Štev. 282.
Trst, v sredo 9. oktobra (912
Tečaj XXXVII.
IZHAJA VSAK DAN
tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
Fosumične štev. se prodajajo po 3 nvč. C6stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele šter. po 5 nvč. (10 stot.) OoLAS! SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaita nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožtjivo v Trstu.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„7 edinosti je moč!"
NAROČNINA ZNAŠA
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-
ročbe brez doposlaire naročnine, se uprava ne ozira. Saroonln& na nedeljsko Izdanje „EDISOS7I ' mt&no: za oelo leto Kron 5*20, za pol leta Kron 2 60.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo li>,ta. Nefranko-
vana pisma se na sprejemajo in rokopisi 89 ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni don) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnin konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Ldinot", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica
Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranilnicnl račun Štev. 841-652. TELEFON 5t. 1157.
Krvava zarja na Balkanu.
v
Crnagfora napovedala vojno.
Besedilo vojne napovedi.
CARIGRAD 8. (Kor.) Črnogorski vladni zastopnik Plamenac Je podal danes opoldne turški vladi tnle noto: „Ker Turčija ni izpolnila želj Črnegore in se ni ^hotela jasno izraziti o spornih točkah, je Črnagora prisiljena Ukatl pravice z orožjem.u — Ko |e predal napoved, je Plamenac zapustil Carigrad.
DUNAJ 8. (Izv.) Tukajšnji krogi so menenja, da napovedo ostale tri balkanske države jutri Turčiji vojno. — Sedaj je jasno, da je prevzela Rusija varstvo srbskih in črnogorskih državljanov v Turčiji, Francija ščiti Grke, Anglija pa bo varovala Bo! gare v Turčiji. Tako je razprostrla tripel-ententa svoje roke nad glave balkanskih narodov, da Jih varuje in ščiti. A tudi tro-zveza si še ni na jasnem. Poročila o m?ru med Italijo in Turčijo so prezgodaj prišla, ker mir se še ni sklenil in Italija sedaj nikakor nima volje, da se požuri za sklenjenjem mira. Veliko turških vojnih čet je še torej vezanih v Afriki, z znatnim de lom vojne flote Turčija tudi ne more razpolagati in baš radi tega perspektive Grkov in Jugoslovanov niso neugodne.
Napoved vojne je izzvala na Du naju velikanski utis. Popolnoma nepričakovano Še došla vest, da le črnogorska vlada odpozvala svojega zastopnika v Carigradu in še bolj je presenetilo poročilo, da je mala državica napovedala vojno. Nikdo si ne ve tolmačiti vzrokov.
Premišljen ne črt.
V trenutku, ko sta Rusija in Avstrija še enkrat svetovale balkanskim državam, da se naj odločijo za mir, je bila podana v Carigradu vojna napoved. Zgodilo se je to za 71 rojstni dan kralja Nikole, ki je včeraj ponosno na konju sede inspiciral svoje hrabre čete, odhaja|oče na mejo. Kralja Nikolo so v balkanski zvezi tako odlikovali, da so mu kot najstarjemu vladarju poverili nalogo, da napove vojno. Črnagora je prva napovedala vojno, a i ona tega ni storila po lastnem nag»bu, nego je ona izvedla dobro premišljen načrt. Pri tem je Bolgarija duševna voditeljica, ki je dopustila, da Srbi.a prva mobilizira.
Hudi dnevi za Jugoslovane.
S tem trenotkom začenjajo za Jugoslovane hudi dnevi, težki časi se bližajo Bal kaau. Strašen bo boj s Turčijo, ker hrabro in fanatično se zna bojevati Turčin. Jugoslovani smo si vsi edini, da mora postati naš narod svoboden in vezi naše krvi nam velijo, da goreče želimo zmage in slave jugoslovanskemu imenu.
Blamaža cele Evrope.
Kako slabo poučena je bila o dogod kih evropska dipomacija, kaže dejstvo, da se je še vedno „interveniralo" in se še posreduje, če tudi smo takerekoč že sredi vojne. Tako Je; Rusija bo vedela, kaj jej je storiti, a Avstro-Ogrska mora uravnati svojo taktiko tako, kot bi že davno vedela, da smo tudi v Avstriji Jugoslovani, ki Ču timo bolečine balkanskih bratov. Zave dati se mora Avstrija, da i nas boli, kar boli nje.
Ribarjenje v kalnem.
BUDIMPEŠTA 8. (Izv.) Ogrski kore spondenCni urad javlja iz Belegagrada naj neverojetneje reči. Poroča, da so se vršiit tam velike demonstracije, pri katerih je, burno pozdravljen, govoril kraljevič Jurij in končal: „Pokazali bomo Evropi, da ne od ložimo orožja prej, dokler niso svobodn balkanski Slovani". — Pravi nadalje, da belograjski listi vedno hujše hujskajo proti Avstriji, da množica napada Avstrijce, da noče p d gostilnah in kavarnah nikdo streči nemško in madjarsko govorečim gostom in da zapira policija ljudi, ki protestirajo proti takemu postopanju. To vse so izm šljotine lažnjivih poročevalcev, ki se trosijo med sve> s prozornim namenom, o katerem se še ne da govoriti.
Vojne priprave.
BELGRAD 8. (Izv.) Srbski avijatiki, ki se mudijo v tujini, so pozvani domu. — Oni Črnogorci, ki bi se radi vojne bili mo rali vrniti odtod v domovino, pa niso imeli zato potrebnih sredstev, so vstopili \ srbsko armado. — Ruska vlada je dala Sr blji na razpolago 500 postelj za ranjene vojake.
Srbski načrti.
BELGRAD 8. (Izv) Bivši minister Pajo Marinković je izjavil napram nekemu žurna-listu, da sedaj ne more biti več govora, da
bi Srbijo zadovoljile kaki koli obeti. Srbija hoče vojno in državno združenje z otoman-skimi Jugoslovani.
Bolgarija hoče vojno.
SOFIJA 8. (Izv.) Tu se je vršilo posvetovanje Kabineta o odgovoru na rusko-avstrijsko demaršo. Sklenilo se je, da so obljube reform nezadostne in da man|ka temelj miru, namreč zadostna garancija držav. Radi tega Bolgarija ne bo mogla poslušati nasvetov velesil.
SOFIJA 8. (Izv.) Srbske in bolgarske čete so že popolnoma pripravljene in vse je na svojem mestu.
BELGRAD 8. (Izv.) Korespondent „Ma-tinov" se je posvetoval s tukajšnjim ruskim poslanikom Hartwigom. Ta mu je rekel, da ni nobenih nad več, da se vzdrži mir. Na Žurnalistovo vprašanje, če bi zgrabila Avstro-Ogrska za orožje za slučaj, da plane Srbija v Novi Pazar, je odvrnil Hartwig, da Avstrija tega pač ne bi storila, da ne greši proti dogovorom z drugimi državami.
Obsedno stanje v Turčiji.
BEROLIN 8. (Izv.) Tukajšnji listi Javljajo, da je proglašeno nad Carigradom, Rumelijo In Macedonijo obsedno stanje. Ministrski svet Je skleni! pozvati tudi črnovojnike.
Sodba o evropskih diplomatih.
PRAGA 8. (Izv.) „Narodni Listy" poročajo, da se je izrazila vodilna ekscelenca, da se varajo evropski diplomati o razpoloženju na Balkanu. Sedaj ne pomaga nobeden nasvet tripel-entente ali trezveze. Balkanski narodi so ustvarili fait accompli in evropska javnost stoji pred njim.
Poziv sobranja.
SOFIJA 8. (Kor.) Sobranje je poslalo narodnim skupščinam v Bslgradu, na Ceti-nju in v Atenah brzojavko, v kateri izraža nado, da bodo balkanske države nastopile združene v boju za red, pravico in svobodo in proti anarhiji in tiranom, ki zatirajo so-rojake v Turčiji.
Bolgarska mobilizacija dovršena.
SOFIJA 8. (Izv.) Mobilizacija je danes dovršena. Prijavilo se je 100 000 mož več, nego jih je bilo pozvanih. Železnice vozijo neprenehoma vojake na mejo.
Tudi voditelj bolgarskih socijalistov za vojno.
Kakor smo že poročali, je bil zastopnik sccijallstov v bolgarskem sobranju Sakašev, edini, ki se je izjavil preti vojni. Toda ostali poslanci mu niso dovolili, da bi končal, temveč so ga enostavno vrgli ven. Možakar pa se sedaj bržkone boji, da bi mu se utegnilo dogoditi kaj neprijetnega; zato se seda] opravi ujef da mu niso pustili, da bi bil izgovcril do kraja. Tudi on da je hotel / zaključku svojega govora poudariti, d a Bolgarija ne more več nazaj. Tej svoji izjavi dostavlja Sakašev: „Tako govorim celo Jaz, socijalist". — Naj že to izjavo narekuje bojazen ali prepričanje, vsekakor dokazuje, da je v Bolgariji vojno razpoloženje in navdušenje res splošno.
Srbska vlada dementira.
BELGRAD 8. (Kor.) Srbski tiskovni urad Javlja, da so merodajni krogi proglasili za netočno vest, da bi bila srbski in ruski poslanik obvestila srbsko vlado o francozkem predlogu. Do sedaj se tu še ni v obče ničesar govorilo, razven ko Je bil storjen prvi korak zastopnikov velesil neposredno po mobilizaciji, pri katerem so zaželeli, da se ne izvede osredotočenje čet na turški meji. OJ onega trenutka do danes oa se srbski vladi ni ničesar več predlagalo.
Črnogorsko gibanje.
ČETI NJE 8 (Kor.) Sinoči so se vršile zopet viharne demonstracije za vojno. Sestavila se je četa prostovoljcev in danes so defilirale mimo kralja one čete, ki so potem odšle na mejo. Prestolonaslednik Danilo in princ Peter sta odpotovala v Podgorico, vojni minister pa v Bar.
Miroljubni Poincare.
PARiZ 8. (Kor.) Pri današnjem spre-lemu grškega in bolgarskega poslanika je ninisterski predsednik in minister za zunajne cadeve Poincaie ponovno svetoval imenovanima diplomatoma, da naj postopajo Balkanci zmerno in začno s politiko pomir-jenja.
Kavkaz za Balkan.
MOSKVA 8. (Kor.) Georgijci in Ar-nenci organizirajo na Kavkazu prostovoljne oddelke peš in na konju, da pomagajo balonskim Slovanom. Dijaki medicine pa kanijo urediti sanitetno službo.
Demarša velesil.
PARIZ 8. (Kor.) „Agence Havas* prl-občujo to-Ie noto: Po zopetnem pretresu le obvestila britanska vlada Poincart-Ja, da Je zadovoljna, da se izvrši kolektivna demarša pri porti od poslanikov vseh petih velesil. O tem so bile takol obveščene posamezne vlade.
Kako tolmačijo zakon o vilajetih ?
CARIGRAD 8. (Kor.) Poslaniki balkanskih držav presojajo Jako reservirano zakon o vilajetih iz leta 1880 Oni namreč ce poznajo nakan svojih vlad. Zdi se pa, da bolgarski krogi s tem zakonom ne bi bili ne-zado oljni, ker ga smatrajo za obljubo temeljite decentralizacije. Temu nasproti pa izjavljajo merodajni Grki, da zakon nikakor ne zadostuje, ker se je od leta 1880 marsikaj izpremenilo in dovoljuje konstitucija večjih pravic. Grški poslanik Gryparis je izjavil, da ne more povedati, da li bo ta korak turške vlade razjasnil položaj, ker nima nlkakih informacij in ker pozna dale-kosežnost balkanske zveze. Kar se Srbov tiče, so oni skoro bolj nevoljni In smatrajo vojno za neizogibno. Splošno pa vlada menenje, da hoče ta zakon razrušiti slogo balkanskih carodov s tem, da Izzove spor radi razdelitve sfer.
Srbska vojna sredstva.
BELGRAD 8. (Kor.) Skupščina je sprejela zakonsko predlogo, ki dovoljuje deloma že porabljeni, deloma pa še na dispozicijo dani dodatni kredit v znesku skoro 85 mil. dinarjev.
Vsi Arnavti za Turčijo.
SOLUN 8. (Kor.) Najznameniteji voditelji Albancev so izjavili da so pripravljeni se udeležiti z vsemi drugimi Arnavti obrambe domovfne. Čakajo še samo na migljaj, ki jim poveli iti sovražniku nasproti. Tudi v Monastirju, Ohridi, Janini in v Ke-prilju so se vršile demonstracije vtem smislu.
Rusija in Avstrija posredujeta.
SOFIJA 8. (Bolg. Tel. Ag.) Zastopnika Avstroogerske in Rusije sta danes nastopila v smislu dogovora med evropskimi ve lesiiami.
* * *
Nova karta o Balkanu.
Pri Freytag & Berndtu na Dunaju VII., Schottenfeldgasse 62, je izšla karta: „Balkanski polotok 1912.« — Cena K 1 20.
BKZOJRUNE UESTI.
Avstrijska delegacija.
Beseda v prilog Jugoslovanom.
DUNAJ 8. (Kor.) Danes Je govoril delegat Tuš ar in izvajal sledeče: E?ropski diplomaciji gre žalostna zahvala, da Še Turčija umetno diha. Naša politika na Balkanu Je docela zgrešena, če se dela s stališča velikega kapitalizma v imperialistični smeri. Dogodki na Hrvatskem in v Bosni kažejo, da nimamo pravice igrati uloge mentorjev balkanskih Slovanov in Turčije. Avstro-Ogrska je največja jugoslovanska država in dolžnost prihodn|ih vlad bi bila, da zadovoljijo kulturno in politično Jugos'ovane, ki hočejo doseči svoj namen v okviru monarhije. Pa tudi sedanja akcija velesil za vzdržanje statusa quo na Balkanu je neodkritosrčna. Ravnanje Rusije je huje nego dvoumno, a tudi Anglij3 igra čudno vlogo. H koncu je poudarjal Tušar, da je bodočnost Avstrije doma, ne pa izven mej.
Ne konfesijonalne politike!
DUNAJ 8. (Kor.) Delegat Degaspari se je bavil z razmerami v Trentinu, kjer delajo vlada in Nemci po njegovem mnenju Italijanom krivico. Priporočal je, da se naj začne boljša politika napram njim, ki se lim baje po nepotrebnem očita iredenta. — Degaspari Je nadalje opozarjal avstrijsko vlado, da naj nikakor ne intervenira v Albaniji radi katoliškega principa, ker to zia samo škodovati in staviti državo v nasprotje z vsemi drugimi pravoslavnimi Balkanci, ki bi videli v avstrijski politiki začetek neke nove križarske vojne. — Z Berchtoldovim programom glede Balkana se pa strinja govornik v vseh točkah.
Poklon italijanski kulturi.
DUNAJ 8. (Kor.) Baron Glanz zaupa popolnoma akciji miaistra za zunanje zadeve, da se vzdrži mir. Nato govori o tripolitan-skem vprašanju in poudarja, da |e začela Turčija onokrat izgubljati Tripolitanijo, ko je zasedia Anglija Egipet In Turčija radi propadanja fiote ni mogla več varovati svojih prekomorskih pravic. Italija ima baje dosti sredstev, da zopet, povzdigne to nekoč cvetočo pokrajino. Če se prezro nekatere postranske reči, se mora reči, da je za kulturo in napredek ta izprememba posesti i zelo koristna.
Slovensko-hrvatska klerikalna konferenca.
DUNAJ 8. (Izv.) Jutri predpoldne se vrši tukaj konferenca eksekutivnega odbera hrvatske stranke prava in slovenske ljudske stranke, katere se udeleže pod prtdseds vom Šusteršičevim Korošec, Fon. Krek, Akačić, Spinčić, Drinković in Perišić iz Bosne. Posvetovali se bodo o taktiki svojega državnozborskega kluba v bodočem zasedanju.
Zopet nova plačila.
DUNAJ 8. (Izv.) Sinoči se Je vržilo pozno v noč skupno posvetovanje ministrov, pri katerem se Je sklenilo zahtevati 420 milijonov dodatnega kredita in sicer 270 mil. za armado in 150 mil. za floto. Nocoj se zopet vrši posvetovanje, da se konečno govori o tem vprašanju. Zahtevalo se bo 300 milijonov in v četrtek pride ta zahteva v delegacijo.
V	zvezi s tem se je tudi raznesla govorica, da se je minister financ Zaleski zelo branil teh novih zahtev, ker naše razmere ne prenesejo nikakih novih bremen več. Izjavil je baje tudi, da bode izvedel posledice, če se bo sklenil ta novi kredit v tel višini.
Cuvajeva zvezda tone.
DUNAJ 8. (Izv.) Med delegati se govori, da so Čuvaje?! dnevi šteti. Vlada sama se je proti njemu izjavila, ker ne nudi njegova osebnost nikakih garancij za miren razvoj na Hrvatskem in bi bil velik pogrešek, če bi ga še obdržali pri krmilu. Za Cuva|a se je pa izrekel ogrski ministrski predsednik Lukacs, pač zato, ker režim na Hrvatskem podpira tudi njegovo politiko. Danes se je razglasilo, da Čuvaja sigurno spode, in poverijo vlado aktivnemu generalu. Seveda to pereče vprašanje tudi na ta način ne bo ugodno rešeno.
D* Alba pred poroto.
RIM 8 (Kor.) Danes se Je začela porotna obravnava proti atentatorju d' A ba, ki Je skušal dne 14. marca t. L ustreliti kralja Viktorja Emanuela.
Darilo bojni ladji.
DUNAJ 8. (Kor.) Danes je bila bojni ladji „Viribus Unitis" slovesno predana častna zastava, k; jo je podaril avstrijski „Fiottenverein".
Občinske volitve v Gradcu.
GRADEC 8. (Kor.^ Danes so se vrSile volitve za prvi razred občinskega sveta. Prodrlo je vseh 16 kandidatov nemške meščanske stranke, med temi dva krščanska socifalca.	_
Za seobodo balkanskih narodov.
„Hrvatski Pckret" od minole sobote Je priobčil nastopni veleaktualni, zanimivi in poučni članek:
Te dni se razvije krvavo klanje na Balkanu; odmevala bo zemlja od gromenja topov, prelite bo na potoke človečke krvi.
In naj je še tako strašna misel na to človeško mrcvarjenje, pa se istototako dviga pred našimi duševnimi očmi grandiozno zgodovinsko ozadje te vojne; prihejajo nam v spomin veliki, plemeniti motivi, ki navdihujejo milijone duš, da se, prezirajoč smrt, mečejo v ogenj.
Ko že morajo biti vojne, ko brez prelivanja človeške krvi ni napredka, potem Je ta balkanska vojna, v vrsti tolikih vojen, ena najopravičenejih. Koliko je vendar v zgodovini človeštva brezmiselnih vojen, ki so navstale vsled kakih osebnih kraljevskih muh — vsled spora dvojice ali trojice — vsled kake ženske dvorne spletke so bili pognani tisoči narodov v krvave bitke kakor v kako klavnico! Da niti ne omenjamo verskih vojen vsled kake slovnične razlike v kaki dogmi — ker tedaj je slednjič gospodovalo samo versko prepričanje, pak so se zato tudi mase mogle oduševljati.
V	balkanski vojni, ki se skoro raz-vname, občutimo dih tisočletne zgodovine. Iz naše hrvatske zgodovhe. Predstavlja se nam nenavadna pretresljiva tragedija tega naroda: silno napredovanje do gotovega viška, a potem stalno, nepretrgano propadanje. Tragična krivda našega Junaka se kaže jasno : steklene oči usode zio v nas.
Jasno le vsem, d3 ta vojna odloči usodo evropske Turčije.
Leta 1356. Je sultan Sulejman prestopil Hellespont in udri s svojimi četami v Evropo. In tedaj beleži zgodovina pravo poplavo Mohamedovih vernikov vse tja do Dunaja. Polumesec se vije zmagonosno nad križem in strmoglavlja po vrsti mesta in države. Leta 1389. je bila pri Kosovu poražena srbska vojska in Makedonija je bila vzeta v naskoku. Leta 1453. Je padla končno tudi glava iztočne rimske države, Carigrad, v roke Turkov. Vsa naša zgodovina Je iz-
Stran II.
„EDINOST" St. 282
V Trsta, dne 9 oktobra 1912.
polnjena pa bojih s Turki. Kjer se je usta-; vilo turžko kopito, tam trava ne raste — ta pregovor Je nastal v našem narodu. Po-vsodi sta kri in pustošenje označala pot csvojevaine turške vojske.
V	18. stoletju Je jzačelo naglo upadanje turške povodnji. Že se prikazujejo pri krščanskih vladarjih sanje, kako bi osvojili zope tudi Carigrad sam, da se na veličastni cerkvi Aja Sofija polumesec zameni s križem. Turki so bili skozi vse stoletje vedno bolj potiskani in so se umikali neprestano. V polovici minolega stoletja so bili obkoljeni od novih osvobojenih držav, stisnjeni od vseh strani. Že leta 1844. Je ruski car Nikolaj I. razpravljal v Londonu z Wellingtonom, kako naj bi se razdelila tur ška država, iztočno vprašanje ni več stopilo z dnevnega reda. Car Je ponudil Angliji Egipt in Kreto. Ali Anglija Je tedaj odbila to ponudbo. Rusija s Carigradom bi jej bila premočan tekmec tudi glede na Azijo. Bolje Je ohranjati Turčijo, v kateri more Angiija gospodariti, in ne razburjati 70 milijonov mohamedanskih podanikov, nad katerimi gospoduje Anglež, nego ojačiti Rusijo, izročivši Jej ključ do Azije.
Tega načela se je držala Anglija v krimski vojni in v turŠko-ruski vojni, ko se jej je posrečilo, da Je zmagonosno Rusijo zaprla v Črno morje. Ali tudi Anglija ni mogla zaustaviti naravnega procesa, ki je amputiral bolniku postopno ud za udom. Danes obkoljujejo Turčijo štiri svobodne kraljevine.
Ako pa vržemo oko na etnografsko karto evropske Turčije, potem bomo umeli, da je ta poslednja že davno osvobojena po druzih narodih : le temne proge označujejo mohamedansko posest.
Kaj Je sedaj naravnejega, nego da oni narodi v evropski Turčiji, ki imajo zemljo v svojih rokah, tudi upravljajo to zemljo? Tam v 14., 15., 16. in 17. stoletju se turško gospodstvo ni ravno mnogo raJikovalo od kake nadvlade nemških vitezev, ali v 20. stoletju, ko so osvobojene balkanske države napredovale velikanskim korakom, ko so v gospodarstvu in upravi daleč nadkriiile Turke, ko jih ne le sočutje za tlačene brate, marveč tudi življenski gospodarski interesi sili'jo, da se zavzemajo za njih: sedaj je za Turke zmanjkalo vsake moralne opore za njihov obstanek v Evropi.
Io če more Italija „v imenu civilizacije" ■nekega lepega dne udreti v Tripo is, kjer je mogla na prste sešteti Italijane, ako more Francija vojevati proti Maročanom, in si more Anglija držati Egipt, Indigo itd. itd.: kaj je potem naravnejega, nego da balkanski osvobojeni narodi gredo v boj za svoje neosvobojene brate ? I /
Srbija in Bolgarska ne moreta dalje živeti, ne moreta napredovati, dokler ne bo rešen balkanski problem. Srbija je se svoje strani zaprta, da ne more svojih gospodarskih proizvodov stavljati po volji na tržišče. A sedaj jej je, za Turčijo, tudi naša monarhija zaustavila dovoz vojne municije. Ako bi vsaj mejila s Črnogoro. potem bi jej biia preko Črnegore odprta pot do morja! Vsako leto beži tisoče ' Srbov in Bolgarov iz Turčije v Srbijo in Bolgarsko. Te begunce morata obe državi braniti. Zato so se sedaj toliki nasprotniki združiii v eno bojno kolo, zato stavijajo vse na kocko, da enkrat že z orožjem rešijo usodo narodov na Balkanu.
Historija se vrača. Po skoro 600 letih se maščujejo narodi za udretje Sulejma-novo. Sedaj pa ne gre za osvoievalno politiko, ampak zmagati ima načelo, da si vsak narod sam določa svojo usodo.
Italijanski vojaški pisatelj
o turški armadi.
Znani italijanski vojaški pisec Giovanni Miceli objavlja v italijanskih listih o turški armadi članek, iz katerega posnemamo sledeče glavne misli.
Če pišejo listi, da more Turčija staviti na bojno polje 1,450 000 mož, so te Števike le na papirju. Niti Turčija niti druge balkanske države ne morejo spraviti na bojišče toliko mož, kakor to pišejo razni listi, ker govore proti temu vojaški in gospodarski razlogi.
Turki so sicer dobri vojaki, ne more pa se reči, da je Turčija vojaški močna dežela v modernem smislu te besede. Turški vojak je močan, vstrajen, ubogljiv napram predpostavljenim in zna pred vsem umirati iz verskega fanatizma. Koran pravi, da ena prečuta noč v orožju velja več, nego sto noči v molitvi. Sploh se močno goji (seveda mohamedanski) verski čut v turški armadi. Sedaj pa so v armadi tudi kršćani in žldje, ki sicer povečajo število, nikakor pa ne moči turške armade.
Turški vojak zna umirati, ima poguma, a nima nikakega iniciativnega duha.
V	obče pa je turški voiak brezprimerno počasen v svojih kretnjah. Rajši Jih pade na stotine pod krogljami sovražnikov, nego da bi pospešili korak ali prešli v napad. Enaka počasnost Je tudi v vodstvu. V vo|ni leta 1876 77 so bili opazili, da so se Turki prvi dan kake bitke dobro bili, dočlm so bili drugi dan utrujeni in ravnodušni. Zato so se
Srbi prvi dan omejevali le na boje prednjih straž, ter na to, da so utrujali sovražnika in so ga napadli šele drugi dan. V vojni z Rusijo ni prešel turški generalni štab iz pasivne defenzive niti tedaj, ko bi se bil mogel okoristiti na mnogih ruskih napakah. Slavna stran za turško armado v oni vojni je bila braraba Plevne. Ko je padla ta trdnjava, je ruski general Stronkov v predrznem kavalerijskem „raidu" s samimi šestimi eskadroni kozakov prišel do drinopoljskih zidov, ne da bi številnim turškim četam bilo padio na um, ga ovirati na potu.
V	grško-turški vojni leta 1897 smo opazili, da so skoro vse turške operacije začele popoldne in končale z nočjo. Veliki petek so Turki napadli pozicije pri Moti in Vriši3u, a so ostali potem tri dni nedelavni.
V	Tripolitaniji kažejo Turki mnogo inicijative, a tu je le malo Turkov, pač pa so številni Arabci, ki so mnogo bolj energični in tudi predrzneži, nego Turki. Ponočni napadi so na primer arabska specijaliteta, do-čim so Turki kazali vedno neko nasprotstvo proti ponočnim bojem.
Turki so poleg tudi slabi strelci. Top-ničarji nastavljajo slabo topove, dečim infan-teristi sploh ne merijo, temveč streljajo od zgoraj doli, kakor na lovu ter porab Jajo mnogo nabojev. Arabci in Albanci pa so dobri strelci, ljudje, ki so navajeni na ustaje in znajo zato varčiti z naboji. Zato tudi ne streljajo drugače nepo na sigurno.
Med starejšimi častniki je mnogo takih, ki so brez vsake izobrazbe; med temi tudi generali in polkovniki, ki jih je Abdul Ha-mid imenoval brez vsakega rednega avanzma, edino-le iz kopice.
Med mlajšimi Častniki pa je že mnogo takih, ki so se izobrazili v zunanjih državah, posebno v Nemčiji. Ti mladi častniki so tudi bili, ki so provzročili revolucijo leta 1908. Pomankanje iniciativnega duha pa je opažati tudi pri teh časnikih. Oni slede prusko šolo točno, a brez ženijalnosti.
Turška kavalerija je dobra in Številna, a generali se ie ne znajo posJuževati. V vojni leta 1897 so jo porabili le enkrat v bitki pri Veletino, a so bili takoj odbiti po grškem ognju z zgubo 20 konj; izvzemši Veletino se konjenica v vsej vojni ni niti ganila.
Da vidimo — zaključuje Miceii v slučaju vojne, če so turški generalni štab kaj poučile skušnje; dovoljujem si pa dvomiti, ker bi se bili Turki uporabe kavalerije v moderni volni morali naučiti od Rusov, ki so se v tem oziru pokazali mojstre v balkanski vojni leta 1877.
Domač© vesti.
Politično društvo „Edinost* ima dane? v sredo, 9. t. m. pop. v „Slov. Čitalnici" svojo odborovo sejo. Z ozirom na to, da J? ta seja zadnja pred občnim zborom, ki se vrši v nedeljo, dne 13. t. m, so vsi gospodje odborniki in njih namestniki ter deželni poslanci uljudno vabljeni, da se je polnoštevilno udeleže.	T a j a i k.
V	Trstu in v Ljubljani. Prejeli smo: Neki netržaški list toži, da kavarna „Comer-cio* v Trstu razpolaga samo z dvema izvodoma onega lista, a da so potrebni vsaj štirje izvodi. Ako Je to res, potem Je to gotovo dobro znamenje, ki spričuje, da naše ljudstvo rado čita in da v Trstu slovenski živelj narašča, in — kar bi bilo za pozdravljati — da naši izven primorski rojaki znajo ceniti vrednost posesti trgovskega mesta Trsta. Njihov dohod nas gotovo veseli (.Piccolo" bo to rad verjel!) in mi jim ne moremo in tudi ne odrekamo prostora med nami. Tudi slovenskim, izven tržaškim časopisom privoščimo radi — primorski zrak. Danes se priznava od povsodi, da so Široke slovenske mase v Trstu razveseljivo napredovale ne le v narodni zavesti, ampak tudi v politični zrelosti. Mnogi trdijo celo, da ta naša masa prednjači v tem pogledu vsem drugim krajem slovenske domovine. Mi sicer nočemo trditi tega, ali toliko je resnice, da politična šola v Trstu kaže lepe vspehe med širokimi sloji. Pa nikar ne ustrašiti se, da hočemo tu zapeti visoko pesem o — zaslugah na tem. Napredujemo politično — sicer ne izključno, ali v veliki meri ravno zato, ker smo v Trstu na stališču: čim več in raznih stvari čita ljudstvo, tem bolje je. V Trstu nikdar ne odsvetujejo nikomur, naj ne čita tega ali onega lista. Koliko napadov tudi v najkrivičnejŠih listih morajo trpeti posamične osebe. Ali radi tega ni nikomur prišlo na misel, da bi hotel tak list izključiti iz Javnih lokalov. Naši ljudje imajo povsodi priliko, da čitajo narodne, klerikalne, napredne, radikalne, so-cijalno-demokratične liste itd., si ustvarjajo sodbo in — dozorevajo politično.
To Je glavno, odločilno. Zato tudi nočemo postati malenkostni s prerekanjem : ali je „Edinost" bolj ali manje priljubljena, nego ta ali oni drugi slovenski list.
V Trstu nismo sebični, ker nam Je do narodnega napredka. In to je — lahko rečemo s ponosom — naša velika prednost. S tem večo pravico stavljamo — ker je že sam list prišel z ono rekriminacijo — vprašanje: kako pa je v Ljubljani v tem pogledu ? /	_
Pred par meseci sem hotel kupiti v Ljubljani en izvod „Edinosti*- Ali nisem ga mogel dobiti v glavnem slovenskem mestu. Tudi na kolodvoru Je nisem mogel dobiti. In „Edinost" izhaja vendar v mestu, ki je neizmerne politične in gospodarske važnosti za ves slovenski narod.
Slednjič sem se obrnil do natakarja v neki kavarni, naj mi prihrani ono številko „Edinosti" za drugi dan. Dobil sem lo, ali v kakem stanju ! Vso razcefrano, da je od uvodnega članka manjkala skoro polovica. Tu je dvojno možno: ali so Jo raztrgali nalašč, ali pa Jo gostje toliko čitajo. V tem poslednjem slučaju bi mi z isto pravico mogli lekriminirati, da nimajo ljubljanske kavarne po več iztisov „Edinosti", s polno pravico pa, ker je skoro vse kavarne sploh
—	nimajo! 1
Taka Je torej razlika med Trstom in LJubljano! Od todi pa tudi razliki v politični dozorelosti mas.
Iz železničarskih krogov. V bližini Skednja, na državni železnici nekega pred-đelavca po imenu Šlusel. Doma Je, če se ne motimo, iz Matulj v Istri. Da-si zna toliko italijanski, da bi ga lahko v tem jeziku
—	prodali, vendar pošilja svojega otroka v v Legino šolo. In Če mu bo otrok kedaj govoril —■ ščavo: prav se mu bo godilo. Potem pa še toži ta veliki Italijan, da ga podrejeni mu delavci premalo respektirajo.
Enakega kova Italijanka je tudi njegova soproga. Saj je doma iz — tolminskih hribov. Ko jej Je nekdo očital, da pošilja svojega otroka v Legino šolo, Je zakričala: Kaj, v slovensko šolo naj bi poŠil|ala svojega otroka, da bo potem glad trpel. In tako delata zakonska, ki jima vendar ni treba takega beračenja pri Legrnem koritu! On ima K 3 50 na dan, ona pa Je služila (plela je travo) K 2. Sicer res ni to bog ve kak dohodek, ali tako mal vendar ni, da bi opravičeval — narodno izdajstvo!
Prof. dr. pl. Šišič iz Zagreba bo predaval v nedeljo v Trstu, na kar že sedaj opozarjamo slavno občinstvo.
Venizelos v Trstu. Danes se je nahajal v Trstu inkognHo grški ministrski predsednik Venizelos z nekaterimi častniki. Odpotoval je ob dveh z Lloydovim parnlkom „Brunn" proti Pireju Z istim parnikom potuje tudi sin grškega prestolonaslednika princ Konstantin.
Matica Slovenska svojim p. n poverjenikom, članom in drugim. Matične knjige za 1912. leto so že deloma tiskane, deloma gre njihov tisk h koncu, a članov se Je priglasilo dosedaj nenavadno malo. Zato prosi Matica vse tiste mnogoštevilne gg. poverjenike, ki še do zdaj niso pobrali in poslali ednina za tekoče leto, naj tc nemudoma store. Enako prosi vse p. n. gg. prejšnje člane, ki Ji pošiljajo ednino direktno, naj se kmalu spomnijo. Vabi pa tući vse tiste, ki še niso njeni udje, naj pristopijo v krog njenih članov. Udnina znaša letno za Slovence 4 K, za Hrvate 3 K. Plačujss se naprej. Knjižni dar bo zlasti, kar se tiče beletristike, za leto 1912. Jako b?gat.
Dan 7. oktobra 1571. Dan 7. oktobra 1571 Je bil zgodovinsko pomemben dnn, vreden, da se ga spominjamo ravno sedaj v očigled sedanjim dogodkom rnt Balkanu. Lepanto, grški Naupaktos, je ime malega mesteca Grške, severno na uhodu korint-skega zaliva. V zgodovini človeštva ostane to ime trajno zabeleženo. Dne 7. okt. 1571 je Don Juan d' Austria premagal Turke v krvavi pomorski bitki ter s tem porušil vero j v nepremagljivost Turkov na morju. To Je bila ena najbolj krvavih pomorskih bitk, kar jih beleži zgodovina. Turška mornarica je sestajala iz 277 ladij s 120000 mož, krščanska pa iz 208 ladij z 80000 mož. V bitki je padlo 25000 Turkov, 40000 je bilo ranjenih, 5000 pa Jih je bilo ujetih! Turkih ladij Je zaplenil Don Juan 317, a 113 jih je napravil nesposobnih za boj. Krščani so izgubiti 12 ladij, 7600 mrtvih in 14000 ranjenih.
—	Ob enem so osvobodili 1200 krščanskih sužnjev s turških ladij. Ta velika zmaga krščanstva pa vendar ni donesla tistega rezultata, kakor se je splošno pričakovalo. Polumesec je še celo stoletje in pol v strahu in trepetu vso Evropo in je bilo preliti še morje krvi, dokler ni končno otopela ostrina turškega meča.
Združimo se!! Od Sv. Jakoba v Trstu. Prosim, g. urednik, ne bodite nevoljni, saj ne bom nikogar napadal ali izzival, še manje pa sumničil, kakor se je vse to, ža-libog, še pred kratkim dogajalo pri r.as. Marveč hočem le poklicati v spomin naši sicer narodni, a ne razsodni mladini naše zlato geslo: „v slogi Je moč".
Ko bi se pri naših potrebnih in nepotrebnih raznih društvih in skupinah upošteval ta izrek, ne bilo bi toliko sporov med mladino, in pa tudi že preveč vkoreninjena mlačnost do društev pri odraslih bi se vsaj zmanjšala, če ne docela odpravila. Tomlač nost občutita najbolj pevski društvi „Čitalnica" in „Ilirija44, ki se vzdržujeta le še z največim n2porom ; in to zbog pičlega števila članov in pomankanja podpore.
In ni se čuditi, da je temu tako, kajti en del občinstva simpatizira s „Čitalnico", drugi z „1'iriio", a med temi je n-jveč ta-
kih, ki ne podpirajo gmotno niti enega in niti drugega društva. To pa baje zato, ker se ti dve društvi nečeta spojiti veno samo. To javno mnenje bi morali vodstvi teh dveh društev upoštevati ter najti podlago, na kateri bi bilo možno priti do ujedinjenja. Jaz mislim, da bi se dalo to doseči; samo nekaj dobre volje in samozatajevanla bi trebalo, pa bi Šlo. — Pa mdi neka druga okolnost otežuje združenje; sliši se namreč izza kulis, da se „Delavsko konsumno društvo" brani dati „Čitalnici" prostore v svoji novi hiši ravno zato, ker se boji, da bi ista ne mogla zmagovati stanarine. A kdo naj bi zameril odboru, da je pri oddaji stanovanj oprezen? Saj še pri vsem tem bo „Delavsko konsumno društvo* težko nosilo breme, ki si ga je nadelo z gradnjo nove hiše, ravno namen, da omogoči pravo društveno delovanje v tem okolišu.
Čim Je tako, bi spojitev omenjenih dveh društev gotovo toliko uplivala na Delavsko konsumno društvo, da bi se isto ne obotavljalo več in bi dalo prostore skupnemu društvu.
Toliko v razmišljanje merodajnim krogom ; pa brez zamere !	Naprednjak.
Iz Sv. Ivana. Koncertna veselica „Sve-toivanskega cekvenega zbora" minole nedelje je izpadla kar najbolje v moralnem, kakor tudi v materijalnem oziru. Kljub neutemeljenemu nasprotstvu od gotove strani
—	od katere bi bilo pričakovati največje podpore — zbralo se Je mnogo domačega In sosednega občinstva, s posebnim veseljem smo ooazlli drž. in dež. po-l. dr.a Rybafa in d.ra Wi fana. Tako vse pevske kakor orkestralne točke so bile |a*o dobro izvajane. Ganljiv je bil prizor pri 3. točki, ko Je predsednik g. Križmančič, navdušeno pozdravljen, ob polnem odru starejših, kakor tudi otrok-pevcev, pozdravil navzoče. Po kratkih, a jedrnatih besedah : „Naš namen je čist in pošten, Bogu v Čast, narodu v ponos, ker mi vemo, da narodno delo ni nikaka zapreka, da bi človek ne bil dober katoličani-
—	je sledilo burno pritrjevanje. Pozdravil Je Še navzoča gg. poslanca — katerim Je občinstvo priredilo ovacije —, na kar so vsi skupaj zapeli „Dijaško", katero so marali ponoviti. Ponoviti so morali še dru^e točke, ker občinstvo ni nehalo pJoskati. V podrobnosti posamičnih teče* se ne »puSčam in se onsejujem na ponovitev sodbe, ki |o je izrekel skladatelj Adamič, da je zbor izvrsten in da umevs svojo salogo: ća biažl srce in geji okus. Glasovi, visoki kakor nizki, so Ispi in pobi in se združijo v lepo harmonijo. Žal, da se temu pevskemu zboru samih mladih, svežih mož dekjo tak? zapreke.
Pozabiti pa ne smemo, da je med temi tudi par starsjJh pevcev, dv2 popolroma siva, od katerih eden poje v c?ikvi že 53. leto, drugi pa 49! In tem možem, ki so po trudapolnem, dnevnem delu redno tako dolgo vrsto let hodli k vajam, da so se svojo pesmijo večali čast božjo, vsem tera možem se je v nedeljo prepovedal vstop na kor in naslov. „Svetoivanslri cerkverri pevski zbor-. Žalostno, a res nično V Vzros? Ker so se družili s „Sokoli", ki so na veselici sodeloval: se svc!im orkestralnim zborom. Razburjenj? je bilo veliko h povsem upravičeno.
Po končanem glasbenem vsporedu so uprizorili igrp „Telegram". Vsi igra^oi brez izjeme: £.a Čarga in Ponikvar, gg. Adoll, Karis, Kemperle, Požar, Trobec vsi so tako izvrotno igrali, da jim gre res vsa hvala I Tako dobro uprizorjene igre menda še nismo videli pri nas.
Po sporedu je Li'.a svobodna zabava, ;>ri kateri so prav pridno psii imenovani pevci; slišali smo tudi dvospev naših starcu, Udoviča in Škofa, katerih tenor je z. lahkoto vzdignil visoki c. Siladateij Adamič , kakor geri omenjeno, n3pii pevskemu zboru, ki |e že odrastel svoje nu prvotnemu namenu ter sačel gojiti glasbo iot tako. — Govornik Je prepričan, da bo, ako bo vstrajal na sedanjem potu, dosegal prav 30-tovo lepih in stalnih vspehov.
Gosd. Germek Je kot starosta „Vrd^J-skega Sokola", član »Narod. domau in učitelj krasno razvil vzroke, draašnji neumestni gonji zoper cerkveni pevski ter zavrnil napade zoper „Sokola", „Nar. dom" In svetoivanske narodnjake. — Pozival je cerkveni pevski zbor, naj ostane to, kar je bil. ter je dokazal, da taka gonja nima prav nobenega stika ne s cerkvijo, ne z vero, da je taka gonja samo znak hlapčevr.nja izvest-nih krogov izvestnerau zistemu: „divide et
impera".	, , . XIi
Tako se je toll razburjeni ian vršil mirno in resno, na čemer Je čestitati treznim in mc5kim značajem našega „sveto-ivanskega crkvenega pevskega zbora" !
„Slovan". Oktobrov a Številka tega mesečnika je bogateje ilustrirana, nego so bile
Sukna
j
lodi e in modno blaga *a gospode in dame. priporoča KAREL KOCI AN. tovarna sufeaa v Humpolou (Češko) : : Utorci franko
I Ceviiarnica „Alla Sartorella" - Trst
^^	J	TTA imirn ▼gOOMIA ŠT. f (m—prti «l*AžlSarm« Q*ttf> -
Velika Izbera ygako?rstnlh čevljev za mo&ke, Ženske (n otroke. Blago Izvrstno In	CENE ZMERNE.
Jev I
3LI
V Trsta, dne oktobra 1912.
EDINOST4
4 št. 282
Stran III.
dosedanje številke ; slike se odlikujejo tudi kvalitativno; to je vesel napredek. Profesui Saša Šantel, znani slovenski umetnik, Dam Je ilustriral zanimivi otroški prizor „Modre ptice", te senzacionelne Maeterlinckove drame, in sicer z dvema slikama. Umetnica gdč. Melita Rojčeva v Gorici nam podaja Gorenjko v narodni noši (večbarvno). Idejno znamenit Je relief s pročelja nove vseučiliške kn;ižnice v Zagrebu, ki se pravkar zgradi (načrt Je delo prof. R. Valdeca). Poleg tega imarno še dve sliki zagrebškega umetnika Bele Ćikoša (.Tolažba" in „Spominjanje") ter tri slike k članku prof dr. Paherja o 4. umetniškem kongresu v Draž danih (med njimi ReorezentaČni dom v Pragi). — G. pisatelj Govekar nam prikazuje Aškerca, kako iniciativno Je skrbel za kulturno središče slovensko, našo Ljubljano ; kulturnega zgodovinarja bo zanimal opis Prostoslava Kretanova, ki piše o Aškercu na osnovi svoje korespondence. V Ignaciju Grudnu, se zdi, dobimo nadarjenega pesnika Med pesnimi Je zastopan zopet g. Premk; ki ga Je šteti med najboljše mlajše naše pesnike.__
Slovensko gledališče.
V Četrtek se ponovi (zadnjič zvečer) Leharjeva opereta
„GROF LUKSEMBURŠKI".
Predstava velja za abonente B.
Prihodnjo nedeljo se uprizori zvečer Kadlburgova burka
„ČRNI MADEŽ".
*
* *
Prosim vse g. abonente, ki še niso plačali abonma za oktober, da izvrše to čim preje pri blagajni. Vstopnice za v četrtek se prodajajo istotam vsaki dan od 9—12 in
od 2-6.	_
Tržaška mala kronika.
7 rs/, 8. oktobra 1912.
Najdeno otroško truplo. Ko sta pred-
pc-Iudne dva delavca Adrljatskega podjetja za pristaniške gradnje zajemala vodo iz neke globine na posutem terenu pred Lloy-dovo palačo, sta zapazila v globini en.-ga metra truplo novorojenčka ženskega spola. V bil zini je ležalo nekaj papirja za zavijanje in ena vreča. Delavca sta prijavila stvar oblasti, na kar Je prišla sodna komisija na Uce mesta. Otroško trupelce pa so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. justu.
Smrten padec. Včeraj se Je dogodila smrtna nesreča na gradnji palače Riunione Adriatica di Sicurta. 19-letni podajač Fran Villa iz Riminl v Italiji Je padel namreč z odra v V. nadstropju v drugo nadstropje, kjer je obležal mrtev. Zdravnik zdravmšfce postaje Je konstatiral, da si je ponesrečenec razbil lobanjo, tako, da so možgani silili ven. Na mesto nesreče, kjer se je zbrala velika množica ljudij, je prišla takoj sodna komisija. Truplo ponesrečenca so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Justu. Sorojaki pone srečenca so v znak žalosti ostavili delo.
Tatvine v trgovinah Glesich in Smo lars. Tržaški policiji se Je posrečil te dni jako lep lov. Policija je aretirala 28ietnega Frančiška Manzetto iz Rima, ki je imel papirnico na Aquedottu in ki je bil preje zaposlen pri tvrdsi Smolars kot magaziner. Moža so namreč videli večkrat, da je kon-feriral z nekimi sumljivimi individuvi in zato so ga aretirali. Malo ur za Manzettom so aretirali brata Virginio in Sil vio Carmelutti, oba iz Trsta in sedlarja Ladislava Bresika ki ima delavnico v ul. Sette Fontane 43, stanujoč na št. 52 iste ulice. Hoteli so are tirati kot sokrivca tudi nekega Josipa Se-verja iz Postojne. Ko so pa prišli v njegovo stanovanje v ul. Donadoni št. 8, tičfca ni bilo nikjer več! Obenem so v ulici Scor-zeria našli skladišče, polno najrazlične Ših pisarniških potrebščin v vrednosti 8-10.000 srcn. Izkazalo se Je, da Je to blago biio večinoma ukradeno tvrdki Smolars. Pokradel Je to Manzetto, ko je bil uslužben pri Smo-larsu. Tudi v prodajalni na Aquedottu so našli mnogo blaga, ki Je bilo ukradeno deloma v trgovini Smolars In deloma pri Gle-sichu. Na Bresichevem stanovanju pa Je policija našla tudi razne anarhistične spise.
Porotno sodišče.
Predseduje drž. sod. svetnik Clarfcl, prisednika dež. sod. svetnik bar. Farfoglia in sod. dr. Spong;a; državni pravdnik dr Zumin ; branitelj dr. M a n d i č.
Obtoženec: Placido Orlando, rojen v Trstu dne 2. oktobra 1867. leta in pristoječ v Mesino, kat. samski, pismen brez premoženja, že kaznovan, ki je obtožen da Je dne 11. decembra leta 1911. iz zaklenjenega kovčega v sobi Mateja Kogla ukradel vložni certifikat tukajšnje kreditne banke za 1500 K, certifikat za deponirane vrednostne papirje v vrednosti K 3000'—, hranilno kn|i žico za 300 K, denarja, papirja in drobiža za 135 K ter razne dragocenosti v vrednosti nad 3000 K in je vsled tega kriv hudodelstva tatvine, poleg tega pa še nedovoljene povrnitve v Trst, ker je bil leta 1903. izgnan iz Avstrije.
Izžrebani so bili sledeči porotniki: Ba-rison Frid., Boccasini Jos., Godina Jak., Gomzy Ant., Gal Al., Ljy Evg., Marussich Gust., Milloch Iv. Pecchiarich Rud., Pregarc Jos., Skerk Vinko, Vidali Iv.
Razprava.
Stvar se Je razpravljala že v zadnjem izrednem porotnem zasedanju, bila pa Je razprava na predlog branitelja dr. Mand ć^ odgodena, ker je obtoženec trdil, da je b>l v Italiji obsojen kot vojak v daljšo ječo, da pa so ga izpustili, ker so spoznali, da ni prav pri pravi pameti. Da se dobe toza devna pojasnila in preiščejo izvedenci ob toženčevo duševno stanje, Je bila tedaj razprava odgodena.
V današnji razpravi je obtoženec po novno priznal, da se čuti kriv, toda ne vseh očitanih dejanj. Priznava, da Je vlomil začetkom meseca novembra I. 1911 v kovčeg Matija Kogla, natakarja v Excelsior Palact hotelu, s katerim sta stanovala skupaj. Ukradeno blago je nesel v lesno skladišče svojega očeta, kjer so delavci našli zjutraj ono Skrinjico, v kateri se Je nahajal denar in dragocenosti. Sum je takoj letel nanj in 23. decembra leta 1911. se Je sam ovadil policiji, kjer je povedal, da Je hotel dragocenosti zastaviti v Piranu, kar se mu pa ni posrečilo. Dragocenosti Je nekaj zastavil, nekaj pa prodal. Oškodovanec Kčgl je dobi' nazaj le one certifikate in brambno knjižico in nekaj manj vrednih predmetov.
Obtoženec Je pripovedoval o svojem življenju, da mu oče ni dajal toliko za delo ki mu ga Je opravljal, da je bil v veliki st ski in tatvino izvršil le, da se je mogel prezimiti.
Tekom nadaljne razprave je pripovedo val, kje je prodal aH zastavil posamezne dragocenosti, večinoma neznanim osebam.
Glede na povrnitev vzlic izgona Je Izjavil, da se tedaj, ko se mu Je prečita^ razsodba o izgnanstvu, ni zavedal pomen? izgona, ker se Je bil sicer pritožil. V Italiii ni imel nikakega sorodnika niti znanca in bi bil moral živeti od javne milosti.
Zasliševanje prič.
Kot prva priča je bil zaslišan oškodovanec Matej KogI, ki je pripovedoval o svo jem stanovanju pri isti gospodinji, pri kateri je stanoval tudi obtoženec, kako je po grešil škrinjfco, v kateri je imel svoje dragocenosti, in kako se Je takoj njegov sum obrnil na obtoženca.
Glede ukradenega denarja se trditev priče nikakor ni strinjala z cbtoženčevo. Obtoženec Je trdil, da |e bilo denarja največ 75 K, priča pa da 200 K. Priča si Je dat Končno le precej „odtrgati" od prvotno napovedanih svot in cen. Zahteva odškodnino. Povedal je tudi, da mu je povedal pozneje obtoženčev oče, da dobi sin v Itaiiji premoženje kakih 20.000 K. Oškodovanec jt poveril stvar odvetniku dr. Robbi, ki pa se H dne in tedne ni brigal za stvar, vsled če sar je izgubil oškodovanec zaupanje vanj in vzel drugega odvetnika, ki Je dognal, da na celi stvari ni nič resnice. Imel Je le par ste kron izgube.
Zaslišana Je bila nato Terezija R o s e-jeva, pri kateri sta stanovala KogI In Or lando. Povedala je, da je Orlando rekel tisti večer, da odnese gramofon k očetu. Odše je iz kuhinje v svojo sobo in par minut po cneje Je odšel. Pozneje Je videla, da Je gramofon bil še vedno pod posteljnim pokrivalom. Zjutraj ko Je prišel KogI domov in opazil, da mu manjka njegova Skrinjica, je takoj pal sum na Orlanda, ki je živel zelo slabo in ni imel ne denarja ne obleke in je tudi izginii od tedaj.
Nato sta bila zaslišana delavca Dominik Valentini in Fran Fiumo, ki sta našla v onem lesnem skladišču izpraznjeno Skrinjico, zveženj žlic, par vinarjev na tleh in prazno vrečico. Policijski inšpektor Anton Sancin je izpovedal o prvih preiskavah. Priča Josip Slama ni povedal nič posebnega.
Nato so bili prečitani sodni spisi in menenje psihijatriških izvedencev, ki sta iz Javila, da je obtoženec popolnoma odgovoren za svoje dejanje, da pa je zaradi zanemarjene vzgoje moralno manjvreden.
Državni pravdnik Je glede vprašanj porotnikom predlagal naj se stavi vprašanje glede na tatvino, toda izločijo naj se predmeti, za katere je izjavil lastnik, da so bili brez vrednosti.
Sodišče Je nato stavilo porotnikom dve glavni vprašanji: prvo glaseče se na hudodelstvo tatvine za skupni znesek oz. vrednost K 2725, in drugo na nedovoljen po-vratek vzlic izgonu.
Državni pravdnik je v strogo stvarnih besedah pojasnjeval, da je obtoženec kriv tatvine in to tudi onih vrednostnih predmetov, ki si Jih ni pridižal, temveč Jih pustii v Skrinjici in jih je lastnik dobil povrnjene.
Branitelj dr. M a n d i ć je pobijal drž p avdnika in dokazoval, da se vrnjeni predmeti ne morejo smatrati za ukradene in zlasti ne hranilna knjižica in vložitveni certifikat. Naj se ozirajo porotniki na to, da je obtoženec že v najnežneji mladosti Izgubil mater, oče pa se ni dosti brigal zanj. Popolnoma odgovoren za svoja dejanja pač nj, kar je priznalo tudi vojaško sodišče v Italiji, ki ga je zaradi dezertacije obsodilo na 6 let, pa so mu pozneje skrčili kazen kot samo poluodgovornemu za njegovo dejanje. Naj porotniki le oproste obtoženca, saj je kaznovan dovolj z 11 mesečnim preiskovalnim zaporom in izgonom, ki Je nepreklicljiv, saj ga itak, če ga tudi porotniki oproste, takoj Jutri odvedejo čez mejo. Če pa gs •bsodijo, naj določijo svoto izpod 200 K Oproste pa naj ga tudi prestopka prepovedane vrnitve, saj se ni zavedal tega pre-
Oloi/rtpiTlII občinstvu naznanjam, da sen otvoril trgovino jestvin v ulici Giuliani 5t. 23. Zagotavljam tr čno postrežbo in se toplo priporočam Dragotin Kariž.	2097
Dr. Pecnik
(Dr. PETSCHNIGG)
Irst, via S. Caterina štev. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: S—9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne la vodne (spolne) bolezni: 11 V.—I & 7-V/r
(P
Dr. Fran Korsano
Specijalist za sifilitične in kožne bolezni
— IMA SVOJ —
AMBULATORIJ
v Trstu, v ulici San Nicolč štev. 9
nad (Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. in od 5l/, do 61/» pop. R	I
Nov velik dohod
oblek za moške in dečke za jesen in zimo
v dobroznani trgovini
Alla Citta di Trieste
ul, Giosue Cardccci št. 40
(bivša ul. Torrente) kjer dobite obleke, suknje, remglane, površnike. kratke suknje 8 krznenim ovratnikom, plašči iz pravega tirolskeea sukna za dež. Velika izber delovnih oblek, hlač, srajc,
spodnjih srajc itd. itd. Velikanska zalf ga inozemskega iu domaČega blaga. Sprejemajo se tudi naročita po meri. Vse po ne erjetno nizkih cenah v trgovini
4iia Citta di Trieste
ul. G'osne Cardu^l St, 40
Delav. konsumno društvo
pri Sv. Jakobu v Trstu
razpisuje službo
gostilničarja
Ponudniki morajo imajo imeti gostilniško obrt v popolni oblasti in se obvezati za vzdrževanje izborne kuhinje. Varščina in druge obveznosti - _ _ _ po dogovoru. - - - -Zapečatene ponudbe naj se pošljejo odboru do konca tega meseca.
r
Naznanilo

Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem odprl gostilno
Ano Meridionale
Campo Bebedere št. 3
kjer točim vsa vina, kakor teran, opolo, bela vina, pivo prve vrste iz domače tovarne in imam na razpolago vedno gorka in mrzla jedila. Abonnement za kosila In večerje. CENE ZMERNE.
Za obilen obisk se priporoča	—^
Leopold Dergan.
k,

Zalogo sodčeKov za vino
starih, že rabljenih, in novih, iz debelega ===== lesa, z belim železom. =
Jrst - ulica Padulna št. 19 - Trst.
NARODNA POSOJiLNtGA IN HRANILNICA v T*STU
a ■ NOVA ULICA ŠT. 13, II. NADSTROPJE ■ e
... •..
VLOGE
NA KNJIŽ SE IN TEKOČI RAČUN OBRESTUJE S POLNIM!
41l2-43i4-5°!o

PRODAJA SREČKE NA MALE ME8EČNE OBROKE. = IZKAZE POŠILJA NA ZAHTEVO. POSOJA 'A MENJIĆE IN VREDNOTE. = POSREDUJE ZAVAROVANJA VSEH VR8T.
Uelikanska zaloga pohištva in tapecarij
:: Paolo Gastwirtb ::
TEST, oL Stadion it 6 - telefon 22-85 »Ba Mlltia Perice)
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. Koiosai«! izb»r.
3E
Prva jugoslovanska tovarna glasovirjev
Anton Pečar
Trst — via Farneto št. 42 — Trst.
Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd.
Delo točno.
Cene nizke.
JOSIP STRNTICJrst, Piazza Rosario
odlikovan z zlato kolajno in križem na svetovni razstavi v Rimu
ZALAGATELJ ČEVLJEV c ki. finančne straže za Trst, Koper in Pulo, C. kr. varnostne itrafe za Trst, okolico, Pulo in Gorico, skladišča c. fcr. glavnega carinskega urada in drugih skladišč.
Priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko in dobro poznano tovarno in trgovino čevljev za = moške, ženske in otroke.	-----


Telefon štev. 1974.
Via Economo št. 10.
R. Gasperini, Trst
špediter
Prevozno podjetje
Sprejema razcarinjanje vsakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „Cement"
Tovarna cementa „PortlandJ v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
«D
13 II E3 E3 H il E3
E3E3E3E3E3E3E3
E3E3E3E3E3E3E3

Stran IV;
„EDINOST" št. 2S2.
V Trstu, dne 9. oktobra 1912.
greška, ko se Je vrnil v Trst, kjer je rojen in ima vse, dcčim pa v Italiji nima rikogar in ničesar.
Porotniki so po enournem posvetovanju odgovorili na vprašanje glede hudodelstva tatvine: ,d a", z 12 „da* izkllučivši 10 predmetov in sicer za znesek 200 K, a pod 2000 K. Drugo vprašanje prepovedana vrnitev so zanikali z 12 „ne".
Sodišče je obsodilo obtoženca na 18 mesecev težke ječe, pri čemer se všteje 9-mesečni preiskovalni zapor, po končani kazni na izgon in na povrnitev škode oškodovancu v smislu razsodbe.
Konec razprave ob 1015 zvečer.
Društvene vesti.
Odsek za ljudska predavanja ima
danes zvečer ob 7. sejo.
Pevsko društvo „Trst". Danes ob 4*30 zvečer izredna odborova seja.
Slov. akad. fer. društvo „Balkan". Danes, sreda, točno ob 9 zvečer sestanek. Predava tov. Vladimir KuŠčer: „Vzgojevalni pomen sokolske telovadbe". — Tovariši, pridite vsi!
Akad. fer. društvo „Balkan". G. dr.
Juro Hrašovec, odvetnik v Celju je daroval 5 knjig, g. Eržen 1, g. N. N. 2 knjigi. Iskrena hvala.
Pevsko društvo „Zvezda* na Sov-raniŠču v bv. Ivanu se je zopet prebudilo iz dolgega spanja. Radi tega vabi vse stare pevce in tudi druge, ki ljubijo petje, da bi se udeleževali pevskih va|, ki prično v četrtek dne 10. t. m. ob 7 in pol.
Nar. del. organizacija.
—	Pripravljalni cdbor skupine pekovskih pomočnikov NDO vabi pekovske pomočnike, člane NDO In tiste, ki mislijo pristopiti k NDO, na važen sestanek, ki bo v Četrtek ob 10 dop. v društveni dvorani NDO ui. Sv. Frančiška.
—	Skupina „Mestna plinarna" sklicuje za danes ob 6 zvečer sestanek v novih društvenih prostorih pri Sv. Jakobu,
—	Zidarska skupina NDO sklicuje za Jutri ob 6 zv. društveni shod v društveni dvorani NDO. Dnevni red: 1) Občni zbor zidarske skupine, 2) Slučajnosti.
—	Z ozlrom nato, da se morajo po sklepu centralnega odbora NDO vršiti pred občnim zborom „Nar. del. organizacije" občni zbori vseh skupin NDO, naprošamo vse skupine, da sestavijo kandidatne liste in pripravijo vse potrebno, da se bodo mogli vršiti občni zbori skupin v najkrajšem času.
—	Pripravljalni odbor skupine postili jonov NDO sklicuje za petek ob 9 zvečer ustanovni občni zbor v prostorih konsumnega društva v Rojanu. Dnevni red: 1. Volitev odbora, 2. Slučajnosti.
—	Članom NDO. Že neštetokrat smo apelirali na člane NDO, da naj si nabavijo brošuro NDO, ki je izšla pred mesecem. Nekateri so storili svojo dolžnost, a le malo je takih. Pomen NDO, njena pravila itd., bi moral poznati vsak član. NDO hoče imeti zavedne, ne pa nezavedne Člane. Centralni odbor se je tega zavedal, da treba izdati brošuro ter v njej natančno razložiti pomen NDO, Ijer pomen NDO pozna le majhna peščica. Ker pa velika večina o brošuri noče ničesar slišati, se je sklenilo, da mora imeti vsak Član NDO brošuro, ki stane samo 12 vin. in si jo vsak lahko preskrbi. Kdor sklepa centrale ne bo upošteval, ta priznava, da mu za NDO ni nič mar. In bolje Je, da ima NDO manj članov in da so zavedni, pametni in navdušeni za NDO, nego pa, da jih ima veliko — samo vpisanih, v resnici pa niso pravi člani. Zadnji opomin torej: Vsak član naj si preskrbi brošuro in Jo prečita pazno! Kadar Jo prečita, naj jo da čitati drugim, še neorganiziranim slovenskim delavcem. Odborniki skupin, pazite vi, da se sklep centrale izvrši 1
Tržaška gledališča^
POLITEAMA ROSSETTI. Jutri zvečer ob 8 „Cavalleria" In „Pagliacci*.
EDEN. Danes zvečer zanimiv varlete program.	_
Vesti iz Goriške.
Pred goriško poroto se je vršila v soboto razprava radi žaljenja časti potom tiska vsled tožbe Alfreda Lenassija proti Petru Velicogna radi nekega članka v listu „Corriere", nanašajočega se na razpravo v znani aferi „Banca popolare". Velicogna je bil na oni razpravi porotnik. Ker je branitelj predlagal zaslišanje novih prič in Je sodni dvor sprejel ta predlog, Je bila razprava odložera.
Iz Devina. Kakor že objavljeno, priredijo vojaki-novinci v nedeljo dne 13. t. m. veselico s plesom. Svirala bo godba NDO iz Trsta. — Na sporedu, ki ga objavimo te dni, so: igra „Brat Sokol", šaljiva tombola s 5 krasnimi dobitki, ples do polnoči itd.	K
Ker Je čisti dobiček določen naši pre-koristni družbi sv. Cirila in Metoda, upamo,
da v nedeljo ne iz' stane nobeden iz naše okolice. Posebno , fantje", kar vas Je iz bližnjih vasi, pridite, da se skupno Še enkrat porazveselimo. _
•AR9VL
—	V veseli družbi povodom poroke g. Ljubiča z gdč. Grmekovo se je nabralo za moško podružnico družbe sv. CM K 4.
—	Svetoivanski podružnici Je daroval g. Saksida o priliki vpisovanja v otroški vrtec KI.
—	V narodni gostilni Josipa Gorjanca nabrala družba v proslavo zmage v Puli za istrsko CMD z geslom: „Naprel tužna Istra k boljši bodočnosti 1" K 8. Denar hrani I uprava »Edinosti".
Zobotehnik iz Nemčije
Josip Konig
diplomiran na zobotehnični akademiji v Parizu.
■■■ TRST
ulica S. Nicolo št. 18. II. n,
Ičrom ženBfe°j vdovo ali priletno dekle, spo-lOUclll sobno v gostilniških poslih. Ulica Re-voltella 26, goBtilna Koamerl._2160
IZUrjGn	24 leteD> ž_eli sIužbe skladi
Edinosti
ščnika. Naslov pove InEeratni oddelek
2161
Rntilillfl prazne, razne mere, po nizkih cenah, DULIijKo, ee prodajo v restavraciji „Union"' na Opčinah.	_
2162
7*lQlnn za F'*arn0> =e3t metrov dolg, ee proda dudolUll ul. Boschetto 34, mizar.
2163
Perfektna stenografinja
za Bloven-fČino in
nemščino, s Sletno pisarniško prakso, želi premeniti službo Ponu 'be pod Šifro ,Stenogratinja' InBeratoemu I odde'ku Edinosti.
(Pri zrakoplovu)
Trst, ulica S*. Marka štv. 15
Toči S9 dalmatinsko vino, črno, belo ter
DREHERJEVO PIVO. Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obisk Svoji k svojim!	AN'ON NAZOR
M. Kukanja
Trst - vla della Caserma št. IO - Trst
(vi gal ulica Valairivo)
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih kož
Potrebujem
šetnjo za otroka, vrata 13.
takoj deklo, 20 do 25 let staro, za domače delo in za Naslov: Via G. Binaldo Carli 8,
2165
za čevljarje.
Cene take, da se ni bati nobene konkurence.
Mlekarna
dobroidoča, se	proda vsled družinskih razmer	pod ugodtimi pogoji. Ponudbe pod št. 2166 na	inseratni oddelek Edinosti.	2166
jjp3E
3EE3I
II
Nova hiša
se odda takoj in sicer 4 prostori, 3 Fobe, 1 kuhinja, klet in vodnjak, lep vrt okoli h i Še pod Št Mavrom št. 234 pri državnem kolodvoru v Gorici-Solkan. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti.	2167
Dekani in okolica! S^S
tobra v Dekanih na veliki cesti trgovino z usnjem in črevlji za moške, ženske in otroke. Ivan Klepec, Dekani.	2168
Prnfiam	za novoporočecca, popolnoma:
r I UUdlll novo, lesno, nepolirano, zaradi raz- j Vpraša se kavarni Kossetti pri
21(9
TEODOR KORN n
Trst, ul. Miramar štv. 71
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO SE VSAKOVRSTNA = I>ELA IN POPRAVE = .. po NIZSIH CENAH. •.» :: Delo dobro In zajamčeno. :: TfilBl. 25-26. □ Poslovodja: FranJ« Jenka.
=)EE
55Č
3Ež.
veljavljenja poroke banku. Gaspari
Cjujlia se priporoča slovenskemu občinstvu, Iz-j OI v lija vr&uje vsako delo pod jamstvom. Ulica della Guardia 31, II nad. Amalija Pestelj. 21i6
700 in 300 sežnjev v Gorici se prodati. Vpr ašanja pri fotografu Jerkiču.	1214
Stavbeni zemljišči
Qnrpimp Be	mladeDič, krojaški pomoČ-
CJIMO nik za velike koBe. Naslov Barriera vecchia St. 13, v trgovini I Galperti.	2131
7 O flamo 8e izgotavljajo vsakovrstna dela £.a U d III o las. A. ROJC, brivec in vlasujlar 1 Trat, Acguedotto 20__1861
Prflrisifi bombaževine, slik in dežnikov na riuuaja mesečne obroke Via Chiozza št 16 I. nadstropje. Ivsn K 1 u n.	44
f)H nh§OQti avtorizirana „Dunajska kuhinja". U U UU!ao II Obed in večerja 52 kron mesečno. Pečenka, sadje, močniki, Črna kava. Ulica Barrien št 7, II. Eecher.	1938
Kupujem
železo, stare kovine : Anton Cemeca. TrBt, ul. Olmo St. 12	1765
Služkinje
Becher.
Takoj
in hlapci dobfe zelo dobra me^ta v posredovalnici ulica Barriera 7, IT. __1935
sprejmem polude!a*ca Josip Pirjevec, krojač, Opčine pri Trstu.	2152
cooooooooocooooocoooooc
COOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOCl
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCC
o	—1
O	č
OOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOCi OCOOOOOOOOOCOOOOOOOOOC o OOOCCCOCOOOOCOOCOOOOOOO I
SOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC
PRIPOROČLJIVE TURDKE t
Prva slovenska mirodilnica
v Trstu
niojz Saletelj
uiica Carradori 18, v bi žini gostine NDO
Zaloga barv, čopičev, mrežic za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd.
Izvršujejo ee pošiljke petroleja v originalnih posodah in drugo. hJLi—a
Ako hočete olepšati
sobe in stanovanja,
kupite umetne p Ime krasne od K 3 — naprej čudovit * šope umetnih cvetlic od K 3 naprej, steberčke iz mahagonija po K 6 —; sohice, akvarije z rdečimi rioi-cami, ter z zrcali in urami in različne droge lepe predmete. Povprašujte -amo v no Vi trgovini
v ulici Acquedotto 41,

Krojači:
FRAN RUPNIK,
Jttartin 2)@vgan|
Trst, ollca Giulia 86.
Priporoča cenj. občinstvu svojo n* novo prevzeto in že 50 let obstoječo
trgovino jestvin in kolonialnega blaga.
Dobiva ee Kolinsko kavo, Ilirske testenine ter rezno blago iz narodnih tovarn
Razpošilja po pošti dnevno pakete do pet kg naprej. — Blago vedno
\f/ \f/ \f/
Zdravljenje krvi!
čaj „Tisočeri eret" Ofllleflorl)
Cisti kri ter le l»vr»tno sredstvo proti oalm slučajen. Če peče ▼ želodcu, kakor proti slabemu prebavljanja in hemoroldam. — Jeden omot sa zdravljenje sune 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER - „Al DUE MORI"
Trst (mestna hfSa) — Telef. 377. Poitne poliljatve se Izvršujejo takoj to franko ako
se dopoSIjekron 110.
Kron ffiSOOe
AUTOMOBIL! FORD 1911
<&jvsčja tcvaro* sveta. Izdefevtaie leta« 40 000 vtj »dlnega tipa CHA >S!S 20 HP £ett raznih tipov kečij
Kočija ,,FORD:' Ju najpopolnejša, n»jh!trejfci la naJekonomlSnsjls k ju Jih Obstoji. GENESALNI ZASTOPNIK
ANTOM SKERL . TRST
Ptezza GoSdoni 10—11, Teh 1734
rallfca oantrafna garat*«, uiloa dal Baohl 16, veg*1 «■■« Bosarc«^ 'ELEF0S 2247. BTOCK PNEUM GOODRICH (amerik»i5»k*>.
Automobili na posodo po zmerni cenL
sntTO in Tsdrt'vaaie avtomofallo ■ — — Solidna poe .r tL»
aaf|«p )\ ot P<> nr°-"t ujanpoui ng^sfvunp
od sDRjq 68ji|?a[Buc i\	s(n|9pz|
'(•up*Ai«s r°
'P 0J9!d S I" Isai O'BftKnf
n i^nn^gn nuion.vEps 98 vjejoduj
Nova trgovina
manifakturnega blaga
Trst, ul. Belvedere 2.
Konfekcije in drugi drobni predmeti.
Priporoča se cenj. občinstvu lastnica
ANA vd. TONEL.
\\\\\\\V
NUOVO
fCotel provinciale
(Novi deželni hotel)
Trst, la^go Santorio 4 (Farneto).
40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne.
ALOJZIJ SKERL.
tm- Zaloga obuvala R
sibb in lasten dslftinioa ■■■■
PAVEL VlSINTINI
trsi, Dl. fiiosue Corduccl 11,
V&Lika iz bera mestih in ženskih čevlje*. - Poplave ae izvrSujejo toč-t	no in B( !idno
I -•■i 1
s
po - p črnit s tmh
(*) pristne orijentalske preproge
rtiol-a nilit-ncfi in t7CqL-£i rQ7ac5nnBfi nnifiriPii« in naiKnirotnun
antične
vsake velikosti in vsake razsežnosti najfinejše in najbogatejše
in moderne orijentalske preproge,
orijentalske bronce in haremska vezenja dobavlja
Corso, Capo piazza štev. 2,
- (palača Modello).-
M. GABM, Trst,
Francesco Bednar
TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST je preložila svojo
trgovino šivalnih strojev
bicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso štev. 4
v ulico Campanile štev. 19.
Sprejemajo se vsaka popravila prer:rosf in staro preproge se zamenjavajo.
Novo pogrebno podjetje, T.st
(vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (vogal Piazza Goldoni) Zaloga vozov in drugih priprav v lastnih prostorih Vla della Tesa 5t. 31. • TELEFON $t. 14-02.
Tu se sprejemajo nočna naročila.
Podjetje razpolaga z i8-timi krasnimi vozovi za mrtvaške sprevode ter lahko postreže z najfinejšo opremo, kakor tudi s čisto navadno.
V	svoji trgovini na Corsu ima veliko izbero vencev Iz umetnih cvetlic, biserov, porcelana in kovine ter Izdeluje vence tudi iz sveiih cvetlic. — Vsakovrstne krste, kovinaste In lesene, obleke, ćevlje In druge potreb$?lne za mrliče in sprevode, vo&ene sve?e iz lastne tovarne itd.
————vse po nizkih konkurenčnih cenah. --
V	DOđrnlMl il nstoĐil na Opčinah uri g. MITIH, v Nabrežini pri i Vitsm pri Orehu
(Nogere) pn g. Metu se doti tsb n pogrebe potrmio blaga, henrik stibelj
V lučajih potrebe se toplo priporoča udani	deležnik In upravifel] "je"
Pozor!
Opoldne In zvečer abeiemeRt, zelo ugodno. Izborna kuhinja In budjejoviške pivo (nič glavobola). Zmerne cene.
Restavracija-Hotel Balkan (baSO