187. številka. Ljubljana, v petek 16. avgusta XXII. leto, 1889. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejemati za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta S gld , za četrt leta 4 gld., \tM jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom rafinna s« po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina zna&a. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo In upravništvo je v Gospodskih nlicah St. 12. Dpravni&tvn naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Boulanger obsojen. Francosko državno sodišče je obsodilo generala BoulangerJH, tako nam javljajo telegrami iz Pariza. Obsojena sta pa tudi njegova pristaša Dil-lo'i in Rocbeiort. Sodišče pa ni spoznalo Boulan-gerja krivega le poskušenega atentata, temveč tudi ieneverjenja državnih novcev. S tem so senatorji opravili delo svoje, če so pa generala uničili, tega pa niti sami ne vedo, da mnogi mej njimi se celo boje, da ga neso. Obsojeni so general in pristaša njegova k deportaciji v kak utrjen kraj. Te obsodbe p? seveda izvršili ne bodo, ker so vsi trije v varnem kraji v Londonu. Pa saj ni šlo zato, da bi je kam zaprli, temveč da uničiji, njih politično rovanje. Toliko se se z razsodbo vsekako doseglo, da se Boulanger pred volitvami na Francosko vrniti ne more in ne sam sklicevati volilnih shodov. To mu utegne nekaj škodovati. Seveda v drugem oziru mu bode ta obsodba morda še koristila. V jurističnem pogledu se tej sodbi ne more pripisovati posebne važnosti. Saj se je sodilo pri zaprtih vratih, povabile se neso priče, in zatoženci tudi neso imeli nikacih zagovornikov. Sodniki so bili Batno politične osobe, ki so se ravnale le po svojem političnem prepričanji. Monarhisti se niti glasovanja udeležili neso, kei so menili, da senat ni kompetenten soditi o tej zadevi. Zatožba in vse dokazovanje državnega pravd-nika Quesnay-a de Beaurepaire bilo je jako slabo. Nabral je bil jako mnogo gradiva, ki se pa ne tiče toliko stvarij samih, nego življenja Boulangerjevega sploh. To gradivo bode morda prišlo prav bodočemu životopiacu, če bode pisal životopis generalov, a v sodnijskem oziru pa nema posebne cene. Veliko težavo je imel državni pravnik, da je staknil državni atentat. Sprva ga je hotel videti v dogodkih imenitne noči pred volitvijo novega predsednika, a kmalu je spoznal, da tu ne bode nič. Priče neso mogle potrditi, da bi bil res general tedaj izustil besede, da vojaki ostanejo v vojašnicah, če bode voljen Ferry in zaradi tega bukne ustanek. Treba je bilo iskati atentata drugod. Staknil ga je v dogodkih na Lyoaskem kododvoru, kc jO general odhajal v Clermond-Ferrand. Tedaj se je nu kolodvoru bilo zbralo več njegovih pristašev, ki so ga hoteli zadržati, da ne bi odpotoval. Državni pravdnik je vso stvar tako zasukal, da je ljudi najel Boulanger in je hotel ž njihovo pomočjo napraviti državni prevrat. Da svoje nakane ni zvršil, je temu le to krivo, ker se ni bilo dosti ljudij zbralo iu zlasti anarhisti neso bili prišli, ki so mu bili obljubili pomoč. Za to trditev pa tožitelj nema neoprovrgljivih dokazof. Vse priče, ki jih je mogel navesti, so jako malo verodostojne, od mnogih se sme trditi naravnost, da so bile podmićene. Zaradi tega smemo reči, da obsodba sama na sebi generalu mnogo škodovati ne more. Nekaj druzega je pa, da utegne generalu spodkopati veljavo pii narodu. Iz gradiva, ki ga je nabral državni pravdnik in tudi kaj spretno razvrstil, je dokazano, da se je general mnogo družil z ljudmi, ki neso na najboljšem glasu Tako z neko madame Poupre, ki je bila podvonica in agentrnja v jednej osebi. Ta gospa imela je v Parizu skrivališča za ljudi jako dvomljive poštenosti. Bila je tudi obso jena zaradi goljufije. Potem z nekim Pechom, ki je pisal brošure za generala in se tudi živil s tem, kar je dobival od neke malopridne ženske. Buret, ki je bil tudi za vse sleparije pripravljen, in je tudi večkrat prišel s sodišči v dotiko, opravljal je za generala razne posle in se celo tikal ž njim ; potem je neki Mondion, bil v Berolinu agent Boulangerjev v Parizu pa agent nemške policije, pa je vse vodil za nos. Državni pravnik je naštel še celo vrsto ne baš poštenih mož in žensk, s katerimi je občeval general. Znanje s temi osebami mu bode več škodovalo, nego tudi izneverjenja, katerih ga je spoznalo krivo sodišče. Vsaj v teh izneverjenjih ima vsakdo lahko svoje misli. Dokazana neso drugače, nego da je general moral jemati iz državnih blagajnic, ker je več porabil, nego je dobival plače. Ta dokaz je pa jako šep.»v, ker je general toliko porabil, da si je še od drugod moral dobivati denar, katerega viri pa neso pojasnjeni. Če je razsodba uničila generala, se sedaj še ne more vedeti. Celo senatorji sami se boje, da njih izrek ne bode imel zaželenega upliva. Drugače bi republičanski senatorji ne bili popolodoe sešli se ter sklenili pozvati vlado, da naj strogo postopa proti uradnikom, ki bo kompromitovani zaradi Bou-langerjevih agitacij ter celo izrekli obžalovanje, da vseb ministrov ni v Parizu v tem kritičnem Času. Teh sklepov bi treba ne bilo, Če bi izrekli sodišča imeli pri francoskem narodu tako veljavo. Naj premišljujemo stvari kakor koli vsekako pri-demo do sklepa, da usoda Boulangerjeva utegne odločiti še le pri bodočih občnih volitvah za zbornico. Shod državnozborskih volilcev v Postojini. Letošnje poročanje o poslanskem delovanji v državnem zboru otvoril je včeraj drž. poslanec dr. Ferjančič v Postojini. Pred precej obilnim shodom svojih volilcev na dvorišči gostilne „pri zlatem levu", kateremu je predsedoval Postojinski župan g. V i č i č, v navzočnosti vladnega poverjenika g. D e p e r i s a , govoril je notranjski poslanec blizu tako-le : Ljubi volilci! Poslednja leta postajajo volilni shodi zmiraj pogostejši, posebno Postojina je bogato obdarovana s takimi. Imela sta že pred nemnogimi tedni kandidata za deželni zbor volilne shode, imeli ste v tem času precej burno volitev v deželni zbor. Ko sem se odločil Vas zopet povabiti na shod, nikakor nisem mislil, da Vam imam kaj posebno novega povedati, vodila me je marveč misel, da zveza volilcev 8 poslanci ne more biti nikdar pretesna in čeravno se mi je od marsikatere strani iz ravno danes tu najbolj zastopanih okrajev marsikatera želja, bodisi pismeno bodisi ustno izrazila, da sem po tem spoznaval mišljenje, potrebe in težnje svojih volilcev, čeravno se je delovanje slovenskih poslancev posebno v zadnjih letih po slovenskih listih objavljalo, utegne Vas moje poročilo vendarle zanimati, ker poskusil bom v splošnih potezah nacrtati Vam naše delovanje in v času, kateri se mi zdi primeren, da ne bom predolgo zahteval Vaše pozornosti, podati Vam o njem kolikor mogoče popolno sliko. Jaz s premislikom rečem, da bodem govoril o našem delovanji, to je o delovanji vseh slovenskih poslancev, ker kar smo storili, storili smo LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spisal Vacslav Beneš - Tfebizsky, preložil I. Gornik. Prvi del. XIV. (Dalje.) V torek ob devetih, ko se je solnce napravilo v najdražestneji nasmeh nad pobeljenim krajem, za-klenkal je v Jificah zopet zvonec obešen na novem tramu pred Oufadovo hišo. Ljudje prihajali so iz hiš in koč v svatovski obleki, pozdravljali se in vsi krenili h koči koncem vasi. Šli so na Adamčevo svatbo, a na tako, na kateri se ljudje ne smejejo, na kateri ne vriskajo in pri kateri je nevestina sobica v zemlji šest čevljev globoko. Pred Oufadovo hišo zaškripal je pod smučmi Bneg. Pripeljal se je gospod župnik s kantorjem. A jedva bila sta na dvorišči, že so bile druge smuči tu. V njih sedelo je nekaj mož v belih plaščih. V solučuih žarkih zalesketala je pri vsakem puška z nasajenim bodalom. Bili so vojaki. „Ravno v čas prihajate, gospodje ! Treba vas bo tu!" govoril je sodnik vodeč cesarske može v sobo, kjer jim je pripravila — to je morala pripraviti — mati nekaj „za v usta". „Tein petelinom tu, moramo prav ostro pokazati, kaj je to: zakon, kaj je najvišji odlok! — Mislil sem že skoro, da vas ne bodemo videli tu ! A kakor sem rekel: ravno o pravem času 1" Gospod župnik oblačil se je pri oknu v obredno obleko. Vzel je tudi pluvijal. Ourada opazil je to, ni mu bilo prav. A rekel ni ničesar. Pri njih v okraji jemali so pluvijal le za seljake, tu pa tudi za ponočnega čuvaja, — tudi za berača. „Vsa vas je že tam, tudi iz okolice so. In skoro sami možje. — Bojim se, da mi ne store hiše uročno. Poglejte, kako gledajo sem ! „Idimo!" Gospodu župniku prišla je ta beseda nekako težko iz prsij, na kterih se je svetila sreberna za-pona pluvijalova. „Ne vem, ne vem, čestiti gospod!" Kantor zašepetal je še nekaj župniku na uho. Gospod župnik zmajal je z rameni. „Že gredo!" začulo seje iz nekoliko grl pred kočo Refunda in Skfira pripravljala sta se ravno, da zabijeta nad Adaracem pokrov. A ostavila sta to in stopila h okencu. Res! — Šli so že. Naprej kantor z nekojimi dečki-pevci, za njim ministrantje z župnikom, ob njegovi levici korakal je sodnik Ourada in na obeh straneh štirje vojaki s puškami na ramah. Mej ljudstvom zavladala je grobna tišina. Sodnik Ourada ugriznil se je posmehljivo. „Grebenčki se jim povešajo", rekel je naklo-nivši se k gospodu župniku. Refunda in Skura sta se obrnila, vzela pokrov, pritisnila ga nad pokojnika, po soli razleglo se je pet udarcev iu Adamcu prestalo je svetiti solnce, ki mu je sijalo skozi okence uaravnost v uvelo, odrevenelo obličje na večne čase. Oufada stopil je v sobo. Gospod župnik oBtal je s kantorjem in vojaki pred kočo. Vojaci so Btaii s puško „pri nogi!" wAli ste bili v nedeljo v cerkvi?" Sodnik Oufada je napel prsi, vzravnaval glavo-in se razkoračil uprši desnico v bok. po vzajemnem dogovoiu, vedoči, da napori posameznika nikdar ne morejo imeti take veljave, kakor skupno delo — in z veseljem naglašam, da smo slovenski poslanci vselej po skupnem načrtu postopali, da so je vsak in rad udal temu, kar je cela itak maloštevilna slovenska delegacija za pravo in dobro spoznala in moje prepričanje je, da tako mora ostati tudi v bodoče, če si hočemo v avstrijsl-" politiki piidobiti kako veljavo. Le tiko pris'Hmo vlado in politične nasprotnike, da nam priznajo in oziroma 'zvedejo pravice, pripoznane nam po usta\i in potrebne n?»n, če si hočemo ohraniti svojo narodnost in jezik ter pridobi*' si sile za gospodarski obstanek in napredek. — V primerno kratki dobi, odkar sem poslanec, se je marsikaj spremenilo na postavnem polji ali pa se pripravljajo spremembe, katere bodo ugoden upliv imele na gospodarski razvitek. Ko sem kot kandidat razvijal svoj program, sem precej obširno govoril o tem, kaj gospodarja in Vrneta najbolj teži, kje je pomoč mogoča in kako bi se dala doseči. Poleg davkov sem navajal slabe letine, katere gospodarja v pogubo spravljajo. Slabe letine odpraviti ni v človeških rokah — a gospodarju pripoznati olajšave ob slabih letinah na davkih, to je mogoče in se je v nekoliki meri doseglo s postavo od G. junija 1888. Če je kdo znatno škodo trpel po toči, vodi ali ognji, ima postavno pravico zato, da se mu primeren znesek na davkih odpiše. Ravno notranjski okraji so oni, ki vel'ko trpe" po vodah, kakor se je to letos pred nedavno zgodilo. Svest sem si, da so prizadete občine skrbele za to, da se je škoda poizvedela, da jim bode mogoče na davkih odpisati. — Za škode po slani, suši, po dolgem deževji ob žetvi, po peronospori in grozdni bolezni dovoljuje finančni minister odpis davkov. Vse je ležeče na tem, da škodo ali posameznik, ki je poškodovan, ali pa župan naznani politični oblasti v postavni dobi S dnij. Kazal sem nadalje v svojem nastopnem govoru, da kmeta teži silno zadolženje zemljišč in da to izhaja pogostokrat iz velikih dot, ter sem tudi naglašal, da razkosavanje zemljišč je kmetskemu stanu v pogubo. — Državni zbor se je v svojem odseku več let bavil z zakonom, Vi ima namen v tem oziru nekoliko pomagati — to je zakon o kmetskih domovih (dvorih). Namen tega zakona je, da se vzdržijo kmetije, na katerih je moč kmetu z rodbino — izhajati in da se take kmetije ne razkosavajo. Po tem se ima vzdržati kmetski stan, glavni steber države in se ima odvračati ono beraštvo na kmetih, katero se nahaja, če se kmetije na pritlikava gospodarstva dele. — To drugače ni mogoče, kakor da se nalože tistemu, ki posestvo prevzame, le tolika bremena, da mu je moč na zemljišči obstati. Ta zakon pa ima veljati le za tiste dežele, katerih deželni zbori ga sprejmejo in se ima po njem postopati le tedaj, če kmet brez oporoke ali testamenta umrje. Torej kakor dolgo gospodar živi, sme kakor se mu poljubi s svojim zemljiščem storiti. Pa navzlic temu, da ta zakon malo in gotovo v obče na korist kmetskemu stanu prostost raz- deljevanja zemljišč omejuje, vender so se liberalni krogi močno upirali proti njemu. Slovenski poslanci smo pa z dobro vestjo zanj glasov?1', ker hočemo ;n že'imo, da kmetski stan ostane m se uVrepi. Ta zakon, ko bode v veljavo stopil, utegne tudi biti v izgled za one gospodarje, ki bodisi po testamentu vrejujejo svoje zadeve, bodisi da to store, ko oddajajo zemljišče jednemu svojih otrok ter izgovaijajo za druge dote. — Dote se morajo vsakako nižje odmerjat1, če se hoče, da obstane tisti, 1*" zemljišče prevzame. Letos sklenil ' je tudi nov zakon, k> ima vei;ko vednost za nekatere notranjske okraje, to je novi melij o r acij s ki zakon. Dosedanji melijoracijsk' zakon je dopuščal državno podporo le pil uravnavi voda nad zemljo; poglavitna no-vota novega zakona pa je, da se bode državna podpora dovoljevala tudi za uravnave podzemeljskih vodd. Jaz sem torej v imenu svojega volilnega okraja ta zakon v seji 6. maja t. 1. v posebnem govoru z veseljem pozdravljal in vlado opozjorjal na to potrebo urav-nanja teh voda. Se vš, da je znesek Va miljona, kateri se vsako leto dava v melijoracijski zaklad, za celo državo jako majhen, potrebe so pa tolike, da je skoro vse, kar bode do 1. 1894 v zaklad prišlo, že zaseženo, to je da je že toI»ko projektov vsprejetih, da se bode potreboval ves denar, s katerim bode zaklad do leta 1894 dotiran. Pred tremi leti sem kazal tudi na to, da je treba žganjepitje omejiti, če nečemo priti ob zdrav in krepak rod in v gmotno propast. — Pii-trjevp1' ste mi na voHnih shodih, da je treba žganje obdačiti, da se tako omeji popivanje. Vlada ni prezirala škode, katera se d-žavljanom godi po brez-mernem žganj ep i tj i in je sprevidela, da obljubuje obdačenje žganja jako vebke dohodke državi, katere bi raora'a sicer na drug nač'n si preskrbeti smo jih prinesli za vojno s;,o d zave, in i h bode m o znali cenili posebno mi Slovenci ko nam bode brcniti to državo, katere; Btno zv< iti in v ka-terej jedino iščemo svojega <>bstirka in svoje smee. Ne morem preiti na razprav lj s-'i je našega delovanja za nrrodne pravice, da ne bi prej v kratkih potezah omenjal sta'šči slovenskega poslanca nasproti verski ali Lichtensteinovi šoli« — Naravnost rečem, da so se drhovi za ali proti v mnogem Ofiiitt meglenemu Lichtemttinovemu predlogu veliko preveč burPi. Kaj zahteva Lichtenstefnov pred'ogV Prtd vsem to, da državni zbor izdii le temeljna načela za ljudsko šolo. — V tem moramo predlogu lrez pomisleku pritrditi, ker temeljr' zakon v § 11 tam. z?'., od 21. dec. 1867 sam to zahteva in naglašal je to tudi todanji sIovensH poslanec dr. Toman v imenu Slovencev, naglršele so to tudi vse diuge nenemrVte narodnosti v tedanjem državnem zboiu. Omenjeni predlog zahteva dalje, da te osnovni pouk postavi na v e rs k o p o d 1 a g o. To hočemo tudi mi Slovenci od'očno in menda ga r; mt 1 nfmi, ki bi odobraval, da učitelj versh \ in svetnih pr< d-metov vsak na svojo str; n vlečeta, da bi torej mogočo bilo, da sveti i učitelj to potura, kt«r je verski sezidal, da versi I učit !j na pr. uči, da in kako je Bog svet ustvaril, svedri učiielj pa to drugače, morda s materialističnega s^ klišća razklada, Če ee dalje zahteva, da ae šolsk" otroci po veri ločijo, da se ne meša na pr. kato'iskil ali v obče kristjanskih otrok z židovs' "mi, dalje da ne podučuje židovski učitelj kristjansl ih otrok, ali narobe, to gotovo vsi mi tudi odobiujemo. Dalje zahteva šolski prodlog olajšave v obiskovanji šole, ki se že sedaj dovoljujejo. — Tudi proti temu se ne moremo upirati, posebno iz ozira na gospodarske potrebe, — dalje pa je treba pomisliti, da ni res da krajši poduk, — ozrite se po sebno na jednorazrednice, — mora imeti vsakako slabši uspeli. Če se poduk na predmete omeji, katere je mogoče jedino z uspehom gojiti v ljudski šoli, in ta poduk uglobi, tedaj bode tudi otrok izstopil iz šole z nauki, katere mu ie mogoče v življenji popolniti, ker naučil se je multum ne malta — Toraj zaradi vseh teh toček nimamo uzroka vznemirjati se. Najbolj v spodtik pa je določba o šolskem nadzorstvu. O tem pa ne pravi premog druzega, kakor da cerkev zahteva „s o n a d z o rs tv o" v so'i Kakšno je to sonat1 gorstvo, ali je višje, kakor svetno, aH je s tem enakopravno a'i mu je pod redjeno? Kako naj se to „sonadzorstvo" uredi V Vsega tega nam predlog ne pove in jaz ne u\i devam, zakaj toliko razburjenja, dokler ue vemo, kaj je jedro temu sonadzorstvu, dokler še prave lupine nimamo. — Mi bodemo svojim zaveznikom v državnem zboru radi privolili konfesijomdno šolo, le nad zorstvo si bodemo ogledali ter ne bodemo odobravali, da bi se cerkvi dala v šoli večja oblast, kakor je treba. — Svetinje na oda bodemo vselej in pri vsaki priliki branili, a starih odao jaje v v šolo ne bodemo dopuščali, ker so danes nemogoči in naravnost rečeno, jih tudi p:kdo neče. A nekaj druzega je, zarad* česar želimo revi zijo šolskega zpkona, mi jo želimo zato, da v zakonu izrečemo, da je ljudska šola narodna, to je, da se v njej podučuje v maternem jeziku otrok. Za širši avet je skoro smešno, da se moramo v Avstriji pri obstanji ustave in temeljnih zakonov, ki vsakemu narodu varujejo narodnost, za taka samo ob sebi umevna načela še le boriti, — a vendar je to treba Komu ni znano delovanje „nemškega šnlvereina", kateremu se na mah izpod-maknejo Ha s precizno določbo v zakonu in nemogoča bodo nadalje ponemčevalna przadevanja v sosednih nam pokrajinah, kjer žive Slovenci v manjšini. To hočemo pri reviziji šolskih zakonov doseči in to je pogoj, pod katerim jedrno se spuščamo v razpravo o tem prcčlmeta. (Konec prib.) Levstikova slavnost v Velikih Laščah. (Dalje.) Pred navedenima govoroma, s katerima je bil oficijalni del banketa zaključen, zahvalil se je gosp. pristav Škofic v imenu odborovem vsem deputaci-jam in odposlanstvom, katera je potem navajal po vrsti, kakor smo jih mi že priobčili. V neoncijalnem delu napil je gosp Dragotin Hribar „Sokolu", g. prof. dr. Celestin imel je daljši iu jako naudušen govor in so koucem govora Sokoli g. govornika dvlgolH ua ramo. Dalje so govorili g. Ferdo Schiffrer, za njim g. dr. Voš-njak, priporočajoč slovenskim poslancem, da vzajemno in odločno postopajo, na kar je nastopit poslanec g. prof. Šuklje iu v obširnem govoru povedal svoje mnenje in svoje nazore, kako treba v politiki postopati, da bode delovanje uspešno, kako treba čutili z vsem srcem, a delovati z glavo, z mirnim razumom. S temi govori bil je banket končan in gostje DapotUi so se z godbo in zustavami v Retije, roj-stveno vas Levstikovo, kamor je iz Lašič pol ure boda. iletje, ali kakor je Levstik besedo izvajal, Vretje", je mala vasica, a ima prav prijetno ležo. Ta dan bila je z zastavami in slavoloki okrašena, na katerih so se čitali napisi: „Slavolok objemi Levstikov dom!" — „Levatik svetloba poeziji; slovstvu!" itd. Pred vasjo pod slavolokom pozdravil je pii-šlece g. Fran Gruden, sedanji posestnik Levstike vega domu. Govora svojega ni spisal, a govoril jo izredno srčno. Poudarjajoč, da so Retje mala borna vasica, a slavna radi tega, ker je v njej bil porojen Levstik, spominjal nas je, da smo prišli baš po onem potu, po katerem so pred skoro 58 leti nesli mlado bitje h krstu, katero daues proslavljamo kot glavnega Levstika. Našteval je [totem zasluge Levsti kove s tok i iskrenimi besedami, da se je g. Grudnu po končanem govoru od vseh stranij čestitalo. Sprevod pomikal se je potem do borne koče, v kateri je uzidana spominska plošča. Pred bilo stopil je deželni poslanec g. Ivan Hribar pred jako mnogobrojno občinstvo in v dolgem, improvi /ovanem, a izvrstnem in mnogo odobravanom govoru razlagal Levstikov pomen za naš narod, za naše slovBtvo Obračal se je zlasti do Levstikovih sosedov, ki smejo biti ponosni na tacega občana in jim po lagal na srce, da čuvajo spominsko ploščo, ki jo dika za vso vas, za vso okolico. Po tem, z velikim naudušenjem vsprejetem govoru, so se nekateri gostje malo ponmdili pri Levstikovem domu in »e krepčnli s pivom, večina pa ue je vrnila v Veliko Lašče. Nebo se je bito namreč stemnilo in s severa bližala so je nevihta, ki je kmalu potem v budi plohi razlila se čez vso dolenjsko stran. Nameravana ljudska veselica splavala je v tej plohi in vsakdo je skrbel, da fje kmalu odšel proti domu. Slavnost, z velikim naporom in z izredno požrtovnlnoutjo osnovana in prirejena, imela je sicer prehiter kouec, veuder ostane vsem udeležencem v proprijetnem spominu. Pokazalo se je, kako hvaležen narod slavi velmože svojo, kako zna ceniti, kar je kdo za narod storil ali trpel. Izra/.ujoč izrstnemu slavnostnemu odboru in njegovemu načelniku g N. Lenčeku uajtoplejo zahvalo in pristno priznanje na neumornem delovanji, preostaje nam samo še priobčiti telegrame, ki so tem povodom doš'i, in katere priobčimo v prihodnjih številkah. (Dalje pnb.) Družba sv. Cirila in Metoda. Tajni ko vo poročilo slove: Veleslavna skupščina! I. Ako se oziramo v zgodovino slovenskega šolstvH, kaže so nam žalostni prizor. Slovenščina do zdaj še ni dospela do svojih naravnih pravic. Kar je v petnajstem Btoletji spoznal v svojem životopisu slavni baro u Žiga Herbersteinski, rekoč: „Slovenski jezik mi je prizadeval obilo trula: večkrat sem zaradi tega moral prestati kako grenko Vender me to ni zadrževalo, da ue bi se dalje učil tega jezika, ki mi je pozneje veliko koristil", — to po preteku blizu 400 let skero še velja o naših slovenskih razmerah. — Zdrava pedagogifika načela kaj težko vzmagujejo v šolstvu po slovenskih pokrajinah. Iz zgodovinskih podatkov razvidimo, da se vedno suče borba moj materinščino in nemščino (oziroma laščino); pravi rodoljubi so zrrrr kazali na važnost slovenščine ter nanjo obračali večjo pozornost, a izvišujočim oblastvom je le bolj plavala pred očmi nemščina; večinoma so p sala, da so vrne v NrI»ijo koncem avgusta. Vlada kraljici ue bode delala nikacih ovir, Če tudi bi jej morda bilo IjnbSe, da s-- se sedaj ne povrne. Ristič yl bil pisal kraljici pismo, da naj so še nikar ne vrača v Srbijo, a ni dobil nobenega odgovora Kralj Milan s? je bil zaman potrudil v Belgrad, da bi preprečil povrat kraljice. V Holgariji se je slovesno praznovala druga obletnica, kar je Koburžan zašel prestol. V Solijo prišle so deputacije iz mnogib mest in sel, mnogo jih je bilo tudi iz Vzhodne Rumelije. Polki, ki neso v Sofiji, poslali so vsi svoje deputacije. Princ je nekateiim uradnikom dragocena darila. Finančnemu ministru Šalabačevu, Stojanovu, generalnemu tajniku Pariatovu in železniškemu ravnatelju Nikolovu je knez podaril Aleksandrov red. Vlada italijanska hoče od zbornic zahtevati, da bi dovolile kredit za zgradi.o desetih novih pami ko V Italijani hočejo povedati svoje bro dovje, da bi se moglo braniti francoskemu Potovanje nemškega cesarja v Anglijo imelo je to posledico, da se je v nemških vladnih krogih jako ohladilo veselje za kolonijalno politiko. Znano je, da nemško kolonijalno politiko najbolj ovira Anglija. Zaradi te^a hotela jo nemška kolo nijalna družba sklicati več taborov, na katerih bi bili obsojevali postopanje angleških uradnikov. Sedaj pa „Norddeutsche Allgemeiiie Zeitung" piše, da bi taki tabori iz političnih ozirov ne bili baš umestni, kajti prijateljstvo Anglije ima za Nemčijo večjo vrednost nego bi je mogle imeti vse ekspedicije v Afriko Če sodimo po tej izjavi Bbmarckovega organa, bode najbrž stotnik "VVissmann kmalu povrnil se iz Afrike. Skušal bode v bojih z domačini pri dobiti si nekaj uspehov, da se bodo potem mogel častno povrniti v domovino. V torek je bila v Arlon-Lnxenbourgu volitev jednega poslanca za belgijsko zbornico in v Tournay-i volitev jednega senatorja. Voljena sta liberalna kandidata. Ta zmaga številno ni nobena pridobitev za liberalce, ker sta tu dva mandata do sedaj bila tudi v rokah liberalcev, pač pa moralno, to tembolj, ker se klerikalci v Tournavi neso upali niti postaviti kandidata. Sedanje ministerstvo zgublja tla pod nogami. Palo pa bode najbrž že v bodočem zasedanji zbornic. Parlament angleški konča še le koncem tega meseca zasedanje Bvoje. Mno^i člani bi radi da bi se že sredi tega meseca zaključilo zborovanje, da pojdejo potem na lov. Vlada pa želi, da se zakon o desetini reši še v tem zasedanji. Dopisi. Iz Vipave 14. avgusta. [Izv. dop.] Z veseljem se spominja človek nazaj v leto 18G4, ko se je praznovalo otvorenje današnje Vipavske čitalnice, ko so našo dolino počastili vrli Ljubljančani vsake vrste, zastopaui posebno s svojim divnim „Sokolom" od druge strani prihajali, kraški, Tržaški in goriški rodoljubi, kakor tudi nam bližnji Pivčanje in diugi. S kakim ponosom beremo še danes v čitalniški kroniki popiB nekdanjih slavnostij, katere so se vr-fiile vedno z ogromno udeležbo zunanjih gostov, bilo je vse vzajemno in bratsko. Ponosni smo torej Vipavci na one čase, ko je naša dolina bolj slovela in gojila vzajemnost, nego jo goji sedaj. Ako se pomaknemo tedaj za 25 let naprej dospemo v dobo 25letnega obstanka, kar nam kaže, da je naša čitalnica, jedna od starejših narodnih društev na Kranjskem, radostno zamoremo torej klicati: Slava uim, ki so se borili v narodnem napredku za našo sedanje društvo,' Povodom te pomenljive 25 letne dobe društvenega obstanka, sklenilo se je v skupnem posvetovanji, da bode Vipava due 8. septembra t. 1. spremenila svojo navadno v praznično obleko in bode slovesno in združeno praznovala 25. leto svoje čitalnice. Omenjeni dan prihajajo tujci od vseh vetrov k veliki romarski cerkvi v krasni „Log" in se udeležijo pri tej piiliki tudi čitalniške veselice. Letos, ko bodemo tako važno narodno dobo praznovali, je upati, da bode udeležba še veliko večja, in pričakovati je gostov iz bole Ljubljane, njenega „Sokola" in bratov „Sokolov" iz Trsta kakor tudi iz bližnje Gorice. Natančni program priobčili bodemo v kratkih dnovih, za danes ! ■ zagotavljamo, da bode slavnostni dan t. j. 8. septembra naša do lina v pravem pomenu besede, praznična, ker bo demo praznovali 251etnico narodne čitalnice. Pisma iz Pariza. (Pile A. H ez e n še k.) V. 8 avgusta. (Zgodovina človeških stanovanj. — Večerne zabave: predstava v hipodromu; produkcija h konji in lovom.) Ako stopimo z mosta Jenskega skozi glavna vrata v razstavo, vidimo nasproti Eiflelovemu stolpu na desno in levo ob nabrež i Seiue postavljene raz lične koče, hiše in male palače. To je razstava človeških stanovanj, zgrajenih po stopinjah civilizacije od najprimitivnejih časov pa do modernih. Zasluga gre Karlu Garnierju, da nam je pokazal v tem oddelku, kako se je razvijalo človeštvo v teku stoletij predstavivši nam karakteristične tipe stanovanj, kakor so si jih ljudje od nekdaj do danes postavljali. Zares, ako hočeš spoznati značaj kacega človeka, način njegovega življenja, ako hočeš videti njegove naredbe, tajnosti njegovega žitja in bitja, ni boljšega sredstva, kot podati se v njegovo stanovanje. „ Povej mi, s kom se družiš, a jaz ti povem, kdo si", rekli so že stari Grci; morebiti bi bilo pravilneje reci: »Povej mi, v kakej hiši sta nojeŠ, kako si se doma uredil, kako je tvoje d«i-mače življenje, a jaz ti pivem, katere so tvoje fied nosti, kako je tvoje duševno razvitje in koje mesto zavzemaš v človeškej družbi." (A. Ammanna besede.) V resnici stanovanje se more vzeti kot ogledalo, katero nam pokazuje pravo fiziognomijo stanovalca, točno izobraženo. Poglejmo si torej nekatere važneje stavbe od teh 44, ki so postavljene jako živopisno ob Orsayovem quaiji. Prvo nam pridejo prod oči človeška pribežališča — stanovanja se ne morejo imenovati -- pod skalami in pečinami. Potem je doba najprimitivnijih stanovanj, ki so bila v koničnej obliki postavljena iu pokrite s skorjami in vejami različnih rastlin. Doba kamnenega veka, prostega in klesanega kamenja, je tudi dobro pogojena. A zanimive so stavbe na jezerih; tukaj je bila Garnierjeva fantazija po sobno srečna Bronasti i i železni vek sledita za tem ; vsakemu jo odmenjena po jedna koča, ki ima znotraj in pri pragu dotično orodje nabrano in posojeno iz raznih muzejev. Sicer se pa sme v vsako luknjo Stopiti in skoro vse sobe teh stanovanj so odprte za obiskovalce. Samo v stavbo na jezeru se ne more; tam je mostič, v obliki stare lese preslab in je pomaknjen nazaj, da se ne bi kdo v onem umetno napravljenem jezeru nenadno okopal. S tem je pri kraji prvi oddelek (sekcija), ki ki je posvečen predzgodovinskim stanovanjem. Drugi oddelek nam pokazuje stanovanja onih narodov, ki so se udeleževali od najstarejih pa do početka modernih časov pri občem delu človeškega napredka, dokler je človeštvo doseglo to, kar imenujemo civilizacijo. Tukaj vidimo po redu postavljenih 14 stavb, izmej katerih so naj važneje: šotor nomadov; palača asirska in feniška. Te so podobne stolpom z galerijo in teraso, fasada s pravilnimi linijam'. Židov ska hiša, pelazgijska in etruščanska. Poslednja je masivna pii zemlji, a nosi jedno nadstropje jako lahko in elegantno. Indijska hiša je 18 metrov visoka, ima dva stolpa, zjedinjena s srednjo dosta tesno stavbo. Perzijska hiša predstavlja dokaj prijetno stanovanje, ima odkrito lopo, a na vrhu velik svod (kupijo). Nemška, galska, grška, ruska in romano italijanska so tudi predstavljene, a ne manjka ni hunski voz in šotor obdan z dvevesnimi vejami okolu in okolu. V nekaterih hišah so postavljene prodajalnice takih predmetov, ki več ali manj odgovarjajo do-tičnej stavbi; na primer v indijskih hišah indijsko blago, v perzijskih perzijsko, v grških grško itd. Še celo prodajalke so oblečene v tako obleko, kakor jo poznamo iz dotičnih vekov in narodov. Dopala se mi je krepka Etruščanka, pa vrle Grkinje, katere seveda so rastle ob reki Seini ter se same sebi smejo, ko se gledajo v teh starovečnih opravah. Obiskovalce vabijo, da bi kupovali, na vsak ljubezniv način, pa seveda ne v klasičnem grškem, nego v modernem francoskem jeziku Pariškega narečja. Perzijci in pa seveda židje so pač pravi, o tem ni dvojiti. Tudi Ruskinje govore v svojem jeziku in točijo čaj. Nazadnje je tretji oddelek, ki obs< ga stanovanja onih narodov, ki so živeli na strani od občega napredovanja človeštva in zato ne morejo imeti rednega mesta v zgodovinskem razvitji stanovanj Mej tem so afriški rouri, ki žive še zmirom v barbarstvu; a drugi so Kitajci, ki so se znali popeti do sta visoko v civilizaciji, a so skrbno pazili za sebe Bvoje iznajdbe ter se izolirali kot pravi sebičneži od celega sveta. Zato se pa tudi neso mogli udeležiti občega napredovanja človeškega rodii. Pri tem oddelku naj zadostujejo samo sledeča imena: sudanska hiša; japonska pagoda z jako nežno ornamentiko; kitajska hiša, velika pagoda s finimi profili. Koče Lapocev in Eskimov so še bolj primitivne, kakor jih poznamo iz različnih popisov. Kolibe afriških divjakov sestavljene so od lesenih drogov, pokritih s slamo ali rogozo. Palača Aztekov ima sicer prosto fasado, a vidi S" na celej stavbi neka lepa harmonija. Kar se tiče palače Iukasov, ta arhitekturu je mnogo podobna egiptskej po svojej m.is. v ie .-t i in velikosti; ornamentika je Bimbolična. Nastaje vprašanje: ima li kaj občega mtj tema dvema plemenoma, Egipčani iu Inkasi? Morebiti bodo sča-som učenjaki rešili to vprašanje. Zanimivo je pri vsakej stavbi tudi to, da so blizu do nje ali pa okolu nje v vrtu one rastline nasajene, katere rastejo najbolje v dotičnem kraji. Tako vidimo okolu japonske stavbe šotore, katalpe, pnvlonije, japonske vrbe itd. Okolu kitajskega stanovanja rastejo ajlanti, bambus, aralija itd. Indijska palača je obdana s smokvinjami, ricini, datelji in z dragimi iztočnimi rastlinami, mej katerimi je nekaj lepo dišečih. Pri feniških in židovskih stavbah stoje platane, vrbe babilonske, cedre libanonske, rože damaščanske itd. A okolu stavbe na jezeru so razne vodne rastline. In tako je vse pristno predstavljeno kolikor mogoče, ker se je istinito Garnier vodil po zgodovinskih spomenikih, kjerkoli jih je mogel najti. A samo v nekaterih slučajih, pri predzgodovinskih mu je služila fantazija bolj ali manj srečno. Zatorej ima v nekem oziru prav neki francoski pisatelj, govoieč tako: „Ako bi naši pradedi, ki so živeli pred dve ali štiri tisoč leti, ustali iz grobov, ako bi se vzbudili nekateri možje iz časov sv. Ljudevita, Karla velikega, Avgusta, Salomona, Sesostrisa ter bi si došli pogledat stanovanja na Orsavjevem quaiji ob reki Seini, vsaki od teh bi videl stanovanje svojega života tako, kakor ga je bil pri smrti zapustil, in bi se precej čutil tukaj, kakor da je doma." Pri ogledovanji teh zanimivih predmetov prešel je dan; večerni čas je ugoden za zabavo po dnevnem truden. Pojdimo v hipodrom, ki je postavljen nasproti izložbi na drugem obrežji reke Seine. Tam je večer za večerom na programu produkcija z levom, ki jaha na konji. Kazim tega pa še druge jako krasne in velespretoe igre na konjih in s konji, vse v velikem stilu in od prvih umetnikov. Prostora ima v hipodromu več ko 10000 ljudij. Te dni pojde tjakaj tudi perzijski šah. Ako je danes vse posedeno, glava pri glavi, rama pri rami, kako se še le bo trlo tedaj, ko bo prišel šah leva gledat! „Figaro" je že opozoril občinstvo na to, rekši, da je lev ljubimec šaha; šah ga nosi v Bvojem grbu tam v onih iztočnih mestih je domovina l vu, zatorej se bo Šab čutil domačega, ko bo videl to igro, katero sicer doma tudi v uaravi videti more. Dresura levova je znatna, kajti skače s konja preko deske spet na konja v teku, skoči gori in doli, igra bo s svojim gospodarjem in s psom, kateri je zmirom poleg leva tudi v kletki, ne da bi mu ta kaj zalega storil. Videti je, da živita v prijateljstvu. Razun nekaterih tudi v drugih cirkih navadnih iger je bil prav krasno predstavljen velik lov na srne in razne ljubovne spletke, ki se vršijo ob takih prilikah. Igre na velocipedu z jednim samim kolesom videl sem jaz vsaj samo tukaj; spretnost, ki sta jo pokazala pri tem dva Angličana, je skoro nadčloveška. Občinstvo je bilo zadovoljno in je z burnim ploskanjem pozdravljalo umetnike, ki tukaj ne hodijo peš z odra ali iz sredine cirka, nego se dopeljejo in odpeljejo v elegantnoj kočiji s štirimi čilimi konji, kakor najodličneji plemenitaši. Predstava se konča po 11. uri. Grede proti domu našel sem še po vseh ulicah vse živo in veselo. Domače stvari. Mihael Pakič. t V StražiŠči pri Kranji, kamor je bil šel zdravja iskat, umrl je včeraj zvečer ob 93/4. ure nagloma g. Mihael Pakič, posestnik in trgovec v Ljubljani, podpredsednik trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, mestni odbornik, podpredsednik čitalnice Ljubljanske, član mnogih narodnih in dobrodelnih društev, mož, odličen kot narodnjak, priljubljen in čislan kot poštenjak. Pokojni Miha Pakič bil je porojen dne 29. septembra 1827 v Ljubljani. Očeta je izgubil jedva 7 let star. Izučil ae je sitarskega rokodelstva v Zagrebu in potem, kakor je bilo takrat običajno, šel na ptuje in se v Gradci, Dunajskem Novem Mestu in ua Dunaji dalje vežbal in učil. Po očmovi smrti prevzel je njegovo obrt, sitarijo in kupčijo z lesenino. Tržil je s „suho robo4*, samimi proizvodi kranjske hišne industrije, v Trst, Odeso, Aleksandrijo, Kajiro, Beligrad in celo v Pernambuco in Rio Janeiro. Leta 1873. bil je ua Dunaji za svoje proizvode odlikovan z bronasto svetinjo, leta 1882. na razstavi v Trstu pa s srebrno svetinjo. — Pridobil si je s svojim trudom in štedljivim domačim življenjem precejšnje premoženje, ostal pa je samec. Njegovo gasio je bilo : Pla-čujmo delavce, ki nam blago donašajo, redno in pošteno in prodajajmo po ceni. — Iz njegove oporoke znani so nam nastopni podatki: Volil je: Meščanski ustanovi (obrtniškega stanu) 3O0O gld., Čitalnici v Ljubljani 100 gld., „Glasbeni Matici" 100 gld., „Narodnomu Domu" svoja dva deleža (po 200 gld.), družbi katoliških rokodelskih pomočnikov 200 gld., bolniškemu podpornemu društvu 100 gld., revežem Ljubljanskim 100 gld., Lichten-thurnovemu sirotišcu 100 gld. — V soboto bodo ga prepeljali v Ljubljano, v nedeljo popoludne ob 5. uri bode pogreb. — Blag mu bodi spomin! — (Presvetli cesar) podaril je krajnemu šolskemu svetu pri Sv. Janži v Rožni dolini na Koroškem za zgradbo šole 200 gld. — (Tržaško namestništvo) razpisalo je dopolnilno volitev deželnega poslanca za mesta Pazin, Labin in Plamin na 12. dan septembra, ^voliti bode namesto odstopivšega Simčića novega poslanca in h-vatskih in slovenskih prvoboriteljev Jn vo'Mcev čaka zopet hud boj. — (DeželnipredseduikbaronWinkler) povrnil se je sinoči s svojega dopusta v Ljubljano. — (Iz Berolina) brzojavlja se češkim listom: Pri vsprejemu deputacij tukajšnjih avstrijsk'h društev, vsprejel naposled cesar tudi iz dveh članov obstoječo deputicijo „češko- slovarskebo spolLu" (predsednik Palme). Cesar govoril z depu'icijo jeko prijazno in sicer po češki. Vsem deputacijam izrekel je upanje, da si bodo društva tudi v bodoče prizadevala, delovati v tujini vkupno, pri čemer naj pa vsakdo ohrani narodnost s v o jo. — (Celjskih nemškutarjev omika.) Neznani nemškutarski pobalini sneli so pred nekoliko dnevi tablo iznad pisarne slovenskega odvetnika dr. Vrečka v Celji in jo odnesli v mestni park, kjer so jo drugi dan vso onesnaženo našli. „Deutsche Wachtu zmatra ta čin iz vestno za slavno junaštvo. — („Tagespost") postavila je svojim čitateljem zopet debelo raco na mizo. V večernem listu z dne 14. t. m. priobčuje namreč v dopisu iz Ljubljane zlobno lež, da se na nemških oddelkih na tukajšnji gimnaziji vel'ko strožje postopa nego na slovenskih. Tako je nasproti 4 odličnjakom na prvem nemškem razredu na jedni slovensH para lelki 17, v dmgi 10 od'ičnjakov, v dingom razredu ima nemški oddelek 5, slovenska oddelka pa 8 in 6 odličnjakov. Žalostno je, ako se nahajajo v časnikih take pritožbe, k« nas k večjemu spo minjajo na mlade dijake, ki dobivši spričevalo v roke, ne jeraljo svoje lonobe v poštev, ampak vso krivdo zvračajo na profesorje. Iu tak"m nemšk'm dijakom bi teta „Tagespost" rada potubo dajala, dasi je jedva tajnost, da so baš dijak5 na nemšk'h oddelkih glede" nravnosti in marljivost' najslabši in večinoma „verzogene Muttersohnchen." — (Umrl je) na počitnicah 11. t. m. pn sv. Duhu nad Krškim Vinko Kapler absol. četrto šolec Ljubljanske gimnazije po kratki bolezni. Bil je nadarjen, jako priden pri svojem strici dr. V. izgojeni dečko. L. m. z. — (Strajk v Trbovljah in Hrastniku) je malone končan. Pred začetkom štrajka delalo je v Trbovljah 1600, v Hrastniku 380 mož, sedaj jih je na delu v Trbovljah blizu 1300, v Hrastniku 210 mož. V Zagorji, kjer je delalo pred štrajkom 700 rudarjev, pa dajejo delavci samo požarno p t ražo, sicer pa strajk dalje traja. — (Ljudske šole v Mariboru) imele so vse vkupe v preteklem letu 278IJ otrok. Slovenskih otrok bilo je v tem številu samo 296, a še to zdi se „Marb. Zeitung" preveč. — (Lastavice), ki aicer še le v septembru odhajajo iz naših krajev, so se že začele seliti. To je nekda znamenje rane jeseni in dolge zime. — (Postajica na Opčini.) Trgovinsko ministerstvo je dovolilo, da se na Opčini napravi južne železnice postajica. — (Desetletnica prostovoljne po žarne brambe v Kranji) praznovala se je včeraj prav slovesno. Vse hiše po mestu bile so odičene s cesarsHmi in narodnimi zastavami. Ker je bil včeraj tudi veliki shod kranjskih požarmh. bramb, bilo je zastopanih do trideset požarnih bramb iz vseh krajev in sicer: Ljubljana, Tržič, Toplice, Vič, Glince, Kamnik, Št. Jarnej, Škofja Loka, Po-stojina, Mokronog, Rudolfovo, Rakek, Št. Vid na Dolenjskem, Borovnica, Cerknica, Domžale, Spodnja Šiška, Vrhnika, Radeče, Veliki Otok, Bizovik, Radovljica , Bohinjska Bistrica, Šmartno pri Litiji. Vsaka požarna bramba odposlala je po dva in več mož, b|;žnje po 40 do 50 mož tako da je bilo skupaj do 400 ognjegascev v Kranji. Ko so došle goste na kolodvoru pozdravili, korakale so vse požarne brambe in Kranjski veteranci v farno cerkev k sv. maši. Ob 9. uri je bil v magistratni dvorani shod zastopnikov zaveze kranjskih požarr'h bremb, kateremu je prisostvoval kot zastopnik deželnega odbora g. cesarski svetnik M urni k. Ob *fa 12 uri uredil se je slavnostni sprevod vceh požarnih bramb, na čelu njima Domžalska, v srediH sprevoda Tržiška godba. P- 1 mestno hišo zbri-' se je mestni zastop z županom g. Šavnikom na čelu. Povsod, koder se je po-nrkal slavnostni sprevod, so Kranjske k:asotice ognjegasce obsipale s šopki. V prvo je defiloval ves sprevod pred županom, potem pa se uvrstil pred mestno hišo. Župan Savn i k je s sonornim glacom čestital požarni brambi Kranjski na lepi slovesnosti desetletnice »n se jej zahvalil na dosedanjem toli uspešnem delovanji, konečno pa pozdravil v: i zastopnike druzih požarmh bramb, kateri so se v tolikem številu zbrali v starodavnem mestu Kranji ;n njim zaklic?1 srčno : „Na pomoč!" Stotnik požarne brambe Ljubljanske g. Doberlet zahvalil se je županu na krasnem vsprejemu in rekel da požarne brambe nemajo nikakega dnizega načela, ko pomagati svojemu bližnjemu. To so izvrševale doslej, bodo pa tudi v prihodnje, kadar koli se oglasi HJc. „Na pomoč"! Ognjegasci ;n mnogoštevilno zbrano občinstvo je oba govora odobravalo z Živio in Slavaklici. Slavnostni sprevod je potem korakal še do konca mesta, kjer se ja razšel. Ob 1. uri popoludne je bil na lepo okrašenem vrtu gostilnice „Pri stari pošti" banket, katerega so se udeležili vsi dostojanstveniki mesta Kranjskega, c. kr. okrajni glave«- Merk, župan Savn i k z mestnim zastopom in nad 100 ognj' ga8cev. Svirala je Domžalska godba. Prvo napitnico govoril je g. Vok na presvetlega cesarja, velikega podpornika požarnih bramb; potem g. okrajni glavar Merk na Kranjsko požarno brambo; gospod stotnik J ii g e r na prijatelje in podpornike požarne brambe, posebno na mestr: zastop; gospod župan Savn i k napil je zastopnikom došlih požarn;h bramb, g. Doberlet županu Kranjskemu, vsemu prebi valstvu, posebno pa ženstvu, katero je ognjegasce obsipalo s šopk:, profesor Franke kot predsednik Čitalnice napil je K-anjski požarni brambi V je v Čitalnici priredila že toliko k-asnih veselic Sledila je še cela Vt'sta napitnic, dokler je pr^el čas, da je bilo treba odiH k vaji, pri kateri je Kranjska požarna brrmba pokazala, da je svojej nalogi popolnoma kos. Dež je sicer nekoliko na gajal slavnosti, a navzlic temu bilo je vse veselo in dobre volje, slavnost pa jako lepa. — (Podružnica s v. Cirila in Metoda za Kotmaro ves in okolic o) napravi v proslavo rojstnega dne" Njih Veličanstva našega presvitlega cesarja Frana Jožefa I. v nodeljo dne 18. avgusta 1889, ob 4. uri popoludne na Plešivci vrh Kotma-revesi ljudsko veselico na prostem s slavnostnim govorom, deklamacijami, petjem in prosto zabavo. Ob 8. uri zvečer prižgal se bode na griči velikanski kres in streljanje bode otvorilo in zaključilo slavnost. V slučaji neugodnega vremena prestavi se ljudska veselica na prihodnjo nedeljo, dne 25. avgusta t. 1. K obilni udeležbi vabi vse podružnične ude in druge slovenske rodoljube najuljudneje načelništvo. — (Na Bledu) priredi se v proslavo rojstnega dne presvetlega cesarja Frana Josipa I. dne" 18. avgusta 1889. 1. velika veselica po jezeru, koje čisti dohodek je namenjen zdravIškemu zakladu. Vspored: Dopoludne ob 9. uri svečana sv. maša v cerkvi na otoku. Ob 3. uri popoludne promenadua godba v Luj'zinem kopelišei. Ob polu 5. uri tombola v hotelu „pii Mallnerji". Ob 8. uri zvečer r?"-svetljava vseh hotelov in leto\Išč; skipna vožnja z osvetljenim' čolni in z godbo v M ino; ondrAaj serenada s cesarsko pesnijo. Ob 10. uri z/ečer plesni venček v hotelu „pri Mallnerji". Darila za tombolo vsprejemljejo se najhvaležneje v občinski pisarni v uradnih urah. Vožnja po jezeru z neraz-svetljemm' čolni na vesel'čini večer je prepovedana. Pri neugodnem vremenu \i.'šila se bode veselica, razven svečane sv. maše, v nedeljo dne 25. avgusta. — (Bralno društvo K o81 a h j evi šk o) priredi združeno z meščansko gardo v nedeljo na rojstni dan našega presvitlega cesarja popoludne veselico „na Žagi pri g. Tavčarji". Pri veselici bode svirala tukajšnja mestna in meščanske garde godba. Če bi pa vreme neugodno bilo, se bode pa veselica prihodnjo nedeljo vršila. Odbor. — (Šaleška čitalnica v Šoštanj i) pii-redi dne 25. t. m. veliko veselico s petjem in plesom, pri kojej bode sodelovala Šmarska godba. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Bcrolm 15. avgusta. Zvečer ob 9. mi odpeljal se avstrijski cesar z anhaltskega kolodvora čez Lipsko v Ischl. Oficijalnega postavljanja na željo cesarja avstrijskega ni bilo. Oba cesarja poslovila sta se jako srčno, objela in poljubila sta se večkrat. Nadvojvoda Fran Ferdinand in cesarjevo spremstvo odpotovali so ob 9. uri 35 minut na Dunaj nazaj. Beligrad 15. avgusta. Kralj Milan odpotuje v soboto, Ristič vrne se v soboto. Pariz 15. avgusta. Obsodbo Boulangerja in tovarišev vsprejclo občinstvo s splošno brezbrižnostjo. Republičanski listi izražajo svoje zadoščenje. Boulangis*ični in monarhistični listi pišejo, da je to bila tendenčna pravda, sicer pa stavijo svoje upanje na bodoče volitve. Deportacija na utrjeno mesto je dosmrtna kazen in obsojenec izgubi vse državljanske in politične pravice. Obsojenci ne smejo vsprejemati denarjev in dohodkov. Za upravo njihovega premoženja postavil se bode varuh. Sodba bode pravomočna v osmih dneh, ko se je nabila v staniščih obsojencev in dotičnih županstvih. Dunaj 16. avgusta. ;,Arme-Verordnungs-blatt" : Cesar imenoval polkovniki imajitelji: Pruskega princa Henrika pri 20. pešpolku, pruskega princa Albrechta, regenta brunsviškega pri 6. dragonskem polku f maršala Moltkeja pri 71. pešpolku. Berolin 16. avgusta. „Norddeutsche" piše: Nemška prestolnica ozira se nazaj na dneve, slavnostno posvečene, odkar je naše vladarske hiše prejasni gost, zopet ostavil naše ozidje. Ti dnevi ostanejo srcem vsega naroda nemškega nepozabni. V najglobejše dno srca morale so prodreti besede, s katerimi je presvetli vladar zvezne sosedne nam države izražal čustva svoja proti iskrenemu prijatelju cesarju Viljemu in proti vsemu narodu nemškemu, — Avslro-Ogerske zvestemu zavezniku. Zvestoba za zvestobo! to bode občutek, s katerim se cesar Fran Josip zopet vrača v svoje države k domačim dolžnostim vladarskega stanu svojega. In tudi tamkaj bode kakor pri vladarji, tako tudi pii narodih ostal neizbrisen spomin na obnovljene dokaze najpresrČnejega prijateljstva in pobratimstva, ki so se v Berolinu zmenjali. Takraj in onkraj pa bodo milijoni s hvaležnim srcem vsprejeli pomnožitev in utrditev mirovnega poroštva, ki bode po cesarja Frana Josipa besedah v blaginjo in blagoslov zaveznima državama, narodom in vsi Evropi. Razne vesti. * (Dijakinj) upisalo se je letos na vseučilišče v Bruslji 21 in sicer: v prirodoznansko fakulteto 7, v medicinsko 3, farmacevtično 10 in filozofsko 1. V pravoznansko fakulteto se ni nobena upisala, to zaradi tega, ker je belgijsko najvišje sodišče odločilo, da se ženske ne smejo dc-puščaH v odvetniško prakso. * (O perzijskem šahu) piše Galois, da ga tiskovna svoboda ne straši, ker v Perziji izhaja le jeden sam list, kateremu je pa on sam urednik. * (Turška policija) prepovedala je razna-ševalcem po ulicah kričati: „Krečansko milo" in -KrečansH sir", da bi se ne razdraževale strasti. iiBLJiisn znr za vse loto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gid. 1.15. rJO ii j o i : 15. avgusta. Pri Malici i Auersperg z Dunaja. — Winkler, Ni-renberger, Bischinger z Dunaja. — Pogafiič iz Zagreba. — GopfBtein iz Budimpešte. — Lehman, Schweiger iz Mona-kovega. — Drobnv iz Trata. — Seitel iz Idrije. Pri Slonu : Kaiser, Sans, Neuman, Steiner z Dunaja. — Shvtfzv iz Čubra. — Kubitsch iz Temešvara. — Schreiber iz Budimpešte. — Reya iz Trata. — Geržin* iz Št. Petra. — Cosulich iz Opatije. — Matasovič izr Varaždina. Pri Juiueui kolodvoru: Tošavec iz 8t. Jurja. — Bodangi iz Budimpešte. — Weigent iz Petervalda. Meteorologično poročilo. Čas opa-aovanja Stani*' barometra v mm. Temperatura Ve-trovi Nebo Mo-krina v mm 7. zjatraj '2. popol. 9. zvečer MIŠ um. 7358 mm. 7368 mm. 11 -4° C 2D-: 0 C 12 6" C SVZ. zah aih. obl. d. jas. d. jas. 6 1 mm. dežja. 7. zjatraj 2. popol. •t zvečer 1 736*0 mm. 733 9 mm. 734 7 M. 12-9* C 18-3'C 14-0° C szh. zali. zah. 1 obL obl. jas. 1'6 mu. dežja. Sr«dnja temperatura 14-80 in 151°, za 48° in 42c pod nonnaloui. DTo.na jslca, borza dnć 16 avgusta t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Vi^ O r;i' _ d A t) 6 S J'apjrna renta.....gld. 83 75 — gld. 83-80 Srebrna renta.....„ 8480 — „ 8505 Zlata renta......, 109-80 — , 109 90 6°;, marčna renta.....9960 — „ 9965 akcije narodne banke. . . n 907-— — „ 908'— Kreditne akcije..... , 306 — — „ 306'— London.........119*45 — , 11970 Srebro........ R —'— — r —*— Napol......... „ 9-49 — „ 9-f 1 C. kr. cekini....., 567 — , 5-98 Nemške marke....., 58 42'/, — *8-47'/t 4% državne srećke is 1. 1864 250 gld. 131 jrld. 50 kr. Uržavne srećke iz 1. 1S64 100 „ 174 ,, — Ogerska zlata renta 4*/0......99 Ogerska papirna renta 5°/0 .... 94 59/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . — Dunavu reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 122 Zemlj. obč. avstr. 4Vi°/0 zlati zast. listi . 11« Kreditne Brečke.....100 gld. 181 Hndolfove srečke..... 10 21 Akcije anglo-avstr. baike . . 120 „ 128 Trammway-.. Ko'iu k večnemu počitku v petek 16. t. m. <>h b uri zjutraj. Sv. n aša zadušnica se bodo darovala v župni i v soboto zjutraj ob 8. uri. Me lika. dne 14. avgusta 1889. Fran Wacha, 1' kar. soprog. uh« j Bogumil, Zlata, Marija, Ivana, otroci. (627) Zahvala. /.a mnoge dokaze prisrčnega sožalenja, ki so mi došli povodom smrti mojo predrage soproge, izrekam tem potom svojo najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 16. avgusta 1889. (630) Fran Gerdinič, profesor. Poštna upraviteljica se išče za Soodnje Štajersko. Kje V pove upravništvo „Slo*r. Naroda". (631—1) z dobrimi spričevali, slovenskega in nemškega jezika zmožen, popolnoma izurjen v trgovini mešanega blaga, želi sedanjo službo do 1. ali 15. oktobru spremeniti ali kot poslovodja ustopiti ter je pripravljen nekoliko kavcije uložiti. Pisma pod A. b. poste restante Cel|e. (628 — 1) ♦ ♦ ♦ < l ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ t : : Nov mlin na vielčni, gotovi vodi, kateri je četrt ure od železniške postaje oddaljen in melje ua frl pure ka-uieuov, proda se po ceni zaradi preselitve. Voda gnati. Cena ttOOO pravna še večjo sestnikn samem, Kld. moč je nadkolesna in pri-Več se poizve pri po-(629—1) Ivan Dobovišek Ht. Juriji ob juž. železnici na Štajerskem. Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane žalujoč oznanja, da je njegov mnogotetni velezaslužni član, gospod Mihael Pakič, podpredsednik trgovske in obrtniške zbornice kranjske, trgovec in hišni gospodar, dne 15. t. m. ob 10. uri zvečer v Stražišči pri Kranji nagloma umrl. Pogreb bode Mikaj v nedeljo 18. dan t. m. ob 5. uri popoludne od hiše štev. 20 pred škofijo. l Časten spomin bodi ohranjen blagemu meščanu! V LJUBLJANI, 16. dan avgusta 1889. (632) Št. 6336. Otelio. (594—3) Od c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani kot zapuščino razpravljajoče instance po umrlem posestniku in veletržcu Aleksandru Treo-fn v ¥jJii!i« IJiini se daje na znanje, da se je dovolilo: I. Prostovoljna, sodnijska dražba sledečih v zapuščinsko maso Aleksandra Dreo-ta spadajočih zemljišč, in sicer: a) hiše konskr. št. 2 na Emonski cesti v Ljubljani, vložna št. 1 kat. obč. Gradiško predmestje, v cenilni vrednosti .... 36.000 gld. — kr. s pripadajočimi premičninami........ 316 „ 10 „ skupaj . . ~ 36.316 gld. 10 kr. b) hiše št. 4 na Rimski cesti v Ljubljani, vlož. št. 32 kat. obČ. Gradiško predmestje, v cenilni vrednosti....... 6.500 gld. — kr. o) hiše št. 6 na Rimski cesti v Ljubljani, vlož. št. 34 kat. obČ. Gradiško predmestje, v cenilni vrednosti....... 16.000 gld. — kr. in premičnin............. 1 „ — „ skupaj . . . 16.001 gld. — kr. d) vrta št. 7 na Rimski cesti v Ljubljani, vlož. 71 kat. obČ. Gradiško predmestje, v cenilni vrednosti....... 3.800 gld. — kr. in premičnin............. 12 „ 70 „ skupaj . . ~~ 3.812 gld. 70 kr. e) travnika, vlož. št. 292 katastr. občine Trnovsko predmestje, cenjenega na................. 990 gld. — kr. f) travnika, vlož. št. 347 katastr. občine Trnovsko predmestje, cenjenega na................. 590 gld. — kr. na podlagi predloženih pogojev, kateri so z inventuro in z zemljeknjižnimi izvlečki vsakemu v tusodni registraturi na pregled, m da se je za izvršitev te dražbe določil jedini rok na dan 26. avgusta eventualno 27. avgusta 1889. ob 10. uri prcdpoludnem na mestu zemljišč z začetkom v hiši št. 6 na Rimski cesti s pristavkom, da se omenjena posestva ne bodo oddala za manj kot za cenilno vrednost, da je veljava dražbenega čina odvisna od odobrenja zapuščinske oblasti, da ostanejo upnikom, ki bi bili upisani, njih zastavne pravice brez ozira na kupnino zavarovane in da mora vsak dražitelj 10°/0 izklicne cene položiti kot varščino. IL Prostovoljna sodnijska dražba v zapisniku o inventarji pod oddelkom XII. zazuamovanih vrtnih pridelkov in rastlin v skupni cenilni vrednosti ................... 937 gld. 75 kr. in v inventariji v oddelku VI. c pod točko 91—93 nahajajoČih se srebrnin, cenjenih na................ 27 gld. 50 kr. iu da se določi za izvršitev te dražbe na mestu premičnin (št. 7 na Rimski cesti v Ljubljani) jedini rok na dan za da 28. avgusta 1889. ob 9. uri dopoludne s pristavkom, da se bodo oddale te premičnine tudi manj, kakor za cenilno vrednost, da jih mora kupec takoj proč spraviti in je kupnina takoj izplačati v roke c. kr. notarja gospoda Ivana CuO^ole, kateri je odredjen kot sodnijski komisar za izvršitev dražbe nepremičnih in premičnih stvarij. V Ljubljani, dne 27. julija 1889. Izdajatelj in odgovorni urednik: D r a g o t i n Hribar. lastnina in tick „Narodne Tiskarne".