Poštnina plačana T eotovfni Leto X, št, lOOa Ljubljana, torek 30. aprila 1929 Cena 2 Din NMvdrina nai« mesečno 25 Ota, m ksosemsfvo 40 Dia. Uredriitvo t TJabflaaa. KooBdovs ufcca 5. Telefon Ker. 3123, »123, »24, 3125 in 3126. Maribor: AJeteandrova oest« 13. Telefo« «t. m CeUai Koceoova 2. Telefon ttor. 190. BofcopM m m vračata. • Oziaa po tarif«. Narod se poslavlja od velikega vojskovodje Vojvoda Stepanovič na mrtvaškem odru - Mnogoštevilne sožalne izjave - Z vseh delov države prihajajo deputacije, da se udeleže današnjega pogreba LJubljana, 29. aprila. V Cačku leži v senci z lovorom zmage ovenčanih praporov naše junaške vojske in sredi rdečih rož vojvoda Stepa Stepanovič. dika in ponos naše vojske in našega naroda v letih borb za svobodo in ujedinjenje. Odšel je v Lazarovo carstvo. za katerega se ie odločil tisto uro, ko je zapustil očetovo njivo in vstopil v vrste kosovskih osvetnikov. Resno-mirne in s svetim spoštovanjem so prešinjene nedogledne vrste mož, njegovih zvestih soborcev. ki te ure defilirajo mimo krste velikega pokojnika. Deset let je že minulo, odkar so se poslovili od njega in se družno z njim odpravili po dovršenem delu ©svobojenja in ujedinjenja. orat zapuščena polja in obdelovat zemljo, ki so jo pojili celo desetletje s svojo in svojih bratov krvjo. Sedaj so prihiteli vsi ti neznani junaki s Cera, Kosmaja, Valjeva, Kalimegdana. Bregalnice. Od-rina, Kumanovega, Kosovega. Črne reke, Sokola in vseh brezštevilnih pozo-riič velike borbe za spas domovine, da izkažejo poslednjo čast svojemu vojvodi, ki je z njimi preromal na čelu ves križev pot srbskega seljaka-voinika od ure, ko je za donela 30. septembra 1912. srbska truba na krvavi Drini pa do historičnega trenutka slavnostnega pohoda v veliko osvobojeno zemljo Jugoslavijo. Ime pokojnega vojvode Stepe Stepanoviča je in bo ostalo na večne čase inkarnacija veličine najboljših vrlin iu-goslovenske rase. pripravljene vsak hip za dobro države in celokupnosti na največje žrtve, brez najmanjšega pričakovanja osebnih dobrin. Je najlepši simbol veličine naše vojske, koje najslavnejša dela so nera združljivo zvezana z imenom pokojnega borca od onega hipa. ko je kot vojni minister odredil prvič njeno mobilizacijo za burnih dni aneksije Bosne in Hercegovine. ko so prvič padle iz vrst njenih prvih voditeljev besede: Naj umre. kdor hoče živeti, naj živi. kdor ie popravljen za svobodo podjarmljenih bratov umreti! Tedaj mobilizirana vojska nI imela prilike pokazati, kako so jo vzgojili in pripravili za odločilno borbo njeni voditelji, katerih eden izmed prvih je bil baš Stepa Stepanovič. ki je vodil vse priprave za mobilizacijo srbske vojske tudi pri drugi mobilizaciji ob napovedi balkanske vojne. Način izvedbe te mobilizacije. pri kateri se je prijavilo do 99 odst. vojnih obveznikov, je vzbudil pri vseh vojaških strokovnjakih največjo pozornost. Po izvršeni mobilizaciji pa je odšel vojvoda Stepa Stepanovič takoj na teren in prevzel komando nad II. armiio, ki je s svojimi junaškimi podvigi in zmagami zadivila ves svet. Kumanovo in Črna reka sta postali imeni, ki iu je z oduševljenjem izgovarjal sleherni Jugosloven od Triglava do Vardarja. z njima pa tudi ime Stepe Stepanoviča. ki je bil eden glavnih vojskovodji v teh dveh bitkah. Tedaj je tudi prvič zaorila rovovska pesem našega vojnika-seliaka: »Sad če doči Stepa z boka...« ki smo jo mi zatirani in podjarmljeni prepevali v najtežjih trenutkih preizkušenj, polni vere v končno zmago. Črni reki ie sledil Odrin in temu Bregalnica. katere se je navzlic sijajni zmagi pokojni vojvoda spominjal vedno le z grenkimi občutki. Izbruh svetovne vojne je našel pokojnega vojvodo zopet na svojem mestu. V času. ko so izgubljali najmirnej-ši politiki glavo in razsodnost, je mirno vodi! potek tretje mobilizacije po obeh balkanskih vojnah zdecimirane in utrujene srbske vojske in postavil železno fronto junakov, na kateri so se razbijale sijajne divizije črnožoltega cesarstva. Po končani mobilizaciji ie prevzel poveljstvo nad omiljeno mu II. armijo in izvoieval 20. avgusta 1914. slavno zmago na Ceru. ko ie razbil avstrijsko vojsko generala Potioreka in ponesel prapore zmage preko Save in Drine. Ceru in Kosmaju je sledila tragična preizkušnia albanske Kalvarije. ki jo je pretrpel poln vere v končno zmago pravične stvari sredi svojih voj-nikov in zvesto ob strani Kralja Muče-nika. Ta vera v končno zmago mu ie bila tudi glavna misel vodilja pri reorganizaciji srbske vojske na Krfu. kjer je bil eden glavnih nienih reorganiza-torjev Po zasedbi solunske fronte je zopet vodil operaciie kot komandant n. armi.ie in si nridobil nevenliivih zaslug kot strate? no nrodoru solunske fronte. V mladeniSVo-lunaškem zaletu ie nato poletel na čelu svojih divizij preko osvobojene Srbije ter razvil prapor Svobode v junaški Bosni in Beograd 29. aprila p. Vest o smrti vojvode Stepanoviča je globoko presunila beograjsko prebivalstvo. Pok. vojvoda, ki je bil obče znana in priljubljena osebnost, je užival tudi v najširših krogih prebivalstva nenavadno spoštovanje Vse zanimanje je osredotočeno na Čačak Pokojnikove besede na smrtni postelji, s katerimi poziva na iu-rišanje, so predmet živahnih komentarjev o zgdovinskih dogodkih tekom svetovne vojne. o pomenu zmage na Ceru ter o kasnejših borbah ki Hh je vodil pokorni vojvoda Stepa Stepanovič. Vse vojaške oblasti ln tudi mnogi zasebniki so razobesila črne zastave. Tekom Jutrišnjega dne bodo vsi državni uradi razobesili poleg državne trobcjnice črno zastavo. Ob 5. popoldne, ko bodo polagali v čačku vojvodovo truplo k večnemu počiaku in ga izročali materi zemlji, bo tudi v Beo-giadu ustavljeno vse delo. 2e tekom današnjega dne so odpotovale v Cačak številne delegacije, raznih patri-jotičnih udruženl in organizacij. Jutri dopoldne odpotujejo ministri Uzunovič, dr. Sr-škič, dr. Kumanudi, dr. Drinkovič. dr. Korošec in general Hadžič, ki bodo zastopali vlado na pogrebu. Danes so imele trgovska, obrtna ln Industrijska zbornica žalne seje. Po spominskih govorih so bili sprejeti sklepi, ki so bili tekom popoldneva tudi plakatiranj. Zbornice pozivajo trgovce, obrtnike in Industrijce, naj jutri od 2. do 3. popoldne prekinejo z delom ter zapro v znak spoštovanja do pokojnega Stepanoviča svoje obrate. Deputacija rezervnih oficirjev se le danes napotila na Cer, kjer bo izkopala več vreč zemlje, da lo iutri položi pokojnemu vojvodi Stepanoviču ob rakvo v grob. S tem simboličnim dejanjem hočejo rezervni oficirji pokazati, kako cenijo pokojnega vojvodo, ki si je stekel z zmago na Ceru večno slavo ln neizbrisne zasluge za osvobo-jenie In za ustanovitev velike Jugoslavije. Čačak, 29. aprila p. Truplo pokojnega vojvode Stepanoviča je bilo danes prene-šeno v cerkev. Pred katafalkom je popoldne defiliralo več tisoč ljudi. Iz vseh krajev neprestano donašajo nove vence. Ob 7. zvečer je prispel s posebnim vlakom vojni minister general Hadžid. Spremlja ga pomočnik šefa generalnega štaba general Petrovič. Z istim vlakom se Je pripeljalo veliko odposlanstev najrazličnejših korporacij In organizacij. Jutri ob 7. zvečer bo radiopostaja v Beogradu oddajala govor, ki ga bo imel na pogrebu vojvode Stepanoviča minister vojske in mornarice general Hadžič. Ob 9. zvečer pa bo general Kalafatovič govoril o zaslugah in delih pokojnega vojvode. češkoslovaško vojsko bo na pogrebu zastopalo odposlanstvo, sestoječe iz vojaškega atašeja Vičitala. podpolkovnika Dvoraka in kapetana Smazala ter oddelka pehote. Kraljev venec Čačak, 29. aprila p. Tekom dneva so dospeli v Čačak mnogoštevilni venci za oder pok. volvode Stepe Stepanoviča. Nj. Vel. kralj je poslal venec z napisom: »Vojvodi Stepanoviča — Aleksander«. Ministrstvo vojske in mornarice je poslalo venec z napisom: »Svojemu zaslužnemu vojvodu Stepi Stepanoviču — vojska in mornarica kraljevine SHS.« Beograd, 29. aprila p. Po nalogu princese Jelene ki se nahaja v Franciji, je danes njen osebni tajnik odpotoval v Čačak, kier položi iutri v njenem imenu prekrasen venec iz svežih rož na krsto Stepe Stepanoviča. Sožalje cele države Čačak, 29. aprila p. Iz vse države prihajajo v ogromnem številu brzojavke, v katerih izražajo številne narodne in kulturne organizacije, občine in druge javne korpo-racije svojo žalost nad smrtjo velikega pokojnika. Skoraj povsodi bodo iutri popoldne od 2 do 3 trgovine in javni obrati v znak žalosti zaprti. Tudi iz Sloveniie Je udeležba na narodni žalosti velika. Ljubljanski župan je poslal posebno prisrčno sožalnico, ravno tako je kondoliralo mesto Maribor in mnogi drugi kraji. Narodna odbrana v Ljubljani je položila krasen venec na mrtvaški oder. Med drugimi številnimi brzojavkami je tudi sožalnica direkciie in urednikov »Jutra«. Mesto Beograd je dalo položiti krasen venec ter ie darovalo v po-čaščenje spomina vojvode Stepe večjo svoto za invalide. Tudi Zagreb je poslal prisrčno sožalnico. K pogrebu le najavljenih brezbroj deputacij iz vseh delov države ter bodo zlasti udruženja rezervnih oficirjev in vojakov zastopana po številnih delegatih. Pri pogrebu, katerega se udeleži kraJj, predsednik vlade, več ministrov, mnogo generalov in šefi vseh centralnih uradov, bodo zastopane tudi zavezniške armade, predvsem češkoslovaška, francoska, angleška, poljska, rumiuiiska, grška, a tudi vse druge pri nas akreditirane države pošljejo svoje zastopnike. Sožalje francoske vojske Beograd, 29. aprila p. Francoski poslanik Dard je bil davi pri namestniku ministra zunanjih del dr. Kumanudilu in ga zaprosi! naj v imenu francoske vlads izrazi Nj. Vel. kraiju sočutje zaradi smrti vojvode Stepanoviča. Istočasno je francoski vojni ataše general Roseč posetil ministra vojske in mornarice generala Hadžiča, da v imenu francoske vojske izrazi ministru sočutje. Francoski poslanik Dard. ki je v ponedeljek zvečer nameraval prirediti večerio, je prireditev zaradi smrti vojvode Stepanoviča odpovedal. Sožalje tujih vlad Beograd, 29. aprila p. Namestnik ministra zunanjih del di. Kosta Kumanudi je tekom današnjega dne sprejel skoro ves diplomatski zbor. Diplomati so izražali sožalje svojih vlad nad izgubo, ki je zadela našo državo s smrtjo vojvode Stepanoviča. Inozemski tisk o pokojnikovih zaslugah Bukarešta, 29. aprila p. Vsi listi posvečajo pokojnemu vojvodi Stepi Stepanoviču spominske članke in opisujejo njegove zaslu ge za ustanovitev Jugoslavije, zlasti pa zasluge, ki si iih je stekel kot vojskovodja na solunski fronti s probojem te fronte tudi za splošno zmago antante v svetovni vojni In s tem za ustanovitev velike Rumunije. Naj-raznovrstneiši zastopnik? političnega, javnega in kulturnega življenja rumunske prestolnice so se tekom dneva oglasili v jugo-slovenskem poslaništvu ter izrekli sožalje. London, 29 aprila p. Listi beležijo smrt vojvode Stepe Stepanoviča v daljših člankih. kjer poveličujejo zasluge pokojnega vojvode za ustanovitev Jugoslavije in za splošno zmago antante v svetovni voini. Kralj odpotoval y Topolo Beograd, 29. aprila p. Nj. Vel. kralj je popoldne ob 3. spremljan od maršala dvora, generala Dimitriieviča odpotoval v Oplenac pri Topoli. Sodi se, da bo kralj tekom jutrišnjega dne iz Oplenca krenil v čačak, da prisostvule pogrebu vojvode Stepe Stepanoviča. Prihod deputacij v čačak Čačak, 29. aprila p. Iz vseh krajev države so tekom današnjega dne prispele delegacije, da sodelujejo pri jutrišnjem svečanem pogrebu, Ker je v Čačku le malo hotelov, se je poiavilo občutno pomanjkanje prenočišč. Sožaljne brzojavke JSS Beograd, 29. aprila p. Starešinstvo JSS je poslalo povodom smrti vojvode Stepanoviča Narodni odbrani v Beogradu naslednjo sožaljno brzojavko: Ob smrti častnega predsednika vojvode Stepe Stepanoviča, čigar zasluge za narodno osvobojenje in ujedinjenje so nepozab-Ijive, prejmite globoko sožalje. Preuranjena senzacija Neresnične vesti »Politike« o morilcu Toni Schlegla Novi Sad, 29. aprila, č. Današnja »Poli« tika« je objavila od svojega novosadskega dopisnika alarmantno vest, da je Imre Le» rine, morilec šoferja Mijatoviča, priznal preiskovalnemu sodniku, da je ■sodeloval tudi pri umoru Tonija Schlegla. Baje je označil tudi osebo, ki je umorila Tonija Schlegla. »Politika« poroča, da je ta oseba že aretirana in prepeljana v Zagreb Gle= de na to verzijo so prejeli novosadski no> vinarji na merodajnem mestu informacije, po katerih se ta vest v celoti demantira Morilec Imre Lerinc je intelektualno zaostal mladenič, ki je željan avantur in ho» če z zločini, resničnimi in izmišljenimi obr» niti pozornost javnosti na svojo osebo. Ameriški finančniki v Dalmaciji Sibenik, 29. aprila, n. Včeraj ie priplula semkaj ameriška luksuzna jahta »Pavnora« s 36 možmi posadke in 13 ameriškimi vpliv* nimi bančniki ter industrijci, med kateri* mi je tudi znani bančnik Porter s soprogo Razsodba v Suničevem procesu bo razglašena šele v petek Zagreb, 29 aprila č. Kakor znano, bi se imela v sodni razpravi proti atentatorju Suniču razglasiti sodba dne 1. maja ob U. dopoldne To pa se ne bo zgodilo, temveč bo obsodba proglašena šele v petek 3. maja ob 11. dopoldne Polet ,,Zerwelina" na Dunaj Berlin, 29. aprila g. Zrakoplov »Grof Zeppelin« bo naibrže v četrtek 2. maja poletel na Dunaj Med dr. Eckenerjem in avstrijskim trgovinskim ministrstvom se je sklenila priklopitvena demonstracija v zraku Dr. Fckener se bo z zrakoplovom dvignil v Friedrich.shafenu v četrtek zjutraj ter takoj letel proti Dunaju. Avstrijski trgovinski minister mu bo v spremstvu nemškega poslanika grofa Lerchenfelda na velikem letalu poletel naproti. Poročilo o usoehu reparacijske konference Pariz. 29. aprila s. Redakcijski odbor !e danes proučil poročilo tajništva na udeležene vlade. rias« one točke. gle 78.180; VVIei Nr. 105.241. Izjava Dne 18. I. 1928 smo objavili v našem listu št. 15 članek »Razkrinkana dvojna igra g. Jelačina«, v katerem se z ozirom na pismo g. predsednika Zbornice za TOI predsedniku oblastnega odbora g. dr. Natlačenu izjavlja, da pomeni to pismo zakulisno igro predsednika zbornice g. Jelačina, češ da se v nasprotstvu z gospodarskimi činiteiji v odločilnem trenutku zahvaljuje za davčno naklonjenost oblastne skupščine in s tem odobrava to, proti čemur v Beogradu protestira. Kakor smo se prepričali iz dokaznega gradiva, ki se je zbralo tekom tiskovne pravde, je bila naša informacija popclnc-ma nepravilna in vsled tega tudi nepravilna vsa naša izvajanja in vsi naši sklepi, ki so na tej nepravimi informaciji temeljili. Z ozirom na to radevolje izjavljamo, da smo z obiavo dotičnih beograjskih informacij, kakor tudi na njih temelječih zaključkov v uvodniku storili gosp. Ivanu Jelačinu ml. tako kot predsedniku zbornice za TOI kakor tudi osebno težko krivico, katero lojalno popravljamo ter vsebino celotnega članka kakor tudi beograjskega poročila, preklicujemo, objavo obžalujemo in damo s tem g. Jelačir- ii. polno zadoščenje. Ukrepi za 1. maj v inozemstvu Lnndon. 29- aprila s. Da onemogoči nemire bo londonsko delavstvo letos slavilo delavski praznik ločeno po strankah. Komuni« sti bodo priredili 1. maia v Hvdeparku svoio manifestacijo, delavska stranka pa v nedeljo 5. maja. Pari*. 29. aprila s. Za 1. maj je notranji minister Tardieu odredil ostre ukrepe. Vse pocestne demonstracije so prepovedane. Ino-zemci. ki bi jih zalotili med demonstranti bodo takoj izgnani. Policija bo ojačena z vojaštvom. Izvolitev nredsednikov italijanskih zbornic Rim, 29 aprila, s. Na današnji seji zbor« niče je bil izvoljen za predsednika zborni« ce dosedanji minister za javna dela Giu« rati s 378 proti 2 glasovoma V diplomat« ski loži ie seji prisostvovala sedaj v Rimtf se mudeča turška misiia pod vodstvom zu« naniega ministra Tevfik Ruždi beja Giu« rati igra že mnogo let v italijanskem po« liričnem življeniu vodilno vlogo Pred voj« no je ustanovil iredentistično društvo »Trento e Trieste«. Za predsednika senata je bil izvoljen bivši minister Federzoni s 166 proti 33 glasovom. Hercegovini in popeljal Markovo vojsko na obale jugoslovenskega Jadrana. Po končanem delu osvobojenja in ujedinjenja je ostal kot komandant U. armije do leta 1919. v Sarajevu in vodil demobilizacijo vojske. Ko se je vrnil poslednji njegov seljak-vojnik na svojo rodno grudo, je prosil tudi on za razrešitev od dolžnosti in se podal po 50 letih borbe v tihi Cačak. Tu je pričel živeti življenje vojskovodij klasičnih časov in gojil cvetlice v vrtu, ki ga je podedoval po materi svoje žene. kot edino imetje, ki ga je posedoval. Navzlic ponovnim pozivom, da naj bi stopil iz tega zatišja v javno življenje, v katerem so pričeli voditi glavno besedo oni, ki so bili v času borbe daleč od vojnih viher, je uporno vztrajal v svoji prostovoljni osamljenosti. Prevzel pa je dosmrtno predsedstvo Na- rodne odbrane, potom katere je ponovno nastopil v obrambo edinstva jugoslovenskega naroda in opozarjal narod na nehvaležnost, ki jo izkazuje vojnim žrtvam, vdovam in invalidom. Sedaj se poslavlja od nesmrtnega vojskovodje cela domovina in ga v duhu spremlja na njegovi poslednji poti v okrilje svobodne rodne grude. Od njega se poslavljamo tudi mi Slovenci polni hvaležnosti za njegovvo veliko življensko delo. ki je prineslo tudi nam najmanjšim in najbolj zatiranim med Jugosloveni svobodo in državno samostojnost. Njegov spomin nam bo ostal svet in večno drag tako kakor med srbskim delom naroda, kjer bodo gus-larji prepevali še poznim rodovom da-vorije o delih in zmagah vojskovodje vojske seljakov — Stepe Stepanoviča. ženevska razorožitvena pogajanja Razprava o staležu aktivne vojske zaključena — Kitajci predlagajo odpravo splošne vojaške dolžnosti 2eneva, 29. aprila s. Pripravljalni odbor za razorožitveno konferenco je danes pričel razpravo o členih odstavka o efektivnem staležu. Izpreminjevalni predlogi nemške in sovjetsko-ruske delegacije so bili odklonjeni proti glasovom Kitajske. Nemčije in Rusije. Dosedanji ameriški pridržek glede prvega člena, ki se tiče efektivnega sta-leža vojaških organizacij, je bil umaknjen, ker se je odbor s posebno odobritvijo francoske delegacije izrekel za to, da se ameriška narodna zarda ne bo štela k vojaško organiziranim formacijam. Z današnjo odločitvijo o prvem členu in z odklonitvijo nemških Izpreminjevalnih predlogov se mora smatrati, da Je tudi že odločena usoda predloženega nemškega načrta o celotnem odstavku glede efektivnih stale-žov. Na začetku seje se je sklenilo, da so bo razpravljalo o kitajskem predlogu glede odprave splošne vojaške dolžnosti. Za ta predlog so se izrekle sovjetska Rusija, Kanada in Nemčija. London, 29. aprila a. List »Times« se obširno bavi z delom razorožitvene konference in naglaša. da je mogoče rešiti vprašanje splošne razorožitve le, ako bosta Amerika m Anglija pokazali dovolj razumevanja za ureditev medsebojnih odno-šajev v številu in razmerju pomorskih in suhozemskih sil. Volilni neuspeli tirolskih klerikalcev Pri nadomestnih volitvah v deželni zbor so krščanski socijalci izgubili dosedanjo dvetretjinsko večino — Tudi velenemci so močno nazadovali Inomost, 29. aprila, d. Včeraj so se vrši« le na Tirolskem ob najlepšem vremenu vo« litve v deželni zbor. Udeležba je bila ne» koliko manjša, kakor pri zadnjih in se je gibala okoli 90 odst. vseh volilnih upravi« čencev. Ker je bilo število list nadvse ve* liko. je doseglo število neveljavnih glasov 7000, kar je rekord celo za Tirolsko. Boj se je vršil za 14 nadomestnih sedežev v deželnem zboru. Glavna pozornost je bila posvečena nastopu novoustanovljene sta» novske s+rankše, ki so jo organizirali obrt« niki in mali trgovci v protest proti politi« ki drugih strank, katere popolnoma zane» marjajo gospodarske interese malih prido« bitnih krogov. Posrečilo se ji je priboriti si tri mandate. Porast glasov zaznamujejo tudi socijalisti, ki so pridobili 1 mandat, tako da imajo sedaj v deželnem zboru 9 sedežev. Vse ostale stranke pa so izgubile na glasovih in mandatih. Med njimi kr« ščansko*socijalna tirolska ljudska stranka in vsenemška stranka vsaka po 2 mandata. Skupno število volilcev je znašalo okroglo 160.000. Krščanski socijalci so dobili 104.016 giasov, socijalni dmokratje 39.117, velenem« ci 9252 glasov in stanovska lista 12.614 gla« sov. S tem volilnim izidom so krščanski socijalci izgubili dosedanjo dvetretjinsko večino v deželnem zboru. Močno so naza« dovali tudi velenemci. kojih mandati so se skrčili na polovico dosedanjega stanja. Strašna eksplozija češke tovarne razstreliv V Sentinu nri Pardubicah je zletela v zrak tovarna za izdelavo nitroglicerina — Škoda znaša več milijonov Praga, 29. aprila s. Danes okoli 11. ure dopoldne je oddelek za nitro glicerin v tvornici eksplozivov v Semtinu pri Pardubicah. ki izdeluje za industrijo in za češkoslovaško vojsko potrebne eksplozivne snovi, zletel v zrak. Eksplozija ie bila strašna. Oddelek ie bil popolnoma uničen. V občini Semtin in v bližnjih Pardubicah so popokale vse šipe. Katastrofa je zahtevala pet človeških žrtev 30 oseb je več ali manj ranjenih. Zaradi katastrofe je v bližnjem oddelku tvornice izbruhnil požar, ki so ga pa že okoli 13. ure pogasili, ne da bi prišlo do nadaljnje eksplozije. Škoda znaša več milijonov. Zanimivo je, da se je danes dopoldne vršila v Pragi glavna skupščina češkoslovaške delniške družbe za eksplozivne snovi, kateri pripada tudi tvornica v Semtinu. Predsednik je na tei skupščini poročal. da se je v petek v tvornici dogodila eksplozija, ki so jo pa prvotno zamolčali. Pri eksploziji so bili 4 delavci ranjeni, dva težko ranjena pa sta včeraj umrla. Prva razprava pred državnim sodiščem Zagrebški prvodecemberski kravati pred sodiščem -Obtoženi Šmit zanika vsako krivdo, priče pa ne morejo izpovedati nič konkretnega Beograd, 29. aprila, p. Danes se je vršila prva razprava pri državnem sodišču. Na zatožni klopi je bil mesarski obrtnik iz Zagreba, Gabrijel Smit, ki je obtožen, da je sodeloval pri znanih demonstracijah 1. decembra v Zagrebu ter streljal na policijske organe. Razpravo je vodil podpredsednik drž. sodišča dr. Ogorelica, votantje so bili trije apelacijski in trije kasacijski sodniki. Drž. pravdništvo je zastopal dr. Ucovič, obtoženca je zagovarjal zagrebški odvetnik dr Bol. Po prečitanju obtožnice je zagovornik zahteval, naj sodišče najprej sklepa o tem. ^ii ie za to zadevo sploh pristojno. Predsednik je izjavil, da bo senat o tem -?k'epa! pred razsodbo. Pri zaslišanju je obtoženec zavračal točko za točko obtožnice ter povdarjal, da se je bržkone zgodila usodna pomota ter se je njega zamenjalo s kom drugim. Tudi gavna priča policijski detektiv Nikola Oklov-djija ni mogel točno izpovedati, da bi bil obtoženec tisti, ki je streljal nanj in ki je skušal preprečiti aretacijo nekaterih demonstrantov. Za tem je bila zaslišana služkinja Marija Peternel. Ta izjavlja, da ne more trditi, da bi bil oni, ki je streljal, obtoženec Šmit Naslednja priča Milan Vidakovič, trgovski pomočnik iz Zagreba, izjavlja, da je točno videl, ka-(ko je obtoženec Smit nekajkrat streljal. Obtoženec Šmit je energično ugovarjal priči. Za tem je bil zaslišan Franjo Molan, delavec iz Zagreba, ki je svoj čas pri zaslišanju v Zagrebu izjavil, da je obtoženec Smit streljal Danes pa je na razpravi izpovedal, da ne bi mogel povedati, kdo je streljal. Državni pravdnik je glede na to izpoved zahteval, naj se zaslišanje priče zabeleži v zapisnik ter pošlje sodišču v Zagreb v nadalijno postopanje zaradi krivega pričevanja pred oblastjo. Naslednja priča Jakob Vrklan, sluga električne centrale v Zagrebu, izjavlja, da ne more trditi, da bi bil Smit streljal. Pač pa je videl, da je obtoženi Šmit v usodnem času držal roke v žepu. Priča Gjuro Penčak, krojaški delavec iz Zagreba, je tekom svojega pričevanja opisoval dogodek, na kraju pa izjavil, da Šmita ne pozna Ve se dobro spominjati, da je nosil človek, ki je streljal, suknjo s kožu hom. Priča Josipina Bartoličeva, me sarska delavka in Šmitova soseda, pozna obtoženca, ne more pa izpovedati, ali je Šmit streljal. Zatem je bila zaslišana žena obtoženega Šmita, Gabrijela Šmit. Njena izpoved je bila sila naivna in konfuzna ter je v zmedenosti trdila, da je njen mož nosil plašč s kožuhom, Zatem je bi! «drejen odmor 20 minut. V nadaljnji razpravi so bile naj-prvo prečrtane izjave raznih očividcev, ki so jih podali na policiji v Zagrebu. Čitanie teh izjav je trajalo nad dve uri. Vse priče izjavljajo, da je nekdo streljal, da pa ne morejo prepoznati v neznanem atentatorju obtoženega Šmita. Po govoru drž. pravdnika In brani-teliia je bila razprava zaključena. Sodba bo razglašena jutri. Skupen nastop Male antante v rumunsko-madžarskem optantskem sporu Glede na to, da fe Madžarska izzvala optantske konflikte tudi s Češkoslovaško in Jugoslavijo, predlaga Rumunija enoten nastop Male antante Bukarešta, 29. aprila č. Kakor se doznava, so bila ruimunsko-madžarska pogajanja na Dunaju zaradi rešitve optantskega vprašanja prekinjena, ker je Runrunija sprožila misel, naj se op-tantskn spori med Madžarsko, Rumu-nijo, Jugoslavijo in Češkoslovaško rešijo skupno. Ko je rumunska vlada videla, da so Madžari dvignili tožbo tudi proti drugima dvema članicama Male antante, se je odloč la predlagati Jugoslaviji in Češkoslovaški, naj Mala antanta tudi v tem vprašanju nastopi skupno. Zato bo Runrunija informirala svoye zaveznike o pogajanjih, ki so se vršila v San Remu, Opatiji in na Du- naju. Na ta način hoče rumunska vlada tudj preprečiti, da bi se ustvaril precedens, ki bi mogel biti neugoden za drugo državo. Med Bukarešto. Beogradom !m Prago so se v tem pogledu že pričela pogajanja. Nadalje se doznava, da namerava rumunska vlada sikleniti s švedskim trustom vžigalic pogodbo, po kateri bi mu izročila za 50 let v eksploatacijo rumunske rudnike soli in velike državne gozdove pod pogojem, da bi švedski trust vžigalic izplača! ugotovol.ieno odškodnino v optantskem sporu. Ruimunska vlada se v tem smislu že pogaja s švedskim trustom. Odmev nesreče v splitskem kamnolomu Nesrečo, pri kateri so izgubili življenje štirje družinski očetje, je zakrivila malomarnost podjetja — Visoke odškodninske dajatve Split, 29. aprila, č. Okrožno sodišče v Splitu in inšpekcija dela ter Delavska zbor* niča nadaljujejo vsestransko preiskavo o nesreči, ki se je pripetila v soboto popoU dno ▼ kamnolomu cementne tvornice v Splitu (Majdan v Solin u), o čemuT smo že poročali. Kakor znano, se je pri miniranju zemlje odtrgala velika plast, ki je pokopa* la pod seboj štiri delavce, dočim sta bila dva druga težko ranjena, dva pa lahko. Preiskovalni sodnik je bil na mestu nesreče že trikrat ter je ugotovil, da so ubiti de* lavci še vedno zasuti pod odtrgano plastjo zemlje, ki je zaenkrat zaradi nadaljne ne« varnosti ni mogoče odstraniti. Delavci, ki so pri nesreči izgubili življenje, so bili vsi že nad 40 let stari, dočim sta delavca, ki sta bila težje ranjena, stara 33 m 22 let. Na mestu nesreče je ustavljeno vsako de« lo. Nadzornik dela Milan Zore iz Splita je bfl aretiran, pričakovati pa je še več aretacij. Okrožni urad za zavarovanje de= lavcev v Splitu je že obvestil družine po* nesrečencev, da jim bo izplačana nezgodna zavarovalnina v renti, koje glavnica bo znašala 2 in pol milijona dinarjev. Kakor se doznava, bo okrožni urad zahteval re« fundacijo tega izdatka od lastniko** tvorni* ce. Trdi se, da je bilo miniranje cementne sirovine izvršeno na nestrokovnjaški način. Ponesrečeni delavci so po izpovedi svojih tovarišev tudi že prej opozarjali upravo tvornice, da teren, na katerem so delali, ni primeren za miniranje, ker obstoji nevar* nost podsipa. Nesreča je izzvala mnogo razburjenja v Splitu, zlasti med delavci, od katerih so bili nekateri aretirani, keT so po nesreči v splošni paniki m razburjenju napadli uradnike. Nevarnost poplav v Hercegovini Mostar, 29. aprila, n. V Hercegovini se vreme še vedno ni izboljšalo. Komaj jc mi« nula huda zima, ki je povzročila mnogo zla, »e sedaj pojavljajo močne burje, zlasti pa zelo dežuje. Zadnja dva dni je nepresta> no deževalo ter preti nevarnost poplav. Zagrebška „čraa roka" Zagreb, 29. aprila, g. Direktor »Novosti« Jutriša, ki je naslednik umorjenega Toni« ja Schlegla in ki hoče voditi list v Schle* glovem duhu dalje, je v zadnjem času do« bil več grozilnih pisem, podpisanih od »čr* ne roke«. Te dni ga je po telefonu pokli* cala neznana oseba, ki mu je zagrozila, da bo ustreljen, kakor je bil Schlegl. Nenadna smrt Zagreb, 29. aprila, č. Danes po I. url po« poldne je prišel po Palmotičevi ulici po« feg kavarne City neznan človek rtar 35 do 40 let, ki mu je nenadoma postalo slabo. Naslonil se je na zid kavarne, tu pa je po* polnoma obnemogel ter se zgrudil na tro« toar. Ko je prišel rešilni voz, je bil že mr« tev. Truplo so prepeljali na Mirogoj v pro« sekturo. Pri mrtvecu so našli papirje, iz ka« terih je razvidno, da se piše Ignac Prinčič Insoekcija prometnega ministra Beograd, 29. aprila p. Minister lavnih del in minister prometa sta tekom današnjega dne ia-spicirata zgradbe na železniški postaji v Cu-priji. Mednarodni kongres kirurgov Beograd, 29. aprila p. V drugi polovici inllja »e bo w$H v VarSavi mednarodni kongres kirurgov. Dos^e) Je prijavljenih nad 600 zdrav« nikov a vsega sveta. Uboj orožnika v Beogradu Beograd, 29. aprila p. Tekom minule noH s« G.fofgje Stojkovič, njegov sin Lazar hi njegova snaha Leposava s koli pobili žandarmerij-skega podnarednika Gjorgie Mastiča na Bul-bu-rderju. Motiv groznega umora Je posojiio 500 Din, ki so ga navedeni dali ubitemu pod-naredniiku. Morilci so se nahajali v pijanem stanju. Medicinski dnevi v Parizu Beograd, 29. aprila p. V Parizu se vrše o