bfiEDNIŠTVO ZARJE Je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 Eikarna I. nadatr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. poldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pismn se ne I: : sprejemajo • ’• '• NAROČNINA: celoletna po posti ali s pošiljanjem na dom za AvBtro-Ogrsko In Bosno K 21'60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1'80; za Nemčijo celoletno K 26-40; ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86-—. za i t Posamezne številke po 8 vin. i ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob pol 11. dopoldne. V \ * UPRAVNIŠTVO se nahaja v Selenburprovi ulici Stev. 0, H., In uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana c: in reklame 40 vin. — l.i4~iaL. niejema upravničtvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. 1 -■■■■- Reklamacije lista so poštnine proste. ■■■ Štev. 375. V Ljubljani, v četrtek dne 5. septembra 1912. Leto II. Ob pričetku šol. . . Sredi meseca septembra prične velika vejila šol zopet poučevanje. In ob taki priliki je Kotovo tudi naša dolžnost, da povemo svoje Mnenje in opozorimo starše na nekatere nedo-Matke, ki utegnejo nastati, če pri odgoji mladice starši ne upoštevajo vseh tistih okoliščin, ki •Vplivajo blagodejno na vzgojo in na izobrazbo Mladine. Najbrže ni staršev, ki bi hoteli, da se njih otroci ne izobražujejo več nego le toliko, kolikor jih sili zakn. nasprotno pa je res, da v ne-brojnih primerih sili beda siromašne starše, da komaj pričakujejo tistega trenutka, ko pojjde njihov ljubljenček, njihova ljubljenka v delavnico, da nekaj prisluži za dom. Delavskim otrokom je večinoma usojena ta pot spričo bednih razmer in le malo je takih staršev, ki iz nestrpnosti, da čimprej izkoriščajo otroke, ene dopuščajo, da bi sc otroci vsaj nekoliko več šolali. Starši, ki stoje na takem Stališču niso boljši od drugačnih izkoriščevalcev. Žal, da šolstvo pri nas ni tako- razvito, da bi nam bilo mogoče vsakokrat in povsod dovesti otroke po tej ali oni poti do primerne na-obrazbe. Nimamo meščanskih šol. ne primerno organiziranih obrtnih ne strokovnih in ne nadaljevalnih, še manj pa srednjih realistiških sol. Veliki nedostatek v našem šolstvu je zločin nad narodom, ki ga imajo na vesti vsi tisti faktorji, ki nosijo široke in visoke klobuke in ki so odločevali v kulturnem in političnem razvoju 'doslej. Odrešenika za te grehe ne bo. A vendar moramo naprej. 'Io zahtevajo razmere. To zahteva boj za naš življenjski obstanek in posebno delavstvo je interesirano na tem, da ima dobro razvito šolstvo. Ljudske šole so obvezne. V njih se negu-lejo prve vednosti z vzgojno tendenco. In če icčemo o ljudski šoli, da naj starši pošiljajo svoje otroke v dobre domače šole, v katerih se Ugajajo otroci v materinščini, ker ta iezik^ razumejo in razumejo učitelja ali učiteljico in se *«n s tem da prilika, da se uspešno uče in vzga-kfo, smo povedali o ljudski šoli ob pričetku ^vega šolskega leta dovolj, seveda dovolj te- če bodo starši tudi vpoštevali razloge, ki nas navajajo k temu nasvetu. Prva vzgoja sc mora podajati otrokom v materinem jeziku in mnogo bolj pametno bo, če se bo nudila prilika ©rokom, da se priuče tudi tistim tujim jezikom, ki jih bodo potrebovali v življenu; To je potrebno, a' ni potrebno iz kakih šovinističnih razlogov nego bolj iz praktičnih. Izobraževališč, ki bi bila primerna za na-obrazbo tiste mladine, ki se namer ja posvetiti obrtništvu in industrijalnemu delu, m; celo kmetiških šol imamo komaj par. _ Kaj pa srednje šole? Imamo večje število gimnazij komaj par realk (ena slovenska) in nekaj učiteljišč, o katerih se pa nikakor ne mo-re trditi, da so urejena našim razmeram pri-Mcrno. Pri nas jc posebno hud naval na gimnazije. ^ prvo šolo se vpišejo trume dijakov in ko dovršijo gimnazijo jih le peščica. Lahko rečemo, da s povoljnim uspehom dovrši gimnazijo morda komaj ena desetina vseh tistih dijakov, ki so Vstopili v prvi razred. Vzrok tem neuspehom liči v tem, da so razredi prenapolnjeni, da se sili v gimnazijo dečke, ki imajo še premalo razvit %lekt in ker tudi učna uprava pritiska na te ^ ' ------iiih—ih •'* "»'■<.. ' in imrr A. k. oreen: Sosedov dom. (Dalje.) Kaj naj bi ji odgovorila. Nekaj mi Je razjasnila noč, a tega ji nisem hotela praviti. Zato sem zmajala z glavo. Nato je uboga ženska umolknila, le proseče se je še ozrla na stražnika “i potem name, a ta proseči pogled mi je bil ne-razumljiv. Potem se je obrnila k truplu. Ker je stala bližje mrliču, je opazila nekaj, da je ob-strmela; pokleknila jc in pregledovala krila Mitve ženske. — Kaj brskate tu? — je zagodrnjal policaj. Vstanite! Le korner ima pravico, da se dotika teh reči! Saj nečem nič hudega! — se je opravičevala žena in njen glas je bil napol mrtev. — Pogledati sem hotela, kako je ubožica oblečena. Modra obleka, kaj ne? — me je vprašala. — Modra, napol svilnata — sem odgovorila. — Storjena obleka, ampak prav dobro de-'ana. Kupljena je pri Altmannu ali pa pri Sternu. — Takih le . . . takih le prizorov nisem Vajena — je zajecljala žena in sc vzravnala. Kakor da se ji je skalil razum! —• Ali . . . ali naj zdaj odidem domov? —- A ni se gemla z Mesta. — Mlada je še ubožica, kaj ne? — je začela z nova z omahujočim, zategnjenim glasni. — Mislim, da je mlajša od mene ali pa od Vas — sem ji odgovorila. — Njeni ozki, šiljasti eve)jčki kažejo, da še ni dosegla diskretne sta-r°sti. — Da, da, tako je! — jc vzkliknila strežba s tako vnemo, da se mi ie zopet zazdela zavode v tem smislu, da bi se duševni proletariat preveč ne razmnožil. O učiteljiščih so nam itak znane razmere. Realk in strokovnih šol pa imamo mnogo premalo. Naval na realke in v strokovne šole bi moral biti pri nas čisto drugačen nego jc, zakaj na realnih poljih pri nas še manjka delavcev. In ali ni industrija in vsa gospodarska politika takorekoč odvisna od takih strokovnjakov? Vse to, kar smo povedali doslej, bodi v opomin, da se ozirajmo pri vsem šolstvu na praktični pomen in zahtevajmo, da se vsi tisti zavodi, ki še niso popolni in ki jih še ni, izpolnijo oziroma ustanove. Preden zaključimo, moramo opozarjati še na neko okoliščino, ki je za naše razmere precej usodna. Po Slovenskem se snuje posebno mnogo samostanskih in izrecno klerikalnih zavodov, ki snujejo šolstvo strogo pod škofovsko palico, treba jc še bilo po zaslugi »naprednjakov« raznih baž zanesti k nam to »rožico« kulture. V teh šolah nimajo otroci staršev, ki žele dobre vzgoje, ne samo bizantinčne. ničesar iskati. Docela napačno je mnenje, Ja se v ta kih šolan ©čuvajo esc iepe lastu »sli otrokove. Res je ra, da «e c i oci v teh zavodm odtujujejo življenj; hi se vzgajajo v potuhnjene pasivne subjekte, kriu-h lastnosti ae otresejo le redko, pozneje v življenju pa so njim in drugim te njihove lastnosti v neprijetno breme. Starši naj zbero svojim otrokom vedno le take šole, ki so primerne njihovi jezikovni sposobnosti, nadarjenosti in ki imajo v življenju kar največ praktičnega pomena. Le tedaj smemo pričakovati, da sc vse, kar se je zamudilo, doslej, popravi vsaj nekoliko. Svobden rod mora biti svoboden na vseh poljih in mora napredovati tudi na vseh poljih. Ta deviza velja tudi za nas, za socialiste, za delavec in za naše tovarišice, delavke in žene. Mrtva roka v Avstriji. Na vsem področju avstrijskega cerkvenega prava ni snovi, ki bi bila bolj zamotana in nejasna kakor vprašanje cerkvenega lastninskega prava. Izza tereziansko-jožefovske dobe so se uveljavljale različne s‘.ruje in ustvarjale norme, ki se nikakor ne dajo združiti. Oblasti so storile, kar so mogle, da so še bolj zamotale vso reč. Spričo tega položaja nikakor ni misliti, da bi se podala popolna slika cerkvenega premoženja. Vendar je pa mogoče, na podlagi točnih statističnih podatkov pokazati, kako silno se. je cerkveno premoženje v Avstriji pomnožilo izza druge polovice 19. stoletja in potem se šele lahko vpraša, če so s s tem izrednim poinnoževanjem tudi vestno izpolnjevale v zakonih vtemeljene dolžnosti: Stanje cerkvenega premoženja pred letom 1880 je bilo sledeče: 1845. leta 1880. leta forintov Skupno aktivno premoženje cerkve je znašalo leta 1835 .... .54,410.720 for. leta 1880 ........................ 295,513.770 » Naraslo je za...................... 241,103.050 » Pasivno premoženje je znašalo leta 1835 .... 2,707.529 for. leta 1880 ........................... 9,819.685 » Naraslo torej za..................... 7,112.146 » Od leta 1880 do 1900 se je aktivno premoženje cerkve tako izpreminjalo: a) Katoliške katedrale: leta 1880 641.815 for. leta 1900 ........................... 7,442.973 K Naraslo je v 20 letih za . . . 6,159.342 » Pasivno premoženje je od leta 1890 do 1900 naraslo od 16.560 for. na 55.439 kron. b) Škofijske menze: leta 1880 5,798.897 for. leta 1900 ........................ 62,991.902 K Naraslo za........................... 51,394.108 » Pasivno premoženje je v istem času naraslo od 248.897 for. na 1,224.9.51 kron. c) Stolni in kolegijalni kapiteljni: leta 1880 .................. ,!S'£ leta 1900 , . ..................... 41,468.138 K Naraslo za..................................... » Pasivno premoženje je naraslo od 7495 for. na 2,040.778 kron. d) Župnije in druge cerkve: leta 1880 . ................... 94,426.156 for. leta 1900 .................... 262,085.280 K Naraslo za........................... 73,832.968 » Pasivno premoženje je padlo v istem času od 4,347.929 for. na 5,053.766 kron. e) Kuratne prebende in drugi beneficiji: 100,308.602 for. 208,205.543 K 7,432.339 » 89,927.565 for. Stolne cerkve . . . Škofijske menze . . Stolni in kolegialni kapiteljni . . . Župne cerkve . . Kuratne prebende Samostani . • Semenišča . • Drugi objekti . . 538.252 6,975.854 837.296 1835. leta 641.815 5.798.897 1,056.006 1880. leta forintov 30,718.911 93,426.156 10,904.943 12.268,196 534.498 30.908 100,386.602 89,927.565 2.920.291 346.530 leta 1880 ................ leta 1900 ................ Naraslo za.................... f) Samostani: leta 1880 Jeta 1900 ....... 193,229.924 K Naraslo za........................... 13,374.794 » Pasivno premoženje je padlo od 4,241.396 for. na 7,425.752 kron. g) Semenišča: leta 1880 2,920.291 for. leta 1900 13,128.110 K Naraslo' za . . . . . . 7,287.528 » Pasivnega premoženja je bilo leta 1880 14.265 for., leta 1900 pa 155.772 kron. Skupno aktivno premoženje cerkve je znašalo: leta 1880 295,513.770 for. leta 1900 813,612.301 K Lorej je naraslo v dvajsetih letih za 222,584.761 kron. Leta 1900 je imela cerkev skupnih dohod- .k°\.................................. 60,763.818 K izdatkov pa........................... 35,521.373 » torej prebitka........................ 25,242.445 » v enem letu. Profesor \Vahrmund je pred leti konstati-ral, da cerkev ne izkazuje svojega pravega premoženja, ki se v Avstriji lahko ceni na 3 do 4 iniljarde. V svetem pismu se nekje govori o zakladih, ki jih rja in moli žro. Kristus je učil, naj se ne nabirajo tako zakladi. Ampak to stoji le v evangeliju. Ljubljana in Kranjsko. — Stanovanjska »politika« v Ljubljani. V socialni politiki so bili naši liberalci od nekdaj jalovi kakor lesnika in življenje revnejših ljudskih slojev jim nikoli ni belilo glave. Da je življenje v Ljubljani, v malem provincialnem gnezdu, brez vseh udobnosti velikega mesta, prav tako drago kakor n. pr. na Dunaju, se ima; ljubljansko prebivalstvo, ki beži iz teh zidov, če le more, zahvaliti* v prvi vrsti liberalni komandi na magistratu, ki ni znala z modro zemljiško in stavbinsko politiko zajeziti naraščajo-čeg sanevanjskega oderuštva, ki ni znala z zadostno in dobro aprovizacijo mesta z živili regulirati cen na ljubljanskem trgu in poskrbeti ljubljanskemu prebivalstvu vsakdanjega kruha po pošteni ceni. Znala ni, pravimo, ali pa ni hotela. Zakaj če pogledamo liberalne vrste vidimo, da nosijo prvi zvonec ljudje, ki se jim je ob tem neznosnem oderuštvu z živili in s stanovanji prav dobro godilo in ki bi jim bila socialna politika občine zamašila močan vir njihovih dohodkov. Po načelu: ne tajiti, kar se tajiti ne da, priznavajo semtertja tudi liberalci svoje stare in preočitne grehe, ampak kakor Pilat si umivajo roke in zvračajo vse te neopravičljive napake na račun — Hribarjeve ere na magistratu. Ni lepo, da obsipajo svojega: človeka, ki so ga do nedavna še s cvetjem obsipali, s svojimi grehi. In tudi koristno ni! Zakaj liberalna stranka je v popolni meri odgovorna za Hribarjevo županovanje, ker se ne spominjamo, da bi bila njegovemu poslovanju na magistratu kdaj ugovarjala in je prejšnji župan delal zmerom v popolnem soglasju z liberalnim občinskim svetom. Drugič pa sc liberalna natura izza Hribarjevih časov ni prav nič izpremenila in so liberalci ostali kakor so bili:i socialno politične lesnike. Pasivnost liberalne večine n. pr. glede na stanovanjsko draginjo v, Ljubljani, je naravnost škandalozna. Da se pokaže socialno politični značaj liberalne stranke, njena »skrb« za siromašne sloje ljubljanskega prebivalstva, naj navedemo samo tole: Dočim se misel na zgradbo delavskih stanovati), i/ liberalnega občinskega sveta še pod Hribarjem ravnost izsiljena, že leta in leta velja na magistratu, ne da bi imelo draga in slaba stanovanja plačujoče delavstvo v Ljubljani od tega najmanjši dobiček, je liberalni mestni magistrat stanovanjsko vprašanje za bogato ali pa vsaj . dobro situirano gospodo že davno rešil. Ne si- . cer za vso. zaenkrat le za velik del! Mestna občina ima v Ljubljani več hiš: poslopje mestnega hospitala, grajščino jod Turnom itd. V teh mestnih hišah so velika in lepa stanovanja namenjena odlični gospodi. Anmak stanai ine v, teh hišah so tako cene, da po nekod ne dosc-zajo niti polovične, v Ljubljani za podobna stanovanja običajne višine. Popolnoma prav bi bilo, da bi občina, ako bi imela v svoji posesti mnogo hiš, regulirala cene ljubljanskega^ stanovanjskega trga in gledala, da cene ne smejo v višave, ampak nedopustno je, da se začenja stanovanjska politika občine pri veliki gospodi, ki lehko plača stanarino za štiri do šest sob, ali Če je že lahko ne plača, jo vsaj mnogo lažje utrpi, med tem pa se velikim množicam ljubljanskega prebivalstva šibe ramena pod neznosno stanarino in si otresajo ljubljanski prah s svojih čevljev in beže v okolico izpod oblasti ljubljanskega magistrata. Zlasti ostudno se nam zdi, da se tako upravlja hospitalska hiša. ded-ščina mestnih ubožcev, in da jemljejo beračem, da dele bogatinom. t zelo sumljiva. — Zato sem ji dejala: ubožica mala in govorila o čednem obrazku . . . Hrup na cesti je naraščal, na vnanjih stopnicah so se začuii koraki in takoj nato je zapel zvonec. — Kriminalna policija je tukaj — je izjavil stražnik z mirnim glasom. — Odprite vrata, uh pa stopite v vežo, če hočete, da jih odprem sam. To je bila nezaslužena nevljudnost; ampak zavedala sem se, da sem važna priča in da ne smem izražati svojih občutkov. Pa sem zadušila svojo nejevoljo in počasi odšla h glavnemu vhodu. Drugo poglavje. Slišala sem, kako se je zunaj pred vratini prerivala hrumeča množica, ampak moje pozornosti ni odvrnila; čudno se mi je zdelo, da vrata niso bila zaklenjena: pritisnila sem na kljuko, pa so se odprla. Ugledala sem zunaj kričečo množico in dva gospoda, ki sta stala na stopnicah pred vratini in čakala na vstop. Namrščila sem čelo napram množici in se nasmeh-Ijala gospodoma. Eden jc bil precej zajeten m je imel dobrodušen obraz, drugi pa je bil suh in strog. Iz neznanega vzroka pa ni nobeden njiju prav ocenil časti, ki sem jima jo izkazala in le z neprijaznim pogledom sta me ošvrknila. — Ali ste Vi prejle z okna klicali na pomoč? — je vprašal debeluh. — Da, jaz sem poklicala — sem odgovorila z neomahljivfm mirom. — V sosednji hiši stanujem in tukaj sem, ker sem se že od nekdaj živahno zanimala za svoio soseščino. Po pravici sem domnevala, da tu ni vse y redu. Ampak poglejte si: sami V Gospoda sta stala že na pragu sprejemnice in jaz sem jima bila za petami. Oba sta bila nedvomno vajena groznih prizorov, zakaj niti najmanjšega vznemirjenja nista kazala. — Mislil sem, da je ta hiša neobljudena! — je dejal suhec, ki je bil očividno zdravnik. — Do snoči, sem mu segla v besedo; in že sem hotela začeti svojo povest, ko sem začutila roko na svojem krilu. Obrnila sem se in zagledala'strežnico zraven sebe. — Kaj hočete? — sem vprašala, ker mi je bilo popolnoma neumljivo, čemu bi skrivala. — Jaz? — je odgovorila prestrašeno. —• Jaz nič. — Potem me ne motite — sem rekla osorno, zakaj njeno obnašanje bi lehko postavilo tudi mene v čudno luč. Potem sem izjavila: — Ta ženska je prišla danes sem. da bi pospravljala po hiši. Z njenim ključem smo prišli v hišo. Nikoli poprej nisem govorila z njo! S premetenostjo, ki bi je preprosti taki ba-buri ne bila prisodila, se ie trudila, da odvrne pozornost od sebe; pokazala je na truplo in živahno vzkliknila: — Ampak ubožica mala! Ali še sedaj ne mislite odvzdigniti'omare? Ali hočete, da jo zmečka! Morda pa še ni mrtva! — Eh, prazen ie vsak up — je zamomljal zdravnik, ki je vzdignil roko trupla in .io zopet izpustil. Ampak dobro bi le bilo, da se Spravi stran omara, preiskal bom truplo je dostavil in se vprašujoče ozrl na svojega spremljevalca. Ta je prikimal. Omaro so potisnili vstran. Zdi avnik še je sklonil in jmložil roko na udrte ogrodi. Nic več življenja ni v njej — je zašepetal — pi ed nekaj urami je že umrla! Ali oprostimo se glavo? — je vprašal svojega spremljevalca. Ta je od minute do minute postajal resnejši. Odkimal je z glavo in me vprašal strogo: — Kako mislite: hiša je bila do snoči neobljudena? — Natanko kakor sem dejala. Do polnoči je bila neobljudena. Opolnoči pa sta prišli dve osebi ... — Zopet sem začutila roko na svojem krilu, prav narahlo. Kaj je ženski? Nisem se upala obrniti, ampak skrivaj sem popravila krilo. Potem sem za korak stopila vstran in nadaljevala:— Dve osebi, gospod in gospa, sta se pripeljali z vozom in vstopili v to hišo. S svojega okna sem ju opazila. — S svojega okna? — je zamomljal vpra-ševalec, ki je bil nedvomno detektiv. — In žena, ki ste jo videli, leži zdaj tu? — Najbrž je tako. Ponoči seve nisem razločila njenega obraza. Ampak mlada sc mi je zdela in poskočna. Veselo je stekla i>o stopnicah. — In gospod? Kaj je z gospodom? — 'l ega ni Deset minut pozneje je zopet odšel iz hiše. Čudno sc mi je zdelo m nemir se me je polastil. Neverjetno se mi je zdelo, da bi kdo Van Burnamovih pustil damo vso noc v tako veliki, neobljudeni hiši. — Ali poznate Van Burnamove? — Le od daleč! Ampak to jc vseeno. Na glasu gentlemanov so. to vem. — Ali ni gospod Van Burnam v Evropi? — V Evropi je. ampak ima dva sinova. — Ali živita sinova tu? — Ne! Neporočeni stanuje v Long Branch in drugi živi s svojo ženo nekje v Connecticutu. — Kako pa je dvojica snoči prišla v hišo? Ali jima jc kdo odprl? — Ne, gospod je odklenil vrata. — Tako, tako; ključ jc imel! . O klerikalnem Spektaklu na Dunaju. Z i - lovski miljo ni. Z imeni podprte trditve, lila se vrši z ogromnimi stroški združen evharistični špektakel na stroške židovskih miljo-marjev, klerikalno časopisje, ponovno pozvano, če vedno ni ovrglo. »Abrahamovim sinovom« seveda ni do evharistije in ne do božje časti, Itudi za klerikalno parado se ne navdušujejo; s 'svojimi miljoni si hočejo kupiti plemenito ime. Barantanje za plemstvo in druzega nič! Nesramna reklama drž. železnic. Ude-ležnikom evharističnega kongresa je drž. železnica (ki nima dohodkov, da bi spodobno plačevala svoje uslužbence) naklonila vožnjo napol zastonj. Nižjeavstrijsko društvo koncipijen-4ov se je obrnilo na upravo drž. železnic, da bi znižala-voznino za udeležnike drž. zborovanja avstrijskih koncipijentov. Odgovor: »Vaši prošnji v zrnislu veljavnih predpisov ne moremo ugoditi. Ako pa se posamezni koncipijenti pri-glase k evharističnemu kongresu, ki bo tedaj na Dunaju, se jim zniža voznina za polovico.« Uprava drž. železnic, ki je zoper predpise dovolila evharistnikom polovično vožnjo, dela nemarno reklamo za klerikalni špektakel in vabi ljudi. — Dr. Šušteršič o evharistiji. Na kongresu bo med drugimi slavnosten govornik tudi kranjski deželni glavar; govoril bo o »Sprejetju, razširjenju in obrambi dedščine Jezusa Kristusa«, ali brez rimske mistike in po domače; o obhajilu. Na tem polju je Šušteršič doma takorekoč Specialist. Ni dolgo tega, ko je na trialistični problem pogledal s tega novega vidika in govoril o slovensko-hrvaški vzajemnosti v znamenju — evharistije. — Shod konzumentov v Spodnji Šiški, ki se je vršil v torek zvečer pri Anžoku, je bit prav dobro obiskan. Zlasti je bil ženski spol častno zastopan. Ravnatelj sodrug Anton Kristan je v daljšem referatu objasnil dolžnosti članov do svoje organizacije. Povdarjal je, da smo sicer v nekaj letih dosegli naravnost znamenite uspehe, vendar vidi, da še premnogo delavskih konzumentov ni včlanjenih v »Kon-zmnem društvu za Ljubljano in okolico«. Treba bo od strani članov še veliko intenzivnejše agitacije, nego je bila doslej, da pridobimo še vse ono. — Sodrug Kitek je v lepem govoru navajal mnenje meščanskih učenjakov o gospodarski organizaciji delavstva, o njei važnosti in o njenem vplivu na vse gospodarsko življenje. — Govorilo je še več sodrugov, ki so bili edini v tem, da so doslej doseženi uspehi lepi, vendar moramo še podvojiti naše delo, da bode uspeh popolen. — Predsednik sodrug Udovč je lepo uspeli shod zaključil z apelom: Na delo — za pridobivanje novih Članov! — Na Viču - Glincah raztezujejo nasprotniki socialne demokracije prav na široko svoje jezike. Zlasti radi obrekujejo pri indiferentnih ljudeh našo konzumno organizacijo. Priporočamo, da sodrugi tem obrekovalcem in obreko-ivalkam stopijo na nohte. Nekatere babnice imajo prav strupene jezike. Dolžnost članov konzumnega društva pa je, da jim nekaj strupa iztrgajo ter jim pokažejo, da se naše delavske naprave ne smejo blatiti nezasnovano. — »Vzajemnost« na Glincah se prav lepo razvija. Dosedanje društvene priredbe so se prav častno obnesle in — društveni blagajnik je lahko zadovoljen. — Precej delavcev pa je še, ki pravijo, da so socialni demokratje, pa še niso člani »Vzajemnosti«. Pristopite tedaj! — Liberalci in reveži. Prejeli smo: Pote-zaje se na določbe § 19 tiskovnega zakona prosim, da priobčite z ozirom na članek »Liberalci in reveži« v Vašem cenjenem listu št. 369 z dne 29 avgusta 1912 nastopni popravek: 1. m res, fda bi bil jaz preskrbel Barbari Lanegger nekaj Ipodpore na konto njene nekdanje občine, mesto 'da bi jo poučil, da ni sem pristojna, res pa je, !da je nakazal podporo takratni gospod župan, ker ni smel in ne hotel odkloniti podpore potrebni ženi, akoravno ni sem pristojna, 2. ni res, rda »človek, ki hoče biti prijatelj revežem, bi ne smel igrati takšne vloge« — res je pa, da mora vsak človek, ki hoče biti prijatelj revežem, istim takoj pomagati, ter jih ne sme odrivati in itolažiti na poznejše čase, 3. ni res, »da ni bilo pošteno izrabiti nevednost stare ženice, in da naj ljudje, ki ravnajo z reveži tako, prihodnjič molčijo o delavski prijaznosti« — pač je pa res, da podtikanega namena nihče ni imel in 'da sem jaz gotovo tolikrat pomagal delavcem in revežem, kakor tisti, ki je pisal dotični članek. Z odličnim spoštovanjem Franc Keršnik, občinski tajnik in vpokojeni orožniški stražmester. Zagorje ob Savi, dne 2. septembra 1912. — Kar se tiče prve točke, bo odgovoril naš dopisnik. Druga in tretja točka tega »popravka« pa sta prav toliko vredni, kolikor so navadno vredni vsi »popravki« po § 19, pod okriljem katerega bi se slednjič tudi dalo »popravljati«, da sneg ni bel . . . Sicer pa ima besedo naš dopisnik! — Občinske volitve v Prečini pri Novem mestu. Volilni imenik za nove volitve v Prečini, ki so dale sodišču toliko opravila, je zopet razgrnjen. Kakor govore, bodo klerikalci tudi to pot kandidirali župana Vintarja. — Lep gsopodar. Konjač Šilinger v Perovu pri Kamniku je v pijanosti obstrelil svojega 221etnega hlapca Rudolfa Piska, katerega so prepeljali v deželno bolnico. — Roparski napad. Iz Kamnika poročajo, da je prišel 27. avgusta popolnoma neznan, 40 do 50 let star človek na. bližnji grad in prosil slikarjevo soprogo Matildo Klemenčičevo za miloščino. Klemenčičeva je dala možu majhno miloščino; v tem hipu pa jo neznanec s palico tako močno udaril po glavi, da se je zgrudila nezavestna. Ko se je zavedla, je opazila, da ji je napadalec ukradel iz zaprte omare za obleko dvajsetkronski bankovec, dve kroni in za eno krono drobiža, ter srebrno zapestnico. Za napadalcem poizvedujejo. — Otrok se je zadušil. Te dni sta odšla zakonska Janez in Marija Semeja v Stanežičah pri Št. Vidu nad Ljubljano z doma in sta pustila osem mesecev staro hčerko pod nadzorstvom 701etne stare matere doma. Cez nekaj časa je tudi stara mati odšla z doma; preje je položila otroka v zibelko spat. Čez eno uro se je vrnila, otrok pa je ležal mrtev pod zibelko. Najbrže se je bila zibelka premočno zazibala, ko stare matere ni bilo doma; pri tem se je prevrnila in otroka zadušila pod sabo. — Poštna hranilnica. Meseca avgusta so znašale poštnohranilne vloge na Kranjskem v hranilnem prometu 97.167 kron 8 vinarjev, v čekovnem prometu 9,126.889 kron 65 vinarjev, plačila nazaj v hranilnem prometu 77.328 kron 97 vinarjev, v čekovnem prometu 5,468.467 kron 57 vinarjev. — C. kr. deželni plačilni urad v Ljubljani na Cesarja Jožefa trgu bo dne 10., 11. in 12. septembra 1912 zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov strankam zaprt. — S trebuhom za kruhom. V torek se je z južnega kolodvor-a odpeljalo v Amerika 115 Ma-cedoncev, 28 Hrvatov in 35 Slovencev; nazaj je prišlo 10 Hrvatov, na Dolenjsko se je odpeljalo 25 Hrvatov, — Avtomobilska nezgoda. Včeraj popoldne okolo 5. je pripeljal avtomobil J 14, ki je last g. Lončariča, v zmernem tempu po Prešernovi ulici v smeri proti Marijinem trgu ter je hotel zaviti v Miklošičevo ulico. Prav pred frančiškansko cerkvijo pa pride čez cesto Marija Kuhar, mestna uboga, stara čez šestdeset let, pred avtomobil, ■ ki- jo podere, in vle£fe pet do šest korakov daleč. Šofer je avtomobil takoj ustavil. Ponesrečenko, ki je bila v nezavesti, so odnesli v Sušnikovo lekarno, kjer ji je dal prvo zdravniško pomoč policijski zdravnik dr. Ilner. Na lice mesta poklicani rešilni voz je odpeljal nato ponesrečenko v deželno bolnico. — Aretiran špedicijski uradnik. Na starini je ustavil stražnik sumljivega moža in ga odvedel na stražnico, kjer so dognali, da ga neko češko sodišče zasleduje zaradi goljufije. Piše se za Josipa Johna, po poklicu je baje špedicijski uradnik. Pri njem so našli dva para novih com-pat, ki jih je bil ukradel pred trgovino v Kolodvorski ulici. Policija je izročila moža pristojnemu sodišču. — Ostri streli na vojaških vajah. Pri vojaških vajah na Notranjskem, ki so se vršile te dni, so bili oddani v glavni bitki trije ostri streli. Uvedli so preiskavo. — Nezgoda starčka. V ponedeljek preteklega tedna je šel 751etni Juri Jaklič v kočevske hribe iskat piče za svinje. Ker ga ni bilo domov. so ga šli sosedje iskat, a brez uspeha. V petek je neki deček slisai v nriDin Klicanje. Ljudje so šli na dotično mesto, kjer je deček slišal klicanje in so kmalu našli čepico, ne daleč od tam pa starčka, stisnjenega med dve skali. Bil je tako slab, da ni mogel več govoriti in je po preteku nekaj ur umrl. — Zgorel je. Od Sv. Lovrenca na Dravskem polju poročajo: 28 avgusta je izbruhnil okrog polnoči ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Jakoba Žumra, ki se je razširil dalje in uničil tudi gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Medveda. Pri Žumru je V parni preno-nočeval 651etni revež Jože Geiser iz Ptujske gore, ki je zgorel. Našli so od njega le nekaj ožganih kosti. Najbrže je nastal ogenj vsled tega, ker je Geiser kadil in pri tem zaspal. — V znamenju alkohola. V torek popoldne so se pred trnovsko cerkvijo sprli trije alko-holisti, naposled si pa skočili v lase ter pri tem enemu izbili zob. Bitka je trajala tako dolgo, da je stražnik vse tri odvedel v trnovsko stražnico, kamor je prišel ponje odgonski voz, s katerim so bojaželjne peteline prepeljali v magistrami zapor. — Karambol. V ponedeljek sta na križišču Sv. Petra in Resljeve ceste trčila dva kolesarja s tako močjo, da sta padla s koles in se je pri tem enemu kolo nekoliko pokvarilo. Poškodoval se k sreči ni nobeden. — Zlobnost. V ponedeljek ponoči med 3. in 5. liro sta dva neznana vojaka pred kavarno Prešeren vzela z voza lestev, ki je last plinarne in jo vrgla v Ljubljanico, kjer se je zlomila. Plinarna ima vsled tega 100 K škode. Tudi ka-varnarju sta vrgla en stol v strugo. — Izgubljeno in najdeno. Postrežnica Anica Trabuž je'izgubila denarnico, v kateri je imela 10 K. — G. Klementina Eberhardtova je izgubila zavitek čipk; šivilja Rozalija Tomčeva pa črn dežnik. — Gdč. Jožefa Franketova je izgubila denarnico z 30 K denarja, gospa Eleonora Fin-Čeva pa bankovec za 20 K. — Prostak Jožef Gačnik je našel denarnico z manjšo vsoto denarja. Idrija. — Javen shod za člane in članice »občnega konzumnega društva« v Idriji sklicujem za soboto dne 7. t. m. ob 9. zvečer v društvene prostore k »Tončku«. Razpravljalo se bo o pritožbah članov in načelstva. V Idriji, septembra 1912. Iv .Štraus, sklicatelj. — Štirinajstdnevna plača za delavstvo pri c. kr. eraričnem rudniku se uvede že meseca oktobra t. 1. Vsa akordna dela se bodo po dvakrat na mesec oddajala in sprejemala. Doslej se je to vršilo le enkrat mesečno. — V vodo je padla poleg državne ceste čez zid, na kojein je sedela, 78 let stara Marija Koder. Bila je več let odnašalka časnikov narodni čitalnici in tudi drugim društvom. Utonila je, preden jo je bilo mogoče izvleči — Shod za člane »občnega konzumnega društva« v Sp. Idriji se je vršil v nedeljo dne 1. t. m. Poročal je ravnatelj sodr. Štraus. Člani so poldrugournemu poročilu o zadružništvu pazno sledili in sklenili, da bodo za svojo zadrugo še čvrsteje delali kakor doslej. Izobraževalno delo. Nobena politična stranka in nobena organizacija ne polaga tolike važnosti na naobrazbo mas kakor delavske organizacije in socialrio-demokratična stranka. Zaradi tega tudi te organizacije žrtvujejo mnogo denarja za naobrazbo in še več dela. Kako je splošna naobtazba potrebna, nam pač dokazuje vsakdanje življenje. Če se ogledamo nekoliko naokolo, opažamo povsod, da delajo meščanske stranke često s predrzno demagogijo in prav nič ni čudnega, če se tudi med delavstvom razširjajo nazori, ki delavstvo zavajajo na pota. povsem nasprotna delavskim interesom. Fraze so v tako bujnem razvoju, da se je resno bati, da na Slovenskem še dolgo ne pridemo do resnega dela. Jasno je pa tudi. da se na fraze love le ljudje, ki nimajo temeljitega razumevanja za stvari in vprašanja, ki jih je treba vpoštevati pri vsaki organizaciji, pri vsaki stranki in interesni politiki. Delavska Zveza Vzajemnost« v Ljubljani po v izobraževalni namen na jesen zopet pričela s svojim delovanjem, in sicer se osnuje letos to delo na nekoliko širši podlagi. V glavnem se bo delilo to delo v poljudna organizacijska in poučna predavanja in pa v govorniško šolo. Sodrugi na Slovenskem prav dobro vedo, da je velika potreba po govornikih jako občutna. Zaraditega upamo, da bodo sodrugi i" sodružice to ustanovitev najiskreneje pozdravili in se odzvali našemu povabilu. Za sedaj vabimo vse sodruge in sodružice, ki se žele udeležiti predavanj in govorniške šole. da se zglase do 30. septembra v društvenem lokalu Šelenburgova ulica 6. II., pri sodru-gih Kocmurju ali Zoretu ali pa pri svoji strokovni organizaciji, ki bo potem izročila listo priglašencev izobraževalnem odboru. Predavanja in delavska šola se prično definitivno, sredi oktobra, ker se takrat prične najugodnejši čas za take priredbe. ... — Štajersko. — Liboje. Velik javen shod se vrši v nedeljo dne 8. septembra popoldne ob dveh v gostilni g. Goršeka v Kosezah. Na shodu bosta poročala sodruga: Karol Schiiller v nemškeitt in Viktor ZOre v slovenskem jeziku. Delavci, pokažite svojo zavednost in udeležite se tega shoda v čim večjem številu. Sklicatelj. — Razredna justica. Pogosto se zgražamo nad prusko justico, ki oprošča študente, ki so zagrešili strašne surovosti, ali pa jih obsoja na tako neznatne kazni, da so še bolj izzivajoče kakor popolna oprostitev. Toda taki justičn izgredi se ne dogajajo le na Pruskem. Sena graškega deželnega sodišča je storil prav tak° kakor delajo pruski sodniki. Egon Prohaska. študent medicine, je šel 5. junija ob tri četrt na pet zjutraj z dvema prijateljema čez cesto-za sabo so imeli prekrokano noč. Ko je jezdi neki konjski hlapec konja, je Prohaska s taK« silo udaril konja s svojo palico, da se je zgru' dil na kolena. Mimo je prišla perica, ki se J* po pravici zgražala nad to surovostjo. 1 r0' haska pa ji je pretil s palico in se drl: »Stara, skakaj kakor konj, drugače te udarim!« Penc' se seveda teh ljubeznivosti ni razveselila ni J e godrnjala. »Izobraženi« Prohaska pa je stekej za njo, jo udaril s palico po komolcu in krica »Skakaj, starka, kakor konj!« Po poti je prise fant, ki je videl prizor in je obvestil o njei stražnika. Ko je pogumni študent opazil stražnika, je hrabro pobegnil s svojima prijateljem^-Vendar so ga izsledili; pred okrajnim sodiscen je dobil Prohaska teden dni zapora za svoF surovost. Na vzklicni obravnavi pred deželnii' sodiščem pa je našel surovi študent milejše soo' nike. Čeprav je bila perica tako poškodovana-da ni mogla opravljati dela kakor preje, 1 vzklicni senat znižal kazen na — trideset kroi< Škoda, da niso izročili surovemu študentu d1' plome, ker je pretepal ubogo ženo, ki je šla zg0 daj na delo. Kaj bi se bilo zgodilo ubogi zeii^ če bi brez povoda »izobraženega« gospoda uda rila s palico? In ali menijo sodniki, da tako ov' puščanje za surovosti pospešuje ugled justi£ff ‘ — Brata ustrelil. Pri posestniku Blažu R mihu je visela puška dvocevka tako nizko fljj steni, da je prišel do nje devetletni sin Jože.; zibelki pa je sedel devetmesečni Mihael. J?^e je snel puško iz stene ter se ž njo igral. Puška se je sprožila in strel je zadel v zibelki sey ^ čega Mihaela, da je bil takoj mrtev. Zakonsl^ Romih sta se te dni morala zagovarjati vsje“ tega dogodka. Blaža Romiha je celjsko okrozfl sodišče obsodilo na pet dni zapora, njegov« j ženo Elizabeto pa oprostilo. . .. — Požar. Kakor poročajo iz Sevnice, J te dni pogorela hiša Janeza ICunšek v Pre?*a, dolu. Ogenj je nastal vsled slabega dimniK -Domači so delali na polju in so ogenj zy?aZ.,, šele, ko je bila že cela hiša v P'amenU-krjta z znaša več tisoč kron, vendar pa po zavarovalnino. staterski S!*>' — V Bochumu ponesrečeni štajerski > venci. Kakor poročajo, so bih eii - Vr-uiC nesrečeni tudi sledeči štajerski blovenci. i . Božič, rojen dne 5. avgusta 1893 v Rastju, okK Brežice; Juri Jamnišek, rojen dne 17. aprila i1-Dobrni pri Celju; Salobir (predirne neznano) rojen 28. avsusta 1878 v Vodicah, občina S1W‘| ETBIN KRISTAN: 1 Prvi sestanek. Prekrasen dan! Oprostite, gospoda! Naj bode jasno med nami. Bilo je po zimi. Čast vsaki letni dobi, toda tisti dan je bil navaden zimski dan; torej je docela neverjetno, da bi bil posebno lep. Ali Francki je bil všeč. Francikino srce je tisti dan 'trepetalo. Ali poznate kranjski ričet ali pa italijansko mineštro? Nekaj podobnega je bilo v Idekličnem srcu. Ni vedela, ali naj se smeje, ali inaj se joka. čas ji je bila soba prevelika, čas ji je bil svet premajhen. Pred dvemi dnevi je bila Francika na plesu, takorekoč na prvem plesu, kajti venčki iz plesne Šole in podobne priredbe so prišle sedaj ob ivsako veljavo. Francika je plesala v čitalnici na pravem gosposkem plesu, v pravi plesni toaleti, katere vam pač ne znam opisati; in plesala je s pravimi gospodi. He — smehljate se. »Take pojave dva dni Izza plesa — razumemo,« pravite. »Vsakdanje reči,« si mislite, in po duši vam telovadi ironija. Pravim pa vam: Motite se in ničesar ne veste. Da se je Francika na plesu zaljubila? In zato vzdihuje? No, no, le kar povejte še tiste besede, (S katerimi ji je mladi gospod »odkril« svojo ljubezen. In kako je zardela. In kako je jecljala... Nič ni res. Nihče ni snel pokrova z lonca svoje ljubezni m vse je bilo čisto drugače. Kdor ne ve, kako je bilo v resnici, njemu se bode seveda čudno zdelo, da je bil tudi mla Cenik zastonj in poštnine prosto nica, okraj Celje; Franc Gobec, rojen v Bertovim (najbrž Bezgovici), občina Zibika, okraj Šmarje. Koroško. — Nov rešilni pas. V torek so se vršile na Osojskem jezeru javne poskušnje novega rešilnega pasu, ki ga je izumil Bialowa v Beljaku. 'Kljub neugodnemu vremenu se je udeležilo poskušnje precejšnje število ljudi. Novi pas se je dobro obnesel. Izumitelj je skočil s pasom, ki je bil obložen s provijantom za več dni in poleg tega še z uteži, ki so odgovarjale teži enega Človeka, v vodo. — Žrtve umetnega gnojenja. Pri Grab-Stajnu so poskusil z umetnim gnojenjem on-dotno, precej obširno, že izsušeno močvirje spremeniti v dober pašnik. Natrosili so po pašniku Tomaževo žlindro, 40% kalijevo sol in Rilski soliter. Opoldne je bilo trošenje gotovo. * opoldne pa se je zateklo iz bližnjih pašnikov neopaženo več živine, ki se je pasla celo popoldne brez vednosti gospodarjev in pastirjev na novo pognojenem svetu. Ko je prišla živina zvečer domov, niso opažali še nikakih posledic te usodne paše. Ob 11. pa je zapazil hlapec v nekem hlevu, da je postalo eno tele silno nemirno. Ko je poklical hlapec gospodarja, ie tele že poginilo, obenem pa so videli, da ležita inrtvi še dve kravi. V isti noči je poginilo še /v dveh drugih hlevih 11 goved. Obolelo pa je 20 goved, katere pa so še pravočasno rešili. Raztelesenje trupel ie dognalo, da je poginila živina vsled zastrupljenja z umetnimi gnojili. ;Ta slučaj zastrupljenja v avstrijskih alpskih deželah, namreč da je poginilo toliko živine naenkrat, resno opominja kmetovalce, kako strogo morajo paziti na živino, če vporabljajo za gnojenje pašnikov umetna gnojila. —■■■ i . , ^ M w............................. Goriško. .. , ~V, župani! bi rad Ivan Mrtnolja v Vrtojbi iV kratkem bodo namreč občinske volitve in ,ta moz bi se rad povzpel na županski stolec Kdo pa je ta mož? Ni še dolgo, kar je izvabil’ tv življenje agrarno stranko in z vso silo zanjo agitiral po deželi. Tendenca te stranke je bila čisto protiklerikalna in je skušala biti vzporedna z našo stranko. Ko pa z agrarno stranko •ni dosegel tistih vspehov, ki si jih je želel, jo je zapustil, da je poginila za plotom, in se je pridružil klerikalni stranki. Sedaj jadra torej pod J-rno zastavo. Ne godi se mu baš slabo pri tem. Njegovi uspehi, ki jih je na ta način dosegel v svojem privatnem življenju, ga dražijo, da bi »dosegel tudi kaj v javnem življenju. Zato bi rad postal vsaj vrtojbenski župan. Klerikalci so precej močni v tej občini; zato jim je zapisal svoje sedanje prepričanje. Morebiti ga do volitev in zaradi volitev ponudi še tudi socialistom? A Trst. v v _Narodnjaška zvijača. Kadar so narodni (voditelji, oziroma delodajalci v veliki zadregi, lin to vedno takrat, ko so njihovi interesi v nevarnosti, in ne morejo več uporabljati fraze o »nevarnosti, ki preti vsemu narodu,« potem se rešijo še na drug način: z molkom in celo s .preprečenjem kakega javnega akta, ki bi ga delavstvo lahko uporabilo. Tak slučaj se je dogodil pred kratkim, v času volitve prisednikov jza tržaško obrtno sodišče. Čeravno ne gre v item slučaju za direktno izgubo, ali bolje je, so Si mislili narodni gospodarji, če se da prilika Vsaj pametnejšim delavcem, da bi z lastnimi možgani ugibali in morda celo iz radovednosti ponižno vprašali, katere prisednike naj oni volijo, ker tvorijo poseben razred; to bi bila se-katura, morda celo nesreča: zna se komu zbuditi nenavadna misel, ako mu povedo resnico. Značilno je, kako so narodni gospodje to spe-Ijali: naznanili niso oblasti svojih delavcev, kakor veleva zakon, ti so čakali, da bo rešena vsa Stvar — do predvečera volitev; delavci niso reklamirali in zategadelj izgubili pravico do glasovanja. Ko so pa nekateri pogumnejši hoteli zvedeti, kako »bo s to stvarjo,« so na predvečer volitve izvedeli, da je za vse prepozno. Ravno kakor so bili narodni delodajalci ukazali. Narodni delavci so ves čas pričakovali, da se razvije zopet geslo: vse za narod itd., da jbodo volili narodne delavce, drugi delodajalci pa narodne delodajalce, ali varali so se: delavci iniso volili, ker jim je bila glasovalna pravica jz zvijačo ugrabljena, delodajalci pa so volili jtiste prisednike svojega razreda, ki jih jim je predlagala mednarodna skupina trgovske zbornice, federacija obrtnikov in zveza delodajalcev, torej pristna internacionala. Ako bi bilo med narodnim delavstvom nekoliko več pogumnih ljudi in o pravem času bi se bil zgodil nebeško lep prizor: narodni delavci bi bili vo- narodno, narodni delodajalci pa internacio- nalno; poslednje se je seveda zgodilo in ........ molk o pravem času je zlata vreden. Šaloigre je sedaj konec; uprizori se pa lahko čez dve leti zopet; uprizori se pa tudi lahko narobe. Strokovna komisija, ki je predlagala prisednike v imenu internacionalnih delavskih organizacij, kateri so bili izvoljeni brez posebne agitacije, je vsled te molčeče taktike mednarodnih delodajalcev prihranila nekoliko truda in denarja, ki ga porabijo prihodnjič, če bo potreba. Vestnik organizacij. Odborova seja podružnice lesnih delavcev v Ljubljani je danes ob 6. zvečer v društvenih prostorih. Ljubljanska podružnica planinskega društva *Die Naturfreunde" ima danes v četrtek 5. septembra člansko zborovanje po §2. v društvenem lokalu (restavracija .International* na Resljevi cesti); začetek ob 8. zvečer. Na razgovoru bo izletni program za september. V interesu krajne skupine je, da člani razvijejo najživahnejšo agitacijo in da pridobe čim več novih članoy. Odbor moščanske podružnice »Vzajemnosti" ima danes v četrtek ob 8. zvečer v društvenem lokalu jako važno sejo; vabljeni so odborniki kakor tudi nadzorniki, da se zanesljivo udeleže. Odbor viško - glinške podružnice »Vzajemnosti" vabi vse člane in članice, ki so se priglasili tamburaškemu odseku, danes v četrtek ob 8. zvečer v podružnični lokal k prvi tamburaški vaji. Podružnica kovinarjev v Ljubljani priredi v soboto dne 5. oktobra t. I. zvečer svojo običajno vinsko trgatev v gostilni »pri Anžoku* v Spodnji Šiški, na kar že sedaj opozarjamo vse organizacije, da na ta večer ne prirede sličnih priredb ali veselic. Umetnost in književnost. »Borba«. Pod tem naslovom izhaja že tretje leto v Belgradu na Srbskem znanstvena socialno - demokratična revija, po dvakrat mesečno. Urejuje jo sodrug D.Tucovič, ki je slovenskim sodrugom znan izza strankarskih zborov jugoslovanske konference v Ljubljani. Borba stane 8 dinarjev (8 kron) na leto. Prinaša zanimive originalne članke ter prevode, glavno iz nemškega. — Poleg »Borbe« izhajajo še knjige »Borbe« — dosedaj so izšle tri, in sicer Bebeljevi »Spomini« (Moje uspomene), Pleha-nova spis »Henrik Ibsen« ter Leona Deutscha pripovedovanje »Petnajst let v Sibiriji.« »Borba« izdaja še svoj »Zabavnik Borbe« — torej tudi zabavne knjige, n, pr. Pesmi od Ade Ne-gri, »Vesti ni od kuda« od V. Morisa ni »Na Kapeji Buducnosti« od Anatola Fransa. — Literatura socialistična je tudi že precej bogata. Glavno seveda so prevodi od Kautskega, Bebla, Karla Marksa, Engelsa in Plechanova. — Kdor želi kako knjigo, piše naj na naslov — »Socialistična kupžara« — Beograd. —a— Lurška pravljica. Pod tem naslovom izide v založbi »Zarje« znamenito delce, ki se bo dobilo po 40 vin. komad po vseh knjigarnah na Slovenskem, kakor tudi pri založbi »Zarje« v Ljubljani. Organizacije, ki žele več izvodov, naj se obrnejo naravnost na založbo. »Mati.« Znameniti roman slavnega ruskega pisatelja M. Gorkija je izdala založba »Zarje«. Dobi se v vseh knjigarnah po 4 K komad. Kdor vzame več izvodov, dobi knjigo po znižani ceni. — Dolžnost vseh organizacij in društev pa je, da imajo po več izvodov te lepe knjige v svoji biblioteki. — Tudi vsak sodrug bi moral imeti v svoji knjižnici ta roman, ki je res v vsakem oziru zanimiv in zelo poučen. Zadnje vesti. SLUŽBENA PRAGMATIKA. Dunaj, 5. septembra. Pododsek posebne komisije gosposke zbornice za predposvetova-nje o službeni pragmatiki je imel včeraj popoldne pod predsedstvom pl. Czedika večurno posvetovanje, ki se nadaljuje danes ob 5. popoldne. Popoldne je prišlo v gosposko zbornico več deputacij uradniških organizacij, ki so sporočile članom pododseka želje državnih na-stavljencev. Neka nižjeavstrijska deputacija je izročila spomenico s prošnjo, naj gosposka zbornica kolikor možno sprejme sklepe poslanske zbornice in naj ugotovi materialna določila kot veljavna nazaj od 1. julija 1912. Člani pododseka so zagotovili, da gosposka zbornica ne bo odklonila upravičenih (!) želj državnih uslužbencev. Od več strani se je izjavilo, naj se obrnejo deputacije tia poslance, ker bo poslanska zbornica izvršila majhen finančni načrt, ko se snide. POLJSKO-RUSINSKA POGAJANJA. Razna posvetovanja. Dunaj, 5. septembra. Kakor poročajo od poučene strani, se tiče navzočnost poljskih strankarskih voditeljev na Dunaju v prvi vrsti informativnih posvetovanj o stanju pogajanj o vodocestnem programu, nadalje vpoštevanja galiških želj v prihodnjem proračunu. Šele v tretji vrsti pridejo v poštev poljsko-rusinska pogajanja. Stapinskl pri Stiirgkliu. Dunaj, 5. septembra. Podpredsednik poljskega kluba Stapinski je bil včeraj dopoldne pri ministrskem predsedniku grofu Stiirgkliu, da mu je poročal o teku pogajanj z Rusini. Stapinski je izjavil, da je upanje, da se skliče deželni zbor še v teku tega meseca. Popoldne so imeli razni politiki posvetovanja z ministrom za Galicijo Dlugoszom. PREDLOG GROFA BERCHTOLDA. Petrograd, 5. septembra. Avstro-ogrski poslanik je izročil predvčerajšnjem vnanjemu ministru Sasonovu noto grofa Berchtolda, ki izpopolnjuje njegov korak o balkanskem vprašanju. NEZGODA V GORAH. Jnpmpst, 5. septembra. Inženir Krieger iz Norimberga je ponesrečil na Einserju v Dolomitih. Gorški vodniki so našli popolnoma razbito truplo. Kriegerja prepeljejo danes v No-rimberg. .NEMŠKI CESAR V ŠVICI. Curih, 4. septembra. Cesar Viljem je sprejel zveznega predsednika in dva zvezna svet- nika. Pri dineju je govoril cesar s polkovnikom Willejem, ki se je pripeljal naravnost od vojaških vaj. Kirchberg, 5. septembra. Cesar opazuje v družbi zveznega predsednika in polkovnika Willeja vojaške vaje. Popoldne ob pol petih je dospe) zopet v Curih. OGRSKA. Taktika opozicije. Budimpešta, 5. septembra. Člani vodilnega odseka opozicionalnih strank, ki se mude sedaj v Budimpešti, so imeli včeraj v klubu ljudske stranke posvetovanje. Soglasno je prevladovalo mnenje, da so mirovna pogajanja nemožna, dokler ostaneta Lukacs in Tisza na svojih mestih. Posvetovanje se je sukalo večinoma okolo taktike na prihodnjem delegacijskem zasedanju. Opozicija hoče na vsak način zanesti boj tudi v delegacijo in sicer v najostrejši obliki, ki ji bo na razpolago. Dne 10. t. m. se sklenejo definitivni sklepi. ŠESTINSEDEMDESET SHODOV ZOPER DRAGINJO. Berlin, 5. septembra. V torek zvečer je bilo v Berlinu 76 socialno demokratičnih shodov zoper draginjo. Na vseh shodih je bil obisk ogromen. Zborovalci so sprejeli povsod daljšo resolucijo. ZASTRUPLJENJE Z GOBAMI. Poznanj, 5. septembra. Na posestvu Vi-davi je obolelo 13 oseb. ki so jedle strupene gobe. Devet od teh je že umrlo, ostale so pa v smrtni nevarnosti. V Maceninu je umrlo 13 oseb po zavžitju strupenih gob. RUDNIŠKA NEZGODA NA FRANCOSKEM. Lens, 4. septembra. V rovu La Clarence so eksplodirali jamski plini. V rovu je delalo 80 rudarjev. Eksplozija je bila cb dveh popoldne, Rešilno moštvo je zamoglo šele čez eno uro vdreti v goreči rov. V rovu so ležala trupla vsa navskriž. Katastrofa se je dogodila 930 metrov globoko. Eksplozija je bila tako silna, da so mislili na površju, da je potres. Zidovje v bližini rova se je podrlo in bolj oddaljena poslopja so dobila lazpoke. Do dveh ponoči je rešilno moštvo prineslo 21 trupel. Od štirih dalje niso mogli nadaljevati z delom, ker so znova eksplodirali jamski plini in je več mož rešilne ekspedicije bilo ob življenje V istem rovu je bil izbruhnil letos v začetku leta ogenj, ki je zahteval tudi več človeških žrtev. TURČIJA. Posojilo. Carigrad, 4. septembra. Finančni minister je dokazoval na včerajšnjem ministrskem svetu jrotrebo posojila v znesku pet miljonov funtov. Neka angleška bančna družba baje že ponuja šitri miljone. Razburjeni Armenci. Carigrad, 5. septembra. Revolucionarna armenska stranka je sklenila, da poseže po orožju, če vlada ne ukrene energičnih odredb proti dogodkom v Vanu. Za danes in jutri pričakujejo velike demonstracije Armencev v Carigradu. Suspendirana lista. Carigrad, 4. septembra. Vlada je suspendirala list »Tanin« in glasilo liberalne zveze »Alemdar«. Obsedno stanje nad Berano. 5j septernt)ra. Kljub pomirjenju in !?, nia -h sne b,° mhčc kaznovan, je razglasil Dzavid-paša obsedno stanje nad beran-sk.m okrajem. Družine, ki so pobegnile v Črno-goro so ustavile svoj povratek. V Skutarj so pripeljali trideset katoličanov in jih zaprli; odvedli so jih iz Podrimlij, odkoder se sliši grmenje topov in streljanje s puškami. Nad Ale-sijo so razglasili obsedno stanje. ALBANIJA. Vlada in albanske zahteve. Solun, 5. septembra. Vlada je obvestila Ibrahim-pašo v Skoplju, da se je ministrski svet posvetoval o 14 arnavtskih zahtevah in jih sprejel z nekaterimi spremembami. Med terni spremembami je tudi: Vlada ne privoli v krajevno vojaško službo, ker bi bile vsled tega neizogibne težke zmede. 50,000 funtov Albancem. Carigrad, 5. septembra. Porta je poslala Ibrahim-paši 50.000 funtov, kakor pravijo, da jih izplača Albancem. MIROVNA POGAJANJA. Rim, 5. septembra. Italijani vztrajajo na svojem stališču, da je aneksijski dekret nedotakljiv. Vzlic temu se Turki pogajajo. Očividno je, da gre sedaj le za to najti pot, ne da bi se dotaknili dekreta. Italijanski in turški delegatje se ne bodo prej ločili, dokler ne najdejo te poti. V Rimu domnevajo, da je rešitev spornih točk prav blizu. Pariz, 5. septembra. Turški poslanik Rifaat-paša je podal demisijo, ker ni zadovoljen z mirovnimi pogajanji. Carigrad, 5. septembra. Iz privatnih pisem, ki dohajajo iz prestolonaslednikove okolice, je doznati, da predpogajanja za mir čvrsto napredujejo. Pogajanja, ki so doslej še neofieielna, bodo najbrže čez 14 dni že oficielna. ZAROTA V EGIPTU. Carigrad. 5. septembra. Na željo egiptovske vlade so napravili v uredništvu tu izhajajočega lista »HJlal« in na stanovanju izdajatelja Aziza hišno preiskavo. Našli so obtežilne dokumente, ki se nanašajo na usmrtitev egiptovskega ministra Butros pašo, umorjenega pred šestimi meseci. Nadalje so prišli na sled zaroti, ki je blia naperjena prot* ANJ jen ju odličnih državnikov. , DELAVSKO GIBANJE. Charleston, 5. septembra. V Charlestomi, v zapadni Virginiji stavkajo premogarji, zato je vlada razglasila izjemno stanje. Vojaštvo je zaplenilo 200,000 natron. sedem strojnih pušk, 1500 pušk in veliko množino revolverjev (!!). POLICIJSKI ŠKANDAL V NOVEM JORKU. London, 5. septembra. S parnikom »Lusi-tania« se je pripeljal v Liverpot mlad človek, Coupc, ki je videl iz klubovega okna ves Ro-sentiiaiov umor. Novojorške oblasti so brzojavno zaprosile, naj angleške oblasti pregovore Coupa, da bi se vrnil v Novi Jork, kjer bi bil zaslišan kot glavna priča. Coupe pa noče na noben način potovati zopet v Ameriko. Pravi, da je v Novem Jorku komaj en jiolicist. kateremu bi lehko zaupal. Novice. * Grofi — ponarejalci denarja. V Rimu so prišli na sled večji družbi, ki je ponarejala denar in vrednostne papirje. Člani te čedne družbe so bili grofje, ki so navajeni dobro živeti, a nič delati, ter veliki trgovci. A niso imeli le v Rimu svojih delavnic, temveč policija je razkrila njihove »filijalke« tudi v Neapolju in drugih večjih mestih. Doslej so aretirali štirinajst oseb, med njimi tudi dve ženski. Družbo je izdal nje član grof Fazalcappa, ki • je zapravil najprej ogromno doto svoje soproge in se potem preživljal z različnimi sleparijami. S tem, da je izdal policiji družbo ponarejalcev. se je hotel ogniti, da bi ga ne prijeli kot sokrivca. * Osobje zavarovalne družbe »Jadran« pred sodiščem. Včeraj smo poročali, da se je v torek pričela v Zagrebu sodnijska obravnava proti ravnatelju Dumi, petim članom ravnateljstva in dvema akviziterjema zavarovalne družbe »Jadran«. Predzgodovina te obravnave je zelo zanimiva: Pred nekaj leti so pričeli snovati na Hrvaškem z veliko reklamo zavarovalne družbe, ki so bile sicer zgrajene na določilih trgovinskega zakona, a so sprejemale v zavarovanje osebe brez zdravniške preiskave in največkrat tudi brez dovoljenja dotične osebe. Slične zavarovalnice so obstojale delj časa tudi na Srbskem, a so jih oblasti prepovedale. Zavarovalnica je razvila pravcati lov, na bolne osebe, jjosebno na take, katerih smrt je bila prav blizu. Te osebe so hitro zavarovali. Dokler so te zadruge delale le po kmetih, je ostalo njihovo delovanje »za osrečenje ljudstva« kakor so same o svojem delovanju zatrjevale, oblastem prikrito. Ko pa je na Reki nastal polom pri zadrugi »Herkules«, so postale oblasti bolj pozorne. Ravno v času poloma pri »Herkules« so začeli snovati tudi v Zagrebu prej opisane zavarovalne zadruge. Toda trgovinsko sodišče ni hotelo vpisati teh zadrug z utemeljevanjem, da je treba vsaki zavarovalnici se izkazati z 200.000 K temeljnega fonda. Zadruge so rekurirale na naj višje sodišče in to je razsodilo v prilog zadrugam. Po tej razsodbi so rasle te zadruge, kakor gobe po dežju. Časopisje je svarilo pred zadrugami, ali svarila niso nič izdala, zadruge so delale imenitne kupčije. Toda kmalu je nastopil preobrat. Zadruge so stikale za bolniki povsod: po bolnišnicah, po zdraviliščih za jetične in edina skrb zadrug je bila, da je čimbolj nevarno bolne ljudi zavarovala Umrljivost pri teh zadrugah je bila tako velika, da bi mnogo članov, če njihova žrtev ni pravočasno umrla, moralo plačati mnogo več, kakor pa je znašal zavarovani znesek. Ako je kdo zahteval od zadruge izplačilo, tedaj je izjavila, da ne more izplačati zneska, ker je zavarovanec težko bolan. Iz tega je zraslo mnogo tožb, sodišča so se morala baviti s temi čudnimi zavarovalnicami. Končno je morala oblast poseči vmes. Vse zadruge so morale likvidirati in osobje »Jadranovo« so aretirali. Zagrebški obravnavi bodo sledile še druge, ker so bile zadruge razširjene po vsej deželi. »Jadran« je imel čez 10.000 članov in je lovil bolnike tudi po Češkem, Galiciji; Bosni in Hercegovini. * Arabec kot turist. Pred kratkim je dospel v Rim arabski imenitnik in meščansko časopisje prihaja v zadrego za besedno lepotičje, da bi dovolj pokadilo temu izrednemu dogodku. Naš bratski list »Avanti« pa prinaša ob tej priliki naslednjo dogodbico: Kot največjemu ljubljencu Italije so seveda Arabcu vse razkazali in tako so ga peljali tudi pred vrata Rima. na rimsko polje. To je bil dan nepopisnega presenečenja za našega Mustafo. Menil je, da je zopet v domovini. § »Torej so tudi tu tukuli?« »Ne, to so slamnate koče gitov.« »Ah, giti ... to so vendar Beduini v Italiji?« »Ne, to so italijanski delavci, ki pridejo o* zunaj, da obdelujejo zemljo in dobe mrzlico.« »Zelo dobro, imenitno! In vse to tukaj, to je pač italijanska pustinja?« »Ne, gospod Mustafa, to je rimsko polje.« »Ah, oprostite, gospod kulturonosec, zakaj pa niso semkaj privedli naseljencev, železnic, bolnic, šol, ki ste jih poslali k nam?« . »Ja . . . veste, mi imamo nalogo, da prinesemo v Afriko kulturo.« »Ah, razumem, zelo dobro, izborno. Ampak kdo pa ima nalogo, da prinese kulturo na rimsko polje?« »Gospod Mustafa, zelo Vas moram prositi... Vj se vehdar .tu ne boste vedli kakor socialist!« »Prosim, gospod, oprostite; nezmiselne so moje besede, navsezadnje sem vendar le div-jak! ? —; Na misel, da je treba najpreje v lastni domovini širiti kulturo, potem še drugod, more res le divjak priti . . . * Velike tatvine oa galiških železnicah. »Slowo Polskie« poroča, da je dobivala lvovska policija od leta 1909 nadalje ovadbe o velikih tatvinah na galiških železtficah, De da bi bili mogli tatove izslediti. Železniško ministrstvo ie odposlalo pred kratkim v Lvov nekega šekcij-skega načelnika, da preiskuje skrivnostne tatvine. Nekaj časa prej, ko se je pripeljal sekcij-ski načelnik v Lvov, je izginil brez vsake sledi neki zaboj s porcelanom. Slučajno je obiskal sckcijski načelnik pisarno komisarja lvovskega namestništva, Siebauerja, ki je na dopustu in zagledal porcelansko skledo, ki jo je po opisu ukradenih, stvari takoj izpoznal, da je morala biti ukradena. Siebauer je zet podravnatelja lvovskega ravnateljstva državnih železnic, Makusza, proti kateremu so takoj uvedli disciplinarno kazensko postopanje, kakor tudi proti načelniku tovornega skladišča, Czarmoszyn-skemu. * Roparski umor hrvaških delavcev na Nemškem. V rovu »Wildling« so našli dva umorjena in oropana hrvaška delavca. Eden izmed delavcev je oče 7 otrok. Oba sta imela pri sebi fj mark denarja, ki so ga jima roparji odvzeli. * Tudi po božji volji. Maročanski sultan Mulej liafid, še pred kratkim po božji volji vladar Maročanov, ki pa so ga z Alahovo pomočjo iii s krepkim lastnim sodelovanjem poslali v neprostovoljni pokoj, je posebne vrste imenitnik med svojimi kolegi po poklicu. Da se umakne ljubezni svojih prejšnjih podložnikov, se je preselil s haremom v Pariz in skuša svojemu stanu primerno zapraviti miljone, ki jih je bil vzel s seboj. In na veliko veselje pariških trgovcev razume ta posel mnogo bolje kakor pa »vladanje«. Penzionirano veličanstvo vsak dan noseča velike trgovske hiše, da si nakupi »potrebščin«. Zadnji petek je krenil med drugim v trgovino s papirjem, kjer je nakupil 400 držal, ki se dado napolniti s tinto, različnih barv in oblik. Potem je posetil za dvS hiši oddaljeno trgovino z igračami in je nakupil toliko množino tam razstavljenega blaga, da so ga morali s tremi vozovi odpeljati v njegov hotel v ^Versaillesu. Tam so potem vso ropotijo razstavili, Muley Hafid pa jo je občudoval z otroškim veseljem. Kakor je ekssultanov blagajnik v svojo veliko bridkost dognal, je zapravil Mulej? Hafid v enem dnevu nad 10.000 frankov. Preden Muley Hafid zapravi vse miljone, izsesane iz njegove dežele, bi mu bilo priporočati, ’da položi večjo svoto na stran za zdravljenje svojih živcev in možganov. * Verski fanatizem. Lvovskim listom poročajo iz Lodcza: 2e pred nekaj dnevi je skušala velika množica pristašev marianistovske sekte križati svojega škofa Polembiovskega, da bi potem vstal od mrtvih in oznanil svojo svetost. Policija je z največjim trudom množico zadržala in osvobodila škofa. Napad na škofa se je Čez nekaj dni ponovil. Ko je zapuščal cerkev, ga je pričakovalo na stotine pristašev marianistovske sekte in so ga prosili, naj se da križati v odrešenje človeštva. Policija je zopet morala poseči vmes in se ji je posrečilo, da je škofa osvobodila. Več marianistov so prijeli. * Policijski škandal v Novem Jorku. Novo-Jorški listi poročajo, da je zbežal v London uslužbenec kluba Elk, ki je zasledoval Roscn-thalov umor iz okna kluba. Uslužbenec, Tomaž Coupe, je bil najvažnejša priča. Listi trdijo, da nni je policija grozila, če izpove resnico in zato Je raje zbežal. * Zastrupitev s ciankalijem. Iz Prage poročajo: Štiriletna hčerka čevljarja Vrbenskija v Liebnu se je igrala z drugimi otroci trn Tirše-,vem trgu. Deklica je našla na tleh košček bele tvarine. Mislila je, da je sladkor in je pojedla najden košček. Kmalu nato se je vilo dekletce od hudih krčev in se onemogla zgrudila na tla. Dekletce je reklo ženi, ki jo je vprašala, kaj da Jc pojedla i »Sol sem pojedla.« Cez nekaj tre-notkov se je dekletce onesvestilo. Prepeljali so Jo v bolnišnico, a spotoma je že izdihnila. Policija je takoj začela poizvedovati in je dognala, ‘da je neznanec izgubil zavitek, v katerem je fcilo več kilogramov ciankalija. Ali je vrgel zapitek namenoma na tla, ali ga je res izgubil, tega policija še ni mogla natančno dognati. Veter je zavitek odprl in razpršil posamezne kose na-okolo. Čudno je le, da še več otrok ni zavžilo belih, raztresenih koščkov. Policija je zaprla ,ves TirŠev trg in je skrbno preiskala ves prostor, da ne bi ostal še kak košček strupa na fleh. Strup je bil najbrže ukraden iz kemične tovarne. Policija meni, da je že izsledila pravi $Ied. * Strela ie ubila pri zaključnih manevrih ,V Uloviku v Hercegovini tri vojake, enega pa težko ranila. Vojaki so bili na patrulji, ko jih je presenetila nevihta. Stopili so pod grmovje, kamor je udarila strela. * Amundsen ni dospel na Južni tečaj? Znanstvena komisija, ki je preiskala Amundsenove zapiske o potovanju na južni tečaj, izjavlja, da se je Amundsen uračunal in da ni bil na južnem tečaju, temveč da je bil oddaljen še eno četrtino milje od tečaja. Profesor Aleksander, ki je tudi Član komisije, pa nasprotno trdi, da je bil Amundsen na vsak način na južnem tečaju, ker se iz njegovih zapiskov razvidi, da je prehodil ozemlje pri južnem tečaju daleč naokolo in na vse strani. Zdravljenje raka brez operacije. Na kratko smo že poročali, da je zdravnik dr. Adolf Zeller \z Weilheima predaval v društvu zdravnikov v Stuttgartu o uspehih zdravljenja za rakom obolelih oseb brez operacije. V »Frankfurter Zeitung« poroča monakovski zdravnik dr. Maks Nassauer o Zellerjevih uspehih. Iz tega poročila posnemamo: Zeller pravi: »Iz dveh vzrokov sem pričel s svojimi poskusi, da bi zdravil bolnike z rakom brez operacije. Prvič se večinoma vsi bolniki z rakom branijo operacije. Drugič pa obupno stanje onih bolnikov, ki so zamudili ugoden čas za operacijo.« Zeller je preštudiral vse starejše medicinske knjige, da bi zasledil sredstvo, s katerim so poprej zdravili bolnike z rakom. Končno je res izsledil prašek, po imenu Acidum silicicum, ki so ga v prejšnjih časih dajali kot notranje zd aviio zoper raka. To sredstvo je odslej dajal tudi Zeller svojim bolnikom. Pri brskanju starih knjig je naletel še na drugo zdravilo iz prejšnjih časov: mazilo iz živega srebra in mišnice, s katerim je bilo namazati zunanje otekline. Od leta 1895. do 1905. je uporabljal Zeller to zdravljenje. S praškom je zdravil devet bolnikov z rakom. Imel je tako velik uspeh, da se je od leta 1906. dalje posvetil zgolj zdravljenju oseb z rakom. Iz navedenega praška je Zeller sestavil po daljših poizkusih poseben preparat in je s tem zdravil 25 slučajev; uspehi pa so bili pri teh slučajih dvomljivi. Ta preparat je prinesel le v toliko uspehe, da je Zeller spoznal, če ga brizga pod kožo, ali pa če ga jemlje bolnik kot notranje zdravilo, da se ustavi razvoj raka. Leta 1909. je Zeller obolel in se preselil v Weilheim - Teck. Semkaj so bolniki z rakom kar romali. Prvi slučaji so mu vzeli skoraj ves pogum, vendar ni opustil svoje poti. Izkušnje so mu pokazale, da manjše, še ne odprte otekline izginejo, ali pa se zmanjšajo vsled uporabe njegovega zdravila. Večje, že odprte otekline sicer ni mogel zaceliti, temveč je dosegel s svojim preparatom le toliko, da je njih pogubno delo počasneje napredovalo. Na podlagi teh izkušenj se je trudil, da bi našel zdravilo, ki bi zacelilo tudi večje, odprte otekline. Leta 1910. ga je opozoril dr. Staudenma-yer na neko mazilo iz mišnice in živega srebra. V novembru istega leta je pričel dr. Zeller rabiti svoj preparat kot notranje zdravilo in mazilo kot vnanje. Od novembra 1910. do koncem julija 1912. je Zeller zdravil na ta način 57 slučajev in dosegel 44 ozdravljenj! Zeller je naprosil vsled teh uspehov nad katerimi so opravičeno strmeli vsi zdravniki, nekaj zdravnikov, da preiščejo še oni te slučaje in izreko svoje mnenje. Tajni svetnik dr. Czerny pravi o tej preiskavi: »Skoraj tucat zdravnikov in kirurgov nas je videlo 40 bolnikov, od katerih sta imeli dve tretjini dobro zaceljene brazgotine. Ti bolniki so vsaj začasno zdravi. Ena tretjina bolnikov je bila Še na različnih stopinjah ozdravljenja. Največ bolnikov je imelo raka na koži. Med njimi ni bilo bolnikov z notranjim rakom v goltancu, želodcu, črevesju, ki je veliko nevarnejši. Uspehi so res nad vse presenetljivi in posebno praktični zdravniki naj se poslužijo tega načina zdravljenja.« Da ni Zeller zdravil tudi bolnikov ki imajo notrnajega raka, opravičuje s tem, da ni v Weil-heimu nobene bolnišnice in torej zamore zdra viti le take bolnike, ki prihajajo k njemu. Prepričan pa je, da se bo njegov način zdravljenja obnesel tudi pri notranjem raku. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učitel^ka Tiskarna« v Ljubljani. Kavarna se proda v Ljubljani iz proste roke. Pisma je pošiljati pod šifro »kavarna" poštno ležeče Ljubljana I. Iskušen kurjač z dobrimi spričevali se sprejme takoj v »Tovarni za klej" (Leimfabrik) Ljubljana. (9.6) (č) G)i(D 6) (0.6) (d.6) (D.6) (d.G) (0.6) (0 5) (3.6) (d.6) (D.6) (0.6) (0.(5) (d.6) (dJo) M. Zor, Ljabjana, Sv. Petra c. 38. oblastveno kocesijonlran pokončevalec pod-gan, miši ln mrčes. Priznalno pismo: Podpisani potrdim, da je gospod Miroslav Zor izvršil v moji hiši št 37 in pripadajočem gospodarskem poslopju pokončanje miši in podgan, in sicer potom nastavljenja strupenih pa-stilj. — Tekom osmih dni in še preje ni bilo čutiti nobene živali več. Z uspehom sem zelo zadovoljen ter priporočam gosp. M. Zora v navedeni lastnosti. Glince, 20. dec. 1911. Josip Tribuč. £ m *5o a a £ Td o O, o CfQ S. <-*• Ct> P v> xn Os B Bioglobin zdravniško priporočeno dljettlčno sredstvo. Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. Odlično jačilno in krepilno sredstvo za mlade in stare. V steklenicah po 3 K 50 vin. in 2 K v vsaki lekarni. vpisana zadruga z omejeno zavezo ima doslej deset prodajalen in sicer: Vič-Glince: Tržaška cesta; Jesenice: „pri Ferjanu"; Jesenice-Fužine: na Savi, Ljubljana: Sodna ulica 4; „ Krakovski nasip 10; „ Vodmat, Bohoričeva ulica; Šiška: Kolodvorska cesta (v lastni hiši) Celovška cesta 1; „pri Mencingerju" ; Koroška Bela: „pri Pristavcu"; Tržič: „Pot na Bistrico", je v Šiški, Celovška cesta 1. ■ Šiški, Lastna pekarna je v Šiški, Celovška cesta 1. — Osrednja pisarna: Kolodvorska cesta 56 (v lastni hiši), kjer je tudi glavno skladišče. V Ljubljani je za pisma: poštni predal 13 (na glavni pošti) ter nabiralnik v prodajalni, Sodna ulica 4. ~ Čekovni in klerinški račun za denarni promet: Št. 75.383 c. kr. poštne hranilnice. Član društva lahko postane vsakdo, ki je svojepraven. Za pristop se je oglasiti bodisi v kaki prodajalni bodisi v pisarni. Pristopnina znaša 1 K delež 30 K. Dosedaj so člani prejeli čistega dobička: leta 1909. ... K 2035-— (prvo leto) „ 1910. . . . 11365-25 :j • „ 1911. . . • „ 16610-45 • • ■ ‘ 1 Skupaj . . K 30010-70 Hranilne vloge zadružnikov se obrestujejo po 5 odstotkov od dne vloge do dne dviga. — Hranilne vloge se sprejemajo v pisarni kakor tudi v prodajalnah proti potrdilu podpisanem po najmanj enem članu načelstva ter prodajalničnega poslovodje. Nadzorstvo. Načelstvo. Vabilo na subskripcijo 2656 kosov akcij » »Kolinske tovarne za kavne primesi, trgovskega akcijskega podjetja", ; / lit. B a K 200*— nom. ^ Izredni občni zbor akcijonarjev z dne 14. aprila 1912 je sklenil zvišati akcijski kapital z izdanjem 5000 akcij, lit. B, popolnoma plačanih, glasečih se na ime & K 200 — nom., in sicer tako, da se odda od teh novih akcij a K 200 — nom. 2344 kosov akcijonarjem družbe „Mateja Buve sin, akcijska trgovska družba za kavne primesi" kot nadomestilo za 3750 kosov akcij te družbe, ostalih 2656 kosov akcij lit. B a K 200 — nom. pa proti gotovemu plačilu v izdajnem kurzu in pod pogoji, ki jih je pooblaščen določiti upravni svet. Na podlagi tega pooblastila je izdal upravni svet 2344 novih akcij lit. B a K 200— nom. določenih za akcijonarje Buvove akcijske družbe, in je dalje na seji dne 21. avgusta 1912 sklenil pogoje, pod katerim se izda ostalo število 2656 kosov novih akcij lit. B a K 200 — nom. s čemur se popolnoma izvrši zvišanje akcijskega kapitala od K 2,000.000 na K 3,000.000. Ker se bo del teh akcij porabil pri prevzetju podjetij gospoda Josipa Bergerja, ostaja dosedanjim gospodom akcijonarjem glasom sklepa občnega zbora rezerviranih 1300 kosov novih akcij a K 200-— nom. Kolinska tovarna za kavne primesi, trgovsko akcijsko podjetje, zvišuje akcijski kapital z izdanjem 2656 novih akcij a K 200 — nom. v skupnem znesku K 531.200 in si dovoljuje vabiti svoje dosedanje gospode akcijonarje, 'da subskribirajo 1300 kosov teh novih akcij, ki so jim rezervirane, pod temi pogoji : , . osebnimi subskripcijskimi listi v Živnostenski banki v Pragi in njenih filialkah, dalje pri Češki banki v Pragi in njenih filialkah ter bla pri Subskripcija se vrši s posebnimi agajnicah podjetja v Pragi, Ljubljani, Kolinu in Prostejovu. Subskripcijski kurz je določen za posestnike akcij starejših izdanj na K 300’— Na stare akcije a K 400’ ide principielno 1 nova akcija. . v ,. .. . . . Gospodje akcijonarji, ki se udeleže subskripcije, naj predlože pri izvršitvi subskripcije svoje stare akcije (brez kuponskih pol), ki se jim po zaznamovanju izvršene gubskripcije takoj vrnejo. Obenem s priglasitvijo je treba položiti kavcijo K 150’— v gotovini za vsako subskribirano novo akcijo, ostanek pa mora biti plačan do dne 1. oktobra 1912. Obenem s tem ostankom subskribirane valute je treba tudi plačati 6 /° obresti od posamnih vplačil od dne 1. julija 1912 pa do dne vplačitve. Sub- pkripcijski termin je določen do dne ~ ‘ ’ TT------: —* —11 * ' *i™.i no skl«™, cKaWnr.no bi se ne držal pobojev subskripcije, One akcije, glede katerih 1 *vet ijpviip subskVibentom pri kurzu K 355 — za kos. dne 24. avgusta 1912- Kolinska tovarna za kavne primesi, trgovsko akcijsko podjetje. Vincenc Krička, predsednik upravnega sveta.