167. številka.
Ljnbljaia, v sredo 24 julija 1901
XXXIV. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor zna&a poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu SL 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
»Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna tiskarna4* telefon št. 85.
Deželnozborske volitve.
m.
Volilno postopanje se začne s tem, da se objavi razpis deželnega predsedništva ki določa dan volitve. Ta razpis se naznani po lepakih v vseh občinah. Zatem se raz polože v vsaki občini, in sicer pri županstvo, imeniki voiilcev, začne se torej reklama-cijsko postopanje, ki je največje važnosti.
Županstvo razglasi primernim potom, da so imeniki razgrnjeni na vpogled. Na vadno se to naznanilo nabije samo na ob činsko tablo. Potrebno je strogo paziti, kdaj je ta razglas nabit na občinski deski, zlasti kjer je župan klerikalec.
Od dneva tega razglasa ima vsak vo-lilec pravico reklamirati, da se vpišejo taki voli ici. ki so izpuščeni, ali da se izbrišejo taki, ki nimajo volilne pravice.
Kadar je reklamacijski rok potekel, ne pomaga nobeno sredstvo. Kdor je vpisan, sme voliti, kdor ni vpisan, pa ns sme voliti, pa naj bo stokrat opravičen.
Reklamira se najbolje pismeno. Reklamacija se vroči županu in je priporočati, da se klerikalnim županom vroči pred dvema pričama, reklamant pa naj si pridrži doslovni prepis reklamacije. V naslednjem pcdamo obrazce za tako reklamacijo: Slavno županstvo
¥........
Proti imeniku za deželnozborske volitve podajam naslednjo reklamacijo:
1. V imeniku so izpuščene naslednje osebe, ki imajo volilno pravico:
Anton Možak, posestnik v......h.
štev. . .;
Peter Korenjak, posestnik v......h.
štev. . .;
Ivan Značaj, posestnik v......h.
štev. . .;
2. Nahajajo se v imeniku naslednje osebe, ki nimajo volilne pravice:
Bitka pri Visu.
Spomini. — Napisal Vatroslav Holz. (Konec.)
Pravili so takrat, da se je admiral Persano nalašč preselil s fregate „Re d'Ita liaa na podvodnjo oklopnico .Affondatore", boječ se vojne nevarnosti. Saj so ga zaradi te preselitve potem tudi, kakor smo čnli, pozvali na odgovor pred vojno sodišče — kakšna je bila ondu razsodba, tega ne vemo. A videli smo takoj tam na licu mesta, da je vsled njegove odsotnosti na prvotni admiralski ladiji med italijan skim mornarstvom nastala velika zmešnjava! Predno so se poveljniki posamičnih ladij po utonitvi admiralske fregate potem orientirali in izvedeli, da vrhovni poveljnik laške flote ni poginil, temveč da se nahaja na drugem brodu — koliko je trebalo težav nega signalizovanja z zastavami vpričo tuje, sovražne jim mornarice! In potem, ko so se prepričali o bivanju svojega admirala na „Affondatore", preteklo je zopet precej predragocenega Časa, predno so se iznova zbrali in se postavili v vojni red! Kratko in malo: zasmehovani .ribiči avstrijski" so tisti »prekritični dan" kaj neprijetno pre senetili zmagosvestno floto italijansko! Stari, lokavi lisjak Persano je ondi pred Visom podlegel  mnogo premetenej§emu, malone
Miha Skledoliznik is......h. št. . .,
ki ne plačuje predpisanega davka;
Jurij Podrepnik iz......, ki je bil
leta .... pri sodniji v......zaradi goljufije obsojen;
Izidor Zdražba iz......h Št. . , ki
je bil leta .... kaznovan radi uboja;
3. Ime volilca Frana Tičar iz......
h. št. . . je v imeniku pod št. . . napačno vpisano kot .čičar".
Prosim, da se pod 1. navedene osebe sprejmejo v imenik voiilcev, pod 2. navedene iz imenika izbrišejo in ime pod 3. navedenega volilca pravilno popravi.
V......, dne.........1901.
L. K. v......h. št . .
Pri reklam acijskem postopanju je treba največje pazljivosti, treba torej skrbno pregledati imenike, in zlasti tudi gledati, Če so imena voiilcev pravilno pisana, kajti klerikalci imajo ponekod navado, da imena nalašč pomotoma pišejo, da bi pri volitvi mogli slepariti.
Pri zadnjih državnozborskih volitvah so klerikalci v dveh okrajih zmagali samo vsled tega, ker se naši somišljeniki ponekod za reklamacijsko postopanje še zmenili niso. Duhovniki so reklamirali na stotine Mudi, tudi takih, ki so že davno mrtvi ali v Ameriki. Nekateri klerikalni župani so vpisali vse polno takih klerikalcev, ki nimajo volilne pravice, izpustili pa vse polno na pred nih voiilcev. Zlasti notranjski državnozborski mandat bi bili mi gotovo dobili, Če bi se bilo reklamacijskemu postopanju posvetila tista pazljivost, ki jo zasluži.
V ljubljani, 24 julija. Avstro-rumunska vojaška zveza.
„Magyar 0 r s z a g" poroča, da se je med bivanjem avstrijskega šefa generalnega štaba, barona Becka v Sinaji sklenila vojaška zveza med Rumunijo in Avstro-Ogrsko. Ta zveza določa, da postavi Ru munija 250 000 mož takoj pod orožje, ako
za polovico mlajšemu pomorskemu levu Tegetthoffa! Zviti laški starec si je osnoval kaj rafiniran vojni načrt, katerega pa mu je naš rojak prečrtal z J belim križem po čez. Dočim ga je Tegetthcff s svojim revnim brodovjem pričakoval ta v Fazani, pred uhodom v osigurano luko puljsko, od-kuril jo je Persano s svojo floto preko morja pred Vis z zlobno nakano: polastiti se najpoprej posamičnih otokov, ž njih pa potem vzplavati na kopni breg kršne Dalmacije ter po istem se potem pomikati po lagoma navzgor proti Pulju, glavnemu ta-borju vojne mornarice avstrijske! V to svrho je poslal pred Vis najprej le četvorico oklopnic, katere so ondotno topničar-sko posadko prevarile s — francosko zastavo, da jih je spustila v luko! Ko pa so se varljivi Italijani porazvrstili onda pred viškim mestecem, začeli so streljati okrog sebe na presenečene topničarje in mirne otočane. Ko so poslednji zbežali v hribe, izkrcali so Lahi svoje vojake ter jih porazdelili po ondotnih stražnicah in javnih prostorih Razume se samo ob sebi, da so takoj pretrgali zvezo otoka s kopno zemljo, t. j. kabeljski telegraf, češ, da se ne bode mogla poklicati kakšna pomoč od drugod!
Kakor je videti, so se Lahi takrat na Visu kaj ugodno udomačili ter se udali samosvestnej brezbrižnosti, v kateri smo jih zasačili ono jutro, sušeče premočena svoja jadra na gorkem poletnem aolnou!
bi začela Rusija mobilizirati. Romunija bi ščitila Avstro Ogrsko proti Rusiji in proti Bolgariji. aMagyar Orszag" zatrjuje, da je taka zveza neoporečno dejstvo ter se objavi bržčas takrat, ko pojdejo črnogorski in bolgarski knez ter srbski kralj v Petrograd, kjer se sklene slovanska balkanska zveza. — Vzlic zatrjevanja ogrskega lista, da piše po zanesljivih izvestjih, so ta poročila nekam sumljiva. Veliki knez Aleksander Mi-hajlović" je dejal baje v Sredcu, ko se je odkril spomenik carja osvoboditelja, da se morajo združiti vsi Slovani proti skupnemu sovražniku. Iz teh besed izvajajo Nemci, da se snuje zveza slovanskih držav.
Volitve na Francoskem.
Republičani morejo biti z uspehom volitev za generalni svet zadovoljni. Doslej so pridobili 47 mandatov, a jih bodo^še. Te volitve so važne zategadelj, ker se vrše prvikrat pod vlado Waldeck Rousseaua, ki je toli energično in radikalno nastopila proti duhovniškim kongregacijam in republiki sovražni reakciji. Te volitve so torej izraz mnenja voiilcev, in dežela se je izrekla za sedanjo vlado. Dasiravno so pridobili proti-republičani skoraj vse pariško časopisje ter sta leca in spovednica opravljali svoj tradicionalni posel proti „antikristu", je zmagal vendarle ne verski kabinet Wa!decka-Rousseaua, najbolj sovraženega moža med protiklerikainimi politiki. Volitve v generalni svet kažejo, da bodo tudi volitve za parlament, ki se vrše prihodnje leto, za vlado ugodne. Monarhisti izgubljajo naglo tla pod svojimi nogami.
Vojna v Južni Afriki.
Določila obsednega stanja v Pretoriji in Johannesburgu so se poostrila. Vsi meščani morajo ostati po 10 uri ponoči doma, črnci pa že ob 8 uri zvečer. Nihče ne dobi ponoči dovoljenja zapustiti mesto. Dognalo se je namreč, da so meščani v zvezi z Buri ter da Buri prihajajo celo prav v mesto. Zadnje čase so prišli Buri v enem tednu
Zalotili smo jih takorekoč v varnem zavetju, v jutranjem negližeju, dočim smo mi stopili pred nje z mečem v roki ter jih napadli in na tla pobili, predno so si oni obrisali zaspane svoje oči !
Tegetthcff je tisto noč, med vožnjo iz Fazane do Visa, zbral okolo sebe ves svoj bojni štab ter se z njim posvetoval in sestavljal vojni spored za odločilni drugi dan! Pravijo, da so na „Ferdinandu Maksua bedeli vso noč ter ob šumečem šampanjca snovali predrzne načrte za zmagonosno pomorsko bitko na življenje in smrt! In zjutraj na vse zgodaj izdal je prepodjetni voditelj avstrijske flote naslednje povelje na podrejene komandante odločilnih večjih ladij: „Muss Sieg bei Lissa v/erden!" s pri stavkom vojne parole: .Rammen!" t. j. napadati sovražne brodove z jekleno oklop-niško ostjo.
Ko so se Italijani po tragičnem poginu svoje admiralske Iadije zavedli svoje nepričakovane bojne nesreče, zbrali so raztreseno svoje brodovje, kateremu so se v tem pridružile i one štiri oklopnice iz viške luke in zdaj šele so se zakadili v nas z vso silo vojnega fanatizma! Zlasti ono oklopnico (.Ferdinand Maksa"), ki jim je pokončala admiralsko ladijo, napadli so oprav besno ter se jej hoteli osvetiti! Te getthcff je hotel namreč poloviti one italijanske pomorščake, ki so s potapljajoče se fregate ,Re d'Italia" poskakali v morje ali splavali na površje ter v ta namen dal
dvakrat zapored v Pretorijo ter so Angležem odvedli mnogo mul in oslov. Angležema pač nedostaje policije. Poroča se, da primanjkuje Pretoriji premoga, in da je često po ves teden brez njega. Dela po rudokopih in tovarnah zato ne uspevajo. .Times" poroča, da je napravilo na Bure v Bloemfon-teinu velik v tisk, ker so bili ujeti člani vlade republike Oranje. Zlasti dejstvo, da so zaplenili Angleži vladne papirje, je blo-emfcnteinske Bure zelo potlačilo. Vsi hrepene po miru. .Število prebivalcev v Oranju pred vojno je bilo" — poroča .Times" — 75 000. Od teh jih je sedaj 35.000 na begu okoli 10.000 jih je ujetih, 17.000 jih živi v mestih, ki so jih zasedli Angleži, 13.000 mož, žensk in otrok je svobodnih. Vendar ni znano, koliko mož je še v vojni." Potemtakem se število Oranjčanov sploh ni zmanjšalo, kajti navedene številke znašajo tudi 75 000. Poročanje angleških listov je pač vedno zelo površno! Kitchener je sporočil zopet žetev od 15. do 22. t m. Ubitih je bilo v tem času 43 Burov 23 ranjenih in 190 ujetih 126 Burov seje udalo. Zaplenil pa je 3100 patron, 162 vozov in 5600 konj!! Same števike govore dovolj jasno, da je Kitchener nečuveno pretiraval. Konji so bili bržčas angleški, ali pa so jih vzeli Angleži farmerjem iz hleva! V Kaplan liji operira še vedno general French, ki žene baje Bure proti severju. Iz Bruslja poročajo, da Kriiger ni zdrav in da se mu je vsled smrti žene Sane stanje še poslabšalo.
Iz trgovske in obrtniške zbornice.
V Ljubljani, dne 24. julija. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani imela je včeraj popoludne v mestni dvorani javno sejo, v katerej se je med drugim bavila zlasti z uvedbo nedeljskega počitka v trgovskem obrtu in z ustanovitvijo višje trgovske šole v Ljubljani,
odvezati rešilne čolne, toda razjarjeni Lahi mu niso dovolili, kriče : .Lasciate li andara in mair ora!" In ker so videli, da Tegett-hoffovi oklopnic". ne morejo priti do živega, lotili so se linijske Iadije ,Kaiser". Okrog te lesene, visokovzgrajene fregate so plesale hkrati štiri oklopnice, med njimi zloglasni .Affondatore", ter skušali i oni polomiti mu rebra! Toda odločni njeni poveljnik, kapitan Peez, dal je spustiti nanje z obeh stranij koncentrirane strele, in sicer iz vseh treh baterij ob jednem, da so se kroglje vsule po njihovih palubah, kakor toča po njivah! Zajedno pa se je zaletel z lesenim kljunom svoje fregate v jedno pred njim semtertja švigajočo oklopnico, da si je polomil ves .Bugaprit", t. j. sprednji, poševno stoječi jambor. In predno so se omenjeni štirje napadovalci prav zavedli, zbežal je .Kaiser" z blisko *o naglostjo iz njihovega kolobarja ter se zatekel v zavetje liske luke!...
Za italijansko mornarico je bil 20. juiij I. 1866 uprav .kritični dan prve vrste!* Takoj ob početku bitke pogreznila se jim je veličanstvena admiralska ladija z vsem častništvom in moštvom ter z vojno bla-gajnico na dno morja, in glejte! on d a-le se jim je vnela zopet druga ladija, oklopnica „Palestro", 8 katero so se morali umakniti izmed ostalega brodovja daleč v stran! Ko so zapazili ta drugi udarec svoje mornarice, zagnali so se v nas še s silnejšo bes-' nostjo, ter streljali z vsemi topovi v naše
< Otvorivši sejo, naznanil je zbornični predsednik Josip K u Sar, da je trgovsko ministrstvo odobrilo zbornični računski sklep za leto 1900 ter potem prečital dopis vpokojenega zborničnega tajnika cesarskega svetnika J. Mnrnika, kateri sporoča, da je že pred leti sklenil povodom petdesetletnice trgovske in obrtniške zbornice podariti zbornici portrete vseh njenih predsednikov. S temi portreti naj bi se okrasili prostori zbornične pisarne ter počastili možje, kateri so predsed vali zbornici in se trudili za prospeh po zbornici zastopanih interesov. V to svrho naročil je gospod cesarski svetnik akademičnemu slikarju Matiji Jami, naj po fotografijah izgotovi portrete zborničnih predsednikov L. C. Luckmanna, V. C Snpana, Aleksan-dr. Dreota, dr. Josipa Poklukarja, Josipa Kušarja, Vaso Petričiča in Ivana Perdana. To delo je sedaj dovršeno. Zbornica je po nudbo cesarskega svetnika Mnrnika s slava klici sprejela ter sklenila, da se omenjeni portreti obesijo v zborničnih prostorih.
Razpisana služba provizoričnega kon ceptnega adjunkta se je po predlogu podpredsednika Kleina podelila finančnemu kon-ceptnemu praktikantu dr. Franu \V i n discher-ju.
Zbornični tajnik dr. Murnik je naznanil, da je mestna hranilnica ljubljanska vložila priziv proti plačilu zbornične doklade, in da je ministrstvo temu prizivu ugodilo, da morajo tudi hranilnice plačevati zbornično doklado Zbornica vzela je poročilo na znanje.
Potem poročal je zbornični tajnik dr. Murnik o uvedbi nedeljskega počitka v trgovskem obrtu. C. kr. deželna vlada, ka-terej je došla anonimna prošnja, naj bi zaukazala popolen nedeljski počitek v trgovskem obrtu vsaj za čas od 15. jun. do 15 sept, je z ozirom na gibanje, ki se je v tej zadevi v Ljubljani pričelo, naročila trgovski in obrtniški zbornici, naj se izjavi v tej zadevi, sicer pa je došla tudi zbornici anonimna prošnja, naj bi se zavzela za nedeljski počitek. Poročevalec priznava, da je to jako važno, a težko vprašanje, da pa zbornica danes še ne more izreči mnenja, ker je treba še obširnih poizvedb, ki se v tem kratkem času, ki je bil na razpolago, se niso mogle izvršiti, in da za more sedaj vladi le priporočati, naj pozove trgovski gremij, da glede nedeljskega počitka zavzame svoje stališče ter c. kr. vladi stavi svoje predloge. To je jedino prava pot, da trgovski uslužbenci dosežejo svoj cilj. Vsaka rešitev tega vprašanja, ki bi se izposlovala na drug način, bila bi v nevarnosti, da se zoptst prekliče, ker bi ne odgovarjala obstoječemu zakonu. Zbornični tajnik je konečno predlagal, naj zbornica v tem smislu c. kr. deželni vladi izreče svoje mnenje.
O tem predloga razvila se je obširna in živahna debata. Zbornični svetnik Ka-
rol Pollak j« predlagal, naj tudi zbornica priporoča nedeljski počitek, katerega je teleti z verskega in socialnega stališča. Saj je nedeljski počitek uveden tudi na Angleškem in tudi tamo ni sliSati pritožeb proti tema. Zbornični svetnik Karol Luck mann naglasa, da tudi ni vse dobro, kar se je uvedlo na Angleškem. Nedeljski počitek, ki je v mnogih obrtih sploh nemogoč, se ne sme dekretirati, ampak se mora zahtevati, da se isti uredi po faktični potrebi. Gotovo je v prinoipu vsakdo za nedeljski počitek, a predao se v tem ozira kaj definitivno določi, treba je vprašanje vsestransko dobro preudariti.
Zbornični svetnik Lenarčič se strinja s predlogom zbor. tajnika ter izjavlja, da je tudi on prijatelj nedeljskega počitka, če tudi iz drugih razlogov kakor g. Pollak. Pomisliti pa je vendar treba, da pri nas niso dani isti pogoji za nedeljski počitek, kakor na Angleškem, in da pri nas Se nismo splošno spoznali veljave angleške prislovice .times is monev" (čas je denar), ter da niti delavnika ne izkoristimo s tako intenzivnim delom, kakor bi bilo želeti. Zlasti pa je treba uva-ževati, da na deželi ljudstvo večinoma ob nedeljah prihaja v prodajalne, ker ob delavnikih nima časa za to. Popolen nedeljski počitek je torej pač mogoč v industrialnih podjetjih, v trgovini pa je težko izvedljiv. Zbornična svetnika Đaumgartner in Ž it-nik podpirata predlog tajnikov, in je gosp. Baumgartner mnenja, da se zlasti v večjih mestih, kakor n. pr. v Ljubljani, prodajalne ob nedeljah lahko popolnem zapro. Zbornični svetnik A. Gassner iz Tržiča je za to, da se nedeljski počitek kolikor mogoče razširi, zbornični svetnik 0 me r z a iz Kranja pa izraža bojazen, da bodo ob nedeljah prodajalne odspredaj zaprte, odzadej pa odprte. Ko je še zbornični svetnik Pauer priporočil odsekov predlog, sklenila je zbornica, naj se c. kr. deželni vladi poroča v zmislu, kakor je nasvetoval tajnik dr. Murnik.
O dopisu ces. kr. deželne vlade glede prispevkov za bohinjsko in karavansko železnico poročal je zbornični svetnik Lenarčič ter z ozirom na to, da je zbornici težko kaj prispevati, ker nima od kod zajemati, priporočal, naj se v tem zmislu poroča deželni vladi; pač pa je poročevaleo izrazil nado, naj bi interesenti glede odstopa sveta, prepustitve vodnih moči itd. šli vladi pri zgradbi železnice na roko, in naj bi posestniki ob progi pri odkupu sveta ne stavili pretiranih zahtev. Zbornični svetnik Gassner prečital je tim povodom izjavo tržiških industrijalcev, da ne morejo prispevati za to železnico, od katere ne bodo imeli koristi, da pa so pripravljeni k znatnim žrtvam, ako se vlada odloči za zgradbo železnice, ki bi vezala Tržič s Kranjem ali kako drugo pripravno točko državne železnice. Po predlogu poročevalca Lenarčiča sklenila je zbornica, naj se vprašanje glede tržiške železnice postavi na dnevni red prihodnje seje ti govske in obrtniške zbornice.
Zbornični tajnik dr. Murnik poročal j« o ustanovitvi višje trgovske Sole v Ljubljani ter naznanil, da se je deželni zbor kranjski soglasno izrekel sa potrebo take Sole ter pooblastil deželni odbor, da sme za nameravano Solo dovoliti do 10.000 K letne podpore. Po predloga zborničnega svetnika Lenarčiča izrekla se je deželnemu zbora topla zahvala Zbornici izdelati bo sedaj načrt za viSjo trgovsko Solo ter ga predložiti ministrstvu v odobrenje, ob jednem pa ces. kr. vlado po industrijskem sveta naprositi za primeren prispevek.
Surovinskemu društvu črevljarske obrtne zadruge v Ljubljani dovolila je zbornica po predlogu zborničnega svetnika Pauer j a 200 kron podpore ter izjavila svoje mnenje o prošnjah občin Javorje, Ilirska Bistrica, Radeče, Semič in Vinica za dovolitev letnih in živinskih semnjev.
Končno je bil sprejet samostalni predlog zborničnega svetnika Hrena, naj se trgovska in obrtniška zbornica pri južni železnici potegne za to, da se na progi Ljubljana-Trst in Ljubljana Maribor zopet uvede mešani vlak.
Potem je predsednik g. J. Kušar ob petih popoludne zaključil sejo.
Ljudsko štetje v Ljubljani.
Glasom uradnega izkaza o ljudskem štetju dne 31. decembra 1900. je imela Ljubljana 36 547 prebivalcev, torej se je prebivalstvo v zadnjem desetletju pomnožilo za 6042 osob ali za 19 8«/,.
Če primerjamo ta prirastek s prirastkom predzadnjega desetletja, vidimo, da se je Ljubljana v zadnjem desetletju pomnožila močneje. V predzadnjem desetletju se je namreč pomnožila le za 4221 osob ali za 1606%.
Nekoliko, toda ne bistveno, se predru-gačijo razmere, če ločimo civilno prebival stvo od vojaškega, in si ogledamo vsako teh prebivalstev zase.
Civilnih stanovnikov je štela Ljubljana dne 31. decembra lani 33 955; njih število je torej naraslo za 5621 ali za 19 8%, v predzadnjem desetletju pa za 3716 ali za 15-1%. Pomncžek civilnega prebivalstva je bil torej v zadnjem desetletju močnejši, ko pomnožek prebivalstva sploh.
Garnizija je štela že večkrat omenje nega dne 2592 mož in se je pomnožila za 421 mož ali za 194%; v predzadnjem desetletju za 505 mož ali za 30 3%. V tem pogledu je torej Ljubljana nekoliko nazadovala.
Ta manjši pomnožek za Ljubljano ni toliko merodajan, ker je ves umeten, ne pa naraven. Ljubljana je namreč z novo vojašnico za pehoto v predzadnjem desetletju napredovala za jeden bataillon pehote, v zadnjem desetletju pa z novo vojašnico za deželno brambo za jeden bataillon deželne brambe.
Važnejši je za razvoj Ljubljane močnejši pomnožek civilnega prebivalstva. Ljub-
vrste! Bila vam je to obupna borba na življenje in smrt in po vsem okrož;u je razsajalo nebopretresujoče grmenje topov, ob katerem so se prikazovale posamične ladije tu in tam izmed sivobojnih oblakov dima smodnikovega. In v ta vrščeči bcjni metež zagrmi strašen pok razletele oklepni ce .Palestro". . .
A čujte in strmite! Ko je Persano poslal .Palestru" rešilne barke in je njegov poveljnik pozival svoje moštvo, naj si rešijo vsaj življenje, ni hotel ostaviti barke niti jeden mož, temveč z njo vred so vzleteli v zrak isti komandant in vse mo štvo! Takšen fanatičen heroizem razume pač le oni, ki je sam bil kedaj v .vojnem ognju8!
Tu se je zdajci Italijanov polotila smrtna groza! Prenehali so na mah s svojim streljanjem, obrnili so svoje brodovje na desno ter zbežali z vso parno silo po razburkanem morju proti zapadu. Mi smo jih zasledovali z vsemi ladijami in pošiljali Se dolgo za njimi smrtonosne kroglje! Ker pa je morsko valovje, razdraženo po vijakih tolikih ladij, začelo pljuskati in od vseh plati preko brodov, morali smo opustiti daljnjo gonjo ter se vrniti proti Visu. Do-spevši ob 4. uri popoludne v ondotno luko, bili smo sprejeti od topničarske posadke tamkajšnjega forta na đesnem brdu z gro-movitimi vzkliki: Ura! Ura!
Ko smo povžili svoje skromno, že pred bitko skuhano kosilo ter se okrepčali % žarnim dalmatinskim vinom, katerega
nam je vrli komandant dal natočiti kar na škafe že med bitko — tu smo se začeli šele spogledovati in — šteti, češ: koliko jih je padlo v bitki izmed nas? A glejte čudo ! Izmed treh stotin vsega ladi-jinega moštva nismo pogrešali niti jedne glave! Tudi častniki zdravniki in uradniki so bili v polnem številu! Sploh nismo imeli na naši ladiji niti jednega ranjenca, razun — puškarja, kateremu so o poprav-Ijenji neke kanone ostraguške prenagli mornarji pomečkali tri prste na desni roki. In tudi na ostalih brodovih so izgubili razmeroma jako malo ljudi j! Neposredno padli in na lici mesta mrtvi obležali so v bitki pri Visu: 2 častnika-komandanta, 1 podčastnik - čolnar, 1 paro-strojnik, 1 krmilar in 26 prostih mornarjev, torej vseh skupaj 31 oseb! In ti so pokopani na Viškem pokopališču, kjer jim je pozneje naša mornarioa postavila pomenljiv nagrobni spomenik v podobi spečega leva od belega marmorja, na katerega podstavka so udobij ena vsa njihova imena. —
Tisto noč po bitki poslali so našo oklopnico in topniški čoln „Velebit" na inSpecijsko križarjenje okrog otoka Visa. Ko smo dospeli na mesto opisane namor-ske bitke, videli smo tam daleč na večernem obzorja nekatere ladije, plavajoče s svetli-kajočimi lučmi po morja sem ter tja! Bile so italijanske barke, ki so iskale mrliče in ranjence iz bitke minolega dneva. Ko so zapazile loči naših ladij, izginile so za mor-
skim obzorjem in mi smo se proti jutru vrnili v pristanišče pred Vis.
Isti dan po bitki, v soboto dne 21. julija smo počivali in si pripovedovali dogodke iz bivše bitke. Popoludan cb 4. uri je bil pogreb omenjenih 31 mrličev.
Po pogrebu je dospel brzojav od presvetlega cesarja na Tegetthoffa, ki mu je čestital na slavni zmagi v bitki pri Visu ter ga zajedno imenoval ,vice admiralom".
Proti večeru smo odrinili iz Viške luke proti Pulju, kamor smo dospeli drugi dan, v nedeljo zvečer. Tam so nas pozdravljali s šarobojnimi bengaličnimi ognji in visoko v zrak švigajočimi raketami z vseh trdnjav okrog bojnega pristanišča !
Tu smo ostali zunaj pri Fazani nekoliko* dnij. Potem pa so nas poklicali v Trst, da bi ondu vkrcali pehotne trupe ter ž njimi skupno odrinili proti Italiji. Med potoma nam je naS komandant, kapitan Alfred Barry povedal veselo vest, da se je pogreznil pod vodo doma v Jakinski loki, prišedši obstreljen iz bitke pri Visu — Bquell'ominoso diavolo: .Affondatore!" —
Ker pa se je v tem sklenilo premirje in so se potem pričela mirovna pogajanja med Avstrijo in Italijo, stali smo z našim brodovjem dva meseca tam zunaj pri Sv. Andreja, potem pa smo se vrnili v Pulj, od koder smo se razšli na zasluženi dopust, na vse strani noseči seboj oduševljajoče spomine na zmagovito bitko pri Visu.
Ijanaje namreč, kakor zgoraj omenjeno, v tem pogleda v zadnjem desetletja narastla za 4 7% močneje, kov predzadnjem desetletja. Ta pomnožek pa tudi ni ves naraven. Pomisliti je namreč treba, da je bilo Ljubljani leta 1891. vtelovljenih 12 hiš kata stralne občine Spodnja ŠiSka in leta 1896. ves Vodmat, kar ga je tostran proge dolenjske železnice. Ta umetni pomnožek za Ljubljano je štel leta 1890. vsega skupaj 54 hiš s 1147 prebivalci Naravni pomnožek je tora j vendar znatno manjši. Če to prebivalstvo prištejemo civilnemu prebivalstvu Ljubljane z leta 1890, znaša naravni pomnožek zadnjega desetletja le 4474 osob, to je 15-7%, torej še vedno za 0 6% več, ko v predzadnjem desetletju.
To sicer v obče ni veliko, jako veliko pa, če pomislimo, da je Ljubljano v zadnjem desetletju — in sicer nekako na sredi dobe, za katero se gre — zadela potresna katastrofa, iz katere se mesto le polagoma izkopava, iz katere se pa še ni dokopalo. Povsod se namreč vidijo še preboleni znaki zlih posledic te katastrofe, in preteklo bo še več let, da bo Ljubljana to zlo v vsakem obziru popolnoma prebolela.
V zadnjih desetletjih se opaža pri ljubljanskem prebivalstvu neka gravitacija iz sredine proti periferiji. To je popolnoma naravno in v mnogokaterem obziru ugodno in koristno. Ljubljana se razširja vzlasti proti severu in severovzhoda, pa tudi proti zahodu in jugozahodu. Središče mesta, stari del mesta, že po svoji naravni legi vtes-njeno med Gradom in Ljubljanico nima pogojev za napredek. Odtod nazadovanje drugega okraja, ki tvori v pretežni veČini stari del mesta. Vrhu tega je omenjeni okraj po potresu izgubil še kaznilnico in pa osem-razredno dekliško šolo, ki se šele letos jeseni preseli na svoje staro mesto. Res, da je ta okraj v zadnjem času na jugu pridobil. Toda ta pomnožek ne more obvladovati primanjška v sredini in na severu. Ta okraj šteje namreč 30 ulic, trgov in cesta, od katerih jih je le 7 (med njimi jedna sama večja, namreč Karlovska) napredovala, 18, med njimi vse večje, nazadovalo; jedna (Zvonarska) je ostala jednaka; štiri (Na prulah, Privoz, Sredina in Vodna steza) s skupnim prebivalstvom 2G7 Ijudij, so pa nastale na novo.
Omeniti bi bilo še, da so se 3 hiš« Gruberjeve ceste (poprej pri tem okraji) privzele I. okraju, ker po svoji naravni legi spadajo tjekaj. Te hiše so štele 1890 leta 31 ljudij, zdaj jih štejejo 27. To so bivše St. 5, 7 in 9 na Gruberjevi cesti, zdaj Gruberjeva cesta št. 9 in 11 in pa domobranska cesta št. 1.
Ta okraj, ki je nazadoval že predzad-njič, če tudi neznatno, nazadoval je to pot za 9'9%. (Dalje prih.)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 24 julija.
— Imenovanje v cestni odbor. Dež. odbor poklical je v cestni cdhor Škofjeloški: Franca Šlibarja, posestnika v Selcah in Ignacija Čadeža, posestnika v Srednji vasi; v cestni odbor Kamniški: Josipa Močnika, posestnika v Kamniku in Matevža Seršena, župana v Vodicah; v cestni odbor Radovljiški: Iv. Jane a, župana v Begunjah in Janeza Čopa, posestnika v Breznici.
— Neverjetno I V Ribnici so dobili novega župana, če se ne motimo nekega praznoglavoga žemlarja. To človeče, za kojim tičita dva kaplanska fantiča, ter ga imata kakor lesenega Kašperčka na špagi, hoče sedaj v Ribnici vse na glavo postaviti. Gostilnam je predpisal nočno uro, ter zaukazal, da se imajo ob jednajstih vse zapreti. Ali to svojo .nočno uro" pa tolmači naš žemlarček — župan tako, da se v Ribnici po jednajsti uri po noči sploh nikdo na ulico pokazati ne sme. Od jednajstih naprej mora v Ribnici vse spati, ker kaplana tako hočeta! Poroča se nam — pa mi skoraj ne verujemo, da bi to moglo resnično biti, poroča se nam, da se je pred nekoliko dnevi po jednajsti uri ponoči mirno in tiho sprehajal po Ribniškem trgu obče spoštovan trgovec, ter vžival nočni hlad. Ker na povelje župana ni hotel opustiti svojega sprehoda, ga je le ta dal v zapor odpeljati, ter ga je tam obdržal tri cele are! če je to resnica, potem bi opozarjali Ribničane, da je župan čisto ne-postavno postopal, in da se v kazenskem
oakonu zapovedi, ki ga bodo korenito ozdravile od taoih prismojenosti! Pričakujemo natančnega poročila, potem hočemo pa o tem slučaji Se spregovoriti. Da bi vsako klerikalno osle gulilo svoje hrbtiSče ob napredno meSČanstvo, tega pa vendar nočemo doživeti, posebno ne v Časih, v kojih ima §. 93. kazenskega zakona Se vedno svojo veljavo! Kakor rečeno, pričakujemo od somišljenikov istinitega poročila, ker se nam vidi do cela nemogoče, da bi kak župan, in naj sliši tudi travo rasti, kakor jo sliSi Ribniški sedanji župan, tako postopal, kakor nam je prijatelj v naglici poročal!
— Vodovod za Planino — pogorel. Klerikalna planinska občina prijadrala je s svojim vodovodom na suho. Ministrstvo je sicer dovolilo 40% prispevka, ali le pod pogojem, da se vcdovod gradi kot deželno podjetje, in da prevzame dežela 30% vseh troškov. In to vse za klerikalno Planino ! Radovedni smo, kje se bo dobila za tako deželno podjetje in za celih 30% večina v deželnem zboru? Morda jim pomaga knez "Windischgra,tz, ki bo zopet s kavalirskim bičem podil svoje uslužbence v boj za kakega Žitnika? Ali jim pa pomaga pobožni župnik Podboj, ki je večkrat dokazal, da zna pristno in frišno vodo delati? Vsekako smo radovedni! Pač res, klerikalci umejo pomagati svojim ovčicam!
— Goriška nar. - napredna stranka 'priredi v nedeljo javen shod v Šempasu, kjer kraljuje tisti župnik in deželni poslanec Grča, ki se je postavil s predlogom o davku na ptiče v kletkah. — Znano je že, da se je shod, ki so ga priredili klerikalci v Bolcu, in na katerega je prišel tudi dr. Krek iz Ljubljane, žalostno ponesrečil. Ko je vladni zastopnik odpravil zborovalce, pred vsem seve pijane klerikalce, se je v isto dvorano sklical zaupen shod napredne stranke. Tega se je udeležilo 178 mož. Shod je soglasno obsodil razdirajoče počenjanje duhovniške stranke ter izrekel, da hoče krepko stati na programu narodno napredne stranke.
— Deželnozborske volitve v Istri se bodo vršile najbrž koncem septembra ali pa prve dni oktobra.
— Nedeljski počitek v trgovskem obrtu v Ljubljani. O vprašanju popolnega nedeljskega počitka v trgovskem obrtu, ki je danes na dnevnem redu skoro v celi Avstriji, se je posvetovala v včerajšnji svoji seji tudi kranjska trgovska in obrtniška zbornica. Ureditev tega vprašanja je v vseb kronovinah, kjer se je sprožila, zadela na velike težkoče. Povsod so se vršila obširna poizvedovanja pri interesentih in obširne ankete, razpravlja se pa stvar še vedno tudi v tistih deželah, kjer so deželne politične oblasti že izdale dotične odredbe. Tako se poroča iz Prage, da je vladna odredba, s katero se uvaja popolni nedeljski počitek v Pragi za gotovi čas in z gotovimi izjemami za nekatere stroke, silno razburila prizadete trgovske kroge in praška trgovska in obrtniška zbornica se je v primernejšo uravnavo te zadeve že obrnila na vlado. Tudi graška trgovska in obrtniška zbornica se je pritožila zoper slično odredbo štajerskega namestništva. V včerajšnji seji naše zbornice se je pri tej točki dnevnega reda vnela daljša, živahna debata. V imenu odsekovem je poročal zbornični tajnik dr. Viktor Murnik. Poudarjal je, da se z ozirom na kratek 3as, ki je bil na razpolago, poizvedbe v tej 2adevi niso mogle izvršiti v tisti meri, kakor to zahteva to važno vprašanje, ki tangira toliko različnih interesov. Že dosedanje poizvedbe pa so pokazale, da je ureditev te zadeve, kakor povsod drugod, tako tudi pri nas, jako težka stvar. Odsek je mnenja, da bo treba še mnogostranskih in temeljitih poizvedb, predno bo stvar zrela za izjavo. Le da se stvar pospeši pri tistih faktorjih, ki pridejo tu v prvi vrsti v poštev, se je zadeva že danes spravila pred plenarno sejo. V ta namen predlaga odsek, da naj zbornica priporoča c. kr. de žalni vladi, naj pozove prizadete zadruge, pred vsem pa gremij ljubljanskih trgovcev, da zavzemajo svoje stališče in stavijo predloge. Le v okviru predlogov prizadetih zadrug more nam reč deželna politična oblast skrčiti oziroma izključiti delo ob nedeljah. C. kr. trgovinsko ministrstvo je v ukazu z dne 28. marca 1900
14931 izjavilo, da mnenje, da sme politična deželna oblast neodvisno od zadružnih predlogov, kakor jih ima v mislih člen IX odat. 3 zakona o nedeljskem po-
čitka, že vsled dispozicije 2. odstavka tega Člena, eventualno odrediti tudi popolno izključitev nedeljskega dela v trgovinah, ni utemeljeno v zakona, dalje da more omejitev Sesturnega nedeljskega dela v trgovskem obrtu do popolne njega izključitve politična deželna oblast le v tistem obsegu odrediti, v kakerBnem obsegu so tako omejitev sklenile dotične zadruge na občnih zborih in po prvi instanci predlagale deželni oblasti, in končno da more odredbo take omejitve postavnega Sesturnega delovnega časa, kakor je samo po sebi umevno, stvarno in krajevno veljati le za tiste obrte, za katere je po svojih pravilih ustanovljena zadruga, ki je stavila predloge. Tudi v ukazu, s katerim je lani trgovinsko ministrstvo zbornicam poslalo v izjavo od trgovinskega in notranjega ministrstva sestavljeni načrt zakona, s kate rim se izpreminja zakon o nedeljskem počitku, pravi trgovinsko ministrstvo, da je primernemu razširjenju nedeljskega počitka v trgovskem obrtu, če tudi ga želi velika večina interesentov, v členu IX. odst. 3 predpisani postopek ovira, da, č e ena sama udeležena zadruga splošno zaželjeni ureditvine pritrdi, — nepremagljiva ovi-r a. Po novem zakonu bo zatedadelj ta postopek odpravljen. Toliko v popolnitev našega poročila in da bodo interesentje vedeli, kako stvar sploh stoji.
— Promocija. Vladni konceptni praktikant v Ljubljani, g. Fr. Vončina je bil včeraj na dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem prava. Čestitamo!
— Idrijska turnarska afera. Državno pravdništvo je priziv radi prenizke kazni v znani turnarski aferi obsojenih Idrijčanov umaknilo. Od strani zagovorništva je bila vložena ničnostna pritožba.
— Nove nemške zmage na Štajerskem. Pri obSinskih volitvah v Pesnici in v bližnji Kaniži so zmagali nasprotniki. Lepo .napredovanje" slovenstva pod vodstvom mariborskih rudečkarjev!
— Diploma čast. članstva. Gospod akad. slikar Ivan Grohar je napravil po naročilu odbora bolniškega in podpornega društva privatnih uradnikov dežele kranjske v modernem slogu Častno diplomo, ki se izroči g. županu. Iv. Hribarju. Diploma, ki je razstavljena v Schwentnerjevi izložbi, je jako eleganto in originalno zasnovana.
— Izlet. V nedeljo 28 t. m. priredi kamniška podružnica .Slov. plan. društva" izlet na Menino planino, koder bo sestanek s štajerskimi planinci. Odhod iz Kamnika je v nedeljo zjutraj ob 6. uri in sicer do Tuhinja z vezmi oziroma kolesi. Kdor se hoče peljati, naj se oglasi v soboto pri društvenem predsedniku g. J. Koschirju v Kamniku na mestnem trgu. Razgled s te planine je diven, pot pa kratek in tako zložen, da se izleta udeleži lahko vsaka dama. Pijača se dobi v koči, a provijant naj prinese vsak izletnik s seboj. Prihod nazaj v Kamnik bo v nedeljo zvečer.
— V grajščinskem parku na Igu raz-cvita se ravnokar stoletna aloa. Iz sredine listnatega šopa izrastla je nad 5 m visoka betva; vrhu betve je več posameznih odrastkov in na teh še manjši odrastki, iz katerih že cvetje ven sili, ki ga bode v kratkem vse polno. Visokorodni gospod grof Auersperg dovolil je vsakemu prost uhod v park, da si lahko ogleda to redkost, vendar se nasadi priporočajo varnosti obiskovalcev. Z dovoljenjem gospoda grofa postavil se je pri aloi nabiralnik in se priporoča dobrohotnosti častitih obiskovalcev za prostovoljne darove v korist ubožne šolske mladine.
— Odlični gostje na Bledu. Vsakdo, kdor obišče naš divni Bled, priznava, da se tam stori vse, kar je mogoče, da bi bili Ietoviščarji zadovoljni. Zlasti gre vse priznanje županstvu in restavracijam in hotelom. Strah pred škarlatico, ki je že davno in popolnoma prenehala, je uzrok, da letos ni toliko gostov, kakor druga leta. Tisti, ki so prišli, ne morejo Bleda prehvaliti. Z veseljem je opazovati, da se množe zlasti slovanski gostje. Zdaj se mudi že nekaj časa Sef generalnega Štaba fcm. baron Beck na Bledu. Nastanjen je v Mallner-jevem hotelu, kjer stanuje tudi znani ogrski politik, bivSi minister grof Csaky. Za danes je napovedan prihod železniškega ministra VVitteka, ki ostane na Bledu 10 dni. Fcm. Beck ne more prehvaliti Bleda  Vsi ti odlični gostje so v Mallner-
jevem hotela izborno preskrbljeni Msllnerjev hotel zavzema mej velikimi hoteli sploh odlično mesto; kaj boljšega ni dobiti niti v Švici niti na Tirolskem. V nedeljo je bila pri Mallnerju okusno aranžirana japonska svečanost Park je bil sijajno razsvetljen, na jezeru je svirala godba, krog nje pa se je zibalo nebroj čolnov. Svečanost je v vsakem ozira jako lepo uspela in gre gospe Mallnerjevi vse priznanje, da tako skrbi za zabavo tujcev.
— Z žarečimi kleščami je v delav niči južne železnice v Maribora neki delavec sunil svojflga tovariša in ga tako poškodoval, da so ga morali prepeljati na kliniko v Gradec
— Poročilo viSje državne gimnazije v Celovcu koncem Šolskega leta 1900 in 1901. Na platnicah čitamo naslove znanstvenih razprav v raznih šolskih poročilih od leta 1851. Potem sledi nadaljevanje imenika knjig v učiteljski knjižnici. Slovenskih knjig imajo ubogo malo. Število rednih profesorjev je 21, poleg tega pa je poučevalo Se 5 izvanrednih učnih moči v raznih neobveznih predmetih. Iz statističnih podatkov povzamemo sledeče: Število dijakov koncem leta 1901. je bilo 461 iz raznih krajev. Po jezika je bilo 384 Nemcev in 77 Slovencev. Po veri pa 436 katoličanov, 19 evangelikov in 6 Židov. Odlikovanih je bilo 60 dijakov; z dobrim uspehom je dokončalo svoje Studije 292 dijakov, nedovoljno spričevalo je dobilo 30 dijakov drugega neuspešnega razreda, 27 pa tretjega. Po počitnicah sme 50 dijakov ponoviti izpit. Zavoljo bolezni bila sta zadržana dva dijaka izpite delati ter smeta zamujeno po počitnicah dohiteti. Ukovine je bilo plačano 12.420 kron, oproščenih je bilo 278 dijakov.
— Iz Marezig, okraja koperskega, pišejo .Edinosti": V tukajšnji občini je pa dala toča, ki je napravila velikansko škodo. Pridelek na vinu je uničen do malega v vsej občini, vendar je v večem delu občine ostalo vsaj jeden del drugih pridelkov (krompir, koruza i. dr), a v selu Labor ni ostala niti jedna bilka cela! Tam je uničeno vse, grozdja ne bo niti zrna, ne krompirja, ne koruze, sploh ničesar. Uničena je celo trava. Tam je padala kakor pest debela toča neprenehoma tri četrt ure!! Selo izgleda kakor pozimi. Niti jednega lista, niti jedne cele bilke. Pogled na vas je uprav grozen. Uničeno pa je ne samo za letos, marveč ne bo pridelkov za več let; to velja osobito o grozdju in sadju. Selo šteje 40 hiš, in škoda, ki jo je provzročila toča onim 40 siromašnim posestnikom, je cenjena preko 100.000 kron. Umeje se, da je ljudstvo obupano. Beda je velika že sedaj, a kaj šele bo! Ljudstvo že sedaj nima, od česar bi živelo, a na zimo nastopi neizogibna lakota! Tukajšnje županstvo se je obrnilo sicer potom c. kr. okr. glavarstva v Kopru za pomoč do vlade, a tu je neobhodno potrebna hitra in nujna pomoč. Obračamo se torej tem potom do usmiljenih ljudi, naj pomagajo ubogim in nesrečnim ljudem
— Ukraden bicikel. Na Glavnem trgu v Trstu je v nedeljo zvečer neznan zlikovec ukradel nekemu Ljubljančanu fino „Styria" kolo štev. 56213 (sestav 1900, 26 a). Dotično kolo je v prav dobrem stanu, črno pobarvano, z rudečo črto na platiščih (felge).* Krmilo (guvernal) je le nekoliko vpognjeno. Spozna se prav lahko po najnovejših pneumatikih .Cosmoa" Jos. Reitho-fer, ker niso gladka, marveč so po sredi, radi lažjega teka grebenasto izbuhnjena Na sredni štangi je Se nekoliko oguljenega lastnikovega imena. Stopala so brez gumijev ter imajo dratene klipane. Kolo se more zasesti le s takozvanim .Pedal Auf 8tieg". Dotičnik, ki je kolo ukradel, je srednje postave, 25 do 28 let star, upadlih lic, ima črne brke, nosi črno navadno obleko ter izgleda kot nekak natakar. Doma je baje iz Kočevja. — Če je kdo slučajno to kolo kje videl, naj blagovoli naznaniti uredništvu .Slov. Naroda" ali pa ljubljanski . oliciji, za kar se mu obeta primerna nagrada.
— Mlad tat Osemletni deček A. M. je ukradel zasebnici Mariji J. v Holzapfel-novih ulicah denarnico s 5 kronami.
— Prepir med mesaricama. Včeraj dopoldne sta se v Šolskem drevoredu sprli mesarici M. A. in M. M. ter dvignili tak krik, da so ljudje kar skupaj vreli.
— Izgubljene stvari. Na poti od Dunajske ceste po Šelenburgovih ulicah skoz Gradišče do Rimske ceste je izgubila neka
Šolska učenka zlato verižico, vredno 80 K. — Učenec obrtne Sole I. Soh. je izgubil od Sv. Petra ceste do Prešernovih ulio srebrno cilinder uro.
* Stoletnioa rojstva Fr. škroupa, skladatelja narodne himne „Kje dom je
moj". V Vo8ioah pri Kraljevem Gradcu odkrili so na rojstni hiši narodnega skladatelja Škroupa spominsko ploščo. Škroupova rojstna hiša je šola; njegov oče je bil priprost češki učitelj. Škroup je leta 1866. prvi poskusil zložiti češko spevoigro .Diatenik" (Loncevezec) Glasba .Dratenika se sicer ne da primeriti s tem, kar so v sedanjem času ustvarili veliki češki mojstri, kaže namreč več dobre volje, nego stvarjajoče sile, vendar se je po Škroupovi zaslugi storil prvi pogumni korak k samostalni operni glasbi. Česar pa Škroup v polni meri ni dosegel v operi, to je dosegla čudovita usoda jedne njegove skladbe — pesmi .Kje dom je moj". Škroup je s to pesmijo podaril svojemu naroda in Slovanstvu krasen biser.
* Dva nadškofa. Nedavno tega obrnilo se je .Društvo čeških žurnalistov" za podporo tudi do znanega skopuha in zatiralca ubogih delavcev v njegovih tovarnah, do nadškofa Kohna v Olomucu. Nadškofov ded je bil še židovske vere, sicer pa pravi neki pesnik:  Was der Jude glanbt, ist einerlei.
in der Kasse liegb die Sch____ Nadškof
Kohn seveda ni zatajil svojega plemena Prošnjo je zavrnil, za nameček pa napadel v svojem listu .Olm. Zeitung" češke ž ur naliste.   Komaj je to izvedel praški nad škofjSkrbensk^, daroval je druStvu ostenta-tivno večji znesek.   S tem je tudi javnost zaznala za nasprotje mej tema nadško fomoma. To nasprotje se stopnjuje od tistih-mal, ko je Skrbenskj postal kardinal, sta rejši Kohn pa je ostal na cedilu.   V obče se sodi,   da napeto razmerje  mej tema rimskima hierarhima   zadobi   še ostrejšo obliko.
* Dr. Anton Tresić-Pavičić obsojen.
22 t. m. popoludne je bil bivši urednik .Hrvatske", dr. Tresić-Pavičić radi zape-Ijanja nesrečne učiteljice Srkulj, ki se je zategadelj sama ustrelila, obsojen na dva meseca poostrene ječe
* V največji vročini skoro zmrznil. V   mestu   Hamiltonu   v   Ontariju vlada strašna vročina, ki dosega 40° C. Neki tamošnji krčmar, Toma Powers, ima iz borno ledenico, v katero se je hodil razhla-jati od strašne vročine.   Pred kratkim je šel zopet v to ledenico, a zaprl tako ne srečno vrata za seboj, da jih ni mogel odpreti več. Bil je na vrata, klical na pomoč, vse zaman.   Naposled je napel vse svoje moči ter je zagnal v vrata velikanski kos ledu. Potem pa se je vsled silnega napora onesvestil.   Ko so drugi krčmarja pogrešili, so ga šli iskat ter so ga našli v ledenici že skoro — zmrznjenega.
Telefonska in brzojavna poročila.
Stari trg 24. julija. Živeli napredni Bolčani! Proč žlindrovci! — Toma Mle-kuž, Jos. Bastol, Srečko Mlekuš
Solnograd 24 julija. Deželni zbor solnograški je odobril zakon, s katerim se uvajajo direktne volitve v kmetskih občinah in se pomnoži število mandatov za jeden mestni in za jeden kmetski mandat. Šlezijski deželni zbor je po dolgi razpravi vrnil vso volilno reformo deželnemu odboru.
Budimpešta 24. julija. „Magyar Orszag" pravi, da hoče ogrska opozicija zahtevati, naj se skliče drž. zbor in naj se obtoži bivši ministrski predsednik Banffv, ker je hotel ustavo odpraviti.
Sofija 24. julija. Metropolit Klement, predsednik sinoda, je umrl.
London 24. junija. Buri so dvakrat naskočili Aberdeen, pa so bili po ljutem boju odbiti.
London 24. julija. Kitchener javlja iz Pretorije, da so Buri iz Kapstadta došli vlak z živili, orožjem in municijo napadli, ga izpraznili in potem užgali. 4 angleški vojaki so bili ubiti, 18 je bilo ranjenih.
Pori Said 24. julija. Feldmaršal Waldersee je o polnoči pasiral sueški kanal. Francoska transportna ladja, ki ga je srečala, ga je jako simpatično pozdravila.
Đarila.
Upravnlitvu našega lista 80 poslali: Za družbo av. Cirila In Matoda.   G. Marg.
Žele v Begunjah pri Cerknici 5 K, nabrala na svatbi gdč. Arko v Begunjah. — Gosp. Anton Hren, uCit. abiturijent v Dobrepoljah, polovico Čistega prebitka učiteljske abiturijentske slavnosti v Ljubljani 60 K- — Gosp. Alojzij Korsika, umetni vrtnar in posestnik v Ljubljani, 20 K. — Gospa Marija Klun v Ljubljani 4 K. — Skupaj 89 K. — Živeli!
Za Prešernov spomenik. Gosp. Štefan Klun, posestnik v Ljubljani, 4 K. — Živel!
Za učiteljski konvikt. Gosp. Anton Hren, učit. abiturijent v Dobrepoljah, polovico Čistega prebitka učiteljske abiturijentske slavnosti v Ljubljani, 60 K. — Svoto smo izročili blagajniku gosp. J. Dimniku, kateri hvaležno potrjuje prejem.
Za „Narodni dom" v Ljubijan. Gosp. Štefan Klun, posestnik v Ljubljani, 10 K, mesto venca na krsto g. notarja Gogole.
Za pogorelce v Kropi. Gosp. Štefan Klun, posestnik v Ljubljani, 5 K.
Za pogorelce v Gorenjivasl. Gosp. Štefan Klun, posestnik v Ljubljani, 6 K.
Za visokošolce v Gradcu. Gosp. Štefan Klun, posestnik v Ljubljani, 4 K.
Za dijaško kuhinjo v Kranju. Gosp. Štefan Klun, posestnik v Ljubljani, 4 K.
Za pogorelce v Bizoviku. Gospa Marija Klun v Ljubljani 2 K 50 vin
Za pogorelce v Dobrunjah. Gcjspa Marija Klun v Ljubljani 2 K 50 vin.
Za dijaško kuhinjo v Novemmestu. Gospa Marija Klun v Ljubljani 4 K.
Bodi dobrosrčnima darovatelj ema izrečena za vse darove iskrena zahvala!
Umrli so v Ljubljani:
V deželni bolnici: Dne 20. julija: Cecilija Ogris, nadpaznikova hči, 6 let, davica.
fVleteorologično poročilo.
VUina nad morjem 306-3 m. Srednji tračni tlak 736-0 nun.
	Cas opa-	Stanje
		baro-
"3 *-»	zovanja	metra
		v mm.
23.	8. zvečer	730 4
24	7. zjutraj	7299
-	2. popo).	729 3
I?
a, * iS
Vetrovi
Nebo
«•3
r
Lropeld in Ivanka fpreltier
naznanjata tužnim srcem, da je njiju sinček (1570)
Poldi
17 0 si. zahod del.oblač. S
i (g
17 5 si. jzahod oblačno 0 26 2 sr. jzahod skoro jas. oo
Srednja včerajšnja temperatura 18 8°, nor-aaale: 199°.
Dunajska borza
dne 24. julija 1900.
Skupni državni dolg v notah   .... 9905
tkupui državni dolg v srebru .... 99-—
Avstrijska zlata renta....... 11835
Avstrijska kronska renta 4°.a   .... 9565
Ogrska zlata renta 4°/0 .   ,..... 118 35
Ogrska kronska renta 470 ..... 92 05
4v8tro-ogrske bančne delnice   .   .   .   . 1650 —
Kreditne delnice   . ....... 634 -—
London vista.......... 239 65
Nemški državni bankovci za 100 mark . 117*427,
30 mark   ............ 2346
20 frankov   ........... 19 03
*: talijanski bankovci........ 9090
C, kr. cekini........... 1130
trnovsa pmiM
ali
izurjena prodajalka
sprejme se v špecerijsko prodajalno na deželi. — Ponudbe pod „J. S." na uprav-uištvo BSlov. Naroda". (1555- 2)
▼ nežni otroški dobi 5 let po dolgi mučni bolezni včeraj preminul.
Pogreb se vrši jutri v četrtek, dne 25. julila ob 5. uri popoludne iz mrtvašnice na pokopališče k sv. Krištofu.
V Ljubljani, 24. julija 1901.
Trgovski pomočnik
in učenec
se sprejmeta v trgovino z železnim) in s špecerijskim blagom pri Fr. Omerza v Kranju. (1564—1)
Dva izvežbana, mlada
mesarska pomočnika
dobita trajno ali začasno službo pri
Antonu Pir je ven (1531-3)
mesapfn w Sežani.
Vsak dan sveže
po najnižji ceni priporoča
(1534-2)        Janko Traun
- G-lince pri Ljubljani.
Pekarija
(1542-3)
obstoječa čez 25 let, se odda radi smrti soproga takoj pod zelo ugodnimi pogoji
v najem.
Več ustmeno ali pismeno pri vdovi in posestnici Mariji Pikuš v Kranji št. 124.
Mladi! samski, zmerni in pridni
■% f • (1552-2)
delavci
dobe v tovarni za celuloso v Grun-burgu pri Sv. Mohorju na Koroškem dobro plačo in stalno službo.
>nadLstx*opi
(1545—4) «
tik kolodvora Dovje, obsezajoča 9 sob in 2 kuh-nji, se po ugodni ceni proda.
Hiša leži jako ngodno za letoviščarje.
Več pove Anton Šifre r na Dovjem.
♦ •  "CJsta.aa.cvl3 eno 1- 1S70,  » a>
Izdelovalnica perila za gospode, dame in otroke
samo iz blaga tvrđk H. Sehroll, Granmann in Nisi.
Nikako malovred.no tovarniško, marveč najskrbnejše domače delo. Za brezhibni kroj in najpoštenejšo postrežbo jamči tvrdka
C. J. HAMANN, Ljubljana
Mestni trg: št. 9. (2586—15)
Dobavitelj perila Teč c. in kr. častniških oskrboTali.še.
Istotam se dobi izvirno dr. (>iiNfnv Japer-ja volneno perilo vsake vrste, kopeljMko perilo, potem klobuke iz lotiiin in kož tvrdk Ples«, Hiekl in Plehler, najboljše moške in ženske noaroviee, kravate, moli rev, žepne robec, razno drugo modno in tkano blago za gospode, dame in otroke itd. itd.
Lastno izdelovanje predpasnikov, bluz, spodnjih kril, jutranjih jopic, spalnih sukenj itd.
Cene so v primeri z dobroto blaga brez konknrenee.
knpec vzrok, biti nezadovoljen z blagom pri meni kupljenim, se to blago rade zamenja ali pa denar povrne.
C*3 dO
I----I
CD Q3 Q9
ti
volje
Američsnski škrob na lesk
Fritz Schulz jun., Actiengesellschaft
Lipsko in Heb (Eger)
zajamčeno prost vseli škodljivih niiovJJ.
Ta doslej neprekoseni škrob se je prav izredno obnesel; ima v sebi vse za dober uspeh potrebne snovi v pravem razmerji, tako, da je vporaba vedno arotova In lahka.  Zaradi mnogih ponarejanj naj se ziata svetinja     pazi na gorenjo tovarniško znamko, ki je natisnena na vsakem zavoju. Pariška rasa tava Cena zavoju 94 vinarjev. Dobiva se v skoro vseh Špecerijskih in Pariz i9oo. drogerijskih trgovinah in prodajalnicah mila.    n. 2 (996-4)
Jutri, v četrtek, 25. julija 1901
na vrtu
Morske restavracije
na čast vsem finam
vojaški
oncert
popolne godbe
c. in kr. pešpolka št. 27
pod osebnim vodstvom g. kapelnika.
Začetek ob 8. uri.        Vstopnina 20 kr.
Nastavilo se bode najfinejše mona-kovt*ko „Spatenbranik-plvo in fino KeinlncliauN-oio pivo.
Za mnogobrojen obisk prosi najuljudneje z velespoStovanjem
Jakob Hafner
(1562—1) restavratćr.
Proda se 40 poiovnjakov
zajamčeno pristnega belega in rudečega
štajerskega vina
"bližin, postaje Polčane.
Pojasnila in cene daje g Jurij Orovič, restavrater v Zagorju ob Savi. (1510—3)
Ges. kr. avstrijske *&? državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 1901. leta.
OđJao-i ti X^nbl*ajr»« j s. koi. Prog-a oea Trbiž. Ob 12. uri 24 m po aoCi usooui vb k v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzenufeste, Inomost, Monakovn, Ljubno; čez Selzthal v Anssee, Solnograd, cez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Fran^ensfeste, Ljubno, Drmaj; čez Selzthal v Solnojjrad, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Pizen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; Čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Ceiovoc, Fran-2ensfeste, Monakovo, Ljubno; čez tšeizthal v Soiuo-grr.d, Lend-Oustein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Carib, Genevo, Pariz: čez Klein-Reifling v Šteyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Eeb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. — Proga v Novomeato in ICodevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto« Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 6 m popoludne istotako, ob 6. uri 55 ui zvečer v Novomesto, Kočevje. — Prihod v ILjublJano juž. kol. Froga im Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Solnograda, Lmca, Stevra, Ausseea, Ljabra, Celovca, Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 31. uri 16 m dopoldne osobni vlaK z Dunaja čez alnatettea, iz Lipska, Kar-cvih varov, Heua, Marijimb varov, Plznja, Buaeievic. fck>Jno?rada, Linča, Jkevra, Pariza, Ueueve, Curica, Bregeno*, Inomosta, Zella ob jeze.u, Lcnd-Gastt-.i.a, Ljuona, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljabna, Selzthtda, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Fr*ozeasfeste, Pontabla. Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 38 m zvečer iz Poduarta-Krope. — — Ob b. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunajd, iz Lipskega, Prage, Lrancovih varov, Karlovih varov, Beba, Marijinih varov, Plznja, Bndejevic. Linca, Ljubna, Beljaku. Celovca, Pontabla. Frog-a is Novega mesta, In KoAev.la. Osohoi vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob uri m popoludne iz Straže Toplic Njvega mesta, Kočevja io ob 6. ari '.-o vj zvečer, istotako. Oa :t.l iz LJab-IJojae drž. kol. v JCamnlls. Mešani vlaki: Ob 7. xvt YH m zjutraj, ob fa. un 5 ra popeljale, ob 6. ari &0 m iu ob 10 ari S5 m zvečer, poslednii vlak le ob nedeljah u. pravnikih — Pvihoći v I^a-rr-i;aso drž. kol. is Kamnika. Mešani vlaki: Ob (.-. uri 49 m r.iutrai. cb 11. ari <5 tu ao»-omdue, ob r.. uri Ifi m in ob 9. uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1393)
Nadnatakar
(Slovenec) se takoj sprejme v restavraciji ,,Narodnega doma" v Ljubljani.
(1569)
L. Masarvk.
Trgovski učenec
s primerno Šolsko izobrazbo, poStenib ata-riSev, se sprejme v trgovino z manufakturnim blagom pri (1528—2) J Šket-u v Ilir. Bistrici.
Dva učenca
spre'na urna dečka, s primerno šolsko izobrazbo, se takoj sprejmeta v trgovino z manufakturnim blagom ,,pri sv. Cirilu in Metodu" v Ljubljani, Lingarjeve ulice, zraven loterije. (1668)
opravila šivalnih strojev
P
■a vseh sistemov urno, dobro in po ceni. H Prodaja najboljšega olja. larei in H       «1 rii a; Hi   potrebArln   za «l\nln.
stroje.   Priprave In prlMtroJI za
vsa razna šivalna dela. (1523 —3)
Singer Co„ delniško društvo za šivalne stroje
Sv. Petra cesta št. 6.
Išče se jed&n ali več (1526—3)
drugov za lov
v občini Pijavagorica v hribu. Odda se tudi popolnoma v last. Cena majhna.
Pojasnila   daje   Pran   .1 mimik Pijavagorica, pošta Škofljica.
Učenec
se sprejme pod ugodnimi pogoji v trgovine z barvami pri (1551—3)
Adolfu Hauptmann-u
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 41
spretan prodajalec  manufakturne stroke,
se sprejme takoj ali do 15. septembra t. 1.
v sukneni in manufakturni trgovini R. Miklauc v Ljubljani.
fl 566—1)
Jšče se spretna
natakarica s
slovenskega in nemškega jezika zmožoa in v računanju dobro veS^a.   Opravilo bode večinoma z vrjaštvom, posebno z g£ čast niki pri velikih vojaških vajah meseca av gusta v Begunjah nad Cerknico.
Pismene ponudbe sprejema Ivan Ster-gulec, trgovec in gostilničar v Begunjah nad Cerknico. (1565—1;
L Schuster
se je s svojega potovanja
vrnil* -m ™
Za pomladno in poletno dobo
priporočam gospodarjem in kmetovalcem kakor tudi raznim podjetnikom svojo veliko zalogo potrebščin za stavbe: porlland in roman eement, železo za vezi, h to rje, traverze, zelezni»k.e' šine, okove za vrata in okna, tronibe, eevi za vodovode, štedilnike (Sparherde). (428-23)
Potem poljedelske stroje: »lanioreznlce, jsrrpeljne, mlatilniee, fino izdelane močne pluj^e, stroje za posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše tronibe za jK-noJnleo, in drugo potrebno orodje za poljedelstvo.
Hazno orodje za kovače, kljueavnlearje in mizarje.
Nagrobne križe, vlite kotle, Jeklo za svedre, tennicein uteže, kakor veliko izber v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah.
Fran Stupica,
trgrovlia-a. z železnino irx špecerijslcim. Tolagrom.
Iijubljana,
Marija Terezije cesta št. 1, poleg gostilne Figovec.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip^Nolli.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
C.+^3$C
36