SOVJETSKI OBISK Ko razpravljamo o sovjetskem obisku Londona,ne smemo pozabiti, da so Britanci povabili Bulganina in Hruščeva v tistih medenih ženevskih dneh, ko so že vsaj na zapadni strani prevladale želje po odstranitvi sumničenj in po boljšem razumevanju drug drugega. Zapad je namreč spo= 2nal,da nov svetovni požar ne bi uničil samo komunističnih režimov am= Pak po vsej verjetnosti ves človeški rod. Tako je bilo nujno, da so De mokracije opustile vsako misel na nasilen poseg, s katerim naj bi zati ranim narodov priborile svobodo. Odločiti so se morale za daljšo, toda varnejšo pot, da poskusijo na miren način vplivati na razvoj v SovjetljL Gotovo ima taka politika svoje nevarnosti in uspehov ni moč vide= ti preko noči. Toda nevarnosti ne obstojajo samo za demokrate; taka po litika je, kot bomo rekli kasneje, dvorezen meč,ki je pravtako nevaren lahko tudi komunistom, čeprav jim zdaj pride prav. Kot je bilo pričakovati, sovjetski obisk Londona ni prinesel kak= šnih posebnih presenečenj. V koliko so Angleži uspeli glede življenjsko važnega Srednjega vzhoda, bomo šele videli iz sovjetskih dejanj. V samem obisku vidimo predvsem dvoje zi. čilnosti: Pozitivno je, da so merodajni sovjetski oblastniki videli Zapad in ga mogli spoznati. Pred meseci že smo omenili newyorskega guverner= ja g.Averella Harrimana,ki se je v času svojega veleposlanikovanja v Moskvi z grozo čudil,kako je bil Kremelj v osnovnih,bistvenih stvareh napačno poučen o Zapadu. Tudi zdaj ob pravkar zaključenem obisku so se visoki uradniki britanskega Foreign Offica čudili,kako moreta biti aoyjetski premier Bulganin in šef partije Hruščev tako površno in na = Pačno obveščena o zapadni politiki in njenih vzrokih. Seveda jim je zdaj postalo jasno, zakaj je Hruščev trobil v svet, da sicer britansko ljudstvo noče vojne, toda britanska vlada jo želi... Boljše medsebojno spoznavanje pa tudi običajno prepreči predrzna dejanja.Spomnimo se,ka= ko debelo je zijal blazni Hitler,ko f mu ob napadu na Poljsko Angleži napovedali vojno. Ali kasneje: s kakšno naglico je zaleteli Stalin ro= til Kitajce,naj pošljejo "prostovoljce" v Korejo in ustavijo ameriška Prodiranja, ko se je zmotil in izključeval ameriško intervencijo. (Har riman je trdil, da se sovjetski diplomati enostavno niso upali Stali= nu poročati polne resnice,ampak so poročila intonirali na njegova li = nijska razpoloženja. Je morda ta navada še vedno v praksi v sovjetski diplomaciji ali pa stoji v ozadju Molotov, ki cenzurira informacije?) Zato je dobro, da so sovjetski oblastniki videli moderno Anglijo (in z njo del Zapada,) da je ne bodo več gledali skozi Dickensova očala kot doslej. Obenem so mogli iz dolgih,neposrednih razgovorov spoznati za= Padno mišljenje in namere. Tudi odločnost, da bo Zapad branil svojo svo hodo. Videti so mogli, kako malo pomeni komunistična stranka v Angliji. M praksi so lahko opazili demokracijo; ni čudno, da jih je odbila la = huristična kritika, celo ko je prihajala od superlevega Bevona, kar je Lilo antipol sicer zadržani vladi. Drugo dejstvo je negativno: lahko sivpredatavijamo,kako je vplival tak obisk na nesvobodne milijone onstran Železne zavese, ko so gledali Po komunističnih časnikih Bulganina in Hruščeva v družbi Njehoga bri = tanskega Veličanstva... Ali ni bilo to več kot olje na komunistični o= genj, češ, poglejte sužnji, kako prijazno nas komuniste sprejemajo bri tonski kapitalisti in kako odobravajo našo politiko...? Taka propagan= da, ki jo komunisti do skrajnosti nategujejo kot harmoniko, gotovo po= razno vpliva na neavoLođne ljudi» lei so s takšno vero pričakovali po = moč od Zapada. Tega ni moč prikriti. Vendar pa utegne nekoč imeti tudi to svoje pozitivne posledice. Kajti če se sovjetski oblastniki zdaj v tisku,fil mu,na radiu in televiziji ponašajo, v kakšni kulturni in civilizirani deželi so bili sprejeti, če zdaj prvič v 38 letih zares stvarno popisu jejo to deželo in njene prebivalce ter njihovo vlado, ki da želi mir in sožitje, ali bo kasneje mogoče brez negativnih posledic tem istim državljanom dopovedovati,da se je treba še bolj oboroževati, da je tre ba vzdrževati ogromne vojske, da jih ta ista dežela ogroža, da je zato sovjetski državljani ne smejo obiskati, da ne smejo brati njenega ti = ska, gledati njenih filmov in poslušati njenega radia? Kot smo zgoraj rekli: ti stiki z Zapadom so dvorezen meč,ki trenutno koristi komuni = stom, a jim kasneje utegne zelo škodovati. Kajti ko bodo Rusi in osta= li spoznali resnico o Zapadu, Se bo nujno spremenil tudi njihov odnos do sovjetske politike in jo bodo ocenjevali kritičneje ter nato zahte= vali odgovarjajočo notranjo politiko. Kajti ko bo sovjetski državljan spoznal, da na zapadu sorazmerno dobro živijo,čeprav (ali prav zato ker) nimajo komunistične vlade, se bodo pr Čeli porajati dvomi. Rod,ki prihaja, gotovo ni več tako revolucionaren, Kočno: ali se ne dogaja to isto pred našimi očmi v Jugoslaviji? Zakaj se ne bi potem tudi v Sovje tiji? Le da je tam treba več časa in širših dimenzij akcije, ker je pač dežela večja in njena izolacija je bila daljša. A samo od sebe ne bo nič nastalo, V veliki meri zavisi od Zapada in njegovih možganskih trustov»kako bodo prilike izkoriščali in odgo = varjali na tako obetajoča' izzivanja« TORONTSKE ZADEVE Poročamo o prepirih ■■med Slovenci v Torontu,Zakaj neki izobešate u= mazano perilo,hode tožili nekateri.Drugi bodo rohneli,da napadamo po = sameznike ali skupine in se vtikamo v zadeve,ki nas ne brigajo«Tretji se bodo čutili farizejsko vzvišene nad farnimi prepiri «Ne moremo se-siri njati ne s prvimi,ne z drugimi, ne s tretjimi. Predvsem smo prepričani,da sveži zrak javne razprave prežene za = lohlost spletkarjenja in prikritih ho jev.Kdor bi nas obsojal»da peremo umazano perilo,se menda vendar sam'ne drži istega načela,tako da že le ta ni preoblekel srajce,češ da je umazana in ga je sram,da bi jo opral. Ne perica, temveč umazanec je vreden obsodbe« V razmeroma majhnih razmerah slovenske emigracije predstavlja sku Pina'v Torontu pomemben del.Zato se nas njihove zadeve tičejo.Podobni prepiri o malenkostnih zunanjih vzrokih z globljim osebnim ozadjem so stara slovenska napaka,ki je mnogokrat preprečila plodno javno delovanje. Obzirno molčanje in prikrivanje naravnost prilivata olja na ogenj takih prepirov. Ne napadamo nikogar in ne postavljamo se na nobeno stran.Koliko je dopisnik uspel v prizadevenju,da bi bil nepristranski,je vprašanje,na katerega bo vsaj toliko odgovorov.kolikor je prizadetih strank,A v nje gov dober namen niti malo ne dvomimo. Ni naš namen,da bi doganjali,kdo je kriv«Na podlagi poročila ugo= tovimo le, kako žalostno je, da porablja slovenska skupina v Torontu toliko pozitivnih sil p:.i tem prepiru in da si brezglavo zapravlja svoj sloves miroljubnega krščanskega'naroda« To je mogoče le zato, ker pri zadeti ne vidijo drugega kot sami sebe« Kaže, da večini, ki je pri tem nesmiselnem prepiru naravnaš t ali drugače prizadeta, ni 'do tega, da bi naredili konec» temveč jim'prija nadaljevanje» kot da ne bi imeli pa = ------------------------------------ metnej šega opravka. Toko nam res KLIC TRIGLAVA - Marija,pomagaj! 57,Totland Ecad (V kolikor bi kdo hotel današ= • • ‘ LEI PESTER nje poročilo dopolniti, mu je naš Izhaja l.in 3« ooooto v mesecu „ list vedno na razpolago.) MARIJA .POMAGAJ Iz begunskih, taborišč po Avstriji, Italiji in Nemčiji so se slo venski begunci razselili na vse vetrove sveta, toda po mojem mnenju se je izselil v Kanado najbolj zdravi in življenjsko najmočnejši del te "slovenske begunske skupnosti". Pred leti je nek Slovenec sveto trdil, da je slovenska skupina v Torontu med vsemi drugimi begunskimi skupinami tam najbolj razgiba na. Ne tedaj ne danes bi o tem nikdo ne podvomil. Öe je bilo leta 1948. v Torontu sto slovenskih beguncev, jih je bilo Čez dve leti na to tristo in 1.1952. brez dvoma petsto in danes... Koliko je danes Slovencev v Torontu? Kam naj se človek obrne po to pojasnilo? Na slo vensko faro Marije Pomagaj, brez dvoma. Da, ta najbolj razgibana skupina "novih Kanadčanov" ni bila sa= tno edina, ki je že 1.1950. premogla svoj lastni radijski program in ki je prirejala po Torontu in okolici svoje igre. Že prav tako rano ne še prej se je rodila misel o zasnovi lastne slovenske župnije v Torontu. Izseljenci v Kanado so bili številni in po opravku svojih "kontrnktov" jih je veliko prišlo v Toronto. Niso vsi ostali tam,ve= čina pa. .In kdo se ne spomni let 1949-1952.,,ko ni bilo nedelje,da ne bi v Torontu praznovali slovenske poroke? Öasih so bile štiri eno ne deljo. Kdo bo po naše poročil mlade ljubimce, kdo bo krstil njihove otroke? Nikakega dvoma ni, da je bila slovenska fara v Torontu po= trebna. Toda če stopite danes . slovensko župnišče v Torontu in bi se radi pozanimali o tem, koliko je Slovencev v Torontu, vam tega ne bo do mogli povedati. Povedali vam bodo,koliko imajo faranov, ne bodo vam pa povedali, koliko utegne biti v tem mestu Slovencev. Kajti če je kod na tujem slovenska fara tako razčetvorila slovensko skupnost, kakor jo je v Torontu, potem bi bilo še bolj žalostno, kakor je. Lastna župnija - lastna cerkev Zamisel za slovensko faro v Torontu se je začela že zgjsdaj .Iz zaporednih nedeljskih slovenskih maš v neki laški cerkvi na Patrick Street in iz ustanovitve slovenskega društva "Holy Name Society" ka= kor tudi "Marijine družbe" se je jela razvijati po 1.1949. tista far fta skupnost, ki je postala stržen prizadevanja za slovensko cerkev v Torontu. Župnik dr.Jakob Kolarič,CM, je prišel tja s poslanstvom,da usta ftovi lastno faro in je stal ves čas na čelu prizadevanja za zidavo lastne cerkve, ki naj bi imela v prizemlju dvorano - nedomostek za nekak prosvetni dom. Vse to je danes resnica - v Torontu imamo župni jo Marije ^omagaj in tudi slovensko cerkev istega imena. Za vse to gre nekaj zahvale g.župniku, brez dvoma, toda dejansko so postavili ih opremili slovensko cerkev v Torontu številni ljudje širom Kanade in^Združenih držav. Zaman bi bilo ‘ponavljati neštevilne pozive na po moč pri zidavi cerkve in na širokogrudne obljube, ki jih je podpiao= val posebni odbor za to gradnjo. Vsem Slovencem brez razlike so ob = ljubljali v domu pod cerkvijo nepristransko dobrodošlost in bilo je veliko upanja o razcvitu slovenske prod" 'tne delavnosti. Toda danes, ko se fara več ali manj Čvrsto dviga iz dolga,ki je vanj zabredla ob zidavi cerkve, in danes, ko je pod cerkvijo dvorana, ki je bila namenjena vsem Slovencem, divja med torontskimi Slovenci zagrizen boj, katerega nejasni odmevi se čujejo že dljo časa v manj razumljivih člankih clevelandske AMER .ŠKE DOMOVINE in torontske SL0= VENSKE DRŽAVE. Po Torontu samem se zaradi tega številni Slovenci ne aamo ne pozdravljajo ampak čestokrat zmerjajo in dogodilo se je,da sestre ali bratje med seboj zaradi tega ne govore. Eni pravijo, da se je začelo s pevskim zborom. Drugi se oslanja jo na trditev, da župnik oziroma po njem kontr lirani cerkveni odbor Pristransko zaračunava "Slov emu gledališču" najemnino za dvorano. ...Toda kje se je v resnici ta spor med slovenskimi izseljenci v Torontu začel?' Na to vprašanje verjetno ni jasnega odgovora. PoPol= noma pa najbrž ni zgrešil tisti, ki je že pred leti v Torontu trdil, da je vzrok temu farnemu nepokoju pri Mariji Pomagaj iskati še v predvojnem sporu med "stražarji" in "mladci"(Katoliško Akcijo).Ne da bi se hotel ali mogel z nepristranskostjo spuščati v tp nekrščansko džunglo dveh slovenskih katoliških nazorskih skupin, bi rad v slede= čem na kratko omenil potek razvihranosti med Slovenci v Torontu. Morda bi bilo dobro začeti s pokojnim dr.J0Pajkom. On je bil pr vi slovenski duhovnik, ki je prišel v Kanado z namenom, da bo tamkaj ostal. Z zvezami in prijetnim nastopom, ki jih temu mlademu duhovnu ni manjkalo, je uspel pri tedanjem pomočniku kanadskega ministra za delo g.McNamari 1,1948. posredovati za priselitev manjšega števila slovenskih akademikov iz Avstrije in Italije. Večina teh študentov se je po svojem delovnem kon’raktu naselila v Torontu in je bila,ka kor je bil dr.Pajk, močno pod vplivom idej tiste slovenske intelektu alne ali polintelektualne skupine, ki so jo na splošno pripisovali nekdanjemu ljubljanskemu akademskemu klubu "Stražo". Petje je slovensko narodno izročilo in kakor povsod drugod na tujem, se je tudi v Kanadi ob tem začelo takorekoč prvo društvo,če naj tako imenujemo takozvane "Batavske slavčke". Sorodnik dr.Pajka je pri- teh slavčkih pel tenor in ker so bili medtem v Torontu pri ab venski maši pogrešali slovenskega petja in ker se je bil pok.dr.Pajk uspešno spoprijateljil s slovenskim duhovnom g.Renerjem,ki je bil, te daj v Buffalo,N.Y.,so ustanovili v Torontu cerkveni pevski zbor. Gr. Rener kakor tudi člani zbora so posvetili mnogo truda svojemu delu. Toda g.župniku in njegovim osebnim zaupnikom se je zdelo s tem zbo = rom nekaj narobe. Stražarji komunis tf? x Župnik dr„Kolarič je pri vsej svoji svetosti in vdanosti za slo vensko farno stvar v^Torontu precej nestrpen človek. Mimo tega,da je mladim zakoncem zaračunaval očitno kapitalistične vsote za izvrševa= nje porok, gospod župnik tudi drugače ni uspel pritegniti ljudi k svoji fari. Morda tudi njegova prepoved razpečavanja IGLICA TRIGLAVA pred cerkvijo na Patrick Streetu 1.1949.oz.1.1950. ni brez pomena v zvezi z.'njegovim značajem. Nekateri pravijo, da je močno oblastiže = 1jen..Kot duhovni vodja ni hotel voditi samo društev "Holy Name Soči ety" in '‘Marijine družbe", ampak tudi cerkveni pevski zbor,ki ga je vodil dr.Rener, 0 podrobnostih razpleta , ki so vodile v splošni prepir sloven= ske "skupnos ti" v Torontu, ne morem pisati, a omenil bi nekaj dogod= kov, ki so verjetno pripomogli k zagrizenostf tega neprijateljstva. Med "stražarji" in njihovi somišljeniki so resnično poustanovili po= družnico "Straže", sprva na 41,Sylvan Avenue. Na sestankih društva "Holy Name Society" so se dogajala^nesoglasja kakor n.pr. ročno od; stranjevanje "nezaželjencev". Iz Španije je emigriralo v Toronto ne kaj "protistražarsko" usmerjenih "akademikov", od katerih je nekate= re SLOVENSKA DRŽAVA po ovinkih pozivala, naj nastopajo s pravimi ime ni. S tem v zvezi so bili v Torontu anonimni klici po telefonu, neka "zasliševanja" in grožnje. Leta 1953» se je mesečnik SLOVENSKA DRŽA= VA preselil iz Chicaga v Toronto. Krogi, ki to glasilo in takoimeno= vano "Slovensko narodno zvezo" vodijo, so ustanovili tudi "Slovensko posojilnico in hranilnico Janeza Ev.Kreka", Nekako istočasno so vodi ni člani neakademske skupine "Slovenskega katoliškega akademskega sta rešinstva" v Clevelandu začutili potrebo po ustanovitvi svoje podruž niče v Torontu,kor se je zgodilo. Kakor povsod drugod po slovenskem begunstvu - značilen primer imamo v "Slovenski kulturni akciji" v Argentini - so tudi v Torontu uvideli, da so.vsaki medsebojni poboji na kakem "političnem" polju manj smiselni in so zato vrgli vse svoje sile na takoimenovano kul = turno področje. G.župnik slovenske fare v Torontu,ki je bil že menda od vsega zaSetk^fia 'bojni nogi 3 pevskim zborom,ki ga je vodil S, g.Ren er, je srna tral uspehe "Slovenskega prosvetnega zbora" za uspehe "stražarskih" in protifarno usmerjenih elementov. Zahteval je, naj se zbor imenuje "Zbor Marije Pomagaj" in da se mu naj podredi. Zaradi tega in drugih manjših prejšnjih sporov, je zbor odstopil in nehal v cerkvi peti.Od stopil je celo pobiralec cerkvene miloščine. Ta dogod''" je navdahnil "stražarsko" usmerjene farane z idejo za nabirko podpisov za odstop dr.Kolariča. Podpise so pobrali in jih s primernim spremnim pismom poslali torontskemu kardinalu McGuinanu. Pravijo, da je g.župnik zaradi tega označil "stražarje" za komuniste. Kardinal je na pobrane podpise odgovoril tako, da je "stražarjem" prepovedal vstop v poslopje St.Joseph College,koder so inoll svoje študijske sestanke. V tej zadevi je končno menda posredoval ljubijan ski škof dr.Rožman; uspeh mi je neznan. 33 j tudi na odru S prihodom nekega nadpovprečnega amaterskega igralca v Toronto so iz manjše odrske skupine,ki jo je tako ali drugače dotlej držal Pokonci znani režiser g.Brunšek, ustanovili "Slovensko gledališče". Ker je na splošno veljalo mnenje,da je to gledališče "stražarsko" , so ljudje iz farnega tabora osnovali drugo dramatsko društvo,ki men= da sliši na ime Valentina Vodnika. Vodi ga brat ljudskega pisatelja Otmar Mavser. "Stražarje" so farni prav tako sumili, da imajo na svoji strani Podporno društvo "Karitas", zato so ustanovili svojo "Vincencijevo konferenco". Po vzr^cu "Lige ameriških katoliških Slovencev!1 v Cleve landu so začeli člani in prijatelji "Slovenskega gledališča" v To = rontu izdajati "Gledališki list". Kaj naj počno farni? Morda bodo za «eli izdajati nekaj svojega. Doslej uporabljajo v ta namen prostor "Kanadske AMERIŠKE DOMOVINE". ^Eđen glavnih očitkov zadnjega časa proti farnim pa je obdolži = tev članov "Slovenskega gledališča", da - ■ ačunava g.župnik oziroma Po njem kontrolirani cerkveni odbor "Slovenskemu gledališču" za na = jemnino prostorov pod cerkvijo večje vsote kakor nekaterim nesloven= skim skupinam. Boj se nadaljuje... XYW ^27,maja bodo v Trstu in okolici volili tretjič po zadnji vojni v občinske odbore in prvič v novi pokrajinski svet. Dočim bodo,kot ka= ze,Slovenci v Tr^tu in Miljah nastopali ločeno, je v okoliških obči= nah y glavnem že prišlo do nekakega kompromisa med različnimi sloven skimi skupinami, ki ga narekuje večinski volilni sistem,ki se razli= kuje od onega v Trstu(proporcionalni). Po večinskem sistemu dobi nam rec zmagovalčeva lista tri četrtine odborniških mest,druga lista ostalo četrtino, vse ostale pa nič. Öe bi bili Slovenci razbiti na več list, bi obstojala nevarnost, da bi enotno nastopajoči Lahi za = sedli prvo mesto. Tako bi lahko čisto slovenske občine z malo laško Manjšino dobile laško občinsko upravo. Zato je sporazum med slovenski mi skupinami res življenjsko važen. Drugače pa je v Trstu,kjer pred stavi j ajo Slovenci že itak veliko manjšino.A kljub temu bi jim skupni hastop tudi koristil,čeprav še daleč ne v taki meri kot no deželi. V novi pokrajinski svet bodo volili 24 članov,od katerih jih bo osem odpadlo na liste,ki ne bodo zmagale v 16 volilnih okrožjih.Te si bodo sorazmerno deli] tiste skupine,ki bodo dobile odgovarjajoče šte vilo glasov. Seveda bi bil ta sistem ugodnejši za Slovence,če bi na = stopili združeno,ker bi po vsej verjetnosti dobili enega svetnika.To= aa titovci so že dolgo povezani z nekaterimi ultralevimi Italijani v 'Neodvisni socialistični zvezi" in si celo prizadevajo za enoten vo = lilni nastop vseh "socialističnih" sil proti Demokristijoni. Slovenska demokratska zveza in Katoliška skupnost pa bosta nastopili na skupni Slovenski listi". Izgledi na uspeh vsekakor niso veliki,čeprav ' o. TRŽAŠKE VOLITVE Ivan Kočevar: TITO V MOSKVO Kot je bilo pričakovati po lanskoletnem sovjetskem obisku Beogra da, so odnošaji med Jugoslavijo in sovjetskim blokom v glavnem norma= lizirani, naj bo to na političnem, gospodarskem ali kulturnem polju. Vendar pa obstoja bistvena razlika med sedanjimi odnosi in onimi,ki so-vladali pred junijem 1948. in ki so dejansko povzročili razkol. Ne le, da je med tem Jugoslavija normalizirala svoje odnošaje z Zapadom, ampak so tekom dogodkov jugoslovanski komunisti pred očmi svetovnega komunizma doživeli tolikšno moralno zmago nad sovjetska isatelitsklmi* da ni samo nobenega razloga bojazni ampak tudi nobene možnosti več,da bi se jugoslovanska komunistična stranka podredila Moskvi. Karkoli se bo še iz vsega izcimilo, trdno sem prepričan, da bodo jugoslovanski komunisti hoteli biti popolnoma enakopravni in enakovredni z ruskimi. Jugoslovani, s katerimi sem v Trstu zadnje čase prišel v stik, so na splošno mnenja, da bo tudi po partijski liniji, prišlo do večjih zbližanj in da bodo ver j etno-zakrpana vsa ideološka nasproistva. Toda - tako so uverjeni - vse to bo šlo na račun Sovjetske zveze,ki bo mo= rala^še naprej popuščati. Dokaz za to vidijo v razpustitvi Kominfor= ma, čeprav je sam Hruščev še nedavno znova zagotavljal,da ni govora o tem. Pričakujejo, da bodo c teh vprašanjih razgovarjali, ko bo Tito junija obiskal Moskvo, vendar pa so prepričani, da Tito ne bo prekora čil nevarne meje, } • r bi vezalo roke tako njemu kot partiji in pred= vsem državi, Tito se z razlogom zaveda, tako pravijo obiskovalci Tr = sta, da uživa gotove simpatije pri ljudeh, ki niso komunisti, samo za to, ker se je postavil po robu Rusom, Te simpatije bi izgubil, če bi se jim zdaj kot politični zmagovalec podal, ko so vendar kapitulirali pred^njim. Po drugi strani je razpoloženje v Jugoslaviji med.Mjudston odločno protirusko, kar komunistom ni neznano. Rek "Vse je slabo,kar je rusko" in obraten za Amerikance, pač dovolj kaže ljudska čustva. .Ali so vidne kake.razlike v vsakdanjem življenju, odkar so bili stiki s Sovjeti normalizirani, je bilo moje končno vprašanje* Razlike so skoro.neopazne, vendar so. Zdaj že lahko kupiš ruski televizijski aparat,ki stane od 100.000 do 250,000 din, toda moji informatorji tr= dijo, da.so domači aparati.boljši,lepši in za polovico cenejši, (V Ju goslaviji televizije še nimajo, vendar pa pripravljajo istočasno od= dajanja programa iz L^ubljane,Zagreba in Beograda; pred tem pa namera vajo televizijo omogočiti tako, da bi se priključili na gotove itali= janske in^avstrijske programe, ki bi jih prenašali preko "relejnih po = staj na Učki in na Sljemenu pri Zagrebu«) Dalje je po cestah že vide= ti precej novih "Skoda" avtomobilov, Lani je tudi nekaj sovjetskih tu ristov-privatnikov, ki so bili seveda visoki partijci, obiskalo Jugo= slavijo. Pri tem je značilno, da imajo portirji boljših hotelov naro-, čilo,oddajati najlepše sobe Rusom in Cehom, *UDARIL BOM PAS TIRJA...* Komaj sta se Bulganin in Hruščev vrnila v Moskvo,že sta udarila po briatsnkih laburističnih prvakih,ki da so edini v Angliji poskuša= li pokvariti sovjetski obisk. Toda v isti sapi je Hruščev zagotavljal svoje prepričanje, da se široko članstvo laburistične stranke gotove ne strinja s svojimi voditelji-, ki da itak nimajo podporo ljudskih ram zic. Tako je potrjena pravilnost razlage,ki jo je zadnjič prinesel KLIC TRIGLAVA,da ni Sovjetom toliko do crganizironega sodelovanja med socialisti in komunisti kot predvsem povzročiti zmedo med socialisti s ar'ni,.diskreditirati pri članih njihove voditelje in tako omogočiti ustanovitev enotne "socialistične" Fronte pod vodstvom komunistov. Taktika, ki se je je to pot poslužil Hruščev je dovolj nazorna,a je verjetno prav zarodi svoje jasnosti in enostavnosti premnogim ne = verj etna. Bulganin in HrušSev »ata bila povabljena na večerjo k britanskim laburističnim prvakom, ki so se hoteli oddolžiti za podobno povabilo, ko so preko Moksve potovali pred časom na kitajsko. Ze pred to večer jo so se dogovorili, da bodo gostoma stavili štiri vprašanj a,med ka= terimi bo eno zadevalo usodo 150 socialnih demokratov onstran želez= ne zavese. 0 tem je bil predhodno obveščen tudi sovjetski veleposla= nik v L0ndonu. Po uvodnem Bulganinovem pozdravu je - brez prvotnega načrta,to= da vse kaže na željo navzočih laburistov - spregovoril tudi Hruščev. Treba je biti bedak in pričakovati, da navzoči laburisti ne bodo pro testirali proti Hruščevi obtožbi, češ da so dejansko Angleži poslali Hitlerja nad Ruse. In Hruščev je preveč bister, da ne bi te reakcije Pričakoval; ko jo je dosegel, je seveda postalo razpoloženje na ve = čerji neprijetno,mučno. Tako je končno vstal leader Gaitskell in v zaključnem govoru po prvotnem načrtu apeliral na izpust socialnih demokratov v vzhodni Ev ropi na svobodo. Nič čudnega ni bilo, da ga je Hruščev osorno zavrnil s svojim "Njet!" in še baje dodal,, naj se laburisti brigajo za svoje Posle. Hruščev je vedel v naprej, da bo prišlo do tega vprašanja,ob ka terem bi se pa težje izvil in tudi težje razvijal svoj protisociali stični načrt, če bi bilo vzdušje v obednici prijetno, toplo. Toda on - ne pa kak Brown ali Bevan - očividno tega ni hotel. Tudi ima hude račune z vodstvom Laburistične stranke, kateremu se je treba predvsen zahvalit za tako sijajno resolucijo Socialistično internacionale (gl. KT 187.) Hruščev tudi ve, da je ta stranka ena najmočnejših protiko= munističnih stebrov v zapadni Evropi. Zato je povzročil konflikt, da zdaj iz Moskve lahko premišljeno naperja svoje topove proti laburi = stičnemu vodstvu. Ne brez uspeha. Saj so se že pred tem čuli v stran ki kritični glasovi na račun Gaitskella zaradi tiste večerje in vsaj en laburistični sestanek je - zlasti po zaslugi navzočih komunistov - prav burno potekel in dosti zmešal socialiste. Toda pri vsem tem tako Hruščev kot oni,ki mu nasedajo ali pa nastopajo po njegovih na= vodilih,zamolčuje jo, da je sam Hruščev s svojo obtožbo Anglije prvi izzval navzoče... Zanimivo je še, kako je moskovska PRAVDA odgovorila na že ome= njeno protikomunistično resolucijo Socialistične internacionale. Nič kaj dosti ni polemizirala z njo ali pa socialiste napadala. Namesto da bi na odlične argumente jasno odgovorila, se je izvila,češ da ni= so socialisti predložili sploh nobenega argumenta,ki bi opravičeval še nadaljnji razkol v delavskem gibanju. Njen kočni poziv vsekakor ne leti več toliko na socialistične voditelje kot predvsem na navad= ne člane, ko piše, da ne gre za združitev socialističnih in komuni = stičnih strank ampak Mza stik med socialisti in komunisti v korist enotnosti delavskih gibanj..." (zps) DROBNE 0 JUGOSLAVIJI - Na povratku s konference v Lon= donu se bo g.Nehru julija meseca ustavil v Jugoslaviji.Še prej bo obiskal tudi Združene države. - Vzhod in Zapad sta se sporazume la v Ženevi,da bosta pomagala juž ni Evropi do gospodarskega dviga. Strošek za petletni razvojni načrt v katerem bo glavni poudarek na kmetijstvu, bo znašal $ 35 "f.l'giđ. V poštev prihajajo Jugoslavija,Gr čija,Turčija in Italija.Ni pa še določeno,na kak način bodo sred = stvn preskrbljena. - Jugoslavija namerava kupiti v Angliji več rušilcev, ki so "že stavljeni v rezervo, - V Ljubljani so prišli na zdra= vo misel, da bi ljubljansko unifa verzo razširili tudi na Maribor. Tako proučujejo, koJko bi iz tamk. Tekstilnega inštituta napravili tekstilni oddelek ljubljanske Teh niške fakultete. - V novi šoštanjski termoelektrar ni so zakurili prvi kotel,obenem pa že montirajo drugi agregat. ( ds) Razgledi Ubogi 27.marec! Eni ga slavijo kot najvažnejši dogodek v minuli, vojni. Drugi ga nazivajo kriminalno dejanje skupine domišljavih ljudi. Prvi upajo,da jih bo kdo nagradil za to "veliko delo". Drugi bi radi skrili svoje grehe tako, da napadajo 27«marec. Eni in drugi bolehajo na donkihotstvu. Večini emigraciji, zlasti demokratom, postaja ta ne= umna in brezsmiselna razprava o 27.marcu nezanimiva. Danes je že, od= nosno bi moralo biti vsakomur jasno, da bi tudi brez 27.marca bila Ju goslavija v popolnoma istem položaju, v kakršnem se zdaj nahaja. Mogo oe celo v hujšem. Državni udar 27.marca 1941. je bil popolnoma notra= nja jugoslovanska zadeva. Ni bil naperjen proti paktu s Hitlerjem, še manj pa je bil njegov cilj, da bi "postavil Jugoslavijo na stran za = veznikov". Pakt s Hitlerjem je ostal v veljavi tudi po 27.marcu. Kot že prej, in verjetno tudi v bodoče, tako sta nedavno Dragiša Cvetkovič in dr.Caslav Nikitovič izdala sedmi zvezek "Dokumentov o Ju goslaviji" z naslovom "Po petnajstih letih". Ta zvezek se ne razliku= je od prejšnjih kot se tudi bodoči ne ho od sedanjega. Tema je ista : izredna modrost kneza Pavla in Dragiše Cvetkoviča v vodstvu notranje in zunanje politike. Bralec dobi vtis, da je knez Pavle (s pomočjo Dragiše Cvetkoviča) Platonov ideal "krelja-filozofa". Zelo lahko/in za nespametne ljudi najbolj razumljivo trditi, da so vse naše nesreče posledica 27.marca. Ölovek demokratičnih pogledov se s tem ne more strinjati, ker je zanj edini kriterij,po katerem je mogoče dogodke ocenjevati - demokratski kriterij. Po tem kriteriju so trije glavni krivci naše nesreče: kralj Aleks ander, knez Pavle, in dr. Vladko Maček. Vsi ostali (Petar Živkovič,Bogoljub Jevtič, Milan Stoja dinovič,Dragiša Cvetkovič itd ) so bili le verni služabniki kralja in kneza. Kralj Aleksander je kriv,ker je od ostvaritve Jugoslavije do 6. januarja 1929. tajno, kasneje pa do svoje smrti javno preprečeval raz voj demokracije v Jugoslaviji. Öe bi kralj Aleksander od vsega začet= ka iskreno delal na tem, da bi se demokratski duh,ki je vladal v Sr = bi ji kralja Petra I. (ki je bila edina demokratična dežela na Balkanu in v Srednji Evropi) razširil na celo Jugoslavijo, bi morda bila Jugo slavija v zadnji vojni okupirana, toda ne bi prišlo do medsebojnega kralja Srbov in Hrvatov. Knez Pavle, človek pogledov in vzgoje starih .angleških fevdalcev, je nadaljeval s politiko kralja Aleksandra. Demokra tični elementi so bili proti obema diktaturama. Nekateri so pobegnili iz države,nekateri pa so ostali in poskušali rušiti dik= taturo. Tudi fašistični in komunistični elementi so poskušali to dik= taturo rušiti, toda iz drugačnih razlogov in s popolnoma drugimi cilji. Demokrati so hoteli uvesti demokratski red. Ostali pa so nameravali zamenjati diktaturo s svojo. Po smrti kralja Aleksandra so se izgledi demokratičnih elementov na uspeh občutno zboljšali. Toda te nade demokratov je uničil dr.Vlad ko Maček, ki je bil vse dotlej smntran kot neuradni voditelj demokra= tične opozicije, ko je podpisal s Cvetkovičem 26.avgusta 1939. spora= zum. Na ta način je dr.Maček iz popolnoma sebičnih in kratkovidnih razlogov preprečil, da bi se diktatura kneza Pavla končalo, že leta 1940. Zelo je oslabil demokratično opozicijo tej diktaturi in podnlj= šal življenje diktaturi kneza Pavla. Ko je končno prišlo do 27.marca, demokratična opozicija ni bila dovolj močna, da bi preprečila ali u = blažila kriminalna dejanja fašističnih in komunističnih nasprotnikov te diktature, ki so izzvala Hitlerja, da je Jugoslavijo napadel brez 0