povprečno uporabljenih poslovnih sredstev (zap. št. 4, 5 in 6) nam kažejo, da je akumulativnost tako v primerjavi s planom kot tudi v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta močno padla. Koliko dohodka je bilo razporejenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih in skupnih potreb nam pove kazalec štev. 7, ki nakazuje uspešnost delavčevega vključevanja v združeno delo. Del omenjenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb. Iz podatkov je razvidno, da sta oba kazalca, tako v primerjavi s planom, kot tudi v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, presežena.
Koeficient obračanja obratnih sredstev (kazalec št. 11) je v primerjavi s planom nižji za 38%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 36 "
V	TOZD Moloprodaja je dohodek na delavca za 2741„ manjši od planiranega in za 15 % nižji od doseženega v istem obdobju preteklega leta. Dohodek na delavca se je zmanjšal zaradi zmanjšane rentabilnosti poslovnih sredstev (kazalec zap. št. 2), ki je za 31 % pod planirano in kar za 45 11 „ nižja od dosežene v preteklem obdobju, čeprav je bila opremljenost delavca s poslovnimi sredstvi (kazalec št. 9), od katere je prav tako odvisno doseganje dohodka, višje tako glede na plan kot tudi glede na doseženo v preteklem obdobju.
Čisti dohodek na delavca je v primerjavi s planom nižji za 33" „, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 23 n
Kazalci akumulativnosti dohodka, čistega dohodka in povprečno uporabljenih poslovnih sredstev (zap. št. 4, 5, 6) nam kažejo, da se je akumulativnost v vseh treh primerih tako v primerjavi s planom kot tudi v primerjavi z istim obdobjem (Nadaljevanje na 4. strani)
REZULTATI DELA . . .
Kazalci za izkazovanje rezultatov dela in poslovanja temeljne organizacije
Konfekcija
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
lanskega leta, precej poslabšala. Ob tem moramo pripomniti, da so dosežene stopnje akumulativnosti še vedno na zadovoljivi višini in znatno večje od povprečno doseženih v podskupini panoge.
Kolikšen del dohodka je bilo razporejenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih in skupnih potreb nam pove kazalec št. 7 (mesečno povprečje), ki nakazuje uspešnost delavčevega vključevanja v združeno delo. Del omenjenega kazalca predstavlja kazalec pod št. 8, ki nam kaže del dohodka namenjenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb. Iz podatkov je razvidno, da sta oba kazalca v primerjavi s planom za 2% nižja, v primerjavi s preteklim obdobjem pa višja za 12 % oziroma 8%.
Koeficient obračanja obratnih sredstev (kazalec št. 11) se je v primerjavi s planom povečal za 4 %, v primerjavi s preteklim obdobjem pa se je znižal za 46 %.
V TOZD Restavracija in počitniški domovi je v obravnavanem obdobju doseženi dohodek na delavca za 3 11 večji od predvidenega s planom in za 32 ■% večji od doseženega v istem obdobju preteklega leta. Ker je doseganje dohodka odvisno od stopnje delavčeve opremljenosti s poslovnimi sredstvi in stopnje rentabilnosti poslovnih sredstev lahko ugotovimo, da je dohodek na delavca, v primerjavi s planom višji tako zaradi višje stopnje opremljenosti delavca s poslovnimi sredstvi kot tudi zaradi višje rentabilnosti poslovnih sredstev. Povečanje dohodka na delavca v primerjavi s preteklim letom pa je posledica za 36j, višje stopnje opremljenosti delavca s poslovnimi sredstvi, medtem ko se je rentabilnost poslovnih sredstev — zmanjšala za 3 <r,;.
Čisti dohodek na delavca je v primerjavi s planom višji za 2 "'o, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 29 "
Kazalci akumulativnosti dohodka, čistega dohodka in povprečno uporabljenih poslovnih sredstev (zap. št. 4, 5 in 6) nam kažejo, da se je akumulativnost v vseh treh primerih, tako v primerjavi s planom kot tudi v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, izboljšala.
Kolikšen del dohodka je bilo razporejenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih in skupnih potreb nam pove kazalec št. 7 (mesečno povprečje), ki nakazuje uspešnost delavčevega vključevanja v združeno delo. Del omenjenega kazalca predstavlja kazalec pod zap. št. 8, ki nam kaže del dohodka namenjenega za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb. Iz podatkov je razvidno, da sta oba kazalca v primer-
Zap.		Plan	Dosež.	Dosež.	Indeks	
št.			1982	1983	pl = 100	82=100
1	2	3	4	5	6	7
1.	Dohodek na delavca	142.356	109.152	101.576	71	93
2.	Dohodek v primer, s povpr. uporabljenimi sredstvi	93,9	89,9	61,6	66	69
3.	Čisti dohodek na delavca	109.199	83.348	62.168	63	75
4.	Akum. v prim. z doh.	41,1	34,1	17,0	41	50
5.	Akum. v prim. s čist. doh.	53,5	44,6	25,0	47	56
6.	Akumul. v prim. s povprečno uporabljenimi sredstvi	38,6	30,6	10,5	27	34
7.	OD in sred. za skupno porabo na delavca — mesečno povpr.	16.919	16.280	17.294	102	106
8.	Čisti OD na delavca — mes. povpr.	10.855	11.035	11.989	110	109
9.	Povpr. upor. sred. na delavca	606.455	485.449	659.224	109	136
10.	Cel. prih. v prim. s porabljenimi sredstvi	210,1	197,6	223,3	106	113
11.	Cel. prih. v prim. s povpr. up. obrat. sred.	3,8	3,6	2,3	62	64
12.	Sred. za repr. v prim. s povpr. uporab, posl. sred.	42,1	34,8	15,1	36	43
13.	Odplač. za invest. kredite v prim. s sred. za reproduk.		11,4			
14.	Štev. del. na podlagi stanja ob koncu meseca	300	295	287	96	97
15.	Štev. del. na podlagi vkalkuliranih ur	281	276	262	93	95
Kazalci za izkazovanje rezultatov dela in poslovanja temeljne organizacije
Maloprodaja
ZfP'	Kazalci		Plan	Dosež. 1982	Dosež. 1983 pi	Indeks = 100 82 = 100	
1	2	3	4	5	6	7
1.	Dohodek na delavca	304.385	260.769	222.240	73	85
2.	Dohodek v primerjavi s povpr. uporab, sredstvi	57,3	72,8	39,7	69	55
3.	Čisli dohodek na delavca	238.538	208.077	159.280	67	77
4.	Akum. v prim. z doh.	56,7	57,9	42,8	75	74
5.	Akum. v prim. s čist. doh.	72,4	72,5	59,7	82	82
6.	Akumul. v prim. s povpr. uporab, sredstvi	32,5	42,1	17,0	52	40
7.	OD in sred. za SP na del. — mes. povprečje	21.949	19.064	21.400	98	112
8.	Čisti OD na delavca — mesečno povprečje	14.681	13.306	14.395	98	108
9.	Povpr. upor. sred. na delavca	2,123.709	1,433.444	2,237.899	105	156
10.	Cel. prih. v primerjavi s po rabi j. sredstvi	129,8	128,4	127,5	98	99
11.	Celotni prih. v prim. s povpr. upor. obrat. sred.	2,7		5,2	2,8	104	54
12.	Sred. za repr. v prim. s s povpr. uporab, sred.	34,2	43,9	18,6	54	42
13.	Štev. del. na podlagi stanja ob koncu meseca	28	28	28	100	100
14.	Štev. del. na podlagi vkalkuliranih ur	26	26	25	96	96
Kazalci za izkazovanje rezultatov dela in poslovanja temeljne organizacije Restavracija in počitniški domovi
ŽAD.	-r r	,	•		Plan	Dosež.	Dosež.	Indeks	
Št.	Kazaici		1982	1983 pi	= 100	82=100
1	2	3	4	5	6	7
1.	Dohodek na delavca	119.158	93.263	122.842	103	132
2.	Dohodek v prim. s povpr. uporabljenimi sredstvi	45,1	47,8	46,2	102	97
3.	Čisti dohodek na delavca	79.526	62.526	80.737	102	129
4.	Akum. v prim. z doh.	9,9	10,2	13,8	139	135
5.	Akum. v prim. s čist. doh.	14,8	15,2	21,0	142	138
6.	Akum. v prim. s povpr. uporab, sredstvi	4,4	4,9	6,4	145	131
7.	OD in sredstva za SP na del. — mes. povprečje	22.596	17.667	21.263	94	120
8.	Čisti OD na delavca — mesečno povprečje	15.005	12.850	14.196	95	110
9.	Povpr. upor. sredstva na delavca	1,057.316	780.368	1,063.947	101	136
10.	Celotni prihodek v prim. s porab. sred.	153,7	150,2	154,3	100	103
11.	Celotni prih. v prim. s povpr. upor. obrat. sred.	5,5	5,0	5,6	102	112
12.	Sred. za reprod. v prim. s povpr. uporab, sred.	10,4	11,2	11,3	109	101
13.	Štev. del. na podlagi stanja ob koncu meseca	20	19	20	100	105
14.	Število delavcev na podlagi vkalkuliranih ur	19	19	19	100	100
javi s planom nižja, v primerjavi z doseženim v preteklem letu, pa višja. Koeficient obračanja obratnih sredstev (kazalec št. 11) je v primerjavi s planom višji za 2" v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta pa za 12 " „.
Delovna skupnost skupnih služb
je v obravnavanem obdobju s svobodno menjavo dela dosegla celotni prihodek, ki je v primerjavi s planom nižji za 5"„, v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta pa je za 3% višji. Zaradi nekoliko višjih
materialnih stroškov, ki so v primerjavi s planom višji za 3%, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 8 je doseženi dohodek za 6<'„ nižji od planiranega in za 2"„ višji od doseženega v istem obdobju preteklega leta. Po pokritju obveznosti iz dohodka se doseženi čisti dohodek v celoti porabi za zadovoljevanje delavčevih osebnih in skupnih potreb. Porabljena sredstva v ta namen so bila v primerjavi s planom za 4% nižja, v primerjavi s preteklim obdobjem pa za 1 0,, višja.
Tovariška samopomoč v letu 1983
Tovariška samopomoč že 29 let zelo uspešno deluje v okviru našega sindikata lin si je s svojo humano vlogo pridobila zaupanje in upravičenost med člani našega kolektiva.
V	»Samopomoč« je včlanjenih 890 delavcev, kar je 90 % članov kolektiva DO Induplati. Z istimi pravicami, kot člani v Jaršah, so vključeni delavci (ne glede na TOZD) v Radomljah, Mengšu, Pečah, Mokronogu in prodajalnah v Beogradu in Sarajevu.
Odgovorno delo razdeljevanja posojila in ostala dela v zvezi s poslovanjem Samopomoči upravlja in vodi sedem članski odbor. Ta se redno sestaja vsak mesec pred izplačilom osebnih dohodkov. Po potrebi ima kratke posvete, odvisno od problema prosilca. Na teh sestankih obravnavamo prošnje, ki jih je mesečno do 60. Povprečno razdelimo od 40 do 50 starih milijonov posojila na mesec.
V	preteklem poslovnem letu je imela Tovariška pomoč naslednje dohodke — skupaj:
5,604.020.40 din
odhodke — skupaj:
5,568.901.70 din
saldo 31. 12. 1982:
35.118.70 din
Upravičeno lahko upamo in prav gotovo je to tudi želja vseh nas, da bi bilo poslovanje Tovariške samopomoči tudi v bodoče tako uspešno in koristno kot doslej. To pa je seveda v veliki meri odvisno od nas vseh in zlasti od zaupanja v delo odbora in od tvornega in aktivnega sodelovanja vseh članov.
Albinca Kosmač
Kvaliteta, varno delo, odnos do materiala in dela, odgovornost, čut za red in čistočo — vse lepe besede in parole zbledijo ob prizorih, ki smo jim priča vsak dan in to tudi v »mladih« obratih
Z letnega sestanka KOOS
Leto je kar prehitro okoli in potrebno je analizirati delo ki je bilo opravljeno. Dela je bilo veliko vendar navsezadnje ugotoviš, da je za marsikaj zmanjkalo časa.
Na letnem sestanku smo se zbrali 15. 4. 1983. Po uvodnih besedah in predlaganju delavnega predsedstva, ki so ga sestavljali Kepec Vinko — predsednik in članici Jelka Urbanija in Irena Polajnar, smo začeli z delom. Sestanek je potekal po ustaljenem dnevnem redu. O delu KOOS je poročal tovariš Kurzweil. V imenu tov. Baškovič je podal tudi blagajniško poročilo. Aktivnost odbora tovariške pomoči je orisala tov. Kosmačeva. Ugotovili smo, da je ta odbor vsekakor najbolj aktiven. Tov. Hiršman-Je-raj Zdenka je podala poročilo o
Če jim je to uspelo, boste lahko kaj kmalu sami ocenili.
Nekaj naših sodelavcev, članov komisije za ureditev družbene prehrane, si je ogledalo obrate družbene prehrane v DO Stol, Dekorativna in Tosama. Ugotovili so, da bi se tudi pri nas lahko uvedle določene spremembe. O tem so se posvetovali s strokovnimi službami in vodjem TOZD.
Kot nam je znano, so za prehrano delavcev na voljo omejena denarna sredstva. Ta sredstva so namenjena za pripravo toplega obroka. Poudarjam, toplega obroka in ne za zamenjavo blokov za salame, sir in podobno. Komisija je bila enotna, da se tak način ukine, namesto tega pa naj bi imeli
meni deležni ustrezno pripravljenega obroka.
Naslednja točka dnevnega reda:
V komisijo za informiranje pri OSS je bila namesto tov. Kurzwe-ila imenovana tov. Fortunat Darja.
Sledila je obrazložitev tov. Velepca o padcu realnih osebnih dohodkov.
Tov. Verbičeva je podala predlog in sicer, da naj bi strokovne službe ugotovile možnost uvedbe posebne stimulacije za popoldansko oz. dvoizmensko delo. Znano nam je namreč, da se vse več mladih odloča le za delovna mesta v eni izmeni. Podobnega nagrajevanja se poslužujejo že nekatere DO. Z boljšim dohodkom naj bi postalo delo (v tkalnici in predilnici) za mlade delavce bolj zanimivo. Se-
Delovno predsedstvo
Zanimiva tema je pogoj za spremljanje govornika
delu nadzornega odbora. Pri vsebini poročila in plana dela se ne bi zadrževala, nekaj več bi omenila o takoimenovani rdeči niti našega sestanka, to je o ureditvi družbene prehrane. Nekateri ste o tem že obveščeni, vendar ne bi bilo napak o tem povedati kaj več.
Že pred meseci je 10 KOOS imenoval komisijo, ki naj bi skušala urediti našo prehrano tako, da bi bili z njo bolj ali manj vsi zadovoljni. Komisija je v svoje delo vložila veliko truda in upamo, da je z izoblikovanimi stališči dosegla svoj namen. Skušali so namreč najti »salamonsko« rešitev med izvajalcem (TOZD Restavracija in uporabniki (ostala TOZD in DSSS).
delavci možnost izbire med dvema toplima obrokoma in enim hladnim, kar naj bi se prilagajalo letnemu času.
Jedilniki bodo izobešeni in vsakomur v upogled za teden dni v naprej, in si bo lahko vsak naročil malico za naslednji dan po želji. Tudi kruha bo na voljo več koščkov! Kaloričnosti malic ne bomo spreminjali, ker že sedaj ustreza predpisom. Žal pa zaradi omejenih finančnih sredstev ne bo mogoče postreči delavcem dodatno z čajem oz. kavo. Ravno tako ni bilo mogoče realizirati predloga, da bi lahko kupovali osvežujoče napitke po nabavni ceni. Prizadevali pa si bomo, da bodo delavci v nočni iz-
stanek je bil zanimiv, vsi prisotni na sestanku so bili zelo zgovorni. Žal pa na prenekatero vprašanje niso mogli dobiti ustreznih odgovorov, ker ni bil prisoten nihče s strani strokovnih služb.
Dela bo v prihodnjem letu veliko, saj je pred nami 60. obletnica DO. Nanjo se je potrebno temeljito pripraviti. S pripravami na praznovanje se že ukvarja IO KOOS in kulturna komisija. Športne prireditve bodo potekale skozi vse leto. Upajmo pa, da bodo v prihodnjem letu začele delovati še ostale neaktivne komisije pri KOOS.
Pripravila: Lidija Petaci
Tudi kontrola kvalitete je del izvoznih naporov (na sliki ogrodje in platneni del šotora Bombav)
»KRONIKA« NEKEGA NASTAJANJA . . .
— Šotor Š—20 pripravljen za pričetek dviganja	— Ogrodje šotora že kaže pravo obliko in veli-
kost, seveda brez čelnih zaključkov — kupol
— Dviganje brez mehaniziranih dvigalnih naprav — Pogled iz strani... (prva faza)
— Dviganje konstrukcije šotora s pomočjo ročnih — Konstrukcija šotora s prigrajeno kupolo dvigalnih naprav
— Po končanem »kritičnem delu« dviganja sledi — Pogled konstrukcije šotora iz notranje strani kratek oddih
Pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov
Novi zakon o SLO in DS
Koncepcija splošne ljudske obrambe (SLO) je takšna oblika obrambne organiziranosti naše družbe, v katero je vključen celoten človeški in materialni potencial, kot rezultat samoupravnih socialističnih odnosov, ki vladajo v naši družbi. Prav ti odnosi splošni ljudski obrambi dajejo družbeno vsebino in težijo k nadalnjemu po-družbljanju obrambnih zadev. Vojno vsebino koncepcije SLO pa dajejo sile, ki se pri takšnih odnosih množično sprostijo in se organizirajo v posamezne strukture SLO ter tako postanejo nosilci posameznih dejavnosti in nalog' v pripravah in izvajanju SLO.
Upoštevajoč oba elementa koncepcije SLO, novi zakon slehernemu posamezniku in ostalim subjektom družbe opredeljuje pravice in jih obvezuje za sodelovanje v splošnem ljudskem odporu, ne glede na razmere v kakršnih se lahko najdejo. Vsebina, nosilci in posamezne oblike organiziranja SLO so opredeljene v temeljnih načelih novega republiškega zakona o SLO in DS.
SLO se organizira in gradi kot neločljivi del socialistične samoupravne ureditve, kot vsebina iin oblika obrambne organiziranosti naše socialistične samoupravne družbe in kot enotni obrambni sistem za primer, če bi bila ogrožena svoboda, neodvisnost iin suverenost jugoslovanskih narodov in narodnosti ali ozemeljska neokrnjenost in z ustavo določena družbena ureditev SRS in SFRJ.
SLO je del enotnega sistema organiziranja, pripravljanja in aktivnega sodelovanja delovnih liudi in občanov, OZD, DPS, DPO, SIS ter drugih organov in organizacij pri odvračanju in preprečevanju napada in drugih nevarnosti za državo v oboroženem boju, kot odločilni obliki upiranja agresiji in vseh drugih oblikah ljudskega odpora, ki oboroženi boj spremljajo. SLO se razvija in temelji na zakonsko določenih pravicah in dolžnostih vseh delovnih ljudi in občanov, OZD, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih, družbeno političnih organizacij, družbenih organizacij ter društev in družbenopolitičnih skupnostih. Pri tem so pravice in dolžnosti vseh delovnih ljudi in občanov, da se ne glede na spol, organizirajo in usposabljajo za naloge SLO in, da se v primeru agresije uprejo napadalcu z oboroženim bojem in drugimi oblikami odpora. Delovni ljudje iin občani v tem cilju organizirajo teritorialno obrambo, narodno zaščito, civilno zaščito, službo za opazovanje in obveščanje in upravne zveze in druge strokovne organe in službe.
Zakon opredeljuje skrb za varnost in obrambo SRS in SFRJ kot nedotakljivo in neodtujljivo pravico ter najvišjo dolžnost in čast vseh delovnih ljudi in občanov. Pri uresničevanju SLO imajo po zakonu delovni ljudje iin občani zlasti naslednje pravice in dolžnosti:
L vojaško dolžnost, ki jo izvršujejo v JLA, teritorialni obrambi, v organih za notranje zadeve, v enotah za zveze DPS med vojno pa tudi posamično, če se ne morejo pridružiti enotam in zavodom oboroženih sil;
2.	delovno dolžnost, ki jo izvršujejo v OZD ter drugih organizacijah, skupnostih in organih;
3.	dolžnost delovati v civilni zaščiti ter izvajati ukrepe osebne in vzajemne zaščite in druge ukrepe CZ;
4.	dolžnost delovati v službi za opazovanje in obveščanje v centrih za obveščanje ter v drugih delih te službe;
5.	dolžnost usposabljati se za SLO;
6.	dolžnost organizirati in delovati v narodni zaščiti;
7.	materialno dolžnost, ki jo izvršujejo z dajanjem določenih sredstev oboroženim silam, narodni zaščiti, civilni zaščiti, službi za opazovanje in obveščanje, organom za notranje zadeve ter drugim organom DPS in OZD, ki so posebnega pomena za SLO. Ta sredstva se morajo dati tudi v miru zaradi pregledov in vaj.
Nadalje novi zakon določa še nekatere obveznosti in postopke delovnih ljudi in občanov. Tako je dolžnost posameznika dati tudi živila, obleko, obutev ter druga sredstva za udeležence oboroženega boja, reševalce in žrtve vojne, naravnih in drugih nesreč ter izrednih razmer. Vsak posameznik je dolžan varovati in po predpisih vzdrževati orožje in drugo opremo, ki mu je zaupana. Delovni ljudje in občani razporejeni v določene strukture SLO, se morajo odzvati vpoklicu pristojnega organa ali organizacije kot je to navedeno v posamičnem ali splošnem pozivu. Če se vpoklicani ne odzove oziroma ne opraviči svojega izostanka, se lahko izda nalog, da ga privede pristojni organ za notranje zadeve.
Za našo delovno organizacijo, ki zaposluje pretežno ženske, so vsekakor aktualna določila zakona, katera se nanašajo na kriterije za delovno obveznost in obveznost sodelovanja v enotah in štabih CZ. Po teh določilih se v enote CZ ne razporejajo nosečnice, matere in rejniki (tudi moški samohranilci) z enim otrokom, ki še ni star 7
let, oziroma z dvema ali več otroki, ki niso stari 10 let (od 10 do 15 let.) To pa ne pomeni, da takšna oseba ne more biti razporejena na delovno dolžnost, kar pa zavisi od trenutnega staleža (porodniški dopust, bolniška in podobno), od oddaljenosti do sedeža OZD in organizacije varstva otrok. Matere, rejniki in samohranilci z enim ali več otrok, ki še niso stari 10 let, se lahko izjemoma razporedijo k izvrševanju delovne dolžnosti izven stalnega prebivališča, če je zagotovljena nega in varstvo otrok. Iz tega izhaja zaključek, da se takšne osebe ki stanujejo v bližini sedeža OZD lahko razporejajo na delovno dolžnost. Natančnejše kriterije oddaljenosti določijo komiteji za SLO in DS glede na lokacijo sedeža OZD potrebe in konkretne pogoje.
Ivan Kamenšek
REZERVACIJA ZA LETOVANJE
Po prispelih rezervacijah za letovanje na morju, to je v Umagu in Izoli, smo sestavili seznam, iz katerega je razvidno, da je večina prijav rešenih po rokih letovanja, za katere so se delavci DO prijavili. Seznam je izobešen na oglasnih deskah, prijavljen« pa seznanjeni, da morajo plačati akontacijo do 20. maja. S plačilom akontacije pa je rezervacija potrjena. Vse nepotrjene rezervacije in ostale proste kapacitete bomo po 20 maju oddali drugim interesentom. Preveč prijavljenih je le za koriščenje poč. hišice v Izoli in to od 16. julija do 13. avgusta, ter bo potrebno razporediti zainteresira-ne-ludi v preostale roke.
V tem letu smo dokupili 6 rabljenih prikolic (ADRIJA 380), katere so že postavljene v Fiesi pri Piranu. Te bodo to sezono tam tudi ostale. Po prijavah za prikolice je razvidno, da so še proste za čas od 26. junija do 16. julija in od 13. avgusta do 4. septembra. Teh prikolic v času razpisa še nismo imeli.
Ponovno prosimo, da se delavci delovne organizacije pravočasno prijavijo in rezervirajo za letovanje na Malo Planino, saj je le tako mogoče normalno in rentabilno poslovati. Dom na Mali Planini bo predvidoma posloval od 25. junija do 15. septembra, rezervacije za druge goste pa je potrebno vedno predhodno potrditi.
TOZD Restavracija
Zagrebški velesejem
Za nami je tradicionalni zagrebški spomladanski velesejem, ki ga je 18. aprila otvoril član Zveznega izvršnega sveta in predsednik Zveznega komiteja za energetiko in industrijo ing. Rade Pavlovič, ki je med drugim dejal: »Ob tej priliki želim poudariti, da je v zelo dinamičnem razvoju jugoslovanskega gospodarstva industrija z visoko stopnjo rasti zavzemala najpomembnejše mesto. V preteklih tridesetih letih se je rast industrijske proizvodnje gibala v povprečju 8,6%. Taka rast je uvrstila Jugoslavijo med države z relativno najhitrejšo rastjo v daljšem obdobju in omogočila povečanje industrijske proizvodnje za dvanajstkrat. Doseganju takšnih rezultatov so največ doprinesle panoge industrije katerih dosežki in proizvodi so prikazani na velesejmu.«
Na velesejmu je na štirinajstih specializiranih prireditvah sodelovalo 1.765 razstavljalcev, od katerih jih je bilo 205 iz 23 držav: iz Avstrije, Belgije, Kanade, Sri Lan-ke, Danske, Filipinov, Francije, Indije Italije, Jordana, Liechtensteina, Madžarske, Nizozemske, Pakistana, ZR in DR Nemčije, Rusije, Švedske, Švice, Turčije, ZDA in Velike Britanije. Mednarodni sejmi robe za široko potrošnjo, prehrambene, tekstilne in pohištvene industrije, izložba malega gospodarstva in obrti ter sejmi pakiranja — embaleže in prometa, dajejo realno sliko proizvodnih in izvoznih možnosti jugoslovanskega gospodarstva.
Posebno močno je bila na sejmu zastopana prehrambena in tekstilna industrija, kot potencialni izvozni panogi, ki ustvarjata velik dohodek. Na sejmu prehrambene industrije je nastopilo nekaj več kot 300 razstavljalcev, kateri so velik del svoie ponudbe namenili prav izvozu. Podobno je tudi s tekstilci, ki so v preteklem letu v skupnem izvozu izvozili kar 10 %
v primerjavi z ostalimi gospodarskimi panogami.
Kot posebnost spomladanskega velesejma omenimo, da so v paviljonu št. 19 odprli tudi tradicionalno izložbo izumov, tehničnih napredkov in novitet »Inova 83«. Na razstavnih prostorih izložbe je svoje izdelke predstavilo 11 SOZD iz SR Bosne in Hercegovine, SR Slovenije in SR Hrvatske, 26 delovnih organizacij, 96 TOZD, 5 znanstvenih inštitutov in 25 posameznikov. Obiskovalci so imeli možnost videti 334 novitet. Poleg tega je svoja dela prikazalo tudi 84 likovnih amaterjev. Kot del »Inove« je bila v paviljonu 36 tudi peta manifestacija Narodne tehnike mesta pod imenom »Znam — hoču — mogu 83« katere težišče je v delu mladih na področju tehnične kulture. Tako so obiskovalci lahko videli razstavljene izdelke izdelane v klubih mladih tehnikov.
Naš razstavni prostor je sedaj že drugo leto v 20. paviljonu zagrebškega velesejma. Na površini 54 kvadratnih metrov razstavnega prostora smo prikazali našo kolekcijo za leto 1983. Iz razgovora z našimi poslovnimi parnerji in obiskovalci sejma smo lahko ugotovili, da so jim naši izdelki zelo všeč, vendar so vsi mnenja, da jih je na trgu zelo težko dobiti ali pa sploh ne.
V tem tekstu namerno nismo nič govorili o sklenjenih pogodbah, številkah itd., ne samo zaradi tega ker to lahko izvemo iz dnevnega časopisja in ostalih sredstev obveščanja, temveč smo se trudili kar najbolj plastično prikazati vlogo in mesto takega velesejma v našem sedanjem družbeno ekonomskem trenutku. Potrdilo takega odnosa smo dobili, kar je najvažnejše, tudi od gospodarstvenikov, ki menijo da same številke dajo napačno sliko o vlogi sejma, saj se to yeč ali manj dogaja pred ali po takih prireditvah. Mnogo bolj je pomemben splošni vtis, ki ga daje naše
gospodarstvo zbrano na enem mestu, ker je to pravzaprav svet v malem z vsemi svojimi značilnostmi, protislovji in resničnostmi. Soočenje tržnih in planskih gospodarstev se najbolj očitno vidi prav na kvaliteti proizvodov, ki se razstavljajo. Ponekod se jasno občuti administriranje v gospodarskih odnosih, vse to pa daje pečat odnosom ki se vzpostavljajo.
Marinka Hribernik
METLIŠKA VIGRED
Društvo inženirjev in tehnikov Jarše, je organiziralo v soboto 23. 4. 1983 strokovno ekskurzijo v delovno organizacijo »Beti« Metlika. To je delovna organizacija s 25-let-no tradicijo na področju tiskanja, barvanja, pletenja in najmodernejšimi teksturi rnimi stroji. Lepa, sončna in topla aprilska sobota nas je spremljala, ko smo se izpred DO Univerzale, Tosama, Induplati, Trak in File odpeljali na ekskurzijo proti Kolpi in Gorjancem, to je v Belo Krajino. Še predno smo prispeli v Metliko, so nas pri gostlini »Bado-vinc« prisrčno in gostoljubno sprejeli prijazni belokranjčani v narodnih nošah, kjer so nam ponudili »karapompolo«. To je njihova značilna pijača, sestavljena iz 5 različnih vrst »žganja«. V Metliki, v DO »Beti«, smo si ogledali proizvodnjo in tehnološki proces izdelave. Nismo kaj dosti videli, ker so imeli prosto soboto in so tako stroji mirovali. V predelavi surovin imajo večinoma mešanice iz poliamida, poliestra in bombaža. Po ogledu tovarne, smo zavili še v njihovo industrijsko prodajalno, kjer smo potrošili »odvečni« denar. Po končanem ogledu »Beti«, smo obiskali vinsko klet, last kmetijske zadruge Metlika. Klet je zanimiva, dolga 105 m, sestavljena iz 3 različnih vrst posod za shranjevanje vin. Te posode so: hrastovi sodi, betonske in železne cisterne. Po tem smo veselo odšli na Trg svobode, kjer so belokranjci pripravili turistično prireditev »Vinska vigred v Beli Krajini« oziroma Metlika 83, ki naj bi postala tradicionalna, tako kot je »Jurjevanje« in »Kresovanje«, in. se tam zabavali do poznega popoldneva. Med časom, ki smo ga imeli na razpolago, smo si ogledati tudi belokranjski muzej, razstavo ročnih del in razstavo belokranjskih vinogradnikov — »pokušino vin«. Na Trgu svobode, so se odvijali nastopi številnih belokranjskih folklornih skupin z gosti iz nemškega Lauterbacha, v mesto so prispeli tudi kolesarji iz kolesarskega kluba Rog Franck iz Ljubljane, kateri so prevozili maratonsko progo preko 100 km (Ljubljana — Metlika). Po kulturnem programu je bila zabava in ples ob zvokih ansambla Henček in Galebi. Tako nam je vsem udeležencem ostala letošnja »Vinska vigred« v Beli krajini in ekskurzija v »Beti« v lepem spominu in si takšnih srečanj želimo še v bodoče.	Jelka
Ponovna razprava o premiku delovnega časa
Mesec dni po premiku delovnega časa s šeste na sedmo uro ugotavljamo, da nov delovni čas v naši delovni organizaciji slabo vpliva na storilnost delavcev in jih vznemirja. Že površen pregled pokaže, da po 22. uri storilnosti skoraj da ni... Zato je bilo na komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj SOB Domžale zaprošeno, da prouči možnost za spremembo voznih redov.
Na zadnjih zborih delavcev v TOZD Proizvodnja je bila namreč izražena zahteva, da se pričetek delovnega časa premakne nazaj na 6. uro. Glavni razlog za takšen premik je delo v popoldanski izmeni, ki sedaj traja do 23. ure. Delavci iz bolj oddaljenih krajev zato prihajajo domov tudi po 24. uri. Predvsem ženske, in te so v naši delovni organizaciji v večini, so s tako poznim vračanjem z dela zelo nezadovoljne.
Ker je bila premaknitev pričetka dela s 6. na 7. uro izvedena izključno zaradi prilagoditve novim voznim redom in proti volji velike večine delavcev, je njihovo nezado-
KONČNO IMAMO
V lanski poletni številki Konopla-na ste lahko prebrali, da nam je po sedemletnih prizadevanjih uspelo dobiti dovoljenje za zamenjavo računalniške opreme. Čeprav smo stari računalnik IBM S, 3-10 uporabljali od leta 1971 in je bil že zdavnaj premajhnih kapacitet in zastarel (luknjane kartice, pri tem pa ves svet že več let uporablja raznovrstne terminale) pa do napovedane zamenjave lani še ni prišlo. Po vmesni ponovni prepovedi zamenjave so v začetku letošnjega leta pričeli veljati spremenjeni predpisi in Gospodarska zbornica SRS nam je v februarju lahko zamenjavo dokončno odobrila. Tako smo 15. aprila prevzeli novo opremo. Računalnik IBM S 38 je najmodernejša tehnologija z velikim spominom na magnetnih diskih, hitrejšim vrstičnim tiskalnikom, z disketnim vhodom (namesto kartic) in — kar je posebej pomembno — šestimi terminali (pet ekranskih in en tiskalnik).
Ker je pri zamenjavi veljalo pravilo, da nova oprema ne sme biti dražja od stare, ki jo zdaj vračamo, nam bo že v začetku primanjkovalo terminalov, vendar upamo, da jih bomo dodatno lahko nabavili v naslednjih letih.
Novo opremo pa moramo čimbolj ustrezno izkoristiti. Po dogovoru uporabnikov bomo na računalniku najprej obdelovali podatke za tiste službe, ki jih najbolj potrebujejo. Dober izkoristek moderne računalniške tehnologije pogojuje predvsem pravilna priprava obdelav — tako organizacijsko kot pro-
voljstvo veliko že pri najmanjših težavah s prevozi. Poleg tega smo komite za družbeno planiranje ponovno opozorili, da še vedno ni zagotovljen prevoz na delo ob sobotah. Po letnem planu razporeditve delovnega časa teče delo vsako prvo in drugo soboto v mesecu, vendar samo v dopoldanski izmeni. Zaradi prevzetih pogodbenih obveznosti in < ob znanih težavah pri dobavi reprodukcijskega materiala pa teče delo tudi ob prostih sobotah, vendar le na prostovoljni osnovi, saj ob nezagotovljenem prevozu drugače ni mogoče.
Posebno težavo predstavlja prevoz naših delavcev zaposlenih v TOZD Konfekcija v Radomljah. Nedvomno bi bilo podaljšanje proge lokalnih avtobusov do vasi Rova, kjer bi se uredilo primerno obračališče, velikega pomena za prevoz na delo in z dela tudi za krajane KS Radomlje in KS Rova. Slednje je bilo poudarjeno tudi na zborih krajanov, o čemer sta nas pri vsklajevanju mnenja glede potreb prevozov obvestila tudi tajnika omenjenih krajevnih skupnosti.
NOV RAČUNALNIK
gramersko. Zato bomo vse obdelave pripravili na novo. Delo je zelo obsežno in bo končano šele proti koncu prihodnjega leta — s tem, da bodo prve obdelave stekle že letošnjo jesen. Ker pa morajo uporabniki dobivati informacije nemoteno vsak dan, smo za prehodno obdobje najeli usluge na računalniku IBM S 3-12. V kratkih dveh mesecih smo predelali za ta računalnik vse obdelave za domače in zunanje uporabnike (ABC Pomurka, TGDO Napredek Domžale in Občino Domžale), ne da bi uporabniki to kaj posebej občutili.
Morda se bo še najbolj poznalo ozko grlo pri zajemanju podatkov — odšli sta dve izkušeni sodelavki in pa namesto treh samostojnih luknjačev imamo sedaj eno dvojno zajemalno disketo.
Novi računalniki zahtevajo tudi novo znanje. In ne samo sodelavcev v oddelku za EOP. Res je tam pre-šolanje precejšnje (tečaji, literatura — pretežno v angleščini in nova računalniška miselnost). Tudi uporabniki bodo podatke vnašali v računalnik sami, odpade pisanje obrazcev, šifriranje ipd. Iz računalnika bodo podatke tudi neposredno odčitavali na ekranu ali pa jih celo izpisali na terminalskem printerju. To pa je tisti računalniški napredek, za katerega se je izplačalo zavzemati dobrih sedem let. Samo izkoristiti bo ta napredek potrebno, kar pa je čedalje bolj odvisno od uporabnikov samih. Sodelavci oddelka EOP bomo pri tem nudili vso potrebno strokovno pomoč.
Branko Novak
Sukanje preje, iz katere se tke dohodkovno naj zanimivejši proizvodni program (sukanec iz mešanice poliester-bombaž Nm 50 5)
ZAHVALA
Ob smrti moje dobre mame ZOFIJE LAVŠ
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje na njeni zadnji poti.
Sin Jože Lavš
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame FRANČIŠKE KRALJ se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izraze sožalja, prejeto denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti Hčerka Mira Gorjup
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame JOŽEFE TIČ
se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti.
Hčerka Ančka Bratun
ZAHVALA
Ob odkritju spominske plošče tov. MINKI ŠIMENC v Spominskem parku v Kamniški Bistrici, se zahvaljujemo DO Induplati Jarše za spominski venec, še posebna zahvala za izrečen govor tov. Janezu Hafnerju in predsednici IO KOOS, tov. Majdi Marolt ter vsem sodelavcem in prijateljem za številni obisk.
Marija Šimenc s sorodniki
Bogastvo
Dve stvari sta, ki označujeta naša dejanja: začetek in konec. Običajno je med njima časovno velik razpon, ki je v vsakem primeru izpolnjen z uspehi in vzponi ter s tem nasprotnim. Hraniti zmoremo cele sklade spominov, ki zajemajo ljudi in stvari, ki smo jih tekom let spoznali ter imeli z njimi več opravkov kot z mnogimi drugimi.
Pogosto nam spomin predoči dogodke iz mladih let. Spet drugič opisuje s filmsko naglico vesele dogodke, ali žalostne, za katere smo bili prepričani, da so dokončno zbledeli v pozabi. Bogati smo spominov in to nam prija. Spomini so naša zasebna stvar, ki nam jo ni treba razkriti niti življenjskemu drugu niti najboljšemu prijatelju. Spomini so nekaj, kar je resnično zasebna last vsakega posameznika.
Spomnite se med branjem teh vrstic na delček zgodovine iz vašega življenja. Različno daleč so dogodki, ki le vam nekaj pomenijo. Kako prijetno se je spomniti nanje. Ko pride čas za tisti, največkrat najdaljši dopust, je tudi obujanje spominov prijetno delo.
S sodelavci v Induplati smo »razdrli« mnogo zabavnih prigod. Zabavali smo se ob tem, ker nam je zabava dajala moč za delo, ki smo ga opravljali v različnih oddelkih »naše« tovarne. Pri zabavi smo bili kot eden in kot eno. Brez vsake predpriprave bom skušal napisati nekaj naslovov naših podvigov: čajanke, dramske uprizoritve in silvestrovanja ter pustne zabave z obveznim pokopom kurenta. Lahkoatletska tekmovanja ter nekajletna tekmovanja — imenovana STIPI. Vsakoletni plesni večeri znani pod imenom TEKSTILIJADE. Organiziran lov žab ter kasneje srednjeveški pohodi. Zabavni izleti članov uredništva Konoplana in vragolije članov sam-mal. Še je nekaj takšnih, pa ni, da bi jih pogreval; že takrat smo imeli sitnosti zavoljo njih. Tudi koruzo smo ličkali in koloradskega hrošča iskali na naših krompiriščih; taborili smo ob morju in na
planini. Brez avtomobilov in brez žičnice smo prišli daleč in visoko, kot za šalo.
Že prej sem omenil, da nas je zabava družila. Postali smo prijatelji. Nekateri se boste spominjali prav vseh naštetih dogodkov in soglašali, da je bilo lepo. Danes Je lepo na drugačen način; vedno imajo mladi pravico krojiti življenje po svojem okusu. Spomine zato ne kaže javno obujati, ker so za ves mlajši živelj nezanimivi. Ni vse v ugotovitvi, da so časi drugačni, čeprav so drugačni. Dandanes je nemogoče pripovedovati o dneh, ko smo živeli na karte. Kje so časi, ko ni bilo avtomobilov in ne televizorjev. Med letovanjem v Ankaranu smo šli zvečer v Koper v kino — peš! Ko smo postavljali temeljne za našo ekonomsko destabilizacijo, smo gradili hišice in hiše; pozneje še kje weekend. Takrat smo poznali znance iz Maribora, Zagreba, Zadra, Gorice ali Trsta kot soseda, ki nam je še vedno mejaš.
Le v tovarni smo se še vedno srečevali. Seveda so se vrste redčile. Nekaj jih je odšlo za vedno, nekateri so zapustili le našo okolico v prepričanju, da bodo našli na novem kraju samo med in mleko.
Usoda je hotela, znanstveniki so mnenja, da je vsak posamezni gen točno programiran, da sem zavoljo bolezni moral spomladi leta 1980 tudi sam dati slovo okolici, ki sem ji pripadal. V teh zadnjih letih sem imel nekaj kriz, ki sem jih doslej premagal. Zdravniki, zdravila in narava ter ŠTEVILNI SODELAVCI, ki so me obiskovali in vzpodbujali, so pripomogli, da lahko danes pišem te vrstice.
Času primemo ste mi prinašali darila. Posameznikom ter predvsem predstavnikom sindikata se še enkrat najtopleje zahvaljujem. V aprilu letos so me obiskali tov. Mirjam KAVČIČ, Vera HABJAN in Ivo SEŠEK ter mi prinesli rože ter vaše denarno darilo. Bil sem pri-jento presenečen, ne le zaradi daril ampak zavoljo zavesti, da sem imel tudi zadnji dan članstva v Induplati veliko prijateljev. Zaključil bi rad ta sestavek z zahvalo vsem, ki se jih tiče in z mojo ugotovitvijo — BOGAT NI LE TISTI, KI IMA VELIKO DENARJA, TEMVEČ TISTI, KI IMA VELIKO PRIJATELJEV.
Otmar Lipovšek
Predstavljamo vam
Je tiha, skromna in delovna. Mnogi bi jo lahko imeli za vzor. V mislih imam tov. TONČKO KVEDER, 63-letno delavko iz predilnice. V naši delovni organizaciji ima 28 let delovne dobe. Zaposlila se je pozno, vzrokov za to je več. Ko je kot 17-letno dekle iskalo zaposlitev, le-te v okolici ni bilo možno dobiti. Tako je ostala doma, na Prevojah, na kmetiji in tista »najlepša« leta svoje mladosti, svojo
energijo, oziroma delo vložila v obdelavo zemlje. Ta leta so ji ostala v spominu kot lepa in prijetna, kljub garanju, saj strojev takrat ni bilo na voljo. Pa vendar jo je vseskozi spremljala tudi misel na delo v tovarni, in odločila se je ... V mesecu decembru leta 1954 se je prijavila na borzo dela v Ljubljani in že v februarju dobila delo v naši delovni organizaciji. Ravno takrat so odprli nov oddelek predilnice in je bilo na novo sprejetih preko 30 delavk.
»Vseskozi sem v predilnici«, pravi tov. Tončka Kveder. »Nekajkrat smo se resda selili, zaradi obnove prostorov, skupaj s stroji iz zgornjih prostorov v klet, pa nazaj v pritličje. Pa tudi delala sem že skoraj na vseh strojih: predilni-gill, raztezalkah, sukalnem, križno-previjalnem stroju avtokoner... Od stroja nikoli ne odidem, razen v času malice, nobenih dodatnih »pavz«. Saj je le to pogoj za kvalitetno opravljanje dela. Material je namreč velikokrat slab, se trga, zato moraš biti vseskozi pazljiv. Že šesto leto delam na previjalnem stroju. Večino preje previjam za barvanje in sicer iz papirnatih cevk na netilnike. Sem zadovoljna, tudi počutim se še kar zdravo, čeprav so dnevi, ko si utrujen in v takšnih trenutkih že premišljujem
o odhodu v pokoj. Naj mladi dobijo delo! Časi, ko sem šest let delala na tri izmene in štiri leta na štiri izmene, so bili zame najtežji; sploh, delati ponoči, ali pa kar 16. ur skupaj. Tega ne bi več zmogla. Tudi delovna disciplina je bila včasih drugačna in mladi smo bolj spoštovali starejše.
Prostega časa pravzaprav nimam, saj še vedno po svojih močeh pomagam doma, na kmetiji. Če pa le utegnem, to pa je največkrat pozimi, pa rada preberem kakšno knjigo in pa šivam.«	n .
DOPISUJTE
V
NAŠE
GLASILO
obvestila iz kadrovske službe
tozd proizvodnja	POROČILO O GIBANJU OD ZA MAREC 1983
Vstopi:
1.	Šuštar Igor, not. tran. v pripr., vstopil 1. 4. 1983,
2.	Učakar Martina, predenje, vstopila 4. 4. 1983,
3.	Kozamernik Darko, mikanje, vstopil 12. 4. 1983,
4.	Jurjevič Milanka, čist. — prem. iz TOZD Restavr. 14. 4. 1983.
Izstopi:
1.	Ružnič Vahida, tkalka, izstopila 31. 3. 1983,
2.	Krušnik Franc, pom. in transp. del., izstopil 5. 4. 1983,
3.	Avbelj Stane, mikanje, v JLA dne 8. 4. 1983,
4.	Vertovec Pavel, odpr. blaga, izstopil 13. 4. 1983,
5.	Pavli Franc, vzdr. strojev, izstopil 15. 4. 1983,
6.	Avbelj Marija, predenje, upokojena 30. 4. 1983,
7.	Šimenc Vida, blag. mat. knjig. — upokojena 30. 4. 1983.
TOZD KONFEKCIJA
Vstopi:
1.	Avbelj Stane, del. v obr. kov. konstr., vstopil 1. 4. 1983,
2.	Barbo Nikita, šivilja v OE Mokronog, vstopila 18. 4. 1983.
Izstopi:
1.	Sinur Anica, šivilja v OE Mokronog, izstopila 3. 3. 1983,
2.	Prebil Štefan, del. v cer. odd., odšel v JLA 5. 4. 1983,
3.	Vovk Marko, del. na mont. ogr., izstopil 8. 4. 1983,
Narobe Zlatko, del. na mont. ogr., izstopil 8. 4. 1983,
5.	Užmah Marta, šivilja v OE Mengeš, izstopila 30. 4. 1983,
6.	Kveder Alojzija, šivilja, izstopila 19. 4. 1983.
TOZD RESTAVRACIJA IN POČIT. DOMOVI
Vstopov ni bilo.
Izstopi:
L Jurjevič Milanka, pom. v kuh., premeščena v TOZD Proizv. 13. 4. 1983.
Vrednost točke za marec je znašala v btto vrednosti 0,10 din.
Pregled osebnih dohodkov za mesec marec 1983 za delo v polnem
delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in. polni oceni zahtevnosti del in nalog:
Razred	Q N n n	d 02	c Q ra N-S	0^ N c	En
	O 2		gs	O o	m
	HCL	f-S		H X	Q
8000— 9000	17			11	
90000—10000	41		1	59	
10000—11000	71		2	56	7
11000—12000	111	2	3	54	9
12000—13000	118	9	2	33	8
13000—14000	67	8	6	17	8
14000—15000	27	4	3	11	13
15000—16000	32			1	7
16000—17000	11		1	7	4
17000—18000	6		1	2	7
nad 18000	9	4	1	13	43
Skupaj	510	27	20	264	106
Naj nižji OD	8850	11227	9345	8126	10141
Naj višji OD	26881	25150	24045	26349	35413
Povprečni OD	12292	14092	13700	11721	17097
Bolniški	izostanki v mesecu marcu			1983	
TOZD	c S	g	»N 0	| »O	73 > 1	BI 2	2 S S?	I	to i. S	F	s
	o	£ N ^ m ^		L	Por. ( . % j Skup j %	Izpac ure
Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken	536	-6,50	0,29	0,81	0,11	2,73	10,44	10.741
Maloprodaja	28 2,10	1,19		6,08	9.37	496
Restavracija in počitniški domovi	20	0,74			5,00	5,74	217
Konfekcija	288	6,57	0,36	0,58	0,25	4,63	12,39	6.854
Delovna skupnost skupnih služb 109	3,06		—	1,07	0,04	3,98	8.15	1.704
Povprečni izostanki za celotno podjetje:
TOZD MALOPRODAJA
Sprememb ni bilo.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
zaposlenih 981 delavcev in 2 vajenca
Izostanki zaradi bolezni	5,90	!,
Izostanki zaradi nesreč	0,26	%
Izostanki zaradi nege druž. čl.	0,76	%
Izostanki zaradi spremstva	0,14	“/o
Izostanki za redni in
podaj, porod, dopust	3,57%
Skupaj:
10,63 %
Vstopi:
1.	Lah Vesna, korespondent, vstopila 1. 4. 1983,
2.	Repanšek Ivica, blagajnik, vstopila L 4. 1983,
3.	Rutar Stanislava, luknjanje in veri L, vstopila 22. 4. 1983.
Izstopi:
1. Peterka Marija, luknjanje in verif., izstopila 15. 4. 1983.
ZAHVALA
ob izgubi drage mame PAVLE GREGORIN se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, prejeto denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti.
Hčerka Francka Rebernak
Izdaja v 1500 izvodih DO INDUPLATI Jarše r. o. Uredniški odbor: Darja FORTUNAT, odgovorni urednik. Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠEVIČ, Katja KHAM, Vida KOŽELJ, Maks LAVRINC, Marjan MALI, Matjaž PAVLIN, Kristina PUNGERČAR in Franci VELEPEC. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8.4.1974).