Maročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din. za inozemstvo 140 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/III
Telefoni uredništvu: dnevna služba 2090. — nočna 24%. 2994 in 2050
§
VENEC
Ćek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Duna j 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Kaj se vam zdi
o Kristusu?
Matej 22, 42.
Kaj se vam zdi o Kristusu —, lo vprašanje je danes še vedno lako aktualno kakor je bilo pred dva tisoč leti. Kristus ni nikdar premagano slališče. Eni ga sovražijo, drugi ljubijo. Nihče ni tako strastno ljubljen in nihče tako strašno sovražen kakor Kristus. Miljoni triumfirajo ob njegovem vstajenju in njegovih vnebohodih in so žalostni, kadar ga vidijo v njegovi Cerkvi trpečega. Drugi bi ga pa radi vsak dan križali, vsak dan zagrebli v kamnite grobove in pečatili njegov grob in besne od srda in žalosti, da noče v grobu ostati. Tisti, ki ga ljubijo in tisti, ki ga sovražijo, pa spričujejo, da biva, da živi in da mimo njega ni mogoče brezbrižno iti.
So pa še tretji, ki imajo težave. In teh ni malo. Nasprotno, zelo mnogoštevilni so. Vsak dan prinese toliko vprašanj in problemov, v katerih nikamor ne vedo s Kristusom. Na svetu, — da tudi na krščanskem svetu ni vse prav. Vsi to čutimo. Dobro. Ko bi Krislus bil samo Bog, bi se mirno potolažili z izjavo: Moje kraljestvo ni od tega sveta! In ko bi bil samo človek, bi rekli: Glejte, saj je rekel: Resnično, kdor nima meča, naj proda svojo suknjo in naj si ga kupi! Ko bi bil Kristus samo Bog ali samo človek, ki lažje razumeli.
Tako pa...
Dolga, temna procesija omahujcčih postav je, iz črnih rudnikov in plavžev, iz tovaren in delavnic so se sešli, iz podstrešnih in podtalnih stanovanj in barak so se zbrali, iz svojih bednih ležišč so se dvignili, zgrnili so se okrog Njega in Mu z lačnimi očmi govore:
»Ako si Sin boiji, reci, naj bodo li kamni kruh. Ako si Bog, potem ne trpi krivice in dovoli, da jo Irpimo mi. Stri v prah tvoje in naše sovražnike, >pošlji ogenj nanje«, da jih požre. Nasiti nas, stori z eno samo besedo, da bo kamenje kruh.
Kristus, ki ni samo Bog in ne samo človek, ki ni imed kamor bi glavo položil, pa je nasičeval tisačglave množjce, ki je umiral med razbojniki na križu a neštetim dal življenje in zdravje, opozarja na glavni namen človekovega življenja. Naj ne živi človek samo od kruha ...
A že prihaja druga procesija veselih, razigranih ljudi, željnih senzacije in novosti. To so moderni ljudje filmske kulture, katerim je Kristus le bolj inleresanten pojav. Med njimi so tudi lagodno zibajoče postavo okroglih teles, katerim ne dela krščanstvo veliko preglavic, ker mislijo, da je preživela ferma. Toda interesanlno bi bilo, ko bi Krislus, o Iva tereni pravijo, da je nekoč delal tako izredne stvari, tudi v naših dneh kaj čudežnega storil. Vsi I i kličejo:
Ako si Sin boiji, vrzi sc z vrli templja doli. Če si prišel pridobivati ljudi za svoje kraljestvo, poleni jim daj vero v svoje božanstvo. Pokaže veličastno znamenje z neba, da ga bodo vsi nezmotno spoznali, stori edinstven čudež, katerega nihče ne bo mogel ovreči, potem bomo tudi mi verovali.
Njint odgovarja Kristus: Ne skušaj Gospoda, svojega Boga! Nisem prišel, da delam po človeško. Svobodno voljo imate in razum. Kdcr mc pošteno in z ravnim srcem išče, mc najde. Nečem si s silo If? močjo osvojiti človeških src, ker hočem, da mi jih sami svobodno dasle. Nad prostovoljno daritvijo imam veselje a ne nad žrtvijo, ki bi bila izsiljena r. omamo čutov in <fuha.
Procesije kar noče biti konec. Prihajajo mo-gočnjaki in veljaki sveta. Politiki, državniki, ki vodijo ljudstva in delajo javno mnenje. Njim in zlasti njim je Krislus prečesto uganka, skoraj s pomilovanjem ga gledajo, ker ni razumel politične konjunklure svojega časa in se jini zdi, da je tudi sedaj ne bo.
Vse H. damo, če pred na-s padeš in nas moliš. Mogočna jc ta ponudba in kolikokrat je bila že postavljena v zgodovini Kristusu in njegovi Cerkvi! Kako so prigovarjali prvim kristjanom: Samo eno zrnce kadila na altar cesarja — in svoboden boš — In tvoja žena bo imela moža in tvojim otrokom bo ohranjen oče. Bodi v srcu, kar hočeš, le majhen, zunanji akt, toliko, da javnost vidi... Samo mala koncesija in Anglija bi ne odpadla od Cerkve. Ne toliko poudarjanje teorije, pa bi francoski katoli-lani obdržali cerkve in palače. Malo več spravlji-vosll, ali bolje strpljivosti, pa bi se izognila Cerkev tolikim konfliktom z državami... To so govorice ln ponudbe skozi vseh dvatisoč let. A ker Cerkev nI mogla in ne bo mogla dati krivično zahtevanega zrna kadila, je morala v katakombe in na morišče, zato je bila preganjana in bo preganjana do konca svela. Cerkev uči narode:'Dajte cesarju, kar je cesarjevega, a na krivične zahteve svetne oblasti odgovarja: Kraljestva zemlje se morajo dvigniti h kraljestvu božjemu. A ne sme biti božje kraljestvo ponižano na nlveau kraljestev zemlje I
Kaj se vam zdi o Kristusu? Mnogi zdvajajo nad njim, ker niso našli pri njem materijelnega kruhu, ki BO ga iskali. Od vračil jo se od Cerkve in njenega nauka, ker mislijo, da je čisto brez moči na sedanji lok gospodarstva. Krščanstvo je odpovedalo, govore. In res bi moralo izbirali, ko bi živelo lo od krulia zemlje. Za druge Kristus ni več
Kralj Boris in kraljica Ivana
Assisi, 25. okt. Danes sta bila poročena v baziliki sv. Frančiška bolgarski kralj Boris in italijanska princesa Ivana.
Ljubljana, 25. okt. Danes sta bila po obredih katoliške cerkve v prisotnosti vladarske hiše in zastopnikov inozemskih vladarjev poročena bolgarski kralj Boris III. in najmlajša hčerka kralja Viktorja Emanuela II. Ves italijanski narod je z navdušenjem spremljeval mlado kraljevsko nevesto k poročnemu oltarju, ker jo je vzljubil vsled njenega značaja, ki veže v lepo harmonijo vrline savojske vladarske hiše in milino, ki jo je podedovala od svoje slovanske matere. Zato jc umljivo, da je iz vsega naroda kipela iskrena želja, da bi mlada zaročenka, ki bo jutri kraljica junaškega slovanskega naroda na Balkanu, našla v tej zakonski zvezi svojo osebno srečo in osrečevala deželo, kamor jo je vleklo njeno mlado srce. Enako kakor italijanski narod — mi mislimo priprosti narod brez primeskov fašističnih pustolovščin — misli in želi tudi ostala Evropa. Enako mislimo tudi mi Jugoslovani, ker z ostalo Evropo vred pričakujemo, da bo ta zveza med dvema kraljevskima rodbinama postala steber miru in sprave na našem kontinentu. Mi bi rajši ne verovali onim črnogledom v mednarodni politiki, ki prerokujejo, da bo iz te ljubezenske zveze zrastel kak nov mednarodni prepir. Mi bi prav posebno radi verovali, da osobito tisti politiki, ki danes v Italiji odločajo, vidijo v poroki mlade princezinje z bolgarskim kraljem nekaj bolj plemenitega kot pa običajno politično kupčijo, do katere jo namerava italijanski fašizem ponižati. Eolgarskemu narodu, katerega tudi mi spoštujemo kot junaškega in katerega štejemo med svoje slovanske brate, je fašistična ideologija popolnoma tuja in prepričani smo, da se italijanskim fašistom nc bo posrečilo, da bi kovali dobiček iz ljubezni italijanske kraljevske princezinje. Zato kot katoličani, ki v svojem življenju, javnem in zasebnem, zagovarjamo krščanska načela miru in ljubezni, danes izražamo iskreno željo, da bi ta nova zveza postala tudi, kar se tiče naše domovine, zanesljivo poroštvo za prijateljske odnošaje med nami in med obema narodoma.
Pri tej priliki pa se ne moremo ubraniti nekega iskrenega obžalovanja, da so nekateri fašistični listi, saj so vedno isti, ta dogodek hoteli na prav umazan način izrabiti, da manifestirajo proti naši kraljevini in da poskušajo podreti vse mosto-
ve med nami in med Bolgarijo. Sicer vemo, da se je lo zgodilo le vsled nacionalistične zaslepljenosti. Tako je med drugim za našo miselnost popolnoma nerazumljivo, kako more »11 Popolo di Trieste« ravno na dan poroke med Ivano in Borisom, ko temu dogodku posveča več kot eno stran, kjer govori v najbolj izbranih in navdušenih besedah o obeh zaročencih, napisati v isti sapi in v islem listu besede, iz katerih diha pravo diabolično sovraštvo proti naši zemlji. Njegov uvodnik je posvečen materi zaročenke. Ali se list sploh zaveda, da je mati Ivane slovanske in naše krvi in da se ji mora srce trgati ob bolečine in gnusa, če mora sprejemati častitke iz ust, ki preklinjajo narod, iz katerega je izšla? Ali se mu res zdi umestno, da se ravno na ta dan spušča v neslano dokazovanje,
da bolgarski narod ni slovanski, s čemur bi brez dvoma rad nanovo podčrtal, da jc v očeh fašizma slovanstvo največje zlo? Ali je potrebno, da ravno na ta dan izzivalno vpije ven v svel: »La Bolgaria non e piti sola« (Bolgarija ni več sama), kakor da bi bila slovanska Bolgarija morala čakati 100 let, da je našla v nekem problematičnem fašizmu svojega osvoboditelja. Naravnost bedasto se nam pa zdi, če »Popolo di Trieste« baš na ta dan in na koncu svojih poročil o poroki z velikanskimi črkami razglaša neke fantastične vesti o oboroževanju Jugoslavije.
Dobro čutimo, da bi fašizem kraljevsko poroko v Assisiju rad tolmačil kot veliko zinago proti Jugoslaviji. Nas to nc razburja, zato ker vemo, da bo take neplemcnitc račune zgodovina demantirala.
Poročna svečanost
Assisi, 25. oktobra, as. Za gostim špalirjent vojaštva je bilo po assiških ulicah danes na tisoče in tisoče povabljencev. Assisi jo preživel noč brez spanja. Princesinja Giovanna, ki je danes postala bolgarska kraljica, je sicer pred poroko rekla: >Ne dotaknite se mojega Assisija!« Kljub temu pa danes mesta ni spoznati v morju vojaštva in drugih ljudi.
Kraljevske rodbine so dospele na assiški kolodvor danes zjutraj. Vojaštvo je zaprlo vse ceste. Varnostni ukrepi so dosegli velikanske dimenzije. Že dolgo pred slavnostnim sprevodom proti cerkvi so bile vse privatne hiše zaprte in je policija varovala vsa hišna vrata. Poročni sprevod je tvorilo okoli 100 zaprtih avtomobilov, ki so sc vrstili v skoraj 4 knt dolgem sprevodu. V cerkvi jc bil srednjeveški slavni oltar v svoji impozantni enostavnosti brez posebnih okraskov. Samo dva srebrna svečniku sta ga krasila. Dame so nosile bele zaprte obleke s čipkami brez okraskov. Gospodje so bili v frakih in z odlikovanji. Povabljeni gostjo r cerkvi so čakali celo uro. Kakor hitro je poročni sprevod dospel v cerkev, se je s kora oglasilo veličastno petje. Med drugim se je pela udi krasna pesem sr. Frančiška >0 življenju in btnrli«. Kralj Boris je bil v uniformi svojega regimenta, princesinja GioTanna pa v lieli obleki z vlečko. Nosila je šopek belih vrtnic.
Poročne ceremonije so trajale koinuj pol ure. Kralj Boris je na vprašanje duhovnika odgovoril z italijanskim: *Si!c Assiško ljudstvo je prišlo na svoj račun šele. ko je poročni sprevod po svečanostih v cerkvi in po obisku groba sv. Frančiška v spodnji cerkvi zapustil cerkev in se podal v tnosl-iio posvetovalnico. Tuka.i sc ie vršilo podpisovanje poročnih aktov, pri čemer sta bila Mussolini in Federzoni poročni priči.
Nato se je podal poročni sprevod v vilo »Con-stanzo.. ki je U km oddaljena nd Assisija. Tuka.i se je vršil poročni obed. Maloštevilni prostori vile niso mogli sprejeti vase 270 povabljencev. Kraljevska veličanstva so obedovala sama v majhnem, čednem salonu. Mussolini, njegov bolgarski kolega Ljapčev in drugi odličnjaki so obedovali v drugem prostoru. Ostali povabljenci pa so bili pogoščeni v rastlinjaku. Vse spalnice so bilo spremenjene v ohlačilnice. V eni od teli je odložila bolgarska kraljica pajčolan in si nataknila krasno krono, ki j« je podaril italijanski kraljevski par in ki je okrašena z večjim številom dragocenih draguljev. Osem tajnih policistov jc varovalo skrinjico s krono tekom noči. V isti sobi si bo bolgarska kraljica oblekla potovalno obleko. Danes zvečer bodo odpotovali v Ancono, odkoder se bo mladoporočeni kraljevski par. spremljan ud štirih italijanskih rušilcev, podal v Varno.
Olajšanje davčnih bremen
Ukrepi za Jazje odplačevanje davčnih bremen
Rclgrad. 25. oktobra. A A. Na podlagi sklepa ministrskega sveta je minister za finance izdal niz ukrepov za olajšanje davčnih bremen in za lažje odplačevanje davčnih dolgov.
Tako > precejšnje število davčnih uprav na škodo davčnih obvezancev v pogledu zgradarine opustilo, da ugotovi, kateri deli posameznih mest, trgov itd. spadajo v skrajno periferijo, in zato obdavčijo tudi zgradbe, ki jim gredo davčne olajšave. Zalo je bilo davčnim upravam naloženo, naj v soglasju s političnimi oblastmi najkasneje do 10. prihodnjega meseca ugotove, kakšne mestne predele je treba pripisati k skrajni perileriji in katere četrti ne. Takoj nato morajo davčna oblast-va odpisali previsoko odmero tega davka najdlje do konca tega meseca. Tako bo znaten del poljedelskih zgradb v mestih in trgih oproščen tega davka. Obenem bo precejšnjemu delu takih oseb v mestu kakor tudi manjšim obrtnikom po sreskih mestih že odmerjeni davek do neke tnere reduciran.
Istočasno so bile obveščene finančne direkcije, da lahko popravijo odmero zgradarine za zgradbe, v katerih stanujejo poljedelci in manjši obrtniki teh mest.
Ti ukrepi veljajo obenem za obdavčitev zgradb v večjih mestih. Glede zemljiškega davka
v krajih, kjer še ni dovršen katastrski pregled, so odstranjene vse razlike v površini katastrskih iz-mer, ki jim je treba posvetiti največjo pozornost. Posestnikom, ki ne žel^.o počakati na katastrsko iz mero, je dana z okrožnico ministrstva linanc D. K. št. 95.823/29 možnost, da popravi površino s tem, da jo da vpisati v svoje lastninske listine s tem, da predloži načrt svojega i>osestva od strokovnjakov. Vrhu lega bo ministrstvo financ, kjer bo ugotovilo razliko med prijavljeno j»ovršino teh lastnikov in taktičnim stanjem, odredilo izmero, da s tem čimprej odstrani te razlike.
Davčnim obvezancem za zgradariuo je po-dalršau pritožbeni ro kdo konca t. 1., tako da bodo mogli vložiti pritožbe tudi oni davčni obvezanci, ki so zamudili dosedanji rok.
Davčnim obvezancem, ki jih je letos obiskala nerodovitnost, ho na njihove prošnje dovoljeno, da jim finančne direkcije odgode plačilo letošnjega davka do 1. novembra leta 1931.
Onim davčnim obvczauceni pa, ki so še danes v zaostanku z dohodarino, davkom na Instnii.o in vojnim dobičkom, smejo finančne direkcije na podlagi 1 nkretnih prošenj, premoženjskemu stanju in plačilni sposobnosti dovoliti odplačilo teh davkov v letnih obrokih do konca leta 1935.
Načrt zakona o industrijski banki
Delniški kapital v zečetku 150 m Ijonov — Delnica po 1000 Din.
Belgrad, 25. okt. m. Posebna komisija jc v pravosodnem ministrstvu končala načrt novega zakona o industrijski banki. Izročil se jc že pravosodnemu ministrstvu v potrditev. Pri izdelavi načrta so sodelovali strokovnjaki iz vse države. Zakon je moderen.
Sedež banke, ki se bo ustanovila v nedoločenem času, je Belgrad.'Delniški kapital bo znašal v začetku 150 milj. Din. Razdeljen je na 150.000 delnic po 1000 Din. Kapital sc bo lahko s pristankom zbora delničarjev in odobrenjem trgovinskega in finančnega ministrstva povečal, toda samo do 1 milijarde.
Podpis akcij se bo vršil tri mesece potem, ko stopi zakon v veljavo. Delnice se bodo glasile na prinosnika. Banka se bo bavila z izdajanjem kredita industrijskim podjetjem, med katera se šte-
jejo tudi hotelirska podjetja. Z izdajanjem industrijskih obveznic bo sprejemala hranilne vloge in izdajala založnice.
Banki bo načeloval ravnatelj, ki ga bo izbral upravni odbor. On bo vodil vse posle pod nadzorstvom odbora. Banka ima pravico imeti v svojem pečatu državni grb. Banka uživa vse pravice in ugodnosti, ki jih ima Državna hipotekama banka. Država jamči za izplačila industrijskih obveznic, ki jih bo banka izdajala in tudi za hranilne vloge. Papirji tc banke in njene obveznice se bodo lahko uporabili kot kavcije pri ofertah in licitacijah v nominalni vrednosti. Kuponi delnic so oproščeni vseh državnih in samoupravnih davkov, do-klad in pristojbin in sploh vseh drugih plačil. Cim stopi zakon v veljavo, sc bo takoj postavil vladni komisar.
inleresanten. Cerkev jim je okostenela forma, brez življenja — zaio ker ne poznajo njenega življenja. In mogočnjaki zemlje Kristusu in njegovi Cerkvi vedno znova kopljejo grob in ga pečalijo in' se srdijo, da vselej vstane iz groba in živi.
1 Da, Kristus živi na veliko radost tistih, ki ga
ljubijo. Krislus iivi, vlada in kraljuje! Toda praznik Kristusa Kralja mora bili vernikom tudi opomin, da se morajo za njegovo kraljestvo vedno boriti; ker njegovi sovražniki ne spe in bi v Kristusa ne verovali, ludi če bi vsak dan pred njihovimi očmi iz grobov vstajali mrliči.
Koroški Slovenci s kršč. socijalci
Celovec, 25. okt. d. (Izv.) Koroška slovenska stranka sc jc odločila, da bo v bodočih državno-zborskih volitvah pozvala svoje volivce, da glasujejo za krščansko socijalno stranko. Koroška slovenska stranka se je odločila za ta političen eksperiment iz dveh razlogov: prvič se v Avstriji pripravlja kulturni boj in koroški Slovenci bi ne slabili radi one stranke, ki v političnem življenju brani krščanska načela, drugič pa so dobili od krščanskih socijalcev konkretne obljube, da sc bodo zavzemali za kulturno avtonomijo slovenske manjšine.
Nikdo ne bo smel več prezreti iskrenosti koroških Slovenccv, ki so privolili v veliko žrtev in opustili svojo lastno volivno listo. Upamo, da bo krščansko socijalna stranka, ki v prošlosli ni bila naklonjena slovenski manjšini, razumela gesto in v bodoče vračala zvestobo za zvestobo, kadar bo treba braniti naravne pravice svojih sedanjih vo-livnili zaveznikov.
Proces proti Slovencem 6. nov.
Rim, 25. okt. p. Dne 30. okt. prične izredni tribunal za zaščito države z zasedanjem. Ta dan lirične proces proti skupini komunističnih agitatorjev. 0. ali 7. nov. so bo pričel proces proti 59 Slovencem in Hrvatom iz Istre, za katere vleja ista obtožnica, po kateri se je vodil znani proces v Trstu.
Eksploatacija rudnika Ljubija
Belgrad, 25. okt. Neka angleška finančna skupina ponuja za eksploatacijo železnega rudnika Ijjubija kapital t milijon funtov. O tej ponudbi so se zvedele podrobnosti. Angleška družba Nejlor Benzon ct Cie. jc stavila našemu ministru za šume in rude ponudbo, s katero sc obvezuje, da bo letno izkopala 350.00(1 ton železne rude in jo spravila preko bakarske Inke. V tn namen se angleška firma zavezuje urediti hakarsko Ittko in zgraditi take naprave, da hi sc železna ruda iz vagonov neposredno natovarjala lia ladje. Angleška družba bi v ta namen zgradila svojo progo in posebne vagone. Državi nc bi bilo treba za ureditev pristanišča dati nobenega denarja, marveč bi vse stroške trpela družba. Angleška firnta se ohvezuje plačevati vse takse in zaposliti satno-naše domače delavce.
Zakon o sodišču za zaščito države
Belgrad, 25. okt. AA. Nj. Vel. kralj je na predlog g. ministra za pravosodje in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal in proglasil zakon o drž. sodišču za zaščito države.
Dunajska vremenska nnpoved. Nadaljnje padavine. Temperatura bo padla. Severozapadni vetrovi. Na planinah pod 1000 m sneg.
Čudež na Visli
(K 10letnici цк>1јбкс /лиаце nad sovjoti.)
I« pregibni temelji na ol>eli glavnih dc-Wh o vojni let« 1921: knjigi Na Visi it poljskega generallštabnega poveljnika general« Sikorskegu in knjigi Operacije kru-s-noj »milji v Polj.se« sov jetskega glavnega poveljnik« Tuhačcv skega. Dne It. novembru 1У18 je podpisala poražena Nemčija zgodovinsko kapitulacijo, ln jc ustanovil 1'ilswtsk,i neodvisno poljsko vlado. Z uuvliivno naglico je ustvaril začetkoma maloštevilno vojsko in /.e /iičelik-om februarja 1919, komaj tri mesece pozneje, se je vrgel na boli-šuviike. V enem ledkiu je /usedel Br< st-l.itov s.k im potem jh> vrsti Pinsk. Orodno ter 20. ГеЈ>ш-arja Vilno. Vprila je /e dosegla Poljska sedanje moje in je zavladalo v Varšavi nepopisno navdušenje. Toda Pilsudski ie želel širši« »neravne meje« in tudi razumel, da dolguje svoje uspehe ' proti-aovjet-skini voditeljem: Denikinu TOi jugu, Kolčaku v Sibiriji in judcniču pred j Petrogradoui. ki so bol jšev ikoni dali največ , ipoulu. Čim so se zrušile koncem J9I1) vse le bele vlad«*, se je niorala pripraviti Poljsko na liuile udarce, še januarja 1920 je imel Trocki na i poljski fronti komaj 2VOOO mož. Aprila jc na- ' ra.stkv to število več nego pctkrait. (Agu.jeviti , Pil.Midski. ki ni ustvarjen /a čakanje, je sklenil prestreči udarce. Generalni štuib je pri'jKm>čal napml v smeni Gr«xlno—Naršava, kjer se je severno o. 1 Finskega barju /hirala rdeča vojska. Tudi PilsiuLski. rcvolucijonar po preteklosti, je politiki na ljubo žrtvoval vse ugovore vojnih i35ve(leneev. Mam j nego /a strategijo, se je zanimal /a načrte begunskega hetniana Petljure o samostojni I krajini1 jhhI poljskim pok >vi-teljstvom. \ /ve/i s to odločitvijo je bil ]>adec zasluženega generala J«>sipe Haierja. ki je i/ Pari/« pripeljal v domovino plvc, vzorno opremljene polke i/ ameriških Poljakov. Ilaler je zaman protestiral /oper napad na vabljivi, a »trategično lmvpo-nieinlien kijev, ki Ivi rdečim polkom prepustil pfoeto odločitev. Užaljen in rti/.buri en je stopil v peikoj in odšel na kmete, <la bi Poljsko ri -il nevarnega notranjega sovraštva med svojim« in Pilsudskega pristaši. Po I2<iiievneni l>r/em maršu si> Poljaki <lne 7. maja brez 1ч>ја zasedli Kijev. Petljuia. ki je sledil Poljakom / lastnimi šibkimi oddelki, je svečano vstopil v svojo pre-tolico. Toda previdni Pilsudski zopet ni delil splošnega tlardii-Sen ju. Obhajali so pi intičlii dvorni. Če so fiolj-ševik.i tako mirno i/gulvili Kijev, je pomenilo to. da m ti ne pripisujejo velikega pomena, ln IX1« kmalu je pričela rdi4-n vojska na dolgi severni Irontl <m! Dvi-nek« do \ isle besen protinapad. ki je veljal — Naršuvi sami! Glavni sovjetski povelju,k. še-le 2S let stari nekdanji Kairdni jx>r<K n i k Tuhnčcvski. /.ma^ovalec nad Kolčukom, je že PV maja prodrl s|;1be poljske utrdbe iu / enim skokom prMel 100 km daleč v zaledje. Poljsko vodstvo je nujno moralo od-poklicn t i iz l krajine najboljše čete. da bodo ustavili prodiranje Tuhučevskcgu. A med telil je planila na slai|x> /avar vani k jev konjenica Budeiiega. \ prizorila jc strašno klanje. Zmedeno, raztresene, obupane poljske divizije so v divjem strahu /.apuslile l krajino, Bu detli ui ostal \ Kijevu, u je s ><ihljatiui po lil Poljake naprej. Francoski- vojni agent v Varšavi, kapitan kuntz. nima besedi za grozote tega pora/a. leden pozneje so se re&iti žalostni ostanki Poljakov v domovino: na begu »o prekoračili i-io mejo. odkoder jc dne 25. aprila pričel Pilsudski napad proti Kijevu... Po dolgem posvetovanju v Varšavi je sklenil poljski vojni svet. da s,- bo utrdila vojska na črti nekdanjih nem-kili jarkov blizu Varšave. Vladala jc velika potrtost: glavni poveljnik, nekdanji avstrijski general S/.npticki, glolniki starec, je zuihtc-val mir za vsako ceno.
Med tem. ko so podili Budeuijevi konjeniki ostanke jiolj-kili divizij iz Ukrajine, so vrgle s spretnimi udarci zdaj v severni, zdaj zopet v južni smeni štiri armade Tuhačevskega poljsko fronto da leč nazaj. Po prvi bitki dne 4. juniju so bežali Poljaki v divjem neredu "0 km daleč'. Vodstvo jih ni moglo ustaviti niti ob močno utrjeni! reki Bere/ini. Dne II. junija so uspeha pijani rdeči polki z enim sunkom vrgli Poljake m Minska in dne 15. junija /usedli Vilno: j>rc-korukali si. tekom II dni kljub stalnemu boju z vedno novimi Pilsudskijevimi četami 170 km. Poljski gener. štab je z močno |>osa<lko v naglici ojačil veliko trdnjavo G rodno. A rrleča krrtije-nica je preplavala Njeman in se prikazala v zaledju okoli trdnjave /.brane vojske. Zopet so moiali Poljaki v naglici j>ognati utrdbe v /rak. ker sicer bi bil; obkoljeni. Isto se je ponovilo s trdnjavo Brest-Litovsk <>b Bugu. Francoski vojni svctovaUi z generalom VVeyga.nd<Mn na čeltt so tu mislili /adr/at- beg in pričeti proti-napad. A tri divizije starega carskega stratega Sologuba so na mah zasedle najmočnejšo postojanko, Režico. Prihodnjo noč so peljali domači brestski komunisti napadalce v trdnjavo samo. štabni poveljnik, general Sikorski, glo-lx«ko |Kitrt 'ih> umoru v seli svojih častnikov, je odredil umik na Vislo. S pctj<nn in godbo jc rlrlo zmagovalna rdeča vojska pred pol jsko pre-stolico. in ko jo je zagledala, je zagnala besni krik: Da j oš Varša'vu!' — Vsi konji, topovi im v*«ziovj so bil'i o-viti / rdečimi trakovi, ki so nosili to geslo.
A med tem, ko je drvela arnuirl i Tuhačevskega proti severo-zapadu, <l:i bi oil>kolii;la Varšavo od strani %/hodno-pruskega koridorja, je Buden! po zmagi pri Kijevu prezrl v st\ Jiovclja oflriniiti na sever Tithačcvskeimi nn ponnoč. Nekdanjo straižmojster pri carskih dragoncili, zmagovalec v meisčanski vojni na jugu, si jc zaželel Bude-iii noviih znm-g in v ne,popisni do-lmišljiji oilhtitel nn jugo-zapad proti Lvovu. Stalin. takratni komisar južne fronte, ga jc zaman brzojavno notil. nnj pusti Lvov. Burleni jc odvrnil: -Briga liic Vaša strategija!« Tako sc je nrttvaril usodni položaj. Obe krili sovjetske fronte: Biuleni in Tuhačevski. sto drvejij vedno liolj naraven, namesto <la bi se združili. Preti Varša>vo samo je ostala samo slal«i skupina »tovarišu llvesina«, kakih 15 tisjč mož. General Wcygeod, kii je pre<l Varšavo zbral poljske ino«-i. jc takoj vedel, kaj mora storiti. Preuiugu-ti je moral Se nasprotstvo zbeganih poljskih poveljnikov, ki mil niso verjeli, da jo otlkora-Eii Tuhučevski ne sever in so pričakovali nu-vfti na Varšavo samo. Po dolgem sporu v voj-n«im svetu dne 4. avgusta se je Piilsudslcš za tri <hu zaprl v Belvederu. nek<lanji palači carskega namestnika. Sam prizmi, da je Uim preživel najbolj mučne trenutke v življenju. Naposled j»- na чп-čo Poljske pristal na VVevgnndove «k»luiyx:. V zadnjem trcuutku je iy.v ršil potrebno premikanje vojnih oildelkoiv. Med nepo-iiisno zmelo v Vnriav ki so jo tnunoma zapuščali prcslfušeiii nieštiiui. nird pripravami /a selitev vlade r Poznanj, че je pričel dne 14 avgusta zadnji odločilni l>oj. lilhneevskl, ki se je bližal Varšavi <nl zadaj iz severne smeri, jo žc pre-
Noben namd noče vojne
Lep govor ministra dr. Kumanudij a: tfMaša država m borbena, niti osvojevatna" — „Svoj narodni ideal smo skoro že uresničili"
Belgrad, 2Л okt. m. Snoči so ministri imeli daljši sestanek v Humi. Najprej je govoril dr. Frangeš o kmetijski krizi. Nato pil Maksimovič o tem, da so se na sestanku zbrali ljudje iz vseh strank in plemen.
Izjavo je podat dr. Kumanudi, ki je izvajal:
V slari narodni skupščini se ni moglo tako resno razpravljati o splišnih vprašanjih in problemih. Zelo rodko je bil slučaj, da bi se načelo vprašanje zunanjo polilike. Tu smo pa čuli govornika, Iti jo govoril o vznemirjaječih glasovih, ki prihajajo iz inozemstva in sc s strahom vprašal, kako je lo grmenje, ki prihaja iz. daljave. Smatram za svojo dolžnost, da Vam na tem ses anku odg .varim:
To grmenje, ki se čuje iz daljave, lo je lista gospodarska kriza, ki pri na pritiska in od česar trpi ves svet. To jo tudi brez dvoma enn izmed jMsledlc svetovne vojne. Dokler bodo take krize mučile ns >1, -sem jVreprič^n, da na vo'«ko .niti mislili m- , io. Dvanajst'!!1! :e poteklo e i ' vue
vojne, vendar se še niso mogli izbrisali sledovi
listih strahot, ki jih je vojna prizadejala. Nobenega naroda ni, ki bi danes hotel vojno.
Naša država ni bila borbena, niti osvojevalna. V koliko sina se vojskovali, smo se vojskovali zalo, da si vrnemo tisto, kar jc naše, ali da se ubranimo pred tujimi napadi. Nobenega razlega nimamo, da bi tudi z najmanjšim delom želeli, da bi.se mirovno stanje v kateremkoli oziru sjiremenilo. Svoj naredili ideal smo v glavnem uresničili. Od nikogar ne želimo, kar jc tu:e. Naša, kakor tudi vsakogar o l 11,'ših sosedov velika težnja je, da nadaljujemo življenje v miru. prepričani, da nas svet smatra kot glavni steber miril v leni delu Evrope in kot državo, ki bo do konca delnla na leni, da se ohrani mir.
Francoski zunanji mineler Briand je v začetku 'o'i '.nje »a zase lanja Druživa narodov dejal, da in • voine, dokler bo on v Franciji v vladi. Ako se Franc' ia ob-režnje, ni v teni nobenega nasprotja. Država, ki se danes oborežuje, se ne
oborožuje zato, da bi se vojskovaln kot napadalec, marveč, da bi se branila, če bi bila napadena. Ni razorožitve, dokler ne bo dovolj jamstva, da bodo mir čuvali vsi.
Kar želi Francija, želimo tujli mi, da se prožijo jameiva za mir. Do takrat pa bo oboroževanje služilo v obrambo državam. Vsak narod je dolžan, da se brani pred napadalcem.
Drugo re:no in važno vprašanje je vprašanje narodnih manjšin. Po mednarodnih pogodbah smo nasproti tnanjS'.nam dolžni postopati lako, kakor lo one zaslužijo. Posebej naglasa, tla je želja te vlade, da bodo manjšine v naši državi zadovoljne. Vse, kar se bo storilo in kar se je storilo — in mnogo se je st rilo — se je naredilo zato, da se položaj manjšine popravi in da se jim da ne samo listo, kar smo jim dolžni po mednarodnih pogodbah dati marveč lud i več.
To je politika se lanjega režima glede manjšin Ta poliiika se bo v tej smeri tudi nadalje izvajala
Pretre$Tw pogreb onesrecemh
rudm "ep
Vsa Vemčija v ža°ovan u — 262
Alsdorf. 23. oki. as. Pogrebne svečanosti žrtev alsdorfske katasirole so sc pričele danes zjutraj oh S. Zvonovi vseli cerkva so dali /name« je /.a pričeteik žalnih svečanosti. Službe božje v katoliški in pfotes untovski cerkvi so bile obiskane od uepregle.inega števila ljudstva, ki je moralo v vel-kili trumah stati pred cerkvami. Po slu/bali lio/jili se ј^ v r.šijat žalna seja v občinski llosvetovalltici. v se krsle so bile vis: kr> pokrite s cvetjem. Posebno lep venec je poslal <lržavini predsednik I lindcuburg.
Ob pol 10 jo v /votniku oznalijcval koral ua pihala, dn so vse nem'-ko in avstrijsko radio otklajne posluje m ;;! seboj v /ve/i. Nato se je oglasil glas goncralncg.i ravnatelju iMchvveiler-sko riidn '.ke družbe <l.r. V\i:stcrnmuna. \ kratkem nag.-.vorii je izrazil sožalje rudniške uprave in obljubil v njenem Imeiiu preostalim sorodnikom jioncsrefenlh ž.rtev. <|a ne b: lo trpeli ratli tragične siniti ponesrečctvili reiliteljev ma-terieln li tež-koe. /^'livulil se je nato pogntnni'iu reševalci m. ki so r. nadMov e-kim nr porom <lvi-gali truplu izpo»l /eililjc. /.u njim jc govori I državni' delovni minister dr. Stegervvald. l/.ra/il jc su/^ilje držnivnega predsednika in nemške vlade, nakar se je zahvalil zastopnikoma francoske in jugoslovanske vlado /n udeležbo pri žalnih svečanostih. Potem jo izročil krasen venec državnega predsednika, ki ga daje krstam v imenu vsega nemškega nuroda. Pruski trgovinski nrnlster Sclireiber je govoril nato v imenu pruske vla<le. Dolžnost inerodajnih faktorjev je, <la se potrudijo <logn<ati pruvc vzroke
I u c? reče.
V krušnih ' je nato govoril zastopnik ponesrečene;'	v j. Zuklioal je mrtviim: »Počivajte, th'ugi lovnriši v jMikoju in večnem I miiru!« V iincuu mrtvih je /aliteva-l povečanje vurnostnih <vlrc.ll> v ruJnikih, da bi ne sledile nove žrlve tem, k,i ,.|i!i <huies pokopljejo. Tem tovorom -o sledili govori škofov Striitcrja in \Volfu. dalje |,re/csa renskih provincjalnfli sinod. za .!opn:ka p-iote.sianlov. cerkve in aaclien-skegu ra:!: Ш v ilimenu /ivdov^ke občine Po-reiija. Govoril je še /as npni.lc krščanskih strokov iiili delavskih zvez. Po njegovem mnenju jc glavi: vzrok delovni tempo v rudnikih in /<ifa-<i.i tega zahteva v imenu dcluvrcv, da naj se skliče im:ln;irodna konferenca, ki I>i ta tempo omejila. Nii-.hdjnji govornik je nastopil v imenu iu'lai -ke <lc!.ivske internucionalc in za organizacijo ncni'k.'h rudarjev. Dejal je: Mi ne to':mr>, mi ne i !:!ožujcmo! snmo v|>ra5ainp, /nku j? Treb« je s niti vse. du ne bo treba zopet kdaj postaviti i« i o vprašanje. Tri mesece po .Neurodu — to. to je strahovite obtožba!« Za-iiopnik hoknidskega Rdečega križa je uato i/jav.'l so/aljo svoje vlade in svojega naroda.
Po žalnih govorih so zapeli delavci pesem Vllein mir Golt in der lliihe se i Elure!« Isto-j ćasino sn je začulo zvoncuje zvonov in glas na-I, /vi ctovalca, ki je sporočal, da premičujo 262 ! k rst na tn) i vaške vo/ove. Desetbisočglav» množica stoji glavo ob glavi v gostem dežju, Sliši se votlo lnieunje nilKi/ic, lahno zborovsko petje inglasovi duhovnikov, ki molijo /a žrtve.
ZzziagomšG vojaška ге&®*мсЦ
v Erazilm
|Prejšn;a v'ađa v ječi — Program no<e vlade
Pariz. 23. okt. AA. Iz Nevvjork.i poročajo, da je bil bivši predsednik brazilske vlade Louiz prepeljan v trdnjavo Copaeabanca, kjer je glavni stan generalnega štaba revolucionarnih čet. Obenem poročajo, da so uporniki prijeli bivšega (>odpredsednika republike Yena in vse bivše člane vlade, bivše senatorje in narodne poslance, pristaše prejšnje vlade in da so jih internirali v dvorcu Guanabara.
Pariz, 25. okt. A A. Po poročilu iz, Ria de Ja-neira so množice izpustile na prostost vse politične krivce, ki so bili v zaporih. Med drugim je bil oproščen general Molani. Za poveljnika redarstva je postavljen Dangroyen. Ogromne skupine navdušenih demonstrantov križarijo [>o ulicah in vzklikajo vojski. Meščani in vojaki so se okinčali s cvetjem in nosijo rdeče znake. Vojaški pokret je zmugal na celi črti.
Program vojaškega in meščanskega komiteja i obsega te-le točke:
Razpust kongresa in skupščin posameznih držav.
Sklicanje konstitnante.
Proučitev verskih vprašanj.
Omejitev in odreditev uvoznih in izvoznih količin za narodne pridelke in proizvode.
Izenačenje pokrajin in davkov.
Sklicanje nacionalnega kongresa, ki bo v njeni zastopana vsaka država s 13 predstavniki.
Nevvjnrk. 25. okt. p. Po poslednjih vesteh iz Rio de Janeira prevrat ni potekel brez, krvi, marveč je bilo mnogo ubitih in (>t) ranjenih, .škoda, ki se jc ob nemirih pov zročila, se ceni na 70.000 pz. Revolucionarne čete so vzpostavile mir, nakar jc vlada izdala manifest, v katerem jo napovedala I razpust parlamenta in kongresa.
Jmertovan'a
Belgrad, 25. okt. AA. Z ukaz m Nj. Vel. kra. Pa na piedlog min stra not-anjih z dev in v so-glas,u s pred ed ,ikoni minisrskiga sveta je postavljen za viš ega pristava okra nrga načelstva v Kočevju v 7-1 Ma»jan Tomasič, pristav istovam v 8-1. Dalje je s sklepom m ni t a n tranjih z^dev v soglasju s p.edscdnikom ministrskega sveta postavi en za politl.no upravnega p ipravnika pri okrajnem načelstvu v Kran u v 9-1 Milan Vrdalj, diplomirani pravdnik iz Pbaiov/ne za politično up.avnega p.'pravni!:a pri kr. ba iski up avi dravske banovine v 9-1 ).v?n Gio'covi ', d plomiran pravdnik iz Vibnika na otoku Krkti in Stenidnv VertovSek, diplomirani p.avdnik iz Kranja, za pi-sarskega p;ipravnika ielezn1 ,'kega komi a ijmta v Mariboru v 5-11 Zvonimir Murač, bivši zvaniini dnevničar iz Splita.
Belgrad, 25. okl. ni. Minister za šume in rude je postavil za šefa gozdarske uprave v Kalu Gregorja Sitarja, za šuniskega ravnatelja v Petro-varadinu Josipa Žužka, za šumskega ing. pripravnika pri ljubljanskem gozdarskem ravnateljstvu Franca Virnika, Za šumskega ing. pripravnika v Jitinjiijesku Josipa štlamlra.
Najiredovali so v 1. II. poštni uradnik Prane .Šaleliar, v 2 11. poštni uradniki Olga K.etik. Andrej Lončar, Ana Vovk.
S kraljevini ukazom so postavljeni na pošti Ljubljana II. za upravnika Ivan Rabit, na pošti Ljubljana 5 za uradnika Ivan Novak, pri pošti Ljubljana 0 za uradnika Auion Babic.
Velika poneverba v Zagrebu
Zagreb, 25. ckt. p. Kriminalni oJsck zagrebške policije je danes izdal ti a'.co za Bog jslavom Petanjakom, ki je pcncteril večjo vsoto denarja v zagrebški dnvtni upravi. Zvedele so se tele podrobnosti. Bogoslav Petanjek je 15. oktobra prosil za kratek dopust, da bo. odpotoval v Krapino. Dopusta ni dotii, vendar je kljub temu odpotoval. Iz Krapine je posltd predstojnikom pbmo, v katerem opravičuje svoj nenaden odhod brez dovol e-n a in obenem javi a, da ic obolel, Vse to se je zdelo predstojniku sumljivo in je ро:Ла! Peitan,c-kovega brata v Krapino s prcšr.jo, da bi se in'or-miral o Bogoslavu Petanjcku. V tem pa se je zvedelo, da jc tudi Petanjtkovn žena izginila iz Zagreba. Ko se je Pelanjakov brat vrnil iz Kr-pine, je povedal, da Bcgoslava Peta..,aka sp oli ni b lo v Krapini. Sedaj so pri davčni upravi z nadomestnimi ključi odprli blag: no in ugotovili primanjkljaj 168.030 Din. Ker so mogo c manipulacije z začasnimi priznonicami, ':o posebna komisija pregledala poslovanje. Mi-ii se. tla £re r-.a miljon^ke vsote. Davčna uprava je poslala poročilo ministrstvu,
Senzacmnetna iznajdba
Magnetični ža-hi, ki na dal avo prshin'aio električni tok
Praga, 25. okt. AA. Iz Rimpurka na severnem Čeoketn j>oročajo, da so bili neki češkoslovaški šoferji na [Mvratku s Saškega v Nemčiji nehote priče zanimivega jooizkusa, ki je bil izvršen na Saškem v bližini češke meje. Ko so avtomobili prispeli v i največji brzini na določen kraj, so iznenada ob- [ stali zaradi prekinjenja električnega toka v motorjih. Avtomobili so se ustavili ne glede na svojo brzino in tip. Imobilizacijska cona se je raztezala ■
v dolžino 4 km. Šoferji so si prizadevali spravili
motorje v pogon, vendar zaman. Čez nekaj časa je prisjTCl saški orožnik, ki je šoferje opozoril, da bodo mogli nadaljevati |x>t ob 3 poj:oldne. In res, ustavljeni avtomobili so mogli nadaljevati joot ob tem času. Po verziji, ki pa še ni potrjena kol resnična, sodijo, da gre za poizkus Z novimi magnetnimi žarki, ki delujejo v daljavo in prekinjajo električni tok ter s tem onemogočajo delovanje magnetov v motorjih.
trgal prvo utrjeno linijo. V tem tremi ku so izvršili vsi-iii poljskim oddelkom medel j eni francoski častniki svoj protisuni k. IV. po'jsk« armada je na t lieni prekoračila Vislo in razpršilu slabo skupino tovariša llvesina. Drugi dan jc nenadoma napadla na testi Var;ava—Brest nezavarovano desno krilo rdeče fronte in ujela dO 12.000 mož ter 50 topov. Potem sn pohiteli Poljaki od vseli strani proti Vzhodni PruVj', kamor ~:> se drug zu tlruuim morali um kati izpred Varšave rdeči oddelki, da ne bi biki iljetr. Dne, 1H. avgusta že ni dobil Tuh'.'čev-ki nobenih vesti od večjega dela svoje vojske, šele to porazilo dejstvo ga jc i/tre/nilo — Umik! — je odredil, a I>:lo jc že pfepo/no. Poljaki' ^o zaprli milnico« — koridor. Samo manjši <lel napadaleev je v nepooisni /metli nobcailil na/aj proti v/liorlu ter izgubil med pntjo t'---ro ufet-ni'kov. topove in vse vozove. Teko se je zaključila naša sijajna ooeraei j:i. od katere je zn-
I I. i	.	' .L--1- - 1!:., *(	:	..r -1
nritm *t-s svin«. /fikffitin; ли m ЈЦи svojo Tuhučevski. lzgit'!>il jc vse upe / 28 leti o rs'ati
sovjet-ki Na-jviVolK. Is'oč.-onn je morela ni-begmiti nazaj v Moskvo |xj-ljska sovjetska vlu-
da« / znait'm krvo'nkotn Dzcr/.inskim na čelu. Ni! mu bilo sojena »osrečili« las no domovino z rdečim terorjem in izvršiti Leninovo povelje o »svetovni! revoluciji iz Varšave preko Berlrna v Pari/ in London«, /oprte v zagati so rdeče (l.'-vi'ije tlriitu za drugo pon;'lin položile orožje. Samo besni Gaj, povHjmk kavknškega ko-/••"ke'<n /bora je u:el n« иечГко ozemlje no tlescttlnev nili neprestan'h bilknh z močncjš, ni misn-ntirkom. ki mu jc o:l vseh struni zapiral pot. Razpršil je s sabljami v polnem diru cele urin:1 I" iu iiživil s:) i ni1'n na Napoleonovo konjenico«, — pripovedujejo liaiieo' kc p-riče^ njegovega srditega litija, ki so mu celo nadeli ime Gav Klinu. S to zirlnjo t ni sedi j o se je dlle 23. avrtista /a k I j uči! preti 12 dnevi pričeti napad na \ur::nvo. N.am -'ii me cen julija nopoltlomu ша/ие /imtge je tlo/'vel Tttlitičevski avgusta strahov H nora/. Božji lirevidunsti hvalc/ni Poljaki -aini n hncilnvdi svoja zmago ičudcž nn
v; if ji-	i i*i. i , *i	.. - -.; - i........._
i mu, / m j i ji, <н vi* i ? il ril"	;iii il,|tt it n , v ,t ,
voina na ie lile цач se obeli nas iroMiTcov in «f r * »itje. -I i ie i"" j o tudi i ■ v ■ !ite:i*k; nove'1-tniki vselej upoštevali navodila v< jue znanosti.
veMIm rudniška nesreča
Saarbiilcken, 2. okt. as. Danes popoldne J> 2 je prišlo v rudniku Meybnch do eksplozije jamskih plinov. V jami je bilo 90 mož. Do sedaj sa potegnili na dan 3 rudarje brez noškedb, 4 pa so bili lažje ranjeni. Usoda ostalih 83 ljudi jc še neznana.
Revoluc'ommen po%ret španskega delavstva?
Pariz, 25. oktobra, as. Iz Madrida prilmjnjo alarmantne vesli, katerih točnost sc šc ne da kontrolirati, o revolucionarnem pokretu delavstva. Španski social sti, splošna španska de-lavskn un ja in radikalne delavske organizacije so baje sklenile, pričeti i revolucionarnim gibanjem. Začetek pokreta naj bi bila generalna stavko. Delavci nameravajo zasesti pošlo, brzojnv in železnico.
Rs?s!f5 preti fen" oia
Riga, 25. okt AA. Po vesteh iz Rusije so se ijctska olilastva zagrešila novo zločine. Prebival-1 stvu grozi glad. Ta"jc posledica sovjetskega dum-pinga; ki so gn sovjetska olilastva forsirala iz sačasnih nzirov. ne da hi pri tem upoštevaln po-tr< be domačih tržišč in račnnala s količinami pše-nlce, ki so potrebne zu prehrano prebivalstva. Sistem krušnih kat t ostane še nadalje v veljavi. Moke v večji količini sploh ni. Zato preti Rusiji glad. Te dni je bilo postreljenih 18 osel) zaradi sabotažo sovjetskih ukrepov,
Gfško turška pogodba
Atene. 25. okl. A A Na podlagi poročil iz Ankare so bila grško-iuj-šku pogajanja z uspohom zaključena in predsednik grške vlade Venizelos jc davi odpotoval v Ankaro.
Turška vlada bo znižala za 22% dosedanje carine ra uvos gr5l:ega mila. Uvoz grškega konjaka bo v bodi Se znaš d 40% celokupnega uvoza konjaka. Tudi grška vlada je sprejela noke turške protlzahtevb.
7000 amer. Slovencev
proslavlja spomin prvega slovenskega škola v Ameriki
Ameriški škof proslavlja Slovenca • misijonarja Frid. Barago
Glasilo K. S. K. Jednoto od 14. t. m. poroča:
Največja slovenska naselbina v Ameriki, Cleveland, jo v nedeljo 12. t. m. v polni meri ter na najlepši način proslavila našega največjega ter najbolj zaslužnega ameriškega Slovenca, pijonirja slovenskih misijonarjev ler prvega slovenskega ško-fa, blagopokojnega Friderika Barago v spomin 100-letnice njegovega prihoda v to deželo.
Pomen slavnostnega dne in pa krasno vreme je privabilo na ta čarobni in sveti kraj — k Lurški M. H. na gričku in romarski božji poti v Providence Height — okrog 7000 vernikov. Zastopane so bile vse. štiri slovenske fare našega Greater Clevelanda: šentviška, collimvoodska, ne\v-burška iu fara sv. Kristine v Euclidu.
Že pred 2 popoldne se jo ob Chardon Ud. na hribu (po novem ga nekateri imenujejo Rož-nik) zbrala nepregledna množica vernikov v raznih skupinah, odkoder so v procesiji med peljem ter molitvijo kornkali niže proti kapelici Matere Božje. Kako lepo so z onega hriba odmevale lepe Marijino slovenske pesmi vseh farnih pevcev, okrog 100 po številu, katere je vodil Mr. Ivan Zorman, naš znani rodoljub in organist fare sv. Lovrenca. Da, take krasne manifestacije vnetih ter vernih katoliških Slovencev žc dolgo ni videl naš Cleveland, med katerimi jc bilo osobito veliko mladine.
Okrog 3 popoldne je v spremstvu č. duhovščine (10 po številu), belo oblečenih deklic sirotišnico Angela Varuha (z godbo na čelu) v svojem ornatu prikorakal mil. elevelandeki škof Rl. Iler. Joseph Schrcmbs, 1)1)., vnet česlilec pokojnega škoja Baraga in velik prijalelj elevelandskih Slovencev. Slavnost jo v obeh jezikih otvoril Rev. B. J. Ponikvar, župnik ture sv. Vida, na kar je imel mil. gospod škof nad pol ure trajajoč slavnostni govor.
Ker jc Rt. Rev. Schrembs svoječasno pasti-roval v Grand Rapids, Mich., mu je življenje ter delovanje prvega katoliškega škofa v državi Mi-
Očetov, bratov, sinov — ш ... Zakaj ste nas pustili, zakaj za vedno ste od nas odšli? Zakaj se z nami v domovini novi ne veselite srečnih, jasnih dni?
Očetov, bratov, sinov — ni... Srce nam bridka bol razjeda, oči namakajo grenke solze. Po vas, očetje naši, bratje mili, po vas, sinovi naši, krepki, čili mi brez utehe stegamo roke. •
Očetov, bratov, sinov — ni... Oh, kje ste! Ne znamo pota k vam, no znamo cesto ...
Na vašem grobu, morda zapuščenem, ne križ, ne kamen no stoji... ln ni je najti duše drage, mile, da s cvetkami vaš grob krasi, da s solzami ga poškropi... Je ni, — je ni...
Poglejte! Kjer vaš rod prebiva, tam gorka je ljubezen še doma; ljubezen naša, danes vam odkriva nagrobni križ — spomin prestanega gorja.
Pozdravljamo te, lihi, mrzli kamen — ljubezni gorke glasen spomenik! Ko v srcih nam budiš spomine "bridke, pa lepše dobe bodi nam mejnik!
KOLINfKA
TVORNKA fIKORIJE
LJUBLJANA.
P SAVA KOLSNSKA CiKORUA
chigan, škofa Friderika Baraga, dobro znano. Mil. gospod škof je imel pri sebi kopijo pastirskega lista, katerega je pokojni škof Baraga leta 1851 izdal svojim vernikom takoj po imenovanju. Iz tega pastirskega pisma je nam v imenu pokojnika razlagal štiri važne točke, nanašajoč se na življenje bogoljubnih in vernih kristjanov. Obenem je čestital vsem ameriškim, oeobito pa še cleveland-skim Slovencem, da imamo v umeriški zgodovini tako zaslužnega moža, kakor jo bil pokojni škof Baraga. V poljudnih besedah je orisal ves Baragov življenjepis cd začetka do konca ter vsem priporočal, da naj tega velikega škofa-rojaka ohranimo v blagem spominu ler da naj živimo tudi po njegovem navodilu.
Nato je govoril še Rev. Vitus Hribar, župnik fare Matere Božje v Collinvvoodu, ki je opisal težavno delovanje pokojnega škofa Barage v Mi-chiganu ter NVieconsinu, med takratnimi poganskimi Indijanci.
Ker sc je le siavnosti udeležil tudi Rev. Bernard Ambrotič, velik čestilec pokojnega škofa Barage, nam je tudi v kratkih besedah orisal življenje ter delovanje škofa Baraga z iskreno željo, da bi že kmalu napočil oni zaželjeni čas, da bi bil škof Baraga prištet med svetnike.
Na tej siavnosti se mudeči gospod župnik iz Jolieta, Rev. J. Plevnik je vernikom priporočal, da ne smemo nikdar pozabiti najbolj slavnega in najbolj zaslužnega moža med ameriškimi Slovenci, to je pokojnega škofa Barage. Rov. Plevnik je rekel, da je vesel, ker naš slovenski Cleveland danes v tolikem številu proslavlja škofa Barago in da se iz tega razvidi, da Baragov duh še živi med nami ter bo živel vedno.
Govoril je tudi glavui predsednik KSKJ brat Anton Ordina in naš znani pesnik Mr. Ivan Zorman. — Po slovesnih petih litanijah je bila slavnost okrog O popoldne zaključena in tisočeri romarji so se vsi zadovoljni vrnili na svoje donrve.
Svetovno znana t vreli« a
m NRKIIOV
tehtnice ln rezalni stroii
išče za Slovenijo izurjenega zastopnika
Nutftmo:
Prav dobro priliko zaslužka s prodajanjem naših izdelkov svetovnega slovesa, ki so tudi v Sloveniji moderni žo zkozi pet let Na razpolago damo brezplačon avto.
Zonievdino:
Gospoda /. dobro splošno izobrazbo, ki je navajen korektnega dela, je brezhibnega slovesa, no črez 40 let star in razpolaga s prvovrstnimi referencami.
zurjenje v lastnem prodajnem tečaju. Samo gospode z vsemi temi lastnostmi vabimo da vlože podrobno obrazloženo ponudbo /. referencami in sliko.
Ш BERKELOV PATENT D D
Zagreb. Riidisina ulico 11
Očetov, bratov, smov ni,,.
Ob odkritju vojaškega spomenika v Stari Loki (20. oklobra 1930).
Slovenski sv, misijon v Holandiji
V dneh od 27. oktobra do 2. novembra se vrši sv. misijon v treh največjih kolonijah, kjer prebivajo naši rojaki, in sicer: v Brunssumu, Ey-gelshovcnu in Heerlerheide; od 2. do 9. novembra pa se vrši v Lutlerade. To bo prvi misijon naših izseljencev v Holandiji, zato se ga ljudstvo ludi zelo veseli.
Nič ni čudnega, če je v hladni tujini pod vplivom raznih eocijalnih neprilik in ob peklenski zlobi sveta ovenelo to, kar je materina beseda in domača cerkev vsadila našemu dobremu narodu najbolj globoko v srce. Sv. vero poživeti, ogreli ljudstvo v veri očetov — to bo namen misijonskih dni.
Sv. misijon bodo vodili poleg stalnega izseljenskega duhovnika Holandije še gg. Al. Pohar, superior misijonske hiše v Celju, p. R. Pate družbe Jezusove iz Louvaina (Belgija) in g. A. Hafner, slovenski izseljenški duhovnik iz Francije.
Ko bo zaključen sv. misijon v vseh imenovanih kolonijah, se zbere naš narod dne 9. novembra v središču delavskega revirja v Heerlenu, kjer se 1)0 posvetil preev. Srcu Jezusovemu. — Isti dan se vrši potem katoliško zborovanje, ki sc ga udeleže tudi holandski duhovniki ter zastopniki holandskih katoliških društev.
Bog daj svoj blagoslov!
Da bo misijon obrodil sad, ee priporočajo gg. misijonarji in naši izseljenci svojcem v domovini, v pobožen spomin v molitvi U
Sirašna katastrofa v Alsdorfu
'•Чгтм 300 mriv<h rudariev — K«™ Slovenci ?
»Ali so naši še živi?« Množica svojcev pričakuje pred vhodom prvih rešoncev, ki prihajajo.
moj mož?« — Kje je moj sin?.. In mi: тКје so naši Slovenci?«
Kje so naš
— >Kje je
Belokranjski kotiček
Gospodarski tečaji. Okr. kmetijski odbor v Črnomlju je ugotovil program za dva zimska gospodarska tečaja, ki se imata vršiti v Belikrajini, ln sicer v Metliki od 9. novembra do 18. januarja 1931 in v Črnosnlju od 16. novembra do 25. januarja 1931 ob nedeljah in praznikih popoldne, iz-vzeniši Božič in Novo leto. Predavali bodo: okr. kmet. referent, veterinarski referent kot poročevalec za živinorejo, okr. sanitetni in šumarsk.i referent; po dve uri bo predaval pravni referent in eno uro na vsakem tečaju predava šef kalastrake. uprave v Črnomlju, geometer Prelovec. Stroški za nagrade so preračunani za Metliko 1350 Din in za Črnomelj 1140 Din. Pozdravljamo take tečaje za naše belokranjske kmete in vinogradnike, ki so žc večkrat s svojo obilno udeležbo na podobnih tečajih v Črnomlju in Metliki pokazali svojo veliko ukažedjnost, dvomimo pa, če bodo mogli naši kmet-ski gospodarji v popoldanskih urah udeležiti se teh tečajev v zaželjenem številu. Po naših skušnjah bi bil najbolj prikladen čas od 9 do 12 dopoldne.
Cestni odbor. V Belikrajini, v črnomeljskem okraju, ki je tako majhen, da pri državnozborskih volitvah nismo nikdar dobili svojega lastnega ]K>-slanca, imamo dva cestna odbora, ki sta se pred kratkim na novo konstituirala, in sicer ceslni odbor v območju okraj, črnomeljskega sodišča, ki obsega 21 upravnih občin s 14000 prebivalci in 130 km bunovinskih cest in ceslni odbor v območju okr. sodišča v Metliki, ki obsega 10 upravnih občin z 10.000 prebivalci in okrog 70 km ba-novinskih cest. Stroški črnomeljskega cestnega odbora se krijejo s 43% in stroški metliškega cest. ciibora z 42% doklado. Črnomaljskemu cestnemu odboru, ki šteje 9 članov, načeljuje župan gosp. Mtiller in metliškemu, ki šteje 7 članov, načeluje župan g. Golja.
Črnomelj. Mestna občina je zgradila novi del pešpoti, in sicer od restavracije g. Klemenca do kolodvora, katera je bila zares neobhodno potrebna. Želeli bi, da bi se še zgradila pešpot na najbolj prometnem in najbolj blatnem kraju, to je poleg mestne tehtnice tja do trafike Ahačič.
Tatovi odgnali par volov
Begunje, 24. oktobra.
Ko je danes zjutraj posestnik Popek stopil v hlev, da bi nakrmil svoje vole, jo s strahom opazil, da jo hlev prazen. 10 do 11 tisoč dinarjev, toliko so bili namreč vrodni voli, dandanes ne zaslužimo kaj lahko, posebno še pri nas ne. Vsak se sedaj boji, da se ne bi tudi njemu pripetilo kaj takega. Imamo nočnega čuvaja, toda njegov delokrog je prevelik, ker leži vas najmanj i km ob glavni cesti daleč. Potrebno bi bilo, da bi občina kako drugače uredila to nočno službo, posebno sedaj, ko se bliža zima. Pričakujemo pa, da bo orožništvo kmalu dobilo sled za tatovi in jih prijelo.
Vola sta bila etara 4 leta in je bil eden pše-nične barve, drugi pn temnorjave, rogove sta imela uavndol obrnjene in sta bila podkovana.
Alsdorf, 22. oktobra 1930.
(Izvirno poročilo našega poročevalca.)
2e v D-vlaku proti Kdlnu, ki je drdral iz I Passau-a proti Kiilnu, sem izvedel za nesrečo, ki : se je zgodilu v Alsdorfu pri Aachenu v rudniku Ana I. V Nllrnbergu smo že imeli prve izdaje časopisov. Komaj sem prišel v KCln, sem po krat-J kem odmoru odhitel proti Alsdorfu,
Leta 1920. sem našel med rudarji v Alsdorfu j tudi 27 slovenskih družin, zato ni čuda, da ini jo i šla ta nesreča k srcu, in pa tudi, ker sem bil ravno na poti k našim rudarjem-izseljencem na Ho-landskem.
V	Aachenu —■ mesto vse v zastavah, pa zastave na poldrogu, znamenje žalosti!
V	Alsdorfu. — Velikanska množica pred rudniškim poslopjem. — Nič glasnega vpitja, tako tiho in skrivnostno jc vse. Vse obdaja groza. Trinad-stropno uradniško poslopje je velika razvalina. Obratni svet je imel za časa katastrofo ravno posvetovanje — niti eden ni ušel smrti. —
Velikanski železni stolp s svojimi velikimi kolesi, ki so dvigala ali spuščala dvigalo — se je prevrnil kakor bi bil iz papirja, ter podrl bližje stoječa poslopja. Na vse strani štrlijo železni drogovi. Kakor bi se bil podrl kak železen most. Daleč naokoli v Alsdorfu so v«c šipe. popokale.
Ravno ko pišem, žc pripovedujejo, da nara-
šča število mrtvih na 300. žene, otroci prihajajo, odhajajo z nemo grozo na obraza: povprašujejo po možu, j K) očetu, |>o sinu. (ia še nismo našli, no vomo,< dajejo odgovor reševalci, ko so ožgano ali zlomljeno truplo tega ali onega odnesli proč. Ranjencev je malo. Mrtvi imajo strašno rane: odtrgane ude. izžgano meso — otroke in žene odrivajo nazaj, da ne vidijo te strahote. Po hišah pa zastonj čakajo očeta, sina ...
Reševalci delajo naporno, nadčloveško, vei3 trud je zaman: pod razvalinami v rovih ni več Mvili. Nad nami pa se razpenja krasno nebo, avtomobili švigajo sem ter tja, časnikarski reporterji l>ovprašujejo zdaj tu, zdaj tam, kinematografski fotografi pa reglajo s svojimi aparati, da nasitijo senzacij željne /. jokom in stokom ubogih žrtev.
Tesno mi je pri srcu. Kako rad bi vprašal: »Ali so tudi Slovrnci med ponesrečenimi?« Ko sem preil štirimi leti iskal tu Slovencev, so ini rekli to-lc: »Pojdite jih iskat |к> gostilnah, tam jih boste našli!-
Kje jih boni sedaj našel moje Slovence? Ali so že v večnosti? —
Strahovita eksplozija dinamita je uničila v l>u rsekundah stotine življenj pod zemljo, uničila tolikim zlate gradove, ki so jili gradili...
Slovenci, ne v tujino, če že treba umreti, zakaj bi umirali v tujini, ko pa imamo »lepo našo domovino,< A. Pohar, su|>erior misij, družbe.
Redukcija^ slovenskih rudarjev v Črni in Rušah
V Črni domačine reducirajo, tujci ostajajo
Črna, 23. okt.
Kdorkoli, ki je boga it, lahko sprejme v službo ali odpusti vsakogar, ki ga hoče; delojemalce pa mora biti, zlasti danes, ko je toliko brezposelnih, zadovoljen, čc dobi delo in pa poltmi ne izgubi. Pni vsem tem pa je mnogo odločujočih okol-nossti, n. pr. človekova zunanjost in simpatija, rodbinsko zveze ali sploh prolekcira, včasih tudi narodnost, mnogokrat pa tudi versko mišljenje. Sko-i raj noben delodajalec pa ne pokaže delojemalcu lega, kar jc kot človek dolžan, namreč ljubezni. Tudi reducirani mdarji v Črni, o čemer je poročal Slovence z dne 18. t. m., premišljujejo, kako čuden sluča/ je vendar to, da so oni, Slovenci ! in jugoslovanski državljani reducirana, dočim Nein-! ei, čohii in Italijani, kolikor jih je tu, ostanejo še : dalje na svojih • mestih.
Pravijo, da |>ojde prihodnje leto neki de-
lavec višje kategorije v pokoj, na njegovo meslo pa pride — Prus.
Ako bi bili tujci kaki taki strokovnjaki, kakršnih ini nimamo, bi morali biti celo zadovoljna, če bi hotel kdo tukaj sploh ostati in nas Jugoslovane naučili tega, kar zna; a to delo, ki ga ti ljudje vrte, bi ravnotako dobro vršili tudi" Slovenci; saj ga Mak vrše, a — v tujini.
Vsi redveirani rudarji so vsaj več ali manj katoliškega prepričanji, a takih, ki bi svoj plašč obračali |м> vetru, ni mod njimi.
Ruše, 25. oktobra.
Tovarna za dušik odpušča delavce. Za vzrok odslovitve navaja, da sloji ves promet z dušikom. Do zdaj ie bilo odpuščenih že blizu 250. Predvsem se odpuščajo samci in tujc.i; seveda bodo tudi domačini in družinski očetje prišli na vrsto. Od urad-nšitva do adnj še ni bil liihoo odpuščen.

Kako živijo v
Kai razkriva pismo, hi je došlo iz Rusije
Dol. Logatec, oktobra 1930.
Gospodična, katere starši živijo ob sibirski meji, je prejela tc dni pismo od svojcev, pisano 10. sept. t. I. Pismo razkriva žalostne razmere, v katerih mora živeli ruski narod |xxl sovjetskim režimom.
Ljudje naravnost stradajo, dasi živeža ne primanjkuje. Tako n. pr. stane kilogram moke 22 dinarjev, medtem ko Rusija žito izvaža ter stane kg ruske pšenice ali koruze v Trstu 1 Din. En član tc družine vrši službo blagajnika ter prejema 120 rubljev mesečne plače ali po naše 2600 Din.
Ako primerjamo ccno moke iu višino mesečne plače (za delo 10 do 12 ur dnevno!) vidimo, da je tam 8 do P krat nižja, kakor pri nas.
Kot najlepši dokument obubožanja in revščine trpečega ruskega naroda jc pa pismo samo. ki jc pisano na papir, iztrgan iz starih blagajniških knjig izza časa, ko so pisci pisma kot trgovska družina živeli v blagostanju.
Taka pisma, o katerih verodostojnosti ni dvoma, pač dovolj jasno povedo, da so vsa poročila, ki slikajo Rusijo kot državo napredka — neresnična.
Pri gluhonemih...
Gluhonemih otrok v Sloveniji preveč - Gluhonemnica premajhna - 50 dečkov,
49 deklic - Vzoren red in lepi učni uspehi
I
Ljubljana, 25. okt.
Ko sem stopil na dvorišče tiste tihe, velike stavbe nasproti ljubljanske bolnišnice, nuje kar nenadoma obšln rudna misel, Bog ve, sem »i dejal, bogve, ali je gluhonemo«! človeku v srečo ali gorje? Za mnogo lepega, to-lažilnega, srce božajočegn je prikrajšan — brez odmeva gre ritem življenja mirno nje p« — a, še več krutega, poraznega, grenkega mu je prihranjeno — ne hlvnuba ne laž, nobena surova psovka, nobena umazana beseda nima <lostopa v njegovo rce... S to mislijo v sebi sem prestopil prag ginlionemilice — iu že sem bil ves prijetno zavzel nad izredno svetlimi in snažnimi hodniki, ki so v tako kričečem kontrastu s hodniki otroškega vzga.jalošča v rumeni hiši tam za vodo.
Gospod učitelj Ljubo Dermelj, ki je eden najstarejših uč'teljev v glulioneinnici, mi je z redko uslužnostjo začel razkazovati zavo-<lovc prostore. Spalnice gojencev so svetle in zračne in. dasi ne bogve kako moderno opremljene, popolnoma ustrezajo svojemu namenu. V vsaki spalnici je približno "0 postelj. Poleg njih je kabinet za nadziralno osebje in nekaj sob za gairderobo. Slednje so. opremljene z velikimi praktično urejenimi omarami, v katerih ima vsak gojenec ali gojenka svoj predal. Vsi zavodov i prostori kakor tudi njegova oprema je precej tr|>ela |x> vojaštvu, ki je med svetovno vojno zascdio pretežen del gluhoneinnice. Večina gojencev in gojenk mora za obleko skrbeti sama, odnosno njihovi starši, za najrevnejše gojence pn skrbi pristojna občina, Rdeči križ in zavod sam. ki ima vedno nekaj razpoložljivih oblačil v zalogi.
Učne sobe v gluhonemimi se razlikujejo od sob v drugih šolah. Klopi stojijo tu v krogu, da morejo učenci od vseh strani o|«izovati učitelja pri pouku. Stene šolskih soli so polne slik. ki so važen in neobhodno potreben pripomoček pri pouku, posebno v ni/jih razredih.
Stopili smo \ sol*o zn ročna dela. Kakih deset dečkov se je z vidnim interesom ^klanjalo nad raznimi še nedovrsenimi umetninami svojih rok: lesenimi rezbnrskiSmi izdelki. Na poziv gosp. učitelja R upnika, ki jih je pri tem delu nadziral in tiuM «am marljivo sukal žagioo v roki, so dečki vstali, se nostavMi v strumno pozo in v zboru pozdravili: »Dober dani« Izredno ruden in skrnida mučen \tis napravi na človeka prva besetla, ki jo kdaj sliši iz ust gluhonemca. Zdi <e mu. da more slednji izstiftniti iz sebe vsak glas le z največjim naporni in koncentracijo vseli svojih duševnih sil. Prav tako se je godilo meni. S čudom sem strmel v obraze malih siromakov in globoko pomilovanje me je obšlo ...
Vzgoja in poučevanje gluhonemih otrok jc sila težavna stvar. Gluhonemi nima glasov-nega govora, ki ga vsesplošno rabijo ljudje za medseliojno razumevanje in tudi nima čutnega organa, [ki katerem sprejemamo besed n.; govor. Nedostajnnjc govora in sluh jc pil tisto, kar tvori struhotni prej»d med uhilionemcein in človekom vseh čutov, je zlo. ki otežkoča vzgojo in pouk gluhonemih otrok tako zelo dn temu ivi najti nikjer primere niti z daleka ne. Pouk slepcev, duševno zaostalih otrok itd. je prava igrača v primeri s poukom aliihonemrev. ker dobijo učitelji takih otrok že kolikor toliko razvit govor, ki ga v šoli le izpopolnjujejo, dni je razvijnjo in pilijo, kntevegn otroci z lahkoto dojemajo z zdravim sluhom itd. Učitelj gluhonemih vsega tega nima. On je tu pred mini psihičnim objektom do katerega jedrn ne more zlepa, ker «o do njega duri, držeče skozi sluh, zaprte s sedmimi strašnimi! znpnlii Utreti se mora torej dohod do srovorn in z njim v dušo po drugih potili. To je orjaško delo, ki ga opisujejo in cenijo vsi pravi misleci in znanstveniki.
Stopili smo v naslednjo sobo, kjer je bilo okoli gospodične učiteljice Zore P i j n n e c k i -je ve zbranih kakih 20 deklic z ročnimi deli v rokah. Sledil jc skupni pozdrav učenk kakor v prvi sobi, nakar je gospodična učiteljica nn mojo prošnjo stopila k majhni svetlolasi m svetlooki deklici in jo pobarala:
»No povej mi, kako se pišeš?«
Njene razumne oči so intenzivno in pazljivo sledile gibanju ust gospodične učiteljice, nato pa jc izprcgovorila počasi, a še dokaj gladko:
»jaz se pisem Mravljuk Zofija.«
»In kje si doma?«
»Jaz sem doma v Gortinii na Štajerskem,« je odgovorila punčka ločno, zajemajoč učiteljevo vprašanje zgolj m gibanja njegovih ust, ne dn bi slišalo lc eno samo besedo.
»In koliko si stara?«
»Jaz sem stara 11 let.«
»In kaj jc tvoj oče?«
»Moj <>če je kmet.«
Kar objel bi jo človek — to drobilo, ubogo, zlatola.so deklico z modrimi. raziMunfaflti očmi...
Ogledali smo si nato šc ostale prostore v iulionemnici — kuhinjo, jedilnico, shrambe, leti Hd. — v katerih vlada najstrožji red itn snaga. Opažati pa je vsepovsod, <1n trpi zavod na ohčntnem pomanjkanju prostorov in hi hiio le želeti, da se v doglednem časti uresniči želja gospoda ravnatelja Grmn, ki stremi za tem, da
se zavod v skladu s številom gluhonemih otrok v Sloveniji čim bolj razširi.
Pouk v gluhonemimi.
Vzgojo in pouk gluhonemih vršijo v zavodu naslednji: ravnatelj Grm, kateihet Viktor Sega, učiteljici P i j a n e c k i Zora i,n Matilda Podkrajšek ter učitelji: Ljubo Dermelj, II u <1 o l f D o s t a 1, E r b e ž n i k Ivan, Mirko Dermelj. Vilko Vlaži, Karol P u h a r , Ivan K u n s t, Metod K r m e 1 j , Л 1 b ii n O g o r c l e c . Drago Zupančič ter hospitantje: Peter M a t j a š e -vič, Zdrav ko Omcrza in Vinko Rupli i k.
Učitelj ghihonetncev ni samo učitelj, marveč tudi oče svojimi gojencem in gojenkani. Zelo važno njegovo delo jc torej vzgoja, ker pravi otrokov dom, če ga ima. pred šolo iu po šoli v tem |x>gledu dosti storiti ne more. Ta panoga vzgoje |ш zahteva, več1 kakor vsaka druga, po-sebnegu globokega znanja in primernega ravnanja.
Ntrš?i gluhohemntoA še odlikuje )xi dobrih strokovnih močeh, čeprav radii neurejenih razmer in velikih stroškov nismo mogli pošiljati učiteljev v strokovno izobraževanje v tujino. Učitelji-novinci so se urili na domačih zavodih ter so tudi opravljali strokovni izpiit.
Ljubljanska gluhonemnica je osemrazred-na. Nadvse zanimivo je prisostvovati jiouku v 1. razredu, v katerem učitelj začne orani trdo in pusto ledino teh ubogih, v večen molk ukle-tih otroških src.
Ko smo stopili z gospodom ravnateljem Grmom v razred, se je kakih 70 svetlih očk zvedavo uprlo v nas. Gospod učitelj Mirko Dermelj nam je nato nazorno pokazal, kako vrši pouk
Prvi zlog. ki se ga gluhonemi otroci z velikim in dolgotrajnim trudom nauČe izgovoriti, jc >jm«. Dihanje pri izgovorjavi jiovzroča otrokom veliko težavo. Čim več zlogov izgovore v enem dihu. te>mbolje je za organizem lz gi-banjn ust zajamejo otroci posamezne zloge, |xi-zneje pa saino z vkV>m. Govor se razvija nn iKMliagi tipa in vkla. Pri tem pokliče učitelj učenca ali učenko večkrat k sebi in ga aauči pravilnega odpiranja ust m artikulacije tudi z roko, če je trčim.
Zanimivo je dalje, kako mali učenci zajamejo va«ie posamezne jiojme. G. učitelj Dr-m el j je napisal na tablo z velikimi tiskanimi črkami »TA«. Ko so učenci t« zlog jvtnkrat gladko izgovorili, je pripisal k imenovanima črkama se črko »1« — torej »TAT« Nato je polotil nu predal omare v kotu desetdmarski bankovec. |*>vern>!4 nn glavo enemu od učencev širok klobuk iu ga |x>stnvil pred vrata. Učcliček, ki je to reč gotovo že večkrat [Kinov iI. je tedaj nenadoma planil s hodnika v šolsko sobo, poiizmal bankovec in hotel z. njim zbežali. Gospod' ttvitelj |«i g« je med splošno vesclostjo ostnjih učenekov zgrabil Za ramo in mu bankovec vzel. Nato je pokazal s prstom nanj in s kretnjami resno in svareče |»baral: »Kdo jo ro?«
In so učeučki kar koj točno znali označiti fantiča: »Tat!«
V tretjem raz.rcdu so nas učenci in učenke že znali dokaj gladko pozdraviti: »Dobro jutro!«
Tudi računam je, ki se — razumljivo — vrši na povsem drugačen način kakor v drugih Šolah, je šlo tein učcucem že dokaj spretno rz-I>od rok.


aažl^ џац, -
C
V šestem razredu pu so se učenci in učenke že kar postavile s svojim jezikovnim znanjem in nas na moč presenetili.
Jih je pobaral gospod učitelj: »Otroci, kdo j c prišel?«
In so otroci takoj v zboru odgovorili: »Prišla s t« dva goS|*)d«l«
Titpnfiim »e op/iža pri posameznikih, da jim glas nehote zaide v višino, kar je seveda napak. Z« organizem je vedno boljše, če gre glas v mi/.ino, namesto v višino.
lični uspehi so v ljubljanski gluhonemnici na splošno zadovoljivi.
Končam z besedami gospodu ravnatelja G ni ta:
»Kulturna višina države se ceni navadno po šolstvu, ki gu država ima. Veličina države pa se nc kaže zgolj v šolstvu za duševno normalne in telesno zdrave državljane, marveč tudi v šolstvu za tiste nesrečnike, ki jim je zlohotna usoda ugrabila ta ali oni čut, ali jih pa pri duševnih zmožnostih prav no mačehovsko prikrajšala. To so šole za gluhoneme, slepo in slalroumue otroke. Zlesti za gluhememe otroke, ki jih je proeentualno največ in ki postanejo, izobraženi in vzgoi'-ni v šoli. prav dobri delavci in samostojni služile! kruha in niso torej v življenju nobenemu v nadlego, bo trebn zgraditi več šol.« Zato: razširite ljubljansko gluhonetnnico!
• V«
Dobra knjiga - zaklad v hiši
Za skrajno nizko mesečno naročnino dobite: LEPOSLOVNO KNJIŽNICO
Najboljši sodobni Svetovni pisatelji. LetOs izidejo knjige F. Timmermaiisa, F. Mauriaca, J. Bojerja, Andiea Gidea, W. Berendta, P. Lip-perta. Skupno 6 knjig — ca. 1500 strani mesečno 15 Din — v platno, 12.50 Din karton.
LJUDSKO KNJIŽNICO
Svetovni in domači pisatelji, izbrano čtivo dostopno vsakomur: Izidejo knjige V. Hugoja, Maurice-Constantin Weyerja, H. Malota, Jam-mesa, Dickensa itd. Skupno 6 knjig, ca. 1600 strani, mesečno 12 Din v platno.
ZBIRKO DOMAČIH PISATELJEV
Poleg nadaljevanja Izbranih spisov Ivana Preglja (2 zvezka na leto) izidejo sodobni in starejši slovenski pisatelji, letos predvidoma Fr. Levstikovo zbrano delo in Anton Leskovec. Skupno 4 knjige, ca, 1100 strani mesečno 10 Din v platno.
ZBIRKO MLADINSKIH SPISOV
Najlepši izbor čtiva za mladino! 0 Božiču
izidejo Sven\sonove povesti o malem Islandcu Noniju Skupno 4 knjige na leto ca. 800 strani, mesečno 8 Din, vezano.
ZBIRKO POLJUDNIH ZNANSTVENIH IN GOSPODARSKIH SPISOV
Poleg praktičnih knjig kot so Poljudna elektrotehnika, knjiga o gradbah in notranji opremi stanovanj, izidejo memoari. življenj pisi Itd., prva predvidoma izde o Božiču dr. Fr. Vebrova koiiga o Sv. Avguštinu. 3 kniigc »kupno ca. 900 strani z ilustracijami, mesečno 10 Din, platno. Naročniki posameznih zbirk uživajo ugodnost pri naročanju priznane prvovrstne revije
DOM IN SVET
po 8 Dm na mesec. Zbirke so naročljive posamič ali v poljudni kombinaciji.
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
Za lavantins-ko škofijo je prevzela nabiranje naročnikov
TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU
Nova šola v Murski Soboti
M. Sobota, 24. oktobra.
Šolsko vprašanje je v M. Soboti že nekaj let sem precej pereče. Olrok je od leta do leta več, šolsko j)osiopje pa je v takem stanju, da niti čisto navadni vasi ne bi služilo v j>onos, a kaj šele Mur. Soboti, ki je nekako središče Slovenske krajine. Na kratko j>ovedano je šola premajhna in tudi drugače ne odgovarja zahtevam časa. To so uvideli vsi merodajni činilelji, radi tega so že lani začeli razpravljati o zidanju nove šole. V občinski proračun jo bila v ta namen vzeta večja vsota. 0 zadevi se je tudi drugače mnogo govorilo, toda zadnjega se ni storilo nič odločilnega.
Šele sedaj se je začelo vprašanje nove šole zopet pretresati. Sestavljena je bila posebna komisija, ki je imela nalogo, da z ozirom na zidanje nove šole stori potrebne korake. V komisiji so bili: banov, prosvetni šef dr. Kotnik, okr. načelnik Lijx»všek, okr. sanitetni referent dr. Gregorc, šol. nadzornik Čižek, banslci svetnik in župan Ben-ko, šol. upravitelj Gabrijelč.ič, stavbeni j>odjetnik Mesarič in zastopniki občin: Rakivčan, Černelavci in Ncmčavci. Komisija je soglasno sklenila, da se šola mora zidati. Stavbišče Je komisija ubrala v bližini gimnazije. Tam se naj postavi primerno ene-nadstropno šolsko poslopje, ki bo nudilo dovolj prostora otrokom iz M. Sobote in iz sosednjih vasi: Rakivčan, ČernHavc.l in Nemčavci, ki spadajo jx>d snbnSkl Šolski okoliš. V nove proračune se naj vzamejo primerne vsote.
S tem je prvi korak narejen in želimo le to, da bi prišla nova šola prihodnje leto pod streho.
SenracPa v Logatcu
Požiralnik Jačke se je odprl.
Zadnje deževje je povzročilo v Logatcu pravo senzacijo. V takozvani »Jački«, kjer se izgublja v zemljo potok Logaščica, se je pod pritiskom velikanske množine vode udrla zemlja in je vsa voda, ki sicer le počasi pronica v zemljo, naglo izginila. Voda je potegnila seboj tudi približno 1000 m® naplavljenega blata. Tukajšnja občina je izrabila priliko ter pričela čistiti ob požiralniku, ob katerem je vse polno desk. tramovja, hlodov, vejevja in različne šare, ki zadržuje odtok vode Če se bo posrečilo odstraniti vso to navlako, bi bil problem Jačke najboljše in najcenejše rešen..
Že v predvojnem času je delal odtok Logaščice, ki ob nalivih naraste v Jački v pravo jezero, pre-
?lavice občini in bivšemu dež. odboru, ki je leta 913 votiral večjo vsoto za razčiščenje Jačke. Materija! so nameravali uporabiti kot gnojilo za travnike. Toda že same priprave za čiščenje so skoraj izčrpale odobreni znesek, nastala je vojna in tako je tudi to delo ostalo samo v načrtu.
No, za enkrat nam je sam Bog pomagal in Logatec jc rešen bojazni in skrbi za slučaj nalivov, kajti nastali požiralnik ali lijak mora sproti »kon-sutnirati« naraslo Logaščico. Da jc imela Jačks izredno šlevilo obiskovalcev in radovednežev, ni treba še posebej omenjati.
Sanofortn
izvrstno toaletno in čistilno sredstvo se dobi v vseh lekarnah in drogerijah.
angleškega in češkega sukna!
BOGATA IZBIRA!
A. & E. SKABERNE
___LJUBLJANA
Prvi sneg
Vode naraščajo
Ljubljana, 25. oktobra.
Danes popoldne se je dolgočasno deževje j*>-lagoma prelevilo v prvi sneg, ki je začel ve« moker naletavati. Proti večeru pa je začelo že kar zares snežiti in če bo držalo vso noč, bo Ljubljana v nedeljo vsaj po strehah res bela Ljubljana. Danes je sneg pobelil tudi naše planine, ki so se s tem za jiol leta odele v bel jilašč.
Radi deževja zadnjih dni so vode zopet občutno nam sile. Ljubljanica se zopet umazana vali skozi mesto in z Ljubljanskega gradu se vidi zopet nekaj luž, ki so zalile močvirni svet. — Prav tako .je Sava j>ri Litiji precej narasla. Če se bo dež spremenil v sneg, potem smo lahko brez skrbi pred povodnijo.
Tudi Drava jo radi neprekinjenega deževja v zadnjem času začela naraščati.. P bledice je ču-liti v Pesniški dolini, kjer se мпагјебко jezero« zojx*t ]>oraja.
Maribor, 25. oktobra.
Danes okrog poldneva Je začelo v mestu Mariboru snežiti. S tem nam je letošnja jesen dala jirvo pokušnjo velike poreijc snegn. ki ga bomo najbrž dobili. Snežilo > sicer le malo časa, zakaj sneg se je kaj hitro spremenil v deževje.
Litija, 25. oktobra.
DobUi smo prvi sneg, ki je korajino začel r>o hribih. Pobelil je ee prej Sv. Goro. danes j*t vasi Vače, Tirna pod Sv. Goro,, Mošenlk in drugo. Če bo snežilo naprej, ee bomo jutri morda že v Litiji lahko kopali,
Postaja in most na Otočah
Brezje, 24. oktobra.
Pred par meseci se je menda vršil komisU onelen ogled na Otočah glede preureditve kolodvora. V kolikor lo odgovarja resnici, nam ni znano, vendar je skrajni čas, da se postaja temeljito preuredi, poveča, napelje pitna voda ter električna razsvetljava. Vsega tega sedaj nima kolodvor, ki ima razen Kranja in Jesenic na Gorenjskem največ osebnega prometa. Velike važnosti je tudi to, da se postaja vsekakor mora imenovali Otoie— Brezje in ne samo Oloče. Ogromna večina prometa gravitira na Brezje, poleg lega so se pa po izjavah potnikov samih, pnsebuo onib, ki so prišli iz hrvaških in drugih oddaljenejših krajev, dogajali slučaji, da so zahtevali vozni listek do postaje Brezje, o kaleri pa službujočemu organu seveda ni bilo nič znanega. Za nov naziv pestaje naj bi se Brez-jani zavzeli z vlogo na ravnateljstvo drž. železnic, in sicer takoj, ker ee bo že v začetku novembra pričelo razpravljati o novem voznem redu.
Drugo vprašanje je: najkrajša zveza Otoče-Brezje ali nov most črez Savo tik za kolodvorom. Akcija naj se obnovi. Več zanimanja naj poktiže občina, ki ima gotovo dobiček od tujskega prometa; vsa čast nekaterim posameznikom, ki so tudi v finančnem pogledu pokazali veliko razumevanje za stvar, hujskači z neumnimi ugovori pa so bili takrat, ko smo napeljevali vodovod in elektriko in se bodo našli tudi sedaj, čeprav bi bil novi most za Brezje ravno tako velikanskega pomena, korist od njega pa bi imel brez razlike vsak Brez-jan ravno tako, kol prebivalci okoliških vasi. Končno jja Je skrajni čas, da se odpravi pobiranje mostnine, ki napravi vse kaj drugega kakor dober utis.
V hapnici pred svo o hišo si?©n ia
Tragična smrt Malenškove Jožefe.
Raka, 24. okt.
Kdo bi verjel, da nnše Jozefiine ni več med nami. Težko si mislimo to. Včeraj smo jo videli še vreelo, zdravo in rdečo kaikor jabolko
Zvonovi so oznanili žalostno vest, da je po nesreči umrla dolgoletna in vestna članica Marijine družbe gdč. Jožeta M a 1 e n š e k . Smrt jo je ilcdiitela pred domačim pragom.
Kakor vsako jutro, je tudi davi zgoda: vstala in hitela |>o domačih opravkih. Kaj Je nameravala jiri kapnici, katero ima pred hišo, bo ostalo tajno. Sklepati se da, da je nameravala zajeti vodo, ali j>a kaj pomiti, pri čemur je izgubila ravnotežje in l>adla na glavo v kapnilco. Iz tega |x>ložaJa se ni mogla nikakor rešiti, ker je kapnira oska in približno do 1 ni globoka.
Ko so domači ztiitraj odhajali na delo in po različnih opravkih, so opnaili, da iz kapelice mole človeške noge. Takoj eo priskočili in truplo iztegnili iz kapnlce. Ugotovili so z grozo da Je to Jožefa sama — nu žalost že mrtva. Vsaka pomoč je bila zastonj, ker je nesrečnica bila gotovo že kako uro v vodi. Obveščeni so bili takoj bratje, ki so ie sami svoji gospodarji ter sestra, ki je gospodinja omoieiia na Raki.
Revina Je skrbno gospodarila in goapodiinrila na svojem precej lepem posestvu вп vinograd ih, ter sam« kraljevala v svoji hišici, j>red kaitero je tako tragično i»dih>niln.
Danes leži na mrtvaškem odru obsuta s cvetjem, pri katerem se vrste domačini z objokanimi cbraSi in poniilulejo njo, katera Je živela ree lako kakor uči sv. pismo.
V nedeljo jo s spremstvom Marijine družbe jioložinio v domačo zemljo 1
e
Za zdravje naroda
Zdravstveni dom v Rogatcu
V Rogatcu, dne 24. oklobra.
V	Rogatcu, središCu prelestne pokrajine ob gornji Sotli, bo otvorjen v nedeljo 20. t. m. Zdravstveni dom.
Društvo Narodno Zdravje v Rogatcu je sprožilo misel Zdravstvenega doma, a Higijenski zavod v Ljubljani, ki je vedno pripravljen podpirati vsako tako stremljenje, nam je postavil ua solnčni brežini ob cesti v Krapino dom, ki bo ponos okraja in v katerem se bo pospeševalo vse, kar je koristno ljudskemu zdravju.
Pripravljalni odbor je imel v začetku devet članov, na koncu so mu ostali trije zvesti, in sicer gg. zdravnik, župan in načelnik železniške postaje.
Do 500.000 Diu je stala zgradba in oprema Doma, in potretje leto je trajalo, preden je bila zgradba izvršena, da se je mogla opremiti z vsem potrebnim in se je vselila zaščitna sestra. Zemljišče je podarila občina, ki ga je kupila za 16.000 dinarjev, a poleg tega je trpela vse stroške za dovoz materijala, a vse drugo se je napravilo s prispevki iz Higi.ienskega zavoda.
Delokrog Zdravstvenega Doma obsega rogaško zdravstveno okrožje.
Morda ustreženi, ako ob tej priliki povem, kakšne naloge bo opravljal Zdravstveni Dom.
V	Domu bodo delovali: splošna zdravstvena posvetovalnica, ambulatorij za občo zdravniško pomoč, dečji dispanzer, dispanzer za jotične, šolska zdravniška posvetovalnica in poliklinika, ljudska zdravstvena šola in ljudsko kopališče.
Zdravstveni Dom bo ugotavljal zdravstvene razmero prebivalstva, odpravljal vzroke slabega zdravstvenega stanja z nasveti in dejanji ter dajal brezplačno zdravniško pomoč siromašnemu prebivalstvu. S socijalno higijensko zaščito dece bo zmanjševal umrljivost otrok. Skrbel bo za zdravljenje jeličnih in zaščito zdravih zoper to družabno kugo. Skušal bo preprečevati nastopajoče nalezljive bolezni. S higijensko propagando in poslom bo dvigal zdravstveno kulturo. Preprečeval in odpravljal bo škodo po alkoholizmu, kar je pri nas zelo nujno in potrebno.
Splošna zdravniška posvetovalnica bo poslovala dvakrat na teden. Ta sc bodo dobili brez-
Dr. M. Ogorevc

И
№
r ' . ■ - ..;	•-Л
	» j
	p*
i®«®*.* >:< 1 Jl# § Hi	1 5E <>. : > } • Mfc
	'■■■i : MMiSfc:.!
	; ff^ ]
BH ' 1	
-
»T; / ж&^ *	"'ti:". ■
t \ ■ .	-V ..-^K
»»<— —■


Dan veselja v Kostanjevici
Kostanjevica, 2 okt. Notranjost sta ros lavne trdnjavice pofoož-nosti, cerkve sv. Jakoba, smo srečno prenovili. Vsa dela so srečno končana.
Taiko bo naša cerkev skladna na zunaj in znotraj. Starodavni lepi portal je drugi med
plačni nasveti o vseh vprašanjih, ki so tičejo naselbinske in stanovanjske higijene, nasveti za pravilno prehrano. Vodil ee bo zdravstveni kataster stanovanjskih hiš in prebivalcev v okrožju in dajali nasveti v vseh vprašanjih, ki se tičejo javnega zdravstva.
V	ambulatoriju, ki mora ]>o6lovati na teden najmanj trikrat po eno uro, bodo prejemali ne-imoviti prebivalci vso potrebno zdravniško pon Dobivali bodo tudi prvo pomoč pri nezgodah.
V	področju otroškega dispanzerja v Rogatcu bo poliklinka za dojenčke in male otroke, kjer se bo vršilo ambulantno zdravljenje bolnih otrok, za katero ni nihče obvezan, ali za katere obvezanec ne moro trpeti stroškov za zdravljenje.
V	posvetovalnici za matere se bodo sprejemali le zdravi otroci z materami brez razlike stanu in gmotnega položaja, zaradi nadzorovanja nege, prehrane in zdravstvenega stanja otrok. Posvetovalnica za matere bo poslovala strogo ločeno od poliklinike.
Poliklinika bo poslovala ob delavnikih dvakrat na teden ob dopoldanskih urah in posvetovalnica za matere tudi dvakrat na teden ob popoldanskih urah.
Zelo važna naloga Zdravstvenega Doma je šolska zdravniška posvetovalnica in poliklinika. Na šolski polikliniki bodo otroci dobili brezplačno zdravniško pomoč.
Najvažnejša naloga Zdravstvenega Doma je pa ljudska zdravstvena šola. Po njej se bo širila med ljudstvom zdravstvena kultura in izobrazba, in sicer s poukom od esebe do osebe, od hiše do hiše, z zdravstvenimi predavanji, s poučnimi tečaji, higijenski m i razstavami, razširjanjem poučnih časopisov in letakov, knjig itd.
Skupme kopeli šolskih otrok pod vodstvom šolskega osobja so brezplačne, drugače pa plačujejo osebe določeno pristojbino, ki znaša za prho 2 Din, v kadunjah pa 6 Din od osebe.
V	Zdravstvenem Domu je nameščen zdravnik — g. dr. M. Ogorevc —, ki jo vodja Doma. On bo vodil vse strokovno in pomožno oeobje.
Doslej je nastavljena ena zaščitna sestra. Ta lx> morala ]>omagati zdravniku v Zdravstvenem Domu in i ki njegovih navodilih posečati bolnike v njih stanovanjih ter ugotavljati zdravstvene in socijalne razmere bolnikov. Nadzirala bo izvrševanje zdravniških predpisov, dajala nasvete o zdravljenju in opozarjala zlasti na to, kako škodljivo vpliva alkohol na potek bolezni. Sestra bo prihajala v hiše kot prijateljica in gledala, da si Čimprej pridobi zaupanje. Upravljala bo javno kopališče.
Pravilnik zahteva od sester, da je življenje njihovo tudi izven službe tako, da je prebivalstvu za vzor in spodbudo.
Iz tega spoznate veliki pomen Zdravstvenega Doma za okraj. Delo kajpada ni lahko in vsega smotra sc doseči ne bo moglo, ker je strokovnega osobja premalo, da bi moglo vse naloge točno izvrševati.
Zdravstveni Dom v Rogatcu bo otvorjen. Bog daj, da bi bilo delo Zdravstvenega Doma v korist vsega prebivalstva v okraju.
Župan Ivan Geisel
Prenovljen portal
zigodo vinsko najpomembnejši v Jugoslaviji. Že prcjšn.i naš župni oče, č. g. Podbevšek, je kanil prenoviti cerkev, а uspelo je to željo uresničiti šele sedanjemu skrbnemu pastirju našilh duš, č. g. Francu Golobu.
Popravila smo sc lotili 16. julija t. 1. i.n končali 24. tm. .Vkadeuuski slifkar, g. K 1 c i nori
JVeguj tudi
Ovoje lepe &obe
da bodo pristojali Tvojim rudečim ustnicam in nežnima licama. Upotre-bljavaj dnevno edino
Sargov
KAL0 D 0 NT
Љ

ep s i sobje
z Dunaja, že 30 let povsod po Slovenskem znana dob niči na in upoštevana umetniška osebnost, sc je ognjevito oprijel dela. Poleg bogate in zelo okusne ornamemtakc občudujemo v prezbiteriju v prvem oboku nad oltarjem Kerulie z Najsvetejšim, na drugem oboku pa Kraljico Pomočnico Kristjanov na levi stenski strani nad vhodom v zvonik )>a Zadnjo večerjo. Nn olupku v sredini ladijc zremo Spremcnjenjc Gospodovo, v zadnjem delu pa sv. Cecilijo ter na levi stranski steni sv. Družino. Živ in pester kolorit njegovega čopiča, pobožno lepa zamisel osnutkov in mojstersko izoblikovanji ter umerjena tehnika delajo izvedbe prav vredno umetnino. Pri delu popravila cerkve so mu pomagali: gosp. mojster Gorišck i.z št. Jerneja, ki jc s svojim pomočnikom g. Rangusom slikal orna-mentiko in druge okraske, g. mojster ute II a -d o k 1 i n iz št. Jerneja, je preplcskal okusno glavni oltar; za Knižev pot je zelo mojstersko dovršeno izdelal okvirje g. mojster Gruden, ki je izvršil tudi vsa druga mizarska dela, mojster g. Bertoli jc napravil lep nov pevski kor in prenovil kapelico Litrske Matere I »ožje. Posebno se je odlikoval g. Josip Hafner, šef tvrdike »Fcelesia« iz LJubljane, ki nam je napravil umetniško 1c|ki tabernakeljska vratca in si zaslužil javno priznanje. Izdelal je tudi svečv niike za Križev |x>t in očistil vse lustre. Dobre verne ženice, posebno naša dekleta, so |ni ob zaključku dela, cerkcv poniiile in vse temeljito oenažile.
Da se U) preureditev naše farne cerkve dostojanstveno proslavila, sc vrši v nedeljo, dne 26. lin. ob 9 zjutraj slavnostna procesija z Najvctcjšim iz cerkve sv. Miklavžu v žiipno ccrkcv. Procesijo I ki vodil ob asistenci več gg. duhovnih sobrutov mil. g. prost Č c r i n i/. Novega mesta, ki bo opravil tudi blagoslovitev cerkve in slovesno sveto mašo. Pevski z.lior je za ta dan z vstrajno marljivostjo naštudirul KiMiiptcrjevo mašo; priznana kostanjc-visku godba pa par primernih koračnic.	L.
Pridobivajte novih naročnikovi
Koledar
Nedelja, 26. oktobra: (20. pobimkoštna nedelja): Kristus Kralj; Evarist, papež močenik.
Jutri: ponedeljek, 2. oktobra: Frumencij, škof; Antonija, devica.
Osebne vesti
= Duhovniške iipremembe v Iarantinski škofiji. Anton R a t a j je premeščeni iz Gornje Lendave v Conkovo, Jakob Safošnik pride v Gornjo Lendavo, Anton Som rek iz Bizel^skega v Stari trg, Franc Glavnik pa od Marije .Snežno na Bizeljsko.
= Iz železniške službe. Premeščeni so: uradnika III-3 Ronko Franc, nadzornik proge Kranjska gora, progovtne sekcije Jesenice za nadzornika proge Litija, progovna sekcija Lubljann glavna proge; Crnkovič Julij, nadzornik proge Kamenje, progovna sekcija Novo mesto, za nadzornika proge, progovna sekcija Ljubljana gor. dol, proga; Zvaničnica 1-4 Poženel Emilija adm. zvaničnica, Ljubljana gor. kol. v prometno-komercijalno ode-lienje; dnevničar Vehovc Alojzij, Trborlie na Rakek. — Nameščeni so za uradnike II-5: Bernik Jožef, prometnik, Medvode; Caf Ivan, prometnik Trbovlje; Derganc Jožef, prometnik, Borovnica; za zvaničmika 1-1 Kanič Franc, skladiščnik, Maribor gl. kol.; dosedaj žandarmerijski narednik. — Ostavko je podal na službo uradnika II-5 Dekleva Tugomir, komercijelni uradnik, Trbovlje. — Napredovali so za uradnike III-3: Bučar Peter, vla-kovodja, Ljubljana gl. kol.; Majcen Anton, vlako-vodja, Ljublana gl. kol. in Pleterski Franc, vla-kovodja, Ljubljana gl. kol., dosedaj zvaničnik I-1.
Mala kronika
* Pozor na položnice. Celi današnji poštni nakladi smo priložili položnice za obnovitev naročnine. Oni p. n. naročniki, ki jim naročnina koncem oktobra še ne poteče oziroma imajo list plačan že do konca tekočega leta, naj izvolijo položnico shraniti za poznejše plačilo ali, knr jc še bolje, oddajo prijatelju, ki doslej še ni naročnik našega lista.
Ali sto se že prijavili kot naročnik na knjižne ;;birke, ki jih proti mesečnemu plačevanju izdaja Jngoslovanska knjigarna v Ljubljani? Zahtevajte brezplačni cenik! Interesenti iz lavantinske škofije, pišite Tiskarni sv. Crila v Mariboru, ki je prevzela nabiranje naročnikov za Štajersko!
it Zasavska cesta. Včeraj smo poročali, da je dovoljen kredit za obsavsko cesto v znesku 13 milijonov dinarjev, ki naj veže Ljubljano—Litijo— Radeče. Danes iz|»opol.njujeino lo poročilo v toliko, da bo ta cesta, za katero je kredit dovoljen, šla razširjena in popravljena sedanja banovinska eestn Ljubljana — Sostro — lleanica —Trebeljevo—Šmartno —-Canovca—Sv. Križ—Svibno—Radeče. IVavn zasavska cesta pa bo nova in pojde skoro povsod ob savski utrnil Ta bo stalo 60 milijonov ter je ludi v načrtu.
•k Redna slnžlia božja na .Šmarni gori ob nedeljah in praznikih z današnjim dnom za letos preneha; vendar bo pa ludi v zimskem času služba božja 8. dec., 25. dec., 1. in 6. jan. ter 2. febr. in sicer ob navadni uri. Kdaj se bo začela spet redna služba božja, bomo objavili sj>oniladi v časopisih.
it Društvo zaščitnih sester v Ljubljani priredi 8. novembra ekskurzijo v Zagreb. Sestre, ki se je nameravajo udeležiti, naj javijo do 1. nov. naslovu.
Novosti v našem prosvetnem radiu. S prihodnjim tednom se uvede v našem radiu šahovska ura. Ing. Ciril Jeglič bo pričel nadalje s svojimi predavanji o gojitvi cvetlic (pogovori s prijateljico vrta). G. dr V. Hohinec pa pričenja svoj ciklus predavanj o geologiji zemlje in nebesnih teles.
Zvonovi iz Roverela. V Roverelu (Italija) se nahaja veliki zvon, ulit iz lopa svetovno vojne. Posvečen je >vsem mrtvim velike vojne«, imenuje se za to .Campana dei Cadutte. — Zvon padlih. Italijanske postaje bodo na praznik vernih duš. 2. novembra, svoj program za nekaj minut prekinile ter prenašale zvonenje zvona iz Rovereta.
Čudovito skrbi Dr. Dobrojed za našo l jubo deco. V kakšnem oziru? V prehranjevalnem. On vč, kako važna jo prebava za naše malčke. Zato uci: Ne redite otrok z. onimi umetnimi modernimi sredstvi, ki se tu in tam priporočajo, ampak redite jih z naravnimi jedili, kot so jajčne testenine >Pekatcte-. Pristen pšenični zdrob in jajca so vendar najbolj re-dilnosnovi. Na ta način bodo inalero vzgojile zarod, ki bo krepak in vstrajen. — Kdo mu ne bo pritrdil?
it Gledališko skladišče v Relgradu sc podrio. Relgrajsko gledališče izda letno ležke denarje za svoje kulise in opremo. Kulise pa so bile spravljene tako nemarno in v tako razpadlem |>oslopju. dn so vse propadale. V potek so delavci izbirali v leni skladišču v Jugovićevi ulici kulise. Naenkrat se je udrla streha in pokopala ]>od seboj delavca Petra Marica. Njegovi tovariši so jiozabili ua laetno nevarnost in ga izvlekli iz razvalin, sicer težko ranjenega, vendar živega. Upali go, da se bo ziradi te nesreče belgrajsko gledališče pobrigalo za dostojno skladišče
it Tračnice no kradli. Belgrajaka policija je prijela neko latinsko družbo, ki se je bavila s krajo tračnic. Bili so to štirje bi-ez|)oselui pristaniški delavci, med njimi tudi en Slo ven«', ki so se zaradi pomanjkanja zaslužka spravili nn la-tvino tračnic. Računali so s leni, da je nadzorstvo nad velikimi in masivnimi predmeti manjše, kol nad melinvi. Pokradli so več tračnic, ki so jih |>ro-dali neki tovarni za znesek 26.000 Din. Pni ponovnem poskusu tatvine pa so jih zasačili in pritjeiJ.
it »Dekliški mler« IV. jvezek je v tisku in izide v najkrajšem času. Obsegal bo 5 iger: ?An-£7oU'. božična igra v 5 slikah; >Tri lepotice«, burka v 1 dej.; »Pamet jo je srečala-?, burka v 1 dej.: »Kakor vidite«, veseloigra v 4 slikah; "Ure na razpotju«, slika za starega leta večer. — Naročila sprejema uprava »Vdgredi«, Ljubljana, Ljudski dom.
Oiaj pravite ?
Kes je: na tisoče veselic se letno vrši pod krinko prosvetnega in kulturnega delovanja tega in onega druitva, kar je samo v nečasl najemu naroda. Suša druitva zavajajo naš narod k razsipanju in pijančevanju. Vzrok in porod temu so oni, ki tlrdilva vodijo, ker sumi niso pravilno vzgojeni. Maš narod pa rabi danes boli kol kedaj ljudi, ki imajo tiraro vzgojo, ki je podlaga blagostanju posamezniku, družbe kakor tudi države. Tu vzgoja pa mora bil i usmerjena najbolj k varčevanju. Te vzgoje se morimo posluiiii zlasti pri mladini, ker kažejo izkustvu, da *r da debelcv kullivirati te takrat, dokler je ie mlado in v rasli.
I Škof ji Loki snu zadnjič videl nekaj prav razveseljivega, še več pa slišal. V ljudski šoli so namreč u peljali zu otroke male hranilnike. Vsak otrok ga lahko dobi. kdor lioče. Vanj prinašajo otroci denur do konca lelo. Pn dinarju, po petdeset par kolikor pač kdo in kdaj zmore. Ob koncu leta se 'tak hranilnik izprazni, denur prešleje, nakar ga razredni uči'elj nu ime lastnika hranilnika naloži r poštno hranilnico. Take hranilnike so upe-Ijali že na več iolah, in se je I o obneslo ielo dobro, loko du gredo zneski prihranjenega denarja v hranilnikih na deseti isoče dinarjev letno.
Vidite, gospod urednik, meni lale zelo ugaja. S hranilniki se vzgaja otroku k Uedenju. Uomu dobi dinar, ker je bil priden, ker je naredil to ah ono delo, ker je dobit dobro izpričevalo ah ker sc je hotel izkazali stric za <trira ild. itd. Otrok lahko Ui denur zanese takoj k eladoledurju »I! slaščičarju, pa se spomni na svoi hranilnik, gre korajino v iolo ir ga izroči učitelju. Učitelju je lieba suma neka) u/ ' v katerih razloži pomen varčevanja in hranilnikov in uspeh ie dosežen. Tako vzgojen otrok ho -nal ceniti denar, hi si ga ie oh sumopreinugfrianju som prištet/it iu ho rarčeval tudi r času. ko bodo šolske klopi Že daleč za njim. In ludi. ce bo poizkus s letni hranilniki na ta način rzuojtl le deseterice ali pa magm i samo i nega od slo učenem, je vseeno dobro, l-u sum vzgled potegne za seboj
stotine.	,	,
Hranilniki pu si; dobri tudi iz drugega vzroka. Saj se olroku. če ie vlagal vso dobo ljudsko-šolskega pouka dinareke v lo napravo, nabere prav tedna vsota, ki mu poleni lahko omogoči, da ga oče z nabranim in prišledenim denarjem da učil. kako obrt, ali pu mu denur ostane kot osnovni kanit al ček zu nadaljnjo slednjo.
Gospod urednik! Na la način st ne bomo V-gojili ne kapitalistov in ludi ne skopuhov, lamelno varčevanje vodi nujno k pametnemu gospodarstvu v večjem stilu ir ravno tega v našem nu-rodu Iako česlakrut pogrciiimo. 2eltm le. da bi odgovorni činilelji M imaio v svojih rokah vzgojo vaših otrok, prav cii poskusili na la- le i man prt-nonioči dt> se ustvari nov, varčen in gospodarski rod' '	'
ir Zvonarna Strojnih tovarn in lirarn rt. d. Ljubljana je dobavila za župno cerkev Sv. Petra r Zagrebu, V laška ulica, nov veliki bronasti zvon glasa H v teži 2122 kg, s katerim so vsi župljani zelo-zadovoljni in je Imenovana tvrdka prejela od preč. župuega urada sledečo pismeno zalivalo: »Milo mi je, da mi Je upravo dužnest izrazila Ivrtki svoje priznanje, a t znhvalnost Slo je u'ožila truda, da je zvono llrudjeno na zndovoli stvo i moje i svili, koji se za zvono iiileresiraju, a napose na zadovoljstvo mojih žunljana. — Pcscbice mi je dužnost, da pohvalim Vašega montera, koji ne samo da je vješl svome po.-tu, več je radio i s ln bavi ju do-bar i prijazna svinui ,koji sil mu bili dodijeljeni, cia mu u radu pomažu. — Znao sam več prijc zn soMdnost ove tvrtke, pak me veseli, da sam se olo sam uvjerio o ovoj sotldncati. Od sel e (u jo 5 laglje moči da preporučim Krtku svakome, koji se bude davno na posao, koji je meni ima tako 1 i je po iz vela. — Mons. dr. .los. Lončarić, župnik Sv. Petra.
ir Nagrobne spomenike naiceneje v namo vejšili oblikah lobde pri kaiiino e ko kiparskem podjetje Kranju Kuno*ar. pokopališče Sv Križ Ljubljana
ir Spominjajte «e »Doma slepih«! Položnica št. 14 072
1^ Opozarjamo na oglas • Spodilještajereke Ljudske pt>sojilnice na zadnji strani dan išnjega »Slovenca«
■^r Najlepšo Izbiro modnega angleškega sukna zu obleko, zimske suknje ttd. Vam nudi po priznano ugodnih cenah Ivrnka Novak, Ljubljana, Kongresni trg 15 Pripornčumo neobvezen ogled.
-k Voščene oltarne sveče vseli vrst, zvitke, svočicc in božična drevesen, nagrobne lučice. sveče za hišno rabo. kadilo itd. priporoča svečam« :;Pax«, Ljubljana, Celovška cest« 14.
•rltflno Ur |||e S nontftfn
NIVEA-CREME
Pre,ш ..a uaui<ueit> <. uuiuui, se ui^iuiu uanidzuii s lu ivieino. l'o a no preveč, do se ne im njša tvorilev pen. Videli bodete, da Judi vsakdanje britje ni kvarljivo /.a kožo. Nasprotno pa ne boste imeli več rdeče kože ki tako neprije no ueče, in ne raz-,i ktmih mest. Olienein bost'' uvideli, du postaja Vaš obraz vedno mlajši, lepši, bolj nogo an. NIVEA-CREME se ne more nadomestiti ker saino ona vsebuje eueerit In v tem temelji njeno izia'ito učinkovanje.
škatlje po: 5 —, 10'— In 22'— Din; tube po 9 — in 14 - Din
Proizvajalec v Jugoslaviji: Jugosl. P. Beiersilorl & Co., rt. 8. o. j., Maribor, Meljska cceta 56
it Korpiilentni ljudje morejo ч skrivno rabo naravne »Franz-Josof« grenčice doseči izdatno izpraznjenje črev brez napora. številna strokovna poročila potrjujejo, <la so z učinkom »Frnnz-Jusct« vode zelo zadovoljni tudi Ivol-liiki, ki jih muči bolezen na ledvicah, protin, revniatizem. kamena ali sladkorna bole/en. »Franz-Joeef grcnčica se dobiva v lekarnah, drogerijali in špecerijskih trgovinah.
ГП'0« l'- f« imaš kovača. »Kum hi del ga? vprašaš brihtna glava fr«» >*i si ku i Doma služkini iu čez mesec tvoja «Ob<>tt ЛО optoVO.
Kod naj vozt naš tramvaj?
OGLEJTE SI DANES
RAZSTAVO
MOŠKIH IN OTROŠKIH
OBLAČIL
ZNANE SPEC1JALNE TRGOVINE
J. MAČEK
NA ALEKSANDROVI C.12
DA SE BODETE PREPRIČALI O NAJVEČJI ZALOGI, Ki OMOGOČI VSAKO
MUR NABAVO PO OKUSU IN CENI
Deset lel so nam ga obljubovali ljubljanski mestni očetje, jired vsakimi volitvami, končno so ga vendarle začeli graditi, vsaj najpotrebnejši dve progi. Vsa ča«! in iiVHlti, Častitljivim mestnim očetom za to. Toda še nista dograjeni niti ti dve progi, že beremo o obsežnih nadaljnjih načrtih, h katerim si pn dovoljujemo pripomnili marsikaj.
Da nas ne bo kdo napačno razumel, izjavljamo takoj v začeiku. da zagovarjamo z vso odločnostjo izgralbo nadaljnjih tramvajskih i>rog, kajti autobuni za notranji promet v mestu in za zvezo j s predmestji nikakor niso primerni, še domačin ; nikoli ne ve j>o katerih ulicah vozijo in kdaj, kaj šele lujec. dočim kažejo eni^rl tramvaja že trač-I nbe same in človek se vsaj lahko zanese, da se bo v doglednem času vendarle primajal odkod. Torej mesto je treba prepreetl s tramvajem, auiobuse naj pa inagis ral lepo proda zasebnim podjetnikom za zvezo Ljubljane z okolico, kajti ti znajo voditi tak promet očividno mnogo bolje in ceneje kakor ljubljanski magistra!.
Gre pa za vprašanje, pl kakem redu naj se proge grade. V tem poglidu je gotovo vsa Ljubljana, razen ljubljanskih občinskih r.Četov, edina, da po tisti vrsti, kakor eo proge poirebne. Do koncu Šiške je absolutno nujna. To drži! Ali je pa res tako nujnn ludi v Št. Vid? Tja vodijo dobre železniške zveze, v kolikor pa ne zados ujejo te, pa za bližnjo bodučnost jmjiolnoma zadostujejo sedartiil autobusna jvodjelja. Če se zgradi tramvaj, propadejo prvič le, razen lega smo jia tudi popolnoma pre* prifani, da bi taka tramvajska proga za enkrat mo-
rala biti še precej pasivna Zakaj torej tišča'i s Iako jnogo. dočim t,c druge, ki so neodložljive in bi po vsaki človeški pameti morale biti ludi aktivne, odlagajo za nedogled no bodočnost. Na primer proaa na pokopališče pri Sv. Kriču, kamor roma vsako popoldne na stotino Ljubljančanov ter danes po-žiiu prah ali pu gazi blato. Ali ni tzgradba le pivge stokrat jvotrebnejša k.ikor iz Šiške v št. Vid? Enako ^o nujne proge od Ciospodarske zveze vsaj do top-ni&irske vojašnice, od garnlzljeke bolnišnice vsaj do ŽTbčnrne, od Ambroževega trga vsaj do mostu ter Gruberjev kanal, spoj med novo progo na Vič in progo po Karlovški cesti. Zlasti je pa nujna položitev drugega tira pri sedanji stari progi, kajti prav gotovo je eden izmed glavnih vzrokov dosedanje slabe renlabilnosli našega tramvaja la, da ga nikoli ne inoreS in ue smeš uporabljati, če se ti kam tnudl. Zaradi čakanja na izogibališčih prideš pe.š kamorkoli poprej nego s tramvajem.
Skratka: prav resno polagamo častitljivim ljubljanskim mestnim očetom na srce, na.i ne grade tramvaja v oblake, temveč že enkrat rešijo vsaj najnujnejše resnične potrebe. To ne zahtevajo le •trgovci, hišni posestniki: in slični krogu, ki si lastijo pridevek ^Interesenti«, temveč vsa Ljubljana. kajti slednji delavec je Interesent in mora plačati tramvajski listek po isti ceni, kol gospodje hišni posestniki. Razlika je lc ta, dn ima marsikateri hišni poses.nik aulo iu zalo tramvaja sploh ne potrebuje, dotlm tega nima noben slovenski delavec.
•ir Prijavo zu zgradarino jo vložiti pred koncem meseca oktobra. Knjiga »Zgradarina«, ki jo jo spisal davčni kontrolor L. Novak, nudi vse podatke, kako je sestaviti prijavo in koliko davka plačil vsak posameznik na hišne dohodke. Knjiga obsegu tudi obrazce, kako sestaviti prijave, prošnje in jiritožbe ne samo za zgradarino, temveč tudii zu pridobilino itd. Obsega tudi obrazce j>ro-Šenj za trajno davčno oprostitev, za nove stavbe, za odpis davka ob prazuc&tanju stanovanju itd. Knjigo je rložila Jugoslovanska knjigama. Cena 25 Din za izvod.
ir Crnivčevi raciinici za osnovnošolski pouk. I In II. del. prirejeni po novem učnem načrtu sta izšli in se dobita pri založnici Banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani.
ir Gojimo petje narodnih pesmi! Naša pevska društva in pevske zveze dosežejo z narodno pesmijo povsod najlepše uspehe. Narodna pesem je tudi najlepše, kar smo ohranili Iz preteklosti v sedanjost. Mnogo priznanja so dosegle jvosebno Rajnko v n »Slovenske narodne pesmi« I. zv (obsega 2 prejšnja zvezka), ki so izšle pri Novi založbi т Ljubljani. Cena 20 Din je izredno nizka
Osvežite se s kopeljo, kateri ste dodali eno od naravnih blagodišečih soli za kopanje: Ma Eau de Cologne Badesalz, Isla Chypre Badeialz, Iels Konifercn Badesalz. Izvrstno aiše in osvežujejo, izvanredno dobro delujejo na kožo in na splošni občutek. Dobivajo se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Za Jugoslavijo: PARACELSUS k. d., Zagreb 3.
ir Slovenci, ki |)olujete v Zagreb, obiščite gostilno pri >Staroj Harmioi«, Radičeva ulica 1 (na dvorišču) tik Jelučić trgu. Vodijo jo Čemetovi, kateri eo imeli nad 150 let staro gcstilno na Sveti Gori pri Gorici. Razen vseh domačih vin se loči tudi goriški >bric-. in istrski burgundec.
ir Novosadska trgovina s kolesi. Kngl & sin eo jc odločila, In v Novein Sadu zgradi lastno tvornlco koles. Nadeja se, da bo tvornieo že začela z izdelavo koles začetkom decembra, a začetkom poletja bo nudila 110 našem trgu j>rva domača kolčen, ki bodo veliko cenejša kot inozemska. Tn tvornieo bo zaposlila 100—180 delavcev.
ir Ce vas tišči obutev, obrnite se na v*>di-kerja v kopališču hotela Slon, nakar bodete lahko nosili vse vaše čevlje brez nadlege. Procedura plane samo 8 Din, nn vrslo pridete lahko vsak dan.
Vsem posetnikom Sleda
kakor domač, občinstvu se vljudno naznanja da je
bivši hotel BEOGRAD oziroma STEIDL
sedaj na nivo olvorien. Nudijo se izborna vina ln razni prigrizki po nizki ceni. Tujske sobe na razpolago. — V soboto In nedeljo sveže feterne klobase In pečenlce,
Proslava čsl. prazn:ha
Konzulatu cSR v L:ubljani časi je sporočiti, da se bo v torek, dne 28, oktobra 1930 vršila v uradnih prostorih konzulata Bleivvcisova c. 18-1 ob 11 recepcija v proslavo na-odnega pra/nika Češkoslovaške republike. Na to proslavo dovoljuje si konzul vabiti vse pr.padnike in prijatelje češkoslovaškega naroda.
Dsmsiie zmshe o tašče
od 290 Din naprej, kakor tudi otroške v vseh velikostih od 100 Din naprej, v veliki izbiri nudi
F. 1. Goričar, Ljubljana, Sv. Pelra cesta 29.
Oglejte si naše izložbe!
Komisija v barakarskih naseib nah
Ljubljana, 25. oklobru
Včeraj popoldne so ni gospodje z mestne občine. na čelu jim gospod župan dr. Puc, oglodali naselbine barukarjev na robu mesta. Najprej so si ogledali Zuljavo vas na Galjevlci. Prebivalci le vasi »o bili — v kolikor niso bili zaposleni na delu. — zelo" prijetno iznenadonl. ko so stopili mestni gospodje z avtomobilov in si ogledali novo, čedno, prijazno naselbino. S posebnim zanimanjem so proučili novi jarek, ki je bil v čeirtek izkopan in leče sedaj po sredi vasi v jvotok Galjevico Ni pa znano, ali so se zanimali tudi za polok sani, ki že kar kriči po izčiščenju in poglobitvi, sicer more ob količkaj večjem dežju zalili dober del naselbine. Prebivalci Žullave vasi le obžilujejo, da so »e gospodje pripeljali v petek, ko je bil lep dan in ne v soboto, ko je deževalo. Tedaj bi videli šele, kako zna la potok narasti. Prav Iako ni znano, če bodo gospodje privoščili stezam v tuljavi vasi malo več in malo boljšega gramoza. Spet je škoda, da so prišli v petek, ko Je bilo suho in ne v soboto, ko so Žuljevaš a:ii gazili blalo do gležnjev. Prav tako je škoda, da so prišli popoldne, ko je solnce bo-galo trosilo javno razsvetljavo na naselbino in ne proti večeru, ko bi mogli opazili eno samo brlečo žarnico v vsej veliki naselbini.
Gospodje so ei nato, kakor čujemo, ogledali tudi ponos LJubljane — idilične barake nn Prulah. Zal se niso mogli sesznanili tudi z idiličnim življenjem v teh barakah. Soglasno pa so ugotovili, da so te barake in življenje v njih škandal in da je treba tn škandal preseliti v Mestni log. Tudi tja so se. odpeljali gospodje in preštudirali ves teren. Obenem i>a »o »i gledali Se ineslno jamo na ljubljanskem kolodvoru. Menda jim ni bila nič kaj všeč originalna arhitektura poslopij v tej jami.
Da so se končno pričeli gospodje od mestne občino tako inlenzivno zanimati /a življenje bara-kariev. je zopel nov dokaz, kako skrbno dela mestna občina za brezstanovanjce in za omiljenje stanovanjske bede. Oh, ko bi le vedno Iako ostalo, pravijo barokarji.
Kai bo danes?
Drama: Ob 3: Snegulčica in škratje. Mladinska jvredstava. Izven. — Ob 8 zv.: Razbojniki. Ljudska predstava pri znižanih cenah.
Opera. Ob 3: Vesela voina. Ljudska predstava. — Ob 8 zv.: Trubadur. Ооз1и;е tenorist Marij Šimenc in gospa Juraničeva. Ljudska predstava.
Nočno elužbo imajo lekarne: Mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in Air. Ramor, Miklošičeva cesta 20. — V ponedeljek: Mr. Levstek, Resljeva cesta 1; Mr. Bohinec ded., Rimska cesla 24 in dr. Stanko Kmet, Dunajska cesta 41 (Sv. Krištol).
Ljudski kino Glince. Ob 4, 6 in 8 vekfilm Atia Karenina po romanu L. Tolstoja.
© Kako veliko zanimanje za slovensko likovno umetnost vlada med našim občinstvom, je jx>ka-zala silno velika udeležba na drugem prosvetnem večeru, na katerem je predaval naš zaslužni umetnostno zgodovinski raziskovalec g. msgr. Viktor Sfeska z njemu lastno poljudno nazornostjo. S pomočjo skioptičnih slik, kalere je stilno in tehnično pojasnjeval, je razgrnil pred nami dragocene zaklade, ki jih vsebuje in predslavlja naša vse premalo poznana in cenjena likovna umetnost. Iako smo mogli spoznati, kako močno temelji slovenska duhovna kultura vprav v naši bogati umetnostni preteklosti. Gospodu predavatelju moremo biti za ta večer samo hvaležni.
© »Československa doplrovaci škola v Lu-blani« oslavi čsl. narodni svatek v nedčli, dne 20. J 1. m. o 3. hod. odpoledni v Narodnim domč akade-mii, spojencu s loulkovym predstavenim »Svanda dudak« Československd Obec v Lublani poridft oslavu 28. fiina v j>ondčli, dne 27. t. m. o 8. hod. večerni v pfizemnich 1111'stnoslech reslaurace »Zvezda«. Ilosle vtani! — Ceskosloven=ka obec v Ljubljani proslavi daii narodnega praznika v ponedeljek due 27. oktobra t. I. ob 8 zvečer v restavraciji »Zvezda« s prijateljskim večerom, Slavnostni govor bo imel Konzul g. dr. Resi.
© Prvi koncert basista Mirka Puglja v L;ub-Ijani. V ponedebek, dne 3. novembra koncerlira v Filhannonični dvorani slovenski basist g. Mirko Pugelj, ki je svoičas študiral petje v Ljubljani, nato ga pa nadaljeval in z velikim uspehom dovršil v Parizu, kicr je stalno sodeloval pri raznih domačih in tujih koncertnih prireditvah, sedaj pa se pri; pravlja, cla nastopi svoje umefniško delovanje pri zvočnem lilmu. francoski kritiki hvalijo Pugj;a kot muzikalno izredno naobraženega pevca z lepim in zdravim glasovnim materijalom. Pesmi, kalere poje, bodo pravzaprav nekaka ilustracija k kratkemu predavanju o sodobni francoski glasbi, ki ga bo imel univ. lektor g. Vey. Koncert se vrši pod jM-olektoratom francoskega instituta v Ljubljani. Vstopnice v Matični kniigarni.
© Sobotni živilski trg se je rpzživl al v 7na-irenju de/nikov, klavernosti in oCi!ne revščine. Blaga je bilo malo, kupovalcev tudi ne veliko kupčija ni šla. Vel.ko je bilo na trgu zlasti abotk, ki se v cenah močno dvtga'o Prekupčevalci so pridno na delu in bodo zasluži'i cg-omne l'so?ake, j iz žepa ulrgane konzumentom iz žepa. Znano je, : da je bila letošnja letina za |nbo k? srednja da jabolk ni bilo preveč, da so jih mnogo irvoz:'i v tuje države. To se bo pozimi na sadnem trgu ,
poznalo, saj se že zdaj po?na, Jibolka letos sploh niso bila nikdar poceni, vse gospodinje so na isti način tožile, zda) pa so jabolka te celo zares draga. Posamezne boljše sor.e se p odajajo tudi po 8 in 9 Din kilogram Grozdja ie na tigu vedno manj, iz p ve roke sp'oh ne več. Smedeievsko grozdje, fino, okusno, prodaia o že po 9 Din, Drugega sadja na trgu skorai ni Kostanj je bil po 2—3 Din liter, bi o ga je zelo malo, večinoma slabši pridelek. Kmetic z okolice menda ploh ni bilo včeraj na tig; cele vrste sto n c je bilo praznili. Kroirpirja ob destliii ni!, er več bilo ni, tudi drugih živil ne dosti. Pač pa je bilo kljub deževnemu vremena na trgu dovolj perutnine in jajc. toda kupčije ni bilo zadostne. Prav tako so se zelo dolgočasili produjalci sira in drugih mlečnih izdelkov, ki imajo navadno celo dopoldne dovolj odjemalcev. Onslran L ubl an cc na Sv. Petra nasipu je bilo pripeljanih le nekaj voz krompirja in zelja, toda kupčija se seveda tudi tam ni mogla razviti
© Beračev ni več. Se so berači, res, samo beračiti se ne upajo več. Tako odločno sla nastopila proti njim mestna občina in policija. V petek bi kmalu policija ne mogla aretirati nikogar zaradi beračenja, da se ni našla nerodna izjema. Neki ubogi starček, ki ne bere časopisov in tudi ne lepili manifestov magistrata proti beračenju, se jc zmotil in j\->rkrat pomolil na cestah klobuk pred sabo. Takoj ga je zagrabila trda pest stražnika in ga odvedla v zapor. Tako je bilo beračenje v Ljubljani odpravljeno.
© Netaktnost. Petkov Slov. Narod« je poročal iz tajne seje obč. sveta, da so bile prošnje b »uslužbencev« — v resnici so lo uradniki — odklonjene ter navaja tudi njihova imena. S tem jih javnosti izpostavlja kakor ljudi, ki niso zaslužili povišanja, dasi imajo pravico nanje. Stara praksa časnikarjev, ki so se držali takta, je bila, da se v lakih rečeh ne objavi ime tistega, čegar prošnja je bila nepovoljno rešena. Včerajšnji »Narod« je sicer nekaj popravljal, češ da so prošnje bile »odložene«, s tem pa način njegovega izročanja ostane isti. j Več takta!
ORRGO GORIIPiEO.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 14/11. Vam nudi solidne in vseh cen
damshe zimske plašče
PRIDITE
in oglejte si zalogo brezobvezno!
© Trimesečni gospodinjski tečaj za kmet-ska in delavska dekleta na dr. Krekovi gospodinjski šoli v Zg. šiški pri Ljubljani se prične 3. novembra 1930.
© Mestna zastavljalnica bo iinela redni dražbi marca 1930 zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti — zlatnino, srebrnino itd. — 6. novembra za efekle — blago, perilo, stroje itd. — pa 12. novembra t. 1. od 15 dalje v uradnem prostoru na Poljanski cesti 15.
© 4000 Din ukradenih. Večja latvina se je pripetila te dni krojaču Petru Skubicu z Gline. Sedel je v Končanovi gostilni v Rožni dolini med večjo družbo. Pri tem je odložil suknjič, v kalerem je imel spravljenih 4000 Din, svojo sliko in nekaj računov. Bilo mu je vroče in je zato suknjič odložil v skrit kot v gostilni. Ko sc je bolel obleči, ni bilo suknjiča nikjer in seveda tudi ne denarja. Sku-bic sumi tatvine nekega mladeniča, ki je edini vedel, kam je okradenec spravil suknjič. Ta mlrde-nič pa je neznano kam izginil in ga sedaj išče policija.
© Z dežnikom v oko. V K?mnarievo gostilno na Zaloški cesti je te dni vstopil mlad, komaj približno osemnaistlelen mladenič in močno natrkan. Zahteval je pijače, gostilničar pa mu io je odklo-
nil. Mladenič je poslal silen, tako da ga je 40 letni klepar Alojzij Korbar iz Stranj pri Kamniku dvakrat" moral odvesli iz gostilne. Ko ga je potisnil v drugič iz gostilne na dvorišče, ga je pitani mladenič sunil s konico dežnika v levo oko. Mladenič je nato izginil, težko ranjeni Korbar pa je odtaval v bolnišnico. Nevarnost je. da bo ob oko. Mladenič je znan in ga bodo oblasti kmalu izsledile.
© Delavec okradel delavca. Bosanski delavci, ki delajo na ljubljanskih .zgradbah, so po navadi veliki reveži. Žato je vsakeea med njimi hud udarec, ako mu kaj zmanika. 17 letnemu, a že poročenemu delavcu Pondžirju Saborinu je nekdo izmaknil te dni na novi slavbi na Vodovodni cesti iz kovčka nekaj obleke in par čevljev, v vrednosti 400 Din. Tatvino jc izvršil neki šaboritiov tovariš, ki je nato izginil. Saborin bo moral delali najmanj dva tedna, da bo nadomestil škodo po tatvini.
© Ovratnike hleleniSno pere, svetlo lika, kemično Cisti obleke: Šimenc, Kolodvorska 8.
Bled
Prcmemba posesti. Eno najlepših vil nn Bledu, vilo »Bella«, je kupil od dosedanjega lastnika ReHi-ia, trgovca iz Trota, ljubljanski vcletrgovec g. J. Bori nč. — Tudi hotel »Beograd* v Zagoricah je prešel iz doecdan ih rok v last ge. Janke Ralthnrek, ki bo v njem za počela hotelsko obrt.
Odhod kraljevske družine. Po odhodu Nj. Vel. kraljcie Marije so ostali Nj. Vis. prestolom'sVdmik Peter, princa Toni isla v in Andrej še dalje na Bledu. Vedno bližja zima pa nnni je pregnala še te ljubke goste Dvorni vlak jih je v pfiri< odvedel v prfstol-nico, da tnm počrkajo pomladi in z njo zopetne vrnitve na prelepi Bled.
Marihot
»
Msgr. Umek - novi stolni župnik
Msgr. Umek, dosedanji dvorni kaplan, je imenovan za stolnega in mestnega župnika mariborskega. Obenem je imenovan za dekana dekanije Maribor levi dravski breg.
Novi stolni in mestni župnik je rojen 29. septembra 1880 v Pišecah. Po dovršenih gimnazijskih študijah se je odloČil za duhovniški i>oklic in je vstopil v mariborsko bogoslovje. 27. julija 1910 je bil posvečen za mašnika; v Pasu od 1. avgusta 1911 pa do 7. avgusta 1914 je kaplanoval v Vuze-nicl, nakar jo do 11. decembra 1918 služboval kot vojni kurat. Blagopokojni škof dr. Mihael Na potni k ga je imenoval za dvornega kaplana in škofijskega tajnika, katero funkcijo jc z vestnostjo in neumornostjo vršil tudi po imenovanju za stolnega kanonika, mestnega župnika in dekana. Za zasluge na cerkvenem polju je postal 15. junija 1928 tajni dvorni kaplan Nj. Svetosti papeža.
Novemu stolnemu župniku, kanoniku in dekanu ob visokem imenovanju naše najprisrčnejše čestitke; naj bi božji blagoslov obilno rosil na dušebrižniške brazde ljubeznivega novega stolnega župnika. Bog blagoslovi njegovo delo!
Meščani
Danes p nesla v i mariborska čehoslovaška liga praznik narodnega in državnega odrešenja čcboslovaškega naroda. Da pokaže ves Maribor na zunaj čustvo bratske ljubezni in hvaležnosti, vljudno pozivam meščane, da okrasijo svoje hiše z državnimi i zastavami, kar bode tudi mestna občina storila na vseh svojih poslopjih.
— Župan dr. Juvun, s. r.
*
C1 Novi stolni župnik msgr. M. U m c k nastopi lefoje mesto dne t. novembra. Slovesna instalacija bo dne 15. novembra na 74. rojstni dan previzvišenoga vludikc dr. Л. K u r 1 i n a.
□	Zn škofovega dvornega kaplana in škofijskega tajnika je imenovan Jurij Lebič, dosedaj komi vikar stolne župnije. Čestitamo!
□	Za Maribor nekaj novegii in lepega liodo krasne arkade, ki jih gradi arhitekt Gzoike na novem frančiškanskem pokopališču. Z dograditvijo omenjenih arkad bo dobilo omenjeno pokopališče čedno in docola svojsko Lice. Podjetnost očetov frančiškanov, zlasti č. g. župnika V. Landergottn, je v temi oziru vsega priznanja in hvale vredna.
□	Posestne izprcincinbe. Jugoslovanska udružena banka, podružnica Maribor, jc kupila od llozo Lininger hišo na Aleksandrovi 46 za 450.000 Din.
□	Bilanca letošnjega gradbenega gibanja pravi: gradbenih dovoljenj je bilo izdanih v letošnji gradbeni sezoni 75, uporabnih pa 55. Bilanca gradbenih dovoljenj bi nc bila nazadnje tako slaba; toda v pretežni meri se ta dovoljenja nanašajo na razne preureditve stanovanjskih, skladiščnilli in pisarniških prostorov, dočimi jc v letošnji sezoni stanovanjskih gradenj jedva 19;, gradbena dovoljenja sc v teim oziru tičejo 10 pritličnih stanovanjskih hiš, 7 eno nadstropnih, 1 dvo- ter ene tronadstiropne hiše (palača OUZD). Zanimiva jc vaiporcdba z gradbenim gibanjem v prejšnjih letin. L. 1926 je bilo izdanih 98 gradbenih in 49 uporabnih dovoljenj; 1. 1927 — 74 gradbenih in 60 uporabnih dovoljenj; 1. 1928 — 271 gradbenih in 210 uporabnih dovoljenj; 1. 1929 pa 118 gradbenih in 40 uporabni Ii dovoljenj. Vsega skuipaj jc. briilo torej v zadnjem petletju izdanih 654 gradbenih in 514 uporabnih dovoljenj.
□	.Važne okrajne, cestne zadeve. Na včerajšnji seji okrajnega cestnega odbora mariborskega jc poročal načelnik Franjo Žcbot: Banska uprava jo dovolila, du sc virmirajo vsote, ki sio predvidene v proračunu za razna dela, k,i pa sc letos ne bodo vrtšiila. — V zadevi združenja šentlenarškega, slovenjbistriškega in mariborskega okrajnega cestnega odbora bo banska uprava pripravila tozadevni pravilnik, tako da bodo posamezni cestni odbori ohranili v gotovem oziru svojo avtonomijo. — Okrajni cestni odbor ima v svojem proračunu 150.000 dinarjev za občinske ceste in bo v teku novembra tozadevne podpore razdelil med рова/mezne občine. — Podravska cesta Maribor—Dravograd se bo na nevarnih ovinkih pri Kamniti (»ravnala in je tozadevni kredit na razpolago. — Z ozirom na proračun zn 1. 1931 sc je sklenilo, du se ti o k 1 a d e nikakor n c smejo zvišati. Izvršijo naj se saano tista okrajna cestna dela, kii jih jc cestni odbor lansko leto sprejel kot svoj program za celo dobo. — Odobri se nastavitev strojnika Si niča pri cestnem valjarju. — Nadaljevala sc bodo preuredit vena dela na cesti Liimbmš—Sv. Križ; Sv. Ix>wrcinc ter cesta v Framiu. — Vsote, ki so bile določene zn razne zgradbe, ki se letos niso mogle izvršili (Hoče—Sv. Arcb; Ruše—Sv. Areli; Sv. Jakob— Št. II j; Grk lili ca—Zg. Kungotn: Ruše—Fa.lo) se naložijo pupilarno varno v oblastno hranilnico za iste namene.
□	Na državni praznik dne I. decembra priredi krajevni iim s reški odbor Narodne odbrane v vseli prostorih Narodnega doma veliko prvodccemibersiko narodno proslavo. Ostala društvu se naprošajo, da opustijo omenjenega dne srvoje morebitne prireditve.
□	Med najstarejšimi Mariborčankami je
bila 83 letna Marija Cvalite, soprogu poslovodje. Včeraj jc preminula v svojem stanovanju v Gledališki ulici 10. Pogreb blage in častitljive pokojnice 1k> jutri ob 15 iz mestne mrtvašnice na Pobrež.j'ii.
□	K otvoritvi dupleškega mostu. Z ozirom na trajno slabo vreme, ki ovira izvršitev končnih del, jc okrajni cestni odbor mariborski v sporazumu s pripravljalnim odborom sklenil, da se dne 9. novembra izvrši samo uradna otvoritev mostu, dočim sc nameravano veliko ljudsko slavje preloži nu iiouilad.
□	Quousque tandem... V poslednjem času sc pni tukajšnjem policijskem predstojništvu množijo poročila, ki se mimašujo na »cehe« v tukajšnji kavarni Evropa. Dogajajo se namreč slučaji, da morajo gostje plačevati celio za stvari, ki jih sploh niso naročili. Radi množečih se slučajev jc tukajšnje policijsko pred stoj ni-štvo uvedlo preiskavo, ki je v najtesnejši zvezi tudi z okolnostjo, da sc stanovalci v bližini pritožujejo radi ponočiiegu hrupa, ki prihaja iz omenjenega lokala. V interesu občinstva jc, da se ta zadeva čim temeljiteje uredi in dn se nc |)onove več slučaji v gornjem smisla. Sicer so tudi radi drugih zadavščin policijske intervencije v omenjenem lokalu na dnevnem rodu.
□	Rokovnjači nu sodišču. Včeraj zjutraj jc višji državni pravdnik dr. Jančič, ko je prispel v svojo pisarno, opazil, dn je nepovabljen »uga-ii,' ga< stikal po aktih. Nekaj zaupnih pisem, kit so bila v njegovi niiznici, so se preko noči znašla v — košu. Takoj se je raz vedelo, da so liepogruntuni svedrovci poselili skoraj vse pisarne okrajnega in okrožnega sodišča ter odnesli več dežnikov, obrisač, suknjičev, preproge za okna, zasiore itd. Na lice mesta jc takoj odšel okra jni nadzornik Ca j n ko ter se je ugotoviiilo, da so sc svedrovci pri vlomu (»služil i doloma ponarejenih, deloma pa pravih ključev. Preiskava za ugotovitev krivcev sc nadaljuje.
□	Zn to, da plačam 7000 Din davkov, sem dober. Na Vodnikovem trgu; 17. julija 1950 je bilo. Miza reki mojster Franc B. je smatral za potrebno, da sc obregne ob višjega policijskega stražnika Josipa Škrjancu, češ: »Pravic nimam; toda za to, da plačani 7000 dinarjev davkov, sem dober.« Ta obregljaj jc |xi dopolnil s pristav kom, ki je. imel zu posledico, da se je Franc B. včeraj moral zagovarjati pri tukajšnjem okrožnem sodišču. Pristanku ne moremo objaviti. Obtoženec je bil obsojen na 700 dinarjev globe, v slučaju nriztirljivosti na 12 dni zapora, pogojno eno leto.
□	Nič kaj veliko blaga ni bilo na včerajšnjem sobotnem trgu. Deževje... Zelenjave r, ko roda ni bilo; pač pa veliko gob, zlasti snežink. Na vozovih so pripeljali kmetje 42 vreč krompirja, 23 vreč čebule, 19 zelja, 7 pšenice, t rži, 4 ječmene, 7 ovsa, 4 koruze, 2 ajde in 4 prosa. Na perutninarskom trgu: 22 kokošk. 1106 piščančkov, 33 račk, 20 gosi in 27 puranov. Slaninarjev jc bilo 56; pripeljali so nu svojih vozovih 126 zaklanih svinj.
□	Zgodba o sifonskih in pokaličnih krog-Ijičnih steklenicah. 51 letini Otmor B. je po poklicu trgovski ]x>tnik. Včeraj je sedel na zatožni klopi pri tukajtšnjem okrožnem sodišču. Obtožuje se nunireč, da jc tekom leta 1927 odvzel Henriku Scnekoviču 401 sifon kili steklenic z vsebino 7/io litra, in da je razen tega nesnovni Franca J., da je Henriku Scnekoviču vzel 331 pokailičnih krogijičnili steklenic ter 61 dvo-1 it c r škili sifonskih steklenic, ki jih jc obtoženec od Franca J. odkupil. Obtoženec jc sicer zanikal vsako krivdo, češ da je vse steklenice^ s katerimi je razpolagal, kupil od Seuekoviča. Otmar B. jc bil obsojen no štiri mesece strogega zapora ter dveletno izgubo častnih pravic.
□	Za mokro vreme samo KARO-ĆEVLJE. Maribor, Koroška 19.
□	Slike za legitimacije izdeluje lepo in ceneno foto Japeli. Gosposka 28.
□	Trenchconti, usnjeni jopiči, zimski plašči. Hubertus-plašči, snežni čevlji in snežni škornji, gnloše, čez 300 vrst krzna, kakor tudi vso ma-nufakturno blago na obroke, L. O r n i k , Maribor, Koroška 9.
VINOTOČ RACERDVOR je Se odiprt do 3. novembra. — Staro in novo vino. — Sladki vinski mošt 8 Dan.
Mariborska okolica
Iz Vodal pri Št. Petru je poslal ugledni ta-mošnji posestnik J. Vezjak našemu mariborskemu uredništvu lep šopek cvetočih vijolic. Najpri-srćnejša hvala!
V	Radvanju je prišlo dne 27. junija t. 1. do razburljivega dogodka. Ivana Gupleitnerjeva je namreč omenjenega dne prosila občinskega čuvaja Petra Heriča, če sme v spodmjeradvanjski gozd po borovnice; Herič ji je dovolil. Gupleitner,eva se je vračala iz gozda z vrečo na glavi. Ker je Herič menil, da v vreči niso borovnice in je Gupleitner-jevo pozval, naj mu pokaže, kaj je v vreči, česar pa Gupleitnerjeva ni hotela sitorMi, je prišlo do razburljivega prizora. Gupleitnerjeva je pričela občinskega čuvaja, ki mu manjka ena roka, klofutami; Herič si je pomagal s palico, ki je na koncu opremljena s sekirico ter udaril z njo Gupleitner-jevo po glavi. Poškodba je v smislu izvedenčevega poročila sama na sebi težka. Talko pravi obtožnica. Razprava proti Heriču, ki se zagovarja s silobranom, bo jutri pri tukajšnjem okrožnem sodišču. Za izid razprave se Radvanjčani zelo zanimajo.
Iz Pesniške doline. Pri Sv Marjeti sta dva fanta navalila na 171etnega oskrbnikovega sina Maksa Horvata ter mu z nekim topim orodjem prizadejala tako težke poškodbe na hrbtu in glavi, da so ranjenca morali prepeljati v mariborsko bolnišnico. Kdaj bo konec teh obračunavanj?
Kamničani imajo ugodno priliko, da dobijo za dva dinarja že zgodai zjutraj bogato in pestro opremljeno nedeljsko »Slovenčevo« številko. Segajte pridno po njej vsi, ki ljubite dobro in prijetno čtivo.
V	Sp. Porčiču se jc ponesrečil hlapec Jakob Straklj prišel je z levico v slamoreznico in za-dobil pri tem občutne poškodbe tako, da so ga morali prepeljati v mariborsko bolnišnico.
V	krčevinski šoli bo danes ob 15 sestanek vseh, ki se želijo vpisati v gospodinjsko in kmetijsko nadaljevalno šolo; na sestanek so vabljeni tudi starši šolskih otrok, da izrečejo svoje želje in mnenja glede obdarovanja ubogih učencev z obleko in obuvalom.
Do Zrkovcev pa Devicc Marije v Brezju ie mariborsko mestno električno podjetje mrl vodstvom inž. Uršiča že napeljalo električno razsvetljavo. Celo Pobrežje se sedaj lahko ponaša z električno lučjo. Živeli Pobrežani!
Celje
& Dance popoldne ne zamudite priti v novo gledališko dvorano palače Ljudske posojilnice, kjer ob [Kil štirih vprizori Gledališka družina KPD krasni Finžgarjev štiridejanski igro k a/. »Naša kri'.-. Vstopnico dobite danes dopolne med 9. in 12. pri dnevni blagajni v palači Ljudske posojilnice v veži vhoda s Kralja Petra ceste. Istotam pa tudi popoldne od 2 dalje.
Proslava čehoslovaškega osvobojenja so vrši danes ob pol 11 v Narodnem domu. Med drugim nastopijo pri proslavi tudi združeni celjski moški pevski zbori.
■& Umetnik svojo vrste jc policiji dobro znani postopač Tone. Tone je stopil v neko trgovino v Gaberju in si z naslado ogledoval dobrote v lokalu. Pa je tam bila tudi neka gospodična, ki se je ukvarjala z vsebino inserat« v dnevniku. Rabila je pomoč in nasvet in je bil Tone za tako stvar takoj pripraven. Stopil je h gospodični in ji dobrohotno pomagal pri razvozljanju inseratne zagonet-ke. Medtem pa je bila gospodična položila na mizo svojo 250 Din vredno urico, ki jo je po Tonetovem odhodu neprijetno pogrešila. Ker ura ni kafra in so vse okOlnosti take, da je mogla izginiti edino le v Tonetov žep, so Toneta aretirali. Tone sicer vztrajno taji, da bi bil kaj v sorodstvu z izginolo uro, vendar mu to ne bo dosti pomagalo. Ce drugega ne, to se mu bo zgodilo, da v Celje ne bo smel več hoditi postavljat kegljev, kar je bila doslej njegova edina zaposlitev.
■& V tem pustem jesenskem dežju ti more lepa gledališka igra v prijetni dvorani za nekaj ur pričarati veselo in živahno razpoloženje. »Naša kri-: je igra našega zdravega gorenjskega ljudstva in naše lepe Gorenjske. Danes popoldne si je ne pozabite ogledat v novi gledališki dvorani Ljudske posojilnice.
& Spretne prodajalre časopisov išče podružnica »Slovenca« v Celju, Cankarjeva cesta 4. Zagotovljen je lep zaslužek.
Celjski družabni klub sklicuje za jutri ob ^ z.večer v malo dvorano v palači Ljudske posojilnice (vhod s Kralja Petra ceste) sestanek svojega članstva.
& Vse članstva Gledališke družine naj se zanesljivo zbere v torek 27. t. m. točno ob 8 v gledališki garderobi radi bralne vaje za novo igro.
& Poskusno kuhanje s plinom se vrši jutri v ponedeljek 27. oktobra ter v torek 28. oktobra vsakikrat ob 8 zvečer v kuhinji gospodinjske šole na dekliški meščanski šoli v Vodnikovi ulici. Vstop je vsaki gospodinji prost.
Predno kupite pet
vprašajte Vašega sorodnika, znanca, prijatelja, ki že im« ZEPHIR-pef, in brez-dvorna bodete culi o tej peči samo najboljše, ker je kurjava z drvmi higijenska, prijetna in s ZEPHIR jem najcenejša
Zahtevajte brezplačen popis!
»Zephir« d. d., Subofica
tvornica peci iu einajla Varujte se slabih ponaredb. Samoprodaja za Ljubljano: Breznik & Fritsch, Celje: D. Rakiisch; Maribor: Pintcr & Lenaril
Ptui
Umrla sta. — To pot je smrt posegla s koso v mojstrske v rste. V četrtek zjutraj je umrl krojaški mojster Kosi Franc, star 58 Iti. :;шг1 ga je zajela c bolnišnici. - V četrtek {>opoldme pa je umrl ko-lar,5ki mojster Vezijak Franc v C0. letu starosti, ki zapušča dva nedorasla otroka. - Oba spoštovana mojstra sta umrla radi kapi. Družinama obeli hišnih posestnikov naše sožalje.
Manjše nesreče. Posestnikov« hči Kupljen Klara iz Andrevcev, stara 26 let, je v sredo zadela v lonec vrele vode. Lonec se je prevrnit in kuharica je dobila tako močne opekline, da зо jo morali prepeljati v ptujsko bolnišnico. — Da se na svoj korak nikdar ne smemo preveč zanesti, se je te dni prepričal posestnik Lozinšek Janez iz Sianišine v Halozah. Prišel je iz hiše, malo nerodno stopil in si je pri tem zlomil levo nogo. V bolnišnici mu tako nesreča kar ne gre v glavo
Napaden jo bil, je povedal 1006. leta rojeni Varžič Anton iz Slovenje vasi. Zvečer ee je vračal z dela. V bližini Št. Janža na Dravskem polju se mu je približala skupina moških, od katerih je menda enega spozmal. Pri napadu je bil precej poškodovan na desni nogi. V petek so ga prepeljali v bolnišnico.
Najdeno. Vajda Janez jc v petek našel v bližini Bukovcev polno vrečo ajde, ki tehta okrog 100 kilogramov. Vreča se je najbrže zmuznila z voza, ki je vozil jx> Zavrskem polju, ne da bi voznik to opazil. Kombinacija pa je tudi drugačna mogoča. — Te dni se je našlo tudi kolo, ki še ni dospelo do lastnika. Kolo zgubiti je že malo težje! Če kaj izgubiš, se moraš navadno vdati v usodo, da si nekoč bil lastnik izgubljenega. V naših dveh slučajih pa poznamo naj- i ditelja, ne pa — lastnikov. Oboje je v varstvu ! mestne policije.
Trgovine in prazniki. — Na Vse svetnike bodo i ptujske trgovine ves dam zaprte; v nedeljo pa bodo I odprte od 7—12.
Sadjarska anketa se jc vršila včeraij. Določile | so se sadne vrste, ki naj se goje v ptujskem okraju.
Jugoslovanska Češkoslovaška Liga v Ptuju priredi s sodelovanjem Glasbene Matice in Dijaškega orkestra v torek, dno 28. t. m. ob 8 zvečer v dvorani j Glasbene Malice v Ptuju proslavo češkoslovaškega narodnega praznika »28. oktober«.
Trbovlje
Gospodarska revščina pri vseh slojih prebivalstva. Letošnje leto si morajo Trbovlje zapisati v črno knjigo. Delavstvo je pričelo praznovati že januarja ter je tedensko delalo samo po štiri dni. Zima je pred durmi, delovne razmere se še niso izboljšale in delavstvo je obupano. Trgovci in obrtniki so delavstvo podpirali v polni meri, ko so jim dajali živež in druge potrebščine na kredit. Statistično je dokazano, da so samo prve tri mesece kreditirali trgovci rudarjem čez 3 milijone Din več, kakor prejšnje leto. In ko so ob koncu leta delavci, trgovci kakor tudi obrtniki jx)poliioma izčrpani,
dobivajo te dni. ti zadnji, ki so neposredni davkoplačevalci, odloke za plačilo davkov. Tarnanje je povsod kamor prideš, in obupano je vse. Seveda so imeli precejšen blagovni promet, pa kaj, ko niso denarja sprejeli od upnikov, pač pa pritiskajo na trgovce njihovi upniki, od katerih so blago sprejeli pa nc plačali, računajoč, da se gospodarska kriza pri mdarjih v jeseni zboljša in bo delavec svoj dolg poravnal. Davka nc bodo mogli plačati, rubežen je pa že napovedana. Tako mora biti vse gospodarstvo uničeno. V prejšnjih letih se jc pri davkarijah vsaka gospodarska kriza vpoštevala. Naj se ozirajo vsi pristojni faktorji na Irboveljsko revščino, ter se naj pri plačevanju davkov nc dela sila.
Kmetska nadaljevalna šola. Dne 2. novembra 1930 se otvori 4. kmetijski tečaj in traja do 31. marca 1931. Pouk bo vsako nedeljo od 8 do 12 in vsak četrtek od 8 do 12 iz najvažnejših kmetijskih panog. Začetek pouka je v nedeljo dne 2. novembra 1930 ob 8 zjutraj v trboveljski šoli. Ta tečaj je namenjen kmetijskim mladeničem in samostojnim mladim gospodarjem in vsem, ki sc zanimajo za kmet-sko vprašanje. Poul^p je brezplačen. Po končanem tečaju dohp obiskovalci izpričevala, katera, jim bodo nudila marsikatero ugodnost. Gospodarji se poživljajo, da pošljejo v ta bnnovinski tečaj svoje sinove. Natančna pojasnila daje vodstvo šole.
Ljutomer
t G. Leopold čulk, upravitelj osnovne šole v Cezanjevoih pri Ljutomeru, i> v četrtek zvečer končal tek svojega življenja. Ne on in nihče drugi tega ni pričakoval. Pretekli torek sla se rajni g. upravitelj in ekspozit v Cezanjevcih Ferk, podala veseki v vinograd g. svetnika Bratuška, župnika v Svetinjah. Brez luči sta se zvečer vračala proti postaji. G. upravitelj pa jc med potjo tako nesrečno padel, da si je zlomil pri padcu eno rebro in dobi I težje notranje poškodbe. Ni inogel najirej. Prebil je noč v biižitijii viničariji, drugi dan |ki ga je ormoški zdravnik dr. Hrovat prepeljal s svojim avtomobilom v or-incško bolnišnico, kjer je vsled notranjih poškodb in notranje krvavitve podlegel. Rajni g. Čulk je bil izvrsten šolnik starejše generacije, star 57 let. Imel je že 35 službenih let in se je ravno pripravljal v zasluženi ix>koj. Izvrstno je vzgojil svoje otroke. Sin je inženjer-arhitekt v Ljubljani, ena hčerka >je misijonska sestra nekje na Holandskem, druga hčerka študira v samostanskem učiteljišču v Mariboru. Preostali soprogi iu otrokom naše sožalje, rajnemu g. upravitelju pa blag spomin.
t Anton Učakar, bivši upravnik pošte v Ljub-ineru, sedaj pri direkciji pošte v Ljubljani, je v Ljubljani umrl. Skozi osem let je bil upravitelj j>ošte v Ljutomeru, kjer ga imajo ljudje še danes v dobrem spominu.
Murska Sobota
Skupni groh junakom. V osvobodilnih bojih 1. 1919. je 5 jugoslovanskih vojakov v M. Soboli izgubilo življenje. Sedaj so njihove zemeljske ostanke izkopali in jih položili v skupen grob. Postavili jim bodo primeren spomenik.
I'remestitve. Cankovski kaplan g. J. Safošnik je prestavljen v Gornjo Lendavo. Na njegovo inesto pride dosedanji gonijelemlavski kaplan g. A. Rataj.
Delitev sadnih mladik. V dnevih 29., 30. in 31. t. m. se bodo v kmetijski šoli v Rakičanu delilo sadike. Razdeljenih bo 1150 sadik.
Boj mišji nadlogi. Za uničevanje poljskih miši je banska uprava dala 10.000 Din |хн1ј>огс.
Ruše
Dva uzmoviča. Lep obisk smo dobili pretekle dni. Dva popotnika sta prišla v Ruše in slikala po hišah, kje bi bilo najti kaj plena. Oglasila sta se v tovarni za dušik in prosila za delo, seveda za boljše delo. Obiskala sta gradič grofice Kulmerjeve in vpraševala, kje ima grofica svoje sobe in je-li doma in kdaj -pride domov. V drugi hiši sta prosila za prenočišče, seveda za sobo /. lepo jiosteljo. Prišla st« zjutraj tud.i v cerkev in jo ogledovala od zunaj in znotraj. Prizadete stranke so zadevo javile orožnikom, ki so nato vso noč straži li v gradiču in v Rušah. Popotnika sta tiho odšla.
Nova šola raste vidno iz zemlje. Delajo ]>a tudi z vsemi pripornočk i moderne tehniike, da bi bila zgradba še pred zimo pod streho. V baraki je žaga na električni pogon, beton pripravlja .poseben stroj, prodec se dovaža po majhni železnici. Samo deževje zelo nagaja; delo pa vsled marljivega vodstva nagle napreduje.
Slovenjgradec
Tiskarski škrat. V zadnjem našem poročilu o imenovanju ulic je tiskarski škrat napravil jiomoto, da je :>Ozko pot« to je jiot o<l Potosclmikove hiše do Gollovega štekna prekrstil v »Slomškov trg , izpustil pa je dosedanji cerkveni trg pred žujvno cerkvijo' kateri je v resnici imenovan v Slomškov trg«, katerega pač ne moremo pustiti, ne da bi bil tako imenovan.
Prevzem gramoza. Pretekli teden je tukajšnji okrajni cestni odbor prevzemal gramoz na vseh ba-novirakih in drugih cestah, ki spadajo v njegovo področje. Z prevzemom ije cestni odbor prav zadovoljen, ker je ves gramoz lepo urejen v enakomerne in izravnane kupe, kar šc dosedaj ni bilo. Gramoz stane nekaj čez 180.000 Din. Dražba je bila 17. 111.
Središče ob Dravi
Vinska trgatev jc pri kraju. Letos je bilo grozdja bolj malo, saj je jionekod večkrat udrihala toča po trsu. Toda po teh budili udarcih se jo grozdje še nekam ojjomoglo im tako so gospodarji naprcšaJi nekaj več, kakor so prej računali. I .o škoda, da je precej segnilo radi dolgotrajnega deževja. P« še vseeno je dosegla ]x>nekod sladkost mošta precej visoko (22 stopinj). Večina so mošt že prodali vinskim prekupcem. Cena je bila od 3 Din naprej, kolikor stopinj je pač bilo. Mošt z visoko stopnjo sladkosti pa se je prodajal po pravilu: Kolikor stopinj, toliko »kron«. Pri oddaji večje količine tega blaga 14i niso dobili lastniki od prekupcev takoj plačila, temveč so dobili eno tretjino takoj, drugo dobe ob novem letu, tretjo ]>a mami. Našemu producemtu ni to ravno po volji. Toda pristati pa more nn take pogoje, ker sicer težko proda svoj pridelek.
V nedeljo popoldne se poročita v farni cerkvi vnela delavca »Srediiške prosvete« g. I'r. Zidarič in gdč. Karolina Kras. Obema zaročencema želimo v zakonskem stamu obilo božjega blagoslova, mmogo sreče in jima obenem k temu koraku tudi prav iz erca čestitamo. Na mnog« letal
Premestitve učiteljstva osnovnih šol
Ljubljana, 25. oktobra.
Z odlokom ministrstva prosvete O. N. bro) 75.888 z dne 17. oktobra 1930 so premeščeni:
Vittori Josipina iz Virštanja v Brežice. Janko Marija iz Starega trga v Raihenburg. Dolgan Alojzij iz Svihna v Sevnico. JanftlgaJ Slana Iz Sv. Jilr|ja v Sevnico. Šilovinac Pavel iz Krškega v Senovo. Engelman Vladimira iz Cerkelj v Senovo. Jare-Mo-ltorko Albina iz litijske gore v Krbelj. Flster Juliji iz Veleeova v Zdole. Penko-čonč Eleonora iz št. .lurija v Slov. goricah v Sv Anton. liladnik Julija iz Sv. Jederti v (lloboko. Gruden Franc iz Laškega v Planino. Žolnir Oskar iz Maribora v pisarno okr. šol. uadzornika v Mariboru. Kožaj Marija iz Cezanjeveev v Šmartno v Rožni dolini. Potočnik Matilda iz Murske Sobote v Oriže. Potočnik Sonja iz Laškega v Petrovče. Inglič Marija iz Vitanja v Ljubečno Pirjeveo-Nagode Marij« iz Št. Jerneja v Loče. Majerhold Marija iz Nove Štifte v Lepo Njivo. Bot-tele Marija iz Vel. Dola v Mozirje. Krištof Vera I« Planine v Mozirje. Škilan Joško iz Studenca v Konjice. Strguljc Alojzij iz Resnika v Konjice. Polak-Sedramae Nada Iz Vojnika v Konjice. Del Oott Vida iz Dramelj v Ihan Vajevec Dragica iz Sv. Barbare v Halozah v Komendo. Jerneje Ivana iz Voklegn v Selo. Strah Anton iz Velikega Podloga v Dvorsko vas Hočevar Gabrijela iz Karlovtce v Velike Lašče. Milković Adama k Žužemberka v Karlovce. Hauptman Maksa iz Sv. Lovrenca v Slovenjgradec. Labernik Ida iz Ljubljane v Loški potok, \Vltttne Josip iz Borovca v Ovčjek. Uhlif Marija iz Št. Urške gore v Sodražico. Modic Ana ia Kočevja v Staro cerkev. Ruat^e-Gregorač Jožica iz Stare cerkve v Kočevje. Baltazar Viljem iz Brezoveev na Jezersko. Pertot Milan iz MutP v Litijo. Drovenik-Jezovšek Marija iz Zidanega mosta v Litijo. Fatur Julije ie Ljubljane v Izlake. Rada-novič Ana iz Brežic v Vače. Ambrožič Vaelav iz Žužemberka v Veliki Gaber. Ambrožič Branka iz Žužemberka v Veliki Gaber. Benedičič Ivana iz Adlešič v Zidno. Poredoš Štefau iz PertoČ v Dokle-žovje. Sever Marija iz Cvena v Ljutomer. Jandl Franc iz Cezaivjevcev v Apače. KuhariČ lrma iz Ljutomera v Oven. Mohorko Ciril iz Studencev v lloče. Hilil Ana iz Ljubljane v Št. Vid nad Ljubljano. Treo Gabrijela iz Velikih Lašč v Dol pri Ljubljani. Markič Alojzij iz Št. Janža v Kolovrat. Japelj Pavel iz Vrhnike v Stari trg. Drobnič Ana ji Kolovrata v Begunje. Hočevar Ciril iz Kroga v Maribor. Globokar Ivan iz Stične v Grahovo. Ma-selj-Hermiui Matilda iz Dobrepolj v Rakek. Lešuik-TVršuli Terezija iz Sv. Lovrenca v Podovo. VruuČ Frančišek iz Dobj« v Ruše. Zabukošek-PetroviČ Albina iz Dramelj v Slivnico. Unger Malilda iz Maribora v Sv. Lovrenc. Hočevar-Drakisler Marica ii Kroga v Studence. Zlatic Leopold iz Sevnice v Sv. Benedikt. Konečaik Ciril iz Krčevine v Radvanje. Dojčinovič-Tomažič Vlastu iz Radvanja v Maribor. Kavčič Jadviga iz Trbonj v Sv. Jurij v Slov. goricah. Ziher Nada iz Limbuša v Studence. 1'etrun Josip iz Maribora v Sv. Lovrenc. Ledinek Miloš iz Črne v Tezno. Le<linek Bogomila iz Črne v Tezno. I)vorŠ;«k-Ferenčak Terezija iz Radvanja v Studence. Košenina Vlado iz Dokležovja v Št. Lenart. Koše-nina-Povše Roza iz Dokležov.a v Sv. Lenart. Slan-cer Ana iz Keblja v Reko. Kocuvan Milan iz Ruš v Dobje. Šturm Franka iz Sv. Marka v Ponikvo. Velnar-Muma АпмИја iz št. Jaiiža v Mursko Soboto. Gaberjevčič-Praprotnik Sonja iz Sv. Marka v Mursko Soboto. Mnjnik Ferdinand Iz Jezerskega v Brezovce. Horvat Bela iz Pinca v Sv. Jurij. Titan Josip, šol. upr. iz Puconcev za učitelja v Puconeih. Ribič Filip, učitelj iz Puconcev za Sol upr. V Puconeih. Števančec Rudolf ie fialovcev v Budim*. Ispajne Alojzij iz Budmcev v Šelovoe. Dene? Marija i* Fokovca v Tišino. Мауег Marij« iz Murske Soboto v Prosenjakovce. Knlfic Pavla i* Dvora v ŽiAemberk. čadeš Marija i* Mokrtmogn. v Dobr-nifcv Peterlln Melita I* Kočevja v Žutrmberk. Štokelj Karel iz Marije Reke v Marenben*. Majcen Oabri.H« i* Sv. Jurija ob ščavnici v Marenberg. Jajna Ljudmila iz Bogojkte v Črno Oolja Anton iz Ojstrice v črneče. Lazar Ivan iz črneč v Ojstrico. Soršak-Debeljak Alojzij« it Nomnja v Prevalje. Tomažič Maks iz Braslovč v Guštanj. Praprotuik-KoreUje^ Terezija iz Pernic v Sv. Barbaro. Podboj Draga i« Vranskega v Sv. Peter. Križmoji-Schvvarc Angela iz St. Janža pri Dravogradu v Gornjo Ponikvo.	.
Šerona Viako iz Sv. Lovrenca na Pohorju v Sv. Jurij ob Ščsvnici. Čuček-K!cinoiayer Julija iz Most v Lichtenturnov zavod v Ljubljani. ZavrSnik Antonija iz Ribnice na Vrhniko. Benčirva-Grilanc Oifia iz Polhovega Gradca na Vrhniko. Jeglič-GloboCnik Mercedes is Lichtenturnovega zavoda v Ljubljani r Moste. Polokar Ivana iz Lichtentur-novega zavoda v Ljubljani v Moste. Zavrinik Rudolf iz Most na vadnico moškega učiteljišča v Ljubljani. Štrukelj Vida iz Velikega Gabra v Polhov Gradec. Koritnik Mladen iz Tršča v Čabar. Koftca Franc iz Kranja v Škofjo Loko. Clemente Avguštin iz Krvave Peči v Dolino pri Tržiču. Je-zeriek Franja iz Sel v Voklo. Rus Viljem iz Črnomlja v Lom. Kus Marija iz Talčjega Vrha vLora. Tratar Josip iz Sv. Križa v Trebnje. Jesih Iva iz Šmarjete v Mokronog. Vidmar Mirko iz Skrilja v Cerklje ob Krki. Arnšek Josipina iz Senova v Cerklje oh Krki. Pavietič Erika iz Rajhenburga v St. Jernej. Vardjan Ema iz Gribelj v Smarjeto. Gerlanc Bogomila iz Celja v Laško Slokan Filip
iz Hrastnika v Trbovlje. Trepečnik Ljudmila Ii Radeč v Trbovlje. Rihar Rafael iz Dobove v Trbovlje. Paternoster Marija iz Trbovelj v Hrastnik. Skulj Vladimira iz Trbovelj v Zidani most. Vidmar Dragotin iz Laškega v Sv. Jedert. Vidmar Olga iz Laškega v Sv. Jedert. Čeh Branko iz Slovenske Bistrice v Pertočo. Vardjan Vida it Rado-vlcc v Podzemelj. Plrnik Maki Iz Litije v šmarje-Sap, Horvat Izidor iz Hotlz* v Dolnjo Lendavo. Horvat-Stiutl* Albine iz Hotire v Dolnjo Lendavo. Peternel Ludovik iz Št. Ruperta v Dolgo Vae. Zur-ian Justina ic Loča v Žiče. Fink Oton iz Zagorja v Bukovioo. Kotnik Dragotin iz Kobilja v Slivnico. Kotnrk-Praanik Justina iz Kobilja v Slivnico pri Celju. Skalovnik Zora iz Planine v Breg. Eiletz I.idvinn iz Slovenjgradcs v št. llj pod Turjakom. Bregant Oskar iz Gornja Ponikve v Št. Jani pri Dravogradu: Bregani Angela iz Gomie Ponikve v Št. Jeni pri Dravogradu, Kjudir Emilija ia Ljutomera k. Sv. Barbari. Fra» Albert iz Ptuia k Sv. Duhu v Halozah. Novsčan Josip iz Ptuja k Sv. Marjali. Korbar Olffa 1* Maribora k Sv. Marku. Štjanec Olga iz Velike Nedelje v Ormož. Rasin-ger Ladislav iz Ljubljane v Ljubno. Stofkovič Hedvika it Cerkelj v Kropo. Bernik lrma ia Sv. Andraia pfi VelfcnHi v Velenje. Verfkovnik Josip, u«., iz Št, Ilia pod Turjakom za Sol. upr. v it. lli pod Turjakom. Jare-Mohorko Albinu iz Ptujske gore v Kebelj Robič Anton iz Komende v Vlr-štajn, Kopsč Marija Iz Moščanc« v Virštajn. Ročk Marija iz KoftnvniCe v Dobijo Lendavo. Tavželj Saša iz Hinj v Griže. Dsneu Danilo iz Črnomlja v Dragatuš. Plevelj Viktor iz Dragatuša v Črnomelj. Golmayer Bogdan iz Kleka v Črnomelj. Kralj Vida iz Črnomlja v Talfcji Vrh. Tut-k Stanko iz Črnomlja v Metliko. Kregelj Mirko iz Metlike v Črnomelj. Gorišek Marij aiz Meluicev v Ptujsko Goro. Par-dubsky Raj k o iz Sv. Antona aad Rajhenburgom v Kamenec-Čcstin Kardubsky-Štefanovič Miroslava iz Sv. Antona nad Rajhcnburgom v Kamenec-Čestin. Hlebec Marija iz Št. Vida v Šmartno pri Litiji. Grobln Pavla iz Tezna v Črno. Klun Karo-lins iz Tezna v Sv. Lovrenc v Slovenskih Goricah. Leskovar Ana iz Lajtersberg-Krčevine v Spodnjo Kungoto. Bobič Nada iz Ruš v Sv Jakob v Slovenskih goricah. Verhovtiik Marija Iz Vel. LaSč v Ribnico. Tlvadar Janez iz črenšovcev v Pince. Ljubic Anton ia Radeč v Dobrepol e. Lurtrbar Gabrijel iz Ljubljane v Veleeovo. Zadek Bogomir iz Grahovega v Stiftio. Petelin Atbin iz Cerkelj v Škrilj. Krilman Josip ia Št. Janta v Gornjo Ponikvo. Bregant Marij* l* Slivnice v Dratnlie. Mač-kovšek Franja iz Virštanja v Brežice. Zdolšek Bogomir iz Letuša v Celje. Piano Ana iz Petrovč v Celje. Novak Franja iz Polja v Št. Jurij ob Juž. žel. Zdolšek-Jczovšek Marija iz Letuša v Celje. Pleveli Olga iz Ljubečne v Domžale. Lovšin Iva iz Sodražice v Kočevje. Blcnkuš Alojzij iz Trave v Livold. Zagažen Ivan iz S gore v Si. Jernej pri Konjicah. Pirnal Janez iz Novega mesta v Kostanjevico. Tancig Vera iz Izlak v Radeče. Vrtovec Ciril iz Sv. Jederti v Loko pri Zid. mostu Mah-kola Anton iz Črnuč v Ljubljano. Kokot Ferdo iz Pišec na Vič. Ribičič-Arigler Roza iz Zgor. Šiške v Ljubljano. Cizelj-Alesch-Debeljak Dora iz Šmarja v Ljubljano. Schott Ema iz Šmarjs-Sap v Ljubljano. Vilhar Katarina iz Vač v Ljubliano (na Barje). Zupan Marija Iz Vareča v Ljubi ano. Seliškrr Roza iz Cerkelj pri Krki v Ljubliano Završnik Alfonz iz Ribnice na Vrhniko. Šmajdek Ivan iz Radeč v 3t. Vid pri Ljubljani. Schneider Franja Iz lvanjcev v Liutomcr. štebliai-Slrnlk Marija iz Sv. Duha na Vrh pri Sv. Treh Kraljih. Beliak-Spes Blanka iz Sv. Marka v Hoče. Feitvig Ivana iz Mežice v Maribor Lovše Ivan ii Krčevin* v Maribor. Miklavčič Olga iz Reke v Maribor Smerdu Katarina iz Studencev v Maribor.
Cernovšek-Tomažič Marija iz Uoč v Maribor. Mervič-Ons[>art Josipina iz Ribnice v Novo mesto. Punčuh Katarina iz Rakeka v Dolnji Logatec. An-dre-čič Ivan It Studencev v KoSake. Schalda Leopold iz Sv. Lovrenca v Slov. goricah v KoSake. Schftlda-Leber Angela it Sv. Lovrenca v Slov. goricah v Košake. liantan Julije i» Pečarovc v Miilo. Volmajer Karel Iz Vuhreda v Vuaenico. Cepuder-Ferenčnk Marija is Melincev v Ituj. Kovač Marija iz Brega v РЧцј. Ažmsvn Kmili(a iz Bellincev v Celje. Aiman Gabrijela Is Dolnje Lendave v Konjice. Сегау Viktor iz Sv. Jurija v Kostrivnloo. Vi rani Juilana il Jurija pri Izboru v Loško. Potočntk Terezija ia štor v Laško. Urbanfiič Anton is Horjula v Ljubljano. SuSelj Katarine iz Čentibe v SoKfo. Lipovec Josip iz Viča v Ljubljano. Lendoviek Amalija it Bukovko v Zagorje. Seči Lj ud ovit is Dolnje LjmKiave v Loko pri Zuemu. Kalol Ciril iz Sv. Bol-fenka na Kogu v Ptuj. Žolnir Oskar ii Maribora levi breg v Maribor desni breg. Medved-Coretti Justina učiteljica ta Maribora, za upraviteljico v Maribor (IV. dekl.). Jurčič Ašim ta Maribora v pnsiN iK) Mvsk. šoi. nads. v Mariboru. Peternel Marija iz Ruperta v Dolgo vas. Skala Anton iz Maribora v Belgrad. Mavrič Poter is F rama k mim-strevu prosvete. Pečnik Ida iz Maribora v Studence. Flere Viktorija is Ptuja v Ljubljana Kodela Henrik iz Celja v Dramlje.
Naročajte .Slovenca*!
Miran .tare:
Maveičnl ptič, stanovanja in odlični gospod
ČC7. pokrajino, ki ji vse obzorje krvavo gori v črno, zgolŽeno oblnčje, nad samoto groze in opustošenja, leti mavrični ptič. Bog ve odkod, Bog ve kam — leti — leti ves žareč kot vep pravljičnega kometa in nemir in slutnje vzburkavajo osamele ljudi, redke In drobne med silnimi črnimi tovarniškimi dimniki. Mavrični ptič loti — leti in ugasne nekje ta daljnimi morji. To je seveda fantastična poezija, lo je seveda sekundni u'rip domišljije, ki se Je zmotila, da živi v letu 1930.. navajena geometričnih likov in aritmetičnih onsčb.
Modernizirano oko vidi vsepovsod samo še geometrične like. Po cestah hodijo ti liki, pravilno in točno kot, da ima|o urnik v vosnem redu. Dolgočasno je na svetu, porečeš. Ah, kako si zastarel. Še sluti? ne. slarokopltnež, da se dandanes odigravajo čudeži kot nikoli poprej. Ne verjameš? Poslušaj in spomin na mavričnega ptiča, ki bega tovarniške dimnike, je samo še pusta in prazna bajka, kajti pri nas Imamo neverjetno mnogo inteligentnih ljudi, inteligentni človek pa je vtviSen nad bajke In poezijo, ki so se ž njo ukvarjali nekoč trubadurji in pa dijaki, lnleligenl-ni človek Ima kopico spričeval, modno obleko, včasih tudi avto ln vilo. Toda o vili pozneje Inteligentni človek se sna doktorsko podpisati, sicer p. niš« nn pisalnem stroju in nikoli ne utegne, ker'f» vedno čakajo stranke. Tudi je teto kulturen. kajU pisalni stroj, avto, bogata žena in razkošno stanovanje in ples' in druiabaost — lo je
kultura. Toda to Se vse ni nill bajka, niti poezija, še manj pa Čudež. Zgodi se pa nenadoma nekaj nepopisno groenega. Meni s*e je primerilo, da je spričo mene neki Inteligentni človek zblaznel. Ne vem več dobro, ali je bil predsednik delniške družbe, ali kak >direktorc, ali kaj sličnega. Tak človek že po svoji naturi ne more »blazneti. Pa se je lo tako zgodilo, in sicer je trajala blaznost pol ure, vse dotlej, rta sem se od njega poslovil. Sedel sem v naslanjaču njemu nasproti v zelo inteligentni sprejemnicl (nova stvarnost: kocke, kvadrati itd.) in mrak se je spuščal na naju. In čudo: listi odlični gospod se nenadoma ozre k oknu in vzdihne: »Veste, tudi jaz sem pristaš duhovne kulture. Prav zares. Saj mi ne verjamete. Kdo mi pa naj verjame. Toda, moj sin, gimnazijec, piSe. Pesmi piše. In moja hči! Tiha Je kot noč in nič ji ni do bogatih ženinov. Duhovnost — etwas geislerhaftes — to Je pravo. Samo nikoli ne utegnem, to je moja nesreča. Saj st lahko mislile: upravni svetnik na vseh koncili naše ljube domovine, upravitelj treh velikih stanovanjskih hiS Itd., saj se mi kar msša. ... Kako se že pišete . . da, da, seveda ... Miran Jarc, saj sem šo bral vaše razpravo... jezikoslovec ste in to je lepo... ros lepo...« In kar vročičen je bil blagorodni gospod od ts lepoto. »Vidite,« je nadaljeval, »tako nam primanjkuje in-tslleence. Deset uradnic imam zaposlenih. Bog se me usmili. Saj ni niti en« inteligentna. Vsako ve-jioo ji moram popraviti. Včasih kar preskočijo vrsto na papirju in zalipkajo n»j»ačue črke.f
»Saj, m],< som moia pomitoval, »to ao pa res neinteligentna bitja.«
»Premalo čitajo,« je vtkiiknii, »naročil jim bom na kupe knjig v cirilici, tako Čitanj« je zdaj moderno ln pa tudi koristno. Vse j« treba po-
Kranj
»Z nožem na bližniega.< G. Jenko Jakob, posestnik ia Brnikov nam »poroča o žalostnem dogodku, ki ee je zgodil 21. oktobra in o katerem je l>oročal tudi petkov »Slovenec«: »Zvečer sem se peljal e kolesom iz Brnikov v Cerklje po živinski potni list. Ko sem se vračal na kolesu, ki je imel luč, sam pa popolnoma trezen, sem pod Cerkljami naletel na gručo vinjenih moških ki so so gugali čez celo cesto. Zvonil sem, a ker ni to nič pomagalo, sem zaklical: »hopl« V istem hipu so vsi — bili so 4 — planili proli meni, me zbili s kolesa na tla, ter me ondi obdelavah. Poškodovali so mi kolo, razbili luč; pri tem sem bil tudi ob svoj klobuk. K sreči je prišel mimo Kapleukov hlapec iz Zgornjega Brnika z vozom. Tedaj so napadalci odsko-čili, jas pa sem se pobral ter zaklical hlapcu, naj me vzame na voz, da me pelje k orožnikom in zdravniku. Zdravnik je ugotovil moje poškodbe, da teden dni ne bom za vsako dol o. Orožniki pa eo ugotovili, da som bil brez orožja in da jaz nisem dal nobenega povoda za napad. Ugotovili so tudi, da so moji napadalci bil pijani ler da so se že prej tepli ali med seboj ali z nekimi drugimi fanti. Zato ne morem bili jaz odgovoren za rane, ki so jih bili deležni, pač pa so oni odgovorni za poškodbe, ki sem jih dobil jaz, ko so me tako nenadno napadli.«
iVovo mesto
Vsi sveti. Ker sledi lelos neposredno za praznikom Vseh svetih, nedelja, se bo obhajal spomin vernih duš ns ponedeljek dne 3. novembra. Zato se bodo vršila vsa cerkvena opravila v nedeljo popoldne in v ponedeljek zjutraj točno v istem redu kot druga leta 1. in 2. novembra.
Najdeno človeško okostje. Vsled hudega deževja se je pred nekaj dnevi usedla v bližini kapiteljske cerkve zemlja, ter porušila del opornega zidu, ki meji n« vrt g. dr. Jana. Pri popravljanju škarpe so delavci naleteli ua ostanke človeškega okostja, kar pa ni nič čudnega, ker je bilo okrog kapiteljske cerkve dvakrat župno pokopališče. Nai-zadnje je bilo tam pokopališče od leta 1799—1810. Zadnji je bil na tem mestu pokopan dne 10. maja 1810 umrli 82 letni Miha Bertoncelj. V omenjenih 11 letih so pokopali ob kapiteljski cerkvi približno 700 mrličev, nied temi 69 oseb v starosti po 75 in več let, ter 9 oseb starih po 90 in več let. Med temi tudi par po 1C0 let starih. Te številke jasno pričajo, da so imeli Novomeščani tedanje dobe kaj žilavo življenje.
Prenos trupla. Pred par dnevi so odkopali telesne ostanke pok. dv. svetnika Ludovika Golje, ki je bil pokopan na tukajšnjem starem^ pokopališču in jih prepeljali na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljani.
Pomorsko predavanje. Tukajšnji odbor »Jadranske straže« priredi v četrtek dne 6. novembra velezanimivo in aktualno pomorsko predavanje, na kar že eedaj opozarjamo. Predaval bo g. Viktor Pirnat, učitelj tla tuk. osnovni šoli.
Litija
S poŠte. Pred kratkim je bila prestavljena poštna uradnica RdČ. Mihaela Košir k pošti v Boh. Bistrico. S svojim ljubeznivim nastopom si je pridobila simpatije vseh, ki so imeli opravka na po-šlL — Z njenim odhodom pa izgubi pošta četrto uradniško moč, sedaj morajo ogromni posel poleg priljubljenega poštnega upravitelja g. Cvetkota Kol-beta opravljati dve poštni uradnici. Litijska pošta ima menda toliko enot, da bi morala biti nastavljena še peta uradniška moč. Sedaj pa baje noče poštno ravnateljstvo poslati nobene nove moči. Sedaj na litijski poŠti »garajo, uradnice od pol 8 zjutraj do 12 in od 1 do pol 7 in od 8 do 10, to ie skoro 15 ur. Ni to vseeno strankam, ki ee morajo sedaj dreniati ob okencih in nepotrebnem čakati, ria pridejo na vrsto. — Še hujše pa jc ob nedeljah in praznikih ko se pošta ne dostavlja na dom ln jo cel naval na pošto ob 9 tjulraj, da se izdajo časopisi in pisemska poŠta. Taka reduKcija uradnlštva Škoduje v prvi vrsti ugledu pošte, v drugi vrsti tudi strmi kani. Z ozirom na dejstvo, da je Litija cenler vseh uradov, podjetij: predilnica, svinčeni rudnik, trgovina, obrtništvo, velike okolice ter da je enot celo ta peto moč. apeliramo na poštno ravnateljstvo, da Člmpre.ie topel pošlje na litijsko pošto uradnika. — To zahteva Ugled pošte in potreba prebivalstva.
Kostanjevica
Smrtna kosa. Nenadno je umrl tukajšmji kr. gozdni nameščenec g. Anton RebRel(. Pokojni je bil v vsakem oziru vzoren in zgleden mož. Pokopali so ga v ponedeljek. Blag mu spomin. Žalujočim naše tožaljel
Predavanje. Zeio zanimivo predavanje Mil-jenka Vidoviča o temi »Strah« je imel v nedelo zvsčer v dvorani g. L. Bučarja g. Jakob Ercigoj.
Direktaa avtobusna proga Kostanlcvica — Ljubljana. Gospod Melhijor Babnik, lastnik avtobusnega podjetja v ZjJ. Šiški, je zaprosil za koncesijo redne avtobusne vožnje na progi: Ljubljana — Trebnje —. Mokronog — Škocijan — Kostanjevica. Vozil bo po enkrat na dan v vsako smer.
skusiti. Pel let sem imel, ko sem se naučil nemški. Ko so prišli 1. 1918 trije francoski častniki v Ljubljano, sem se tisto uro začel učiti francoski in 7. mano vred sto iu sto samih zelo uglednih in sek) inteligentnih moi. No, pa Francozi so dali našemu mestecu kmalu slovo. Citati pa še znam. Saj, kaj ne, kako jadrno se časi spreminjajo, ln mnenja. Človek ros že ne ve, česa bi se lotil, da bi bilo prav Toda duhovnost ne škodi. Da, jat sem ves za duhovnost in skromnost. Moj Bog, kako predrzni so že ljudje. Danes hoie že vsltk pisar igrati gospoda. Ni vse za vsakega. Tesno živimo. Zadnjič sem bil na Dunalu. Kar mimogrede. Operal To vam je opera! In balet! Pa pri nas?... Zelo smo udarjeni. Denarja ni. Vsi smo reveži. Gotovo ste čuli, da mi venomer očitajo tista dva mllijončka, ki sem jih s skrbjo zaslužil ob prevratu. Pa, kaj je vendar to: dva mllijončka. Saj veste: Človek mora reprezentiratt. Raj nisem kak konjski hlapec... No, vi me peč razumete, ki ste pisatelj. Potrebni smo si...« Da, saj res, skoro bt pozabil. Ta težki gospod je še dolgo govoril to in ono, dokler me ni slednjič spomnil, da s stanovanjem ne bo nič. 2e dva meseoa iščem namreč stanovanje. Gospod ima sicer mnogo stanovanj, toda venomer je trdil, da niso zame primerna. Da so pretesna, premajhna, skratka, da so brez »komfortne. »Vi pa morate imeti mir, prostornost, kopalnico, sračnost, »olnca, elektriko, radio, telefon, saj vem, kar ne prekinjajte me, saj vem, moderni pisatelji so zelo kritični in zahtevajo mnogo. Kon-struktivislične sobe, konstruktivislične stene in lako dalje. Vse vemo, vse vemo. škoda, Škoda. Pač, imam misel. Pojdite tja is tja.. .e
In tako sem hodil Tja in Ija. Pri nekem so-bratu temu gospodu (kako na las o>. na plešo sta
MATERE. ALI MORETE SAME DOJITI ?
Ako je preslabo Vaše mleko, bo Ovomaltine takoj okrepil njega solidnost; ako nimate dovol mleka, Vam bo pomagala okusna koncentrirana naravna krepilna hrana
ОУОММТШЕ
da bo Vaše mleko obilnejše, ker Ovtmaltine krepi celotni organizem.
Dobiva sa povsod: velika ikatlfa Din 56'—, srednja škatlja D 32'—, mala ikatlja D 16 —
Moste pri Ljubljani
Največja morilka človeštva je jetika. —
Dr. Naegli je n. pr. konstatiral, da ima 00% vseh, ki so prekoračili 18. Ielo, v sebi tu ali lam v telesu sledove, ki kažejo, da je bil okužen s jetiko. Zato je važno za vsakogar, da spozna to strašno morilko ter se seznani s sredstvi, kako se je ubraniti. Zanimalo nas bo torej predavanje g. dr. Marka Korošca o jeliki v torek ob 8 tvečer na III. prosvetnem večeru v Salezijanskem mladinskem domu.
Jezica
Lep napredek in delovanje izkazuje naše Prosvetno društvo. Naši vrli člani sicer ne prirejajo plesov in ne bučnih stvari, ne razglašajo vsake malenkosti po Časopisju, pač pa delajo tiho, vztrajno, pa z največjo jiožrtvovalnostjo. Sad tega tihega, vnetega prizadevanja Je prenovljeni oder in dvorana, kjer se je zadnjo nedeljo na slovesen način igrala prva predstava. Mnogo okusa ao pokazali vsi ustvaritelji od kraja, kateri so imeli opraviti pri popravilih m predelavah. Oder je rfr-Sen nerodne in neokusne plahte, ki se jI je reklo zastor; novi rdeči zastor so prijetno ujema s stransko zuščltno kuliso, ki jo je narisal Cerar, naš vneti organlst, skladatelj, pevovodja. komponist in operni pevec. Tudi druga kuliserija je deloma prenovljena, oziroma bo še. Omenjamo, da »o marsikatero delo opravili člani sami in zastonj. »Kulu-karji« so večer zn večerom, pa tudi čez dan prihajali in delali. Nedeljska prireditev je prav lepo uspela v vseh ozirih. Dvorana natlačeno polna, odhajati so morali ljudje, celo iz Vrhnike, iz Domžal in od drugod so prišli. K pomembnemu slavju je društvo povabilo tudi zastopnike občine z g. županom Severjem na čelu, dalje obe gasilski društvi z Ježice in iz Stožic, sosedno prosvetno društvo iz Črnuč ter domačo »Zoro« in zastopnika Sokola kraljevine Jugoslavije, kateri pa se vabilu ; ni odzval. Za uvod je bila odigrana nova pesem in skladba za mešani pevski in tamburaški zbor, ki jo je zložil naš gospod Cerar in ki ie prav čvrsto, mogočno in dovršeno zadonela z desk novega našega odra. Tudi Lavližarjeva »Darinka«, spevoigra v treh dejanjih, je uspela. Najbrž eo bo »Darinka« 9. novembra ponovila, ker je zanjo zlasti v okolici veliko zanimanje. V ostalem pripravlja Prosvetno društvo zn november še dve igri, Kajn« in JČrtia žena«, 30 novembra pa bo v dr inem domu slavnostna akademija v proslavo ,SJ tnice narodnega združenja. Spored bo pester ter priliki primeren. Vabimo na to proslavo že zdaj. Prijatelje društva vabimo tudi k občnemu tboru. ki bo dne 31. oktobra ob 8 zvečer v Društvenem domu.
Kočevfe
Umrla jc po daljicm mučnem trpljenju, lepo previdena ga. Uršula Klun v 46 letu starosti. Smrt je za družinskega očeta bridkejša, ker zapušča 11 otrok, eden njih je komaj pet mesecev star Pogreb pokojne krščanske matere je bil 25. oktobra. Naj počiva v miru; družini pa naše so-žaljc.
Žužemberk
NiSc gasilno druitvo je imelo letos prav blagoslovljeno leto. Sedanji upravi sc je s požrtvovalnostjo članov in naklonjenostjo dobrotnikov posrečilo nabaviti 400 m močnih cevi z raznimi pritiklinami in novo štiricilindrsko, dvokolno motorno brizgalno, ki ie bila v preteklem mesecu na prav slovesen način blagoslovljena. Stane za naše razmere visoki znesek 80.000 Din, od katerega je pa nad polovico že plačano. Dolžni smo zahvaliti sc vsem našim botrom, ki so radavnlje kumovnli pri slovesnemu krstu brizgalne, banski upravi, g. knezu K. Auerspergu ter vsem znancem tn prijateljem, ki so nam z velikodušnimi prispevki priskočili na pomoč. Iskrena hvala tuai godhenemu odseku domačega prosvetnega društva. Prosimo dosedanje prijatelje in znance, da ostanejo društvu tudi v bodoče naklonjeni; ostale pa, da vstopijo v družino naših dobrotnikov!
si podobna, sem se zdrznil!) sem doživel podobno, pe še več Gospod mi je ponudil »primemo« stanovanje. Vse, kakor naslikano v moderni reviji. In cena: 2000 Din mesečno. In f>olem sem se smejal. Kar krohota] sem se, da je gospoda obšel strah.
»Kako? Kaj?« jo vikal in vzklikal.
Hm, kaj mu naj povem, ria 2000 Din, ne, ne, prekruto som se smejal. Slednjič je uganil. »Razumem,« sc je hihital, previsoka cena. Vi ste bolj štsdljivi. Morda tudi znak modernega pisatelja. To si moram zapomniti. Saj vam nese. V banki sto uradniki V banki! To je mesečno najbrž 6000 Din, honorarji mesečno 5000 Din, za Boga, vi ste...«
»Nič nisem, blagorodnl gospod. Zaslužim toliko (banka in honorar i t skupaj), da smem mislili le na temno čumnato... recimo 200 Din mesečno ...«
Za božjo vol jo I Gospoda je zadelo.
»Kako tedaj vendar pišete? Pisatelj, sodobni pisatelj, ki ne živi v konstruktivieličnili sobah ln kopalnicah, kako naj neki piše...«
Saj res. Zdaj vem. Zdaj mi je vse razod»to. In gospod je bil tako čudovit v tem hipu, da t>em kar sastrmel vanj: njegova ogromna pleša ме je v tem bliskovitem tresljaju časa zasvetila ln ko je po njej zaplesal mrak in še odsev daljnih obzorij, sem mislil, da je švignila v sobo — bajna — mavrična ptica. In kot omamljen j>o tem doživetju sem zbežal is sobe.
In zdaj iščem ln spel Iščem slanovanie — vsepovsod venomer In kdor i ms tako stanovanje, kot mi ga Je vsiljeval gospod in po слп1, ki sem jo navedel, ua] mi Javi svoj cenjeni naslov.
za nedetjo 26. oktobra
Čitateljem „Slovenca"
L. J. Beeston:
Njegova tajna
Na čudno resno vabilo, ki ga je bil prejel od Denvila, se je odpravil Trant ob določeni uri, to je ob devetih zvečer, na njegovo stanovanje v Regent streetu, kjer je našel že tudi Forbesa in Lovedaya. Ta dva sta bila prišla žc deset minut pred njim.
Takoj se jc spomnil Trant na vzrok njihovega zadnjega sestanka — kakor da bi bil v tem času le en sam dan pozabil nanjl In sedaj je z neprijetnim občutkom v želodcu čutil, da se je stvar preokrenila. Ni se varal.
»Sedite, Trant,« ga je vljudno povabil Denvil. »Forbes in Loveday sta bila že preje tu. Posvetovati se moramo še enkrat. Da pridem takoj k stvari, Loveday — ta prekleta stvar me je spravila docela iz ravnotežja.«
»Vidim. Čisto ste prepadeni.«
»In Forbes pri vsej svoji navidezni ravno-dušnosti ne čuti drugače. In vi, Trant? Ali sc čutite srečnega pri misli, da postelja, na kateri ležite, morda ni vaša in da bi vas mogel slepb slučaj, ki bi spravil na dan resnico, kar čez noč vreči iz nje? Ali imate to stanje radi?«
»Bilo bi čudno, če bi bilo temu tako,« se jc posmejal Forbes.
»Priznam, da je stvar zelo neprijetna,« je menil Trant, »toda ...«
»Oh, Denvil ima idejo, ki bi mogla razsvetliti celo Regent street,« ga je prekinil Forbes.
»Res?< jc vprašal Trant maloverno. »Kakšna ideja nam neki more pomagati lz te zmede?«
»Takoj boste slišali,« je odgovoril Denvil. »Vzemite smotko in dobro pazite! — Posebne okoliščine tega slučaja zabranjujejo predvsem, da bi kateri od nas brez vednosti drugih kaj storil. Sedaj sem pa prišel do zaključka, da dva od nas — če so bila Love-dayeva poizvedovanja pravilna — po vsej pravici uživata svoje imetje in je tedaj trdo, da bi morala vse svoje življenje preživeti pod senco temnega oblaka, pod grozečim mečem takorekoč.«
»Od srca vam pritrjujem, Denvil,« je izjavil Trant. »Čemu naj trpimo vsi? Na drugi strani bi bilo pa jako mučno, če bi trije od nas — vštevši Lovedaya — vedeli za ime nesrečnega četrtega. Loveday nima pravice, da bi svojo tajno izročil takorekoč splošno-sti. Denimo — kar jc seveda mogoče — da bi se nesrečni četrti odločil, da ostane čisto miren, pridrži premoženje in uniči poročni list. Seveda mu ne moremo ukazati, naj stori svojo dolžnost. Ne moremo mu reči: .Pokličite svojega odvetnika in rešite se svojega premoženja!' Mož bi pa seveda le čutil, da je v naših očeh jako klavrna prikazen. Za vse čase bi mu sedela za vratom predstava, da ga smatramo za uzurpatorja — neglede na to, da bi se moral vedno bati, da bo kdo izmed nas slučajno vendarle kaj izdal. In to čuvstvo bi vplivalo na njegovo odločitev, bi mu vezalo roke, bi ga napravilo za žrtev imetja — ga morda za vse življenje duševno potrlo. To ne bi bilo fair in meni ta misel ne ugaja.«
»Od mene ne zahtevajte, da bi kaj povedal,« je izjavil Loveday malodušno.
»Trant,« je začel Denvil z velikim poudarkom, »položili ste prst naravnost na rano, ki jo je odprlo Lovedayevo pomanjkanje na diplomaciji in nemodro Forbesovo vprašanje. Resnica mora na dan, a druge nič ne briga.
H. F. Blunck:
Mornar Jan
Mornar Jan si jc pripravil ležišče sredi jadrarjevih platnenih gomil, sc naslonil napol proti odprti lini in pripovedoval z enakomernim glasom. Barka je ležala v pasatu — stalnem povratni.škem vzhodnem vetru; na krovu ni bilo veliko opraviti in oba fanta, ki sta bila topot prvič na dolgi vožnji, sta se vgnezdila tik za njim i.n poslušala.
Mornar Jan je pripovedoval o Kap Hornu. Pripovedoval je prav za prav staremu jadrarju, a ta je večino njegovih zgodb že vedel, tod in tam kaj zagodrnjal in poslušal le na pol. Samo fanta sta napenjala ušesa in prisluškovala neznanskim, zagonetnim dogodkom, ki jih jc doživel mornar Jan. V vseh teh zgodbah je bil Jan vedo glavni junak, ki mu edinemu vihar in pogin ob Kap Hornu nista moglo do živega in ki se jc okolu njega zbirale zadnja peščica preostalih ljudi, ko jc rjula smrt in terjala le zadnje žrtve.
Fanta sta poslušala čudaišikcga starca in živela z njim na samotnih pečinah Ognjene zemlje, kamor ga je bil vrgel vihar. Čutila sta gotovost, s katero jc Jan vse prestal in sc čutila v njegovi bližini vnrna pred vsako nesrečo. Sklenila sta, d« se bosta, ko bo prišel Kap Horn, držala bolj Jana nego krmarja.
Mimo jc prišla mladu kapitanov« žena, pokimala Jonu in odšla v kajito. Večkrat sc je že bila vozila ob obali ali iz Hamburga na Angleško, a na velikem potovanju proti jugu je bila to pot prvič, in včasih jo jc zgrabilo, čc je pomisliiila, kaj jo čuku. Potem je rada
Kako bi se to naredilo? Očividno samo na posebno spreten način.«
Denvil je skrbno in previdno izbiral besede in nadaljeval:
»Od Lovedaya bi mogli zahtevati, da gre do prizadetega in mu reče: »Nesrečna slika je padla na tla v vaši hiši. Toda tudi to ne bi bilo pravilno. Ostala dva bi vedela, ker Lovedaya ne bi bilo k njima. Je pa vendarle neka pot, ki vodi čez mrtvo točko. O njej smo že razpravljali in sc glasi tako-le:
Tamle v pisalni mizi je pisemski papir z ovitki. Loveday naj na dva lista napiše »Vi niste!«, a na tretji list naj napiše »Vi ste!«. Te liste naj nam izroči Loveday v zaprtih ovitkih, tako da bo usodna beseda prišla v roke tistemu, ki mu pritiče. Vsi trije moramo na zunaj ostati popolnoma ravnodušni in se zavezati, da se od tega trenotka naprej te stvari ne bo nihče več dotaknil. Potem bosta dva od nas odšla globoko olajšana in ta dva ne bosta nikdar vedela, kdo je tretji.«
»To je izvrstna misel!« je zavpil Forbes.
Denvil je bodrejši nadaljeval: »Eden od nas, ki bo prejel usodno obvestilo, mora le na zunaj ostati ravnodušen, pa ostane njegova skrivnost prikrita. Odločiti se more potem popolnoma svobodno za to ali ono.«
»Od trenotka dalje, ko nam Loveday izroči liste, pa mora ostati stvar dejansko pokopana,« je zamišljeno dejal Trant.
»Poštenjaki smo,« je izjavil Denvil.
»Razumem,« je počasi menil Trant, »dva od nas pojdeta od tod lahkega srca in nobeden od nju ne bo vedel, koga je zadelo.«
»Tako je,« je ponovil Denvil; »in tretji more potem ravnati kakor hoče, ne da bi se moral bati kritičnih pogledov — in to je pri tej kočljivi zadevi že velik dobiček.«
»Toda Loveday bo le vedno vedel.«
»Loveday je nekaj drugega. On je vesel, da se jc svoje skrivnosti znebil. Hotel jc naš nasvet in mi mu ga dajemo. Ljubezniv star fant ste, Loveday, in nobeden od nas nima pred vami strahu.«
Loveday je vzdihnil. »Vašega nasveta sem prosil in ga sprejmem,« jc dejal klavrno. »Toda, prosim, premislite si še enkrat, pred-
no bo prepozno. Če se vaša misel izvrši, bo eden nesrečen in jaz bom vzrok. Mislil sem, da bo vaš prvotni sklep držal in sedaj ste ga prevrgli!«
govorita z mornarjem Janom, ki je vedno kazal neomajno zaupanje. In če je njen mož včasih na kako njeno vprašanje le kratko zaniomljal, se je zatekla k staremu in uživala obširnost, s katero je pripovedoval.
Razen tega pa je šla o njem govorica, o kateri nihče ni vedel, odkodi se je vzela; bila je to ena izmed številnih vraž, ki so bile nn Jana prikrojene in ga obdajale kakor s svetniškim sijem.
Bila je to ena izmed bajk, ki si jih pripovedujejo mornarji, bajka o čarov ni besedi, ki tistega, ki jo ima, tako dolgo varuje pred smrtjo, dokler ne postane truden in jc sam ne odda drugemu. To je tista čudovito tajna, ki izvira iz pradavnih časov — ali iz Arabije; rek, s katerim je mogoče hoditi po zemlji tristo — štiristo let, ne da bi ljudje vedeli za to.
Tako besedo jc neki imel tudi Jan Dasi sam ni nikdar govoril o tem, jc le bilo razvidno iz stotine kretenj in besed, ki so mu kdaj ušle, kako jc mislil o tem; in med mlajšimi pomorščaki jc šel glas, da je plul že pod Rdečebrad-cem in bo plul na vse večne čase, če se nc bo preje utrudil in dal svojo tajno, čarovno besedo dalje.
Mlado kapitanka je prišla zopet iz kajite in vedro tekla mimo njih.
»Ta tudi še nc ve, kaj pride,« jc nenadoma dejal jadrar, potegnil k sebi novo balo platna in vdel novo nit. »Ko pridemo enkrat niže doli —.<
»Meni noče v glavo,« je dejal Jan, »da smo odpluli na petek; žena sc človeku vendar smili!«
Zamišljeno jc pogledal jadrarja, potem pa skomignil z rameni: »Memi je vseeno!«
»Izpreminjamo ga soglasno,« je odvrnil Denvil, »in vsi smo pripravljeni, da to sprejmemo nase. In zdaj, Loveday, bodite tako dobri, pojdite k pisalni mizi in napišite liste, obrnjeni od nas.«
Loveday je žalostno zmajal z glavo, nato pa sedel za pisalno mizo.
»Za božjo voljo, ne zmotite se!« ga je rotil Trant.
»Ne bom se zmotil, nc bojte sc,« je dejal Loveday; čelo so mu rezale globoke gube.
»O tem sem prepričan,« je menil Denvil. »Mi drugi pa pojdimo in glejmo tačas skozi okno, dokler Loveday ne bo gotov, da tudi noben pogled ne bo ničesar izdal.«
Stopili so k oknu in gledali na razsvetljeno Regent street. Slišali so šumenje papirja in tiho praskanje peresa. Bila je usodepolna minuta, in ko bo minula, bo moral eden od njih prenesti težak udarec, ne da bi trenil z očesom.
»To me spominja, kako sem pri dirkah prvič stavil na nekega konja,« je šepetal Forbes. »Seveda je prišel zadnji na cilj.«
»Gotov sem, gospodje,« je rekel Lovcday obotavljaje.
Vsi so se hkratu ozrli nanj. S tresočimi se rokami je izročil Loveday v««Iimiui izm-d njih zaprt ovitek. Vsi so ga istočasno odprli in potegnili iz njega list.
»V redu,« je dejal Forbes in vtaknil list z ovitkom v žep.
»Jako dobro,« je dejal Trant s popolnim ravnodušjem.
»Tako je tedaj stvar za vedno končana,« jc rekel slednjič Denvil.
Edini, ki se je zbegal, je bil Loveday sam, ki je bil bled kakor mrlič. Prijatelji so spoštovali njegovo razburjenje, o katerem so vedeli, da je izviralo iz zavesti, da je v življenje enega izmed prijateliev «а«««1 ežak nemir.
»Zaključujem sejo,« je mirno izjavil Trant, »lahko noč, Denvil.«
»Na svidenje, Denvil,« jc rekel Forbes.
Loveday se je poslovil samo s kretnjo.
»Drži sc, stari prijatelj,« mu je prigovarjal Denvil in ga prijateljsko udaril po rami. »-Nobeden od nas ne misli slabo o vas. Ravnali ste najpravilneje in najčedneje in se vam ni treba trapiti. Lahko noč.«
Denvil je ostal sam in prisluškoval korakom, ki so se oddaljevali. Potem je odprl stisnjeno pest, razgrnil list in še enkrat pogledal nanj. Na njem so stale besede:
»Vi niste!«
Denvil je šel globoko po sapo — oddih-nil si je.
»Trant ali Forbes?« je šepetal. »Rad bi vedel.«
2e pred hišo so se poslovili Loveday, Trant in Forbes in šli vsak svojo pot. Ob prihodnjem svidenju bodo mogli že zopet neprisiljeno kramljati med seboj; v tem trenot-ku pa jc bila napetost še prevelika.
Loveday je poklical taksi in sc odpeljal domov. Trant je stopil v restavracijo in si naročil priprosto večerjo. Forbes sc je vzpel na streho avtobusa.
In ko je avtobus lepo počasi ropotal proti Piccadillyju, je potegnil Forbes list iz hlačnega žepa. Poravnal ga je in še enkrat čital besede:
»Vi nistel«
Forbes je dolgo in zamišljeno strmel na priprosto vrstico. Bilo mu je izredno resno pri srcu. Potem je raztrgal papir na drobne kosce in jih izročil vetru.
»Denvil ali Trant?« je šepetal. »Rad bi vedel.« —
To je rekel tako prepričevalno, da je fanta oblila zona in sta se skrivoma sunila s komolci ter sc spogledala.
»Enkrat sem vozil z izseljeniško ladjo v Avstralijo,« je začel pripovedovati Jan. »Ladja se je pred Mala.kko potopila in tedaj sem se tudi s tako mlado žensko rešil na pečine in ostal tam 14 dni, dokler niso prišli mimo domačini. Bila je skoraj podobna kapitanovi ženi.«
»Da, samo tega ne pripoveduj kapitanu; bi najbrže slabo naletel.«
Jan je vstal, stresel pepel iz svoje pipe in odšel na zadnji konec ladje. Tu jc naletel na kapitanovo ženo, se naslonil ob jambor, začel basati pipo in očetovsko zaupno pogledoval gospo. Kakor vedno, je bil v ženski družibi neroden in ni vedel, o čem naj govori. Tedaj jo začela ona:
»Kako daleč jc šc do Kap Hornu, mornar!'«
»Osem dni, moja gospa! Bomo imeli |>ač slabo vreme.«
To je rekel s tako gotovostjo, da je mlada žena pobledela in nato zardela. Stari ji jc dejal:
»Nič se ne sramujte, gospa, pred Kap Hor-11001 jc bilo že druge strah!«
»Saj nas nc zapustite, mornar?«
»Seun žo drugim pomagal.«
»Mislim samo sebe in kapitana!« je hitro dodala, čutila jc, da je storila napak, ko jc vpletla svojega moža. In vendar ni mogla drugače spričo trdne vere starega v moč. ki mu jc bila dan«. Kakor blagoslov in varnost pred vsako nesrečo se jc čutila njegova bližino.
»Mislim sebe in kapitana!« jc nujno ponovil«.
Ko jc Trant naročil svojo skromno večerjo, je sedel in kakor brez misli strmel predse. Orkester je igral najveselejši ples iz najveselejše revije celega leta, a to ni napravilo nanj nikakega vtisa. Čez nekaj minut je potegnil iz žepa že prečitani list ter ga položil, ne da bi ga takoj še enkrat prečital, pod svoj krožnik. Potem se jc slabe volje lotil svoje večerje.
Lavcday je v tem dospel domov, raztreseno odložil klobuk in plašč na mizo, sc zgrudil v naslonjač in pokril svoj prepadeni obraz z obema rokama ... Tako je ostal dolgo časa, da bi pomiril svoje živce. Ali pa ni njegovo razburjenje še raslo? Slednjič je težko in trudno vstal.
Stisnil je senci z rokami, kakor da bi hotel utolažiti svoje misli.
»Zakaj niso pustili stvari mirovati same na sebi? In vendar tega nc smem reči, ker je bilo jasno, da bodo ob daljšem premisleku prišli na to, da tako ne bi bilo vse v redu. Nesreča je bila v tem, da jim jc prišlo na misel, če ni eden izmed njih. Da bi se utegnilo to zgoditi, nisem bil pomislil. Bog ve, da tega nisem hotel. Na vsak način tudi tega nisem rekel. To je iznenada bleknil Forbes. Takoj bi bil moral reči ,ne'; toda bil sem v silnem strahu, da bi mogli slutiti resnico; mogli bi bili reči: »Ali ste vi, Loveday? Ali ste vi mož, ki kuje cekine iz sleparstva?« Saj sem se čutil tako neizmerno krivega. Zdelo se mi je, da mi gori dejstvo, da namigujem nase, na licih. In potem, ko so mislili, da jc eden izmed njih, sem upal, da mi bodo dali — la-godnejši nasvet. Bodi že kakorkoli, zalezli so v zmoto in jaz nisem ugovarjal. Minuto kasneje, to sem čutil, jc bilo prepozno. Kako naj bi jim rekel: ,To se je zgodilo v moji hiši. Iznašel sem namišljenega prijatelja, ker sem se bal resnice.' Naravnost bi jim bil moral reči, da se motijo, toda nisem mogel — nisem mogel. In vendar bi le to bilo resnica. Hiša je bila ta-le moja hiša, slika jc bila moja slika. Hotel sem imeti čisto nepristranski nasvet, na katerega ne bi vplivalo nc sočutje ne prijateljstvo, in hotel sem ga, ne da bi izdal svojo skrivnost. In sedaj jc prišlo vse drugače in sem natančno tam, kakor tedaj, ko sem odkril ta strašni poročni list, ki priča proti meni.
Tam le, za onole sliko v kotu qe! Kaj naj storim? Pokličem svojega odvetnika? To je lahko rečeno! Toda kdo, ki je postal po svojem premoženju svoboden in neodvisen, bi ga — po petnajstih letih brezskrbnega uživanja — lahkega srca vrgel tujim ljudem! A čc tega nc storim, kdo mi bo vrnil moj mir? — Če dokument raztrgam in molčim, kdo bi kaj vedel? Niti Denvil niti Trant niti Forbes nc, saj so prisegli molčati. A če bi vendar enkrat govorili o tem med seboj — ne, poštenjaki so in obvezali so se. — Ali naj sedaj vprašam odvetnika? Ali naj vse še enkrat in vedno znova prebijem? To je težko!«
Loveday se je zopet sesedel na stol; čutil je, kako vre v njem njegova skrivnost in ga preti pogubiti.
Približno ob istem času jc potegnil Trant svoj list izpod krožnika in še enkrat prečital besede:
»Vi niste!«
»Forbes ali Denvil?« jc šepetal. »Rad bi vedel.«	(Konec.)
Kupulfe srcčhc
Doma služkinj
Tedaj je oni jezno planil: »Jaz pu vprašam, zakaj jc na petek odplul, ali jc bilo potrebno?« Plaho se jc ozrl, kakor da je utegnil kdo nepoklican slišati njegove besede. Nato pa se je zopet dobrodušno obrnil h gospe.
»Vaša krivda ni, gospa, bom že skrbel za vas.«
Gospa se jc oerčila in prosila: -.Povej mi vendar, kako je s tem, strašno rada bi vedela!«
Jan jo je resno pogledal, potem sc pa zazrl po morju.
»O tem ni veliko povedati,« je dejul nenadoma stari. Ko sem bil še mlad zelenokljun, smo imeli nu ladji staro grčo in ta je imel besedo pn se je slednjič utrudil. I1110I me je menda rad, kajti nekegn dne je prišel k meni, mi povedal, kako je s lo stvarjo in mi izročil besedo, da bi sam slednjič našel pokoj, kajti imel je 11a hrbtu kdove kakšno ledenosivo starost. Naslednji dan j,, potem v Kanalu pred Cormvallom nastal vihar, iu odneslo ga jc s krovu. Poslej imam besedo jaz.«
Gospa se je zdrznila. »Kako o tem mirno pripoveduješ!«
Stari ji jc vedro pokimal: »Le nič sc bati. gospa!«
Kdo še ni slišal o viharjih ob Kup Hornu, ki sc pode kakor čreda volkodlakov in * svojim rolinenjem pretresajo nebo in zemljo, se vale po vodovju in uničujejo vse, kar jc zgradila človeška roko? Ko je Jaiiovn ladja dvanajstič potovala okoli Ognjene dežele in bila sedmi dan v viharju, se je zlonul zadnji jambor; lo jc bila prva poškodba na ladji, a bila je usodna, ker je les udaril proli velikemu jamboru iu se je raztrgalo jadro, sc /drobilo <1 rogovje, obvi-selo v vrveh in sedaj ob zibanju ladje opletalo po krovu.
Otrok maščevalec
Andrea Moratini, ki so ga zvali »Luppla«, ker mu je obdajala obraz kodrasta plava griva in mu dajala drzen izraz, je bil majhen navihanec — prvorojenec kolona — kmetskega delavca, in njegove še mlade in lepe žene. Stanoval je v majhni, ljubki vasi Romagne.
Kraj leži blizu cvetočega mesta, ki se odlikuje po svojih častitljivih starinskih umetnostnih zakladih kakor tudi po novodobni podjetnosti svojih prebivalcev. V bližini teče velika prometna žila >Via Emilia«, po kateri so odmevali koraki rimskih legij in ki s svojimi širokimi, ravnimi ovinki veže med seboj važne italijanske pokrajine.
Ravan se širi v pokojno, brezkrajno pokrajino, nad katero se preliva škrjančkovo petje, jo prepreza blagoslovljena mreža umetnih kanalov in vodnih strug, preko katerih se slikovito bočijo mostovi in mostički. Na nebu se vijoličasto odražajo Apenine. Tod in tam je ob jasnih dneh videti trojico kljubovalnih zobčastih nadzidkov San Marina.
Kraj šteje pičlih tisoč prebivalcev, a med njimi je toliko zanimivih tipov, da je obilo prilike za najzanimivejše dušeslovne študije, kajti značaj romanskega plemena se je žilavo ohranil.
Luppla je bil eden najmočnejših, najži-vahnejših in obenem najsvojeglavnejših predstavnikov Romagne. Že s štirinajstimi leti je kazal ostro opredeljeno —• vsekakor muhasto — n ravno osebnost. Kljub svojim napakam Je bil povsodi priljubljen, popularen, in m l celo tistim, ki so ga imeli za kazen božjo. Bil je majhne, pa pravilne rasli, a prožen in gibčen kakor zdrava mlada žival; njegovo telo se je zdelo neranljivo. Neprestano so mu šla po glavi najneverjetnejša in najnevarnejša podjetja, ki jih je izvrševal sam ali pa v družbi s tovariši. Načeloval je malim potepuhom pri vseh njihovih nedolžnih pustolovščinah. Bili po radost, a malo tudi strah svoje vasi. Divja otroška drhal je bila tesneje zvezana med seboj nego odraščeni, pa naj so bili le-ti še tako močno organizirani in naj so se še tako odločno borili proti socialnim krivicam, ki so preostale iz prejšnjih časov, in za osebno svobodo.
Luppla, mali nepridiprav je bil nenavadno bistrega uma ter je uporabljal svojo iznajdljivost za vse mogoče norosti. Bil je kar mrzlično delaven in podjeten in je vstajal ob prvem solnčnem svitu; toda s svojimi štirinajstimi leti še ni nikdar nič koristnega storil ali zaslužil en sam soldo. To so mu pridni sosedje in njegovi starši kajpada zelo zamerili.
Bil je dober pevec ter je s svojimi vrstniki prirejal plese; ob lepili poletnih večerih so po vasi odmevale vesele in žalostne pesmi njegovega malega zbora. Ženskam je šlo to petje do srca ter so tekle na ulico, da bi bolje slišale; pa tudi možje, ki so v skupinah sedeli po mostovih in ognjevito rešetali politiko, so tod in tam utihnili in prisluhnili.
Znal je delati vse mogoče stvari. Z žepnini nožem, ki ga je bil neki dan našel na cesti, je znal obdelati in genialno uporabiti vsako snov. Ostro nabrušeni nož in njegove spretne roke so ustvarli čuda! Delal je piščalke in zmaje, sani in čolne in pletel lične, gnezdom podobne košarice, ki so jih bile gospodinje silno vesele. »Oh, kako so lepe! Le kje si se to naučil?« so vzklikale. »Pri ptičih,« je odgovoril Luppla. Znal je streljati Iz loka in lovil včasih ptice, pri čemer pa mu je utripalo srce, kajti ptice, ki znajo letati in peti, je strastno ljubil.
Luppla ni bil krut, kakor so običajno otroci, marveč je bil v dnu srca plemenit, dober in po prirojenem nagonu viteški. Nikdar se ni lotil slabejšega. Svoj kos kruha je delil z revnejšimi tovariši ali s kakim starim beračem. Pri vsem tem se je rad zabaval na ta način, da je v cerkvi kmetskim ničemurnikom pripenjal na hrbet listke ali pa krpe. Podobnih neumnosti je bil ves poln.
Narava mu je dala uporniški značaj; to ni bila ne njegova zasluga ne njegova krivda. Upiral se je proti dolžnostim, zakonom, proti vsemu, kar je bilo »potrebno«.
Kljub vsej svoji bistrosti je potreboval za štiri razrede osnovne šole osem let in je iudi potem zlezel skozi le j>o posebni naklonjenosti učiteljev. Učiteljica se je morala naravnost premagovati, da je bila stroga z njim, tako mil ji je bil mali navihanec, toliko poštenja je bilo v vsaki njegovi norčiji. Nikoli sicer ni molčal, nikoli ubogal, metal pšice, pačil obraz, netil v razredu upornost, toda lagal ni! Če so gn zaradi kakega pregreška resno prijeli, potem se je videlo, da se mu obuja vest ter je takoj priznal svojo krivdo — toda obžaloval ni! Male nepristojnosti so bile njegovo življenje. Mladi pustolovec je moral vedno znova delati nedolžne norosti; združeval je v sebi klice čednosti in zla. Tako more kako dete postati — kakor so pač okoliščine — junak ali pa malopridnež.
Njegova mlada duša je le počasi zorela, se nenormalno obotavljala v svojem razvoju — ravno tako kakor njegovo telo, ki je istotako ostalo otroško.
Njegov čuvstveni svet je bil velik, kajti strastno je ljubil svoje starše, brate, tovariše, pa tudi vse nežive stvari. Vsa njegova nežnost, ves njegov ponos — pa je bil njegov oče. In v resnici je bil to krasen človek! S kako močjo je zmagoval svoje težko, nikdar opravljeno delo! S kakšno vedrostjo je kiju1 boval svoji trdi usodi! Vse to se je oblikovalo v spoštovanja vredno osebnost, tako da je postal znamenje in zgled.
Bil je krotkega značaja, priprost v svojih željah ter poln zaupanja v zaklad, ki ga je imel v svoji vesti in v svojih dlaneh. Svojih pravic kot človek in svojih dolžnosti kot družinski oče se je zavedal in se v svoji skromnosti čutil srečnega. V domačem kraju kakor tudi po sosednjih vaseh so ga zaradi njegovega neomadeževanega življenja, zaradi njegove odkritosti in neodvisnosti v prepričanju visoko cenili.
Treba je bilo Paola Moratinija videti ob žetvi, kako si je sredi drugih ženjcev krčil pot v rumeno goščo zrelega žita. Mogočno je zamahoval s svetlikajoče se koso, kakor bi veslal; mirno, brez znakov napora je prodiral po zelenorjavi preprogi in kljuboval pasjim dnevom, ne da bi se pritoževal, z vedrim in potnim obličjem.
Bil je le za silo pismen; toda mrak nje-
Enoga i »med fantov je zadel padajoči jambor m naslednji val ga je odnesel čez
krov. Eden mornarjev mu je hitel na pomoč, a ga je zajela opletajoča rajna, ga trikrat zavihtela v zrak. dokler ga slednjič ni odreši I ral.
Ljudje so se sedaj trudili z velikim jamborom, da bi ga osvobodili; mrzlično so delali s sekirami in noži. Kapitan je stal na mostu ii*n mirno dajal svoja povelja. Jan je vodil krmilo in s stisnjenimi zobmi strmel v mračni, eivi kaos, v katerem sta se metSala nebo in zemlja. Mislil je nn mladca, ki ga je odneslo valovje; bil je to svež, močan fant, ki ga je imel rad. Tak je bil pač nekoč sam — pred davnim, davnim časom; koliko let jc bilo od tega. sam ni več v<xlel.
če bi bil mladec imel besedo, bi mu ne bilo treba um reti...
Stani pomorščak se je nenadoma vzravnal. Odnekod je bil prišel krik. obupen, prhutajoč krik. Za tre not ek je obrnil glavo — in videl mlado kapitenovo ženo, kako je stala v li.ni in si ni vedela pomagali proti vdirajoči vodi. Najbrže ni bila mogla več sama s trpet i v kajiti. Jam je blazno strme! proti njej. Že naslednji ■»al jo je mogol odnesti ali pa jo zadeti udarec opletajoče rajne. Nenadoma se mu jc zazibalo pred očmi, grlo se mu je stisnilo, kakor bi ee moral zadušiti.
Krmar, ki je »tal v bližini, je skočil k njemu, preklinjajoč »grabil zn krmilno kolo in zarjul nad nji,m. Kapitan ga je zgrabil od zadaj in ga potegnil nazaj. Tedaj se je Jan zavedel, da je brili izpustil krmilo; zatulil je kakor žival in v divjih skokih planil po krovu, skozi vodo hi roTJbitine. Kapitan je gledal za njim in šele ■edaj оратп'1 svojo ženo. razumel, kaj Jan namerava; 7jače! je tiho ječeti, knkor bi molil. Клпаг, fci se ni bil ozrl. j« menil, da sta ob«
zblaznela; porinil je kapitana v stran Ln namesto njega vodiii ladjo.
Jan je dospel do zlomljenega jambora. Ogromen val ga je vrgel na tla, toda trdo se jc oprijel in ko je voda odtekla, je vstal kakor iz groba. Potem je tekel sredi ined opletajočimi vrvmi in drogovjem in bilo je, kakor bi se ga ne dotikalo; dvakrat se je zgrudil, a vselej zopet vstal, kakor otrok, ki je bil i>adel. Potem je bil pred vhodom v kajito dvignil ženo in jo hotel nestii v lopo. Toda ta je bila že poina vode. Nenadoma se je okrenil in se še enkrat odpravil na strašno pot skozi opletajoče razbitine.
Kapitan je čutil, kako mu zamira srce. Enkrat je jasno videl, kako je rajna udarila proti Jami, kakor bi ga hotela raztrgati; toda vzravnan je hitel dalje kakor čudo. Tedaj sc je kapitan spomnil, kaj so govorili o starem: da ne more umreti. Brezumno se je ozrl po vodovju in tako trdno verjel v Janovo moč, kakor v Boga.
Potem je stal Jan pred njim 'in iz njegovih rok se je izvila njegova žena, smrtno bleda in drhteča, toda nepoškodovana. Janu je tekla kri iz prsi in neštetih drugih ran.
Kapitan se ni ozrl na ženo, marveč je strmci v mornarja kakor v nekoga, ki prihaja od mrtvili.
»Jan, tii ne moreš umreti?«
^Nak. kapitan!« je dejal Ja.n in napol omahnil ob jambor, kjer se je naslonil.
»Toda truden sein, kapitan!«
Tedaj sc jc nenadoma sesedel ln iz ran se je s podvojeno silo vlila kri, kakor bi jo bila dotlej zadrževalo neznana nvoč. Pote.m jc prišlo še enkrat s hripevim, umirajočim glasom:
Spati sc mi hoče. kapitan! Samo trenotok spati!«
gove neizobraženosti so včasih križali bliski | njegove živahne umnosti. Domišljije nI imel; j popolnoma uravnovešena nrav ga je nagibala i k optimističnemu svetovnemu naziranju. Ker mu je bilo delo v radost, je užival svoje življenje in še ob nedeljah nerad počival.
Njegova žena je bila še vedno najlepša žena v vasi. Imel je v njej krotko in lahko upogljivo tovarišioo. Ni bila posebno bistre pameti, njen značaj je bil nekako zaprt in moralna plat njene osebnosti ni bila ostro izoblikovana.
V zakonu s to ženo se je čutil zelo srečnega. Bila je edina ljubezen njegovega življenja in samo ona je poznala njegovo na zunaj prikrito nežnost. Rodila mu je pet sinov — vse je sprejel brez mrmranja, s svojim neomajnim zaupanjem v Božjo previdnost.
»Bo že Bog poskrbel;« je imel navado reči, »boljše majhno dete v hiši nego bolezen. Od lakote nihče ne umrje, kdor hoče delati.«
Seveda mu Lupplo, prvorojenec, ni delal takega veselja, kakor bi bil želel: pa njegova posebna ljubezen do prvenca, katere se je sramoval, se je vendar povsodi uveljavljala v njegovi očetovski popustljivosti, ki je včasih že bila skoraj slabost.
Ta dva, tako različna človeka je vezala tako topla ljubezen, tako medsebojno oboževanje, da je to opazil tudi najpovršnejši opazovalec.
Luppla je bil nasproti očetu mnogokrat neuoogljiv, uporen, a nikdar nespoštljiv — ne iz strahu pred šibo ali grajo. Mati je imela
v •
M. Sturnuuin:
Gospod Ernest je bil u>l>ogn para in tepček. Živel je od miloščine, ki mu jo je zdaj pa zdaj dajal bogat sorodnik, kateremu je bilo na tem, da bi njuno sorodstvo ostalo prikrito. Če so bili žepi gospoda Erncsta prazni — moj Bog, in kdaj so sploh bili polni? — potem je pri svojem pohajanju po mestu krenil v določno smer in kmalu stal pred gosposko hišo, ki je bila skrita pred radovednimi očmi v starem parku. Pozvonil je in odprli so uru. Strežaj v brdki livreji je zavihal svoj nos, ko je zagledal zanemarjenega možaka in mu z vidno nevoljo dovolil, da je vstopil. Gospod Ernest je moral neikaj minut čakati, predno je prišel bogati sorodnik, ki razen svojega revmiatizma ni imel drugih skrbi. Pomolil je propadlemu nečaku bankovec in so tako hitro obrnil, da ni vedel globokega poklona in zamaha s poUačenim klobukom, s katerim se je nečak zahvalil za dar. Ob takili dneh »i je smel gospod Ernest privoščiti toplo večerjo in morda celo požirek viina.
Bogati sorodnik je bil pa dovolj ibrezsrčen, da je za cele mesece odpotoval, ne da bi se bil v tem času najmanj brigal za usodo svojega revnega nečaka. Poteiin gospod Ernest ni imel nobenih denarnih virov več, in iskati si je moral novih, ker se mu je pn, ker se ga je držala smola, le redko posrečilo. Kdo bi se tudi zmenil za klavrnega možakarja v razcefranih hlačah, mastni suknji in pošvedranih čevljih, za neznanega vojaka velike armade ubogih, ko je kolo-vratil po meetniih cestahl Kdo ga je sploh opazil, kdo se prašal, če je lačen ali čc prezeba? Prodajal je, če je imel par grošev, časnike ali razglednice, obliž in vžigalice po nočnih lokalih. Ali pa je nadomeščal obolelega snažilea čevljev na kolodvoru in v najhujši stiisiki je pač tudi beračil.
Nihče ni poznal tega gospoda Ernesta, ni-" hče ni vedel, kje stanuje ali odkod je. Tembolj čudno, da je gospod Ernest nekega dne nam a h in na vsem lepem postal slaven in popularen. To se je pa zgodilo tako:
Nekoč se mu je ob odsotnosti bogatega sorodnika posebno pasje godilo. S prodajo časnikov in drobnarij ni bilo več nič in kakor bi bila naenkrat vsem ljudem otrpla srca, ni bilo nikogar, ki bi bii'1 spustil kak novec v proseče steguj eno roko.
Da je bila nesreča še večja, je prišla jesen to leto posebno zgodaj. Gospod Ernest je stradal. Bil je brez strehe ter je prenočeval na klopeh po javnih parkih. Prišlo je z njim tako daleč, da je pozabil celo na smehljaj, ka.r je pri njem veliko pomenilo, ker je bil skromen in drugače vedno vesel tepček. Sedaj mu je prvič v življenju upadel pogum. Z razmršeno b rado, umazan in do onemoglosti utrujen je lazil po -cestah, se vlačil po strmi.h stopnicah, zvonil pred vrati. Toda ljudje mu niso hoteli nič dati. Bilii so ozlovol jeni in morda sami v skrbeh. Zima je bila pred durmi, morali so skrbeti za drva in premog, za toplo obleko. Kaj jc tu ostulo za ubogega gospoda Ernesta! Zapirali so vrata pred njim. in čc mu jc kdo kdaj podaril kak novec, je bil tako majhen, da si je mogel z njim kupiti komaj kosec kruha.
Deževalo je. Mesto je bilo zavito v n ep rodimo meglo, veter je žvižgal po dimnikih in ljudje so metali v peč prva polena. Gospod Ernest se je stiskal po kotii'h kolodvorske čakalnice ali pa ob zidu pod ostrešji in čaikal na lepše vreme in na kako srečno zvezdo. Polagoma se ga je polaiščal obup in že se mu je vsiljevala misel na spodoben samoumor.
Nekega dne je potrkal na vrata pri starem judovskem starinarju. Ta je imel dobro srce ter ga povabil v svojo prodajalno, ki je bila do vrha natrpana z vso mogočo brkljarijo. Jud mu je dal krožnik juhe. Gospod Ernest se je i ojunačil in prosil dobrega moža za star dežnik, da bi ga varoval pred strašnim dežjem. Starinnr se je tiho zahitilal v svojo brado in začel iskati med svojo staro šaro. Bilo je naravno, da mu ni nameraval dati najboljšega dežnika, marveč takega, za katerega je bilo težko pričakovati kupca Slednjič je i/ kupa obleke poTCgns! de/ч к. ki se mu je zdel za berača pripraven. ' Bil jc ogromen in dobro ohranjen, toda živo-
urno roko ter je rada udarila; toda njenih pogostih bunk in klofut se ni bal in si tudi nt veliko storil iz tega, ako je moral za kazen, ker se ji je bil odgovarjal, lačen spat.
Nasproti očetu je pa gojil naravnost po božno občudovanje, ki ga Je delalo upogljivega — bodisi, da je spoznaval v njem vse čednosti, ki jih sam ni imel ali pa tudi, ker Je čutil njegovo globoko ljubezen, dasi se je le rezko in trdo očitovala.
Tudi svojo mater, ki je bila tako sveža in nežnih oblik, in vrhu tega še tako lepa, da se mu je zdela kakor starejša sestra — je prisrčno ljubil. Toda ona je morala svojo lju-bežen deliti na pet otrok — najmlajšega je še pestovala — in tako se z njim ni mogla veliko pečati. Zdelo se ji je že preveč, ko je morala vsak večer krpati njegovo obleko, ki jo je vsak dan sproti neusmiljeno zdelal. Bil je či* stega srca in spolne domišljije so mu bile tuje, toda po besedi je pa Luppla le poznal tudi to stran življenja. Starejši, izkvarjeni tovariši so mu že pred nekaj časom odkrili ta-koimenovane skrivnosti — če je za kmetske otroke kako posebno odkritje sploh potrebno.
Sedaj, ko je vedel za resnico, se je zbudilo v njegovi vzburljivi duši nenadoma čuv-stvo začudenja in nemira. Nekega lepega popoldneva v septembru se mu je posrečilo utrudljivo, spretno izvršeno delo: s kamenjem in rušami je zajezil narasli potok Ladello, ki je tekel med visokimi topoli, da je mogel v izsušenem je delu struge polovili ribe.
^Nadaljevanje prih. nedeljo.)
dežnik
rdeče barve. Tega je podaril gospodu Ernestu.
Čim je gospod Ernest zopet stopil na cesto, se je takoj poelužil čudnega daru. In to jc bila njegova sreča: Nenavadni rdeči dežnik je vzbujal pozornost. Ljudje so postajali in se začudeni Ln smeje se ozirali za čudnim svetnikom in njegovim rdečim dežnikom. Otroci so t-«kli za njim in s prstom kazali nanj. berač je postal Izrazita posebnost na mestnih ulicah. Lrudjc so se nenadoma zopet spomnili radoclarnosti in durovi so obilo padali v Ernestev klolink Bil je špas, kupovati liste pri možu z rdečim dežnikom. Gospod Ernest ni več beračil. Na pošten način je služil svoj kruh. Poslej se ni več po-kuzal brez svojega rdečega dežniika. Nosil je odprtega tudi ob lepem vremenu, da bi vabil ljudi. Pripovedovali so si med seboj: »Danes sem srečal ,Rdečo marelo'!« Rdeči dežnik jc Iiostal del mestnega obličja, je spadal v mestno sliko kakor stolna cerkev ali magistrat. Govorilo se je, da prinese srečo, če se sreča »Rdeča marcla«, kakor bi srečal dimnikarja ali mladega dekleta. Gospodu Ernestu se je vrnil pogum-Postal je mestni original, ki ga je vsak poznal, ga vsak iskal. Ni mu bilo treba drugega, kako' počasi pohajati po mestnih ulicah.
Nekemu tovarnarju zobne paste, ki je bil iznajdljiva glava, je prišlo na misel, da bi uporabil Ernestovo rdečo marelo kot reklamno ploskev. Sedaj še-le se je tudi v gospodu Er-nestu zbudila trgovska žilica: za zobno pasto je odstopil le del površine svojega dežnika, in to proti čisto čedni mesečni odškodnini, dočiin je ostali del pridržal v reklamne namene še drugih podobnih, več ali manj potrebnih izdelkov in snovi. Prostor je oddajal po določenem ceniku in bil kmalu potujoča reklamna deska za razne maže, paste, milo, pudre itd. itd. Sedaj mu ni bilo več treba prodajata listov in onega-viti po žepih za drobižem, če je hotel kdo plačati s papirnatim denarjem. Kakor kakemu reutniku mu ni bilo treba drugega, nego hoditi vsak dan na iizprehod. Ljudje so ga radi videli in bili očarani nad njegovimi šalicami. Njegova slavo je rasla, postal je junak dneva, ljubljenec množice. Zaslužil je prilično in tako mu v res-nioi ni manjkalo drugega kakor ptičjega mleka. Če je povišal svoj cenik, so mu ljudje plačali, ker pač ni imel konkurenta. Višek svoje popularnosti in svojih dohodkov je pa dosegel, ko ga je neki gledališki ravnatelj, čegar domi-sleki niso bili slabši uego onega tovarnarja z ziobno pasto — angažiral, da je vsak večer s svojim rdečini dežnikom nastopil v smotri nove sezone. Nabito polno gledališče je bilo neutrud-ljivo v svojem navdušenju za »Rdečo marelo«.
Toda sreča je opoteča. To je moral znova Izkusiti tudi gospod Ernest. Oni njegov bogati sorodnik ni bil namreč prav nič vesel slave in popularnosti svojega nečaka, in ko je neki senzacije željni list še obesi! sorodstvo med. njim in »Rdečo marelo« na veliki zvon, je sklenil da neprijetnega nečaka požene iz javnosti.
Nekega dne je srečal gospod Emest sredi najprometnejše ulice nenadoma moža z rdečim reklamnim dežnikom v rokah. Gospod Ernest se je tako prestrašil, da so nm zaikiecala kolena in ni vedel, alii bdi ali sanja. Njegovo razburjenje je prekipelo, ko je kmalu nato naletel na drugega rdečega dežjiikarja. Tekel je za njim in ga psoval — kar je sprejela množica, kakopak, z največjim užitkom in krohotom. Konkurent se pa ni dal zmesti, se le zvit« smehljal in šel brezbrižno svojo pot,
Gospod Ernest je drl naprej kakor blazen — in kmalu zadel na tretjega in četrtega konkurenta z rdečim dežnikom. Celo mesto je bilo naenkrat polno ljudi, ki so važno in tehtovito nosili v rokah rdeče reklamne dežnike. Posledice so bile nepregledne: gospodu Ernestu so odpovedali reklamna naročila, gledališče ga je odpustilo z majhno odpravnino. Rdeč dežnik je postal vsakdanjost, dolgočasna nadloga In ga ni nihče več maral. Množica, nehvaležna vsTk-dar in nasproti vsakomur, se za gospoda Ernesta ni več zmenila. Razočara,n in obupan Je vrgel svoj rdefi dežnik, knteremu je bil za. pisal svoja dušo, v vodo, in umri zapuščen ia pozabljen od vse^a sveta.
Marija Hfitzel:
Prigode dveh K Ha jč ho v
ie.
Prostor, knmor sta stopila, je bil nekak predprostor, teman in hladen. Le skozi razpoke je prihajalo toliko svetlobe, da sta nejasno razločevala predmete v njem. Bile so to nekake v kamen vklesane stopnice in pa na nasprotnem koncu težka vrata. Odprla sta jih in videla, da vodijo v glavno svetišče poganskega malika.
Ta je sedel na visokem podstavku, s pre-križanimi nogami in držal v rokah cvetni venec, medtem ko mu je sedela na rami opica. Dobrohotno se jima je nasmihal. Nista ga poznala, kajti na ladji niso častili drugega malika kot zlato in dragulje.
Sedaj sta bila v veliki zadregi in sta molče opazovala smešno figuro. Malik pa je sedel negibno in na njem opica — tako sta morda sedela že več stoletij.
Tedaj se jima je zazdelo, kakor da čujeta globok vzdih. Zadrževalu sta sapo in niti dahniti se nista upala. Resi Zopet in zopet so se ponavljali vzdihi. Dečkov se je polotila temna groza. Hatela sta bežati, toda noge so jima bile kot prikovane. Če nekaj strašnih trenutkov se je Vu-Pin zavedel in odločno pokazal na mala vrata v ko*u sobane.
17.
Tudi te duri so bile samo prislonjene. Vu-Pin jih je z nogo odpahnil, da so škripaje od-skočile; nato je previdno vstoj il. Vu-Paju so se šibila kolena, toda kljub temu je šel za njim. Duh po plesnobi jima je udaril iz temnega prostora nasproti. Sprva nista videla ničesar. Ko pa so se oči privadile teme, sta mogla razločiti nekaj belega, kar je ležalo nepremično na kamenitih tleh. Od tam so tudi prihajali vzdihi.
Tedaj je tudi Vu-Pina zapustila hladnokrvnost. Tresoč se po vsem životu, Je zagrabil Vu-Раја za roko in jo hotel popihati. Pri tem je zagrabil tudi njegov suknjič in v njem začutil — vžigalnik! Takoj se mu je vrnil pogum, celo sramoval se je svoje strahopetnosti.
Po kratkem trudu se mu je posrečilo utrniti iskro, ki' je zanetila stenj. Zaplapolal je mal modrikast plamenček. Pri njegovem svitu sta dobro videla, da leži na razpadli slami starec — najmanj sto let star. Oči je imel zaprte, -ležal je negibno in od časa do časa se mu je izvil iz prsi globok vzdih.
Dečka se nista več bala. Usmiljenje s tem ubogim starčkom se je naselilo v njuno srce.
18.

Pin okrenili, stekel preko svetišča in se v kratkem času vrnil s kokosovim orehom Starec se je med tem časom počasi vzravnal in ko je Vu-Pin odprl oreh г nožkom, je starec mleko slastno posrkal.
Vidoma se je okrepčal, ju hvaležno pogledal in se zopet za nekaj časa molče naslonil na zid. Dečka ga nista hotela motiti in sta molče čakala, da izpregovori ou prvi.
»Dobroti jivi Lo-Han vaju je poslal, da prevzameta v tej pagodi nadalje bogoslužje.« Tako ju Je pozdravil zadnji svečenik tega templja.
(Dalje prihodnjič.)
M. K.:
Vu-Paj Je Sel korak bliže in mu posvetil v lice. Nato se je nagnil k njemu in tiho poklical: »Oče!«
Starec je odprl trudoma oči, lahno premaknil ustnice In tedaj se je zdelo Vu-Pinu, da je zašepetal: »Vode!« Bliskoma se ie Vu-
Jaz imam pa orglice
Jaz imam pa orglice, orglice srebrne. Kadar nanje zaigram — se mladost povrne---
Spet pozdravi cerkvica bela me vrh grička, spet zapoje sred polja zlatega mi ptička.
Grob samoten se odpre. Iz globin molčanja vstane rajnka mamica, lepa kakor sanja.
In z njo oživijo vsi davni moji spevi, vriski, smehi, sladki sni... Zlati, zlati dnevi!
Jaz imam pa orglice, orglice srebrne. Kadar nanje zaigrani se vsa sreča vrne--—
Vinko Bitenc:
Zgodba leskove veje
Moj dom je bil ob mirnem, tihem potočku, ki teče koncem vasi Podgore in namaka ljudem travnike in vrtove. Zadovoljno sem živela s svojimi sestrami. Nikdar se nismo prepirale, živele smo v lepi slogi in ljubezni. Tudi zavidale si nismo, ako je imela katera kakšno leto več lešnikov kakor druga. Prigodilo se je namreč, da je silovit vihar zlomil katero izmed nas. Žalostno se je reva povesila k tlom. Me ostale pa smo se sklanjale k njej in jo tolažile. Največkrat je morala nnša uboga sestrica umreti; Če pa se je pozdravila, ni bila več tako ravna in lepa.
Jaz, kolikor se spominjam, sem bila zelo lepa: vitka in velika. Boljše bi bilo. da bi ne bila, kajti ravno moja lepota je bila bržkone vzrok, da so sedaj moji spomini tako žalostni.
V tisti vasi je živela bogata vdova. Imela je edinega sina, zelo porednega dečka. Tudi me, leske, smo večkrat občutile njegovo po-rednost in nagajivost. Prišel je in je meni nič tebi nič odrezal kako mojo sestro, da je revica zaječala.
Pa mislite, da jo je potem uporabil v dobre namene?! Kaj še! Tinček je namreč pasel živino in s to palico jo je potem pretepal! Jaz sem se vedno tresla pred hudobnim dečkom, kadarkoli sem ga zagledala ob poloku. Vendar se mi po srečnem naključju ni nikoli ničesar zgodilo, pač pa sem trpela tudi jaz takrat, ko je Tinčka doletela zaslužena kazen.
Neko leto smo obrodile zelo niuogo lešnikov. Vedno je bilo polno vaških paglavčkov pri nas. Lomili so vejice in nas obirali. Nekoč proti večeru je zopet prišla gruča otrok, med njimi tudi Tinček. Veseli so bili, kričali so in nas obrali skoro vseh lešnikov. Nato so nanosih velik kup listja in d račja in zakurili ogenj. Nas je bilo strah: kaj, če bi se vnele! Plamen je bil velik in vaščani so gotovo mislili, da gori kje kak dom, zakaj prihitelo jih je nekaj v bližino. Paglavci so se kričaje porazgubili. Možje so pogasili ogenj in odšli proti domu.
Zopet je bilo vse mirno in liho. Kmalu pa začujem korake. Približa se nam ženska srednjih let — z nožem v roki. Stresla sem se: kaj bo zdaj! In res. Naravnost proti nam se je obrnila. Nož se je zasvetil v zraku, ostrina še je doteknila mene. Skoro sem omedlela. Začutila sem skelečo bolečino in ko sem se spet zavedla, sem bila v hiši TinČkovi.
Tinček se je stiskal v kot in se cmeril. Toda mati se ni zmenila za to. Zavihtela me je in jaz sem padala po dečkovi zadnji strani, da je kar pokalo.
Po tem opravilu me je mati spravila na omaro. Tu obujam sedaj svoje dokaj žaloslne spomine in čakamv da me nekoč vržejo v peč.
^TKTCKOVl
KSIiSEK
Modri Ivanček.
Ivanček zjutraj kaj rad v topli postcljici lenobo pase.
Nepega dne ga mnmicn pokara: »Dn le moreš biti tako strašno len! Vstani in se sramuj!«
Ivanček: >0h, mama, pusti me še nekaj časa ležati — saj se v poslelji tudi lahko sramujem!«
102.
Predragi Količkov striček!
S pogumom oddajava to pisemce na pošto in vdano čakata odgovora.
Sva sestrici Mici in Vera. Najin rojstni kraj je v prijazni vasici Sostro. Naša hiia stoji na malem gričku. Solnčece sije ves božji dan v naše sobe. Na moi prijetno iivljenje je okoli hiše poleti. Prašiček-debelušček žalostno kruli v hlevu, maiica prede in zdaj zdaj milo sami-javka, pulke pa ležijo na božjem solnlecu v pesku. Cvetke dehte na gredicah in ptički po jo v grmovju. Midve pa veselo sediva v mehki travici in pojeva:
»Roiic no bom trgala...*
Vidiš, tako prijetno je pri nas, striček! Ti pa vedno Čepiš v zatohli sobi tned štirimi stenami in še PožganČev oča Te včasih grdo gledajo. Pridi kakšno nedeljo k nam! In da Te ne bodo Požgančev oča zavistno gledali, naj še oni pricopolajo s Tabo. Kar na Krekovem Irgu se vsedita na auto in — hajd! po beli cesti v širni svet. Da boš raje prišel, Ti poveva, da Ti bomo postregli s sladko jabolčno pogačo in z domačo šunko. Vse lo bomo zalili s ma-linovcem, kajti vedeti moraš, da vina ali žganja pri nas ne dobiš, čeprav stanujemo nasproti gostilne. Takega strička, ki bi mu morali reči »slriček pijančekodločno odklanjamo.
Ali pa pridi okrog Božiča, ko bomo klali prašiča. Takrat bomo jedli tako mastne koline, da se bodo drugim cedile sline ...
Zdaj še pozdravčkov sto — in smo pri kraju. Slriček, le glej, da ne pozabiš naju!
Sestrici
Mici in Vera G ašperič, Sostro.
Odgovor: Draga Micka in Vero!
Sem usmiljenega srca, zato Vama jadrno odgovorim na prelepo pisemce, da Vama ne bo treba leto dni »vdano* čakati in solze bridkega hrepenenja ločiti...
Moram priznali: kakor znam moško in junaško vse ljute žalosli tega sveta nositi v srca najtišji globini in prikrivati mokre oči tujim očem — sem ob čitanju vajinega pisma le moral na ves glas zaplakati... A nisem topot plakat od ljute žalosti, nego sem plakal od sladkega ganotju. Sem se spomnil svoje mladosti in bele hišice za gorami in prašička-debeluščka, ki je tudi nam otožno krulil v hlevu. O, kako mi je bilo takrat lepo! Nič manj lepo, kakor je zdaj va. m. Vse je minilo. Vse je šlo rakom žvižgal. Potrkala je kruta starka starost na moja vrata — in mi vzela vse: mladostno radost in brezskrbnost, belo hišico za gorami in — se razume — ludi prašičku-debe-luščka... Za poslednjim žalujem najbolj, kajti bi bilo od sile lepo, če bi ga še imel. Ali bi se mastil s kolinami o Božiču!
O, saj nič ne rečem: jabolčna pogača je res na moč dobra jedača in šunka tudi! A je stvar laka, da se pri najboljši volji nc morem odzvati vajinemu velezapeljivemu povabilu, kajti imam takšno grozovito naduho, da sem moral opustili vso jedačo in pijačo in moram venomer zgolj »h-kml h-km!* milo hreilati predse. Sem pa že lako nesrečen in potrt radi tega, da ne rečem dvakrat, da me zna ljuta žalost v kratkem spraviti v hladen grob. In bi bil to nedvomno grozovit udarec za vso našo milo domovino —- ali ne?
Torej: mi je jako žal in tako dalje.
Pozdravljeni!
Kotičkov str i č c k.
103.
Ljubi Kotičkov slriček!
Prosim Te, daj Še mene v svoj kotiček. Jaz sem Te že videla, pa Te ne poznam, ker takrat, ko si bil pri nas, sva midve s sestrico še »veee, veee«• delale. Zdaj imava še enega bratca, mama pa pravi, da bo še enega kupila. Mi ne stanujemo več v mestu, marveč v Rožni dolini, ki je poleti res rožna, jeseni in pozimi pa blatna. Kadar boš šel k Čadu klobase jesl, se oglasi pri nas. Ti bom dala belega zajčka s rdečimi očmi ali pa šopek rož.
Presrčno Te pozdravlja
Marija Za plot nik,
učenka II. razr. Ur Minske šole r Ljubljani.
Odgovori Draga Marija!
Hm, to je pa čudna reč, to! Jaz da sem bil pri vas takrat, ko sla « sestrico ie »veee, veee< milo tulile v božji dan? Jaz o tem nič ne vem, draga moja. Je pa že moral biti kakšen drug striček pri vas in ne jaz. Kajti bi vaju sicer ne mogel kar čez noč izbrisati iz spomina.
Kar se tiče Rožne doline, podpišem Tvojo bridkoresnično izjavo z obema rokama. Je res blatna, res, o, tako blatna, da je to že svetovni škandal! Je komaj za las manjkalo oni dan — da nisem utonil v njenem vesoljnem blatu. In sploh — grozno! Saj nimam besede, da bi dostojno opisal to veleškodljivo in nesramno blato v naši prekrasni Rožni dolini! Bi še zbolel, če bi se preveč razburjal radi tega.
Ako me bodo kdaj prijele skomine po Čadovili klobasah, bom morda res mimogrede pokukal tudi k vam, da mi boš slovesno izročila obljubljeni šopek. Če pa tistih skomin ne bo — ludi mene ne bo.
Te lepo pozdravlja
Kotičkov striček. 104.
Dragi Kotičkov striček!
Ti ne veš, Kotičkov slriček, kako jaz rad čitam otroško slran. Posebno pravljica »Ptiček 2 dvema kljunčkoma< je bila na moč imenitna stvar, samo premalo jo je bilo. Meni je prav tako ugajala kakor »Najdenček Jokec«. V svojem kotičku si nekoč napisal, da se dobi ta pravljica že kot knjiga. Čeprav imam še vso ohranjeno, ker sem jo izsirigel iz »Slovenca*, bi jo vseeno kupil — a takšno, ki še ni vezana. Ali veš zakaj? Zalo, da bi jo sam vezal. Ti si ne moreš predstavljali, kakšno knjigoveznico imamo pri nas, mogoče še večjo, kot jo imate v Jugoslovanski tiskarni. Pri-dita jo kdaj s Požgančevim očetom pogledat!
Da je ljuti gospod revmatizem Požganče-vega očeta zapustil, me jako veseli. Samo to je zdaj slabo za Požgančevega očeta, da so postali lako nervozni. Nervoznost je huda bolezen, huda posebno zalo, ker zanjo ni nobenega zdravila.
Pa še to Te vprašam, če znaš tudi Ti igrati šah. Saj menda veš, kaj je lo? Saj je bila v »Slovencu< že večkrat ta beseda natiskana. Kadar Te bo pot zanesla v Zavrh, ne pozabi se oglasili pri nas! Se bova pomerila, kdo je večji mojster v šahu! Te pozdravja
Franc Kralj, ulcnec (?) razreda v Zatrli tu
Odgovor: Dragi Franc!
Pravljico »Najdenček Jokec< je izdala. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani v na moč imenitni opremi. Če jo želiš kupiti, se obrni na imenovano knjigarno, ki Ti bo knjigo kar koj poslala po pošli. Cena nevezani knjigi je 26 Din, kar je prav za prav jako poceni, če pomisliš, da je v knjigi nad 150 slik v dveh barvah in da je pravljica tiskana na posebno finem papirju. Knjiga je v okras vsaki knjižnici in zato tudi drugim količkarjem svetujem, naj kar koj poprosijo mamico, da jim to prelepo in po vsem vesoljnem svetu slavno-znano otroško storijo naroči. Kdor se hoče še prav posebno postaviti, naj naroči vezano knjigo, ki ima krasne platnice z večbarvno sli-ko na zunanji strani. Ta slika predstavlja sirotka Jokca na kozi v Irenutku, ko se odpravlja v širni svet. Vezana knjiga pravljice »Najdenček Jokec« stane z ozirom na velekrasno opremo 36 Din.
Da znam šah sijajno igrali, je jasno kot beli dan. Sem oni dan celo Požgančevega očeta in ljudožrskega poglavarja Rompompomti-dralalijahopsadroma, ki sla oba velemojstra v šahiranju, zmagovito potolkel. Zato niti malo ne dvomim, da bom tudi Tebe sprovil v koš — če Bog da in sreča junaška!
Na svidenje!
Kotičkov striček.
Učitelj Vseznal.
Učitelj Vseznal je bil strašno učen mož. Na vsako še tako težko vprašanje vam je kar koj odgovor dati znal.
Pa ga je nekega dne pobaral njegov prijatelj: »Vseznal, ali mi /.naš povedati, kaj je , f e f e r i d a ' ?«
»To je neka afriška rastlina, podobna maku,« mu je ročno postregel s pojasnilom učitelj Vseznal.
»Hm, pa mi povej še, kaj je .čopanica'?«
»Čopanica? Tako imenujejo Bosanci neko leseno posodo,< ni bil učitelj Vseznal niti malo v zadregi za odgovor.
Prijatelj pa se je na to učeno razlago ua vsa usta zagroliotal: »Hohoho, Vseznal, topot si se pa pošteno u rezal! Veš kaj je ,feferida' in .čopanica'? F e f e r Ida je učenka 5. razreda, C o p Anica pa učenka 0. razredi naši šoli!«
Kazen za resnico.
Tonček prlkoraca ves zasopljen domov in pobara mamo: »Mama. ali kaznujejo tud' ljudi, ki govorijo resnico?«
»Mama: »Ne, dragec. takih ljudi ne kaznujejo.«
Tonček (ogorčeno): »Zakaj je pa potem mene učitelj kaznoval, ko sem mu odkrito povedaL da nisem naredil domače ualoge?!«
Domače ognjišče
Zdravniška
posvetovalnica
(v zadevah splošne ш socialne medicine ter higiene).
U. P. v C. Katero otroško moko priporočam /a Vašega trimesečnega dojenca? Odkrito povem: nobene! Ako imate otroka na prsih in otrok uspeva, ne dodajajte mu do devetega meseca ničesar. Ako otrok ne uspeva, ker mu nedostaje hrane pri Vas, ne dajajte mu nič drugega ko primerno zredčeno mleko, kravje ali še bolje kozje. Ker ne teče iz materinih prsi nič drugega ko mleko .in ker naj bo umetna prehrana kolikor se da stvaren posnetek pristne hranitve na prsih, zato je najboljše nadomestilo za materino mleko katero živalsko mleko. Otroške moke so večinoma nadomestila za Živalsko mleko in mnogokdaj zasilna prehrana dojencev pri boleznih. Za redno prehrano zdravih dojencev so tovarniško izdelane otročke moke odveč, namesto njih izvrstno služi sproti napravljena prežganka ali drobno zmrvljcn prepečenec, kasneje pšemčni ali koruzni zdrob. Tako vsaj veste, kaj otroku dajete!
A. P. na V. Kaj sodim o puščanju krvi? Vam je nasvetova.no radi omotičnosti. Ako ste polnokrvni, kar dajte se! V prejšnjih stoletjih do zadnje četrtine prejšnjega je bilo puščanje krvi silno v rabi in splošno priljubljeno, celo zdravii ljudje so si dajali kri puščati redno vsako pomlad. Kasneje se je puščanje krvi skoraj po|x>lnonia opustilo, tudi zdaj se po mojem mnenju premalokrat rabi. Кат je bilo v prejšnjih dobah bržkone preveč, je zdaj gotovo premalo. Pri navalu krvi v glavo, pri kateri srčni ln obistni bolezni, pri mnogih oblikah pljučnice vpliva puščanje krvi kar oči vidno rešilno. Tudi se marsikatera kronična l>olezen z večkratnim bolj majhnim puščanjem obrne na boljše, eelo bledico in nekatere vrste slabokrvnosti zdravijo uspešno s puščanjem. Krepkemu človeku treba odvzeti tretjino do pol litra krvi. Pijavke pri odraslem ne morejo nadomestiti puščanja, kvečemu pri boječih otrocih.
J. J. na J. Prirojeno kilo v dimljah ima Vaš dveletni fantek? Kje dobite zanj primeren pas ali obvezo? Nikar ne mučite otroka s temi stvarmi! V prvem letu se prirojena kila še kdaj v raste, kasneje pa le izjemoma. Težko je tudi dobiti tak j>as. ki bi zares trajno zadrževal kilo in ki bi ga živahni otrok hotel nositi. Zato pustite zadevo \ miru, dokler ne lx> otrok zanesljivo suh tudi ponoči, kar se redno dogaja okoli tretjega ali četrtega letu. Takrat ga dajte operirati.
J. V. v Lj. Palčev noht na desni nogi sc Vam vnovič vrašča v meso? Operacija Vam je pomagala samo za dve leti, zlo se Vam vrača z istimi mukami kakor pred operacijo. — Vse kaže. da niste šc odstranili vzroka — pretesnih čevljev spredaj. Za zdaj Vam svetujem vsakdanjo toplo kopel za nogo, na boleči in otekli palec ovitke s toplo svinčeno ali Burovvovo vodo, ki naj se prcininjajo na 2—3 ure, kakor se pač suši obkladek, režo med nohtom in »mesom« (ki je prav za prav samo zabrekla koža) širite z zagozdicanii iz vate in jo pomažite dnevno z jodovo tinkturo ali salicilnim špiritom. Ko Vam otok z. bolečino odjenja, zatikajte si še nadalje vato med noht iu kožo ter nosite tako oblivalo, ki Vam lic l>o tiščalo palca k sosedu! Zakaj se Vam vrašča tiolit samo na desni nogi? Bržkone zato, ker imate desno nogo nekoliko obilnejšo od leve in jo kot desničar tudi več rabite. Čevlja pa sta oba enaka, levi je pravšen, desni pa pretesen.
M. P. v T. Vsaj eno noč da bi Vam otrok spal! Po treh mesecih bi se želeli vsaj enkrat naspali. Verjamem. Ako je otrok zdrav in ima zadosti primerne hrane, potem je vzrok njegovemu |K)nočnjaškemn razj>oloženju ne toliko očetova dediščina kolikor Vaša vzgojna krivda, ker ste otroka razvadi li sami ali Vaše mame in tete in sestre, da ste ga žc izprva preveč pesio-vali in ga s pestovanjeni uspavali. Takega raz-vajcnca privaditi spodobnim inaniiram glede nočnega življenja, ne bo lahko, nesj>ametnu od-goja se Vam bo bridko otepala tja do prvega leta, ko se otrok od Vas osamosvoji, ko namreč shodi in si sam določa dnevno delo in služi nočni počitek. Torej še pol leta trpljenja? Kaj res ni zdraviiila, da se otrok jjomiiri? So zdravila, ki se dajo uspešno in brez škode za otroka rabiti, toda le v posebnih primerih. Ako hočete priti <lo nočnega miru, pošljite svojega moža za teden dni od doma. Svojega miljenčka položite z vsem oskrbljenega zvečer najkasneje ob 9 v posteljico a<ld košaro in ga ne dvignite iz nje pred 6 zjutraj, naj počne karkoli. Prva noč bo huda, morda Vam pridejo sosednje stranke razbijat na vrata in Vam hišni gospodar odpove stanovanje. Toda ako premagate ali kako obidete te in slične ncpri-liike, bo druga noč za spoznanje lioljša, tretja že morda znosna, gotovo j>a četrta in peta. Ko sc vrne mož iz pregnanstva, se Ivo čudil — vzornemu otroku in zares srčni ženi!
T. ?,. v Lj. Kdo je najboljši zdravnik v Ljubljani? Ta sem brezdvomno jaz sam, a za Vas ne. Spoznа 1 sem Vas po Vaišem pismu in opisanih nadlogah ter sc spomnil, da ste bili že pri meni v ordinaciji. Kar sem Vam takrat naročil, jxmavlj«mi: Vrnite se k prvemu svojemu zdravniku — »prva ljubezen« ima radi običajne idealnosti zdravo jedro in moralno vrednost — itn ga prosite potrpljenja in usmiljenja z Vam,i, zakaj tako bolnico, ki ima in jc imela vso zbirko živčnih motenj v sebi, vganjati in jo spraviti do priličnega živčno-duševnegn ravnotežja, je stlno in zares naporno delo, kiii gre tudi zdravniku na živce. Vaša zvestoba Jx> blagodejno vplivala tudi nanj. da l»o vztrajal z Vami do končnega ozdravljenja. Ako mi nc verjamete, potratlte čas in premoženje ter sc v hiralnici tli uibožnioi spomnite iskrenosti mojega nasveta.
F. K. v T. Zakaj so blagajniški zdravniki tako površni! Grenek je kruh blagajniških adravnikov in pičeJ. Kolikokrat eo se zdravni-
Vet. dnspekt. Hugon Turk:
Znaki pasje stekline
(lyssa)
Kako nastane bolezen steklina smo povedali v zadnji nedeljski številki našega lista. Danes si ogledamo pasjo steklino, ki je naj-jx>gostejša. Pri psih se jx>javlja ta kužna bolezen iurvadno v treh značilnih stopnjah ali stadijih.
Začetkom ali v prvi stopnji bolez-n i se oj»azi, da je jx»staln žival trmasta in sj>re-menljiva, slabovoljna, čmerna in renčava, skriva se v temne prostore in kote, ne sliši klicu svojegu gosjx)darja in se le nerada privleče na dan, potem pa postane nenavadno živahna, skače in se prikupuje. V drugih primerih so psi zopet izredno nemirni, praskajo s jirednmii nogami, so plašljivi, preiuenjavajo ležišča, hodijo sem in tja po sobi, dvorišču, obstoje nenadoma, živahno prisluškujejo ali lajajo in grizejo po zraku brez vzroka, kakor bi lovili muhe. Če leže, se zdrzavajo, stresajo, hlastajo in renče brez povoda. Njihova vznemirjenost poslane zelo očitna in se poveča pri najmanjšem jjovo-du, pri prihodu tujih ljudi ali psov, celo pri prijaznem ravnanju ugriznejo človeka v roke, še bolje se to vidi, če se jih morebiti draži ali če slišijo nenavadne glasove ali če pade na nje močnejša svetloba. Nekateri stekli psi obliiza-vajo ali obglodavajo ali obprasknjejo in drgnejo ono mesto na svoji telesni koži, kjer so biti ugriznem od stekliča. dostikrat se razine-sarijo pri tem do kostii. Istočasno vidimo, da IKilnik hia.iij je ali du sploh ne uživa nobene hrane, tudi njihove najljubše jedi ne vzpreje-majo uli pa le ugriznejo v jed in potem izpuste grižljaj iz gobca, nasprotno razgrizujejo najrazličnejše predmete, ki jih dobe. slučajno na poti, na pr. les, slunio, jierje, usnje; ližejo mrzle stvari kot steklo, kamenje, kovine, poskuša jo piti vodo ali celo svojo lastno scalnieo, pa le malo je morejo pogoltniti; sploh se že <ij>ažu, da težko požirajo, steza jo vrat in grižljaj ali požirek jim izpada iz gobca, iz katerega se jim prične cediti obilna slina. Vse to traja pol do tri dni.
V drugi stopnji ali drugem stadiju se vsi opisani znaki stopnjujejo in nemirnost ter razburjenje doseže potem pravo besnenje. Psi ob-lizujejo zemljo, razgrizujejo besno razne predmete in njih kose ijiogoltajo. Iz njihovega stalnega bivališča skušajo pobegniti, v zaprtih prostorih silijo proti vratom in jih skušajo odpreti, privezani na verigo hočejo to šiloma odtrgati, v kletkah zaprti grizejo v stene in'ob-nirežje. Če sc jim posreči uteči, blodijo križetnu brez cilja sem in tja, pri tem pretečejo brez odpočitika velike daljave, mnogo kilometrov. K svojemu domu se navadno ne vrnejo, če vendar najdejo jx>t nazaj, pridejo zmučeni, dostikrat obdani z ranami in ugrizi, z razmršano dlako in se približujejo svojim ljudem le boječe, se dobrikajo od daleč ali pa se skrijejo in zarinejo v kako skrivališče in onemoglo leže pri miru. Če je steklič naletel pri beganju na kakega psa, je tega brez povoda in čisto tiho napadel ter ga — če le mogoče — ugriznil v glavo, kar zdravi psi v tujih krajih ne store in so večinoma boječi in beže pred drugima psi. Ko stekli j>es napada druge živali, se izvrši vse brez renčanja,
lajanja dn tulenja: grizljivost in napadanje postane v besnosti splošna, nič ni varno pred ugrizom, kar mu pride naproti ali kar stekli pes sreča, celo v drevje in žareče železo se za-grize. Napada najraje pse, pa tudi vse druge živali, posebno če so v krdelih kot na pr. ovce, koze, svinje, perutnina in dr. Človeka se navadno rad ogne ter ga napade in ugrizne večinoma le tedaj, ako ga je le-ta dražil, mu grozil ali ga hotel pobiti. — Napadu besnosti sledi po- • bitost. Potem ko je divjala žival nekaj časa brez cilja okoli ter besnela, pade onemogla na tla in obleži tu negibno nekoliko' dobo. Toda prav kmalu se dvigne, stoji mirno z otopelimi in čudno izbuljenimi očmi, pogled j'zraža za-vratnost in strah na tak način, da obstane človeku ta značilni izraz vedno v spominu, če ga je videl le enkrat. Pri pogledu kake živali ali predmeta, dostikrat tudi brez vsakega povoda, pa začne stekla žival z novega besneti kot smo pravkar popisali. Napadi besnosti se jionavljajo fx>te.m.
V	tej stopnji stekline nastopijo že prva ottpnenja živcev. Opaža sc predvsem izpre-memhn glasu: lajanje postane hripavo in podvojeno ter pes tuli pri tem značilno z z,elo visokim glasom, lajanje in tulenje se stopi nekako skupaj tako, da vajeno uho spozna steklino po tem posebnem glasu. Bolnik sedaj nc more več jKržirati, ne sprejme nobene hrane, poskuša piti vodo, toda požirki so le neznatni in žival se prične dušiti in besneti, pri tem lete sline iz gobca v dollgih štrenah. Vsa druga stopnja (štadij) bolezni traja tri do štiri dni.
Nato sledi tretja ali zadnja stopnja, ki je značilna predvsem s tem, da nastopijo razne otrpnenja in ohromelost. Napadi besnosti postanejo redkejši in niso več tako silni, sledi jim omotica in otopelost. Nn raznih delih telesa nastanejo ohromelosti, tako otrpnejo živci in mišice spodnje čeljusti, jezika, oči. Gobec je večinoma ali stalno odprt, jezik je suh in umazane barve ter visi ohlapno iz gobca, slina se j izliva v dolgih izcedkih, oči škilijo in bulijo, j postanejo motne in so brez svita, zenice so zelo razširjene. Pojavijo sc dalje otrpnenja živcev in mišic nu trupu in nogah, posebno zadnji del telesa je prizadet, noge se opletajo, končno se vlečejo |к> tleh in žival se le prisiljena skuša spraviti na sprednje noge, kar pa sc jej ne jio-sreči več ali le izjemoma.
V	poteku bolezni je stekel pes |K>polnoma shirnl in shujšal, h koncu napreduje opešanje zelo hitro in bolnik jx>gine navadno v krčih. Vse tri stopnje trajajo navadno štir.i do sedem dni, izjemoma lc tri dni ali 11 do 13, da celo 27 dni.
Popisana slika pasje stekline je lahko v posameznih slučajih precej drugačna in izpre-menjena. Stopinje (štadij,i) so lahko različno dolge, ena krajša, druga daljša, jiosehno velja to za drugo stopnjo. So stekliči, ki ne kažejo tako razločno znamenja besnosti in grizljivost i ter potepanja, razburjenosti in nemira, ampak j je bolnik bolj tih in otožen; bolezen pre.ide iz j>rve stopnje skoraj neopaženo v tretjo ali zadnjo stopnjo in prikaže se takoj ohromelost in vsi drugi gori opisani znaki otrpnjenja. Ta potek bolezni imenujemo tudi tiho steklino, kar l>a je lc drugo ime za eno in isto kužno in nevarno bolezen, ki konča brez izjeme s smrtjo.
Jedilni listi za oktober
(Dr. Krekova gospodinjska šola v Zg. šiški.)
Nedelja, 26. oktobra.
1.	Goveja juha z jeternim rižem.
2.	Meseni cmoki v paradižnikovi omaki s širokimi rezanci.
3.	Zdravilni šarkelj.
Ponedeljek, 27. oktobra.
1.	Tržaška juha.
2.	Makaroni z mesom in krompirjeva polivka.
Torek, 28. oktobra.
t. jajčni haše na kostni juhi.
2.	Srnjakov hrbet s krompirjevo po i. nto.
3.	Solata.
Sreda, 29. oktobra.
t. Čista jinlia z opečenimi žemljaini.
2.	Govedina, pražen riž in pražene gobe.
3.	Osinja gnezda. (Kvašeno testo.)
Četrtek, 30. oktobra.
1.	Mmestra-juha.
2.	Riževe klobase, zabel jen kronip'. '.islo zelje.
Petek, 31. oktobra.
1.	Ječmenčkova juha z gobami.
2.	Cel krompir s presniim maslom.
3.	Ocvrta riba s sala to.
Sobota, I. novembra, »Vsi sveti«.
1.	Piškotni fancelj na goveji juhi.
2.	Pljučna pečenka v smetanovi omaki, prazen riž, pečen krompirček. Olirovt v skodelici.
I 3. Orehova jiotica.
4. Sadje.
Meseni cmoki v paradižnikovi omaki.
Priprava. Cmoki: 1 kg mesa, 15 dkg kruha, čebula, zelen j>eteršilj, poper, češenj, sol, jajce. Mast za crenje. — Omaka: 10 dkg masti, čebula, korenje, peteršilj, paradižnik, 10 dkg moke, vino, paprika, sol.
Izpeljava. Cmoki: Zmelji meso, prideni mu namočen dn ožet kruh, scvrte čebule, zelenega peteršilja, popra, česna, soli, jajce. To dobro ugneti z rokami in oblikuj cmoke, povaljaj v moki dn scvri v masti. — Omaka: Prepraži v masti na koleščke zrezano čebulo, pol korenja, koreninico peteršilja dm šest zrelih paradižnikov. Ko je vse zarumenelo, potrosi z moko; ko sc tudi ta zarumeni, prilij sok od paradižnikov in par zajemalk juhe ali vode, vse skupaj naj vre še en četrt ure. Zdaj preccdi v drugo kožico, prideni malo vina, ščep paprike, malo sladkorja in sol. Stresi v omako cmoke, kjer naj vro šc nekaj minut. Cmoke daj z omako I ■ vred v skledi na mizo.
NaivcCfo izbiro
! kuhinjske posode aluminijaste ter emajlirane od 1 najceneje do najdražje in sicer sive. rujave, modre i. t. d. nudi edino le tvrdka z železnino
STANKO nORJANClC
Ltubifano	Si. Petro cesto 35
škc organizacije potegovale, da bi se tudd zdravnikom nevšečno razmerje pri bolniškem zavarovanju spremenilo in izboljšalo njim in zavarovancem v prid! Bolniško zavarovanje delavcev, nameščencev, uslužbencev in vseli onih, k,i delajo za mezdo ali plačo najeti ali nastavljeni pri drugih, gospodarsko samostojnih ljudeh ali podjetjih, je vsekakor dobro in družabno pravično, dvom je pa vsekakor upravičen, če je sedanja oblika najbolj primerna in če je obseg zavarovanja pravilen. Poleg nedostatnosti ustroja je nevšečnostim in neprilikaim vzrok — človeška slabost. Zavarovalnica — bolniška blagajna ali rudarska skladnica, pritiska na zdravnika, da za pičlo plačo odpravi kar največ bolnikov kar sc dn poceni in brez hranarine, na drugi strani tišče v zdravnika zavarovanci z upravičenimi, mnogokdaj tudi neupravičenimi zahtevami. Zdravnik je stalno v mučnem j>olo-
žaju. Kaj čuda, če se prej ali slej uda nekemu »zbrušenemu« šablonskemu jioslovanju. Vendar bi rad poznal zdravnika, ki bi svojemu blagajniškemu jiacijentu odrekel j»omoč in zaščito, če mu ta razodene svojo dejansko potrebo v primerni obliki. Zdravnik ni angel, niti svetnik, pač pa temeljna žrtev, k;i vzdržuje socialno zavarovanje! Imejte do njega več obzirnosti, ki se v vsakem primeru bogato izplača!
A. Š. v Lj. >Revmatizem< v roki in rami si preganjale s sredstvom, ki ga je časopisna reklama spravila tudi v naše kraje, a z uspehom niste zadovoljni. Svetujem Vam, ako imate potrpljenje in denarja dovolj, da se lotite zdravljenja s kakim drugim reklamnim sredstvom in jih poskusite vse, kar se Vam ponuja. Ko se naveličale takega samo-zdravljenja, obrnite se do bližnjega zdravnika, ki I bo ugotovil pravi vzrok Vašega revmaUzma. zakaj I pod tem imenom se skriva več bolezni, in Vam pri-I poroči najuspešnejše zdravljenje
Мчпј truda
v gospodinjstvu
»Mati in gospodinja, žrtvuj se svojim dolžnostim in pozabi popolnoma nase«, to je še danes splošno načelo in obceveljavoo mnenje. To naziranje ter ravnanje po tem načelu pa povzroča zle posledice za zdravje gospodinje, saj pridejo nadnjo s časom najrazličnejše bolezni, na vsak način pa se pogostoma prehitro postara. Saj niti kratki lasje, niti kratka krila ne skrijejo resnice, da se žena-gospodinja preje postara in izčrpa kakor druge, ki niso gospodinje.
Nehote se vprašamo: »Ali je gospodinjsko delo res tako nezdravo, da povzroča take neprijetne posledice? Nikakor ne, kajti ženska opravila v gospodinjstvu zaradi svoje razno-ličnosti in izprememb ne utrujajo telesa tako enostransko kakor n. pr. delo v pisarnah in v industrijskih podjetjih. Kje je torej krivda?
Dve poglavitni napaki v gospodinjstvu sta temu vzrok, in ti sta: a) gospodinje preveč preoblože telo z napačnim ravnanjem pri delu in b) pri teh poslih popolnoma pozabijo n; telesno zdravje.
Stremljenje vsega novodobnega gospodinjstva pa je baš v tem, da odpomore omenjenim težavam in razbremeni gospodinjo ter ji obenem omogoči in nudi, kar potrebujeta njeno relo in duh.
Marsikateri izmed gospodinj je že bolj ali manj znano, da opravljajo žene splošno večino hišnih del še sedaj popolnoma napačno, kar povzroča preveliko in prenaglo utrujanje telesa in duha, nepotrebno črpanje dragocenih moči ter s časom razne hibe in celo bolezni.
Napake, ki se še mnogo ponavljajo, nam bodo postale jasne, če bomo premotrili naslednje odstavke.
1.	Prostor v katerem delamo, najsibo tft že kuhinja, soba ali pralnica, naj bo svojemu namenu primerno opremljen, vsi pripomoči« in orodje pa pri rokah in v dobrem stanju. S tem si prihranimo mnogo utrudljivega tekanja, iskanja in nejevolje, ki izredno kvarno vpliva na človeka in njegove živce.
2.	Vsako opravilo naj se vrši na tak način, da izgubimo pri njem kar najmanj časa in moči. Delo je treba premisliti, analizirati in najti zanj najlažji in najkrajši način, kako ga je izvršiti. S tem dosežemo precejšno razbremenitev telesa.
3.	Delajmo čim manj stoje, naprej sklonjeni ali še celo nagnjeni navzdol. Zato opravljajmo vsa opravila kakor pranje v majhnem obsegu, likanje, zlaganje perila, pomivanje, brisanje posode, trebljenje zelenjadi itd. sede.
4.	Pri tem pa ne pozabimo upoštevati, da sc mora delo vršiti v pravilni višini. Pravilna je tista višina, pri kateri je napetost mišic najmanjša; to velja tudi za tiste skupine mišic, ki pri delu niso neposredno prizadete (n. pr. kadar delamo z rokami, nc smemo čutiti niti neugodja, niti bolečin v nogah, prsih ali križu).
5.	Skrbimo za zadostno razsvetljavo! Okna naj bodo vedno dostopna, ne zastavljajmo jih s pohištvom in ne zastiraj-mo jih preko nujne potrebe. Prostor, kjer delamo, naj bo podnev in zvečer zadostno razsvetljen.
6.	Istotako važno je, da imamo med d e -lomdovoljdobrega,čistegazraka. Nc pozabimo, da se da najbolj uspešno delati na prostem, na verandi ali vsaj pri odprtem oknu, pozimi pa samo v temeljito prezračenih prostorih. Izredni utrujenosti in slabemu teku je pogostokrat vzrok nečisti, s soparo nasičen kuhinjski zrak, ki ga vdihavamo tekom dopoldneva, oziroma slaba ventilacija kuhinje.
7.	Gospdinja naj ne pozabi na veliko prednost nočnega počitka. Načrt vseh njenih opravil mora biti izdelan tako, da ne delamo ničesar ponoči, kajti to je del dneva, ki je namenjen le popolnemu počitku.
8.Neprecenljive	vrednosti so tudi kratki odmori za oddih in umirjenje tekom dneva. Gospodinja naj si po svojih razmerah določi nekaj takih odmorov v ne prevelikih presledkih (na 2 do 3 ure) ki naj jih prebije v popolnem miru. Naravnost čudovito učinkuje mirno, 5 do 15 minutno ležanje na tleh (na preprogi), pri deloma zastrtem oknu.
9.	Za vsak obrat (tudi za gospodinjski) je potreben točen načrt, po katerem opravljamo vsa opravila, ki jih obsega. Načrt sodobne gospodinje in gospodinjstva je napravljen tako, da ji poleg vestno opravljenega dela ostane
10.	čas za nego zdravja in telesa. Sem spadajo, kakor vsi vemo sprehodi in telovadba v čistem zraku, kopanje, umivanje, negovanje kože, las, rok itd., kar je za gospodinjo prav tako neogibno potrebno kakor za vsakogar.
11.	Novo bo morda marsikateri gospodinji, če jo opozorimo, da pri domačem ognjišču ne zapostavljamo več leve roke pred desno
, kakor pravcato postorko. Urimolevicoka-kor desnico, naj nam pomagata in služita obe enako. Dostikrat uporabljamo obe naenkrat ali izmenjaje zdaj eno, zdaj drugo.
12.	Naša dolžnost je tudi, da preprečimo vsako potrato moči, to se pravi, da ne delamo ničesar, kar ni potrebno. S stvarmi, ki nam nič ne koristijo, se ne pečajtnu. Za zgled bi navedli tole: Dan za dnem brišemo prah raz kopico neokusnih okraskov, figuric, praznih vaz; neštetokrat prenesemo in postavimo kos pohištva, ki je pri hiši samo v napoto (kajti v podstrešje ne sme, ker je še »lep«, čeprav neuporaben ter je le v nadlogo in trajno delo).
Če bomo ta pravila upaštevali kakor treba, nam bodo preje utrudljiva hišna deia Dostala igrača, zabava in oddih.
Določevanje snovi na zvezdah
Dostikrat v življenju zamajemo z glavo, ko slišimo ali čitamo o kaki novi misli, o kakem novem zasnutku, ki se je porodil v glavi tega ali onega znanstvenika, pa je po našem mnenju le domišljavec, ker se nam zdi, da je njegova misel neustvarljiva, nemogoča. Premnogokrat se pa le izkaže, da je mož imel prav, da njegove zasnove niso brez vsake prave podlage in mu le mi z našim »zdravim razumom« nismo mogli slediti. Ko pa stopi taka prevratna misel v okvir našega življenja, postane polagoma vsakdanja in nikdo ne vidi v njej kaj posebnega.
Začetkom preteklega stoletja bi pač nikomur ne padlo na uin, da bi kedaj prišel čas, ko bodo mogli dognati, iz kakšne snovi so sestavljena svetovna telesa: Solnce, planeti, zvezde stalnice itd. Znanstvenik, ki bi kaj takega trdil, bi gotovo prišel ob dober glas, če bi slučajno ne bil kratkomalo proglašen za bedaka. Kako naj — bi dejali — ugotovim, kakšne prvine sestavljajo telo, ko ga ne morem zmeriti, stehtati, segreti, raztopiti..., ki ga niti v roko nc morem vzeti? Pa naj bi določil kemični ustroj teles,, ki so milijone in milijone kilometrov oddaljena od nas! In vendar je ta čudež mogoč.
Leta 1666. je naOel veliki angleški naravoslovec Newtou, da se razkroji ali razleze ozek sol učni žarek, če ga pošljemo skozi stekleno prizmo in nato z zaslonom preitrežemo, v širok barvasti pas, s p e k t r u in imenovan. Spektrum vsebuje po vrsti rdečo, oranžno, rumeno, zeleno, modro in
na tisoče v raznih delih spektra! V mnogoštevilnih poekusih so našli glavno pravilo spektroskopije: Število črt in njihova lega v spektru je za vsako prvino (železo, srebro, vodik, kisik,...) drugačna in za isto prvino nespremenljiva. Za primer navediino natrij, ki da dve rumeni črti, prav blizu ena drugi; teh črt ne pokaže nobena druga prvina. Odtod rumena barva vsakega plamena, če je v njem le nekoliko kuhinjske soli, ker je v njej natrij. Ako pa raziskujemo svetlobo, prihajajočo iz mešanice raznih prvin, dobimo spektrum, v katerem so točno vse črte, po številu in po legi, vseh v mešanici se nahaja-čih prvin. Po številu črt in po njihovi legi moremo tedaj ugotoviti, iz katerih snovi je sestavljen žareči plin. V spektrih vseh svetovnih teles (tudi Solnca) dobimo črte prvin, le da so te črte iz vzrokov, ki jih tukaj ne moremo navesti, v pretežni večini temne, ne pa svetle. Snov v žareče tekočem ali pa trdnem stanju (n. pr. staljeno ali samo žareče železo) da spektrum brez črt; v tem spektru se preliva ena barva v drugo, ne da bi bil spektrum kjerkoli pretrgan. Ker manjkajo črte, je jasno, da ne moremo ugotoviti iz katerih prvin je zgrajeno tako teb. Podobno je s temnimi telesi (n. pr. Luna) ki le odbijajo prejeto svetlobo, 'ta imajo spektrum popolnoma enak onemu svetila (Solnce). Tpdi v tem primeru ue rtjoremo določiti kemične sestave telesa. Ker najdemo črte v sjxktrih vseh zvezd stalnic, sinemo sklepati, da so te zvezde obdane z »ozračjem« silno visoke temperature (Solnce WXJ0° C,
rdeče rumeno ickno modro
vijcCiMfSto
natrijeiri črti
vijoličasto barvo. Te barve pa niso med seboj ostro ločene, temveč prehajajo enakomerno ena v drugo, tako da so poleg pravkar naštetih, zastopane v5 nožne prestopne barve. Nekaj podobnega opazujeia„ pri mavrici, ki nastane radi razkrajanja solnčnih žarkov v deževnih kapljicah. Tudi na lestencu v cerkvi, okrašenem s steklenimi biseri, lahko opazimo vse mogoče barve, ker se v njih razkianja svetloba. Večji ali manjši spektrum morejo povzročiti sploh vsa prozorna steklena telesa, če imajo določeno lego proti svetilu in so brušena po ravnih ploskvah. Ta pojav je podlaga posebni fizikalni vedi, spektroskopiji, ki preiskuje in tolmači sj?ektra svetlobe raznih žarečih teles in je najučinkovitejši pripomoček astrofizike, mogočni veji astronomije, ki nas uči spoznavati fizikalne razmere zvezda. Ugotovili so namreč, da izžarja vsaka, v žareče plinastem stanju se nahajajoča snov svojo posebno svetlobo, ki jo nima nobena druga. Te razlike opazimo z neoboroženim očesom le v sila maloštevilnih primerih, ker dobimo vedno vtis celotnega spektra, ne pa jx)sameznih barv v njem. Ce pa to svetlobo s pomočjo spektroskopa — priprave s steklenimi prizmami — razkroj in. J, dobimo spektrum, obstoječ iz več ali manj svetlih, vzfiorednih črt raznih barv. Železo jih iina
najbolj »vroče« zvezde pa nad 20.000" C), pri kateri so vse znane prvine v plinastem stanju.
Vsa spektroskopska raziskovanja svetovnih teles potrjujejo pravilo — eden največjih uspehov astrofizike — da je v vsemirju snov povsod enaka. Prvine na Zemlji so tudi na Solncu in na drugih zvezdah. Pred kakimi 70 leti so našli v solnčnem spektru črte, ki se niso ujemale z nobeno do tedaj znanih prvin. Sklepali so popolnoma pravilno, da jc na Solncu neka snov, ki jo na Zemlji še ne poznamo, pa so jo krstili na ime helij (grško ime za solnce) ali »solnčna snov«, šele 26 let pozneje so jo našli tudi na Zemlji. Danes jo pa že vsak fx>zna vsaj po imenu, saj je znano, da je helij za vodikom najlažji, pa negorljivi (»žlahtni«) plin in zato najbolj uporaben za polnjenje zrakoplovov. Katastrofa »R KJl« bi zda-leka ne bila tako strašna, če bi bil napolnjen s helijem. —
Koliko uain more tedaj povedati svetlobni žarek, ta nežen stvor, ki je bežen kot naša misel! Ne prinaša nam le obvestila, da bivajo še drugi, daljni svetovi, razkrije nam v njih kakor vidimo, še mnogo več. Bistroumnost in umetnost astronoma mu izmakne marsikatero tajnost, ki jo je nosil leta in leta skozi vsemirske prostore.	S. Br.
Rad:o
Programi Hadio-LiabHana i
Nedelja, 26. oktobra. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavan,e. 10.20 Kmetijska ura. 11.00 Radio orkester. Trobenta solo. Vmes duet: gg. Jože Gostič in Tone PetrovŽič. 12.00 Tedenski pregled. 15.00 Ing. Jeglič: Pogovor s prijateljico vrta. 15.30 Plošče: slovenska glasba. 15.45 I. Benko: Centralno mlekarsko društvo v Ljubljani. 16.00 Shakespeare: Julij Cezar, drama (Ljudski oder). 19.30 Prenos iz Brna: »Knez Igor«, opera. 20.00 Časovna napoved in poročila, lahka glasba.
Ponedeljek, 27. oktobra: 12.15 Plošče (Mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza. 17.30 Radio-orkester čelo solo. 18.30 Dr. A. Bajec: Italijanščina. 19.00 Prof. Tine Debeljak: Poljščina. 19.30 Dr. Ivo Pire: Zdravstveni domovi. 20.00 Prenos iz Prage. 22.00 Časovna napoved in jioročila.
Torek, 28. oktobra:
12.00 Raslo Pustosleinšek: O stikih s Ceho-slovaško. 12.15 Plošče (Arije jugoslov. umetnikov, šlagerji iz zv. filmov). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas,, plošče, borza. 17.30 Radio-orkester. Klavir in harmonij. 18.30 Prof. Fr. Pengov: Napredek tehnike. 19.00 Prenos iz Prage, opera. 22.00 Časovna napoved in poročila. 22.15 Radio-orkester. Klavir solo.
Drugi programi t
Ponedeljek, 27. oktobra: Belgrad: 12.45 Opoldanski koncert. 18.00 Prenos glasbe iz kavarne »Moskva«. 20.00 Prenos siml. koncerta iz Prage. 22.15 Ciganska glasba.
MIZO!
Budapest: 12.05 Koncert. 17.30 Koncert. 10.30 Fil-hannoničen koncert nato ciganski orkester. Dunaj: 15.10 Popoldanski koncert. 17.C0 Otroška glasbena ura. 17-30 Mladinska ura. 19.30 Koncertni večer: Pesmi in arije. Prenos iz Frankfurta. Milan: 12.15 Opoldanski koncert. 16.35 Otroški kotiček. 17.00 Plošče. 20.40 Pestri koncert. Praga: 20.10 B. Smetana: »Moja domovina«. Simfonični spev. nato koncert orkestra. Langenberg: 17.30 Popoldanski koncert. 20.00 Večer pesmi in arij. 21.C0 Lahka glasba. Rim: 12.45 Radio kvintet. 17.00 Koncert opernega orkestra. 20.45 Lahka glasba. Katovice: 16.15 Mladinska ura. 16.45 Plošče. 17.45 Lahka glasba. 20.30 Prenos operete. 22.15 Plošče.
Torek, 28. oktobra:
Belgrad: 12.45 OjDoldanski koncert Radio kvarteta. 17.05 Citre. 18.30 Cehoslovaška in Jugoslavija. 19.00 Prenos opere iz Prage. Budapest: .12.05 Koncert orkestra. 15.30 Otroška ura. 17.30 Plošče. 19.45 Koncert orkestra: vesela glasba. 20.50 Koncert, nato ciganska glasba. Dunaj: 12.00 Opoldanski koncert. 19.35 »Dežela smeha«, operta, Fr. Schar. Fodelujejo: Reich, Tauber. Milan: 12.15 Opoldanski koncert. 16.35 Otroški kotiček. 17.00 Plošče. 20.40 »Manon« opera, nato jazz-orkester. Praga: 18.30 »Libuša«, opera, B. Smetana; prenos iz gledališča. Langenberg: 20.00 Ljudska glasba. 21.00 Večerna glasba. Rim: 12.45 Koncert lahke glasbe. 13.30 Vesela glasba. 17.00 Vokalni in instrumentalni koncert. 20.35 »Dve sodbi«, komedija. 21.00 Proslava 9. obletnice pohoda nad Rim. Katovice: 16.25 Plošče. 17.45 Popoldanski koncert. 19.15 Predavanje o poljski literaturi. 20.30 Prenos iz Varšave. Mor. Ostrava: 16.00 Koncert vojaške godbe. 18.25 Prenos opere iz Prage. 22.25 Koncert orkestra. Leipzig: 16.30 Radio koncert. 19.40 Zabavni koncert. 21.30 Koncert.

PlaCllo na 10 obrokov!
Vprašane fakoi
Prlhodnil mesec prične naša reklamna prodaja:
Troelektronski »REINARTZ< kompleten z elektronkami, akumulat. 18 AH, anolno baterijo 90 V, atenskim materijalom ler finim zvočnikom za	Din 1980 —
Štirielektronski »REINARTZ* kompleten z visokofrekv. elektronko z zamreženo anodo ter ostalimi kvalitet.elektronkami, akumulatorjem 36 AH. anodno bat. 120 Volt, atenskim materijalom ter izredno finim angle'-kim zvočnikom AC 27 za	Din ЈвОО —
РД010 LJUDI JAM
MlhloSIceva centa S. - Telefon }|90
Za tem hladilnikom je osemci-lindreki Buickov motor, l«i so ga tri leta preizkušali, preden eo ga postavili na trg.
Osemci/indrski voz z zgoraj krmiljenimi ventili
gUICK je dosegel novo etapo v svojem razvoju: postavil je na trp celo vrsto odličnih vou — vse z zgoraj krmiljenimi ventili v osemcilidrskih motorjih.
Tri leta preizkuševanj na praizkuševalnem terenu General Motors, tri leta neumornega iskanja so rodila serijo voz, ki izklučjujejo vsako primerjavo z drugimi vozovi in
Pozor na pel važnih tofh
1.	Osemcilindrski motor z zgoraj krmiljenimi ventili, tri leta v preizkušnji na preizkuee-valnem terenu General Motors.
2.	Preefni-a Syncro-Meah. Tiho in gladko prestavljanje hitrosti.
3.	Regulator za temperaturo olja, ki jamči tih in gladek tek motorja tako v vročini kakor v mrazu.
4.	Leto za letom proda Buick več ko dvakrat toliko voz kakor njegov najhujši tekmec.
onemogočajo vsnkrjno o« botavljanje pri nakupu.
Preberite skrbno spodnjih pet točk in dobili boste sliko mehanične po* polnosti tega voza. Č. se hočete resno seznaniti z Buickom 8, ce hočeta videti, kako se ponaša na raznih vrstah cest, kakšni so mu pospešek, zaviranj«! pogon: zahtevajte poskus* no vožnjo. Naši zastopniki vam jo z veseljem prirede.
BUICK
GENERAL MOTORS
CONTINENTAL S. A.
Sah
Italijanska partija.
(Igrana na zadi jem mednarodnem šahovskem turnirju v Frankfurtu n./M.)
Beli: Herrmann.
1.	e2 — e4
2.	Sgl — f3
3.	Lfl — b5
4.	Lb5 — c4
5.	d2 — d3
6.	Lcl — c3
7.	Sbl — d2
8.	Le3 X c5
9.	Lc4 X e6 10. Sd2 — c4
Črni: H u s s o n g. e7 — e5 Sb8 — c6 a7 — a6 Sg8 — f6 Lf8 — c5 d7 — d6 • Lc8 — e6 d6 X c5 f7 X e6 Sf6 - d7
Črni stoji sedaj jako neugodno. Napol odprte črte (d in f) omogočijo, da prideta črna stolpa pozneje do polne veljave.
11.	a2 — a4	Dd8 — 16
12.	c2 — c3	.......
Beli išče na damskem krilu prednosti
12........ 0—0
13.	0 — 0	Ta8 — d8
14.	a4 — a5	Sc6 — e7
15.	Ddl — b3	Sef — g6
Jako energično nadaljevanje. Črni na damskem krilu kapitulira in napada nasprotnikovega kralja.
f4 «5 f6 f8 f7 18
16.	Db3 X b7	Sg4
17.	Sf3 — el	Df6
18.	Kgl — hI	Tf8
19.	Sc4 — еЗ	Td8
20.	Db7 X c7	Tf8
21.	Dc7 — c8 +	Sd7
22.	Dc3 X c5	.......
S tem krije beli	e 3. Računati pa more 2c
sedaj na različne žrtve,	n. pr. S X d 3, S X d 3, D X e3 itd.
22..............Dg5 — h5
23.	Tli — gl	Dh5 X h2 + Da sa žrtvuje kraljica, je jako važno.
pride v mrežo.
Kralj
24.	Khl X h2
25.	Kh2 — g3
26.	Kg3 — g4
27.	Kg4 — g5 Sedaj grozi h 7
Tf6 — h6 + SI4 — e2 + Pf7 _ f4 + Th6 — h2 h 6 mat.
Trgovina
Marija Rogelj
LJUBLJANA :: Sv. Petra cesta št. 26
priporoča svojo bogato zalogo zimskega blaga za
olašče. obleke in perilo, iTgotovljen? plašče, obleke otroške oblekce in toplo perilo, ženifierje, trikotažo, odeje, rjuhe, nogavice. Dobro blago. Zadnja novost. Najnižje cene.
28.	Dc5 X 18 +	Kg8 X f8
29.	Sel — f3	h7 — h6 +
30.	Kg5 — g6	Kf8 — g8
31.	Sf3 X h2	Tf4 — f51l
Krasen konec. Po e4 X f5 sledi Se2 — 14 mat. — Situacija je razvidna iz diagrama.
f g ћ
	rim		UU			Ш	Ш
SSf* md	Ш			B		Ц	
i Ш1	Ш	u	iHl	i SI	ž'	ф	........
	Hi		ррр		T1®		
Ш		ЦР	7	Ш		g	
	II		B		m v.	S	§j
Ш\		81		gg			
Zadnji konj je matiral.
Rešitev šahovskega problema št. 10.
(K. in M. Bilenko.)
Beli: Kh7, Dh3, Se8, Lfl, Td3, Sa2, Lal, Bd5, b4, a4 (10).
Črni: Kc4, Dbl, Ta8, Tg5, Lh2, Bb3, c5, g7, h5 (9).
Mat v dveh potezah. 1. Dh3 — £5!
šahovski problem št. 16,
(I. Schiffmann.) Beli: Kdl, Df8, Tb8, Td7, Lh8, Sb6, Le2, Bc6, e4, d2, a3 (11).
Črni: Kb3, Td8, Lf7, Th5, Lh2, Sal, Ba5. a4, a2 (9).
	a b	c d	e	f	s	h	
8	Bi	K;		Ш			8
7	H	Um		i	Ш Ш		7
6	Ш			61		Wm	6
5	111				®	K	5
4	i i ®	8!	Ž	Ш		SI	4
3	Нф	III			Ш		3
2	i ■	ш	£			"I]	2
1	■				ШШ		1
	a b	c d	c	f	s	b	
Mat v dveh potezah,
Francoska tujska legija
kaj smo tak bi bojši v i rtov jc v Prlekiji, mamo vsi toto veko smolo, ki nikol nimamo penez, da-ča pu je skos vekša. Pr staciini tak vsaki leliko ve, kaki je zaslužek. pr grunt: i ki še sc meje zasluži. Jas man na špiai Prlekijc svojo gorico. pa mi zaj tote zadje <lni na braje hoda. Sc jc vse lepo kazalo celo leto, zaj pu mi je toti dež preči sfrderba. Tak je gnilih- no plesnivlo, ki sn moga dvakrat pod-birati. Zaj ixi še je mošt tak fal. Se bi človik moga znoretii od jeze. Po pet rajni*? ti plačajo liter. Ce jia gren * krčmo, j*u moren za dosti slabšo brozgo kak jc moj шм( plačati štirno-dvajsti goldinairov ali pa še več. S tistimi, kaj so tuke nisnke cene /,;i lelošji mošt delali, dc gvi*n» v pekli poflaštrano , m1 ali driiga tiidi nc /asliižijo. Odkod pi naj mi vajirpauri dobimo dnure, ki mo <la<o jrlačivuli':' £>koda ki d run ne rase — ja - bi si celi breg, ko j niuii /a j gorico, / dnaro/i na- id«, (<• pu bi gv išno zadosti pene/. m<*ju /u 'I '<■') N.i nabili ■-'laji.nntili najbrže m a jo tako ženilo, i i \ j o dač« sadijo, več i človik skoro nemi«' vrjeti. kak, Jvi je vsako Jelo veliš., bogve, gdu jo gi zalevle celo leto, ki je v je I 1) /C lak v-v/ka Jas bi i)ija />i lo ki bi na štajramiih v/.eli <еце od nioUa v rejo. Mu hi "	------■ • 1 ---'-- ■ n-'-
Tu.iska legija jo v glavnem sestavljena iz | poklicnih vojakov, nestalnih pustolovcev in po- ! beg;l j h /looinee\. Ob zadetku svetovne vojne je | bilo v I epi ji 70% Nemcev in 30",; mednarodne sodrge. Ugleda legijonarji niso imeli in tudi časti ne, samo samim sobi so bili zvesti. Bol-pa r i. Rusi. anamitski črnci, apaši. Španci, Nemci in Armenci: čast in zvestoba o kaki ljubezni do Francije seveda ni bilo govora to je bila prevelika zahteva od tako pisane sodrge. Vendar pa \ tujski legiji ni manjkalo hrabrosti in discipline in tekom desetletij so si v vojaških analih Francije pridobile dober elas.
Leta 1835 so bili legijonarji silno ogorčeni, ko so jim ukazali, da se morajo boriti na španskem polotoku. Te boje so namreč primerjali viharju \ kozarcu vode in v očeh drugih so ti boji zmanjšali hrabrost legijonarjev. 1'risli pa >o dnevi, ko je bilo treba /. dolgimi in trdovratnimi hoji osvojiti ozemlje, ki se danes imenuje Francoska Indokina; Tongking jo \ analih legije ime. ki ji je pripomoglo do velike slave.
V nemsko-francoski vojni se je tujska legija odlikovala, ko je s težkimi izgubami krita umikanje franc. ske armade. Nato je šla I. 1871 nazaj \ Alžir, da zatre upor Kabilov. Nato je tvorila glavno francosko vojaško silo v koloni-jalni Afriki. Pogostni nenadni upori Arabcev so zaposljevali legijo do izbruha svetovne vojne. Leta 1915 se je tujska legija hrabro borila v Champagni in pri Arrasu. pozneje pri So-
! lunu. Nato se je v rnila nazaj v Afriko in 1. 1925 : so jo poslali v Sirijo. 1>о 1. 1915 so imeli tujsko i legijo \ primeri s francoskimi linijskimi polki za manjvredno. V svetovni vojni pn je poslala enakopravna /. najuglednejšimi francoskimi polki.
Legija je danes sestavljena iz štirih polkov. šteje 14.000 mož in je jedro francoskega 19. armadnega zbora. Služba jo sledeča: vsako soboto je pregled, ob torkih ponočni pohodi, ki se začno ob pol štirih zjutraj in končajo ob pol desetih, vsak četrtek pa so manevri , 20 km dolgim pohodom in boji. V tujsko legijo so sprejemajo prostovoljci, ki so zavežejo služiti pet let. Po preteku petih let ima legij, nar pravico do francoskega državljanstva. Francoski državljan pa ne more biti sprejet \ tujsko legijo. če ni že poprej zadostil vojaški dolžnosti \ kaki edinici francoske armado. Po petnajstletnem službovanju \ tujski legiji ima legijonar pravico do pokojnine.
Pri četi, ki je sestavljena iz tako različnega človeškega materijah), je seveda potrebna brezobzirna disciplina. Kasni so silno stroge. Begunce kaznujejo v vojni s smrtjo, v mirnem času pa z 8 letno ječo. Vendar so dezer-tncije silno redke, ker so skoro nemogoče; kam pa hoče v notranjosti Afrike pobegniti, saj mu manjka tudi denarnih sredstev.
V tujski legiji sluz., tudi več Slovencev, ki se le redko oglasi jo in prav nič 110 pohvalijo.
Alsdorlska katastrofa. Vsa Nemčija ie zavita v globoko žalost radi strašne rudniške katastroie v Usdorfu pri Aachenu. Nad 260 mrtvih na stotine vdov in sirot, to je rezultat par morilnih sekund. Na sliki vidimo nesrečni kop Ana II po eksploziji.
Tu tankom enovo prohlet-stvo pred sodiščem
Pred londonskim okrožnim sodiščem se je te dni vršila zanimiva razprava. V središču te razprave je stalo zi. glasno Tutankamenovo prokletstvo, ki haje spremlja vsakogar, ki pride v doi.ik s predmeti, ki so nekoč pripadali starodavnemu egiptovskemu faraonu. Zastopnik angleškega parlamenta C ondale je kupil od nekega znanega lorda neke vrste nakit. Ui so ga nnsli med ostalimi predmeti v Tulanka-
Proi. dr. \fraeting, pruski notranji minister, jc te dni nenadno odstopil.
Tvornica ponarejenih dememiov
V Johannesburgu v Južni Afriki jc policija po dolgem prizadevanju odkrila izborno urejeno tvornico za ponarejanje demantov.'
Podjetje . ki jc imelo svoj sedež v najubož-nejši četrti, sc je bavilo z izdelovanjem ponarejenih, nebrušenih demantov različnih vrst.
Zanimivo jc, da ponarejeni dcmanti, ki jih je izdelovala tvornica. niso bili določeni za regularno trgovino, г'.трак izključno le kupcem ukradenih dragih kamnov. V južni Afrik: je namreč silno razširjeno tihotapstvo ; z demant:. ki pa ni pravzaprav nič drugega | kakor tatvina. Lastniki te tvornicc so bili sani domaćini-rudarji, katerim se je vedno kljub strogi pažnj; rudniških ccblašti posrečilo, da so kradli demante. Te pa. so potem prodajali za smešno nizko ceno. Ker pa je ta postopek združen z velikim rizikom in ker so tudi tozadevne kazni precej visoke, so se rudarji odločili. da sami izdelujejo ukradene« demante. Ponarejeni demanti, ki jih je tvornica izdelovala iz marmorjevega stekla, so bili večinoma tako posrečeno izdelani, da so jih celo strokovnjaki težko ločili od pravih. Tolpo ponarejevalcev so sedaj pozaprli, vendar pa sumijo, da ima ta družbica na vesti tudi ponarejanje denarja, ker so v prostorih tvornice našli tudi več takih aparatov.
- HKOl, -
odstrani lako: iti Ure/, sledu „tremi! Orizol lloliiva v lekarnah, drogerljah In parfumerijati. '/.nlu ca ■' ' ..j.i'n."/ тг rr-11 Sni' 1." lfi,4n v >:: 'V : f-1'<v I l ('■'
Bivši nemški državni notranji minister Severing
je imenovan kot Wae1ingov naslednik za pruskega nciranjega ministra.
nienovi grobnici. Seveda ni verjel bajki, da ga bo radi tega vedno spremljala 'nešre'a. Ko pa se je vrnil domov, je padel na stopnicah in si zlomil nogo. Komaj si je od tega op mogel, je znova obolel in se je moral ludi to pot podvreči operaciji. Prijatelji so mu svetovali, naj se na kak način reši onega pogubonosnega nakita, sicer ga bo skozi vse življenje spremljala nesreča. Condale je takoj šel k prejšnjemu lastniku nakita in zahteval od njega, naj mu srne denar, ker on ne mara imeti več nakita, ki mu prinaša nesrečo. Lord pa ni iparal na to pri--lati in je izjavil, da je sam zadovoljen, da se .je nakita rešil. Radi tega je Condale hu-da tožil. Sodnik pa je tožbo odbil ■/. motivacijo, ]e bila prodaja popolnoma pravilna in da so nesreče, ki so se pripetile lastniku, nikakor ne morejo pripisovati nakitu. Pač salomonska razsodba!
Alsdorlska katastroie. Reševalci odnošaijo žrtve straine nesreče.
Kurenčhuva Nešha ma tud beseda
Oh, na šelenlnir-govn nlca sm ]xi zdej že tku jezna, do se kar tresem, kcdr me pot ke zanese. Ja iku m Še ni linia'1 ena reč u želodec ležala, kokr ta nlca. kc zagledam tista f likanja pu tleli in tiste luže. k c b pa salo k večeni kam kc u Kurja vas, ne pa tle u sred mosta, se use-li spon nem nu moja ta zidana uiMeka. kc jc še zdej tku pu-flokana. de se m če kar želodce uhrnt. čc ja pogledam. 1'se sorte nritlnce sm že puskusla. de b tisto fleke vn spraula, pu» je use zustojn. Ud samga drgnejna sc jo že začela Židu cilfat. flcki su po še /mori tak, kot su bli, če m'isa šc grši.
Čc vo k<lu za kašn tak miti, kc /ng\ išn fleke ud fig, scvcdc u<l kojnskeh, iz Žide \ n sprau, nej u iku prja.zn in nej m kar pu |iošt s pu niči, pa enu marka nej za ueak slučaj zrii-vi'ii prluži. <lc se mu um loltka zahvalila, če u res kcj nucal. šc lil painetn b pa blu, čc b naš časopisi /ačel en tak kutiček, kokr sa Z<lrauniškn pusvetiivujmu, vn dajat, de b se vedi Ide kani iibrnt, kcdr b sc kej pupaekal. /.:: Milaiičanc b blu lu hodu potrcibn... No, k ua (im tlela na dlobn prpu<lvula. sej sami veste kliku ju kaj.
Astn. nej se ta al .|ki u.n ustiiil, če že nc mene, pa siij moje ta židunc ubleke, k<' m ja j c moj mož kupu za narodne reprezentacije in druge lake kuniedje. No. sej ja prouzapron še ni plaču, |Ki plačil ja u že, če ja u mogn. pa je IVrti k.
Ta nar bi mc pa še tn gifta. kc sc m z<li. do moj mož že nicil snofa, kua se je i t moja obleka zgu<ll, zatu ke ine nsak dan nagajna, de nej ublcčem ta Žida na ubleke. ke sm tku luštna u ne. do sm kar za ugrizni, kokr pran. Scvcdc sc jest /meri izguvarjaini, de taka ubleka ili kur ke u en dan za nost in dc ju um ublekla sam tekat, kedr uma melc kufe-kranclarce kašna seja. Zdej me pa spet kar
naprej d,ai naprej sprašuje, kdaj uma melc ta seja. Jest s na niorni druzga inislt, kokr, ilo mu je k<lu kej iki niis nanesli. Kar naenkat u soja novica v n /bruhnil. ]xi sc spet en ccu mesec na uvn pnglc<lala in uva mula držalu. Tu jc niogu ml /i- spet Frlnuč.ku (iiiisll ^uirkle unics. l a /.veren m« pika immc, udkar. sin mu dala laulpos. Sej se jo že tcikat, ke je vidu moj maler, tku frdohtik luiniu/nu. de se m jc pree zdel, »lo nnu mogli gollo dr/ut in de u gv išn u. tega še kcj vn pršili.
Figa me briga uee skp. čc prou zve moj mo/. Sej naem jest uržali.
šclenburguva ulca je /o ml nekdej ejiu laka nlca, ko ni zn neikamer. Ta nar liri panietn b narodi, čc b ju zaplankal. al pa kar čist preč udpraul. Sej prouzapron tli za druzga, kokr za zjale pre<lajiit. lam nasprut pošte sc zberaja lak kc nima ju druzga dela. kol dc zjale pnseja, puštenem Kleni, ke morja pu upruvkeh, napota <lelnja in jli skus /uho ulačja. Punavad cela ulca Iku /astauja. tle šc pmlgana. če 1) blu kulčkej bulš rejena, skus na more. Kuku u pu I vol en člouk skus pnšou!
Kua tu nuca. čc sluji taim na sred ulcc pulcaj in na, tise plati maha iu upleta iz rukani u k n 1 sebe, kokor del) se uitihiini branu, dc b pa tiste zjale tnal iz pendrekam puzgaekou in jtn na ta vi/a dan zastoipt, dc je nlca prouzapron za hodet in pa za vozet, zjale pre<lajat nej greja pa na plae, kc je za tti tle. O, tistga p« no J Sam iki kulesairjc ma prou šorf. Če se ker kakšninu taikinu zjale i/, kulcsain ke u lrrfoet zaletiis ke se mu neče umeknt. ga dene jhcc na protokol. Tist pa na putnisl. dc kulesari na morja vozet pu lufl. ke nimaja ropotuic, kokr e rop lan i.
Mene tu la nar bi gifta, kc ni nubenc vornge n Iblan. stedenti nej sc greja učit, tist ke nisa štedenli, nej greja pa delat in s kruh pusten si it žet, koik r s ga mornia druh.
Čc b bla jest pulcaj, b luiitr vornga nardila. Sni že drgačne tiče irkrutila in jih vornge naučila. Če b na šlu drgač, b pa štantnina ud nli pugervala. Čc ju morja plačvat brajnuikc. no plač, ke pomaranče, jabuka, češplje in druge take dobre rči predajajo, za kun tb ja pa tist na plaeval, ko zjale predajaja. Ki jc tuki pra-vica? P ros m I	K. N.
Nacek s Prlekije je naenoh v honkurzi
Zaj, če --i človik preračuni, keko galicija košta, keko žvepla je, keko kop, keko vezaje, keko delavci, keko gnoj, keko tomažova žlindra, no kaj še jc v sega driiga not pr grozdjiii... preša, pičeli, se se te nazadjo resen leliko za lase preme. Kau pa mo prišli pr tak nisokih cenah. Jas mi bii zaj prsiljeni nad štaciinom pa nad goricami kotikurz napovedati, čc pa niman krajcara pene/, dačo pa bi moga plačata. Ci-niermanske farhe sc mi jc celi niagacin pogiiibo (voda je cilj prišla, pu je stihneiui gratalu), žajfncc pu ini je povoden tri |)olovjakc <kI-nesla, vino nič nc vala, edina pomoč, ali kre-z mejo '|)otegnofli (pa toga dober dr/avlun ne naredi), ali j« konikur/. na|K>vedati. Jas su zaj zn enok kolik ur/, napoved«. Zuvarovalnco«. ki b,i mi edina še v Icgnola kaj nesli, pa so mi pre-IKjveduli.
Za j lilo si^ najbrže prrsela v iin nu Ггај-bajt |>a lilo začeju čista novo življeje. S totoj farlnij [)a žajfncoj blo je tuJ< teko dela no skrbi, ki sn polek regniatizeiii doba pa sive lase. .Moja inilostlivu pu je lak doj biijtu, kli je ne vujplen več nigi (loka/.ati. Menu sn so, dati liidi fotografirati, pa kaj, ki sc nc splača, <Li nitiKiii nikake oJ)letaiu.c. ki bi me v cajltigo nuntaliili, Dna ma ali /aj U) šezdeseto ua piikli, |»n jc rr-eit (iregrda, ki bi jo do fotografirali pa v cajtenge nuinuluti. Pa jas si liidi mislili, ki bi niibjene eajtnge lic bi htele svojiu čita-telon /maha |iogibiti s takoj fotografijoj.
Pa, ki liedo driigo niarpmške ženske log« лп tle rti, /ato se euok vso vkiipcr piaf lepo |io-gr<l;i, o^l vseli lili driigili pa do /e driigi povedali, kake so.
/.« slovo / Mar proga |>« sc in <'■on nikoini /auiei ti /ato š« irliof s sc vkiip prvi lepo |Mi-
//Iravleu Vaš
m-----1. _ tl-m.il.
HM i h n i i i»-1\ i jr
biv« ŠUltu/iar / /ajfneoj (hi l illlennuiiskoj far-l/oj v koiikiu/.i.
»
Naše vinogradništvo
Po irgairi na Bizrt'shem
Vsi vinogradniki so letos s trgatvijo nnenkrat začeli, zuto je bilo veliko polnankonj« delavcev. Tam spodil blizu S.tle pi kaptlici sv, [korana — borza dele —• je bi'o vsuko jutro živahno po-vp asevan. e, Preko 90 II Val e p iha ali ia se rnO-eko pogajali za čini većjii za Iu .k S. veda vinogradniki »o jih bili veseli, di to le prišli. Radi deževja se je trgatev itak do gu zavlekla,
Vinski hrann so odprli, tam ječijo »ti kalfl'ce noč in dan ler sc po'filjo sodi s s'adkiro moi'.offl. Vse do zadnjega deževja je kizalo na irborno trgatev. Vremenski prei.brat tik pred trgatvi n pa je marsikaterega vinogradnik,i p e en.-Ml "ad dobljeno (toličino v nskega p-idelka, ker mu ga je mnogo Slo v zgubo. Vendir nns pi za i vol uje, da je letošnji mošt še vkljuh slab' -nu vierr nu pokazal zadovoljiv p ocent 17 do 20 oVo-k v »ladikorja, zn.to ludi lahko piaku'imo, da kup Ijica ne bo dosti zaostajala za lun ko.
Oglašajo se že tovorniki, vendar kakih po-mebne ši.h kupčij ni beležiti. Potrtfbrto se ml zdi omeniti hude grehe, ki se t-k-m Zft "n ;h par let pojavljajo po naših vinskih gor cah p i kupči i z vinom na Škodo prodni enta in konzam. ntn. Mnogi premeteni posredovalci »mflctarji« i/v.ibl a o od kmetov visoke nagrade in provizi e za mo ebitno uspelo proda o v na. Tako nečedno izkoriščan e vinogradniške bede je treba najstro. e ohso: ti. Vinskim kupcem nujno pripo o amo, da z večini zaupan em prihajajo v naše vi >ske- gorice naravnost k producerdom brez vsi ivih posredovalcev. Saj imajo dovolj ugodno pril ko za cenen nakup brez nepotrebnega posredovan a Potrebna rven-tuelna pojasnila v tem primeru se lahko dobijo pri stanovski organiznert bbelisMh vinogradnikov, t, j. Vinarska podruin.ca na Bizeljskem.
Težave tiutomrsk'h vinogradnikov
Ljutomer, 27. oklobra 1030.
Vinska trgovina se v Ljutomeru nikakor ne more več razviti. Sploh ni nobenega povpraševanja za ljutomerskimi vini. Domači vinski trgovci kupujejo od manjših posestnikov manjše količino po nizki ceni. tujih kupcev pa sploh ni. Prejšnja leta jo bilo drugače. Ob trgatvi je Ljutomer kar oživel od vinske trgovine. Prišli so tujci največ Avstrijci in ho od preše kupili vos mošt Domačemu vinogradniku znannje kletarstva niti ni bilo potrebno. Mošta je obdržal doma samo za domačo uporabo.
Danes jo drugače. Vse gre v domačo klet in vinogradnik mora znati z vinom prav ravnati, po-sebo z vinom iz gnilega grozja. kakor letos. Kletarstvo pa v ljutomerskih goricah še ni na vrhuncu. Premalo je še zmisla za sortiranje za snažno posodo, za pretakanje mošta, razsluzenje .. itd. Vinnka kriza zahteva znanje kletarstva. Nobene kupčije in nobenega izvoza. Umetni »ljutomerčan« in »mamica sta nam vzela renome na avstrijskem trgu. Uvozna carina v Avstrijo nam zapira trg.
Slišimo, da namen-vnjo Avstrijci zgraditi v bližini Gradca velikanske preše, kjer bi prešali od nas brez carine v Avstrijo uvoženo grozdje. To hi , ne bilo napačno Bomo pa grozdje prodajali in izvažali. č'e bo šlo. Mogoče, da je ravno v tem rešitev naše vinske krize. Svet se obrača. Nekdaj so vinski ku|K-i spraševali za moštom danes vinogradniki Rprašujcjo za vinskimi kupci in ponujujo blago.
Kaj pa hočete, ko je pa treba plnčati pri trgovcu lansko galico in žveplo. Vprašanje je seveda, ali posestnik z Izkupičkom za posdi prodsmo vino krije stroške svojega obdelovanja. Skoraj gotovo da ne. Sam se tega dostikrat niti ne zaveda, da ima izgubo, in to radi pom.inkanja dobrega knjigovodstva. Sami sebi zastiramo oči.
Sadni izbor za ljubljansko okolico
Anketa zu določitev ož ega sadnega izbora xa okra1, Ljubljana okolica r.e je vrSilu v Kmelijski družbi na 'lurjUšktm trgu dae 15. oktebra t. i,
Anketo ie sklical in vodil p ed edn k okrajnega kmetijskega odbora za okraj Ljubl.r.na okolica g. Brenčič Jo/.e, posestnik na Vrha ki. Udeležba je bila številna. Bunsko upravo je zastopal sadjaiski relerent g. inž, Jože Skubic, okr. kmetijska referenta g. Jereb in g Illednik, Kmeti eko dru?.bo tajnik g. Kafol. Dalje se je ankete ude.e-žilo več načelnikov sad erejsk.h pod užnic, več delegatov kmetijskih podružnic, več šol.kih up.a-viteljev in več članov okr. in občinskih kmetij.kili odborov.
Namen ankete je bil usmeritev drevesničar-stva v čimpreje mogočo izvedbo standardizacije v produkciji ter da se s sistematičnim precepljenjem že obstoječih nnsudov dosege isti cilj.
Po dal ši debuli je anketa do.očila sledeči ožji sadni izbor.
Jabolka. Poletna vrsta; Charlamov.«ky: jesenska vrsta: Gdanski rogač; zimske vrste: Bautna-nova reneta, Ontario, Bobovec, Šta erski mošanc-gar (gambovec) in Damazonski kosmač za južno-vzhodne kraje barja.
Hruške (visokoraslo drevje). Poletna vrsta: Wiljemovka; jesenska vrsta: Avrauška hruška in Hardijeva za Posavje; pozna jesenska vrsta: Bo-skovka; zimske vrste: Pasto:jevka, Koroška mo-Starica in Tepka za hribovito lego.
Crešnje. Debela črna hrustavka. Hindelfin-ška orjaška črešna in O th^imska črešna.
Slive in češplje. Buls'ka rana češplja. Domača češplja.
Marelice. Breda.
Breskve. Aleksandrova breskev. Amzdenova fcreskev.
Orehi. Podclgasti tenkolupinasti oreh.
Kostanj. Domači debelop odni kostanj,
ZADRUŽNA ŽIVINOREJSKA tUZSTAVA V SELCIH NAD SK0FJ0 LOKO.
Lepa selška dolina v škofjeloškem sodnem okraju je praznovala v soboto dne 18. oktobra 1.1. pravo kmetijsko slavje. Kajti v Selcih se je vršila tega dne velika zadružna živinorejska razstava za Živino članov tamošnje živinorejske zadruge. Razstava je zadrugi lahko v ponosi Zadruga obstoja že 25 let in da je v tem času kljub težki vojni in povojni dobi vseeno lepo napredovala, to dokazuje ta razstava s prigonom 65 glav odbrane zadružno goveje živine. Prignanih jo bilo 13 bikov, 87 krav in 15 telic, skoro brez izjeme same lepe živali gorenjske pinegavske pasme, zenačenih oblik in visoke mlečnosti. Z zadoščenjem lahko gledajo zadružniki 11a plod svojega dela, katero naj služi mlajšim in najmlajšim zadrugam kranjskega okraja za vzgled in v posnemanje. Za trudapolno zadružno delo zaslužita priznanje načelnik zadruge gospod Janez Rant iz Dolenjevasi in tajnik g. župan Franc šmit iz Selc.
Ocenjevalna komisija, v kateri so med drugimi sodelovali predsednik okr. kmet. odbora gg. Franc Jnmnik. okr. kmetijski referent Josip Sustič in sres. veter, referent Franc Goliar. je razstavljene živali strogo ocenjevala in vendar je bilo število višjih ocen še prav veliko Prvo nagrado za bike sta dobila Franc Demšar iz Zalega loga in Matija Megušar iz Selc, prvo nagrado za najlepše krave so prejeli Matija Bernik iz Sevlja, Janez Habjan iz Dolenjevasi, Franc llainrihar iz Selc in Franc Demšar iz Zalega loga. Za telice je komisija priznala 1. nagrado Francu Debeljaku in Lovru Benediku iz Dolenje vasi. II. nagrad je bilo pri bikih 5, pri kravah 17, pri telicah 3. III. nagrad se je priznalo ze bike 6, za krave 13 in za telice 7. Skupaj je bilo izplačano za biko 13 nagrad, za krave 35, a za telice 12 nagrad, skupaj (50 nagrad in 5 prispevkov za prigon. Razdeljeno je bilo za 8600.— Din nagrad. K nagradam so prispevali: kr. banska uprava 5000.— Din, občina Selca 2050,— Din, hranilnica in posojilnica v Selcih 10C0.— Din, okr. hranilnica v Skofji Loki 800.— D tn ljudska posojilnica v Skofji Loki 250- Din.
Selški živinorejski zadrugi gre polno priznanje »1 njeno 25 letno zadruzno delovanje. Pričakovati je, da bo zadruga svoje delo še bolj poglobila in razširila, zlasti eledo vodstva rodovnika in mlečne kontrolo. Prva, ki bi imela že davno slediti vzgledu selške zadruge, je sosedna občina Sorica, pri kateri najdemo najboljše pogoje za vzgojo prvovrstne plemenske živine. Kedaj se bo idr a mila Sorica, kedaj Poljane?
•
230 novih živinorejskih zadrug. S pcunočju
kmetijskega ministrstva je bilo doslej ustanovljenih 250 novih živino- ejskih zadrug, katerih člani imajo nad 55.000 glav goveje živine.
!	Zaključni račun za 1928-1929.
»S'užbe.ne Novine« št. 244 z dne 24. oklo-! bra 1930 objavi ajo zakon o odcibrivi računa do-1 hodkov in izdatkov za 1928-1929. Redni in izredni dohodki po proračunu so zn-šali 7 511 t m'lj., izdatki pa 7301.1 milj., torej je bilo p es'-ž'ea 240 milj. Dohodki d'ž. pod etij so znašali 6 342.8 milj., Izdatki pa 3 933.1 milj. Dohodki (računajoč tudi suficit) po čl. 40 zakona o državnem ra.'u ovod-stvu so znašali 1.756.8 mil ., izdatki pa 1135.1 mil ., Vorej 121.7 milj. Din presežka.
Nazadovanje števila natovorjenih vagonov.
V prvih 8 mesecih t. 1. je bilo na naš h železnicah natovorjenih samo 976.000 vagonov v p-imeri z 1,021.000 v istem času lani. To nazadovanje je pripisovati predvsem zman šanju rudarske produkcije. V prvih 7 mesecih lani so nakopali v naši državi 3,084.000 ton prerroga, v prvih 7 mesecih letos pa samo 2,897.000 ton. Po ebno občutno e nazadovala produkcia premoga v naši banovini, kjer zaostaja še 30% za lan ko količino.
Poraba sladkorja. V sladkorni kampanji 1929 —1930 je znašala (po podatkih »Narodnega blagostanje«) poraba sladkorja v naši državi 96 981 ton, v prejšnji kampanji pa 95.305 ton. V prvih 8 mesecih t. 1. je bilo potrošenih 64 331 ton sladkorja, v prvih 8 mesecih lani pa 70.294 ton.
Trošarina je da'a v mesecu septembru t. 1. 88.4 milj:, (v avgustu 66.7, septembra lani 71.0, proračun 75.25). Takse pa so prinesle državi v septembru 98.5 (avgusta 101.3, septemb-a lani 97.6 milj., proračun 103.8 milj. — V prvih 6 mesecih proračunskega leta (od 1. aprila 1930 do 30. septembra 1930) je dosegla trošarina donos 428 9 milj. (lani v istem času 441.1, prora'un 451 5), takse pa 610.2 milj. (lani 583.6, proračun 622.8 mi j. Din).
Monopolski dohodki v avgustu so znašali 212.1 mil. Din v primeri s 220.1 mil. Din v avgustu lani. Ed:no dohodki od petro e a so letos višji kakor lani. Skupno so dosegli moncpol'ki dohodki od 1. jan. do 31. avg. letos vsoto 1531.9 mil. Din v primeri s 1476.3 mil. Din v istem času lani. Nabolj so narasli dohodki od tobaka (za 59.9 mil. Din), padli pa so dohodki od cigaretnega papirja za 14.7 mil. Din.
Nazadovanje izvoza medu. Zaradi vedno močnejše ruske in ameriike konkurence |e izvoz našega medu zelo nazadoval, Amerikanci in Rusi nudijo svoje blago po 12 Din, cena našemu blagu pri producentu je pa 14 Din, Zalo je prenehal naš izvoz v Avstrijo, Nemčijo, Švico in na Češkoslovaško. Samo pri zvezi hrvatskih čebelarjev leži 20 vagonov medu za izvoz.
Zlati zaklad Francoske banke je ta teden naraslel za eno milijardo frankov, presegel 50 milijard frankov in s tem dosegel rekordno višino. Istočasno je dosegel devimi zaklad višino 25 milijard. Odstotek zlatega kritja je dovegel 54%, tako je francoski frank na,bolje krita valuta sveta.
Črno leto v Newyorku, Skupna tržna vrednost na ncwyorški borzi notiranih delnic je v septembru padla za 7 in pol milijarde dolarjev. V primeri z istim časom lani izkazuje tečajna vrednost vseh delnic padec za 17 milijard dolarjev,
Posojila Banke za mednarodne obračune.
Kakor poročajo švicarski listi, je Ban'ka za mednarodne obra":un.e dai'a Grški Narodni banki 70D tisoč funtov štedingov kredita, katere je ta naprej posodila Kmeti ski banki po 6%. Posojiilo je pfctrreseino. Podobna posoj la je dala banka tudi PoPski, Romuniji in Češkoslovaški, vendar praški listi demantirajo, kar se tiče Češkoslovaške, lo vest.
Prodpja st?rih lesenih in pločevinastih sodov
se bo vršila na o'ert. licitaciji dne 11. nov. pri osr. skladišču materijala v Zagrebu.
Borza
Dne 25. oktobra.
Tudi ta teden je bil devizni promet znaten, znašal )e na l.ubl anski borzi 23 milj, Din v primeri s 25, 19.6, 27.5 'n 19.7 milj. Din v p>-e šnjih tednih. Promet je bil posebno znaten v devizah London in Newyork. To kaže, da je ugodno stanje (za nakup seveda) dolarskih papirjev povzročilo še nad al ne nakupe. Saj je šel tudi ta teden dnevni promet dolarskih papir ev v desettisoče dolar ev. Devizni tečaji so bili v začetku tedna čvrsti radi čvrstoče švicarskega franka, kasneje pa so pcpustili in so le malo varii ali,
Eftiktno tržišče je popolnoma pod vplivom razvca tečajev dolarskih papirjev v inozemstvu. Trg de'nic je bil razmeroma živahen ln so se tečaji industriskih papirjev učvrstili. Posebno moramo omen'ati Trbovcl sko, katere tečaj se je učvrstil od 363 na 375, proti koncu tedna pu popustil na 370.
DKNAR
Cu-ih. Belgrad 9.1275, Am-terdam 207.475, Atene 6 655, Ber'in 122.78, B ušel j 7180, Budimpešta 90.20, Bukarest 3 06 Carigrad 2.44 Dunaj 72.63 London 25 03125, Mad-id 55.30, Newvork 515.05, Pariz 20.215, Praga 15 77, Sofija 3 73, Trst 26,965, Varšava 57,70, Kop nhagen 13T80, Oslo 137.80, Stockholm 138.325, Helsin lors 12.975.
VRFDNOSTNI PAPIR|I
Notacije c'rž. papirjev v inozemstvu. London 7% Bler. pos. 81.50—82 75, Newyork &% B'er. pos. 92—93, 1% Bler. pos, 81.75—82.50, ГН13 80—81.
Dunr Don. sav, jadr. 88.45, Wiener Вгчгк-verein 17.40, Credi'tanstall 47 20, Escomptegcs. 158.90, Slavex 6 55 Mundus 151. Alpine 20.45, Trboveljska 45.50, Rima Мигапу 79.75.
Žitni trg
Svetovni žitni trg je razmeroma mi en, vendar imamo zabeležiti ta teden par važnih dogodkov, Predvsem nam je omeniti izpremembo uz: nc čikaške borze. Vse kaže na to, da hoče o v Ameriki umetno držati cene žita, ker slavljajo ovi-e prodajalcem. Vendar obstoja nevarnost, da bodo postale cene za termine s-mo nominalne. Na drugi strani pa vpliva na trg ebjavl ena bilanca svetovne letina in potrošnje. Svetovno letino ceni statistični urad v Ottawi (Kanada) na 4470 mil. buš-tjev (bušel ima 27 kg), v primeri s 4204 milijoni lani. Svetovni presežek, ki e namenjen za irvo/. pa cenijo na 1272 mil. bušljev, dočim znašalo istočasno potrebe samo 752 mili onov. Tako je torej pričakovali ve'ikfga neprodanega presežka. Največja nevarnost za žilni trg pa je nadalje negotov donos letine v Argentini in v Avstraliji. Za sledn;o je žc znaiili neka: podatkov. Z-radi velikega povečanja posejane površine (od 5.7 na
7.3 mil. ha) je računati na pridelek 55 mil. stotov v primeri s 34 mil. v letu 1929. S tem bi Avstralija imela rekordno letino) dosedanji najvišji pridelek je bil 45 mil. stotov. Tako ne kaže na svetovnem trgu dobro za bodoči ruzvoj žitnih cen. Svetovni trgi so razmeroma stabilni in ne beležijo posebnih gibamj.
V soboto je bil položaj na žilnem trgu popolnoma neizpreinenjen. Budimpešta je ju vi j alti slabo tendenco. Pri nas pa so ostale ccue na včerajšnji višini. Na trgu so ponudbe pri lične, vendar je trg brez interesa in miren. Tako naše kakor romunske cene so nad svetovno pariteto, izvoza ni in edini večji kupec je Priv. izvozna družba, ki pa kupuje blago v svrho vzdrževanja cen; sedaj blaga ne prodaja in čaka na boljšo cene, kar pa po položaju na svetovnem trgu sodeč ni tako gotovo. Poslovanje se giblje v zelo ojfcih mejah.
Budimpešta. Tendenca slabša. Promet majhen, Pšenica marec 16-—16,01, zaklj. 16—16.01, maj 16.30, zaklj. 16.30—16.31. — Rž marec 9.16— 9.20, zaklj. 9.18—9.20. — Koruza maj. 12.26—12.33, zaklj. 12.33—12.35.
Novi Sad. Koruza stara bč., sr. 105—107.5, ban. 100—102.5; nova bč., sr. 70—72.5, bč„ sr. den., jan. 77.5—80, bč., sr. marec, april, maj 95— 97.5, ban. sept., jan. 72.5—75, sr. posušena 90— 92.5, sr. posušena (ladja Dunav) 87.5—92.5. — Moka bč. Og, Ogg 260—27q, 2 230—240, 5 200—210, 6 160—170, 7 110—115, 8 77.5—82.5. — Fižol bč., sr. 275—285. — Otrobi bč., sr., ban. 62.5—67.5. — Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 15, koruza 21, moka 6 vagonov. Tendenca slaba. »
Les
Tako nas kakor svetovni lesni Irg stoji v znamenju nezaninianja kupcev. Cene, ki so bile nudene na licitacijah raznih imovinskih občin kažejo, da bodo morale občine ponovno razpisati cene, pa po znatno nižji izklicni ceni, govore od 20%. Cene izkazujejo nadalje |>adajočo tendenco, kar pritisk nekaterih držav na zapadnoevropske trge šo ni ponehal. Tudi na francoskem trgu, ki je bil zadnje čase vužnejši knkor angleški, so cene občutno nazadovale radi velikih poljskih prodaj. Kupčija je ponehala tudi na francoskem trgu. V Angliji je nastopila razjasnitev položaja zaradi sporazuma z Rusi iu angleškimi uvozniki. Italijanski trg je še vedno miren in nakupuje se za zimo lo za skladišča. Vendar je razvoj con pojioLnoma odvisen od politike producentov, ki ne bi smeli nuditi blaga po vsaki ceni, samo da ga prodajo pa tudi z izgubo, glavno jim je pa eto toga, da pridejo do gotovine.
Hmelj
Ntirnberg, 25. okt. as. Pripeljanih je bilo 160 bal, prodanih pa 50. Povpraševanje je bilo precej majhno. V glavnem se je nakupovalo prvovrstni hallertauski hmelj po najvišji ceni 108 mark. Inozemski hmelj brez kupčije. Razpoloženje in cene čvrste.
Iz službenih objav
Likvidacija in poziv upnikom. Tvrdka I. M. F. Depot, kolinska voda in toaletne potrebščine, d. z o. z. v Ljubljani, je stopila v likvidacijo in poziva upnike, da prijavijo svoje terjatve.
Licitatacije. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje za 13. nov. olertalno licitacijo za ureditev in instalacijo centralne kurjave, sanitarne ureditve itd., pri Okrožnem uradu v Somboru.
Dražbeni oklici. Dne 21. novembra t, 1. ob pol 10 bo pri sobi št. 5 dražba nepremičnin, hiše, gospodarskega poslopja, njive, travnika in gozda: zeml'jiška knjiga k. o. Ojstrškavas, vi. št. 126, in k. o. Prekopa, vt. št. 17. Cenilna vrednost 58.532 Din; vrednost pritikline 600 Din; najmanjši ponudek 39.062 Din. Okrajno sodišče Vransko. — Dne 5. decembra t. 1. ob 10 bo pri sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin, enonadstropna hiša št. 95 v Krškem z gostilniškim obratom in mesarijo v sredini mesta — gospodarsko poslopje, zemljiška knjiga k. o. Krško, vi. št. 112. Cenilna vrednost 230.500; vrednost pritikline 5120 Din; nai-manjši ponudek 117.810 Din. — Okrajno sodišče v Krškem, — Dne 19. nov. t. 1. ob 9 bo pri sodišču v sobi št, 4 dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Gotovlje, vi. šl. 229, 1. hiša z gospodarskim poslopjem; 2. zemljišče (njiva, vrt, vinograd, pašnik, gozd). Cenilna vrednost: 1. 12 tisoč Din, 2, 14.598.40 Din, skupaj 26.598.40 Din; najmanjši ponudek 17.732.26 Din; vadij 2659.84 Din. Pritiklin ni nobenih. Okrajno sodišče v Celju,
Modne novosti
Večerna obleka je gala-oblačilo, namenjeno za udelžbo na sijajnih, izbranih prireditvah med odlično družbo. Tu je konvencija stroga in zahteva, da se vsi prisotni pokore splošnemu, vsakokrat veljavnemu okusu. Vsekakor tudi nobena konvencionalnost nima pravice zahtevati, da bi žena s svojo obleko krfiila dostojnost. In z nebistvenimi izpre-	ših modelov iz velikih modnih salonov. 1.	Večerna obleka iz citronasto rumenega krepp-mongola: bolero, tuniki podoben volant na bokih in zelo široko krilo. 2.	Večerna obleka iz belega krepp-marocaina: viseč bolero, krilo nabrano, čez boke prešito, niže prosto padajoče, pas z biserno zapouo.	4.	Obleka za pisarno iz belega jerseya, spredaj zapeta, z naplečnikom in ja-bot-jeni, krilo nekoliko zvončaeto, pas i/, ir-hovine. 5.	Popoldanski! obleka iz ame-tistno plavega krepp-romaina, z drobnimi prešitimi nabrunci za vratom, nn rokavih in krilu.
1 membami se da tudi vsak modni vzorec korigirati, ukrojiti tako, da mu tudi strog sodnik ' ne more oporekati. Prinašamo par najnovej-	3. Večerna obleka iz krepp-geor-getten v barvi ciklanina; nutjheu bolero, ob-šit z biseri.	6. Dopoldanska obleka iz krc-pella Nilove barve, zu vratom iu ob slraui pentlja
Stran 16.
Gospodarski pomen balkanskih
držav
Pogosteje sc pojavljajo v poslednjem času jitiblfkucijc, posvečene gospodarskim problemom balkanskih držav. Njih namen jc najprej /budili zanimanje velikega svetu za gospodarsko stanje na Balkanu iu v drugem redu seveda opozoriti kapitalistične skupine na nove možnosti plasniauov. To jc tem 1н>1ј jasno, ker posvečajo tc publikacije svojo pozornost skoraj izključno gospodarskim in finančnim vprašanjem, pri tem pa popolnoma zanemarjajo seznaniti svet s kulturnimi!, prilikami teh dežela, kajti vso te knjige so skoraj brez izjeme pisane kakor da je balkanska« kultura še dan današnji taka kakor je bila v času vladanja Porte.
Obširno delo je pravkar izdal dr. G e r -hord S c h a c h c r v založbi Ferdinand Enkc. Stuttgurt. pod naslovom: Der Balkan und scinc vvirtschuftlichcn Kriil'te«. Že prvi stavek iz uvoda priča brez krinke o namenu te knjige: »Smoter te knjige bodi opozoriti nu velike, vse premalo vpoštevane rezerve, ki jih poseduje evropsko gospodarstvo v balkanskih deželah, predočiti, kaj sploh (ммпсшјјо danes Balkan, njegovi narodi in dežele za gospodarsko življenje našega kontinenta in kaj bi mu mogli postat i«
Iz tega raizlogu |K>stavlja avtor probleme iu jih rešuje kot animator zlasti nemških gospodu rskilh krogov, da Ki si zagotovili na Balkanu čim večji vpliv s črni večjo udeležbo pri
Spomin na Mengore
Tone Kralj: Mati božja na Mengorah — sloviti slovenski božji poti nn Tolminskem, meti Sv.
Lucijo. Voičami iu Tolminom.
Razstava kluba slikarskih umetnic v Zagrebu
V nedeljo 19. oktobra se jc odprla II. razstava klubu slikarskih umctnic v Umetniškem paviljonu. Pri otvoritv i jc bila poleg bana Soiv-ske banovine g.dr. Josipa Šilloviču iu pod banu in mestnega županu, predvsem dvorska dama Nj. V. kraljice g. Eleonoru švrljuga, ki je pokroviteljica razsitave. V treh dvoranah Umetniškega paviljona jc razstavljenih skupno 105 del sledečih umetnic: lina Crnčič-Vi.rant, Nastu Boje, Zinaiidc Bu ud ur. Reška šandoroiva, Murv Stibor-sk\. L. Sohinid t-Auor, Kata Dujšin, Zdenka Osto-vič, Pozidr-Sriča, Vjera Bojničie, Mira Muvt-Marocliino — vse iz Zagreba. Poleg teh: Sonja Kovačič-Tujčevie (Pariš). Eda Piščanec (Ljubljana). Iva Oreškov«*' (Sušak), Avgusta Šuntel (Maribor), Henrika šantel (Ljubljana), Elza Erchuiitz (Osijek). Anica Sodnik-Zupančičeva (LjulMjunn). Karolina Bukovčeva (kiparica. Pariz). Zoo Borclli (Filip-Jakov, Dalmacija). Raiz-stavljeniiih jc tudi nekaj del Lucije Kučera-Biichmeister. ki jc umrla v Parizu.
Gos]ki švid juiga si je izbrala šest slik, med katerimi tudi Morske pečine« Avguste Šantel iz Maribora. — Razstava bo odprta do dne 30. oktobru.
Zlatna knjiga. Ž. Vukafinovič je pravkar izdal v Belgradu v lastni založbi (Stevana Sremca 9) drugi zvezek svoje mladinske knjižnice, ki jo imenuje »Zlatna knjiga«. (Naročnina na 10 zvezkov 90 Din, posamezni kartoi.lrani zvezki Din 15). Vsebina tega zvezka sestoji iz sledečih prispevkov: Ale-ksandrinski šeik i njegovi robovi ter druge povesti (NVilhelm Hauff) v prevodu Vukadinovičevem, z ilustracijami V. Zedrinskega. — »Šareni deo« je nekak zbor zagonetk, šal, pesmi, zabavnega, [»učnega in drugega čtiva.
Bizanta. Kulturno književni časopis za upo-znavanje i zbliženje Slovena. — Izhaja vsakega 15. v mesecu v Belgradu (Kralja Aleksandra 228). Naročnina letno 45, polletno 24, četrtletno 12 Din, posamezna številka 5 Din). — Vsebina prve številke, ki smo jo pravkar prejeli, je pestra in bogata; razdeljen jc zvezek na ideološki del (sodelujejo L. Maškovski, Olga Milič, A. Pavlovič), na književni del »Stihom i prozom« (sodelujejo: B. L. Lazare-vič B. Jovančevič, J. Šatrov, S. S. Alič, B. J. Te-kavec, A. Spasojevič, II. Glinka, G. A. Gerasimov) ter na Pregled. — Urednik »Bizanta« je Stevan Babin.
Vezilja. Mjesečnik za ručni rad. (Zagreb, Samostanska ul 2-1). Prejeli smo 10. številko tega (»Taktičnega mesečnika, ki prinaša veliko število odtisov okrasnih predmetov, izdelanih v raznih tehnikah. Okusno opremljeni mesečnik zasluži — zlasti zato, ker prinaša innogo narodnih vezenin
— posebne pohvale. Naročnina: četrtletno Din 30. •
»Skrivnostna sveta noč«. Nova božična igra v štirih dejanjih. Cena 7 Din, naroča se pri Družbi sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Metelkova 1. Vpri-loritev ni težka, zato jo vsem podeželskim odrom lopio priporočamo.
Liki ponižna vijolica prihaja preprosta »Skrivnostna sveta noč«, kot dih solnčne spomladi, dn za hipec vzdraml dušo... In zazrla bo duša ažurno Jasno nebo in prisluhnila bo čarobnim spevom najslajše muzike svetostne noči, ko se opeva najdražje in najslajše, kar poseda svet: »Dete nam je rojeno ...«	(Iz. uvoda)
izkoriščanju njega gospodarskih spiasobiiosti.
U vodoma razpravlja o političnih in socialnih plasteh, o problemih ras, o naseJliltveni politiki in o psiholigiji balkanskih ljudi. Nato |mi-daja kratke orise posameznih dežel: Romunije, Jugoslavije, Grčije, Bolgarije in Albanije ter obravnava mimogrede tudi sosede balkanskih sil: balkansko Turčijo in balkansko Italijo.
Kar tvori bistvo Schacherjeve knjige pa je zbrano v poglavjih pod naslovom: Balkanske države v svetovnem gospodarstvu in politiilki. lil razpravlja o jugovzhodu kot evropskem gospodarskem problemu, o inozemskem kapitalu v balkanskih posliih, o nemški balkanski trgovini, o balkanskih mestih in pristaniščih, o kraljestvu tobaka, o makedonskem vprašanju in o izgledih za razvoj in bodočnost.
Dasi priznava avtor Jugoslaviji v kulturnem in gos|K>durskem oziru prvo inesio na Balkanu in tudi sicer dosti simpatično piše o naši državi. je vendar treba pripomniti, da so m noga njegova izvajanja jako netočna in da jc marsikatero vprašanje zelo površno — to sc pravu, površno pripravljen — obravnaval. Tudi smešnih napak ne manjka — tako sla Schacherju Subotica in Sarajevo eno in isto bosansko glavno mesto. Takih primerov je šc mnogo.
Knjiga jc opremljena z zemljevidom Balkana, ki se odlikuje po dosledni nemški pisavi krajevnih imen!	s. š.
Klavcrjev misijonski koledar 1931. Petnajsto leto, 90 strani. Cena 5 Din, pri naročbi 10 izvodov skupaj, eden povrh. Vsebina poučna in zanimiva. Ima barvano prilogo »Dobri pastir . Vsi naročniki koledarja imajo letos lo prednost, da dobe obenem zastonj »Devetdnevnico k presv. Srcu Jezusovemu, ki že sama obsegu 32 strani. Kdor ga kupi, ne bo mu žal.
Misijonski koledarček za mladino 1931. Deseto leto. Cena 3 Din, pri naročbi 10 izv. skupaj, eden jiovrli. Povestice jako poučne in obenem zabavne, zato ga vsem starišem in katehetoni toplo priporočamo. Ima letos tudi lepo barvano prilogo. Naroča se pri Družbi sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Metelkova 1.
Ljubljansko gledališče
Drama.
Začetek ob 20 zvečer.
Nedelja, 20. oktobra ob 15: SNEGULČICA IN ŠKRATJE. Mladinska predstava. Izven. — Ob 20: RAZBOJNIKI. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 27. okt.: KRALJICNA HARIS. Red E.
Opera.
Začetek ob 20 zvečer. Nedelja, 27. oktobra ob 15: VESELA VOJNA. Ljudska predstava. — Ob 20: TRUBADUR. Gostuje tenorist Marij Šimenc in gospa Jurani-eeva. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izv. Ponedeljek, 27. oktobra: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Nedelja, 26. oktobra ob 15: GOSPA M1NISTROV-KA. Kuponi. — Ob 20: ALEKSANDRA. Kuponi.
Ponedeljek, 27. oktobra: Zaprlo.
GLEDALIŠKA DRUŽINA KPD V CELJU.
(Gledališka dvorana v palači Ljudske posojilnice.) Nedelja, 20. oktobra ob pol 4 pop.: NAŠA KRI.
Ljudski oder v Ljubljani
:>Mlinar in njegova hči« na Ljudskem odru. Na
praznik vseh svetih, dne 1. novembra ob pol 8 zvečer vprizori Ljudski oder znano žaloigro »Mlinar in njegova hči«. Na dan Vseh svetih ni bolj priljubljene prireditve, kot je ravno ta ljudska igra. Ljudski oder jo uprizarja že od svoje prve sezije daJie in reči se mora, z dobrim uspehom. Letos se vrši ta uprizoritev poslednjikrat v Ljudskem domu, kajiti znano je že, da se v kratkem prično prezidavati no-Iranj.i prcslori, ki bodo nadalje služili predvsem našemu dijaštvu. Zato pa opozarjamo zdaj še pose-beij in vabimo še enkrat vse, kateri so že, in ki še niso videli hi poslušali pretresljive zgodbe ubožnega mlinar skega pomočnika in njegove Marice, ter se nasmejali hudomušnim dovtipom grobokopa Luke, da porabijo to zadnjo priliko, ter pesetijo v velikem številu to predstavo. Poleg znanega komika V. Rudolfa, sodelujejo najboljše moči, tako da ne bo v ničemur zaostajala za uprizoritvam zadnjih let. V teku meseca novembra se vprizori še ena veseloigra, ki bo kot poslednja predstava na Ljudskem odru, o čemur pa bomo še pozneje poročali.
Dr. SCHAEFERJEV EPILEPSAN
proti
epilepsiji, krčem, padavici
e 15 let najbolje preizkušen. — Dnevno dohaja mnogo priznalnic. Pobližja pojasnila in razpošilja. Ij tkarna sv. Štefana. Mr. M. Fister. OSIJEK III.
Lojze Gč.s
Sobe zagrebške „Danice"
Lo osem let šteje to slovensko katoliško akademsko društvo, [w ta so bogu ta v borbah in iskanju.
Velika mestu ne razumejo duš. Preveč mraza in golote in denarja in krivic je v njih. Iščeš po svetlih ulicah, da bi našel morda vsaj en obraz, ki bi bil Tvojemu iiodoben. Človek gre, ki ima enako let, siiv plašč in siv klobuk kakor Ti — misli njegove pa gredo strašno proč od Tvojih ...
Pa so prihajali v prvih povojnih letih slovenski študentje v Zagreb, da bi jim Alma Mater dala kruha.
In glej, našli so si podobmiili obrazov v hrvaškem >Domugoju<! Leto in več so mednje hodili, pa nič domačega, onega slovenskega ni bilo tam. In mislili so na svoje ognjišče. (Zakaj le tam žive iste misli, iista čustva, isti cilji; tam namreč je dom naših mater.)
In zdaj iskanja, snovanja, skrbi. Vse ulice, vsa stanovanja so preiskali, nikjer. Tedaj, leta 1922. v jeseni, ponudi pokojni škof Lang sobo v župmišču na Kaptolu.
Društvena soba jc postalo stanovanje blagajniku Budfina. Ta je namreč bil obenem go-spodair in naročal časopise in revije. Kakor pašo Kronika«, ni bilo lepših dni, kakor so bili takrat. Vse niti teh mladih žliivljenj so bile povezane s to sobo V žalosti in veselju so sc odpirala vratu v Budino stanovanje. Tisti čas jc rektor vseučilišča sprejel društvena pravila »Danice« in akad. slikar Gorše je izdelal ploščo njeno in jo obesil na steno v avli. Tisti čas so nastopili »Delničarji« s Einžgarjevo »Razvalino življenja« v Jeronimski dvora«. Vse tisti čas...
Potem jc nenadno Budin odpotoval. In z njim »društvena« soba...
Zopet po tesnih ulicah (zakaj lc tam so stanovanja siromašnih študentov) iskanja.
In »eto sreče«! V podzemlju, kjer so do-inovale kokoši in zatohel zrak, so se zbirali slovenski katoliški študentje, da si vsaj tu povedo svoje misli, svoje načrte, da sc pomenijo o domovini... Pa tudi od tu so kmalu šli, zakaj spoznali so, da je hiša pomazana z blatom.
In tako so končno zu daljšo dobo prišli po posredovanju patra Raniška v — jezuitski pristan.
Tu se je razvilo delo: predavanja, razgovori, debate, petje. Skoro ni bilo ure, da nc bi kdo vstopil. Sobica v jezuitskem samostanu nani jc bila dom. Kukor mati ob težki uri. (Mnogokrat, ko sem bil prav sam in žalosten, so se mi sami od sebe koraku uravnali po ulici Kraljice Marije do — skrite sobice. In tam sem utonil med domače liste, prav kakor vsi.)
Pa končno so bile tudi te stene pretesne za devet in dvajset odraslih ljudi. In zu nas so prevzeli skrb naši zagrebški starešine, ki so sc med tem tudi združili, in nič več teme ni bilo pred nami. Selili smo sc v F ran kopan sko ulico. Pa vnovič le začasno, ker v sobah ki jih jc gospodar obljubil nam, so bnli zidarji...
Tc dni pa gremo v poslednje stanovanje. Pa nič več v podzemlje. Tam naj stanujejo le mrke misli! V drugem nadstropju nas čakajo tri svetle sobe. Pa vsi vemo, da sta nam to dala dva preidealna moža: dr. Marjetic in dr. Klemene, ki sta vse proste ure posvetila načrtom za nas in za brate in sestre slovenske, razbeganc po širokem Zagrebu ... in ki iz svojega plačujeta družbi z gospodom Težakom za naše društvene prostore...
Zunaj jc deževno in megleno. In nič sc ne more človek razgibati. Pa vendar je v naših dušah svetlo: čakamo svetlih, toplih sob. čakamo domovi ne v njih.
Potem pa lc naj pod okni zavijajo mrzli vetri — mii bomo videli lo v solnce, kjer jc toplo...
Cerkveni vestnih
V Križankah bo danes ob petih popoldne blagoslovitev prapora dijaške kongregacije Brezmadežne, ki proslavi s tem dvajsetletnico svoje ustanovitve. Svečani obred bo izvršil prevzv. g. škoi dr. Gregorij Rožman. Vse bivše člane te kongrega-ciie, kakor tudi člane drugih dijaških kongregacij iskreno vabimo.
Iz društvenega zivlienfo
»Ljubljana«. Radi bližnjega nastopa v Radio Ljubljana v ponedeljek ob osmih važna pevska vaja mešanega zbora. Udeležba za vse strogo obvezna.
»šišenska prosveta« priredi v ponedeljek, dne 27. t. m. ob 8 zvečer v samostanski dvorani predavanje o Carigradu, katerega bodo pojasnjevale številne krasne slike. Predava g. dr. Marko Natlačen. Člani in prijatelji najuljudneje vabljeni!
Salezijanski mladinski dom na Kodeljevem. V torek ob 8 zvečer 111. prosvetni večer. G. dr. Marko Korošec bo predaval o jetiki.
Spori
ILIRIJA SENIORJI V LITIJI
Seniorska garda našega prvaka SK Ilirije gostuje po kratkem presledku danes že drugič v Litiji proti tamošnjemu Jug. SK. v Litiji. Mlatil provincijalni klub ima v svojem moštvu nekaj prav dobrih igračev, kateri skupno z uspehom zastopujo za savski sipori. Pričakovati je, da bodeta moštvi igrali lep in koristen nogomet. Vse hvalevredno pa je delo siniorjev SK Ilirije za njih nesebično in požrtvovalno delo v propagiranju nogometnega športa v podeželskih krajih. Seniorsko moštvo SK. Iliri je se dobro zaveda položaja podeželskih klubov v finančnem oziru, zato tudi gostuje pod minimalnimi prizna valnimi (»goji in krijejo seniorji sami večji del stroškov iz svojih sredstev.
NOVOMEŠKI ŠPORT
SK Ilirija sen. : SK Elan 4 : 2 (1 : 0). Preteklo nedeljo je gostovalo v Novem mestu se-njorsku enajstorica slovenskega prvaka SK Ilirija. Namen tc tekme je bil predvsem propagirati lei(x> nogometno igro. Igralci SK Ilirije so svoj namen izpolnili in so imeli tako igralci domačega moštva, kakor tudi publika od tekme precej'šn j i užitek. Zlasti moramo pohvaliti njihovo fair igro, kakršne nismo navajeni od drugih klubov, ki pridejo gostovati.
Cerklje
Prodaja nedeljskega »Slovenca«, katero je prevzel Videnič Fero iz Cerkelj, je pokazala lep pri-četek. Naši ljudje radi berejo, kar je veselo znamenje. Vse vasi v celem okolišu bodo vsako nedeljo že v dopoldanskih urah lahko dobile »Slovenca« ter ne bo treba ob nedeljah popoldne prodajati dolgega časa. Kupujte torej radi »Slovenca«.
Vinski pridelek. Prvi tovorniki (vinski kupci) so se že oglasili in pokupili precej vina zlasti v pi-raškem vrhu, ki je znan po svoji dobri kapljici. Gadova peč daje ime vsem tukajšnjim vinskim vrhom, katerih imena so: Piraški vrli, Stankovo, Pekel, Vi-tovec, G rad išče k, Šutenski vrli, Razkrižje i. dr.
Deputacija 8 mož iz okoliša tukajšnje šole se je oglasila zadnji četrtek pri prosvetnem šefu kr. bonske uprave, da mu je razložila želje ljudi v zadevi učiteljskega osebja na tukajšnji šoli. Za časa PP režima pred 5 in pol leti je bil od tu prestavljen nad-učitelj Rostohar in njegova sestra, a od takrat dalje davkoplačevalcem in starišem ni bila dana prilika, hitra nesreča kar ne gre v glavo.
Sodražica
Občinski odbor je imel 17. t. m. zelo burno sejo pri točki dnevnega reda »poročilo o dražbi lova«. Večina odbora je zahtevala sejo, da župan g. Ivane na njej obrazloži potek dra be občinskega lova in se store primerni koraki, da se rezultat dražbe razveljavi. Lov je šel namreč za veliko prenizko ceno 10 000 Din, dočim jc bil pred petimi leti izdražen za 22.000 Din. Ker velja to izdraženje za pet let, bo objina prejela 60.000 Din manj ko zadnje petlet «. Zato je pač umevno, da so davkoplačevalci nezadovol ni, zlasti, ker so davki vedno višji. Inte-ese davkop'ačevalcev je zagovarjal občinski odbornik g. Peter Prijatelj, lovske sta pa zagovarjala gg. Lavrenčič in Ober-star. Ko je bila debata na vrhuncu, jo je pa g. župan Ivane kljub ugovoru večine zaključil in izjavil, da odlaga župansko čast, kar da bo javil okr. načelniku. Sodražani pa sedaj ne vedo ali imajo ali nimajo župana.
Črna pri Prevatjah
Kljub temu, da je »Slovenecc dne 18. t. m. sporočil, da se v rudniku »Črnac resnično približujejo črni dnevi radi reduciranja delavcev, in da uprava rudnika, ki je v rokah angleškega kapitala, nemore preprečiti reduciranja in brezposelnosti, že zaradi tega, ker ne more svojih izdelkov plasirati, so se v nedeljo iz Šmartna pri Slovenjgradcu z avtom prij>eljr^i v Črno razni dela iskajoči delavci in sicer: elektrikarji, trgovski pomočniki, šoferji, kovači, mlinarji, slikarji, lesni pisarji oziroma manipulanti, kmetje in železniški nameščenci kakor tudi vozniki, katerim ni bilo znano, kakšne razmere vladajo v rudniku Črni, ker premalo čitajo časnike. V Črni so bili vsi razočarani, ti, ki niso mogli dela dobiti in rudarji, ki pričakujejo reduciranje, a so se razburjali, ker so mislili, da bodo od uprave ti no-vodošli na delo sprejeti. — Novodošli delavci so se žalostnega srca zopet vrnili in zatrjevali, da ne bodo imeli takega razočaranja in nepotrebnih stroškov. — Rudar in več tovarišev, ki da bodo v prihodnje bolje v »Slovenca« pogledali, pričakujejo reduciranja.
Poizvedovanje
Ob priliki koncerta Ljubljane v stolnici dne 6. okt. 1930 je nekdo pozabil pri blagajni dežnik. Dobi ga vrnjenega v Oblačilnici, Miklošičeva c. 7.
Ne izgovarjajte se, da so
RADIO APARATI
predragi in da si jih radi tega ne morete nabaviti.
Mi Vam nudimo
3	cevne aparate na električni tok (ne rabite aku-
mulatorja ne baterije) od dinarjev 2.400'— dalje.
4	cevne aparate na tok od dinarjev 3.500"— dalje. Najboljše radio znamke svetovnih tovarn. Plačilne olajšave.
Učencem, dijakom
dajemo brezplačno v svrho gradnje detektorjev praktične škatlje „Sava", ako si pri nas nabavijo potrebni materijah
Obrnite se na špecijalno radio tvrdko
Radioval 4ubijana
Ba!mat!r.Gva ulica £3 poleg holeia Štrukelj
Zahtevajte ponudbe.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, oziroma mati in stara mati, gospa
Marifa Cvahte
roi. DvorSak
soproga poslovodje
v soboto dne 25. oktobra 1930 ob 10, po mučni bolezni in previdena s tolažili svete vere, v 84. letu svoje dobe boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v ponedeljek dne 27. okt. ob 15 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju.
Sveta maša zadušnica se bo darovala dne 28. oktobra 1930 ob 7 zjutraj v stolni in mestni župni cerkvi v Mariboru. Maribor, dne 25. oktobra 1930.
Lovro_Cvahte, soprog. Dvoršak Alojzij, sin, Marija Doksi, hčerka — ter vsi ostali sorodniki.
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 50Din.Najmanjši znesek 5Dir?.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Zla oglase stro-l go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2t>in.Najmanjši zneseklODi«. Pristojbina za stfro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.N(3 pismena vprašanja odqovarjamole,če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 10 '6^9. Telefon šlev.2328.
e do D'n 35'— n?prei Pero i £6 iz duIr volne in bombaža
Kemično čiščenje perja Din 15'— kg
FEIN. ZAGREB. Zrmiski trg 17
Krojaški pomočnik
zmožen za velike kose -išče dela. -Naslov pove uprava pod 3t,
Delavec
sposoben za vsa hišna dela in popravila, zeli dobiti službo. Gre tudi za hlapca, slugo ali čuvaja. Ponudbe na upravo pod šiiro »Trezen in zanesljiv« št. 12.124.
Absolvent
strojne delovodske šole, dober risar, vešč strojno-ključavničarskih del, z izpitom strojevodje in avto-genskega varjenja ,r želi nameščenja. Ponudbe pod »Samostojen« štev. 12.127 na upravo »Slov.«
Gospodična
stara 17 let, s štirimi razredi meščanske šole z završniin izpitim — išče primer, službe. Zna stro-jepis in klavir. Obvladuje dobro slovenščino, srbo-j hrvaščino, pa tudi nem-! ščino. - Cenjene ponudbe na podružnico »Slov.« v žaii"promeniti službo. Va- Mariboru pod šifro »Slo-kuhanja in drugih	vonka«.
Žagarja
za vodno žago iščem. — Peklaj Marija, Podgrad 24, Dol pri Ljubljani.
Kovaškega vajenca
sprejmem pod ugodnimi
pogoji, stanov in v hiši. M Klun. Kočevje
Deklica
Kmečko dekle
pridno, za molzenje krav m druga kmetsku dela, se takoj sprejme. Naslov v upravi pod št. 12.240.
Čevljarski pomočnik
hrana dobro izvežban, se sprejme. Mesto stalno. Hrana , in stanovanje v hiši. — I Franc Travnik, Trebnje,
pridna in poštena, 16—18 I	Dekle
let stara, se sprejeme ta- |
koj k otrokom in kot po- pošteno in pridno, za hiS-moč v gospodinjstvu. Na- rio delo in kuhinjo,
Restavracija »Roža«
Židovska ul 6, priporoča danes v nedeljo purane, divje zajce, morske ribe in vse vrste jedila ter dobra štajerska in dalmatin ska vina po nizki ceni. Sprejemajo se abonenti
slov v upravi »Slovenca« pod št. 12.185.
dekla
takoj sprejme. Kolodvorska restavracija, Posti, Bistrica pri Limbušu.
Prodajalka
izučena mešane trgovine,
lena je hišnih del ter voljna pomagati. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Cenjene
Strojnik
____izučen strojni ključavni-
dopise je poslati pod zn. čar, samostojen strugar, »Marljiva« št, 12.158 na vešč vseh popravil, z dol-upravo »Slovenca«. goletnimi spričevali na
—-——---parnih kartah, išče sbi?he.
Dekle z dežele ! Iv. Verbič, Tcharjc-Cclje.
IjrSikotSat: I Pisarniška moč
di v gospodinjstvu, išče za ekspedit, z l!s letno primerne službe za hišno, prakso, vešč tudi pakira-Naslov pove uprava Slo- nja, sortirania in vseh s venca pod štev, 12.154. tem zvezanih pisarniških
•--del, ter strojepisja, išče
Absolvent m) a j primerno službo s takoj-4 razr. meščan, šole želi šnjim nastopom. Cenj. po-službe v trgovini ali pi- n"<ibe na upravo lista pod_ sarni kot začetnica. Na- »Vojaščine prost« 12.210. slov v upravi »Slovenca«,	-i/^-
pod Št. 12.212.	ya(enca
Vcjenca
s prim. šolsko izobrazbo, išče za takojšnji nastop modna trgovina Mela, d. z o. z Vpraša se v trgovini, Dunajska cesta 9.
Išče se
z dežele, ki je tudi že v dobrih hišah na deželi služila. Znati mora nekoliko kuhati. Imeti mora letna spričevala. Pism. ponudbe pod: Schvveiger Mary, Ljubljana. Svetčeva ul. 4, Pod Rožnikom, j Krajevne zastopnike i rpreime vpeljano podjetje Služkinjo za vse j v Ljubljani za prodaio $i
(tudi kuho), mlajšo, le s I'«!™«J.	.{"»l"
prvovrstnimi izpričali - najbolijih znamk. Oglas*, sprejme majhna družina ^ na, le ranesipv, in agil-v Liubliani.. Mese'na pla- I j1.1 "rodaialci. - Prrunosl
д icn n: .	o), tistim ki so ze v tel stro-
ča 350 Din s prostim sta- . .	,. n ,,' ,
novanjem in hrano. Po. ^.potovali Ponudbe nod nudbe pod »1930« upravi. »Stalnost ,n napredek«
Posojilo
70.000 Din se išče na hišo proti vknjižbi na drugem mestu. Obresti po dogovoru. Sporočiti na odvetniško pisarno Ljubljana. Dunajska cesta 6.
9 V
/o
posojilo
na pivo hipoteko ali konvertiranje iste — nudi Upravništvo »Merkur« -Liubliana . Šehnburtfova ulica 6-II., telefon 30-52.
Mizarja sin
ali mizarski pomočnik, inteligenten. pošten, voia-ščine prost, ki bi imel veselje se priučiti trrfovine in pisarniških dosIov v isli stroki se soreime ta-Voi v tra'no nameščeme. Lastnoročno pisane ponudbe na upravo »Slov.« pod »Mizar« št. 12.256.
na upravo »Slovenca«.
Mlad s1u<*a
spreten in v vsakem ozi-
Mlinar in Žagar
dobro izurjen, vešč vseh popravil, želi premeniti mesto. - Naslov se dobi v upravi lista št. 12.216.
Mehanik
vsestransko izvežban, s 13 letnim samostojnim delovanjem išče službo. -Ponudbe pod šifro »Prvovrstna moč« št. 12.196 na upravo »Slovenca«.
Šofer
trezen in zanesljiv, z enoletno prakso, zmožen me- j hanizma, želi primerne j službe. Najraje k luksuz- I nemu ali tovornemu avtu i v bližini Ljubljane. - Po-' nudbe na upravo »Slov.« pod »Zanesljiv šofer«.
Dekle z dežele
išče službo kot pomoč h gospodinji. Zna tudi nekoliko šivati. Naslov pove uprava Slovenca pod štev. 12.097.
Kuharica
prvovrstna, išče nameščenja v restavracijo ali slič-no, prevzame tudi gospodinjstvo. Marija Vorina, Šmarjeta, Rimske toplice.
Pleskar-slikar
išče službo, — Naslov v upravi pod št. 12.261.
MLAD FANT
pošten in inteligenten, vojaščine prost, išče službo sluge ali oskrbnika, najraje v mestu, šel pa bi
za pilapko obrt iščem. -Hrana in stanovanje v hiši. — Pilarna Ivan Figar, Ljubljana, Vošnjakova 6.
Grem kuhali
ter likati in krpati perilo. Vprašati: Poljanska cesta v mlekarni.
št. 3,
Učenec
pošten in zdrav, se sprejme v trgovino z mešanim blagom Ltidovik Šešerko, Planina nad Sevnico.
ru zanesljiv se spreime ža običajne hišne pošlo pri večji slovenski družini v ^araievu. Poleti tudi delo v vrtu. Plača oo dogovoru v sorazmerju s r)rid"0s»i0 pri delu. Nastop t?koj z novembrom. ______- Ponudbo- HinVo Kranjc,
Trgovski pomočnik K»radžiča Sara'evo
železninslce ali barvne stroke, vojaščine prost, ki je vajen tudi nekoliko pisarniških poslov, se sprejme takoj proti dobri plači v trajno nameščenje. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »1000«.
Učenec
za ščetarsko obrt se takoj sprejme, I. Sager, ščetar, Celje, Aleksaiv drova ul. .9.
Izurjenega gaterista
veščega brušenja žag, rabi za takojšen nastop žaga s polnojarmenikom, -Ponudbo pod »Gaterist« št. 12,167 na upravo.
Dekle
pošteno in pridno, čedne zunanjosti in lepega vedenja, ki ima veselje do otrok in vseh gospodinjskih del, sprejme takoj 4 članska obitelj v Ljubljani. Ponudbe na upravo pod »Dobra služba«.
Prodajalka
za trgovino mešan, blaga na deželi, katera bi bila voljna samostojnemu trgovcu gospodinjiti, se išče
Pisarniška moč
vojaščine prost, zmožen nemške korespondence in knjigovodstva, se sprejme za razna pisarniška dela takoj v trajno službo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Trajna služba«.
Prodajalka
izurjena, se sprejme v trgovino 3 papirjem. Ponudbe pod »Nadarjena«
250 Din na dan
zaslužile v Vašem okraju Pišite tovarni Person Liubliana Poštni predal 307 Znamko za odgovor
Dober zaslužek
se nudi agilnemu gospodu, ki bi se interesiral za prodajo raznih stavbnih in mizarskih predmetov. Pismene ponudbe pod št 12.227 na upravo lista.
Zastopnik-potnik
ki obiskuje veletrgovine špecerijske robe. se išče
tudi na deželo. Cenjene j za takoj. - Ponudbe pod ponudbe na naslov: A. šifro »Vestna prodajalka« Mulej, Poljče štev. 16, p. j na podružnico »Sloven-Begunje pri Lescah. '	ca« v Celju.
št. 12.243 na upravo lista. ' za prodaio paprike. Pro
~—r~:-;—:-Г~~ i viziia odnosno zaslužek
Perfektno kuharico |zelo dober. Ponudbe na išče boljša hiša v Slavo-; upravo pod št. 12.279. niji. Nastop po dogovoru. Prepis spričeval in zahtevo plače poslati na naslov odvetnik dr. Fischer, Ruma,
15—20 tesarjev
dobrih, sprejme takoj
I.jubljan. gradbena družba z o. z. v Ljubljani, Slomškova ulica 19.
Hlapca
zanesljivega, nekadilca, se sprejme. F. Batjel, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Služkinjo
ki zna samostojno kuhati in opravljati vsa gospodinjska dela, sprejmem. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.238.
Vajenca
za pekovsko obrt, z vso oskrbo, sprejme A. Pra-protnik, Jesenice.
Nezadovolj. agenta
iščemo in zahtevamo, da pove svojo sodbo. Naši novi predmeti eminenfhe važnosti donašajo poln 100% uspeh; dosežejo torej svoj namen. Dober nos bo izrabil ugodno priliko. Na stotine priporočil iz vseh slojev naroda. Kdor bi hotel naš domači predmet prevzeti v razprodajo, naj piše še danes, ker зе mudi. I. Razpošil. Chapira, Miklošičeva c. 14,
T v v
Isce
se
M3l€€i!€|ia izvirno vina
»ж domačih zidanic
Za poznavalca vina so interesantna samo originalna naravna vina.
Kjub slabi letini, ko vsakdo rad popravlja svoja vina z rezanjem! ostanem trdno pri principu, da se bodo pri meni prodajala samo izvirna vina brez vsake primesi.
Vkletil sem ljutomerski mošt Jakoba Ozme-a z Vinskega Vrha, katerega nai vsakdo pokusi. Točim ga po Din 14'—.
Koncem lega meseca dobim dalmatinsko novo belo vino iz Visa in eriio iz Biševa po Din 10'—.
Kdor pa ima od najfinejšega najfinejši cviček in črnino, naj se oglasi pri meni, ker ta tedon prepotujem celo Belokrajino in Dolenjsko, da poiščem specialitcte teh krajev.
Danes na ražnju pečeno mlado jagnje, razen tega vsakovrstna jedila po znižanih cenah. — Piška še vedno samo Din 7-—. Na razpolago sveže reklamne klobaso doma zaklanega prašiča.
Moderno urejene sobe po 20 Din.
Priporoča se hotel in restavracija
pri „Belem Kranjcu". Kajfež
Flcrijanska ulica 4 — Telefon 26-25
družabnih
za večje dobro idoče podjetje v Sloveniji v stavb ni in železno konstrukcijski stroki ter vodovodni inštalaciji. - Prednost imajo gg. inženirji kateri se zanimajo za tako podjetje, ali pa dobro izurjeni delovodje v tej stroki. - Znesek kavcije po dogovoru. - Ponudbe naj vlagajo samo resno misleči ponudniki, kateri reflektirajo na trajno in pošteno eksistenco. Cenj ponudbe na oglasni oddelek »Slov.«, podružnica Jesenice, pod; Družabnik
Dva dijaka
se sprejmeta na stano vanje in zajtrk. • Naslov v upravi lista št. 12.218,
Akademik
išče sobo za samega ali s sostanovalcem na perife iiji ali v mestu po zmerni ceni. Ponudbe na upravo pod »Akademik« 12.272.
ZA MOŠKE IN ŽENSKE OBLE. KE / ZIMSKE SUKNJE / DAMSKE PLAŠČE I. T. D. I. T. JJ.
PRIPOROČA TVRDKA
L?
LJUBLJANA
KONGRESNI TRG STEV 15 NASPROTI NUNSKE CERKVE
Stanovanje
soba in kuhinja, se odda. Poizve se v Dravljah 52.
Šoferska šola
oblast konc. Ča mernik Liubliana Dunat ka c 36 (Jugoautol —
prva
Pritlični prostor
pripraven za skladišče ali delavnico oddam. - Kri-ževniška ulica 4 II. ska c J6 (Juijoautot — '____.
Tel 2236 Pouk in prak j Mersko delavnico
tične vožnie i	, .	, ---------; z vsem mizarskim orodjem in stanovanjem oddam takoj v večjem mestu na Dolenjskem, Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 11973.
Dame — pozor!
Redni pouk v krojnem risanju in prikrojevanju damskih oblek za dom in poklic se vrši pri strek. izprašani učiteljici ter lastnici modnega ateljeja
Roza Medved. Ljubljana, j urejene {г goslilnišUih v
Lepo hišo I Harmonike
z velikm vrtom ter letnim	najboljše, izdeluje po na-
donosom 68.000 Din, poleg	ročilu, stare popravlja ir
Tabora, prodam- Le resni	uglašuje Anton Zelcznik.
kupci naj stavijo ponudbe	izdelovatelj harmonik — na upravo pod »Dobra Vrhnika, kupčija^ št. 12.186.
Stavbne parcele
v Kamniku, več lepili, po 1 tilatorje za orgle izdeluje ugodni ceni naprodaj. Le- ' najceneje Anton Dernič, ga solnčna. - Naslov pri | izdelovatelj orgel, Radov-upravi »Slov.« št. 12.169.,	ljica.
Hiše in gostilne
v Mariboru in okolici prodaja »Posredovalnica«, Maribor, Sodna ulica 30.
Prodam
zelo dobro idočo špecerijsko trgovino 7. vsem go-
Pianine, orgle,
harmonije, piščali in ven-
Prodamo
■- ■ . -
Prostore
7. izložbenimi okni, pre- spodarskim poslopjem —j
Železen štedilnik
dobro ohranjen, se proda. A. Metlar, mizar, Ljubljana, Žabjak št. 14.
Mestni trg 24111. Uspeh t ske lokale_ dam v zaiamcen. - Istotam se najem na CeiovšUi cesti izvršujejo obleke, kostu- ,ik postaje Qb novo pro-mi. plašči itd. po naino-; jektirani cesini želcznici.
Premog in drva
vejših modelnih kroiih po zmerni ceni. - Dobijo sc vsakovrstni modelni kroji po meri.
Stanovanja
Stanovanje,
mansardno 2 sobi. kabinet, pritikline, blizu Sv
Polei? je tudi stanovanje. Matija Terlep, Ljubljana 7 Jernejeva cesta.
LOKAL
sposoben za vsako trgovino, na zelo prometnem kraju v Mariboru, Aleksandrova c. 203, v bližini glav. kolodvora, se takoj odda. Vprašati pri lastniku hiše Ubaldu Nassim-
pripravnem za vsako obrt , — za ceno 150.000 Din. I Ponudbe na upravo lista prodaja tudi na obroke pod »Bližina Ljubljane«. Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. - Tel. 33-13.
Trgovsko opravo
rabljeno, kupim. Naslov v upravi pod št. 12.239.
Krištofa, se odda takoj beni, Maribor, Vrtna 12. ali 1. novembra Vsa po-' lasnila v upravi »Slovenca« pod št. 10.731.
Prazna soba
lepa. solnčna, I. nadstr., se odda. Pleteršnikova 24 (ogled od 2—3 pop.).
Malo sobo ali kabinet
opremljeno, event. z vso oskrbo, v bližini kolodvora, išče mirna gospodična. Ponudbe pod »Mirna« št. 12.233 na upravo lista.
Pritlično stanovanje
v bližini Sv. Krištofa, kuhinja, 2 sobi, kabinet, pritikline, električna in plinska napeljava, se odda s 1. novembrom. Naslov v upravi pod št. 12.217.
Dve stanovanji
po 2 sobi s pritiklinami, v novi hiši pri Sv. Križu, od Smrajčeve gostilne naprej, oddam mirni stranki. Poizve se v Tomačevem št. 48 pri Kokali.
Posestva
Duhovnik kupi hišo
blizu cerkve in postaje, s kakimi 4 sobami in pritiklinami, z vrtom, njivo ali sadonosnikom. - Ponudbe na upravo pod št. 12.205.
Parcelo
v Ljubljani kupim. Ponudbe na upravo pod šiiro »Parcela št. 12.190.
Parcele naprodaj
od 6—8 Din mJ. Več se izve Brdo 18, Vič.
Enonadstropna hiša
v Novem mestu, pripravna za obrt, z električno razsvetljavo, iz proste roke naprodaj. Več se izve v podružnici »Slov.« v Novem mestu pod šifro: »Hiša«.
Stanovanje
lepo, solnčno, 2 sobno z vsemi pritiklinami, po mogočnosti s plinom, iščem za 1. februar ali tudi prej. Ponudbe na upravo pod »Solnčno« št. 12.260.
Sobo
lepo opremljeno, oddam mirnemu gospodu s 15. novembrom. - Gruberjevo nabrežje 16.
Stanovanje
oodpritlično, 2 sobi, kuhinja in pritikiinc, oddam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12.265.
Prodajo, nakup, najem
hiš, posestev, gozdov, trgovin, gostiln, mlinov itd. solidno postreže »Mar stan«, posredovalnica Maribor, Koroška 10. - Po nudbe brezplačno.
Posestva in kmetije
od 2 do 300 oralov prodaja ugodno Posredoval niča, Maribor, Sodna 30.
Meblovana soba
lepa, se odda dvema gospodoma. - Vrhovčeva ul. št. 11, priti., desno.
Soba
s posebnim vhodom, elektriko ter vodovodom, se odda. - Rožna dolina, cc-,vo mesto. - Ponudbe naj sta VIII, št. 22. i kasneje do 5. nov. 1930.
LepopOSSStVO
proda Mestna hranilnica v Mariboru. Leži v Polzeli (Savinjska dolina), tik kolodvora. Hiša zidana, v prav dobrem stanju, 4 sobe, kuhinja in kopalnica. Velika mizarska delavnica in gospodarsko poslopje. Ob hiši vrt in polja ca. 5 oralov. Električna luč upeljana. Cena 150.000 Din. Položiti je treba najmanj 70.000 Din, ostanek se vknjiži na pr-
Avtomobilisti
in motociklisti pozorl —
Otroški vozički
večja partija, se radi opustitve istih modelov prav poceni prodajo. »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Kar-lovška cesta št. 4.
Nagrobne svetiljke
bachova ulica 14,
Vrednostne
papirje
srečke, obligacije, delnice kupuje upravništvo »Merkur«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II, tel. 30-52.
Kupujem avto- in motorne	različne, prodam. Flori-
plašče, vsake količine. —	janska ul. 23-11. Ljubljana.
Just Gostiačič, meh. de-	--;--.
lavnica, Maribor, Tatlen-	Za jeseilSKO
saditev
nudi v poljubni množini pritlična drevesa vseh sort in nizke cepljene vrtnice Matko Maretič, Fa.
Sever & Co., Ljubljana,
Gosposvetska cesta 5.
Majhna železna peč
in cevi ceno naprodaj. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 12.285.
Asparagusi
lepi, naprodaj. Študentov-ska ulica 7, I. nadstr.
Dieselov motor
znamke Deutz (Langen & WoIf), 25 KS, sistem brez kompresorja - se ugodno proda. Vprašati je v tovarni Peltatete, Glince pri Ljubljani.
Vsakovrstno
zlato ftironie
po naivišiih cenab ĆERNE, iuvelir. Ljubljana, WolIova ulica št. 3.
Ivan Kacin, Gorica,
Piazza Tommaseo št. 29,
tovarna orgel,
harmonijev in glasovirjev
kjer dobite že harmonije za 2100 Din, prvovrsten Nadalje prodam 1 vagon pianino za 12.000 Din. -|	,	*
Orgle Valcker-Sistem po i prvovrstne otave 7500 od registra. - Za-j— Vprašnje: I. Inocenta, htevajto ceniki Postumia Grotte - Italia.
Prodam več vagonov vezanega, sladkega, napol sladkega in konjskega
sena
Samo 35 Шп
volneni fantovski klobuki
Samo 58 Din
volneni, moški klobuk v vseh barvah!
Samo 29 Din
suknona, moška šport-kapa! Razpošilja Trgovski dom

Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar.
ZAMovnjte takoj veliki, ilustrirani csaifc s tisoč slikami, katerega dobite zastonj!
/TOPLODHR*
Patentirani radijator za peči in štedilnike se naroča le pri
Novi »Jugometaliji« LJUBLJANA :: Aškerčeva ulica št. 3.
Josip Ratajc MARIBOR :: Pobreška ulica št. 8.
Franjo Voga
CELJE	::	Razlagova ulica št. 8.
Svari se pred ponarejevalci, ker lc imenovane tvrdkc jamčijo za original, in brezhibno delovanje.
Otroška postelja
dobro ohranjena, sc ceno proda. Domobranska 5-1.
Žaganje in drva
odpadek od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga f avrenčič & Ko, Ljubljana, Vošnjakova ul. 16, za gorenjskim kolodvorom.
Med
cvetlični 1 kg . 17 Din ajdov 1 kg . . 15 Din
dobavlja v vsaki množini Mrak Valentin, čebelar v Notranjih Goricah, pošta Brezovica pri Ljubljani.
50 dvokoles
raznih opuščenih modelov se poceni proda. »Tribuna«. F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
Grahom moka
se zdravniško priporoča ljudem, ki trpijo na prebavi in vsem. ki uživajo veliko mesa. Razpošilja po 5 kg za 40 Din po poštnem povzetju Pavel Sedej, umetni mlin. Ja-vornik. Gorenjsko.
Puhasto perje
čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg. čisto belo gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L BROZOVIČ — Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica perja.
Jože Prelesnik nasl. Drobniča, lesna trgovina in zaloga drv, Ljubljana VII - Janševa ulica (Šiška). - Sporočam svojim cenj. odjemalcem novo telefonsko številko 33-89 in se priporočam.
Ill.a za obijanje kratke za mizane oblane za pode prodaja po zelo nizki ceni -Ilirija«, Dunajska c. 46. Telefon 28-20 in 25-95.
Pese in krompirja
\ec tisoč kilogramov se proda. Poizve se pri lv. Bačniku, Glinca 15, pošta Št. Vid nad Ljubljano.
Športna obleka
čisto nova, poceni naprodaj. Ljubljana, Florijanska ulica 23-II.
Hraste
večjo množino, ima naprodaj Jože Turk, Ostrog Stev. 25 pri Št. Jerneju, Dolenjsko.
Železen štedilnik
s tremi luknjami in z bakrenim kotlom, v dobrem stanju, ugodno proda Fr. Iskra, Vič 16.
Prodam
elegantno spalnico, češ-njevo, svitlo politirano, in moderno jcdilnico (\Vi-vvodpliester); temno politirano. Poizve in ogleda se na velesejmu v Ljubljani.
ČEBULO
zdravo, domačo, nudim po I pri odjemu 1000 kg po 75, do 2C00 kg po 70, pri večjem odjemu po 65 Din za 100 kg postavno Moškanj-ci. Naročila promptno izvršuje Josip Lah, Oslu-ševci pri Ptuju.
Nervozni
umiralo zgodaj!
Ste ii opazili pri sebi četudi le tupalam katerega izmed naslednjih znakov bližajoče se živčne oslabelosti?
Hitro razburjenje, nerazpoložcn|e drgetanle udov, nemirnost. utripanje srca. omotični napadi, tesnobnost, ne-sjiečoost, nemirne snnje, neobčutlflvost posameznih telesnih delov, plaštllvost, prevelika razdražljivost spričo ugovarjanja, ropota, duha. poželenje po omamilih. tobaku, alkohola, čaju, kavi, trzanje očesnih vek ali migljanje pred očmi, naval krvi, tesnoba, muhavost, odpoved spomina ali govora, izredna nagnenja ali odvratnost. Лко se pojavi pri Vas kateri teh znakov nervoznosti, eden močan ali več hkrati, tedaj
so Vosi živel resno oslabljeni In potrebujejo okrepila. Ne pustite lega vnćmar še naprej, ker slede temu lahko kmalu resno motnje duševnih zmožnosti, kot nesmiselno govorjenje in nazavedna dejanja, hitra telesna propast in zgodnja smrt. Nič ni na tem, odkod Vaša živčna oslabelost, vabim Vas, pišite mi! Radevolje Vam
ziisiom i,, gioštnine prosto enostaven памп odhrijem
ki Vam bo pripravil veselo iznenadenjc. Morda ste za razna sredstva izdali že mnogo denarja, dosegli pa v najboljšem slučaju le kratkotrajni zboljšanje. Zagotavljam Vas, da poznam pravi način
kako slabosti Vaših živcev odpnmočl. Ta način prinese obem-ni tudi zboljšanje razpoloženja, veselje do "ivljenja. moč in delnzmožnost, da, pisal mi je žc marsikdo, da ga r povsem prcrodil. To doknzn|cjo ludi innenu zdravnl-«>v. Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vam zelo poučno
Untfflo popolnoma zastonj.
Vam ni mogoče pisati takoj, si spravite ta oglas!
Ernst Pasternack. Berlin, SO.
KihssHtrchplatz Ko 13. Bbt. 318
б. ЋШ i HOMP.
UUBUDNfl,
Puharjcva ulica 3,
Izdelovanje emailiranih peči. Popravilo vseh vrst pločevinastih, emajliranih in Lucovih peči. Splošno klepar-stvo, instalacija strelovodov. Zaloga Samotne o peke. Cene konkurenčne.
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Ljubljana, Stari trg št. 32.
Modroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne. divane in tapetniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN tapetnih, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva.
»Javor«
lesna industrija v Logatcu, ima svoj lokal za pohištvo tudi v Ljubljani v nov." palači Vzajemne zavarovalnice.
211
zahvalnk
® v originala
je vsakomur na vpogled
Uspeh v 4 đneh
ntim LAHJC0
„Smrt žuljem'
odpravlja žuljo, bradavice, trdo kožo. Siguren učinek brez bolečin. No ovira pri hoji. Dpbi so povsod.
LAMICO drogerija
BEOGRAD Knez Mihajlova nlica 14
POSTELJNE ODEJE
ročno delo, na debelo, le za trgovce, priporoča — M. GAJŠEK, MARIBOR, Glavni trg 1.
Zahtevajte ceniki
Debele
Imkinasite trobe
kupile najceneje pri tvrdk
A. VOLK, LJUBLJANA
Itesljevp cesta J4.
Sode in kadi
vseli velikosti po najniž|i ceni una vedno v zalogi Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. Kmetovalcem izdelujem tudi iz lastno pripeljanega lesa.
PECI
VELIKA ZAL OGA SAMO
Ing. GUZ EIJ
LJUBLJANA - SIŽKA
ttiljaikona ul. 4 — Celoulki 58
Telefon 325J
JUGOSLOV. ELEKTRIČNA D. D.
BROWN e OVERI
PODRUŽNICA LJUBLJANA
izvršuje električne naprave ter vsa v to stroko spadajoča popravila
»»♦♦♦»♦♦♦♦♦»»♦»♦■»»»»»^»♦♦♦♦♦♦•♦♦»♦♦»♦»»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•»♦♦•♦♦♦♦»»♦»»♦■»♦♦♦t-i' Inseriraite v „Slovencu"!
Kupim slroj
-Spulmaschine« na 6 tuljav, na ročni ali motorni pogon. Ponudbe na upravo pod št. 12.241.


t Naznanjamo pretužno vest, da na? |c naš nadvse dobri brat, svak in stric, gospod
ignacii Vrtačnik
posestnik na Viču
potem, ko je bil večkrat previden s svetotajstvi, po težki bolezni, danes ob 12, prerano za vedno zapustil in se preselil v večnost. — Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil iz hiše žalosti, na Viču št. 48, na viško pokopališče, v ponedeljek dne 27. novembra ob 3 popoldne. — Prosi si lihega sožalja.
Vič, 25. oktobra 1930.	Brez posebnega obvestila.
Žalujoči bratje in ostali sorodniki.
Abonente
sprejema na dobro domačo hrano gostilna Kos, Krojaška ulica 6.
Kaj prinese 1931?
in šc to leto v osebnih, družinskih, gospodarskih zadevah? Izveste potom »Marstan«, posredovalnica, Maribor. Vpisnina 10 Din, 3 znamke.
Spalnica
iz javorjevega lesa za dve osebi, kompletna, dobro ohranjena in čista — in komplet, spalnica iz orehovega lesa za eno osebo, se radi pomanjkanja prostora ugodno prodasti. -Naslov v upravi »Slov.« št. 12.243.
Dva zapravljivčka 1 Peči na žag0vin0
nova, po ugodni ceni na- , ... . prodaj - Eden ima ludi najboljšega sistema in na,-
stranske sedeže. - Franc M trPcfn® ,zt*c!"'e ,n Iskra, sedlar in tapelnik, I b,rcz vsakega rizika za stranko, ker plača tovor-nino tja in nazaj tvrdka Rihard Jakelj - Slovenj-gradec.
Umrla jc po daljšem, Ijena mama. gospa
mučnem trpljenju naša nadvse ljub-
Klauder Ana
dne 25. oktobra 1930, večkrat previdena s tolažili svete vere, v 89. letu starosti. — Pogreb drage pokojnice se bo vršil v ponedeljek dne 27. oktobra 1930 ob 'A3 popoldne od doma žalosti, Stara pravda št. 1, na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 25. oktobra 1930.
Globoko žalujoči ostali.
Vič 16.
Ako želite kupili
na oMe

obrnite
Kreditno detajlnih
se na
Otomane, divane,
modroce izdeluje in popravi najboljše in najcenejše samo tapetnik Mo-har, Sp. Šiška, Celovška cesta, tovarna Pelikan.
Peči na žaganje
vseh velikosti - izdeluje po najnižjih cenah tvrdka Ivan Zorko, Glincc pri Ljubljani.
PLETILJE
(STRICKERINNEN)
I	ZAHVALA
MARIJA GUZELJ roj. DETELA se v svojem in v imenu ojega sina LEONA povodom smrti ljubljenega soproga, ozi-ma očeta, gospoda
JANKO GUZELJA
sodnega nadsvetnika
ijtopleje zahvaljuje vsem sorodnikom in znancem za krasno ■etje in za častno spremstvo na zadnji poti. Posebno zahvalo reka gg. zdravnikom za požrtvovalni trud, čč, duhovščini za lažilo, g. predsedniku nadsodišča dr Rogini, kakor tudi vsem >kojnikovim stanovskim tovarišem iz Maribora in Ljubljane vsem ostalim, ki so predragega pokojnika počastili s svojim »remstvom.
Maša zadušnica se bo darovala dne 29. oktobra ob 10 v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 25. oktobra 1930.
zadrugo trgovcev
r. z. z o. z. v Ljubljani, j	;	j T"
.	j Zimnice	(modroce)
Cigaletova ulica 1 ■ 0 35 Din	predelujem. .
(zraven sodnije) j Vsa druga tapetniška dela
;po najnižji	ceni. Pridem
Čitajte in širite j d?lali na dom. sia-»Sloveilca«! R?mfkTc. 5 '-^abj^K
Touorna zomošhov 3. a.
v St ticieiicili — Maribor,
razpošilja zamaške vseh velikosti, izolirne plošče in zdrob iz plutovine. — Se priporoča.
vešče v izdelovanju samo boljšega blaga iz mojega materijala iščem. — Samo prvovrstni izdelki na »Flachmaschine« pridejo v poštev. Začetek izdelave v mesecu decembru. Ponudbe z vzorci prinesti dne 27. okt. v hotel Union, Ljubljana, od 9—12 in 14—16.
Zahvala
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom bridke izgube našega dragega, nepozabnega soproga in očeta, gospoda
Josipa Briclia
za poklonjeno krasno cvetjc in vcnce, sc vsem prav prisrčno zahvaljujemo. - Posebno zahvalo smo dolžni častiti duhovščini, zdravnikoma gg. dr. Šabcu in dr. Hausu, pevcem za ganljive žalostinke, Sokolu, obrtnemu društvu, vrhniškemu gasilnemu društvu, godbenemu društvu ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
Vrhnika, 25. oktobra 1930.
Žalujoči ostali.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
UKBLJANA. Prešernova ulica »tev 50 (v lastnem poslopju)
Obresfovanja vlog, nakup in prodaja usaHo vrstnih vrednostnih oaplrlev. deviz in valut borzne naročila, oreduimi in krediti usakt vrste eskomot in inhaso menic ter nakazila v tu- In Inozemstvo. safs-dscssifi itd. itd.
Brzojavke: Kredit Llubliana Tel. Z040 Z4S7 Ш8- interurban Z70G. ZBOli
Od dobrega najboljše je le
Gritzner-Adler- Kayser
41 »alfit stri In kolo
e'efiantne izvedba — naibotjši materijal
URANIA
pistalni strol
v 3 velikostih Novost
S'vain sirol
kot damske pi-sama miza
Le pri
3os. Peteline, L'ubi'ana
TELEFON INTERURB. 2913 Zmerne cene. tudi na obroke
POSTEl
pohištvo, preproge, linoleum zavese, odeje, modroce, vložke, tkanine za pohištvo, gradi za modroce in celotne garniture (opremel za postelje itd. — Najboljše in najcenejše pri
KARO* U pmis
MARIBOR, Gosposka ulica 20, Cenike dobite brezplačno. "44:
L. Kikuš - Ljubljena
priporoča svojo zalogo ležnikot solnfnikov in sprebaialnlh palir Hoorevils točno in 4oHrtno
Pozor gozdarii in trgovci!
Nabavite si prvovrsten izdelek sekir in plankai, katere pošiljam po, pošli — Cene nizke. — Za vsak komad prevzamem garancijo. Trpovcem dajem popust MATEVŽ KRMELJ, Log, pošta Škofja Loka
Naivaruejše ln najboljše naložite lenai pr>
v Celju
registr. zadrugi z neomejeno zavezo v Cellu, v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Stante hranilnih vloe nad
Din 90,i Kil M KX k-. Obrestna mera najugodnejša. - Za hranilne vloge latnči poleg rezerv in hiš nad 3(4X1 članov posestnikov z vsem svojim premoženjem. —
Posoftla na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji
Vlagatelii pri Lludskl posollln'ci v Celju ne ptata.o nobenega reninega davka
Odločite se, dokler ni prepozno!
Nudimo naš'm odjemalcem izven Zagreba, dokler traja zaloga
GA3.0ŠE (slipere)
»Wimpassing« za gospode, pri-ma vrsta, številke 40-46, par
dinarjev 78 dinarj«
lev
GALOSE (sl'perfe)
»Wimpassing« za gospe, pri-ma vrsta, številke 36—42, par
dinarjev 68 dinar j t
lev
Zaloga je omejena, prosimo naročite hitro! Na zahtevo dobite brezplačni katalog 108 strani!
Trgovska in odpošiljateljska tvrdka
Zalite vaje povsod
SVEČE
ker so res prvo-vrstne kakovosti in zelo poceni!
Najbolje nabavile ogledala, brušena stekla in rsc druge v to stroko spadajoče proizvode pri čiste
domači tvrdki
KRlSTAll O. D. TOVARNE OGLEDAL IN BRUŠ STEKLA
GLAZBA i
osrečuje!
če jo slišite, prav posebno pa, če so sara z njo bavitol — Ni treba, da je Vaš doni brez godbe 1 če stopite z nami v stik in si iz-borote kak po ceni instrument. Zahtevajte neobvezno ponudbo iu
breiplatni veliki katalog!
Dobavimo Vam direktno ii tovarne
v Nemčiji odnosno prodajne podružnice v Mariboru. Pišite takoj na anslov:
ISKfiE«
епн
ШЕ
MEINEL&HEROLD
MARIBOR št. 102-B
Smrt ,karadiordieva'
ЈШ^ sijajen roman iz prošlosti Srbije iz peresa Pere Todoroviča.
Cena 30 Din, s poštnino 35 Din. — Dobi se pri odboru za izdajo celotnih del Pere Todoroviča, Beograd, Svetosavska ulica 22. — V tisku: Pregnanstvo Obrenovičev, Beograjske tajne, Mad-jije na prestolu, Odhod s prestola, Dnevnik dobro-voljca, Krvavo leto, Zaječarski upor 1883, Aspide.
Ogledala
seh vrst, velikosti in oblik
Steklo
zrcalno 6— 8 dih, mašinsko 4—6 mm, portalno, leuasf alabaster itd.
Spectrum d.d.
Lfubljana VII - Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek
PLETE ШПЕ
na debelo!	na drobnof
PLETILSKA ZADRUGANA BREZNICI p. Jesenice - Gorenjsko

Podružnica:
Ljubljana
Medvedova 38. — Telef. št. 3075
Centrala:
MARIBOR
Koroška 32. - Telef. št. 2132
Po<tružnira:
Split
Zrin'skn G. — Telefon št. 368
SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH OEM AH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE prej
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA O LICA'6 II. NADSTROPJE
£>z e < o
fc- -ц v
a S)
ii z.
»i
СЛ
s
"53
n __ <
a*
I\i
3 i _
•л5
iti «»
S* ' 4
SE S c >
I > š
£ = Jo 5
Да
S * s
a * "
n a
"5
I**
e —
m Z s
m J »
Ž3 2
-j inj jc t — <~o
O
m — a 1Л
9 i
as S
Hans DomUiik:
Moč treh
21
~ o s
il -■Л ai asa. ►
- < e
<zo
lit e a z — * гс
v
1 52
S « S 3=
N *
, a:
»9-5 f ?
M
(M v
X
N - 1
* r -
»5 ?
do"
a ~ v-2
-i 1 6"> e
l t
Roman iz leta 1955.
»Za Logga Sara v skrbeh? ... Povsem odveč ... Vsi vragi, tu je nekaj treščilo vmes in pokvarilo pri-huljencem irt ovaduhom njihove račune. Sicer nimam pojma, kaj je bilo. Vem pa gotovo, da je učinkovalo sijajno. Vsekakor ni vatin treba skrbeti za Logga Sara. Menim, da bi se mogel seda] celo mirno šeiali po Newyorku. Njegovi sovražniki bi se z novim napadom še bolj osramotili.«
Te besede so pomirljivo učinkovale na Jano. Čudežni dogodek jo ie prevzel. Z neznano, mogočno pomočjo so rešili Silvestra v zadnjem hipu iz nevarnosti. Od takrat je upala na njegovo vrnitev, je čutila gotovost, da bo sila ki gn je varovala prvikrat, uničila tudi vsak nadaljnji poizkus.
Klepetava Abigail jo je zmotila v njenem razmišljanju. Katero obleko bo oblekla. Ali si noče obesiti nakita. Gospod doktor ima rad nališpane dame pri večerji. Morda ji bo celo...
Usta so se slarki znova raztegnila do ušes. Jana nI opazila teh izprememb na obrazu. Njene misli so se ji polagoma vračale v resničnost.
Obleči... priprosta črna obleka, ki jo je imela na sebi, se ji je zdela prava ... Nakit, na dan pogreba svoje matere... Naročila ji je, naj spravi obleke v omare, in odšla iz sobe, da gre dol.
Abrigail je jela izvrševati naročilo. Komad za komadom je jemala iz kovčegov. Pri tem je mrmrala predse:
»Hoho, golobičlea ... zelo priprosto, preskromno. Nič baržuna. nobene svile. Le taka рг1ргон1ов1... n i po okueu gospoda doktorja ... Ima rad line dame ... rumeno, rdečo žido. Ne črnih oblek .. л
Začela je vlagati perilo v predale in nadaljevala s svojim samogovorom:
Se boš morala predrugačiti, golobičica moja! So bile že druge pred teboj tu. So se tudi morale. So storile vse, kar je želel gospod doktor, če jih je pogledal gospod doktor... pogledal z velikimi, vročimi očmi.«
Besede so ji prešle v hihotanje, ko je pospravljala zadnje kose v omare.
Medtem je priša Jana v obednico. Stregel je mladi polukrvni sluga. Glcsin je čakal, da je odšel iz sobe, preden je začel s pogovorom.
Draga miss Jana, moje zdravilo že'učinkuje. Že mnogo bolje izgledale nego davi,«
kimate morda prav, gospod doktor. Spoloma sem prišla nu druge nnsli. Lahko bi bila malone zadovoljna, če bi... vedela za usodo našega prijatelja Silvestra.«
■Bodite zadovoljni, draga miss .lanu, da je naš prijatelj ušel nevarnosti in da je zdaj po človeški sodbi na \arnem. Če mu je kaj za vas, se bo gotovo oglasil.«
»Se bo ... mora se ... naj se .
Jana je izdavile besedo. Gr. Glosin je molčal, kakor da bi ga bil prestrašil tn izbruh čuvstev.
/Oprostite mi mojo naglost, gospod doktor. Skrbim za usodo odsotnega in se vam nisem niti zahvalila za vašo dobroto.«
Ako je pri teh pogovorih dr. Glosin občutil sploh kaj, potem je znal vsekakor mojstersko prikrivati svoia čuvstva. Nobena mišica vnjegovem obrazu se ni ganila, ko se je mirno dalje razgovarjal z Jano. Govoril je o načrtih za Janino bodočnost. Daljši počitek tli, potem potovanje v Evropo. Tam morajo biti še sorodniki njegovega očeta pri življenju.
>Slišala sem, ros{hh1 doktor, da bomo imeli baje vojno z Anglijo. Potem vendar nihče ne more v Evropo.«
Dr. Glosin je prikimal zamišljeno.
:>Časopisno govoričenje, draga miss Jana. Mi ne
mislimo na vojno. Jaz sam se peljem jutri zopet v Evropo. Se inbil še predvčerajšnjim v Angliji. Marsikaj se govori o vojni, ker nas vznemirja časopisje. V resnici nihče ne misli na lo.«
Vedno nove strarfi odkrivam na vas, gospod doktor. Mislila sem, da imate opravili le meti Ne\vyorkom in Trentonom. Potem pa imate mahoma še to lepo posestvo v Kolardu in zdaj slišim celo, da se vozite dvakrat na teden v Evropo. Mora biti lepo hoditi tako po svetu okrog.«
4>Če lahko potuješ za svojo zabavo. Ne pa, če moraš kakor jaz radi službenih dolžnosti.«
Lahek vzdili se je izvil zdravniku z ustnic.
Upain, miss Jana, da se bom v kratkem tudi jaz malo oddahnil. Potem se peljeva skupaj v Evropo in pokazal vam bom lepote Starega sveta.«
Dvignil je kozarec s starim, težkim kalifornijskim vinom in napil Jani.
;->Na skorajšnjo, skrpno srečno vožnjo.«
Večerja sc je bližala kraju. Dr.Glosin jc porabil zadnjo četrt ure, da naslika -lani življenje za prihodnje dni.
»Tu imamo konje in voz. Morete delali izlete. Bobby ...« — pokazal jc na slugo — »ne zna samo streči, ampak je tudi spreten voznik. Pozna najlepša pota v okolici. Poslužujte sc male, pa dobre knjižnice v gosposki sobi ... Pozabil sem, da je zaklenjena. Vain smem ključ... ne, še bolje. Pokazal vam jo bom na mestu.«
Peljal je Jano v sosedno sobo in sam odprl steklene predale, v katerih jc bilo več sto del, izbranih z dobrini okusom.
Glavno jc, draga Jana, du vas nc premagajo v prostih urah brezdelja misli in spomini.«
Pri zadnjih besedah jo je dr. Glosin prijel za roke. Nc da bi Izgovoril besede, je čutila Jana, da se za danes poslavlja od nje, istodobno pa je zaznavala, kako se je polaščata močneje mir in vdanost.
tksportna hiša
Aleksandrova 19
„LUNA"
MARIBOR
Last. A. Pristernlk
Aleksandrova 19
Velika izhirna zaloga: nogavic, otroških, ženskih in moških srajc, spodnjih hlač Pletenin: maje, pu lovorov, telovnikov -lastni izdelki, čevlje za dom in telovadbo, snežne čevlje, dežnike, igrače.
Vezenine: čipke, svilene trake. Lastne vezenje, predi iskanje tn pletenje. Vse vrste sukanca, prejce, igel, gumbov in raznega pribora za šivilje in krojače.
Na drnhnn in na debelo!
CVETJE in VENCE
7n praznik Vseh svetnikov nudim lepe kmanlcmc \ loncih in odrezane; zelene venec in vcncc s cvetjem. — Dobi sc Indi lepo košato lepotično grmovje po 4—8 Din; nizke močne vrtnicc, novejših vrst, pri odjemu 25 kom po o Din; krasne potonke po 3-5 Din; 1 lox po ^ Din; visoke vrtnice po 15—30 Din; plezalke 7—a Din komad.
Vrtnarstvo Г URBANEK :: Maribor, Kralj Matjaževa.
Budilke,
8tetiNk<t lil
žepno ure
kupite najbolje In najceneje pri
Spodnieštalerska ljudska posojilnica
Registrov ana zadruga z neomejeno zavezo
v Mariboru
Sprejema vloge na hranilne kniiiice in tekoči račun ter jih obrestuje po najvišji obrestni meri.
Daje posojila na hipoteke, poroštvo, zastave itd. - IzvrSuje vse v denarno stroko spadajoče pode.
POZOR!
Naši pridelki in žetve niso dovoli dobre ZADRUŽNA POSLOVALNICA v Mariboru priporoča kmetovalcem v dosego dobrih, visokih in kakovostnih pridelkov uporabo umetnih gnojil:
Apnenega dušika in Nitrofoskala — Ruše.
Sedaj pred jesensko setvijo naj ne zamudi nobeden kmetovalec svoje njive 'zorane za setev pšenice, gnojiti z Nitrofoskalom — Ruše. travnike dobro pobranati in gnojiti z apnenim dušikom, ki vsebuje razen dušika tudi apno. ki ga skoraj vsaka zemlja potrebuje.
Vinogradniki!
Izvršite sedaj v teseni jesensko kop in gnojite v inogradc s specialnim Nitrofoskalom — Ruše za vinograde, ki vsebuje dušik, fosforno kislino in kali v razmerju 6:8:8 — Navodila o načinu uporabe, o potrebnih količinah, o rentabilnosti, dobaviteljih uspehih in cenah daie
Zadružna poslovalnica v Mariboru.
Kmctovalci. izvršite naročilo čim prej, ker je setev ozimnih žit na pragu!
lM\\m 2
PreSerneia n.<
Lastna pro-tokoltrana tovarna v Švici
Zahtevajte cenik r.K'tonl tn iioHnlne prog to
Budilke od Din 49 — naprej, - Budilke iz losa od Din 84'— naprej. - Stensko uro idoče 14 dni z bitjem od Din 380'— naprej.
Clo^i^orclin паЛ železno, - tremi herdi, OlddULdl Ol\(! (ICL prodam, ter Vafel peč
na tri ognje, kompletno, z osmimi kleščami, malo rabljeno, zaradi nabave večjih peči — Ponudbe na upravo -Slov.« pod šifro »Dobro ohranjeno«.
Ifupulfe v trgovini kier Kupuicio mom
Naročniki izven Zagreba, zahtevajte največji cenik Jugoslavije. Izberite iz velikanske zbirke: ženskega in otroškega perila, robcev, platna, namiznih prtov, mnnufakturnoga blaga, ženskih klobukov, ženske konfekcije, kratkega In pletenega blaga, igračk, moške mode, preprog, zastorov, parfutnerije, obutve, čipk, kuhinjske opreme ono, kar potrebujete. — l'ri vsakem nakupu prihranilo.
NA.IVHČJA TRGOVSKA IN ODI'OSILJATRL.ISKA TVRDKA
i
rcra
IL1CA4
Lovske
floberte, browning pištole, pištole za etrašenje p-ov, . lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi
F.K.Kaiser,pu$kar
Ljubljana. Kongresni trg 9
Autotaksi -
Novo mesto- Kenifita
Ге1р1оп M.
18
Družabnika
sprejme prejšnja FRAN SZANTNERJA čevljar ska delavnica. Resnemu rcflcktantu jc ista cve.i-tuclno tudi naprodaj. — Informirati sc jc: i Cankarjevo nabrežje št. 7 — Mavricij Pobcška
Priporoča se prvi slovenski zavod
Vzajemna zavarovalnica
Llnblfana
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovl cesti
PODRUŽNICE: Celje. Palača Ljudske posojilnice, Zagreb. Starčevičev trg 6, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica XI. puka 22, Beograd, Poincareovu 2
CREVA
sortirana v vseh poljubnih debelinah za vse različne klobase; krvave, jeterne, mesene, za salame itd., imam na zalogi po na novo znižanih cenah. Za ravne krvave in jetrne klobase nudim tudi debela creva (milharje) po isti ccni kot suha goveja čreva. Trgovccm in večjim odjemalcem morem dali primeren popust. — Priporočam sc vsem svojim dosod. odjcmalccm in vabim nove interesente, dn si ogledajo zalogo.
Bergman Josip ~ <r^°y'na ^rcv na drobno *n na debelo —
LJUBLJANA :: Poljanska ccsla št. 85 in 87.
TELEFON 2718
SLOVENIA-TRAHSPORT 1Ж.*
Fany Patih, umetno košarstvo
Radovlj ca • Ljubljana, Mihlošičeva cesta št. 30
Velika izbira nagrobnih in vsakovrstnih drugih košaric. Raznovrstna stojala za cvetke in palma. Stojala in zibke. Kupejske in potne košare. Tržne torbice vseh vrst. :: Bogata zaloga pristnih japonskih in kitajskih preprog (China- in .lapanmatten Laufteppicbe). Pri odjemu na debelo špecijalna cena.
Tekstilbazar dr. z o. z.
manufakturna trgovina Ljubljana, Krekov trg št. 10
Priporoča svojo veliko zalogo mannfaktui-nega blaga po najugodnejših cenah
Sodni mlin s turbino
na tri tečaje, vse v najboljšem stanju, prodam v bližini Celja. — Poizvc se pri podružnici »Slovencac v Celju.
JABOLKA in OREHE ^
Oblačilnica Ilirija vodi
največjo zalogo, najboljše blago, najnižje cene, najdaljši rok odplačevanja. Zahtevajte potnika. — Zahtevajte vzorce!
OBLAČILNICA ILIRIJA
LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 17 MANUFARTURA IN ČEVLJI NA OBROKE!
dobite na debelo pri
„Bospodarshi zvezi" v Ljubljani
Gospodarska zveza
v Ljubljani
ima stalno na zalogi:
Deželne pridelke - žito -mlevske izdelke - špecerijsko in koloniialno blago - sadje - mesne izdelke -lužno sadje - semena -seno - slamo - Težakovo
olje za živino - kmetijske stroje in orodia -umetna gnojila - cement - premog itd. - Zastopstvo za prodajo kisove kisline v Dravski banovini
Za iesen in z rno
kupite vse oblačilne predmete najceneje pri tvrdki
I. N. ŠOŠTHRIČ
dlanbor, Hieksandrooa ccs>a 13
OBLASTVENO KONCESIJONIRANA
šoferska šola
I. Gaberščik,
bivši komisar za šoferske izpite, LJUBLJANA, Blcivveisova cesta St. 52.
KRASNE KODRE ~m
neomejeno trajne pri vlažnem ггаки ali potenju dosežejo da« me in gospodje brez Skarij ko-dralk s HELA esenco za kodre. Tudi najlepši bubikopf se polepša s Hela, ker je nepotrebna vsaka ondulaciia. Vel k prihranek na času in denarju, pospešuje rast las, Vaša podoba Vas bo izaenadila. Takoj po vporabi obilo onduliranib kodrov, krasne frizure. Mnogo zah-valnic. Posebno gledališke umetnce so polne hvale. Cena 12 Din, 3 steklenice 25 Din, 6 steklenic 40 Din. Dr. NtkaL Ktmtny - Kolke H - poitnl predal 12/225.
Cunje, ovčfo volno
staro železo, kovine, papir, kosti, krojaške in druge odpadke vseh vrst kupi in plača najbolise A r b e i t e r, Maribor, Dravska ulica.
Dvokolesa
motorji, šivalni stroji, otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaia na obroke.	Ceniki franko.
..TRIBUN A" F. B L.t
tovarna dvokoles in otroSkih vozičkov LJUBLJANA, Karlorška cesta štev. 4.
Zadružna Gospodarska banka d. d.
V Ljubljani (Miklošičeva cesta IO)
BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOEANKA. TELEFON ŠTEV. 2057, 2470, 2979.
Vloge nad Din 480,000.000-—	Kapital in rezerve nad Din 16,000.000-—
O • ггтлот? j - nncnm л	PODRUŽNICE i
Sprejema VLOGE, daie POSOJILA otvar)a
KREDITE, eskomptira MENICE. — Nakazila — Akreditivi, — Predujmi na efekte.
BLED NOVI SAD KRANJ SlBENIK MARIBOR KOČEVJE CELJE SOMBOR DJAKOVO SPLIT
Izvršuje vse bančne posle naikufantneie.
Kupuje in prodaja VALUTE, CEKE, DEVIZE, VREDNOSTNE PAPIRJE. Sales -
depnsite. -- Borzna naročila « Prodaja «rećk
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cet.
Izdajatelj: Ivan Itako »ec.
(Ji edink Vran« Kreuuur,