189. Številka.
U UuMlanl,«soboto 17. avtusta 1907.
XL leto.
Uhaja vsak"dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. - Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati-Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravniitvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v L nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
JKesečna priloga: „Slovenski Cehnik"
Uredništva telefon št. 34.
Posamezne številke po 10. h«
Upravoišfva telefon št. 85*
„Uzorno" gospodarstvo škofa Antona Bonauenture.
V Celju, 15. avg.
Pred kratkim smo poročali, kako naseljuje s škofovim dovoljenjem prikriti nemški nacionalec in Škofov oskrbnik Dicenta cele nemške družine v gornjegradskem okraju, češ, da je slovenski rod za nič in se mora za-treti.Škof. ki ima vedno polna usta in se sicer postavlja kot velik narodnjak, hi to lahko preprečil, ako bi le hotel. Da bi mu to naseljevanje ne bilo znano, tega pač ne bo mogel za-nikati. Vsako leto se mu namreč morajo ob priliki njegovega obiska v Gornjem gradu predstaviti vsi uradniki oskrbništva, s katerimi pa more gospod Slovenec — govoriti le nemško. Oskrbnik je pač že zdavnaj uvide], da se lahko s škofom igra. kakor hoče in zato ni čudo, če tudi s škofovim posestvom gospodari tako »raei-jonelno«, da bo prav v kratkem tudi na graščini prav »racionelno« zapel boben. Škof seveda v svoji neumnosti nič ne vidi, upamo pa, da bo zato boben bolj slišal, četudi ni preveč mu-zikalieen. In da bo boben kmalu zapel, da je gospodarstvo na robu propada, to ve pri nas vsak kmet. ki nima slučajno »ajdovce« v glavi, morda že čuti to danes tudi Bonaventura sam.
Škof je bil sicer vedno mnenja, da je Dieeiita popolnoma na svojem mestu, toda kdor pa opazuje vse njegovo gospodarstvo, ta je pae drugih misli in drugega prepričanja. Postavi kozla v zelnik, Dicenta pa na lepo posestvo za oskrbnika, rezultat bo i>ti. namreč dosti škode, pa nič dobička.
Oglejmo si torej njegovo gospodarstvo doma, na polju in v gozdu.
Xajlepše polje krog Gornjega grada je last ljubljanske škofije. Menihi, ki so svoj čas tukaj gospodarili, so si prilastili najlepšo in najboljšo zemljo, tako. da se dandanes Trg niti razširiti ne more. Malo je ravnine, a skoro vsa je graščinska. Lepe obsežne njive, rodovitni travniki, nad njimi pa nekdaj lepo gosto, sedaj popolnoma izsekano lesovje. Sredi teli njiv in travnikov zagledaš veliko gospodarsko poslopje.
Xa prvi pogled si misliš, da se
oskrbništvo /raven gozdarstva prav marljivo peča z živinorejo, kakor je to sploh navada pri takih posestvih. In uganil si. Toda, če misliš, da boš našel tukaj vzorno kmetijo in umno živinorejo, si se zelo zmotil.
Oskrbnik se je hotel postaviti S svojo živinorejsko »znanostjo«. Računal je noč in dan. koliko mleka in sira bo lahko pridelal, če hi se pečal z umno živinorejo. Stvar sama bi ne bila napačna, a morala se je ponesrečiti, ker je delal račune ne-umni živinorejec.
X a kupil je nekje na Zgornjem Štajerskem lepih krav, toda švicarske' pasme, o katerih ve pri nas vsako dete, da v naših krajih ne uspevajo. Saj je moral vendar vedeti, da štajerski deželni odbor pospešuje le niarijindolsko pleme. Lepa živin-Seta je drago plačal, a tudi transport ni bil zastonj. Imel je 10 molznih krav, nekaj telie, 2 bika, sploh vse živine okrog 25 glav. Toda sreče ni bilo, mleka in sira pa tudi ne. Xiti toliko mleka ni prigospodaril neumni živinorejec, kolikor ga je potreboval za dom.
Toda bila je še druga stiska.
Oskrbništvo je moralo vsak teden pošiljati v Ljubljano sirovo mar slo za škofovo kuhinjo. Da bi pa prikril svojo ne-umno živinorejo, je kupoval sirovo maslo pri kmetih ter plačeval kg po — 2 K. Bonaventuri pa je menda vseeno teknilo, saj ni vedel, da je maslo dvakrat plačano. Je bila pač draga stvar ta »puter«, kaj ne \
Vzrok slabih uspehov živinoreje je pač ta, da si d i Centa razume na njo toliko, kakor zajec na boben.
Toda oskrbnik ni opešal. Prodal j«' to pasmo ter si oskrbel niarijindolsko pleme. Lepa živinčeta, a mleka nič več kakor za domačo rabo in vendar ima v hlevu blizu 20 glav živine.
Mož je nvidel, da je njegova živinoreja ne-umna. Tudi škofova sestra nm je dala to razumeti, toda njegov »gospodarski genij« mu ni dal miru.
Nekje na Zgornjem Štajerskem je videl vzorno perntninstvo. Kaj takega bi si tudi lahko privoščil, si je mislil, saj bo šlo na škofove stroške. Dal je takoj napraviti velik kurnik. in sicer prav oh gradu iti trgu. Nato j»' pokupil v Gornjem gradu vse ko-
koši temne barve in jih tudi dobro plačal, ter sanjal, kako bo jajca z dobičkom prodajal in že z jajčjo kupčiji* lahko vzdržaval škofove zavode v Št. Vidu. Pa tudi Bonaventura si ho se lahko privoščil kako piško.
Toda človek obrača, bog pa obrne. Pišk je pač samo toliko, da jih Dicenta pri dobrem zdravju lahko sproti podnši, kadar pa pride škof na letovišče, takrat pa jih že primanjkuje. Kaj pa šele jajca! Čez zimo je bilo v komiku čez 100 kokoši, kuharica pa je po trgu jajca na posodo iskala za svojo kuhinjo. Iz vse te perut ninoreje pa ni ostalo za škofove zavode nič. In koliko je stala vsa ta naprava denarja!
Pa tudi pri konjih nima oskrbništvo sreče.
Xckoč se je pripeljal iz Kamnika s starim izrabljenim kljusetom neki kupčevalec. Napravila sta takoj konjsko kupčijo, menjala sta. Oskrbnik mu je dal lepega rdečega konja, eno lepo kravo in še 40 gld. po vrhu, Kamničan pa mu je prepustil svojo staro kljuse. Odhajajoč pa se je v pest smejal, češ, take kupčije pa še nisem nikoli napravil, saj bi bil zadovoljen s kupčijo »bat za bat«.
Pozneje je oskrbnik kupil dva lepa »konjička«, za katera je dal nekaj čez 700 gld. Ker se hoče v vedrem diru voziti, je v najkrajšem času pokvaril enetra; prodal ga je za 40 gld., kupec pa je napravil še vseeno lep dobiček ž njim.
LepCga belca, ki ga je imel samo za ježo, je podaril nekemu prijatelju samo zato, ker ga je konj nekoč vrgel na tla. Pa kaj. saj konj' je bil škofov in oskrbnik ni imel s tem nič škode.
Pred kratkim pa je kupil zopet dva lepa konja za 1400 gld. I'^rnjnl;i sta mu izredno, tako, da se je vozil ■ ž njima dannadan na Črnivec in zo-I pet nazaj, pa zopet na kolodvor, v najhujšem diru brez odmora. S tem jih je prehladi! in zbolela sta. Eden je sploh za nič. Treba je bilo novega. Pripeljali so se skozi Gornji grad ogrski cigani, ki so imeli par k nje govemu preostalemu konju. Kupčija je bila hitro sklenjena, cigani namreč niso bili dragi. Cez dva dni pa se je pokazalo, da je konj, za katerega je dal 400 K. nadušljiv in neranljiv. In zopet j«1 moral dobiti novega konja, po tega pa je šel v Gradec.
Taka je torej graščinska živim* reja v Gornjem gradu in ni čudo, če škofu prede na vseh straneh. Dicenta ga je dovedel na rob gospodarskega propada, pota nazaj ni več. Oskrbnik dela z gospodarstvom, kakor svinja z mehom, škof pa se v svoji omejenosti smeje in hvali svojega oskrbnika in božjo previdnost, ki ga mu je naklonila.
Slabemu gospodarstvu pa ni kriva samo nevednost, temveč tudi oskrbnikova   trma   in domišljavost.
Domači tesarji so delali leta in leta po zimi in na spomlad v gradu mizarska dela, po letu pa tesarska. Hoteli so imeti izboljšane plače na 3 K na dan. Oskrbnik jim tega ni hotel privoliti ter je dobil raj še tuje mizarje, toda ne morda cenejše. No-bel muss man zugrunde gehen, pravi Nemec, in tako hoče tudi Dicenta. Tem tujcem je plačal za isto nič boljše delo po 5 K na dan, plačeval jim sam stanovanje ter jim dajal hrano, vse to po vrhu dnevne plače 5 K. Ko pa je prišel Bonaventura na letovišče, je nagnal vse te in še druge delavce, da jih je odtegnil njegovim očem.
Blizu Šmartnega ima graščina travnik, ki meri nad 20 oralov, takozvani Doršak. Sama slaba kisla mrva, slabša kot slama, kajti zemlja je močvirnata. Ta travnik je hotel oskrbnik meiijorirati. Porabil je zato že tisočake, a travnik je še tak, kakor je bil.
Oskrbnik je namreč pozval različne strokovnjake z Dunaja in Ljubljane. Ti so zemljo pregledali in napravili načrte za melijoracijo, seveda po svojih strokovnjaških izkušnjah. Če bi se oskrbnik držal teh načrtov, bi bil brezdvomno svet danes za rabo in rodoviten. Mož pa je vse drage načrte zavrgel, ker niso bili napravljeni po n j e g ovi   vol j i.
Die Trotteln verstehen ja nichts.« In tisočaki ležijo danes v močvirju.
Človeku, ki se nekoliko razume na gospodarstvo, se milo stori, ko vidi, kako se slabo gospodari na lepem posestvu, ki bi moralo kmetom biti vzor gospodarstva, in kako se mečejo tisočaki ven tam. kjer bi se morali prigospodariti. Niti na misel pa nam ne pride, da bi škofa pomilovali. Cpropastil je našo lesno industrijo, pade naj ž njo tudi sam. Oskrbnik bo že skrbel za to.
Pred dvema letoma, ko so se škofu predstavili njegovi uradniki v Gornjem gradu, je rekel Bonaventura med drugim: »Srečen sem, da mi je božja previdnost naklonila tako dobrega in skrbnega oskrbnika, kakor je Dicenta.«
Iz tega se lahko sklepa, da je Bonaventura srečen, ker Dicenta tako »racijonelno« gospodari z njegovim premoženjem. Če bo pa srečen tudi takrat, ko bo zapel boben in ko ne bode dobil nobenega »pinka« več iz Gornjega grada, o tem pa zelo dvomimo.
Pismo s Hrvaškega.
(Kaj dela Rakodczav. — Vlade ni. — Volilna koalicija. — Strastna strankarska borba. — Naraščaj časnikarstva.)
Zagreb, 15. avg.
V tej poletni vročini si je naročil naš ban — komisar Rakodczav človeka, ki zna sestavljati izreke, in temu potem komandira, kaj naj piše v »Narodnih Novinah«. To je dosedaj vse Rakodczav je vo delo. Iz teh člankov pa se da vendar nekako konstatirati njegov načrt. Glavni ton teh — s slabo stilistiko pisanih — člankov je ta, da potisne našo koalicijo na izvenzakonsko stališče, da jo pokaže — Madžarom in dvoru! — kot revolucionarno, ki nele da hoče Hrvaško odcepiti popolnoma od Ogrske, da tira jugoslovansko propagando, temne da s svojo borbo proti Madžarom ruši temelje eele monarhije.
To je jasen načrt. Samo tako more pokazati Rakodczav onim zgoraj potrebo sebe in nove stranke na Hrvaškem. Rakodczav je namreč baš zato tako slaboten, ker je koalicija začela borbo proti Madžarom, braneča temeljni zakon, in ker se nikakor ni dala potisniti na stališče izven zakona, na stališče praznih državnopravnih deklaracij, temuč je napovedala aktivno parlamentarno borbo v Pesti. In to Madžare najbolj jezi.
Rakodczav pa se ne sme izjaviti o atentatu Madžarov na našo avtonomijo z madžarskim jezikom na železnicah. Poslan je .da nas na vsak način užene, da pomaga Madžarom pri njihovem izvajanju madžarske državne ideje. Zato neprestano denuncira koalicijo, da je veleizdajska, da čim dalje ostane na Hrvaškem, da se
LISTEK.
Po$ledi skozi ključavnice.
Ljudje so nediskretni. To je lastnost, ki je prirojena vsem narodom na svetu. Od Adama in Eve m*ih je nediskretnost spadala med najvplivnejše faktorje v vsem življenju. Lahko se reče, da gledajo ljudje najraje skozi ključavnice in da ne poznajo večje zabave, kakor je opazovanje svojih bližnjih. Dokler je človek otrok in se ravna samo po svojih nagonih, se ustavi pred vsako ključavnico. J n kadar odrase .— ni nič boljši. Samo ključavnice, skozi katere gleda, so druge, kakor pri otrocih.
Naša doba je čas privilegovune nediskretnost i. Celo v literaturo je dobila nediskretnost vstop in nihče ni varen pred njo. Niti ljudje, ki polivajo že stoletja v grobu niso varni, kajti različni znanstveniki raziskn-jcjo njihove sledove in nosijo na semenj največje njihove tajnosti. Ubogi imenitniki! Skoro o vseh že vemo kake slabosti so imeli, kako so se razumeli s svojimi ženami, kako »o izhajali s svojimi perieami in crevljarji, sploh vse vemo — kar nikogar nič ne briga. Pravi rekord nediskretnost i se je dosegel pri nas Slovencih s knjigo o Prešernu, ki je izšla pred nekaj leti.
Nekateri narodi imajo že celo literaturo nediskretnih del.   Ne mi-
slim tukaj spisov o življenju posameznih ljudi ali romanov, ki SO svobodno spisani po resničnih dogodkih, marveč tisto vrsto spisov, ki jih imenujejo Nemci »Schltisselroniane«. Sem spadajo n. pr. romani grofice Salburg, neslane stare device iz Gradca, ki je pred nekaj leti vzbudila mnogo šuma, ker je spravila v bvo-
je romane prve graške osebe, dežel nega glavarja grofa \\ urmbrnmla, umrlega pisatelja »Revčka Andrej-čka« Karla Morreja, 1 istega velikega sleparja, ki je pospeševal promet s tujci tako, da je oškodoval štajersko
deželo, grofa Wurmbranda in mnogo drugih oseb za dosti tisočakov itd. itd. Te vrste spisov je dandanes ne-broj. Razcveta je ta literatura, odkar je neznaten pruski lajtnant izdal svoj roman »Aus einer kleinen Gnr-nison«, vsled katerega je prišel na šest mesecev v ječo, dasi je pred sodiščem dokazal, da so se resnično zgodili vsi tisti škandali, ki jih je popisal v svoji knjigi.
Občinstvo se zelo zanima za take vrste spisov, posebno če poročajo o dogodkih iz krogov, v katere ljudje nimajo ne vpogleda in nt» pristopa. Ko je bil v Ljubljani proces Wall-hurg, ko se je šlo zato ali je Wallbur*r zakonski ali nezakonski oti*ok nadvojvode Ernesta ,tedaj je ljubljansko občinstvo pokupilo na stotine in na stotine v Curihu izdanih brošur, ki so obsegale same indiskretnosti iz dunajskega dvora. Podjetni židovski agent, ki je tedaj kolovratil po Ljubljani, je prodal vse, kar je le mogel
spraviti cez mejo. Samo o smrti nadvojvode Rudolfa je razpečal toliko brošur, da je lahko živel kakor kak kavalir. No, tisti proces Wallburg bi bil sam jako izdatna snov za kak Schlusselroman«, posebno če bi bil pisatelj vedel, kako j«1 kanonik Zame-jic po procesu namigoval, kje in k a-ko so ga pestili pred procesom ....
Kdo bi se čudil temu zanimanju, ko se gre za osebe, ki stoje tako visoko nad navadnimi ljudmi, za osebe izjemnega stališča in izredne veljave. Roman, ki je posnet po resničnih dogodkih in opiše prizadete ljudi ta ko, da jih mora vsakdo spoznati, tak roman mora imeti uspeh. Naravnost velikanski pa mora biti ta uspeh, če se gre za ljubezenske tajnosti. Skrivne ljubezenske zveze, zakonolomstvn
— to vleče, da nobena stvar tako. Pogled skozi ključavnico na posteljo
— t mM največja tercijalka bi odložila molitvenik in segla po taki knjigi.
Velik uspeh imajo taki spisi, če se v njih razpravljajo duhovske skrivnosti. Pri nas nimamo dvora in nimamo dvorskih škandalov. Naša aristokracija ne igra v družabnem življenju prav nobene vloge, skrbi pa za to, da imajo aristokrat je vedno dosti snovi za pikantne* pogovore. Meščanstvo je solidnofilistrsko. Samo med duhovniki se še kaj zgodi.
Vidite, gospod urednik, zdaj sem tam, kjer se začne drugi del tega mojega pisanja. Čitajte pazljivo, morda se le porazumeva.
Poznate me. četudi ne osebno, da sem klerikalec. Vzgoja in razmere so me zanesle v klerikalni tabor v času. ko nisem imel še prav nič prepričani a. i j< ihko si mislite, kakih lastnosti sem se navzel v klerikalni družbi. Postal sem tak, kakršni so vsi drugi klerikalci. S tem sem Vam dal zadostnega pojasnila kako je mogoče,
da se obračam do Vas.
Napravil bi rad kupčijo z Vami. V klerikalnem taboru sem vedno imel odprte oči in odprta ušesa. Pred vsako ključavnico sem se ustavil. In nabral sem toliko zanimivega in pikantnega gradiva, da bi Vam lahko spisal celo serijo »Schlusselroma-nov«. Kar trgali bi se ljudje za »Slovenski Naroda. Toliko bi ga morali natisniti, da bi se vam stroji podrli«
Nič se ne ženirajte sprejeti moje spise, čeprav sem klerikalec. Za resničnost svojih spisov Vam jamčim; če se dokaže le ena neresnica, pa me lahko izdaste kot avtorja. Večje garancije Vam ne more nihče podati. Midva napraviva navadno kupčijo, sicer pa pojdeva svoja pota kakor doslej.
Sedaj pa izberite o čem naj Vam pišem. Ali o bazarju in o nemški ari-stokratkil . . . Ali o nemškem aristokratu in o njegovi tankonogi mlinarici? . . . Ali o tistem fantu, ki je hodil v graščino in govoril: In sodnik bodo dve sveči prižgali in vsred bo stal križ in jaz bom storil sveto prisego, da sem gnadljivo grof njo videl v bost i . .. Fant je hodil toliko časa v grad po desetake,   dokler ga niso
»gnadliva grafnja« poslali v Ameriko .. .
Iz duhovskih krogov vam vem še veliko več reči. Tako mastnih škandalov vem, da bi se zarudevali najstarejši dragonci. V vsakem žanru Vam lahko postrežem........
Začeli bi lahko z manj opopra-nimi stvarmi. Na primer z graško danio, ki je hodila na obiske v Ljubljano in imela medene urice v škofovi pristavi nasproti šentpeterskemu farovŽU, kar pa je bilo še pod drugim škofom. V zvezi s tem bi lahko spisal povesi o sinu neke graške dame, ki je hodil skrivaj v Ljubljano in dobival vselej lepe vsotice, samo da ni glasno izrekel sladkega imena »papa«. A > papa« so se le ženirali, sicer niso bili trdega srca. Ko se jim je izneverila tolsta dekla, jim je celo solza kanila na lepi talar.
Za tem bi prišle na vrsto druge, izdatnejše stvari. Ah, to bi ljudje strmeli, če hi čitali moja razkritja o različnih krepostni kili s tonzuro. Nikar ne mislite, da bi Vam kaj pisal o takih ptičih, ki ste jih že včasih v Slov enskem Narodu pocukali za ušesa. Ne! Vse bolje stvari vem. Šla bi ven nekam na gmajno in tam bi vam pokazal prav zanimivo razmerje. Peljal bi vas na Pri voz, in bi Vam pokazal drug slučaj. Peljal bi Vas v kolodvorski okraj in Vas prepričal, da se tam igra burka: En duhovnik in dve ljubici. Kar izbrali bi si lahko snov, ki bi jo jaz potem uporabil za roman.
Tudi humoristične stvari bi la-
predstavi za to, kar je v resnici, — policaj.
Rakodczav dokazuje v potu svojega obraza v prvi vrsti, kako bo napovedana obstrukcija hrvaške delegacije v peštanskem parlamentu naperjena proti temeljem monarhije! Potem gre tako daleč, da se v teh člankih odkrito postavlja proti volji celega naroda. Tako je v zadnjem članku rekel, da si deviza koalicije (!) »ločimo se od Ogrske« osvaja ves narod in uradništvo, in da se mora odkrito reči. da je treba spoznati nasprotnika, ako se ga hočemo lotiti z uspehom. Tedaj ves narod je Rakod-czavju protivnik, ki ga je treba zlomiti k tlom!
To je čista logika komisar j a-po-licaja. Piše članke na naslov Madžarov. Dobro ve, da si ne bo osvojil niti ene skupine ljudi na Hrvaškem, kaj šele večino naroda, da bi mogel vladati kot saboru odgovorni han, zato se seveda obrača na ves narod ter prosi Madžare, naj ga podpirajo proti temu narodu.
Njegov položaj je iedaj jasen: njegov raison d* etre je v Hrvaški edino vsiljenega komisarja, a ne bana. Ban mora imeti stranko, večino v saboru, a ta ne more najti niti treh nekoliko uglednejših mož. da ga podpirajo pri vladi.
* *
Mnogo se je komentiralo, da tako dolgo — čez poldrugi mesec — niso prišli dekreti o umirovljenju treh prejšnjih sekcijskih načelnikov dr. Nikoli ca, dr. Badaja in M. Rojca.
Zadnji čas se je izvedelo, da so dekreti prišli, a jih Rakodczav ne obelodani, ker bi potem kmalu morali nastopiti novi sekcijski načelniki, a on — ne more nikogar najti.
Končno so včeraj »Narodne Novine« v neslužbenem (!) delu kot prvo vest prinesle vpokojenje omenjene trojice. — brez vsakršnega priznanja.
* *
*
Koalicijske stranke so imenovale svoje odposlance za koalicijski v o-1 i 1 n i odbor. Res da se ne ve niti z daleka, kdaj bi mogle biti volitve, toda vsakdo čuti, da mora priti kmalu razpust hrvaškega sabora, ako misli Rakodczav dalje ostati pri nas ter vladati s saborom.
Ta odbor je imel prvo sejo preteklo soboto. Razpravljalo se je o glavnih načelih, na katerih bo mogoče zgraditi novi volilni kompromis koalicijskih strank. V začetku se je mislilo, da do takega kompromisa ne pride nikoli, ker so se razmere znatno spremenile. Medsebojno razmerje strank se je poostrilo zaradi notranjih programatičnih zaprek. Srbska samostalna in hrvaška napredna sta dve mladi stranki, ki s svojo agil-nostjo odrivate drugi dve koalicijski stranki: srbsko radikalno in hrvaško stranko prava. Gre se namreč za osvajanje madžaronskih okrajev, ki jih zastopajo še madžaroni.
No, kakor je videti, bo vendar vse te štiri stranke prisilila h kompromisu skupna nevarnost od Frankovce v in morda tudi od Rakodczav ja.
V soboto, 17. t. in. bo druga seja tega odbora.
* *
*
Zunaj na deželi divja strankarska agitacija. Vsako nedeljo in vsak praznik so nešteti shodi. In v takem
hko pisal. Znan mi je navidezno fanatičen dtišni pastir, ki je v Ljubljani ponoči obljubil nekemu človeku goldinar, če mu pokaže, kje bi se lahko zabaval. Prišedši na lice mesta, je pa dušni pastir pozabil na plačilo, a ko ga je mož dal sklicati — goldinar je le lepa reč — je dobil odgovor: Le pojdite, gospod so zglihali za celo noč.
Dalje bi vam lahko spisal črtico »Menih in brivec« — pa ne mislim na krškega patra, ki ga je policaj zasačil v hlevu — in »Pustite otro-čiče k meni«, kar bi vzbudilo kolosalno senzacijo.
Potem bi prišle na vrsto skrivnosti »Katoliške tiskarne« . . ., a čemu bi Vas nadlegoval z namigavanji, saj Vam lahko ustno povem kolikor je treba, da spoznate, kako izborno bi se rentiral moj predlog. Kakor sem Vam v uvodu tega pisma pojasnil, bi mogla imeti moja razkritja čisto literaren značaj. Indiskretnost je danes moderna, in če je nam klerikalcem dovoljeno, da smemo o svojih nasprotnikih lagati, zakaj bi Vi ne smeli o svojih nasprotnikih priobčiti resnice.
Izvolite se torej odločiti in mi sporočiti svoje mnenje.
Z odličnim spoštovanjem
Opomba uredništva: Odgovorili smo na to pismo, da te ponudbe ne moremo sprejeti, ker so nam že drugi klerikalci za majhno plačilo nanesli vse polno takih in enakih, pa se zanimivejših stvari, tudi z dokazali opremljene stvari, da bi lahko izhajali par let, 6e bi se hoteli s tem baviti.
času stranka dr. Franka zopet spravlja s svojim nečuvenim nasilstvom in demagoštvom v nevarnost vsako ustavno svobodo.
Na svojih shodih nikjer ne napadajo Rakodczavja, ne pobijajo njegovega zistema, temuč se obračajo z vsemi mogočimi lažmi edino na koalicijo. V zahvalo jih seveda tudi Rakodczav prav nič ne smeši. Njemu pride prav, da proglašajo Frankovci trezne ljudi, ki so mu najnevarnejši, za izdajalce ter jih s tem delajo nemogoče. Z eksaltiranimi posamezniki bo itak sam obračunal. Ravno tako mu prihaja prav v račun, da Frankovci sami onemogočujejo pravico zbiranja, potem mu je lahko utemeljiti prepovedanje shodov.
In res polagoma prepoveduje Rakodczav shode, začel je tudi — pleniti časopise. Prvi je bil zaplenjen  mitroviški   »Hrvaški Branik«.
Nasilstvo na eni strani rodi na-silstvo na drugi strani, zato pa tudi Frankovci že začenjajo čutiti dobrote drugega konca batine.
Toda kam to vodi?
\ sled novega tiskovnega zakona, s katerim je odpravljena kavcija ter uvedena kolportaža, so se časopisi pri nas pomnožili. Samo v Zagrebu imamo dva nova dnevnika, a vseli hrvaških   dnevnikov je sedaj osem.
Tudi Rakodczav je hotel imeti SVOJ majhen kolporinžni dnevnik, toda niso mu bile dovolj zaupljive (»sebe, ki bi delale pri tem listu.
Sedaj zopet izide novi ilustrova-ni dnevnik »Pučki list«. Za njim stoje razne inadžaronske banke.
Socialna vprašanja.
Zveze konzumentov. Za podpiranje delavskega stremljenja za skrajšanje delavnega časa, za uvedbo nedeljskega počitka, za odpravo dela na domu itd. so nastala zadnja leta posebno na Angleškem, pa tudi na kontinentu (n. pr. v Parizu in Milanu) med konzuinujočim občinstvom takozvana »Consumers leagues« (zveze konzumentov), koje člani se zavežejo, pokrivati potrebo različnih izdelkov in blaga le pri takih zalaga-teljih, ki imajo delavce pod gotovimi pogoji. Za protiuslugo prevzamejo zopet člani gotove dolžnosti napram zalaga tel jem. Pravila pariške zveze, ki šteje nad 35.000 članov, med katerimi jih je mnogo iz takozvanih najvišjih slojev, nalagajo zalagateljem dolžnosti: 1. Da ne silijo svojih delavcev delati nikoli čez 7. uro in med sezonsko dobo nikoli čez deveto uro. 2. Da ne sprejemajo delavcev in delavk izpod 16. leta. 3. Da ne dajo ničesar izdelovati delavcem na domu. 4. Da ne puste delati ob nedeljah in praznikih. Člani zveze pa se zavežejo: 1. Da izdajo svoja naročila čim pravočasne je. 2. Da ne sprejmo blaga, ki se jim dostavi ob nedeljah in praznikih ter v delavnikih zvečer po 7. uri. 3. Da račune zalagateljev točno poravnajo.
Ako tudi ni pripisovati tem zvezam velike važnosti, ker so še premalo razširjene ter imajo še premalo članov, vendar je njihovo delovanje zelo hvalevredno, ker seznanjajo splošno javnost s stremljenji lelav-stva. Ta stremljenja se na ta način pospešujejo, kar se že lahko dokaze posebno glede na trgovine z izuroto\-ljenimi ženskimi oblekami in glede krojaštva sploh v Parizu in Londonu.
Z veseljem bi pozdravili, ako bi se ustanovila taka zveza tudi v Ljubljani, da bi služila za temelj nadaljnjemu socialnemu delu, ki bi se ga mogle posebno naše dame uspešno udeleževati.
Delavni čas v avstrijskih tovarniških podjetjih. Delavski statistični urad v trgovinskem ministrstvu je obelodanil nedavno o tem predmetu nekaj prav zanimivih podatkov, ki jih podajamo tukaj skrajšane.
Glasom te statistike je bilo meseca maja 1906 v celi Avstriji 12.594 tovarniških podjetij, v katerih je bilo uslužbenih 1,037.601 oseb, in sicer 728.920 moških in 308.681 žensk. Med temi je bilo izpod 16 let 39.673 moških in 26.579 žensk.
Na Češkem (432.874), Nižjeav-strijskem (20U.654) in Moravskem (156.577) je bilo 790.105 delavcev, tedaj 76.1% vseh avstrijskih, dočim je prišlo na vse ostale dežele le 247.496. Na vrhu stoje Liberci z 221.022 in Dunaj z 200.054 delavci.
Razdelitev delavcev po razredih si9temiziranega obrtnega seznamka izkazuje, da zavzema največ delavcev tekstilna industrija (300.828 t. j. 29% vseh tovarniških delavcev). Znatna Števila so tudi v industriji živil (140.111), kameni industriji (138.500), pri predelovanju kovin (126.090) in v strojni industriji (94.987).
Ako razlikujemo med trajnimi podjetji, t. j. takimi, ki morajo delati tudi v nedeljo, in netrajnimi, pokaže se nam, da je bila večina vseh delavcev,   namreč   763.633   v netrajnih
podjetjih; v trajnih podjetjih je delalo le 16.285. Ostanek (257.683) odpade na podjetja, ki se sestavljajo iz trajnih in netrajnih oddelkov.
V netrajnih podjetjih in oddelkih (12.188) je bilo uposlenih 930.930 pomožnih delavcev (delavk). 8.8% teh (81.945) je delalo po 9 ur in manj na dan; 45.9%? (427.732) pa več kot 9—10 ur, in 43.8% (407.686) več kot 10—11 ur, 1.5% vseh delavcev je bilo uposlenih nad 11 ur na dan brez določenega delavnega časa.
Primerjava med delavnim časom moških in žensk kaže, da imajo ženske neugodnejše delavsko razmerje kakor moški. Dočim je bilo izmed moških delavcev 10.4'r zaposlenih 9 ur in manj, 46.3(f več kot 9—10 ur in 41.67o več kot 10—11 ur, bilo je žensk v pivih dveh delavnih katojjjorijah"le 5*.5% in 45.2%, nasprotno pa 48.5rt z delavnim časom več kot 16*—11 ur.
Okraji trgovinskih zbornic Trst, Dunaj, Praga in Gradec izkazujejo najugodnejše delavne čase, kar si je razlagati s tem, da so tam zastopani močno ravno tisti obrtni razredi (grafične obrti, strojna industrija itd.), v katerih so sploh relativno krajši delavni čas. (V teh okrajih je delavska organizacija tudi najbolj napredovala.) Nasprotno pa imajo okraji trgovskih zbornic v Gorici, Feldkirchu in Opavi neugodnejše delavne čase, ker prevladuje v teh okrajih tekstilna industrija (kjer je uposlenih mnogo neorganiziranih ženskega delavstva). V takih podjetjih so v navadi dolgi delavni časi.
V naslednji razpredelnici so razloženi delavni časi v najpomembnejših o h r t n i h r a z r e d i h. Razpredelnica kaže, da so pomožni delavci v grafičnih obrtih najbolj na dobrem, ker izmed njih dela 99.8r'< 10 ur in manj. Izmed obrtnih razredov, v katerih dela več kot polovica vseh delavcev po 10 ur, bi bilo naglašati: obdelovanje kovine z 68.9%, strojna industrija z 88% , usnjarska industrija z 73.9%, industrija za izdelovanje obleke z 71.5% in papirna industrija s 53.5%.
	Tisoči		Od 100 delavcev	
	delavcev z		v obrtnem razr.	
	delavnim		je imelo	
Obrtni razred	časom po		delavni čas	
	10 ur	vet; kot	10 ur	več kot
	in manj	10-11 ur	in manj	10-11 ur
Fužinarstvo	00	10	29	971
kamena industrija	58'8	568	469	453
obdelovanje Kovin	317	368	689	310
strojna industrija	836	11-4	880	120
lesna industrija	269	329	441	53 9
tekstilna industrija	123 3	177*3	409	59 0
o: j jaška industrija	263	10*4	71-5	283
živilska industrija	j 303	407	42-1	56 5
grafična obrt	227 1 1	0*0	998	0*2
Zanimivo je tudi dejstvo, da že 30.615 delavcev (3.3%) dela manj kot devet ur. Popolno i z k o r i-š č a n j e po zakonu dovoljenega maksimalnega delavnega časa 11 ur nahajamo le pri 160.381 tovarniškega delavstva (17.2%), kar jasno dokazuje vpliv gibanja za prikrajšanje delavnega časa.
Ako primerjalno delavni čas v pnsnmnih obrtih z obrtnimi razredi, ki tem odgovarjajo, se pokaže jasno, kako vpliva kvalifikacija delavcev na delavni čas. N. pr. strojna industrija, izdelovanje želez, voz in ladij ter elektrotehnika — zgolj obrti, ki zahtevajo zelo dobro izšolane delavske moči — izkazujejo relativno nenavadno malo delavcev z delavnim časom nad 10 ur.
Zanimiv«1 pojave dobimo, ako napravimo paralelo med mestom in deželo. Izberimo iz med mest taka, ki imajo več kot 100.000 prebivalcev (Dunaj, Gradec, Trst, Praga, Brno in Lvov) ter jim postavimo nasproti okraje trgovskih zbornic odštevši mesta, vidimo, da vladajo v mestih splošno ugodnejši delavni časi, kakor na deželi.
Večina vseh v netrajnih podjetjih uposlenih tovarniških delavcev (772.861 ali 83%) ima redno opoldanski odmor do 1 ure. Opoldanski odmori, ki 1 raj njo več kot eno uro, je imelo le 148.232 (15.9%) vseh delavcev. Zanimivo je nadalje dejstvo, da dobe v 369 podjetjih z 31.421 delavkami — in sicer večinoma v večjih tekstilnih okrajih, — ki morajo oskrbovati gospodinjstvo, daljši opoldanski odmor.
Izmed vseh tovarniških delavcev v Avstriji (1,037.601) je imelo 341.341 (32.9/r ) v sobotah predčasni s k 1 c p dela in 459.001 (44.2%) jih je imelo predčasni delo-, pust pred velikimi prazniki. V obeli slučajih so bile ženske na boljem kakor moški. Izmed vseh moških delavcev (728.920) jih je imelo 224.820 (30.8%) v sobotah in 292.755 (40.2%) pred velikimi prazniki predčasni deloptist, izmed žensk pa (308.681) pa 116.521 (37.7%) ozir. 166.246 (53.9%). Da se je dajala ženskam prednost, razlagati si je tako, da se jim je na ta način nudila prilika, opraviti hišna dela, za katera med tednom niso imele časa.
Preosnova avstrijskega parlamenta.
Praga, 16. avgusta. Vodja čeških agrarcev posl. P r a ž e k priob-čuje v strankinem glasilu odprto pismo, ki pravi o preosnovi ministr-stva.Za nas agrarce ministri ne pomenijo mnogo. Vprašujemo le po programu, oziroma le po dejanju vlade. Ako bi se v Avstriji našla vlada, ki bi, bodisi da sestoji iz samih Nemcev, uresničila naše narodne, politične in gospodarske zahteve, jo bomo podpirali. Jeseni bomo šele mogli na to vprašanje odgovoriti. Pri tem ne bodo odločevali osebni momenti, temuč le avstro-ogrska nagod-b a.Končno zahteva poslanec sklicanje češkega deželnega zbora in demokratiziranje deželnega volilnega reda.
Reforma deželnih financ.
Brno, 16. avgusta. Deželni odbor razglaša, da namerava finančno ministrstvo koncem meseca septembra sklicati enketo za reformo deželnih financ ter je v ta namen razposlalo deželnim odborom obsežen materijal o celokupnem gospodarstvu deželnih odborov in o potrebnih reformah.
Dalmatinski deželni zbor.
Zader, 16. avgusta. Po dveletnem odmoru se sklitV !). septembra zopet dalmatinski deželni zbor. To zasedanje obeta biti zelo zanimivo, ker se bo razpravljalo o perečih vprašanjih za deželo in prebivalstvo. V o-spredju bodo vprašanja o združitvi Dalmacije s Hrvaško, o nagodbi, o Zadru itd. Tudi jezikovno vprašanje se mora rešiti v tem zasedanju, ker bodo zahtevali to poslanci z vso odločnostjo. Dvojezičnost v tej eminentno hrvaški deželi je nesmisel, ker tvorijo Italijani neznatno manjšino 15.000 duš. Deželni zbor se bo ba-vil tudi z železniškimi načrti, posebno glede proge Aržano-Bugojno in s tem, kje naj ima dalmatinska paro-brodna družba svoj sedež, v Spljetu ali Trsta.
Uradno poročilo o vladarskem sestanku v Išlu
I š 1 , 16. avgusta. Po večurni konferenci med min. Aehrentha-1 o m in angleškim državnim tajnikom H a r d i n g e j e m je podal izredni jioslanik G a g g e r n časnikarjem bedeče uradno poročilo: »Glede m a c e d o n s k e g a problema sta priznala oba državnika, da se reformna akcija, ki so jo uvedle v ma-cedonskih vilajetih prizadete velesile, popolnoma vjema z najnovejšo izjavo v angleškem ministrstvu. Istotako so se pokazali enaki nazori glede predlogov, ki se stavijo turški vladi zaradi postopanja proti macedonskim revolucionarnim četam.«
Od merodajne angleške diploma-tične strani se še poroča: Pri včerajšnji konferenci o macedonskem vprašanju se je posebno obširno razpravljalo o j u s t i č n i reformi, ravno tako o diplomatični podpori Turčiji pri njeni akciji napram vstaškim četam. Glede m a r o k a n s k e g a problema se more konstatirati, da so tozadevni nazori Avstrije v popolnem soglasju z Nemčijo in Francijo; posebno se je izreklo, naj se nobena velesila ne vmešava v francosko-špansko akcijo v Maroku.
Zaroka v cesarski rodbini.
181, 16. avgusta. Danes se vrši pri nadvojvodo Friderik u veliko Spoštovanje, ki mu prisostvujejo razni člani cesarske rodbine. Govori se, da se pri tej priliki praznuje zaroka nadvojvodove hčere (i ;i 1) r i j o 1 o Z b a v a r s k i m prince m Juri-j e m. Zaroka se razglasi na cesarjev rojstni dan.
Preporod liberalne stranke na Ogrskem.
Budimpešta, 16. avgusta. Voditelji nekdanje liberalne stranke, med njimi baron Danici in Julius K a u t z so imeli te dni posvetovanje o tem, ali bi ne bil sedaj primerni čas, da se zopet oživi nekdanja lihe ralna stranka. Sklenili so, da organi zirajo ostanke liberalne stranke pod imenom »D e a k o v a str a n k a«. Nova stranka se konstituira jeseni Stranka ne bo proti koaliciji, temuč se je prijavilo za vstop v novo stranko več članov koalicije.
Vstaši v Macedoniji
Carigrad, 16. avgusta. Turčija uspešno zatira vstaške čete. Nedavno so turški vojaki uničili 12 mož broječo bolgarsko četo pod vodstvom nekega Cozoja. Ta četa je nekaj dni poprej v Neveski pri Florini obesila šest Grkov. Turki so imeli enega mrtvega in dva ranjena. — Pretekli ponedeljek pa so Turki uničili 30 mož broječo bolgarsko četo v Deremisli-mu (okraj Melnik) pod načelnikom Čedoniirja. Vstaši so se zabarikadirali v hiše ter izmetali na turške vojake 300 (!) bomb. Končno pa so vsi v hišah zgoreli.
Dogodki na Ruskem.
Varšava, 16. avgusta. Tukajšnje vojno sodišče je obsodilo včeraj sedem  političnih  zločincev  na smrt.
Petrog-rad, 16. avgusta. V Rigi so ustrelili včeraj osem revolucionarjev; večinoma imajo nemška imena, kar dokazuje, da so Zidje, kakor Stiermann, Kiepenvvarlitz, Wal-pe, Weis, Lapping in Lamberg.
Minister zunanjih del Iz vol-s k i gre koncem avgusta na potovanje ter obišče London, Pariz in Dunaj.
Odesa, 16. avgusta. Pri transportu tridesetih kaznencev v Rigi so hoteli sorodniki izročiti kaznencem cvetlice, kar so vojaki s sabljami preprečili. Ker so nekateri sorodniki zagrozili vojakom s palicami, so vojaki ustrelili ter ubili enega moža, nekaj jih pa ranili.
Mirovna konferenca v Haagu.
London,  1(3. avgusta. Droga komisija je sprejela predlog Nemčije, da prebivalstvo nezasedene pokraj i ne, ki pri bližan j u    sovražnika prostovoljno zgrabi za orožje, mora oru žje vidno nositi.    Kavno tako se sprejel predlog Nemčije, da se ujeti častniki in podčastniki ne sinejo siliti k delu, ki ne odgovarja njihov« mu dostojanstvu in njihovim sposobnostim.    Tudi morajo ujeti častniki dobivati isto plačo, kakor enake Sar že domači častniki.  Na  predlog av strijskega delegata   generala Giesla se je sklenilo, da se na neutrjene kraje ne sme streljati, tudi ne iz zrakoplovov, dočim se na trdnjave in voja ške čete sme tudi iz zrako]»lovov metati razna razstreljiva.
Hvaležni Buri.
Pari z , 16. avgusta. Nekda j junaški Buri. ki jih je ves svet občudoval zaradi neustrašene borbe za svobodo, so postali pasje pokorni na prani Angliji. V transvaalskein parlamenta je napovedal ministrski predsednik Bot h a zakonski načrt, da kupi vlada sloveči dernant »Culi i -nau« ter ga podari kralju Edvardu v znak udanosti Burov, ker jim je dal ustavno svobodo.
Punt v Maroku.
Pariz, 16. avgusta. Francoska in španska vlada sta se zedinili popolnoma glede uporabe vojaštva v Casablanci. Pričakuje se popolno po-mirjenje, ako plemena uvidijo, da ostane francosko - španska akcija omejena le na kraje, kjer so zavladali nemiri. Sploh pa je položaj 47 Cas blanci, Safu in Rabatu zadovoljiv.
Madrid, 16. avgusta. Iz Fesa je došlo poročilo, da je ondotno pi bivalstvo razburjeno ter prireja -de. ki so zelo burni. Iz Marakeša >' izseljujejo vsi Kvropejci pod vojaško eskorto, ki jim jo daje M u le j H a -f i d.
Pariz, 16. avgusta. Višji duhovniki so jiri sultanu viharno pn>T<' stirali proti popustljivi maroški politiki ter zahtevali,   naj se proglasi sveta vojna.
Uradno pretepanje v Nemški Afriki.
Berolin, 16. avgusta. Državni tajnik za nemške kolonije v Afriki je izdal naredbo, s katero se »uredi« telesno kaznovanje afriških plemen. Naredba določa, da se o vsakem telesnem kaznovanju mora sestaviti zapisnik (potem menda udarci manj bole!). Pretepati ne sme obsojen«;; sodnik sam, vendar pa mora biti pri tem navzoč ali ga mora nadomesto-vati zdravnik. Lepi širitelji kulture so ti Nemci, ki se zgražajo pri vsaki priliki nad rusko knuto.
Glasovi z Jesenic.
— K 1 e r i k a 1 i z c m na d e -1 u. Neštetokrat smo že povedali i" tudi dokazali, da ni klerikalcu nobena stvar sveta, kadar čuti, da je njegova bisaga v nevarnosti. Med temi rimskimi hajduki so jeseniški klerikalci vodno prvi in ni se čuditi, da - • temu primerno razvpiti po celi slovenski domovini. To jasno dokazuje njih nastop napram narodni Šolski družbi sv. Cirila in Metoda. Podružnic;! sv. Cirila in Metoda za Jescnlo' Koroško Belo, ki se je dosedaj ra: seljevala izvanredne blagonaklon.^ OOsti več kot odveč znanega župnika Z a b u k o v c a, sklicuje v »Sloveti cu« svoj izvanredni občni zbor nB nedeljo 18. t. m. s sledečim dnevnim redom in sledečo litijska jočo strankarsko opazko: 1. Poročilo o glavni skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Bohinju dne 6. t. m. 2. Predlog o prenehanju p o d r u ž n i 0 & Družba sv. Cirila in Metoda ni sedaj več, kar je bila, mladeniči, svobodomiselni dijaki so jo začeli »reformirati«. Zato je ^zredni občni zbor podružnice nujno potreben. Vsi udje naj pridejo na občni zbor, da se pe-uče, kaj hočejo liberalci z družbo, da
(Dalje v prilogi).
1. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 189, dne 17. avgnsta 1907.
bo vsak vedel, kakšno stališče naj zavzame nasproti »reformirani« družbi. — Tako piše Slovenec^!
— Kaj pa se je zgodilo z <1 r u ž b o s v. Cirila in Metoda! Že dolgo vrsto let so opazovali svobodomiselni člani družbe, katerih je po številu največ, da je vodstvo družbe zgrešilo svoj eilj ter pričelo iz odločno narodne organizacije ustvarjati neko versko strankarsko bratovščino med Slovenci. Glavni namen družbe mora biti, da vzgoji odločno narodno mislečo mladino na obmejnih krajih. S tem, da je jela družba staviti verski moment na prvo mesto, je izgubila upravičenost svojega obstanka. Družbine šole so itak podvržene državnemu nadzorstvu, vsled česar se morajo ravnati po šol. zakoniku, ki zahteva nravno-versko vzgojo. Družba pa je poklicana, da se briga še posebej za vzgojo narodne mladine in da skrbi potom svojih učnih nuni za razširjanje narodne samozavesti med širšimi ljudskimi sloji. Na glavni skupščini v Bohinju je prišlo nezadovoljstvo z dosedanjim postopanjem družbe na površje, in posledica je bila, da so >kupščinnrji z velikansko večino volili odbor, ki naj preustroji družbo v radikalno narodno organizacijo, v kateri ima prostora vsak narodno-misleči Slovenec brez razlike strank. Ako klerikalci vpijejo, da hočejo na-prednjaki vpeljati frainazonske šole, je to čisto navadna lumparija in narodna brezvestnost. Jeseniški klerikalci si gotovo ne bodo priborili bog-ve kake slave, če sedaj prvi napovedujejo boj narodni šolski družbi sv. Cirila in Metoda. Kdor še ni popolnoma okužen od pogubnega klerikalizma, gotovo ne bo sledil zapeljivemu klicu črne rimske internacijonale, ki je že toliko škodovala našemu narodnemu življenju!
— Zborovanje »Slovenske k r š č a n s k o - s o c i j a 1 n e z v e z e« na Jesenicah. Dne 25. t. in. bodo Jesenice zopet za klerikalno komedijo bogatejše. Slovensko ljudstvo je že tako razjedeno od katoliške politike, da človek skoraj obupava :\i\d usodo malega našega naroda. Skozi stoletja smo tičali v rokah rimske duhovščine kot glavne reprezen-tantinje vesoljnega klerikalizma ter končno srečno prijadrali do spoznanja, da smo najmanj petdeset let zaostali za drugimi narodi v posmeh vsega kulturnega sveta. In to dobro ponižno ljudstvo še vedno mirno prenaša vsiljevanje teh katoliških političnih zdiavnikov. Obžalovati je. da je ravno slovensko delavstvo obsojeno v žalostno vlogo katoliških kuž-kov. . .
— Telovadba na katoliški podlagi. Tudi te stroke so se lotili podjetni kranjski klerikalci, da z večjim vspehom lovijo nerazsodne kaline. Jeseničani naj prihodnjo nedeljo skrbno pazijo v koliko se razlikujejo kretnje najnovejših katoliških junakov od telovadite jeseniških Sokolov. Uboga mladina, ubogi starši, ki dopuščajo, da se njih sinovi tirajo v vedno ^ečjo zabitost in smešijo pred celim svetom, četudi na katoli-ško-farovški podlagi! Xarn se zdi, da nam prirede klerikalei 25. t. m. pravi pravcati pustni torek!
— Podružnica sv. Cirila in Metoda za jeseniško o b-<• i n o je Imela svoj občni zbor 28. julija t. 1. V odbor so bili voljeni: Dr. Kogoj. F a b i n c , H u ni e r , X o-vak, Pavlin, Sitar. Klerikalci so pravkar pričeli brezvesten boj proti prekoristni šolski družbi, zato je dolžnost vsakega narodnjaka, da se oklene te podružnice in dela s podvojeno močjo za njen procvit!
Predsedn iko m podružnice »S lov. plan. d r u -š t v a« za kranjskogorski okraj je bil izvoljen gosp. Karel V i š n a r na občnem zboru, ki se je vršil 28. julija t. 1.
— Stari Qtierch je dobil zasluženo modro polo, kar z največjim veseljem naznanjamo vsem njegovim prijateljem in neprijateljem brez vsakega posebnega naznanila. Vkljub temu mož še vedno straši po Jesenicah v nevoljo vseh občanov. Njegova hčer se je celo povspela do junaštva, da po javnih prostorih izziva s frankfurtarskim trakom okro<r vratu v družbi neke Jeglič <!), ki je hči tukajšnjega tovarniškega delavca. Nič ne bi škodovalo, če bi kaka slovenska pest tako vsenemško gosko primerno poučila!
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 17. avgusta.
— Osebna VCSt- Poljedelsko ministrstvo je imenovalo višjega rudniškega komisarja pri revirnem rudniškem uradu v Celju g. Vinka Str-garja vodjem revirn. rudniškega urada> v Ljubljani.
— Stara praksa. Za višjega evidenčnega nadzornika v Ljubljani je imenovan, kakor smo že poročali, Vladimir Jesierski iz Lvova, ki ni vešč slovenskega jezika. Desetletja se
že borimo za to, naj se med nami nastavljajo samo takšni uradaiki, ki so v govoru in pisavi popolnoma vešči našega jezika, a še vedno se postavlja vlada na stališče, da sme to našo zahtevo prezirati in nam pošiljati v deželo uradnike, ki v jezikovnem oziru nimalo niso kvalifikovani za službovanje med nami. Novo imenovani višji evidenčni nadzornik je brez dvoma po rojstvu in morda tudi po mišljenju Poljak, a vkljub temu moramo proti njegovemu imenovanju odločno protestirati že zaradi tega, ker je za nas poniževalno, da se nam pošilja uradnika iz daljnega Lvova, kakor da bi ne imeli doma za to mesto dovolj sposobnih moči. Priznavamo radi, da bi ne imeli ničesar proti temu, ako se pošiljajo k nam v službovanje kakršnikoli slovanski uradniki v slučaju, da nimamo v deželi v izpopolnitev teh uradniških mest na razpolago sposobnih domačih moči, zakaj že iz slovanske vzajemnosti je nam ljubši, ako se nam pošlje če že ne more biti drugače, Slovana, kakor pa zagrizenega Nemca, ki ne le samo ne razume našega jezika, temveč je celo ljut nasprotnik našega naroda in naših narodnih stremljenj. A dasi smo Slovenci prvi med slovanskimi narodi, ki dvigamo visoko prapor slovanske vzajemnosti in bratstva, vendar ne moremo molčati in mirno trpeti, da se po krivici zapostavljajo naši ljudje in da skuša vlada zasesti vsa višja in boljša metta z osebami, ki niso naše gore list. Gospod Jesiezski je morda izvrstno kv ali H ko van za službovanje v Galiciji, na Kranjsko pa on ne sodi že zaradi tega ne, ker ni vešč slovenskega jezika. Novi evidenčni nadzornik morda uživa velike simpatije pri g. finančnem ministru dr. Koiy towskem, kar pa ne more biti zadosten razlog, da je ž njim osrečil Kranjsko in s tem zaprl pot do avan-zma našim domačim uradnikom. Kam pa pridemo, ako se bo vedno tako prakticiralo ? Kdo bo pa izmed Slovencev v prihodnje še vstopil v državno službo, ako že vnaprej ve, da mu je pot do boljših mest a priori zaprta?! Od nekdaj se je že pri nas tako postopalo, in čas bi že bil, da se že enkrat preneha s to zastarelo in krivično prakso. Priporočamo našim poslancem, naj poskrbe, da se v bodoče kaj takega ne bo več prigodilo!
— Iz orne knjige slovenskega učiteljstva. Slučajno je nam prišel v roke zanimiv dokument, ki dokazuje jasno, kako nujuo potrebno je. da se odpravi tajna k\ aiit'ikacija učiteljstva. ki odpira široko vrata najpod-iejsemu denunciantstvu. Pred leti je prosil neki učitelj na Kranjskem za definitivno nameščenje. Okrajni šolski svet je nato pozval njegovega predstojnika, naj izreče svoje mnenje o njegovi kompetenei. Nadučitelj, torej stanovski tovariš prosi tel j a, je poslal na ta poziv okrajnemu šolskemu svetu tole poročilo, ki ga priobčujemo v nemškem originalu, ker bi v prevodu preveč izgubil na svoji klasič-nosti. DotjČho poročilo slove doslovno tako-le Nadi 4pv Gcsinnung des gehorsamst Ge£p»|^£B\*zeigt der h ierort i tre H^rer N. \venig Ki fer und Pflicbtbewu8stsein fiir die Schule. Br spridit gern von Beurlnubungen; so wollte er im Laufe des vergange-nen Seholjahres trotz seiner guten Gesundbeit um einen liingeren 1 r-laub bitten, um in ein Had zu gele n, \va> er aber wegen Geldmangel un-terlassen hatte. Er spricht gern, \vie cr 1'rei werden komite und wsis die Sebulkindcr nicht zu b>rnen brau-ehen, eine besondere Abscheu zeigt er gegen das Deutsche in der Schule, Er i&i ein leidensehaftlicher Bericht-erstatter in verseh iedenen Zeitun-gen, als »Slov. Narod« und »Slovenec« u. s. \v. und bat sovvohl in der Stadt, \vie auch auf dem Lande seine Gesinnungsgenossen, die er so oft be-suclit, als ihm seine Geldverhaltnisse und Zeit erlauben; hatte er Geld und Zeit. so uiirden diese Besuehe immer dam rn. Die Disciplin bci seinen Sehulkindern la-»t viel zu wunschen iibrig. Efl ist seine Freude, durch das Offnen der Thiir und der Fenster die Temperatur im Schulzimmer zu er-niedrigen, um dann iiber die Kalte in der Schule zu klagen. Er will sich iiberhaupt in alles misehen und alles nach seiner Mode anordnen. Er will hier einen Vorschussverein grunden* einen Leseverein oder Čitalnica er-richten, eine Industrieschule, Spi-tzenkloppierei, Topfmacherei rt». etc. giinieri. — Man bat sogar geltoit, ss er mit seinem Anli l^k. Bezirksgeric Ta
nacn(7/j. 'uoerssizen wird. Da er in die /eitungen immer Artikel ein-schickt, so \<i der gehorsamst Gefer-tigte fiir sich vollkommen iiberzeigt, class X. der Verfasser jener Zeitungs-artikel ist, welche anlasslieb der Lehrerversammlung i m gchiissigen Tone gegen die deutschen Lehrer die-ses (Jezirkes geschriebeii ^^r&U. denn N. hat sogar iiber die TČ—V mr spottisehen Tone in einem Blatte ge-sehrieben. Er hat viel gesehrieben in
tnacht hat^7 iiber alre"s. was
Ua1
»Dom in Svet« iiber die Krainer und iiber die Bewohner in X., bei welchen er sich verhasst genu schreibt iiberhaupt ihm nicht lieb ist, besonders gern haut er iiber Gottschee und Gottsche-er und' iiber alles, was in. Gottschee ist, wenn auch ohne Grund. Weil er schon jetzt, in provisoriseher Eigen-schaft das macht, so ist aller Grund da, dass er in definitiver Eigenschaft viel energiseher auftreten wird, denn er will sich auf jeden Fali »beriihmt« macheu und als Wohlthater seiner Geburtspfarre und des Slovenen-thums gelten. Der gehorsamst Gefer-tigte hat schon mehrere Lehrer nn seiner Schule gehabt, aber so einbil-dend und pol i tise h und »corios« wie der, \var aoeh keiuer. Die lohlieheii k. k. Behorden werden hofiichst gebe-ten, nicht zu ver/atlien^ gjass^Jćr gehorsamst Gef| Zeilen gesehrieben Schulleiter.« — Na;l^fffelju te de-nunciaeije je okrajni šolski svet poslal dež. šolskemu svetu poročilo, v katerem pravi doslovno to-le: »Mit Kiicksicht auf die prononcierte Par-teinahme des Lehrers fiir politisch-nationale Bestrebungen, die bereits Anlass zu versehiedenen Recrimina-tionen gegeben haben, nicht zum de-finitiven Lehrer zu ernennen.« Dotični učitelj na to res ni bil definitivno nameščen. Ta slučaj, ki smo ga zabeležili, osvetljuje bengalično vso nemoralnost tajne kvalifikacije. Naj bi kompetentni krogi to vendar enkrat uvideli ter se potrudili odpraviti demoral izu jočo napravo tajne kvalifikacije.
— Samokres na družbo sv. Cirila to Metoda. „Slovenec" je zapisal te dni: rZ ozirom na to, da za Brcetov nastop na skupščini nismo dobili od vodstva družbe še nobenega zadoščenja, ne bomo priobčevali nobenih društvenih vesti." Kakor znano, sta se Štefe kot poročevalec „Slovenca" in župnik Berce kot pisarniški vodja družbin nekaj sporekla na skupščini. .Slovenec", ki slovenski narod tako ljubi in se tako odkritosrčno bori za njega koristi, ni tako rodoljuben, da bi žrtvoval Štefetovo ne-čimernost narodni^ koristi. Ali se ne moreta Berce in Štefe med seboj poravnati, Če je res kaj takega navzkriž prišlo? Kaj briga družbo in njeno vodstvo njun prepir! „Slovenčeva" izjava je navadno lopovstvo fanatičnega rimskega klerikalca, ki išče vzrokov, kako bi škodoval naši šolski družbi, ker se hoče postaviti na pravo narodno podlago. fcSlovenčeva" izjava je hudobno nastavljanje samokresa na našo šolsko družbo, katero nastavlje-nje „Slovenec"lahko ponovi, kolikor-krat se mu bo zljubilo, n. pr. „če ne odstopi Senekovič, ne bomo priobčevali nobenih družbenih vesti, Če ne odstopi dr. Žerjav, tudi, Če ne odstopi Pahernik, istotako itd." Iz te izjave se vidi, kaki patentirani narodnjaki sede v „Slovenčevem" uredništvu!
— nMir" in prevrat v „Družbi sv. Cirila in Metoda " „Miru piše z
ozirom na zadnjo skupščino „Družbe sv. Cirila in Metodau med drugim tudi to le: „Akademična mladež stavila je dolgo vrsto predlogov za spremembo delovanja družbe! Kdo je ta akademiČna mladež? Deloma jo poznamo, in ker jo poznamo, nas ne navdušuje, pač pa napolnuje s pomilovanjem in skrbjo. In ta mladina, ki še ne pozna sveta in njegovih teženj, ki ne pozna nauka, ki išče napredek v tem, da se pretrga in preobrne, kar je nekdaj bilo — le-ta mladež je zagotavljala na shodu, da je vzela v roke vodstvo Slovencev, torej konsekventno tudi vodstvo slovenske šolske družbe . . . Naj gospodje akademiki in njihovi pokrovitelji ne mislijo, da bo stvar šla tako gladko, da se bodo Korošci dali s seboj tako eksperimentirati! . . . Hoteči se izogniti vsakega razdora, hoteči braniti slogo, dali smo morebiti preveč duška ljudem, ki so in bodo vsikdar sovražili duhovnika in vse, kar ima kaj verskega značaja... Zato bomo nastopili z bojkotom zoper vsakega, ki ruši slogo. Torej pozor rodoljubi! Liberalcem na Kranjskem pa javljamo: Nolite turbare cir-culos nostros, ne svetujemo vam, prodirati čez naše meje!" — Te besede so silno samozavestne in iz njih veje ponos, da ne rečemo bahatost vaškega veljaka. Ne bodemo reagirali na „Mirova" izvajanja, dasi je v njih podan jasen dokaz, da se giblje koroška oficialna politika docela v klerikalnem toku, to pa povemo seda-jjm voditeljem koroških Slovencev: i pametno in neprevidno, da bruhate srd in gnev v svojem glasilu na tiste, ki imajo resno voljo in tudi sposobnost, da z najizdatnejšimi sredstvi in najmarljivejšim delom pomagajo koroškim Slovencem v borbi za narodni obstanek. Slovenci smo reveži, a največji siromaki so koroški Slovenci, ki potrebujejo nujno vsestranske pomoči in podpore s strani vseh svojih sobratov; zato jim čisto *£iČ ne pristoja poza užaljenega ošab-neža, ki odklanja vsako pomoč, dasi se že potaplja!  Gospodje, ki vedrite
in oblačite na Koroškem, v interesa slovenske narodne stvari v Korotanu bi bilo, da bi v bodoče manj očitno kazali, da ste samo iilialka kranjske brezdomovinske   klerikalne   stranke!
— Logar v Postojni. Obe glasili klerikalno-nemške zveze „Slove-nec" in „Deutsche Stimmen" napadata na vse načine tiste postojnske može, ki imajo v rokah občinsko gospodarstvo. Godi se to z namenom, natveziti tem možem odgovornost za legar. Na te može se zavrača krivda, da je bil napeljan vodovod od studenca, ki nima čiste pitne vode — kakor bi bili ti možje preiskali vodo, ne pa kemiki in zdravniki. Na te može se z vrača krivda, da je bil vodovod spravljen v zvezo s kanalom, dasi ti možje niso inženerji in so naredili načrte in stavbo vodili in nadzorovali strokovnjaki. Ker pa Lvidev^ati^^menjeni   glasili nemško-
mine zveze, da morajo pametni ljudje le na to priti, da preprosti trgovci, obrtniki in posestniki ne morejo biti odgovorni za grehe strokovnjakov, jim skušata natveziti nov greh: da so nastali legar zamolčali. „Vertu8chungssystem" vpije vsenemško časopisje in za njim vse klerikalno. Tako je v znanem svojem članku v „N. Fr. Pr." zavpil tudi doktor Plečnik. A kdo je kriv? Ko se je legar prvič pojavil v Postojni, so bili zdravniki različnega mnenja in ko se je'letos pojavil, so bili zopet različnih sodb. Eni trde: legar je, drugi: pravega legarja ni, sicer bi za znaki legarja oboleli ljudje ne mogli ozdra-veti v nekaterih dneh. Ko je bil letos nastal legar, je prišel v Postojno dež. sanitetni nadzornik dr. S e e m a n n. Ta je precej siten in natančen človek. To je — da navedemo le en zgled — pokazal, ko je pri nekem kramarju na Vipavskem našel štiri ples-nive klobase. Kakor znano, so klobase lahko dobre in vžitne, tudi če se kože prime nekoliko plesnobe. Dr. Seemann pa je vseeno klobase kon-fisciral in jih poslal v Gradec, da so jih tam preiskali. Uspeh je bil: klobase so popolnoma zdrave in vžitne. Dotični kramar zahteva zdaj, naj mu vlada plača konfiscirane klobase, vlada pa pravi, da nima nič kredita za take namene. Tako zna zaradi nekaj parov klobas priti še do pravde. Ta dogodek pač kaže, da je dr. Seemann natančen in celo siten. No. ko je prišel v Postojno, tudi on ni vedel pri čem da je in je pred pričami rekel: sag en wir do oh lieber, es sei gastri-sches Fieber. Tako je bil dr. Seemann provzročitelj „vertusehungs-svstema", zaradi katerega je zdaj toliko vpitja na postojnske obč. upravitelje, četudi ne dvomimo, da dr. Seemann takrat še sam ni vedel, s kako boleznijo ima opraviti, in je torej ravnal iz najboljših namenov. Glasili kle-nkalno-nemške zveze vesta to pač prav dobro, ščujeti pa zoper obč. upravitelje postojnske, da bi prikrili krivdo svojih somisljenikov-strokovnjakov in da bi iz legarja kovali politični kapital za svojo stranko.
— Žejne napojiti in kaplan
BraJG V Sori. Naši duhovniki imajo same lepe lastnosti. Posebno se odlikujejo v ljubezni do bližnjega. Kakor se nam poroča, je kaplaa Brajc v Sori tudi eden tistih ptičev, ki kažejo na prav lep način ljubezen do bližnjega. V Sori ima več hiš pitno vodo pri studencu, ki teče poleg župnišca. Ta studenec je star že nad 300 let. In kar ljudje pomnijo, so hodili vaščani tja po vodo, ne da bi jim kdo branil. Kaplana Brajca v Sori ne marajo, zato tudi nima v Sori razen par ljudi nobenega somišljenika. Skušal je že na vse načine, kako bi vrle Sorane potlačil, a vse zastonj, Brajc je ostal osamljen in nihče se ne briga zanj. To pa je muhastega možička, ki se je prav čedno obredil v Sori, prav strašno peklo in v najnovejšem Času je prepovedal vaščanom — pitno vodo. Nekemu posestniku in rokodelcu je prepovedal vodo celo po odvetniku Patru Ven-cajzu. Seveda se nihče ni brigal za prepoved kaplanovo, temveč hodijo le vedno po vodo, ker se s pričami lahko dokaže neutemeljenost BrajČeve prepovedi. Brajcu je tedaj spodletelo, da bi žejnim odjedel vodo. Vidi pa se, kakšni so ti božji namestniki, ki po kmetih tlačijo ubogo ljudstvo. Po eni strani jim izžemajo denar, po drugi strani pa jim še vode ne privoščijo, škof Bonaventura ima res lepe kozle v cedi duhovnikov. Radovedni smo, ali bo škof Brajou to štel v zasluženje, ker prepoveduje vodo, katero vzdržujejo župljani sami in ki teče vedno naprej, tako da je Brajcu zato nič ne manjka, Če jo natoči še kdo drugi. V krščanskem nauku beremo med telesnimi deli usmiljenja: Žejne napojiti. Brajc menda za to telesno delo usmiljenja ne ve, ali pa je pozabil na to, ker je tako pozab-ljiv, da je na Šmarni dan pred povzdigovanjem pri maši pozabil posvetiti hostijo, tako, da je ministrant samo enkrat zvončkal. Kje ima Brajo misli, kadar mašuje? Ali premišljuje, kako bode zopet storil kako prijaz-
nost ljudem? Ko so šli ljudje od maše, je rekel neki klerikalec: „Da-nes je gospoda hudič motil, da so mašo zmešali." Res daleč je prišlo, da duhovnik tako „zbran" mašuje, da vse zmeša, ministrante, organiata in ljudi. Verjetno je,, da hudič moti take duhovnike.
— Ie Ptujske gore na Štajerskem nam poročajo: Dne 13. julija smo imeli volitev obč. predstojnika. Zmagali smo narodni možje proti „Stajercijancem". Ta zmaga je za Ptujsko goro kakor za ptujski okraj velikanskega pomena. Voljen je bil odločen Slovenec g. Juri Topolovec. Ornig in Straschill sta hotela „Stajercijancem" na vsak način pripomoči do zmage. Po volitvi so nam zvečer v gostilni pripovedovali „Štajercijanci", kako sta jih za volitev pripravljala moža. Vsa Čast zavednim volilcem, da so se tako krepko držali. Volilec g. Franc Žunkovič, brat stotnikov in naduČiteljev, je volil s „Štajercijanci". Sramota!
i — Smešna navdušenost. Iz Celja se nam piše: To je bil dirndaj minole dni v našem mestecu! Mudili so se tu nekaj časa dunajski fanti iz „Knabenhorta". Njih vojaška uniforma, še bolj pa njih „banda", spravila sta naše Abderite popolnoma v ekstazo. Zadnja „vahterca" o teh ubogih dečkih, ki se niti prosto gibati ne smejo in katere mora vsak Človeko in mladinoljub le milovati, prinaša kar par predalov obsegajoč, panegiričen članek! — Moderna pedagogika je vojaški „drill" pri vzgoji mladeži že davnaj Obsodila, — mili-tarični duh ni bil nikdar vzgojevalen
— le naši hipernemški Celjani se navdušujejo zanj ! Seve, kar je nemško, to je pri Celjanih vse prav in fino, in dečki iz „Knabenhorta" so bili vendar nemški „Wiener Kinder" . . . Pa glej! Celjski sosedi, Mariborčani, so pa že drugi ljudje. „Marburger Zei-tung" ni niti hotela o teh fantalinih prinesti notice ter je tozadevno pisala doslovno tako-le: „Wir sind nicht in der Lage, iiber die VTanderung der Knabenhorte zu berichten, da diesel-ben unserer Ansicht nach vom ge-sunden padagogis chen Stand-punkte aus betrachtet nicht einwandfrei sind." Kaj poreče na to gospoda pri celjski „vahti"? —
— Dobrna pri Celju, znano deželno kopališče, kamor se hodi slednje leto tudi mnogo Slovanov lečit, ima še vedno, kakor se nam piše iz vojniške okolice, samonemški pečat: „Neuhaus bei Cilli". To je škandal! — Ob času zadnje državnozborske volitve so kazali do-brnski župnik Fric Kukovič in njega pristaši toliko energije napram narodni stranki in nje kandidatu gosp. Robleku, a sramotečega nas napisa pa ne morejo odpraviti. Tu se pobrinite ter zbrišite ta madež!
— Šolske vesti. Učitelji ozir. učiteljice Jabob Sila, Anton Hrast, Štefan Oampa, Ernst Novak in Ema Oampa, vsi v Trstu, so pomaknjeni v IX. čin. razred.
„Prosveta" in narodne tvrdke
V Ljubljani. „Presveta- je založila tablice s temle napisom: „Sloven-skemu občinstvu, osobito slovenskemu dijaštvu priporoča to  narodno firmo
— Slovensko akad. društvo „Prosveta". Te tablice se bodo oddajale na zahtevo odločno narodnim trgovcem, da jih izpostavijo v svojih izložbah. Obrniti se je na odbor „Pro-svete", Ljubljana, „Mestni dom".
Simon Gregorčičevo javno knjižnico in čitalnico v Vegovih ulicah št. 2 je obiskalo tekom preteklega tedna t. j. od 9. do 16. avg. 487 Čitateljev. Povprečni obisk je bil torej 70 oseb na dan.
Krajna skupina c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani priredi v nedeljo, dne IS. t. m. veliko slavnost v proslavo rojstnega dne cesarja Franca Jožefa L Dopoldne ob 11. zbirališče na glavni pošti, ob V412. odkorakanje z glavne pošte z ljubljansko društveno godbo po Šelenburgovi i.lici, Kongresnem trgu, Gosposki ulici, Turjaškem trgu, Bregu, čez Št. Jakobski most v cerkev sv. Jakoba. Ob pol 12. maša, pri kateri poje pevski klub c. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev. Po maši se pomika sprevod po Starem trgu, Glavnem trgu, Čez Frančiškanski most, Wolfove ulice, Zvezdo, Kongresni trg, Vegove ulice, Emonsko cesto do društvene sobe, kjer bode prijateljski sestanek. Popoldne: Velika vrtna veselica na Koslerjevem vrtu s sodelovanjem ljubljanske društvene godbe in pevskega kluba o. kr. poštnih in brzojavnih uslužbencev. Med veselico šaljiva poŠta, korian-doli, papirnata bitka in ples. V mraku se prižge ume t al ni ogenj in spuščajo rekete. Začetek ob 4. popoldne; vstopnina 30 vin. za osebo. Otrooi do 10. leta vstopnine prosti.
Zadruga gostilničarjev in ka-varnarjev v Ljubljani razpošilja zadrugam, in kjer teh ni, gostilničarjem po deželi okrožnico, ki se glasi tako-le: Da je obrtni stan dandanes tlačen v vseh panogah Vam pač ni treba posebej omenjati, ker Vam je
kot stanovskemu sodelavcu znano, da posebno obrtnik najbolj trpi zaradi teh vedno se množeČih davkov, neprestanega poviševanja plač delavskim močem, zaradi podraženja živil in vseh stvari, karkoli treba kupiti, tako da se posameznik že prav težko brani proti temu vsestranskemu pritisku. V prvih vrstah tega boja stoji, trpi in se bojuje rgostilniČarska obrtu; njo zadene vedno in vedno vsaka prememba na zlo, bodisi od vlade, potom konkurence ali drugače. Ako dobi gostilničar koncesijo, kmalu mu je nekoncesijon. branjevec za hrbtom ir prodaja nemoteno v lokalu in Čez ub*co vino, pivo, in še jestvine, tako da preostane gostilničarju samo plačevanje visokega davka in velika režija za vzdrževanje prostorov in dragega osobja. Novi obrtni red bo stanovske važnosti nekoliko bolj upošteval, vendar še s tem ni odpomagano resničnim potrebam in položaju gostilniške obrti. Vsa ta dejstva in tek Časa so nanesla, da morajo gostilničarji poprijeti za krepkejše orožje. Vidi se, da se moramo oprijeti gesla, pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Lanski izvanredni občni zbor zadruge gostilničarjev, kavarnarjev, izkuharjev in žganjetoč-nikov v Ljubljani, je enoglasno sklenil, prirediti velik gostilničarski kongres za vso kranjsko deželo v Ljubljani, ter povabiti stanovske tovariše tudi iz sosednih dežela. Na tem shodu se bo razpravljalo vse, karkoli teži gostilničarja, sklenile se bodo resolucije, od katerih se ne sme prej odjenjati, da se izpolnijo. Za gostilničarje po deželi bi bilo uvaževati n. pr.: cdpravo takozvanih Buschenschankov, osmin, naprava vinskih sejmov v več krajih, odpravo prodaje vina in piva po trgovinah, odpravo prodaje piva privatnim od strani pivo varen. Odprava oddajanja koncesij v najem tretjim osebam, odprava privatnih izkuharij, predlog o splošnem zadaČenju vina bi bil tudi umesten, da bodo tudi bogati zasebniki pomagali plačevati deželne dohodke, ne samo tisti, ki si zamore kupiti vina le en četrt litra, in končno, kakšno stališče naj zavzemo gostilničarji napram novodobnemu pivovar-niškemu kartelu. Zato Vas pripravljalni odbor s tem vljudno prosi, da mu še eventualne druge težnje, želje, zahteve in potrebe gostilničarjev Vašega kraja in okolišča blagovolite prijaviti pismeno in to vsaj do 25. avgusta t. L, da se dotične stvari uvrste v program za razpravo. Ako pošljete tuda svojega govornika, oziroma poročevalca o na-svetovani stvari, tudi pripomnite. Navedite vse, karkoli se Vam zdi potrebno, bodisi glede odprav ali pa naprav, ki bi koristile gostilniški obrti. — Shod se priredi 16. in 17. septembra ter se bodo vabila s tiskanim programom še posebej razpošiljala.
Vrtni koncertj katerega čisti dohodek je namenjen v prid telovadnemu društvu „Sokol" v SiŠki, priredi gostilniško podjetje rHotelVegau. Glede nato. da je kuhinja priznano dobra in da je prostran vrt z verando, je pričakovati, da se občinstvo udeleži koncerta v najlepšem Številu. Začetek ob petih popoldne Natančneje podrobnosti na lepakih.
Gasil i dom v Vižmarjih bedo blagoslovili v nedeljo dne 1. septembra.
Iz Medvod nam piše prijatelj : Naš župnik Brence že mrtvecev ne pušča več v miru. Soproga general-majorja Lobingerja je na pokopališču v Preski v svoji rak vi mirno počivala 40 let Zdaj pa so vzeli krsto z rakve in jo prenašajo kakor „mačka mlade". Prav bi bilo, da bi se oglasili dediči pokojne gospe in Brenceta poslali, kamor spada. Obžalujemo pa, da si ona, sicer dobra in bogata vdova, ki pomaga Brencetu verižiti po pokopališču, ni osvojila več moževe modrosti! Pravijo, da bo zidala kapelico v čast sv. Katarini.
Prostovoljno gasilno društvo V Pirničah priredi v nedeljo dne 18. avgusta na vrtu gostilne gosp. Josipa Lavtižarja „Pri Kralju" na Verju pri Medvodah veselico, na katere sporedu je: Koncert društvene godbe iz Goričan, sreČolov, petje, v mraku zažiganje umetalnega ognja in prosta zabava. Vstopnina prosta. Začetek ob 1/44 popoldne. Ker je Čisti dohodek namenjen za poplačila dolga gasilnega doma in orodja, se prepla-čila prav hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi najvljudneje vabi odbor gasilnega društva.
Od ikovanje. Pomožni sluga pri davkariji v Kamniku Martin Grilc je dobil Častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje.
Meja med občinama Dedni dol in Višnja gora* Piše se nam: Vsled ukaza c. kr. deželne vlade v Liub" ljani z dne 29. maja t. 1. št. 10595 se županstva obvešča, da je deželni odbor v Ljubljani z odlokom z dne 15. septembra 1906 št 1150 v sporazumu c. kr. deželne vlade spremembo sedanje meje med občinama Dedni dol in Višnja gora v toliko dovolil, da tvori mejo med obema občinama, kakor je bilo to nekdaj, potok Viš-njica parcela št. 791. To se je dalo obenem  naznanje   tudi predsedstvu
c. kr. nadsodišča v Gradcu in o. kr. finančni direkciji v Ljubljani, zadnji zaradi spremembe katastralnih občinskih mej. Tako se glasi odlok in sklep dveh višjih oblasti v dopisu o. kr. okr. glavarstva v Litiji z dne 10. junija 1907 št. 8453, iz kojega bi se moralo sklepati, da bo to za trdno držalo, posebno, ker tu ni umesten nikak rekurz! — A strmeti mora človek, ko čuje, da bo deželni odbor navedeni odlok razveljavil ter tako sam sebi in celo tudi c. kr. deželni vladi v lastno skledo pljuval, če bi bila si. dež. odbor in o. kr. deželna vlada potem „figa" moža, mora nehati potlej vsako zaupanje tudi v višje oblasti, ker kaj takega bi se zgodilo le na podlagi protekcije; kajti letalo se je okoli deželnih odbornikov itd., kjer so zastopnike občine Dedni dol slabo potolažili, da se ta ukrep more le s tem razveljaviti, ako bi občinski zastop višnjegorski dovolil v to, da ostane meja še naprej taka, kot je sedaj in drugačna nikakor ne! Župan dednidolski je po svojih agentih obdelaval odbornike višnjegorske najprej posamezno, potem pa zahteval s podpisom 4 odbornikov občinsko sejo. Ker se mu pa s tem ni njegova nakana izpolnila, je najbrže z napačnimi informacijami to poskusil doseči, ker mu gre za županski stol! On se ve, hoče imeti le pravice, a dolžnosti odločno odklanja. Ko se je šlo za domovinstvo nekega pok. Henrika Vesela, ki je bil rojen na št. 13 v Starem trgu, kjer sedaj ta župan biva in katera hiša stoji po sedanji meji v občini Dedni dol, rekel je, da ta oseba ni pristojna tam, ampak se mora vzeti v Višnjo goro, ker je poprej spadala ta hiša v mestno občino, torej očitno priznal, da je bila ta hiša posest zadnje občine, kar sedaj slovesno zanika! — Apeluje se torej na zgoraj imenovana merodajna faktorja, da ostaneta „mož beseda" in dasta pravici veljavo, kajti ta je na strani mestne občine višnjegorske.
Deseti brat na Muljavi. Poročali smo že, da priredi podružnica sv. Cirila in Metoda v Št. Vidu na Dolenjskem s sodelovanjem dijaŠtva na Muljavi dne 25. t. m. veliko ljudsko veselico z igro „Deseti brat". Veselica se vrši v prostorih g. Hočevarja, prav poleg Jurčičevega rojstnega doma. Lani je preteklo 25 let, kar je pokrila slovenska zemlja enega največjih svoiih pisateljev. Letos je '2o let, kar se mu je v rojstno hišo vzidala spominska plošča. Marsikdo se bo še spominjal slavnosti na Muljavi. Naj bi se sedaj ob 25 letnici zbrali vsi Častilci Jurččevi zopet na njegovem rojstnem domu. Opozarjamo, daje zdaj v hiši opisovalna spominska knjiga, kamor se lahko vpišejo obiskovalci. Železniška zveza s postaje Zaticina je zelo ugodna. Pričakujemo, da se snide dne 25. t. m. na lepi Muljavi slovenski svet od Liubljan^ do Novega mesta, da se dostojuo proslavi Jurčičev spomin. Mnogo oseb živi še tam, ki so poznali osebe, ki nastopajo v „Desetem bratu", zato je tembolj zanimivo, da se uprizori igra neposredno na rojstnem kraju Jurčičevem. Opozarjamo nato posebno dolenjsko stran, ki naj ta dan jasno dokaže, da ve ceniti pomen, ki ga ima za slovenski narod Muljava, rojstni kraj Jurčičev. Muljava leži dobre pol ure od žel. postaje; hoja po prijazni dolini je naravnost krasen sprehod. Veselica bo poleg miz nudila mnogo raznovrstne zabave.
Na potu sta se zgrešila. Zakonski Hrast ar iz Broda pri Novem mestu je bil že dlje Časa v Ameriki, žena pa doma na Kranjskem. Ker je bilo ženi dolgčas za možem, jo je ubrala za njim, posebno ker ji je pisal, daje nekaj bolehen. Mož se je pa pozdravil in krenil v domovino, Prišedši domov je zvedel, da mu je žena v Ameriki in ko so mu povedali, kdaj je odšla, je izračunal, daje prav tisti dan dospela v Ameriko kot on v domovino.
V Toplicah na Dolenjskem se
je vršil Čebelarski shod ondotne podružnice 15. t. m. ob 3. popoldne v šolskem poslopju. Pri tej priliki je predaval o gnilobi in o premakljivem in nepremakljivem satovju g. naduč. Likozar. Shoda se je udeležilo mnogo Čebelarjev in tudi nekaj letovičarjev. Predavanje je bilo zanimivo in poučno. G. predsednik podružnice nad-učitelj Matko se je zahvalil g predavatelju ter obenem izrekel željo, da bi g. predavatelj še večkrat obiskal tuk. podružnico. Posamezni čebelarji so stavili še razna vprašanja, na katera je dal g. predavatelj potrebna pojasnila. Splošno se je pričelo večje zanimanje za napredek med našimi čebelarji, v kar gotovo mnogo pripomore snovanje podružnic in predavanje.
Ustrelil se je v Makutah pri Toplicah na Dolenjskem znani gostilničar in posestnik Fr. KrapŠ. Ker se ni dobro zadel — meril je v srce — zabodel se je še z nožem.
Pogoji za sprejem v deško meščansko šolo v Krškem In i njo  združeni  enoletni tečaj: V
prvi razred se sprejemajo tisti učenci, ki dokažejo s šolskim naznanilom, da so z zadostnim uspehom hodili v peti letnik katerekoli javne ljudske šole ali zasebne ljudske šole s pravico javnosti. Učenci, ki se ne morejo izkazati s takim šolskim naznanilom, ki so dopolnili 11. leto starosti in ga dopolnijo najkasueje v šestih mesecih po koncu prejšnjega šolskega leta, morajo za sprejem v prvi razred na tej šoli opraviti sprejemno preskušnjo. Za sprejem v kak višji razred je potrebna primerna starost in dokaz zadostue predizobrazbe. To je dokazati s spričevalom kake javne meščanske šole ali zasebne meščanske šole s pravico javnosti ali s sprejemno preskušnjo, opravljeno na tej šoli. — V enoletni učni tečaj sa sprejemajo učenci, ki so odrasli šolski obveznosti, ki se izkažejo z odpustnioo meščanske šole in dokažejo v jezikovnem pouku toliko predizobrazbe kolikor se zahteva za slovenski, nemški in francoski jezik na meščanski šoli v Krškem. — Ravnateljstvo meščanske šole v Krškem
Železno rudo nameravajo kopati na Oerovem na Dolenjskem ter so je že nekaj odposlali na preskuše-vališče na Dunaj.
15 srnjakov Je ustrelil princ
Viktor Ratibor pretekli teden v kočevskih revirjih kneza Auers-perga.
Iz Cerknice nam javljajo: Dne 2 t. m. se je osnovala pri nas podružnica sv. Cirila in Metoda za trg in okolico. Še ta večer je pristopilo 31 Članic in članov. Odbor se je sestavil tako-le: Gospod c. kr. notar Josip Rohrmann, predsednik; Šolski vodja A. Šest, tajnik; gdč. Marija W e rl i, blagajničarica. Trdno upamo, da se bo naša podružnica razvijala Čim najlepše.
Potar. V torek je začelo goreti pri kmetu Jos. Močniku p. d. Brelihu v Bukovem nad Grahovem. Zgorela mu je hiša, hlev, dva prašiča, seno, kmetijski stroji in mnogo orodja. Zažgali so otroci, ki so zakurili za hlevom. Močnik je zavarovan, vendar ima ogromno škodo.
Kobila je ušla posestniku Ivanu Sili iz Škt njega na Notranjskem. Vredna je 250 K in je bele barve.
Sokolssi dom v Postojni se
zgradi   Čimprej  in   se  nabirajo pri spevki zanj. Postojnski „Sokol" nujno potrebuje telovadnice.
Pos o na danes fn — 1. 1866!
S prijateljske strani se nam piše: Ko so se vračali leta 1866 po zmago-nosni birki due 24 rožnika ranjeni domači vojaki in ujeti Italijani skozi Postojno, smo pogostili ene in druge z raznimi okrepču>oČimi pijačami, jedili in smotkami. Jako dobra in zdrava voda iz „Ribnika" pod kolodvorom je bila prava dobrota za pripravljanje tako pr ljub jene limonade; — a tudi Čisto vodo so vojaki pili s pravo slastjo, ko so morali po italijanski planjavi dostikrat piti kalno vodo iz cestnih jarkov! Skozi Postojno je pri hajalo in odhajalo krdelo za krdelom z Beneškega proti severu. Tudi v Planini so bili nastanjeni vojaki iz Češke, ki so prinesli kolero iz Laškega, na kateri bolezni je pomrlo blizu 100 oseb civilnega in vojaškega stanu! — Akoravno je razsajala kolera po vsej okolici — vendar se v Postojni radi izborne pitne vode iz Ribnika in pa sveže burje ni pripetil niti eden slučaj kužne bolezni! —
Nesreča Na poti iz Loga na Vrhpolje na Vipavskem se je splašil Francu P i nt ar ju konj. Nesrečni Pintar je padel z voza in se pri tem ubil.
Košansko pevsko društvo v Koftani razvije v nedeljo dne 25. avgusta t. 1. svoj društveni prapor, ter priredi ob tej priliki veliko veselico na prostem, s temle sporedom: V predvečer podoknica kumici gospe nadučiteljevi Ilici Gradovi s petjem in ognjemeti. V nedeljo ob 11. dopoldne slavnostna seja. Ob 3. pop. sprejem bratskih društev in gostov pri slavoloku. Ob 4. blagoslovljenje oziroma razvitje društvene zastave na trgu v Dol. Košani s petjem, slavnostnim govorom, zabijanjem žebljev, obhodom po vasi in nato odhod na veselični prostor. Pri razvitju zapoje društvo „Košana" Nedvedovo „Pev-čeva molitev" in Ipavčevo .Slovanska pesem". — Nato bo velika veselica s koncertom, pri katerem nastopa domače društvo ter razna bratska društva posamezno in skupno; ples, prosta zabava po paviljonih, v slad-ščičarni, kavarni itd, šaljiva pošta, srečolov, spuščanje balona, ognjemeti itd. Za okrepčilo bode kar najbolje skrbljeno. Vstopnina k veselici je 40 vin. Bratska slovenska društva se vabijo, da pohite ta dan v KoŠano, da si podamo roke k skupnemu delu za blagor mile domovine! Pokažite vrli Notranjoi in drugi Slovenci, da znate Čislati društva, ki se toliko žrtvujejo za Čast in prospeh domovinske stvari. Združimo se vsi ta dan, ki bode najpomenljivejši za Košano, pod krasno našo zastavo! Krasna slovenska pesem naj odmeva čez hrib in dol, saj „v pesmi duša živi!"
Pri Šturmu v Policah, kjer je znano dobra kuhinja, so imeli te dni za gosta ministrskega predsednika barona Becka, ki se je pripeljal tja z avtomobilom na obisk ekscelence Buchte, ki stanuje pri Šturmu.
Električno napravo namerava zgraditi kranjska industrijska družba za dviganje vode za svoje podjetje na Javorniku.
Privlačna sila naravnih krasot
Od Savice se nam piše: Človek — homo sapiens — ki si je podvrgel naravne moči in pojave v svojo korist, je postal bolehen in slab na živcih! Že vzgoduji svoji dobi se mora začeti pehati za vsakdanji kruh: v otročjih letih z napornim učenjem, pozneje z delom, bodisi telesnim ali duševnim! In baš to vsestransko naporno delo napravlja Človeka nervoznega, nestrpnega: vse ga vznemirja, vse mu gre prepočasi! — Da bi si pomiril prenapete živce, se je vrnil človek zopet k vedno enako sveži naravi, občudovati je jel k nebu kipeče gore ii planine — nastalo je hribolaztvo, turistika! — In ker zgledi vlečejo in ljudje vidijo vedno bolj ugodno učinkovanje naravnih krasot na Človeško dušo — se je počelo množiti Število planinskih društev in njihovih članov. In sedaj roma vedno večje število resnično ali le navidezno obolelih občudovalcev k izviru predivne „Sovice" ! Pri hotelu „Zlatorog" — last gospoda Rauhekarja — sedeč občudujem, kakor bi sedel v panorami pod „Narodno kavarno" — prihajajočo množico, ki dohaja peš in na neštevilnih vozovih občudovat prelestno okolico ob pritoku Savice v Bohinjsko jezero. Vse jezike čuješ med potniki; razne noše in običaje lahko opazuješ med to pestro množico. Tudi originalnosti in komične primesi ne manjka. Pride ti pred kratkim siv in suh starček, kratkih in nesigurnih korakov, pod pazduho noseč M-yerjev konvers leksikon s črko „S" — najbrž popis Save in in Savice. Prečitavši oni oddelek je hotel na vsak način pohiteti k izvirku, dasi ga je moral hotelov gospodar podpirati idočega po gladkih tleh do voza. Ko se je pripeljal do ogljarske koče, je sprevidel 82 letni starček, da mu je popolnoma nemogoče priti po strmi poti do izvira — je ukazal zopet obrniti nazaj do hotela — in ko je pogledal skozi daljnogled iz skale tekočo Savico — je bil stari turist tako prevzet in vesel, da mu je došla solza veselja v trudne oči! Pogledal je še pritok Savice v B jhinjsko jezero Naročil si je pristnih rumeno - turšičnih žgancev z mastaim planinskim mlekom, se okrepil ter se vrnil zopet nazaj v zaduhli in vroči Trst ! Kdor potrebuje duševnega krepila, naj pride za par dni v Triglavsko podnožje k bobneči Savici! Ornega.
Ukanca v Bohinju. Kaj ne, čudno ime je to, g urednik? Tukajšcji ljudje pravijo, da je ime nastalo iz: u konca (jezera), kar bi po topogra-fičui legi popolnoma odgovarjalo; kajti prostor, na katerem stoji jako dobro obiskani hotel g Rauhekarja „Zlatorog", leži v resnici na zapadni strani, na koncu Bohinjskega jezera. Po ruski bi se to reklo: v ko(a)ncč, kjer se po pravilu izgovarja „o" pred naglasom kakor a, n. pr. voda ==. vada itd. — Dr. Mencinger, mudeč se tukaj nekaj dni, meni, da je naš Levstik izvajal to ime iz stsl. uk uka = Hohle = Holle, kar pa meni ne gre v glavo! Naj izhaja krajevno ime, od koder mu drago, — istina je in ostane, da je kraj prekrasna idila vsega slovenskega ozemlja ! — To je v resnici dandanes oni kraj, kamor prihajajo vsaki dan mnogi oboževalci prekrasne, mirne pokrajine, kakor bi hodili na božjo pot! In nič čudnega se nam ne bode zdelo, ako bode nekega dne imenoval klerikalni „Slovenec" te občudovalce božjega stvarstva „novodobne malikovalce!"
Otvoritev planinske koče na Poreznu (1631 m) „Toliko ljudstva še ni bilo na Poreznu in ga tudi ne bo," je rekel star pastir, spremljavši preteklo nedeljo ljubljanske planince, udeležnike otvoritve, od imenitnega in močnega studenca, ki žubori kakih 10 minut pod vrhom, gori do koče. Res je bil vrh ves pisan ljudi — bilo jih je nad 500 — in zanimivo je bilo opazovati to ljudstvo, ki kate v obleki in v kretnjah že nekaj južnega značaja. Pravih planincev je bilo namreč toliko, kakor jih je pač navadno pri planinskih slavnostih na vrhu gore; pomembno v tem slučaju pa je, da je priteklo sem na stotine priprostega ljudstva, starih in mladih, iz vseh okoliških dolin; pomembno je, da so vsi ti žrtvovali nedeljski počitek in in svojo nedeljsko kapljico. Da, tudi kapljico! Pripravljalni odbor namreč ni pričakoval tako ogromne udeležbe; zato je njegova sicer dokaj velika zaloga izbornega vina in hladnega piva prehitro ginila pred željivimi in žejnimi zahtevami in mnogi so se morali zadovoljiti z vodo, dokler je je kaj bilo; k sreči je studenec blizu. Tem več je bilo Časa, uživati sicer ne sila obsežen, ali zelo zaokrožen in lep razgled, zlasti po obližju. Kdor hoče poznati goriško in sosednje kranjsko
gorovje, naj prehodi s Podbrda tiste tri urice lahkega hoda po zaznamovani poti na vrh Porezna. Opoldne se je pričela otvoritvena slavnost. Delavni načelnik cerkljanske podružnice Slov. plan. društva, g. I. Rako všek, je pozdravil zastopnika osrednjega odbora, ostalih podružnic ter hrvaškega planinskega društva; nato je podal kratko zgodovino stavbe, ki je obenem zgodovina mlade cerkljanske podružnice, in je zahvalil vse, ki so pripomogli k srečni izvršitvi koče, posebno g. F. Trčka z gospo, in je naposled v vznesenih besedah predoČeval pomen te- koče kot nekake narodne trdnjave. Nato so razni govorniki nazdravili krepko se razvijajoči cerkljanski podružnici, ki je mogla v kratkem času svojega obstanka postaviti že lastno kočo. V imenu češke podružnice je govoril arhitekt Vel-flik iz Prage, v imenu „Hrv. plan. društva" dr. Dvorak iz Zagreba. Ko je župnik v Bukovem, g. Fran Klopčič, blagoslovil kočo, se je ljudstvo pričelo razhajati na vse strani. Šele zdaj si je bilo mogoče prav ogledati stavbo, ki je zidana, pa znotraj o bita z deskami in res pripravna, ter uživati lep razgled po pašnikih, seno-žetih, jarkih, poljih in vaseh ter po sivih skalah bohinjskih gora; daljni vršaci pa so bili oviti v soparno tančico. — Cekljanska podružnica mora biti prav zadovoljna s svojim uspehom : kakor vedno pri takih prilikah, so se s svojo požrtvovalnostjo tudi to pot odlikovale dame.
Sneg je zapadel po gornje-
štajerskih in koroških gorah do 1000 m proti dolinam, ponekod pa sp'oh popolnoma do dolin. Živino so morali gnati s p'anin, ker se ne more pasti. Umrl te v Mariboru odvetnik
dr. Edvard Glantschnigg, svoje-časno vodja vseh protislovenskih agitacij. Nekaj časa je izdajal tudi nem-škutarski listič „Kmečki Prijatelj", ki so ga Slovenci imenovali „kajhar".
Ogenj V Polski gori pri Rinem-berku je užgal stroj brzo vlaka ondotne nasade in je ogenj uničil kake 4 kilometre gozda in nasadov. Škoda je velika, ker so tili nasadi gosti in visoki.
Umrl je, kakor se nam piše iz Sovenskih Gorio dne 15. avgusta, pri Sv. Antonu v Slov. Gor. Ignacij Alt, veleposestnik in večletni bivši občinski predstojnik, v 58 letu svoje starosti. Rajnki je bil Nemeo, a napram Slovencem toleranten. Pred kratkim je umrl mogočni šentlenarški Benesch, sedaj pa še Alt: nemški stebri v Slov. Goricah se podirajo !
Obešenca je našla neka ženska na meji marijagraški • ka terega so prinesli v torek v mrtvašnico v Laškem trgu. Obešenec je videti nad 50 let star in je moral že dolgo časa viseti, ker je truplo popolnoma upadlo in tako razjedeno, da bo težko dognati kdo je ta Človek.
TirainSco je izdalo mariborsko sodišče proti urarju Petru Korenu iz Rečice pri Gornjem gradu. Koren je bil kontumačno obsojen zaradi goljufije.
Utonil je v Soči kanalski župni upravitelj Leopold Pečenko.
Redko tele, redek modrijan.
V Moščenicah nad Opatijo je zagledalo luč sveta izredno tele: život je velik in povsem pravilno razvit, na tem životu pa sta dve telečji glavi. Vsaka teb glav ima dvoje očes, svoja usta in svoj nos, obe glavi skupaj pa le dvoje ušes. To je redka ab normi-teta. Tudi lastnik tega teleta je spoznal, da ima nekaj nenavadnega v posesti in zato je svoje tele ponudil dež. muzeju ljubljanskemu. Mož pa ne ve, da muzej ne zbira abnormitet in da spadajo te v panoptike, torej mu njegove ponudbeni zameriti. Ali, da zahteva mož za svoje tele 5000 kron plačila, to kaže, da je kot modrijan prav taka abnormiteta, kakor njegova žival kot tele.
Poziv slovenskim društvom in slovenski javnosti Dne 25. avgusta obhajajo tržaški Slovenci lep naroden praznik. Pevsko društvo „Ilirija" v Trstu razvije ta dan svoj prapor, svojo novo zastavo. Tržaški Slovenci ter sploh Slovani Primorske se pripravljajo, da na časten način proslave ta pomenljiv praznik, čez 25 bratskih društev sodeluje na slavnosti, ki bode zapisana z zlatimi črkami v zgodovini slovenskega naroda ob Adriji bojujočega se za svoje najsvetejše pravice. Časten dan bo to, ko bomo korakali pod svojimi prapori po tržaških ulicah, po uih ulicah, po katerih Slovenec pred 20 leti na glas skoraj govoriti ni smel svojega materinega jezika. Zatorej Vas vabimo, dragi bratje iz metropole slovenske, prihitite dne 25. avgusta v družbi z Vašim dičnim pevskim društvom „Slaveo" med nas tržaške Slovane, nas okrepčat in poživit v ljutem boju, ki ga bijemo tukaj proti skupnemu sovragu. Mi Vas sprejmemo z odprtim srcem in slovansko gostoljubnosto v kolikor nam bodo to dopuščale okolnosti. Zelo umestno bi bilo, ako bi se napravil poseben vlak, cene bi se
(Dalje v prilogi).
2. Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 189, dne 17. avgusta 1907.
trko znatno znižale. Naj bi tako dan 25. avgusta pričal ostalim Slovanom, da hočemo verno stoječ pod okriljem Daše slovanske pesmi, visoko dvigati prapor domovinske ljubezni, dokler ne zašije slovenskemu narodu boljše zarje dan.
Javna varnost v Trstu se lahko imenuje javna nevarnost, ker so roparski napadi na dnevnem redu. Tako so te dni tatovi ob belem dnevu napadli 131etnega mesarskega vajenoa Ludvika Renčnika in mu vzeli ves denar, potem pa izginili. K sreči so jih potem aretirali. Vsi trije so seveda Lali. Med njimi je tudi ena ženska.
Zblaznel le v Trstu 281etni finančni stražnik Ivan Lu trna n, ki se je hotel vreči v morje, a so ga še pravočasno rešili in spravili v opazovalnico za umobolne.
Demonstracije proti salezijan-cem V Trstu V sredo zvečer je v Trstu okoli 300 anarhistov in socialistov demonstriralo pred zavodom salezijancev v ulici deli' Istria. Aretiranih je bilo 7 oseb.
Nagla smrt. Kap je zadela v Trstu 531etnega Ernsta Benka na cesti.
Roparski napad ob belem dnevu V Trstu Včeraj popoldne sta v Trstu blizu železniškega mostu preko ceste v Rooolu napadla dva lopova železničarja V. Knapla in mu vzela uro, verižico in denarnico ter zbežala. Enega izmed napadalcev so prijeli v osebi 301etnega Alojzija Lecceta iz Kalabrije.
Dobro mu je posvetu. V nedeljo zvečer je neki mladenič iz Štanjela vozil zaklana teleta v Trst. Šel je preko Nabrežine. Blizu tega kraja so ga napadli 4 zlikovci. Dočim so trije ostali pri konjih, je eden stopil k vozniku in mu velel, naj mu da denar, kar ga ima pri sebi, ali mu pa odneso nekaj telet. Mladenič je pa predrzneža z debelim koncem bicev-nifea udaril po glavi, da se je takoj onesveščen zgrudil v cestni prah, ostali so pa zbežali. Voznik je nato skočil z voza in namazal na tleh ležečega z bičevnikom po gotovem delu telesa. Nato ga je pa lepo zvezal, ga položil na voz med zaklana teleta in ga potem oddal orožnikom.
Obesil se le. Pred nekaj dnevi so našli v gozdu blizu Trbovelj 66 let starega rudniškega delavca Mihaela Zupan c a iz Loke na drevesu obešenega. Pogrešali so ga že od 17 julija. Sumi se, da se je sam obesil, ker je večkrat izražal samomorilne misli. Bil je na umu bolan, in je storil dejanje najbrž v hipni blaznosti. Zapustil je ženo brez otrok.
Nesreča 12 letni Konr. V o d i š e k iz Lokave, občine Loka pri Zidanem mostu, je na mostu ob cesti Rimske Toplice butnil z vozičkom v mostni zid ter padel v 5 metrov globok prepad. Zlomil si je obe roki ter se na glavi hudo ranil. — To je na tem mestu že tretji podoben slučaj ; krivdo ima c skrbništvo graščine v Jurkloštru, ker kljub večkratnim prošnjam in pozivom mostnega zidu ne zviša.
Štiridesetletnica najstarejše hrvaške čitalnice v Istri V Kastvu praznuje 25 t m. ondotna hrvaška čitalnica 40letnico svojega obstanka. Ta čitalnica je najstarejša hrvaška v vsej Istri
Z otrokom vred se je hotel* usmrtiti v Oseku stavčeva žena Roza Pukšec. ki se je z enoletnim sinom vrgla v Dravo. Potegnili so ju še o pravem Času na suho. Vzrok domači prepiri.
Semeni za ječmen.  Dne 22
avgusta t. L se vrši v Miškolcu semenj za ječmen. Spored in izvleček iz poslovnega reda za ta semenj se lahko vpogiedata v pisarni trgovske in obrtniške zhornice v Ljubljani.
Slovenci v Ameriki so si ustanovili v vsem skupaj že 315 podpornih društev s 30.000 člani in Članicami
Sreča   in   nesreča v hotelu
jjUnionu" Tudi v časih zapuščenosti, ki viada v hotelu „Unionu od začetka letošnjega volilnega gibanja, se tam kaj zgodi. Pred nekaj dnevi se je primerila nesreča. Zgodila se je eksplozija, in v tej nesreči je bila še prava sreča, da je ostal mašinist pri življenju. Eksplodiral je namreč cilinder stroja za elektriko. Ali je bila naprava slaba ali pa je mašinist kriv, to je za širšo javnost brez pomena. Skoro ob istem času, kakor ta nesreča, se je zgodilo v „UnionuM nekaj, kar popolnoma odtehta to eksplozijo. Vrli katoliški možje dr. Zaje, dr. Robida, Štefe e compagnia beli a so napravili eksodus in se preselili v cenejšo gostilno. Trudili so se z resnično vnemo, da preženo iz nUnionau zadnje goste naprednega mišljenja in ko se jim je to naposled posrečilo, so tudi sami pokazali T)Unionuu hrbet. In zdaj ? In den oden Fensterhbhlen wohnt das Grauen. —
Eolo je bilo ukradeno v četrtek v Domžalah v gostilni pri „Ke-W*. Kolo je iz tovarne Paoh s tovarniško štev. 24.843, model Ia 1906; visoko je 64 om, ima malo prestavo; prednje kolo ima 44 sob, zadnje pa 16.
Balanoa je naprej in močno kvišku zavita, držalo je golo, prve vilioe pa imajo srebrne rože. Kolo je vredno 180 K. Kdor bi vedel, kie se nahaja kolo, naj to sporoči lastniku Josipu Petelincu pri tvrdki P. MajdiČ v Ljubljani.
Cesarsko zastavo je razobesil snoČi po 6. uri na križu vrh sv. Jakoba zvonika znani tesar in plezalec po zvonikih Martin Sušnik. Poleg cesarske zastave je razobesil na vsako stran po eno trobojnico in pa papeževo zastavo, potem pa zaupil trikrat „živio** in splezal zopet nazaj. Zastave so razobes. ne v proslavo oe-shrjevega rojstneca dne.
Nepošten hlapec- Dne 14. t. m.
je Aurov hlapec Jakob Pišek nenadoma popustil službo in svojemu tovarišu Jakobu Albrehtu pred odhodom pokradel za 46 kron obleke in 20 K vredno uro z verižico; hlapcema Štefanu Erjavcu in Martinu Fasohingu pa je poštenjakovič odnesel uro z verižico in obleke v skupni vrednosti 42 kron. Piska zasledujejo.
Izgubil jO g. Karel Tarter denarnico, v kateri je imel 60 K denarja. — Služkinja Marija Kovačeva je našla srednjo vsoto denarja.
Delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanja. Mestni trg štev. 27, telefon štev. 99. Od 9. do 14. avgusta je delo iskalo
11 moških in 25 ženskih uslužbencev. Delo je bilo ponuđeno 17 moškim in 36 ženskim uslužbencem. — V 26 slučajih se je delo sprejelo. Od 1. januarja do 14. avgusta je došlo 1670 delojemalcev in 1956 delodajal-oev. V 1053 slučajih se je delo sprejelo. — Delo dobe takoj moški: 1 ključavničar, 1 natakar, 2 gostilniški slugi, 1 kavarniški sluga, 2 vrtna delavca, 3 pivovarniški delavci, 3 skladiščni  delavci,  1 jezdec,
12 konjskih hlapcev. Ženske: 1 Dr o daj alka mešanega blaga, 9 natakaric, 8 gost deklic, 1 gost. kuharica, 1 hotelska perica, 2 graščinski gospodinja, 2 orož. kuharici, 3 sobarice, 6 kuharic, 23 deklio za vsako delo, 14 deklio k otrokom 3 postrežnice. Dela iščejo moški: 2 pečarja, 1 hišnik, več trgovskih in pisarniških slug. ^enske: Več izurjenih prodajalk in začetnic, 3 računajoče natakarice. Oddati je razna stanovanja in več meblovanih mesečnih sob. V n a-jem se iščejo dijaška stanovanja. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
„Društvena godba ljubljanska priredi danes v hotelu „Južni k olo d v oru, (A. Seidel), Kolodvorske ulice koncert. Začetek ob polu osmih zvečer. Vstop prost. — Jutri se vrši v restavraciji pri „Nove m svetu", (Marije Terezije cesta), zajutrko-valen koncert. Začetek ob polu-devetih dopoldne. Vstop prost.
* Drobne novice. Osepnice so se začele na Dunaju tako širiti, da je izdal magistrat posebne sanitarne odredbe.
N a d v o j v o d a Karel P j* a d c J o ž ♦> t' se proglasi jutri polnoletnim.
Kuga je začela razsajati v nekaterih gubernijah na Ruskem. Tudi v Petrogradu so umrle tri osebe za znaki kngr.
— Velike tatvine so zasledili pri ogrskih državnih železni rah. V dveh mesecih jo bilo pokrade nega blaga za več kot 100.000 K. Sedaj so razkrili tatinsko družbo, ki Šteje kakih 150 glav, večinoma uslužbenci železnice.
P r i r a z s t r e 1 b i d i n a -m i t n c to v a r n e v Dbmitzu na Nemškem je bilo ubitih 15 oseb. Več trupel še niso našli.
H r ti p n e demonstracije proti kardinalu. Proti papeževemu drž. tajniku kardinalu M e r r v del Valu so vprizorili so-cijalisti v Marinu hrupne demonstracije.
-Minister K o s s u t h se je prišel zdravil  v Karlove vari.
Vodjo črnogorskih v s e n č i 1 i š č n i k o v dr. Darko v i č a so v Kotorn aretirali ter odvedli na Cetinje, ker je obdolžen veleizdaje in razžaljenja kneza Nikole.
C'loveška velikost se menjava. Ako se človeka zmeri zjutraj, ko se vstane in zvečer pred spanjem, tako se konstatira, da se človeško truplo čez dan skrči, in sicer pri nekaterih ljudeh za celi centimeter. Tudi naporna hoja in kolesarenje skrči človeško truplo. Profesor Martel je opazoval stalno nekega kolesarja ter dognal, da se je po posebno napornih vožnjah skrčil za dva centimetra.
* Knez Ferdinand avanziral. Kakor znano, je postal bolgarski knez Ferdinand ime tel j 11. avstrijskega huzarskega polka. V tem polku je služil Ferdinand za nadporočnika, preden ga je bolgarsko sobranje izvolilo za kneza. Posebno dobro se mu takrat pri polku ni godilo. Njegov šef je bil namreč izginoli nadvojvoda Ivan (Orth), ki mu ni bil posebno naklonjen ter ni imel posebno odlične
sodbe o vojaških talentih bodočega vladarja. Pri posebnih prilikah, kakor pri paradah, manevrih  itd. je
vzel nadvojvoda Ferdinanda Kobur-škega vedno v svoje spremstvo, rekoč: »Tako, sedaj se vsaj ne more zgoditi kaka nesreča!«
* Umor v spanju. K pariški policiji je prišel o polnoči neki mož, ki je nekoliko zmedeno govoril, a se obtožil, da je ravnokar vsled ljubosumnosti zadavil neko deklico. Povedal je natančno svoj značaj in naslov — računski uradnik in tudi ime in stanovanje umorjene deklice. Neutolažljivo je stokal in se kesal, končno pa ae je zgrudil po tleh ter trdno zaspal. Med tem ko sta ga dva policaja stra-žila je šel komisar v hišo umorjene, da popiše zločin. Toda v hiši ni nihče vedel za umor, tudi dotična deklica je trdno in mirno spala. Presenečen se je vrnil komisar, a med tem se je »morilec« tudi že bil zbudil, ni ničesar vedel o umoru, niti o tem, kako je prišel v stražnico. Bil je namreč »mesečen« in v somnambulističnem stanju je prišel k policiji ter ji pripovedoval svoje sanje.
* Ženske muhe. Njujorške sodnike je spravila v veliko zadrego ekscentrična, mlada in zelo bogata gospa Madic. Vložila je namreč tožbo na ločitev zakona, ker ima njen mož rudečkaste lase, a ona ljubi zeleno barvo ter si je dala vse sobe tapetirati, vse pohištvo prevleči zeleno. In ako zagleda v svojem zelenem domu rdečkaste lase svojega moža, zdi se ji kot oduren madež, vsled česar ima živčne napade. Možu se je tožilo po lepi ženi, še bolj pa po njenih milijonih ter si je na vse načine barval lase, ne da bi ženi ugajal. Zeleno pobarvati pa si jih vendar ni mogel.
* Izseljevanje v Ameriko. Od 1. avgusta 1906 do 30. julija 1907 je prispelo v Ameriko 1,094.756 izseljencev in sicer 722.730 moških in 28:2.076 žensk. V tem letu je število naseljencev prekoračilo za 124.213 prejšnjega leta. Največ jih je prišlo iz Avstro-Ogrske ter je njihovo število prekosilo vse druge države za 292.985. (Znamenje, da se narodom v Avstro-Ogrski — najbolj godi). Samo iz Avstro-Ogrske so izseljenci prinesli s seboj gotovine za 19,212.286 dolarjev. Le malo število izseljencev je prekoračilo 45. leto. Največ jih je med 15. in 44. letom, tedaj takih, ki so pri najboljših telesnih močeh.
* Historija c ukradeni svinji. V Kušvardi v Krkonoših je slišal neki kmetic ponoči sumljiv šum in krule-nje svoje svinje. Brž vstane in se obleče ter hiti v hlev pogledat. Prestrašen zapazi, da mu manjka velika svinja. Iskal je brž sledove po tatu, a pri tem je našel denarnico s 170 K, ki jo je očividno izgubil tat. Potola-žen s to odškodnino je zopet legel spat. Med tem pa je tat pogrešal svojo denarnico. Privezal je svinjo v gozdu k drevesu ter se vrnil v hlev iskat denar. Seveda zaman. Da se vsaj nekoliko odškoduje, hitel je zopet v gozd po svinjo.Toda ta se je med tem odtrgala ter pritekla po najbližji poti domov. Srečni kmet je oddal najdeni denar oblasti, ki mu ga gotovo čez leto in dan vrne, ker se zanj pač ne bo tat oglasil. (Čudno, kako je mogel poročevalec tako natanko opazovati tatu!)
* Praznoverje. V Andrijevcu (Slavonija) je šel lani pred katoliškem božičem ob 2. uri popolnoči kmet Marko Kraječič na pokopališče, odkopal z rokama grob mrtvorojenega loga rje vega otroka, vzel nožno kost, jo doma sežgal ter prah shranil. Ko so orožniki zvedeli za to. so zaslišali Kraječiča. Ta je izpovedal, da mu je sosed Milobara pisal iz Amerike, naj mu priskrbi pepel kosti nekrščenega otroka, ker ga potrebuje za čaranje. Ako moški potrosi s takim prahom žensko, ki jo 'ljubi, mora se tudi v ženski zbuditi ljubezen, da ga vzame.
* Izseljevanje v Ameriko. Glasom najnovejše nemške statistike se je izselilo iz Nemčije v Ameriko leta 1906. 31.074, leta 1905. 28.075, leta 1904. 27.984 oseb; iz Avstro-Ogrske se je izselilo leta 1905. 123.729, iz Ogrske 170.430, iz Rusije 129.184, iz Finske 10.952, iz Rumimije 1298, iz Bolgarije 1333, iz Italije 726.331, iz Španije 126.0(57, iz Portugalske 33.622, iz Švice »5049, iz Belgije 27.302, iz Nizozemske 2297, iz Danske 8051, iz Švedske 24.046, iz Norveške 2.1.059, iz Anglije 262.077 oseb. Potemtakem pride na vsakih 10.000 prebivalcev izselnikov: v Nemčiji 5, v Avstriji 46, na Ogrskem 85, na Finskem 37, v Italiji 216, na Španskem 67, na Portugalskem 65, v Švici 15, v Belgiji 39, na Nizozemskem 4, na Danskem 31, na Švedskem 46, na Norveškem 91, na Angleškem 61.
* Največ|a ladja svota. „Lusi-tanija", največja svetovna ladja, ima zdaj po skušnjo vožnjo okoli irske obale. Dolga je 785 Čevljev (80 čevljev več od največje nemške ladje „Kaiser Wilhelm H.u), deplaoement pa znaša 32.600 ton. Stroji imajo 68 000 konjakih sil. Ladja stane 30 milijonov
kron in preteče 25 vozlov (46 ^akm) na uro. Na njej je prostora za 3150 potnikov in se dobe na njej vsakovrstne razkošnosti. Ladja ima 1200 oken, ki spuščajo svetlobo v notranjost ter okoli 5000 električnih svetilk za noč.
* Kurlozna telefonska zveza. Na otoku Korziki imajo telefon, samo da je nekoliko drugačen nego ostale telefonske zveze na svetu. Po uradnih francoskih statističnih podatkih sta na Korziki telefonski centrali v glavnih mestih Ajacciju in Bastiji. Ti centrali nista spojeni med seboj, pa tudi nista v zvezi s francoskimi telefonskimi ptogami. Telefonska centrala v Ajacciju ima samo enega naročnika, namreč prefekturo. Vprašanje je, s kom in kako govori po telefonu prefekt iz Ajaccije? Najbolj Čudno pa je, da telefonska centrala v Bastiji nima niti enega naročnika, niti ene zveze, vendar se radi te javne postaje „držiu dnevno do polnoči inšpekcija, katero opravljata dva uradnika.
* Žensko srce. Baje imajo ženske mnogo močnejše in zdravejše srce kakor moški, ki si ga že v rani mladosti pokvarijo z nikotinom, alkoholom in burnim življenjem. Zato je veČina moških bolnih na srcu! . . Ženske imajo zdravo in močno srce, zato tudi dalje žive ter v redkejših slučajih umirajo za srčno boleznijo. Toda, tudi ženske si morejo oslabiti srce, ako preveč sede, ako čezmerno uživajo kavo in čaj. Zato se jim je treba baviti s Športom, da se okrepe srčne mišice. Posebno ženam je treba, da mnogo hodijo, pri tem dihajo s polnimi pljuČami, da se komodno oblačijo ter se Često kopajo v mlačni vodi.
Telefonska in brzojavne iioroflla
Dunaj) 17. avgusta. Cesar je podelil veliki križ Štefanovega reda generalu kavalerije gr. Innenbrandu.
Bruselj i 17. avgusta. V antver-penskem pristanišču je nastal velik požar. Ogenj je razsajal vso noč. Škoda je ogromna.
St Mori C v Švici, 17. avgusta. Tu se je vdrl velik plaz in zasul 7 oseb. Izpod prstene mase so potegnili 4 mrtvece in 3 težko ranjene osebe.
Kolonija, 17. avgusta. „K6lni-sche Zeitung" javlja iz Kasablanke, da vlada med tamošnju nemško kolonijo in francoskimi oblastmi velika napetost; Nemci dolže Francoze, da ničesar ne store, da bi zagotovili trajen mir v mestu.
Bruselj 17. avgusta.  Vlak z izseljenci je  blizu Antverpna trčil ob tovorni vlak, ki se je pripeljal nasproti. Dva vozova sta bila razdejana. Število ( ponesrečencev še ni znano.
Odesa 17. avgusta. V tukajšnjem taborišču je vojaški kspelnik streljal na generalnega guvernerja iz Nikola-jevska Stuplina. Gruveroerja ni zadela nobena kroglja.  Knpelnika so zaprli
Rim 17. avgusta. Italijanski socialisti so izdali manifest na narod, v katerem odločno protestujejo proti nameravanemu posetu carja Nikola j a v Rimu, češ da ne marajo trpeti, da bi prišel v Italijo morilec sociali-s o v in ruskega naroda.
Pariz 17. avgusta. Francoski konzul poroča iz Kasablanke, da znaša vsa škoda vsled zadnjih dogodkov 10 milijonov frankov; vojaki, ki so se udeležili splošnega ropanja po mestu, bodo obsojeni na smrt.
Ustnica uredništva.
G. I. L. v B u ko v i c i. Pisateljice Zofke Kveder-Jelovškove ni v Ljubljani. Kolikor je nam znano, biva stalno v Zagrebu.
Raznim dopisnikom, ki nam pošiljajo notice, da bi jih opetovano ob določenih terminih priobčili, sporočamo, da tega n e moremo storiti. Ali mislijo ti gospodje, da nima uredništvo drugega posla, kakor paziti na take termine ?
G. P B. v Cerknem. Poročilo o otvoritvi koče na Poreznu smo dobili že preje od druge strani.
Mnogostranska poraba. <iou>vo m uo cnacega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Molio-vo francoski žganje in sol", ki je takisto bolesti utefiu-joče, ako se namaže njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na miBice m živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica K 1-90. Po postnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tnchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno M O L Lov preparat, zaznamovan z varnostno "amko in podpisom 6 16-11
Ob pretečih epidemijah ne moremo, kakor znano, nikoli biti zadosti previdni. Med vsemi razmerami je pa priporočati prirodno s latino , kakršen jeMatto-nijev Giesshubler, ki izvira iz skalo-vitega sveta in torej nima prav nič škodljivih organizmov in se je že večkrat, zlasti pa proti legar ju izkazal za zdravilen in
odvračujoČ  pomoček  in ga  tudi zdravniki
posebno cenijo. 258o 3
le ekoro štirideset let porabljajo strokovnjaki prve vrate in tisoči zdravnikov Nestlejevo otroško redilno moko, ker se je najbolje obnesla pri vsakovrstnih motenjih prebave. Knjižico .Negovanje otroka, njega prehrana in vzgoja" razpošilja zastonj in poštnine prosto Societe Henri Nestle na Dunaju, I. Biberstrasse 11.
'   Cacuu \
n ...   i i
a
s, ?zm
Jttotorna kolesa
Voiturete.
Lanrin ScKlemem, deln. dr.
Mlada Boleslav, Češko.
Žalitev-jte
ilnatrovan cenik
podjetja za žarnice „Ideal"
^   Hugo Pollak
^ DUNAJ, Yl. Wallgasse 34.
Cena, lepa svetloba brez inštalacije in nevarnosti, Poraba l1/« kr. na aro. 3911 42
i
Oblastveno varovano!
|ICH PISMI Aflainictfir ftatea*
129—32
Vsako ponarejanje kaznivo! Edino pristen le
Thierryjev balzam
z zeleno varstveno znamko ■
nuno. 12 majhnih ali 6 dvoj-natih steklenic ali velika specialna steklenica s patentnim zakloporo K 6—.
Thierrvjevo centifolij&ko mazilo
za vse, še tako atare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K »■««». Pošilja se samo po
povzetju ali denar naprej. Te dve domači  zdravili ste kot   najbolj«! Nplo«no mnnl In staroslavnl.
Naslavlja naj se na
lekarnarja A. Ihierry v Pregradi pri Rogaški Stalini.
Zaloge po akoro neb lekarnah. Knjižice s tisoči izvirnih
sahvalnih pisem laatonj in
poštnine prosto
Proti zoboboiu in gnilobi zob
izborne dslujs dobro znane
antiseptična
Melusine ustna in
zobna vođa
tri utrdi dlesno in odstranjuj« neprijetno sapo Iz ust. 1 atelalenlea m navodom t 14.
BI gorodnema gospoda M. JLevatiitu, lekarnarja v Ljabljani. Vafia izborna Meluaine ustna m zobna ▼oda je najboljše sredstvo zoper zobe bol, odstranjuje neprijetno sapo iz ost in je neprekesljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemn najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, po&ljiie 60 3 steklenice Melos, ustne in zobne sode.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Oangl, mestni tajnik Metlika, 94. aprila 1906.
. lek&roa Mil Leftgtsk* * Ljubljani; Risi)!?* ciste it* 1
te« novozgrajenega Frač Jo3etoveg> lah*?, roostn 13—33
Darila.
Dražbi sv. Cirila in Metoda v LJubljani so poslali p. t. gosp. in društva za čas od 1. jul do 31. julija 1907 sledeče doneske: Upravništvo Slov. Naroda 337 K 93 h; moš. podružnica v Logatcu 102 K; podružnica Velikovec 74 K 60 h; Fran Zaje, Ljubljana 5 K; Andrej Zaman, Šmarjeta 1 K 50 h; Marija Pernat, Sv. Lovrencij, iz nabiralnika 14 K 74 h; „Krznar", Gradec 1 K 05 h; aka-demično podruž. Gradec 160 K; I. Lah, učen. na slov. dek. šoli 2 K, 20 h: Neimenovani, C. M. dar 1 K; Martin Skrjanec, Harije 2 K; ženska šenklavško-frančiškanska podružnica v Ljubljani udnino za leto 1906 68 K, za leto 1907 64 K, obresti od naloženega denarja 2 K 42 h, skupaj 134 K 42 h; Maks Kovačič, gimnazijec, nabrano vsoto 11 K 14 h; I Švigelj, Selšček, mesto venca ■§■ g. Fr. Werli v Cerknici 5 K; trgovska obrtna zadruga v Gorici podporo 100 K; Fr. Pristov-§ek, Žalec, darilo Ceha Frančiška Balouna v Žalcu 5 K; prireditelji Ciril Metodovega kresa na svetu g. Babica v Ljubljani 10 K; Leopold Novotnv, Dunaj, volilo f duhovnika Sketa 196 K 96 h; podružnica Ljutomer po učitelju Zaherlu nabrano vsoto na gostiji Al. in Cec. Kaj ha v Litavrovcih 14 K 70 h; podružnica Ljutomer, udnine 100 K, županstvo na Vrhniki letno podporo 30 K; podruž. Ruše in okolica 50 K; inženir K. Orel, Ljubljana 2 K; podružnica Ptuj, po dr. Komijancu članarina in darilo skupaj 25 K; Istra iz nabiralnika v Narodni čitalnici 31 K 76 h; Ivan Perdan, Ljubljana, od užigalic 1000 K; mestni magistrat v Ljubljani, prispevek 500 K; neimenovan dobrotnik 100 K; mariborski bogoslovci mesto šopka povodom godovanja ravnatelja dr. Iv. Mlakarja 20 K; Jakob Zalaznik, Ljubljana iz„
nabiralnika 40 K ; upravništvo »Slovenca4* 5 K; podružnica Sv. Jakob v Trstu iz nabiralnika del. konzumnega društva 19 K in podružničin prispevek 300 K, skupaj 319 K; ženska šentpeterska podružnica v Ljubljani, članarino za leto 1907 221 K; moška podruž. šentpeterska v Ljubljani, članarino za leto 1907 228 K, in ženska in moška podružnica šentpeterska v Ljubljani, dohodek veselice z dne 7. julija 1907 701 K; ženska in moška podružnica šentpeterska v Ljubljani, dohodek druž. večera dne 5 maja 1907 50 K; moš. podr. v Rudolfovem in sicer iz nabiralnika Al. Pavlina v Trebnjem 2 K 13 h, iz nabiralnika pri Jakšetu v Kandiji 4 K 54 h, stava dr. Zltek-Maselj 2 K. članarino in prispevki 121 K 33 h, skupaj 130 K; podruž. Kotmara-ves na Koroškem 15 K; moška podružnica v Krškem, prispevek 95 K 20 h; Anton Ku-
der, Črnomelj 1 K 50 h; podruž. Litija 67 K 90 h; upravništvo Mira, Celovec, 160 K 70 h; Vinko Engelman Trst, iz nabiralnika v kavarni „Narodni dom" v Trstu 11 K; posojilnica v Slatini na Štajerskem 38 K; Mirni Tollazzi, Logatec, pokroviteljnino ženske podruž. v Logatcu 200 K; Bogatin Mihael, župnik, Veliki Gaber 3 K; podruž. v Vrtojbi, članarino 25 K; ženska podružnica v Radovljici 148 K 70 h; ženska podruž za bistriški okraj Trnovo članarino in darove skupaj 110 K; moška podruž. v 11. Bistrici uduino 61 K; upravništvo „Slovenca" 20 K in 2 K 20 h; moška podružnica v Celju članarino 300 K; ženska podružnica v Celju 300 K; podruž. Beljak 25 K; družice na novi maši Jos Bizjaka v Žirovnici nabrale in poslale po dr. Svetinu 72 K 76 h; Jos Vadnjal in Rado Depič, Zagorje, Notranjsko, nabrala pri novi maši 17 K; podružnica Sv. Ivan, Trst, članarino in darove v I. polletju 1907 292 K; podružnica v Polzeli, prebitek veseltce 7 K 05 h; Anton Mislej, St. Vid 2 K; upravništvo „Slovenca" 2 K 08 h; Adolf Jakobi, Dunaj, za cigaretni papir 119 K; ženska podruž. v Trbovljah 240 K; moška podruž. v Trbovljah 216 K 54 h; ženska in moška podruž. v Mariboru, čisti dobiček veselice 7. julija 1907 1500 K; podružnica Leher pri Ribnici 16 K 04 h; Fr. Sal Gomilšek, St. Peter, nabral na primici J. Pichlerja 22 K: podruž. Pliberk 45 K 87 h; ženska podružnica v Krškem 66 K 70 h; Minka Wutt, učiteljica, dobiček pri prodaji razglednic 2 K: podruž. v Prvačini 25 K; upravništvo „Slovenca" 41 K; Ivan Bonač, Ljubljana, prispevek od družb. svinčnikov 22 K; Ivan Žemljic, Ljubljana 5 K.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda ▼ Ljubljani.
Upravništvu^našega lista so poslali: Za  družbo sv. Cirila   in Metoda:
Gosp. Iv. Pušenjak, šol. vodja v Smihelu nad Mozirjem K 5"—, nabrano med veselimi Šmihelčani. — Gosp. J. J pod geslom „Dosežrna sprava" K 10 —. Skupaj K 15*—.
— Srčna hvala!
Za Gregorčičev spomenik: Vesela družba nabrala v gostilni pri „Zlati kapljici" v Ljubljani K 5—. Hvala! — Vsoto smo plodonosno naložili
Za ubogo Katarino Varšek na Tržaški cesti Št. 3: Gosp. J. Rant v Kranju K 47—, nabral pri blagih ljudeh. — Živel!
Umrli so v Ljubljani.
Dne 13. avgusta: Marija\ Maznik, delavčeva vdova 71 let Radeckega ces. 11. Ament a jetika.
Dn*3  r. avgusta: Fran Borštnik, nadučiteljev sin. S leta   Kongresni trg  b.   Gastro enteritis acuta      Htlena Roje, gostija. 15 let. Kolodvor, ske ulice 26   Oatarelost.   — Jakob Zadaikar strojovodja v p. 72 let. Rožne ulice 8. Rak
Dne 16 avgusta: Andrej Dimnik. Črevljar sin 3 mes  Trnovski pristin 8   Gastro enteritis.
— Ivan Dolenc, posestnikov siri. 2 mes. Kon-jnšne ul. 61 Catarrhns gastro intest. — Julijana Globočnik, trgovčeva žena 50 let. Dunajska cesta 6. Srna hiba.
Borzna porodila
Ljubljanska
f Kf&ditrc* banka v LJubljani1'
.'rado' kunri duo. fcoree 17. avgusta 1^07
sa m
96 50 &5 3J H4 20
ifnlO $6 30 £5 1' M4 91 15 108 61 38-6C 10*60 9986
97 -
95j?5 m 25
91 35 H 8-80
12
100 86
98 —
95 75 957j
c9 25 10u2S
2A> i'i«.-4o
98
38 ~
9* 5 I 99 7,)
ta m
99 —
99
•2d
9jo
. Ti
Malofben- papir*
4'IV« majska renta.   . . ffV, srebrna renta   .   . . ¥U avstr. kronska renta. . «•/,    „ zlata 4% ogrska kronska renta 4%      . zlata !•/. posojilo dež. Kranjske a posojilo mesta Spije*
4V/c      ■ • Zać3:
♦V,0 e bos.-herc. železnis
posojilo 1902 .   . .
«•/, Češka dež. banka k. o
«i • 5 ■ , ž { 4*/,% zast. pisma gal. dež
hipotečne banke  . .
•4'i*-o Pešt- kom-  k- °- 2
10 pr......
*/,♦., zast. pisma Inneir: hranilnice.... , zast. pisma ogr. ceni dež. hranilnice . .
4V, z. p«s. ogr. hip. bar.
*H» It Obt c6r- lokalnih železnic d. dr. ...
♦Vi* c obl. češke ind. banke
4f„ prior. lok. želez. Trst-Poreč .  . ...
f% prior, dolenjskih žel. .
§*9 prior. juž. žel. kup. ;
t%«   avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
BrcOce od 1. 13601 , . .
9    Od i. 1864 .  . .
9 tizske......
_     zcm. kred. I. emisite .     .   VL m
9    ogrske nip. bank«
,    srbske a trt,. 100
9 turške......
i3as: srečk« . .
Kreditne »    . .
momo^:e ,    . .
Krakovske ,     . .
Ljubljanske        »     . . Avstr. rdeč. križa . ... Ogr.    „ .... Rudoifove , ...
Salcburške . ...
Dunajske kom.  9    . .
r>r;r;ie«.
južne železnice .... Državne železnice.  . . Avstr.-ogrske bančne deJn. Avstr. kreditne bank^ Ogrske    m » Zivnosienske , Premo^okop v Atestu (Br . Alpinske montan    . -Praške že!, ind. dr.   . . Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. druž&e Češke sladkorne druibf;
Valut«
C. kr. cekin.....
30 franki......
JO marke......
lovereigns.......
Marke........
Laski bankovci.....
a**biji ••••••••
OoUrji........
Žitne oeno v Budimpešti
Dne 14 avguste 190?
Plenica sa oktober   .  , sp 60 ftf K 11*48
Rž         . ,        . .   .   .    50. . 924
Koruza    . i vgnat                 ,    60 » «     6 8'
.   .    00 . * 683
*0 . 8 26
	9? 7r
295 10	297 10
it 100 -	101 —
144 —	146 —
43 -	247 —
	139 —
-	254 —
1 m--	271 -
	-36 50
98	i 03*7)
, J8Q 7 o	18 J 76
?!0 26	tt'^
m -	427-
84	88'-
; 90 -	94 —
j 6625	6025
43	45 —
?6 25	28 —
62	68 —
l|   Rb 5	8950
| 181 75	182-75
j *62'lf)	1'3'iO
i 6U- -	645'—
,!l7#»* --	1793 —
329 F0	630FjO
728 bO	729Ć0
2*1	4 2
717 -	722 —
	b»i 40
3572	2582 -
f)28'76	529 75
266 —	£60
468 -	462 20
t33 1	137 —
4 : ! 46	U 38
1915	5>>-17
3S-48	23 -2
13 96	24 03
U7 40	1 760
96 65	96 99
1*63	9-54
4*84	6-
Oves
i vgnat
■aj 1908 . . , oktober
m9r~.z<. ©»v 6 h viftje.
Heteoralosiuio ponfflo.
* r*..**        morim 9M.   Sredr.j'. umuI «*•,
I II	Uaa opaso-▼anja	»tanje barometra v mm	i-' 1 li I Vetrovi Ii !	ISebo
16	9. XV.	733 1	13 6 j sr. svzh.	jasno
17		35 6	10-3 j si. szah	jasno
0	pop	33 1	Vil s!, vssvsh.	jasnu
Sredida ▼Serajšnja temperatura: 15*9 nor male 18 8 . — Padavina v «uk 9 8
Globoko užaljeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne soproge, odnosno matere, gospe
Julilane Globotnik
ki je po dolgem in težkem trpljenju, previđena s tolažili sv. vere, včeraj dne 16. t. m. ob 10. uri dopoldne blaženo zaspala v Gospodu.
Pogreb se vrši v nedeljo, dne 18. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Dunajska cesta št. 6 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v mnogih cerkvah
V Ljubljani, dne 16. avg 1907^
Jernej Globocnik, trgov, opravnik, soprog.
Helana in Amalija Globocnik
.hčeri. 2-46 i
Pri otročjih boeznih
potrebujejo se Cesto kisline preganjajoča sredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega vplivanja svojega na
katero radi zapisujejo pri želodčevi kislini, škrofeljnih,  krvici,  otekanji žlez
i. t. d., ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetnik:-Loschner-ja monografija o Giesshrib-Slatini.) 54—6
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih specerijah, vinskih in delikatesnih treovinab.
Išče se
hlapcev
h konjem za gozdarijo ;   mesečno pla čilo 80 K. Sprejme se tndi dobro izurjen cirkularist ter drugi delavci. —
Plačilo po dogovo.u.
— Poi/.ve se na parni žagi v Kopriv niku pri Kočevju *K pr; Dom. Lušinu v Ljubljani, Jenkove
Ulice 18. 2756 i
Zelo dobro vpeljana
ž$nn]ekuhari]a
v bližini LjnVjan - z mnogo odjemalci radi rodbinskih razmer takoj Ugodno proda. Denarja je treba 12.000—20.CK.0 gld. 2.6' 1
Ponudbe pod „Priložnost 224" na upravu štvo  „Slovenskega Naroda".
Dva dobra   2751—t
se taksf sprejmeta v trajno delo.
Ferdo Primožič, mizar, Hilšerjeve ul. 5.
Zanesljivega,  v ključavničarstvu Izvežbanega
strojnika
išče večje podjetje v L uhliani.
Ponudbe   pod   „1.   A.   D." rja
upravništvo lista. 27 7 i
Kuharica
katera  razume   gospodinjstvi ,   se s 1.
septembrom t. 1. sprejme v stalno
SlutbO. Plača po dug v ru      2 68 1
KAREL JELOUŠEK na Vrhniki.
hladno in mirno> 4 sobe, del vrta itd. v Novi ulici št. 3, II. nadstr. se
radi odnotovanja rak-■ j ah pozneje odda.
Poprašiiti je ra\ notam. 275^-1
2748 i
Jožef Logar
IOixi.ja.mjL T7* Is t rij i bo imel prihodnji mesec
na prodaj par vagonov belega in Črnega
grozdja
Kdor ga želi imeti, dobi vzorec.
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETC
LETNIK XXVII (1907).
izbaja  po 4 pole  obsežen  v veliki osmerk.) po eden pot na mesec v zvezkih ter stoj 780 leto o K do h, pol leta 4 K 60 h, Četr It.o. 2 K 30 h.
Z t vse noavatrijske dožele 11 K ac b na lete Posamozni zvezki se dobivajo po 80 h.
„Narodna Tiskarna*1 v Ljubljani
Gostilna jri Novem svetu'.
Jutri, dne 18. ovsusto t. i.
ho
zajtrkovalni
KONCERT
Društvene godbe. Zočetek ob poldevetih.   Vstop prost.
Za obilen obisk se priporoča
27C1
VALENTIN MRAK
restavrater.
Cea. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
vlak v smeri: Trst drž. žel-
Ru-
Veljaven od dne Odhod Iz Mubliaae Int. ieL:
4.-B8 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8. septembra.)
7 OO zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
707 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9- 05 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
ll'40 predpoldne. Osebni
Jesenice, Gorica drž. žel.
Beljak, Celovec, Trbiž. {•OB popoldne. Osebni vlak v smeri
dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3.40   popoldne.   Osebni   vlak   v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
7- IO zveOer. Osebni vlak v smeri: Rudolfovo, Kočevje.
7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
10- 4O ponoOl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, GoriCB drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž.
Dohod v L|ubl|amo \uL ieL s 8.37 zvefier. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
8- 46 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža. Prage, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
1. maja 1907. leta. 11'BO ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka,  Gorice drž. žel., fcTrsta drž. žel.
6- 58 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8*34 zjutraj.  Osebni vlak iz Kočevja,\!Ru dolfovega.
11-15 predpoldne. Osebni vlak iz Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice.
2-32 popoldne Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
4-36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
e 50 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.)
Odhod Is Mnbllane dri. kolodvor:
728 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik.
7- IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 10*00 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo
ob nedeljah in praznikih.)
Dohod t L|taM|o*o dri. kolodvor:
0-40 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. lO-eo predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika. O-IO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. OSO ponoOl. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
fAVGUSTREPlTl
1 đ
m »odar 33 1
1 LJubljana. Kolezljske ulloe 16
>,yp   Trnov o xaa izdeluje   prodaja in popravlja vsakovrstno
sodel
f
i
Suknenih ostankov veliko v zalogi.
Pri nakupovanju
iĐ3nnfaktQPĐega iii sutmep blaga«
se opozarja aa tvrdko
HUDO IHL
v Izubijani
v Špitalskifi ulicah št 4.
Psa
Vzorci na zabttianji poitnlni prosto« I
Tovarna in prodaja oljnatih barv, flrnoza ta lakov.
-*f  Električni obrat v*
\ - I
i l i i l i
i
i
liane
181ii 1842.
Prodajalna m komptoar:
Miklošičeva cesta it. 5.
Delavnica:
Igriško ulica it. 8.
■Udarita loJUra c. kr. drž. le o. it. prfv. \sL uia.
Slikarja napisov,
Stavbloska In pohištvena pleskarja,
Velika izbirka dr. Sciioenfeld-ovih barv v tubah i & akad. slikarje.
Zaloga ćopio«* zrn pleskarjet slikarje in zidarje, atedllnegs mazlia sa hrastove pode, karboilnejs Itd.
Posebno priporočava slav. občinstva najnovejše, najboljše in neprecenljivo srodstvo is iij.i;.;e so&ni& tal pod
imenom }}a\&pldolu. Priporočava so tndi al. občinstva za vse v najine atroko spadajoče delo v mestu in na do2eli kot priznano reelno in rlno po najnižjih cenah.
I e
dobro dresiranega kupi tako]
Janko Hodlc lun. Nova vas pri Rakeku.
Prav lepo
stanovanje
s 3 sobami se takoj Odda. Nizka najemnina !
Izve ho v trgoviui Ivan Miklauc, v Ljubljani. «785—a
Z motorja
z 2 V, H P, eden 6 HP (Freivvsgen) po rj'zki ceni proda        4—3 A. Fortič, Slomškove ulice St. 16.
Večje število
tesarje
sprejenoa pn ti d«^bremu plačilu
Ivan Zakotnik, tesarski mojster, Oanajnka cesta St. 40. 1666 39
obr»o vpeljana
G. kr. ravnateljstvo državnih železnic ? Trsta.
Blaž Jesenic
IVJnblJana. Stari trg 1.
priporoča
klobuke slamnike
cilindre, čepice itd,
= naj n u vej i« fafona = po najnižji ceni.
se tako] odda v Spodnji Šiški.
Več se poizve v upravništva „Slovenskega Naroda". 2745 l
Orehe, suhe gobe, kumno, oves
ter sploh vse deželne pridelke kupuje Anton Koleno v Cei;u.
647 ;9
Salonsia pita
obstoječa iz zofe, 2 naslanjačem, 4 bar-žunantih   stolov,   mizice   in zagrinjal
je na prodaj.
Poizve se v Škof jih ulicah št. 9, II. nadstropje na desno. 2752-1
Posestvo
z dobro idočo gostilno in z i< w m
vrtom v bhlmi Liubljaue se pod agod* nimi pogoji proda.
Kie pove Zaloga Goss v Šiški.
vajenec
se Sprejme takoj v trgovini železnine
7(arel ](avška nasl.
SCHNEIDER & VEROVŠEK
v l^mbl§auil. 2714-2
Sprejmem
2380-4
Optični zavod
■Hm vbel
Valika
tllof • pravih
Švicarskih ur.
s
m.
Srebr
gld. 3
I lat n lita In . žico
■e are od
■80 naprej.
intrnlna kakor vtrt , prstani, uhani, kisik* Itd
3.
i
i I
I1
gospodično
ki je vešča trgovine s čevlji
J MEDVED, Gorica.
Pekarija
v novo ^grajeni hiši na Sela, » bčina Moste, blizn do1 e kemične tovarce it
takoj odda.
Več se poizve pri E. Predoviću,
Ambrožev trg št. 7. »u-i
E
11(1
se sprejmeta na brano in stanovanj* z mesecem novembrom t. 1. Soba im* poseben uhod. 2689 J
Vpraša naj se v Holzapflovi ulioj 8t. 7 pritličje levo.
Prva konjska klavnica
posili« proti povzetju
5 kg. 4 krone 10 vin.
poilnlna   jm a- aa m + *'
Veliki zavod V. Hamak
Koloftvar na Ogrskem. 27&11
D16C
7756
Proda se s kora i n>va
uniforma
za železniškega uradnika.
Pogleda *e iabko pri Ooldmanu, brojaču v Židovskih ulicah št 8 v Ljubljani. 2 73 j— a
Šposolme m zanesljlu*! osehe
katere želijo postranskega zaslužka kot
krajevni oziroma glavni zastopniki ali trajne službe kot potniki pri prvovrstni avstrijski
zavarovalni družbi]
katera se peča z vsemi važnejšimi panogami, naj blagovolijo vposlati ponudbe pod st 15-305 Gradec, poste restante 12. 1592: 11
Posojila! Predujmi! Krediti!
posebno ugodno z* uradnike vseh mest in činov, za vse častnike, za vse stanovske osebe. Veliki in majhni zneski po najugodnejših pogo-ih Nič predizdatkov, prav zmerne obresti. Vračilo v 6 ' do >8 i mesečnih obrok h. Hitra rešitev even. takojšnja pomoč. Najvišji zneski na dediščine, užitka, depozite, legate itd. Vprašanja oddaja pod „Solide Geldquelle" aaon-ena ekspedicija M. Dukes Naehtolg., Wien L, vVollzeile 9. fc557—3
Skladišč
ia veliko podstrešje za skladišče
se da z novembrom v najem na„Dunajski Cesti Št, 12. 2023-18 Poizve   se   pri   iastoi&n Ivanu Mathianu starejšem.
Več spretnih
a
26 6---2
zidarjev
sprejmem v trajno delo* Pače 4 do 5 kron na dan.
= IVAN OGRIN =
zidarski mojster na Vrhniki.
Hathe voda za prsi.
Senzaciooaln'* sredstvi, v do sego čaroboib prsi. Kathe VOda Za prsi se rabi Ramo zunanje. Zajamčeno oeškod-liivo. Steklenice pO 3, 5 in 8 kron poštnine prosto.
Diskretno pošilja po povzetju 2316-6
KStlis Menzel na Dunaju XVIII
Schulgasse 3, L nadstr. 11.
iTMirariiraairiKfr
Ceno češko
posteljno perje!
5 kg novega skubljenega K 12*—, belega, jalco mehkega skubljenega K 18—, K 24—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30'—, K 36'—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 35.
pri Plznu na Češkem. 2475 2
XJrsućba.o .••3v;l!ena «e Vb let obstoječ* najstarejši* ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služefc
G. FLUX
Gosposke ulice st 6 2561
nrlporoea in namfsea le boljri*
službe iskajoče vsake vrste
za   lijutiljano   Id drugod.
Ves to a   In kolikor možno Jalti*«* postrežba r*z.uu*% IJena.
ainanjim dopisom ]e priložiti znamko za odgovor.
Lovske puški
vseh   sistemov,  priznano izdelki prve  vrste z največjim strelnim nčinkom, priporoča 127 32
Peter Wernig
o kr. dvorni dobavitelj orožja
v Borovljah na Koroškem.
Ceniki  zastonj in pofitnme proBto.
Dve lepo
meblovani sobi
za lednega gospoda se takoj oddasta.
Več se izve v trgovini pri „Solncu" Pogačarlev trg. 2742-1
Agentje
se sprejmejo na proviiijo. Več
kakor 10 kmn ne lahko igraje zasluži vsak dan s  prodajo nagega patentira nega pletilnega stroja. Lib-i & spol. Ivo v,   Kockanov-skiego 39. 2712-2
Parna mlekarna u Medvodah
prodala 218S-14 V4 mastni (delavski) sir po K — h90 I kg, l/t mastni (delavski) , r po K 110 kg, celomastni in trapiatovs*! sir po K 160 I kg.
Zavojnlna prosta po povzetju.
higijenske,  kirurgiške in tehniške gumaste cevi vseh vrst, povoščeno blago in linolej, kilni
pasov«,  pasovniki, nogavice za krčne žile in pa -I- vsi predmeti za bolniško postrežbo -|-
Lostna delavnica za obvezna v hiši.
M. Gal
TRST, Corso 4. GORICA, Corso Verdi 11.
2630—3
ga^LQ š*© (3 čistil
Grand circits
COLOSSEUM
Ljubljana, Lattermannov drevored.
Danes  In  vsak  dan  ob osmih zvečer predstava.
u nedeljo, dne 18. augusta 1.1.
povodom rojstnega dne Nj. Veličanstva cesarja Franca Južeia I.
2 vel«ki
gala slavnostni predstavi
z znamenitim slavnostnim sporedom.
Popoldne ob štirih polovične cene!
Zvečer ob osmih polDe cene.
V ponedeljek, 19. avgusta SIT »©vdaja fuj velika zahvalna in
poslovilna prislan.
Vse bližje na dnevnih plakatih. Z odličnim spoštovanjem
R. HORVATH
ravnatelj in lastnik.
2743
2 03 9
fteckenpferd litijsko mlečnato milo
Bergmanna & Kom p.,
Draždane in Dečin n. L.
je in ostane, kakor spričujejo vsak dan dohajajoča priznalna pisma, najuspešnejše vseh zdravilnih mil proti pegam in pa v dosego nežne, mehke kože, ter rožnate polti.
Naprodaj po 80 h kos po vseh lekarnah, drogerijah, parfurmerijah, brivnicah in prodajalnicah mila.
Dolenjske Toplice
na Kranjskem, dol. železnic poshdo Straža-Toplice.
Gorek vrelec 38° C, pitno in kopalno zdravljenje. Izrednega nčinka za protln, revmatični, Uhlas, nevrSlgiio, kotne in ženske beleznL Veliki kopalni basini, odločena kopeli, mahovite kopeli.   Razkošno opravljene tajske, igralne in droiabne sobe.
ceue restavracije. Sezona od 1. maja do L oktobra. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava.
Učenca
«trfioulno z mešanim blatom
sprejme takoj 2701—3
Janko Ule v Starem trgu pri Rakeku.
zamna€5a»lj*
Mikulaškova
Libuša
a> •S
e
N
ca S
93 trn
O
•a c
>" o
Um
rs >
O N
ca m
"o —
>
o
m
»m
rt
C3
C3 O.
4=
.5, "d
CJ O
43
C3
C) b i
>
tU C/3 1 J
rt >
o
a
Geslo in stremljenje vsakega zaved-
nega Slovana |bodi ^posluževati se le domačih izdelkov.
V Ljubljani:     2078 5
Daso Petricič,
trgro--i-o.a. pT^LdUL d-elcelo.)
Dobre in 1395 11
ffžgT Q<3L leta, 186S.
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki ga priporočajo odlični idravnikl, ikoro v vseh »Tropskih državah ■ odličnim nmpehom n porablja prol
vsake vrste izpuščajem
i lam ti proti kroničnim lliajem in paru. Izpuščajem, dalj« proti rdečini na nora, oseblinam,  potanja nog, luakinac
na glavi in v bradi. Bergerjevo kotranovo milo ima t
?t)b1 40 odstotteov i*»tte*yn Jcotmrm in me raaliknje bi itveno od Tmeh drugih kontranovih mil, ki     nahajajo i trgovini.
Pri pottniH  o*i<*swiA rabita jako napefoo
Bergerjevo kotranovo žveplano milo.
Kot W«a|« Hotirai*ovo milo aa odprarljanje vme
nesnago a polti,
^;oti   .ii r.   na   polti in glavi pri otrocih, kakot
;ndi ko> neandkriljivo kotmetično mito ma nm<r<ia> *m U*>tKtt\ie m vsakdanjo rabo s1 ni!
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katarem j« 86 odmt. glioezina in ki je parfumovano. Kot odlično sredstvo ma glavo me rabi dalje m iarotnin
aspohom
Bergerjevo boraksovo milo
in mioer proti ufrcem, off<»renjn,  pegam   m o ■oljem in dragim neprilfkam kome.
Oena komadu viake vrsta t navodilom o nporabl 70 v.
Zmhterajte po lekarnah in aadevnih trgovinah imključno Bergerjeva kotranova mila in paaite na poleg mtojeoo varmtveno znamko   in   na   po leg« to je čl _ ^ .
9rmin podpim  «. HfU <* Vo. *dmW&JI0^£* na rmaki etiketi   Odlikovao a   J*V ■ rVi^Paiai* •jaatno diplomo na Dunaja 1888 r r ""gf^
In ■ Blato avetlnlo na ■▼ostoTnl rasa ta vi v Parlmn 190O.
Vaa draga medlo, in higien. mila mnamke B«ra;er at n Rite t a v navodilu, ki me pridene vsakemu mlin
Naprodaj v vaeh lekarnah in aadevnih trgovinah.
Na debelo: O. Hali A Comp., Dunaj, I.,   Blberttrette 0
V IJublJanl  se  dobiva ¥ lekarnah: m lian Leualeb, H. Hlardetsehia-«er, M* Hajr,   «. Plaooll, U. p I TraUodtf in v vaeh dragih lekarnah na Kranjskem 894—23
hlapec
za vsako delo z daljšimi spričevali, če mogoče vojaščine prost, se sprejme takol Plača 15 gld. mesečoo ter vsega prost. 2706—4 Ponndbe na upravništvo nSloven. Naroda-  pod nhiap6C 223<a«
pripravni za kako pisarno ali kako majhno trgovino, se oddajo s 1* no-vembrom t. 1.
Odda se tudi 2719—2
več stanovanj.
Izve se na Marijo Terezije cesti 6. Dobro izveibanega
knjigovodja
b k ratu tudi izurjenega korespondenta
za slovenščino in nemščino sprejme
rastlinska destilacija JELEN'
v I<ir*iji.
2720—3
Ljudevit Borovnik
na HorosbMM
se priporoč& v izdelovanje vsakovrstnih puiek za lovce in strelce po najnovejsib aistemih pod popolnim jamstvom Tudi pra-deluje ct are samokrosoice, vsprejama vsako vrt-na popravila. t&r jih točno in dobrr !Bv.-Scrje. Vse poSke so as c ptetitnfit-cair^ci ixi od nione preiik-ačeue lluatro-18 vanl oomkt za&tont, 33
Priporočilo.
Nazuaojam slavnim tvornicam, gg. trgovcem, društvom in gostilničarjem, da sem pričel obrt za
plakatiranje - - -- - - in reklamo.
oddajo stanovanj
in prodajo zemljišč.
V to to svrho imam na razpolago 60 velikih reklamnih desk in 32 gledaliških stojal na najbolj živahnih prostorih v mestu in v predmestju vse Ljubljane. Priporočam se tudi slavnemu občinstvu zuoaj Ljubljane in jamčim za točno izvršitev.
Z odličnim spoštovanjem    2738—1
F. Perdan.
Ljubljana, Gosposke ulice št. 3.
„Austro-AmericfliiD".
ki telijo potovati dobro, ceno in zanesljivo, naj se obrnejo na:
N. I. Avramovic in F. Kukulic
v Št. Petru na Krasu
fHraatle).
v restavraciji Kranjc 29.
— Odhod iz Št. Petra je vsak dan. — Vsakršnja pojasnila se dajo točno in brezplačno. 2472—4
Ena ali ču^ro
gospodični
se sprejmete na stanovanje in hrano začetkom šolskega leta pri nekem uradniku v Škofjlh ulicah st. 9, II. nadstropje, na levo. 2717-2
Ln
z 1, 2 ali 3 sobami s pripadki v novo zgrajenih hišah na Selu pri Ljubljani blizu električne postaje se Oddajo v najem takoj ali za november, 2449 8 Več *e izve pri E. Predoviču, Ambrožev trg.
200 hI. vina
belega in rdečega ima na prodaj po
jako ngodni ceni na drobno in debelo vitez plem. Thierry v Sromljab pri Brežicah. 2722—2 Vse bližje se izve pri Francu VVarletzu v Brežicah.
Lep lokal
pripraveu za vsako trgovino, v sredi mesta, s skladiščem in 3 velikimi izložbenimi okni, se s L junijem t. L da V najem. — NatanČueje se poizve pri lastomu Francu Dolencu, Stari trg št. 1 v Ljubljani-! 19 0—11
(M
i
sedaj v službi pri neki tukajŠDJi prvovrstni zavarovalnici bi rad s 1. septembrom t. L premenil službo. Kot asistent, korespondent ali kontorist bi stopil v kako zavarovalnico, hranilnico ali banko. Vešč je stecografije, nemškega in slovenskega jezika popolnoma v govoru in pisavi.
Ponudbe se prosijo pod „Merkur 1907", poste restante, Ljubljana.
£legant **«□»
stanovanje
s 4 sobami, z balkonom, predsobo, sobo za posle, kopalno sobo, kuhinjo in jedilno shrambo se Odda za novembrov termin v najem.
Poleg tega tndi stanovanje v
80uterrainu z 1 sobo, kuhinjo in jedilnico.
Naslov se poisve v upravništvu »Slov. Naroda*. 2692—3
33
Ign. Fasching-a vdova
Poljanski
Šolsko leto 1907 8.
a) Komercijalni strokovni tečaj za srednješolske abi-
turiente (Abiturientski tečaj). Vpisovanje 16. oktobra, kolegnina 1L0 K za semester.
b) Trgovska akademija (obsegajoča 4 razrede in pripravljalni tečaj. Vpisovanje 16. septembra. Šolnina 60 K za semester,
c) Trgovska dola za deklice
(dvorasredna), Vpisovanje 16. septembra. Šolnina 25 K četrtletno.
1996—5 Ravnateljstvo
inomoške trgov, akademije.
Ustmeno med počitnicami: ob torkih in petkih od 8. -11). dop
• m?^
[a Spodnjem btajerskem, v lepem kraju z veliko okolico; Želez-nična postaja, v bližini toplice in preraogokop, v kraju, ki ga letoviščarji kaj radi obiskujejo, se proda 2711—8
- - hlšn s posestvom in trgovino - -
ter 3 Orali njiv In travnikov. Hiša je nadstropna in ima ograjeno dvorišče ter na dvorišču še drugo poslopje ter se v njej že nad 40 let izvršuje trgovina z mešanim blagom, pripravna je pa tudi za vsak drugi obrt. Proda ao tudi trgovinska oprava In druge premičnine. Isto-tam je tudi naprodaj stavblŠČO v najleoši legi trga, v splošni meri nad 3/4 oralov. Knpnina 13.000 gld., 8 stavbiščem vred 17.000 gld. Za nakup je treba samo 2000 dO 3000 gld. v gotovini. PoaojilniČna bremena se lahko prevzamejo, ostanek pa pod najugodnejšimi pogoji odplačuje. Ponudbo pod   ugodna prilika" na uprav. Slov. Naroda.
5^0317
350^57
U4A
41
WL
C9^
Izdeiovatelj vozov
FRANC VISJAH
LJubljana, Rimska cesta Ste v. 11
priporoča svojo bogato zalogo novih in ia rabljenih 134—33
ozo
Št. 30190.
Razglas.
2703—8
C. kr deželna vlada v Ljubljani je z razpisom z dne 22. julija 1907.'leta št 11150 dovolila mestni občini ljnbljanski v smislu sklepa občinskega »»veta z dne 5 jolii* 1904. leta, da ao namesto dosedanjih letnih in živinskih semnje v in letnih semnje v za blago, ki ao v bodoče popolnoma
Opuste, visijo ŽiviDski semnji vsako sredo.
Ako je v sredo praznik, pade semenj na delavnik poprej. Na te živinske semnje je dopuščeno prignati naslednja živinska plemena:
a) govejo živino in sicer: bike, vole, krave, junce, teleta in telice;
b) kozle, koze in kozliče;
c) ovne, koštrune, ovce in jance;
d) prašiče;
e) prvo  sredo vsakega  meseca je  dopuščeno  poleg  navedene živine
prignati na trg tudi konje.
Dogon oziroma prodaja negodnih telet kot klalne Živine je prepovedan. Prvi živinski semenj se bode vršil v sredo, dne 4. septembra 1907.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 6. avgusta 1907.
0 svrho oddaje razširjanja občinske poti in gradbe novega mostu na koroški Beli
v znesku K 7600 K-— in sicer:
1. Za razširjenje poti..........K 5400- —
2. Za zgradbo mostu v armir. betonu.....K 2200-—
skupaj    ...    K 7t>00—. se bode vršila dne L septembra 1907 z manjše valna dražba ob 11. uri dopoldne v občinski pisarni na Koroški Beli.
Pismene ponudbe se izročajo gradbenemu odboru za cesto na Korofcki B.li. Za varščino se zahteva 10" 0. Načrti, troškovnik in stavbni pogoji so interesentom
od 15. avgusta do L septembra
do 11. ure dopoldne vsak dan na vpogled pri žapanstvu, in sicer od 10. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4 ure popoldne. Gradbeni odbor si pridrži pravico zbrati ponudnika ne glede na visokost ponudbe. 2725—2
Gradbeni odbor za razširjatev ceste.na Koroški Beli,
dne 13. avgusta 1907.
Št. 3779
2736—1
C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani razpisuje v svrho dobave potrebnih: dese«, stebrov, obročev, dog in premoga za leto 1908 event. za leto 1909 konkurenčno razpravo.
Pismene ponudbe fvsaka pola kolkovana s kolkom za 1 K s pobotnico o plačilu vadija, ki znaša 10% zaslužka za leto 1908 in se je vložil pri kaki c. kr. blagajnici, se morajo doposlati podpisani c. kr. tobačni tovarni najkasneje
do 30. avgusta 1907 do 11. ure dopoldne.
.Ponudba za dobavo .........
Na vnanii strani kuverte mora biti napis: štev. 3779 ex 1907.
V letu 1908 se bodo potrebovale sledeče množine
k
4 m dolge, 14 mm debele mehke deske ca.:
300 400 1.000 100 20 5 50
4 m dolge, 20 mm debele deske circa:
10.000	kosov	desk 19		cm	širokih	2.500	kosov	desk	19	cm	širokih
10.000	n	n	21	rt	rt	2.500	n	n	21	n	n
8.000	n	n	23	n	n	2.000	rt	TI	23	Tt	n
8.000	n	n	25	rt	rt	3.000	rt	n	25	n	Tt
10000	n	n	27	rt	n	3.000	n	rt	27	n	n
10.000	n	Ti	29	rt	rt	4.000	rt	n	29	TI	tj
8.000	n	n	31	n	rt	3000	n	n	31	n	Tt
11.000	n	n	33	rt	TI	2.500	n	n	33	Tt	i*
3.000	n	n	35	rt	rt	1.000	rt	rt	35	n	n
1.500	n	rt	37	rt	m	1.000	rt	rt	37	rt	n
500	rt	T)	39	rt	n	500	V	TI	39	rt	n
80.i;00	rt					25.000	n				
1.000 kosov 4		m	dolgih 26		mm debelih in 316		mm Širokih		mehkih		desk
n
m
4 4 4 4
2
33 40
53 53 53
316 316 316 316 260
n podbojev mecesnovih „ trdih
različnih trdih desk.
robato obsekanib podlog različnih obsežnosti. 200 kosov hrastovih pragov 1*5 m dolgih 0*19 m širokih 015 m visokih 155*000   „     leskovih majhnih obročev 2 5 dolgih v butarah po 100 kosov 8*400   „   bukovih dog 82 cm dolgih,      10 — 12 cm širokih in 2 cm debelih 4.000   „        „        „ za dna, 55 cm dolgih 10—12   „      „ „25,, 24 000 mterskih stotov premoga.
Množine potrebne za leto 1909, ki bodo primeroma iste, kakor za 1. 1908, naznanile se bodo event. ponudnikom pred koncem leta 1908.
O zahtevani kakovosti potrebščin, terminu za dobavo itd. pouče priloženi speč. dobavni pogoji in morajo ponudniki izrecno v ponudbi opomniti, da se Ž njimi strinjajo.
Vsakemu ponudniki je prosto staviti ponudbo za eno ali dve leti.
Cene se morajo navesti v ponudbi posebej za enoletno ali dveletno dobavo loco c. kr tobačna tovarna in se morajo napisati s številkami in besedami.
Ponudbe, ki se nanašajo na ponudbe drugih, kakor tudi konkretualne ponudbe niso dopnstne.
V ostalem veljajo za te dobave splošni p'goji pogodb za dobavo gospodarskih potrebščin opr. št. 6363 ex 1899, ki se lahko pregledajo v podpisani c. kr. tobačni tovarni med navadnimi uradnimi urami in se morajo ponudniki v ponudbi i/raziti, da se ž njimi strinjajo.
O vloženih ponudbah bo odločevalo c. kr. generalno ravnateljstvo tobačne režije na Dunaju in ima ono tudi pravico oddati dobavo posameznih potrebščin ločeno za eno ali dve leti.
Vsak ponudnik se zaveže s tem, da vloži ponudbo, vztrajati pri svoji ponudbi do odločitve c. kr. generalnega ravnateljstva tobačne režije in se s tem odpovedati določbam § 862 o. d. z. dalje Členov 318 in 319 trgovskega zakona glede časa, v katerem naj se mu naznani, kako se je odločilo o njegovi ponudbi.
Na ponudbe, ki ne bodo odgovarjale omenjenim pogojem v polnem obsegu ali pa prepozno dospejo, se ne bode oziralo.
C. kr. tobačna tovorno v
dne 9. avgusta 1907.
Ljubljani
I   A. KUNST
Ljubliana -e>
Žido-v-ske ulic«
k
a*
m>
Velika zaloga obuval :
lastnega izdelka sa dama, gospoda \> In otroka Ja vadno na Izbero.
Vsakršna naročila   m isvrŠnjeJo točno
ia po nizki oeni. Vse mere se okršaju- k>
jejo is SBsnamenujctJo. — Pri zunanjih ►
naročilih  naj  se  blagovoli vzore* vpo- £
slati. ►
____ ►
afvvvvvv v ?ffffffvvwv«v vwmvvw
= Hiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiititiiuii iiimiiimii'"
Pat«wrll«no leto 1845.
JOS. RE1CH
Edini zavod
za kemično čiščenja obleke ter zastorjev, barvarija in likanje sukna = par. =
Poljanski nasip —
Ozke ulice it. 4.
Sprejemališče
Šelenburgove ulice šlev. 3
Postrežba točna. Solidne cene.
— i m 11111111111111111111111! 11111111:11 • 11 - u i imuni minili mini murni
3 3
l l
l
5
A ■ aa* a s    i   i sra ■ s i Uhšz uku 11 * e*a a it s*a aft ^s»as i \AAi hA*aaaAA4B&a ^
i
33
ZZBB9
a>
ca
Spredaj rasna oblilka,
nt3 tišči Ji^t želodec.
priporoča k n«.?vožn isberi
I Alojzij Persche
v LJubljani Pred »feofijo ftt. 21.
Moller.
Vsak dan svez
<3
sladoled
ledona kava
£ se dobi
J 0 slaščičarni
fes
(|QS|ossoaQ|tOe^
Važno! Važno I
pipOaiiijip trgsvcs ia iivinsrsjsa.
Najboljša In najcinijia postrežba
sa drogvs, kemikalije, zsllses, ovetjs, korenine itd. tud' po Kneippu, ustne vode In zobni prašek, ribje olje, re-dllne In poslpslne moke ss otroke, dlssve, mila in sploh vse toeletne predmete, folozrettene aperato in potrebaeiots, klrurglena obva-zlla veeke vrele, eredetve ze deeln-fekoljo, vosek In paete za tla Itd. — Velika zaloga nsjflnejaege ruma in konjaka. — Zaloga svežih ztmi-saeralitllt vod In eollj za kopel.
Oblam konces. oddaja strupov.
posebn*-  priporočljivo:   grenka eol, dvolns sol, sollter, enojen, kolmoi, krmilno epno Itd. - Vnanja naroČila se iavTtnjejo točno in solidno.
^e Drogerija 33
Anton Kane
Ljubljana, Židovske ulice SLI.
Kupaj« pe> siajTtaJI aasst rasna
soliaca (rože), cvetje, korenina, . ae-rnana, skorje itd. itd.
^recia se
konj (
močan in zelo leporasel dober za vožojo in ježo. 2763—t
Zraven ne nroda tud' kompletna jahalna oprava in eleganten dvokoleaen vpreini voz s celo opravo.
Natančneje se izve v oprav niStvu m Slovenskega Narodau.
Lepo in veliko posestvo
80 proda v prijaznem kraju blizu Laškega trga oa Štajerskem in sicer 3 hiše> 2 kozolca in še 6 drogih gospodarskih poslopij, potem še čez 50 oralov zemlje, lepi ftoidf, njive in travniki, vinogradi in jako veliko lenega sadnega drevja. Vse je v jako dobrem stanju. Živine se lahko redi 14 glav. Kdor Želi imeti le,t in veliko posestvo, naj ne zamudi te prilike in naj se v kratkem oglasi.
Proda se tudi dobro vpeljana 2769-1
gostilna "^Bg
8 tabačno trafiko in Bedaj se uvede še tudi trgovina« Hiša je lepo zidana v 2 nadstropij in ima veliko prostora : 7 sob, vse lepo slikane, 2 kuhinji, kleti, ledenica itd., vse v najboljšem stanju. Potem lep zidaa hlev za 12 konj, kozole itd Zraven je tudi 51/« oralov njiv in travnikov. Oddaljena je 1 uro od Celja, blizu tvornice za opeko, kjer je dosti delavcev in voznikov, m se veliko proda. Kupci naj se oglašajo pri Antonu Juteršek, na LJnbečni št. 19 pri Celin,
Št. 102 . 2749-1
Naznanilo.
Na meščanski doli v Krškem iu z njo združenim enoletnim teČaiein se začne dolsko leto
dne 16. septembra 1907.
Vpisovanje se vr$i dne 14. in 15. septembra od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 4. popoldne.
Učenci naj pridejo, ako le mogoče, v spremstvu svojih staršev ali njihovih namestnikov in naj prineso seboj zadnje šolsko spričevalo (ŠoUko naznanilo) in krstni list.
Pogoje za sprejem je dobiti pri ravnateljstvu.
Ravnateljstvo meščanske šole v grškem
dne 15. avgusta 1907.
Mesto gozdnega čuvaja.
Pri komisiji za pogozdovanje Krj.sa za Kranjsko je oddati mestc gozdnega Čuvaja v Zgornji Pi-iSH dolini. Letna plača znafia 500 K, ki «e pa zviša s petimi petletnicami po 60 K na 800 K, ter ima dutičnik pravico do službene obleke (uniforme).
Prosilci imajo lastnoročno pisane prošnje, opremljene z dokazili stanu starosti pod štiridesetimi leti, šolske vzg >je, zmožnosti slovenskega jezika \ govoru in pisavi, neomadeže/anosti ter telesne sposobnosti vložiti
do 28- avgusta t. 1.
pri podpisanem predsedništvn.
Predsedništvo komisije za pogozdovanje Krasa za Kranjsko v Ljubljani,
dne 14 avgusta 1907.
869.,- 3
Oklic
Oprav. *tev. A I 531 T 2C
s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
C kr. okraino sodišče v Ljubljani, odd. I. naznanja, da je umrla dne 19 julija 1907. 1. Josipina Steiner, roj. ? pis. pristava vdova iz Ljubljane, Poljanska cesta št. 15 ne zapustivsi nikake naredbe poslednje volje.
Ker je temu sodišču neznano, ali in katerim osebam gre do njene zapuščine kaka dedins&a pravica, se poživljajo vsi t 8Ti, kateri nameravajo iz kate rega koli pravnega naslova zahtevati zaousčiuo zase, da u*j napoved" *\ dedinsko pravico v enem letu od spodaj imenovanega dne pri pi djisanem sod ftčo in se zglase izkazavŠi svojo dedi usko pravico za dediče, ber hi se 8'C-fT zapuščina, kateri se je med tem postavil za skrbnika gospod Ivan Stiene9 c kr. davčni pristav v pok. v Ljubljani, obravnavala z onim', ki se /^lase za dediče in izkažejo naslov svoje dedinske pravice, ter se jim prisodila, dočim bi sasegll nenastopljeni del zapuščine, aL če bi se nikdo ne zglasil za dediča, celo zapuščino država kot brezdedično.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani,
oddelek L, dne 3. avgusta 1907.
Einspieler.
Razpis.
Za popravo, razširjenje in kanalizacijo ceste skozi JVtoJstranc, obilna Dovje, politični okra] Radovljica, na 10.749 J[ prora-iunjena dela in dobave se bodo oddale
potom javne ponudbene obravnave-
Pismene,   vsa   dela  zapopadajoče ponudbe z   napovedbo  popusta s« doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 31. avgusta t. 1. ob 12. opoldne
podpisanemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopoalsc je zapečatene z nadpisom: .Ponudba za prevzetje gradbe ceste skozi Mojstrano-.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpi-goino vkl"ui.
Razen tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini »» pa v pnpilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Podpisani odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Nacrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v občinski pisarn* na Dovjem.
Cestni odbor v Mojstrani,
dne 14. avgusta 1907.
2789 j Jože Košir
načelnik.
Domala tislcarna.
- Vsakdo   Nto| latfstaal tipkal" Z =====
Z mojimi tiskalnimi aparati a kavčukovimi črkami lahko vsakdo takoj tiska: posetnice ali naslovne karte, avize, okrožnice, uradna povabila i.t.d.
Enkratna sestava orno :očiye na tisoče odtiskov. Cena z vsemi pritiklinami:
65 črk 90 črk 120 črk
K K K
i-;
1- 4U;
2- x
354 črk 468 črk 650 črk
1239 -19
6.
K
K 7-20; K 10 —;
»T. 1
tiiki zastonj,
140 črk . . K 2 40; 211 črk . . K 4 —; 255 črk . . K 4'80; 8« »9 črk . . K IS*—. 3K» K. 3*— okusn* izvršena gumasta štampilja do 4 vrst besedila, neomejene stanovitnosti v elegantai kaseti z vedno trajnim barvalnikom.
j*-» vv 11 S« tvornica za štampilije in livarnica gumastih črk.
— Dunaj I 88 &(Uergas9e 18. Podružnica v Odesi na Ruskem. — Zastopoiki se iščejo.
Odlikovali z zlato kolajno v Parizu 1904 in z zlato kolajno in križcem v Londonu leta 1895._
Urhnlki
Kranjsko
lUAtl 0(3
Urhnika
Kranjsko
Uiaste. Konces. zidarski mojster In stavbni podjetnik
si dovoljujem naznanjati slavnemu občinstvu in vsem intere-sovanim korporacijam, da sem povečal svoje stavbno podjetje ter isto, vsem zahtevam odgovarjajoče, docela moderno opremil.
Prevzemam izdelavo načrtov in proračunov ter izvršitev zasebnih in javnih poslopij, kakor stanovalnih hiš, vil, gospodarskih poslopij, cerkva, šol i. t. d. in vseh s temi v zvezi stoječih naprav kakor napravo in ureditev cesta, kanalizacij i. t. d
Vse zgradbe Izvršim solidno po modernih načelih in —^—     primernih nizkih cenah.
Ivan Jax in sin
v JLi|aml»lfamaal
Dunajska cesta št. 17
priporočata svoj Dogato zalogo
voznih koles.
_
o
C7»
"JO
O O
Šivalni stroji
0 X
■ •
obrt rt
Brezplačni knrzi za vezenje v hiši. 1 ■
^_ ■ ■
Pisalai stroji,ADLER'. #
v
, hl i*odl>li
» i:m«m««   m*   srn   mm   m a   ao   ■ ■   mm   mm  mm   mm   mm  ■«   sa   zim   re n   m   n   n   07   b« ■
*  *    ******    **    ****    ****$*****   *   * *
31. zsireSsktm vojašKo pripniullnlnem zavodu
se prične 1. septembra b* mescčoi
rimski glavni ftčaj
ne mladeniče, ki bi si raai pridobili Uir. du z* enOieŽDega prosto* vC-jca, pa   a to ugodnost nimajo potrebnih šol.
Uspeh: V prejšcjero tečaja so si od 28. gojencev pridobili ugodnost za enoletne prostovoljce sieieči: Elierf Alfred, Zagreb, Bukov?ćeva ul. 20;
Julij, Gorica; K stelar Peter, Zagreb; Treskitwicz Janko, Dolnja Tuzla; Valenčič J.sip, Trnovo, Kranjsko; Sajvert Milovan, Karlovec; Spaz _n Lucian, Gorica; Vurdelja Nikola. T.puško; Laadler Emanvel, Bjei .var; er Jo^in, Volšperk, Kor ško; Schlesinger Gjstav, Dunaj, H>henstaufen £asse3; Žagar Ivan, Novrgradiska; Krejči Otokar, Sarajevo; Prijatelj Fraujo, Tersif*ee, Istrija; Bnsčik Janko, Prošek, Primorsko; Weiss Štefan, Zagreb, Mesnička ul. 6; Vuletić Gjorgj^, Gruž, Dalmacija; Seitz Vinko, Wlik& Gorica; Breitbut Alorebt, Zagreb; Tombrsio Makso, Pregrada; Paravic* pl. DuSan, Dolcea, Rjmuosko.
Za ta sjajni uspeh se ima zabvaliti zavod svoji preizkušeni uredbi in naprednim učnim osebam. Potrebno predznanje: Nekoliko razredov kake srednje ali meščanske šjle. Natančnejša navodila daje 2148 8
ravnateljstvo, Berislavićeva ul. 12.
VAN SCHINDLER, Dunaj ill/.., Erdbergstr. 12
pošilia že veliko let dobro znane stroje vsake vrste za poljedeljstvo itd.
kakor: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje In grozdje, škropilnice, poljsko orodje, stiskalnice za seno, mlstilnice, vitle, trijerje. čistilnice za žito, luščilnice za koruzo, slamo-- ice, stroje za rezanje repe, mline za go ><*nje, kotle za kuhanje k'aje, sesalke za vodnjake In gnojnice, vodovode, svinčene cevi, železne cevi I. t. d.
od sedaj po zopet izdatno znižanih cenah
ravno tako vse priprave za kletarstvo, medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konopljene cevi, gumijeve ploče, stroje za točenje piva, skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za Izdelovanje sodavode in penečih v|Df m|in za dišave, kavo Itd , stroje za Izdelovanje klobas, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namizne tehtnice, decimalne tehtnice, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodje in stroje vsake vrste za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje,
vse pod dolgoletnim jamstvom po najugodnejših plač. pogojih = tudi na obroke! =
Ceniki z več kot 500 slikami brezplačno in poštnine prosto.
g Dopisuje se tndi v slovenskem jeziku. |
Prehupci In agentje zaželfeni.
1064—8   Pile naj se naravnost:
IVAN SCHINDLER, Dunaj III/,., Erdbergstr. 12.
Ant. Presker
33
krojač,
Ljubljano, Ju. Petra c. 16
priporoča
svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, (opic in plasčev za gospe, nepremoćljivik kavelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih  in  naJDiijih  cenah izvršuj* jo.
Jv. Seunig |
trgovec z usnjem u drobio lo debelo
i Ljubljani, Stari trg št 7
priporoča
prah
dosedaj najboljše, prosto ben-3111&, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha samo 50 vinarjev.
Jfovo! Fatenrirsnc jtovo!
aepremuGijifo mazilo
sm počrnenje m javi h
Čevlje«! fssfiia« itd.
i
Salon
za moderne damske klobuke *
Henrik Kenda
v LJubljani Mestni trg Stev. 17.
Damski klobuki
za poletno sezono 1907.
Svoj bogato Mustre* veni cenovnik naklče-nlh damskih klobukov za leto 1907 pošiljam gratis in franko, Popreve se izvrše hitro In kulantno.
i
^iP^ v ™ • • ■» ^99*9? ^^Vt^F
»e
Zelo važno za trgovce in obrtnike!
Vsak trgovec gotovo gleda, da kapi cen6, posebno sedaj, ko se vse  draži;  zatorej naj nihče ne zamudi  prilike, dati si predložiti
krasno in bogato kolekcijo
632 81
Eer sem sklenil s tremi največjimi tvornicami pogodbe za
300.000 koledarjev
mi je edinemu moči nasproti vsej tuji konkurenci ]ih oddajati s tiskom in blokom ie kos od 12 vinarjev naprej. Pripravni
so i& vsako obrt. Pieprića se lahko vsakdo, zadostuje samo navadna dopisnica, na katero mu dopodljem franco celo kolekcijo.
FR. IGLIC, Ljubljana, Mestni trg št. 11.
debelo Irx rxe^ člro"torLO I
Fotografski zavod
JULIJ MULLER
(ustanovljen leta 1870.) 2617—5 cenjenim naročnikom vljudno naznanja, da bo zaradi prezidave in razširjenja atelje do I. novembra zaprt za nove posnetke, pač pa se naročila na stare slike in drugi posli sprejemajo v hiši „hotela Lloyd", nasproti „hotelu Union".
Najkrajša   in \ najcenejša
V AMERIKO
pot
z modernimi velikimi brzoparniki iz Ljubljane čez Antverpen v New Tork
je proga
deca %vezda *
Na naših parnikih Ficland, Kroonland, Vaderland, Zeeland in Samland ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redno vožnjo med A.ntwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, vljndna postrežba in spalnice po novem urejene v kaiite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni. Odhod iz LJubljane vsak torek
popoldne. 14—33
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanadu v Severno Ameriko in je ta vožnja izdatne cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik i
Franc Dolenc
¥ Ljubljani, Kolodvorske ul ICO odslej
od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno ft pri Starem Tišlerju',
a veihrat sukane, v ognju pocinkane
«■£«■«*#a   ssIaAamIma posebno pripravne za ogra-
žicaste pletenine SEESSBra:^
varstvo proti zajcem, za pasje obore, varstvo proti toči, fazanerije, pticeike in pt cje kletke, na;bol šc ograje sa lavn tennis, do 3 metrov slrjave, za Rabltževe stene in monirake gradnje itd. Itd.
Mreže se izdelujejo v lirokosti pentelj od 13—Jf-0 mm in v različnih debelostih žice in se Sele potem, ko so spletene, v ognju
pocinkalo, zatorej ne rjsve in bo precej stanovitnejse, nego že iz pocinkane žice izdelane. Tudi v ognju pocinkano jekleno ograjno žico z bodicami različnih debelosti dobavjja najceneje
Hutter & Schrnntz, nem. družba Dunaj
tvornica sitovino in VI. okraj, VVind-
klobučevin. sukno     vQf    mflklgasse it 20-
Prirodni vzorci in vsakršnakolifpojasnila zastonj in pošt. prosto. Specialiteta: pat maček za sneg iz po cink tel. pločevine.
Okoli 150.000 konjskih sil imamo v napravah
sesalnega plina
V«e običajne « ellkoatl do lOO 1*11 so  Trdno v tl**lu  In  »e dobUnJo v
3119—51       prliiiernrm robu.
našega sistema v prometu.
Zelo majhna poraba goriva. kr«mtf«BM*«Bf&l obrat
Langen & Wolf
tovorno zo motorje
na Dunaju X.,
Laxenbarger8t8ra8se 3.
r
ifiulite%ti)ir ali naročajte pri i%oJeiii trgovcu
TlNG-TING
ki usmrti vse stenice z zalego vred.
Uspeli m i* fuut^o
IVestrupeno,  fplagrodlaeče,  rnzhuaievfijoee!   Dobiva se v steklenicah po OO vlnM   zraven   spadajoru   brizga I ■»!«•*«   eo vin.   1     */1 in Blitrska steklenice za hotele, bolnlee, aaitatorlje, penilone primerao eeneje. Clavna zaloga no Dunaju, VY111., Gentzgaiii« t?.
V Ljubljani drogerija Anton Kane In tvrdka Karel C. Holzer.
Druga sredstva odlorno zavraeajte! 2471—4
I
<3
■♦it • -
Julija Štor
%■ Prešernovih nlieu.li s t, *5
Največja zaloga noskih, damskih In otroiKih čsvljav, čavljsv za lawn-tannls In pristnih
IDiiicnU goTiatih čevljev.
Elegantna
In     2026 10
jako skrbna Izvršitev po vseh conah.
Nnjcenelša vožnja v Amcribo.
5
•f
r 9
E. Kristan
oblastv. koncesijo-nirana potovalna = pisarna =
Ameriko
v tjubljani, kolodvorske ulice Štev. 41«
21—33
S
"1
9
•"N
I
!VajeciicJ*a vožnja v Ameriko.
I
reglstrovana zadrug* z neomejeno zavezo
v lasima zadružnim domu y |_j U b I j 3111 »a Dunajski cisti štev. 10
podrejena Skontraciji „Zadružne zveze ▼ Celja'
je imela koncem leta 1906 denarnega prometa • . upravDega premoženja...........
obrestuje hranilne vloge po 4"
50,486.93514 11,325.728-62
brez T§ake§;a odbitka rentnega davka« katerega plaeuje posojilnica sama za vložnike« 17—17
Sprejema tuli vloere na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1906   .   K 11,060.929*20. Poaojuje na zemljišča po &ill°lc « ■ "»"/V na amortizacijo ail pa po l'/i'/o brez amortizacije; na menlee po «".0.
Posojil, sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.
vsaki dan od 8.—12. In od 3.—4. izven nedelj in praznikov.
Nijvitji zaloia navadnih Ia lajfinailb
otroških vozičkov
le navadno do najfinejšo
H. Pakič
w Liubljani.
iMBMia iarf£olkoa
leiilla 1 povzttteie
m
J. KEBER
trgovina z manufakturnim In perllnlm blagom
§   na Starim trgu št. 9
£ priporoča
I vence in šopke za neveste
ter
nagrobne vence po Izredno nizkih cenah.
Potrebščine za krojače in šivilje.
G. CADEZ
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
priporoča
33
klobuke slamnike
Cepiče, razno moško perilo, tate, ovratnike iti
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
xxxxxxx^ockxxxxxxxxxxxxxxxx> xxx>o<xxxxxxxxx^
Stori
»zorel
-urar-
trgovec z zlatnino In srebrnino
na Mestnem trgu št. 13
filijalka:
na IKestnem trgu it. 17
priporoča stojo Teliko zalogo prpH/.l 3 -altih ar iz prvih tovarn, bndllli, atenskih, Htslonahlh in ur nn nltiulo, nrtljantov, zlatnine in srebrni ne. Namizna oprav* ta a\f taja basa a rebra.
Lastna delavnica za popravila In va* nova dela,
i
no« uesetabilski eržme a nnl.
Najnovejša iznajdba iz prirodnih pridelkov. Razvitek ia obnovitev prsi. Razkošen stas. Babi SO samo zunanje. Zdravniško preizkušeno. Lonček z navodilom stane K 3-— in K 5- — , poštnina 70 b. Moj iepotilni creme Lilie daje koži mladostno sveiost, delnje z uspehom proti pegam io vsem nečistostim kože. Lonček stane KI*— milo —-70, puder K 1-—. — Prodaja in razpošilja gospa K&ihe Menzel  na Dunaju, XVIII, Schulgasse 3, i. nadstr. 11.
Znamke vseh deiela se sprejemajo. $317—6
I
k r. priVa tovarna za cemeii
Trboveljsko premogokopne družbo v Trbovljah
yr i poroci* svoj pri po znano izvrsten ■t^aaa^atEaaaaaal m aBaBaaa AamO V V6^;.
ednakomorni, vse od avstrijskega drafitva inženirjev in arhitektov določane pred. 1piae giedč tlakovne in odporne trdote daleč nadl&rlljujoel dobroti, kakor
t mil svoje priznano izvrstno amz*aa«»«
Priporočila ln spričevala ^iiDih aridoi Id na]s«ovite]«ih tvrdk so na raapolagc.
Centralni urad: 899~i3 Dunaja I., lMIazimilianstjf** asa 8.
r znamkah. Za to dobite 3 veleflne higienične vzorce, 6 vzorcev 90 kr., 12 vzore v 1 gld 70 kr.,     vzorcev 3 gld. 40 kr. poleg najnovejšega ilustrovanega cenovni! i
in navodilo  za nporabo francoskih  in ameriških gumastih  predmetov, tucat od 45 kr. naprej. V zalogi SO vse kuriozitete, mnogo novosti, izdeluje vsak gumasti pred ni Najcenejše in direktno se kapi le pismeno naročile. Diskretna pošiljate*.
- H. AUER, zaloga tovarniških gumastih predmetov. ——
Dunaj, IX. 6, Nussdorferstrasae 3 — 10 G57 26
Komand tna družba
HUGON BURGER f..
toornica za pllnoue peO \}m\ mm
Dunaj, GetreidemarktIO fIJDOVI ŠtBlIilll
1634-6
Plinovi kuhalniki Plinove kopalne peči
* Novost: plinovi tralnogrelci.
Hidravlike stiskalnice
Zlata svetinja
Segedin 1899
Zlata svetinja
Budapešta 1899 Zlata svetinja Požun 1902
Za hidrav-
stiskalnice
za vinski in sadni mošt za velik obrat z  eno ah dvema prevoznima košarama.
Stiskalnice za vino, sadno vino in sadni sok
za gonitvijo na roko, s p itiskom Herkule;, ali železna gonitev.
Mlini za sadje
in grozdje, robkalni stroji in sušilni aparati za sadje
Izdelujejo in razpošiljajo kot špecijaliteto najnovejše konstrukcije
Ph. Mavfarth Sl Co
*   Dunaj I11   i^Sh- 2žes Specialna tovarna strojev za uporabo sadja.
Katalogi s podobami zastonj in poštnine prosto.  — Vprašanja prosim pravočasno.
e
FR. SEVCIK
LJubljani
ifiovske ulice št. 1
puškar
priporoča svojo veliko lalogo raznovrstnih
10—I
pušk in samokresov
lastnega Izdelka, kakor tndi belgijskih, šolskih in čeških strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. — Posebno priporočam lahke trocevke in puške Bock 8 Krrjppovimi cevmi za brez dimni smodnik.
Priporočam tndi veliko zalogo vseh
lovskih potrebščin
po najnižjih cenah.
Popravila In naroćbe se Izvršujejo točno In zanesljivo. Cenovniki na sahtevanje laitooj ia poitnine prosto.
1107
14555845
W6
kavarna
Mubllanl, na lepem prostora, so ikol proda.
Naslov pove upravništvo „Slov. ;ar« daa. 2658-3
D
ATENTE rt?
v prid
1     Inženir In pat. posrednik
I   J Knopfelmacher
Dunaj, U. Praterstrasse 37.
Te -<-lun 9913«.     3683 45
Knjigovodja
tndi izurjen korespondent,
fese slovenščine in nemščine v govora pisavi, se sprejme s 15. septembrom 1. Prednost imajo oni, kateri so itali-inšeine popolnoma vešči. 2H2 -5
Tozadevne ponndbe sprejme tvrdka
Janko Popovič,
Cerknica pri Rakeku.
rifimpii-štedilna ognjišča
za gospođini stva, skono* ■rije i. t dr. v vsakorSni izpeljavi   Ze 3G let so najbolje ' priznana. Priznana tudi koi uai boljši in naj-
±nQ)ai izdelek-  Največja prihranitev m    Specijaliteta : Stedllne ognjišča sš noteie, gostilna, restavracije, kavarne
Ceniki in proračun: na razpolage. ii;avn:  fcsta-og rrsnko preti doposian'.
Bamki 1738 13
arna za štedilna ognjišča „Trlumph"
Glasovita moderno urejeno tvornica
G. Skrbić
o Zagrebu, ilica šteo. 40
priporoča svoje na gla#u anai        solidne in cene 24
lesene in platnene rolete, lesene in železne kapice
^■^as*'        jalnice ia prosi, da cim Teč pozornosti poklonite tej solidni tvornici.
Cenovniki in proračuni na zahtevo zastonj.
Na Jesenicah
se bo prodajalo
2702 3
od 12. avgusta naprej
vse manutak
špecerijsko =
in drugo blago
z konkurza V. Šešeka
drobno in tudi trgov-v večjih partijah.
WaW.-JaL.--L
Pred
nakupom
si oglejte velikansko 33
sukneno zalogo <§>
l Miklauc
v Ljubljani, Špltalske 33 ulloe itev. 5.
Ostanki ped ceno I
Ottoman"
papir za cigarete
in cigaretne stročnice se hvalijo same,
reklame zanje ni treba.
II 895—8
Sprejema   aavarovanja človeškega iiv-
IJenja po najraznovratneiSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko no&ma diuga zavarovalnica Z:aati je ugodno tavarovauje na doživeOe in Murt a maujA«Jo(imi b« vplačili.
Vsak
član ima po  preteka petih pravico do dividende.
let
-   .  -  -   vzajemno zavarovalna banka v Pragi.   -  -  - -Raa. fondi: 33,242.074-78 K. Izplačano odškodnine In kapitalije 91,936.993*72 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države
a v »e»a*«»at ilo u>ml*»-itarodii« afravt*
Vm pcja.nU. daje:
ttOBOralnl zastOp V Llubljani« ei#t*r pitaroe §o v laataej bančnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Čkode cen]uje takoj in najkulantneje. Utiva   najboljši   sloveti, koder ptuluje.
Dovoljuje  ia Čistega   dobitka izdatne podpore  v   narodne  in občnokoriatne namene.
h Proti suhosti +
■o edino izvrstno krepilno in jačilno aredstve
redllna moka Kathe
zdravniško priporočena, z izvrstnim nape h<>m porabljiva, za okroženje telesnih oblik isrodno preizkn&ena, v 6 tednih 6 fantov ; |q več, zajamčeno neškodljivo Strogo pusteno, ni sleparsivo, mnogo zahvalnih pi idm. Karton stane fl. 110 po povzetju ali t pi8. znamkah. Kdor naroči 4 kartone lih dobi poštnine prosto. Glavno razprodaj ališče
25    gospa Kathe Menzel 72«
aunaj XVIII.   Schalgasse 3, I. Stock, 1 1
818-4
805
poslovalnic
zveze „Creditreform" daje frr izpita Čil o |»-.-jffts-iiišlfa.
le družbenikom
Zahtevajte prospekt št. 19 od društva „Creditreform" v Gradcu, Havdngasse 10.
Sprejmejo se
železninske stroke, ki so izvežbani tudi v prodaji poljedelskih strojev. Ozir se bode jemalo samo na boljše moči in take, ki so že vojaščine prosti.
Oferte  poštoo  ležeče pod šifro
»Spreten ieleznlaar".        1648-3
Občudovanje
vzbuja povsod novi
..Titonifl
i* parni brzopralni stroj.
V tretjini prejšnjega časa se opere sedaj perilo bleščeče belo ob manjšem trganju. Vsak otrok lahko vrti stroj! Pranje je zabaval Perice sploh ni treba 1 Prihrani 75 odstotkov časa, mila in kuriva. Vsak stroj damo na poizkušnjo. Cene od K 54*— naprej. Prospekti, lepaki,izpričevala zastonj. Zastopniki se iščejo.
JM unge
povsem iz kovanega železa, z valjci iz trdega.lesa.
Cene od K 40 — do K 100—.
Petletno jamstvo.
Uerke, Uels it. 130, Gor. Avstrijsko.
Specialna tvornica za parne pralne stroje, ovijalnike, brzoparilnike za živinsko krmo, 2313—6 se jal ne stroje in separatorje. Na tisoče jih je že v obratu.
Oobral^al^arica
M|ilaa\l»
■ v I
J S   IZSIct       MliikaVa&tdeva      JG IZSI3
t založništvu Lav. Sctrafoerja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 S 55 h.
Obseza na 576 straneh več nego 1300 receptov sa pripravljanje najokusnejših jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno m elegantno v platno vezana.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokov UJaškega stališča, literarna kritika za adi lepegz lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. ~ ~~59 39
■
Ustanovljeno 1.1870
SEB. UNTERHUBER
Lastnik Fr. Benque
Tovarna cementa v Weissenbachu. — Tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 73
nasproti topriičarslce -vojašnice
•=  (telefon štev. 273) =
17i!6 13
se priporoča v izvršitev vseh kamnoseških del iz umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone, grobne spomenike itd.   Stopnice po naroči In narejene z železno sestavo,
cementne cevi (rore) z vloženo iiču- pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. Plošče iz cementa (metalique) preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta.  —  Portlandcement in romancement iz
Weissenbacha. — Proračuni stroSkov zastonj in poštnine prosto.
Patent ^0 #atschek
ternitov Skriti
(Afibestov  cementHl škt4l|). O
Najboljše kritje sedanjosti, varno proti ognju, pišu ali nevihti, lahko, brez popravil in ceno. Zahtevajte vzorce in prospekte.
GlavHo zastopstvo za južne dežele:
900 - 12
Portlandcementne tvornice deln. dr. Dovje, Trst.
Zalcgfa Jn zastopstvo
Vprašanja na založnika Teodorja liorna, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se tudi izdelujejo strelovodi, kleparska in krovska dela iz različnega blaga.
se   sprejme  takoj  v   modni trgovini
A. Šinkouic, Glavni trs •2694-3
M slive
(češplje) 2505-3
kupuje v vsaki množim po najvišji dnevni ceni tvrdka
M. LAVRENČiČ
Sp. Stžka pri Ejubljani St. 231.
Opllkovan   z  veliko   zlato   svetinjo In častno diplomo na spomladni razstavi na Dunaju leta 1906.
Naravni brinovec borovničnr sliuovec hruševec m droženo vinsko žganje
-     prodaja z
Franc PnstotnlR u Blo$ouIcl
pošta Lukovica, železniška postala Domžale-     s»5o^—8
Odlikovan z zlato svetinjo, zlatim križcem in častno diplomo na razstavi a Londonu I. !906.
se bodo oddali
v Gorici,  v  ulici  Corso Verdi
Št. 22, v najlepšem kraju mesta,
razni prostori za trgovine s skladišči vred.
Eden teh prostorov  bi  bil pripraven zlasti tndi za lepo kavarno.
Reflektanti na te prostore se vabijo, da se s svojimi ponudbami obrnejo na načelstvo podpisane Centralne posojilnice, ki je lastnica dot'.enega poslopja. 2575-3
Načelstvo Centralne posojilnice v Gorici.
AVSTRO -
Delniška družba Združenih piUOVOren Žalec in Laški trg
• ro*n «wo|e
allt <-tai
izborno pivo. črno pivo Jfltofltor".
VST   Zaloga v Spodnji Šiški. — Telefon itev. 187.  ~fiBH >4M-S1 aar*   p«ifl|.fv.    aa ap<aai laaaaaat aosp. a Krtuaik jiaredai dom", Linujana. (stav. Melon« 82.) *aai
0211
44
2
Vsestranska poraba
MaggiJeve zabele
z varstveno znamko ,,Zvezdni križ" je Se marsikateri gospodinji neznana. Ne samo juham in slabim bnljonom, ampak tudi omakam, sočivjn, salatam itd. daje majhen dodatek te izborne zabele neprimerno fin, krepak okos. Natančno navodilo je pridejano vsaki izvirni steklenici 1787
Krilna ive«la
T
Varst znamka
S V ETO V H OS LAVNI
298 60
RNET-BRANCA
tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANI
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA  ŽELODČNA GRENČIOA NA SVETU!
Neutrplj va v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši del katesn
trgovini in v vsaki kavarni.
Pron domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev
....... v Ljubljani, VVolfove ulice Štev. 12 ******to,efonl
Ostanovllena leta 1S54.
priporoea glavnemu občinstn m »poštovanim gostilničarjem svoje aVJsF" izborno
v LjUDijani, f?otrove unce swv. 4012115--—
marčno pivo v sodcih in steklenicah.
gospodje izx gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanja — SAPILOB it 2. Povzroča, da postanejo laz Je dolgi In gosti, odstranja praha) in vsako kotno bolezen na glavi.
NaroČila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalnu- in pri* znalnic  Stane poštnine prosto na vsako pošto lonček 3 K 60 b, 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom
PETER JURIŠIĆ 1112569
lekarnar v pskracu Stav. 66 v Slavoniji.
PATENT
»la   dežela   Izposlnfe ti
M. GELBHAUS
jajnnaT ln zapriseženi patentni posrednik na Dunaju
VIL Siebensterngasse 7, nasproti c. kr. patentnemu uradu.
52—33
I
l
i
Književna novost!
Oddalo se za novembrov termin
stanovanja
prvo z 2 sobama, kuhinjo, shrambo, kletjo, drvarnico, vrtom itd. v pritličja; drago z 2 sobama, kuhinjo, shrambo, kletjo, drvarnico, vrtom itd. v I. Ladstr ; tretje z prostorno sobo in prostorno kuhinjo ter dvrvarnico podstrešju. 2664 2 Vsa natančnejša pojasnila daje M. LAVRENČIĆ, Sp. Šiška St. 231.
Rado
: Znanci.
Ta nova knjiga našega priljubljenega humorista obsega 16 povesti in orisov, deloma resne, deloma humoristične vsebine in stane broš. K 2-—, eleg. v platno vezana K 3-—, po pošti 20 vin. vež.
Založništvo L. SCHVVENTNER v Ljubljani
Prešernove ulice itev. 3.
58- 42
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in las, proti izpadanju brk in las in to je KAPILOR it 1. On deinje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, od« stranjule prhljaj in vsako drugo kotno bolezen glave.
Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo priznalmc in zahvalnic. 8tane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K.
Naročajte samo pri meni pod naslovom 1256 I 9
PETER JURIŠIĆ
lekarnar v Pakracu štev. 66 v Slavoniji.
iS*
Velika eksportna tvrdka
Franc Keber
LJubljana Dunajska cesta 12
Ifikel. cil. rem. ura   2*65 gL Srebrna cil. rem. ura 3*85 gL 14 kar. zlata ara 22 gL Srebrna damska ura 4-50 gL 14 kar. zlata ura 12 gL
232
Popolna oprema
za novorojenčke otroško perilo
v zalogi za vsako starost priporoča znana trgovina s perilom
C J. HAMANN
LJIBLJA\A.
_ Perilo lastnega Izdelka.
1870 Ušianovirena 1870.
Poštne hranilnice itev. 49.086.
Telelon štev. 13$
Bolte Mm
DUNJO"!; Rimsko cesto 17
priporoča slavnemu občinstvu
svoje S5- sodavičarske izdelke, posebno iz zajamčeno pristnega
malinčnega soka, proizvajane pokalice (kraherle) in limonade.
2697-3 3fe
Za cjsiiLieonTiĐ rctlfnso> se zdravniško priporoča sodaolca
Glavna posojilnica
registrovana zadruga s neomejeno zavezo
=|   pisarna:   | —
fifl Kongresnem trsu St. 15, Souvanova hiša u UuMloii
sprejema ln Izplačuje hranilne vloge
obrestuje po 44 % od ine vložitve do dne radii
brez odbitka rentnega davka. a 2
Uradne are od 8. —12. dopoldne in od 3. — 6. popoldne.
Hranilne knjižioe se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrga!;
n
Korboline] Auenarius Mavec «iyps)
(od katerega imam samo-prodajo za Kranjsko)
za stavbe in kiparje kakor tudi za vsako drugo obrt,
vse
vrste
kakor tndi priznano najboljše
olja m mazila za stroje olje proti prahu
priporočam po tvorniškib cenab
Adolf Hauptmann, Ljubljana
tovarna oljnatih barv, lirneia, laka ln bleja. 2131 16
SzantnerievJčrevlji
Največja zaloga
za gospode, gospe, dečke in deklice. —^———
g*£ 7ennis črevljev g£ Amerikanskih črevljev " glpr1! Sar Otročjih črevljev v Đ>'b°''8ih °b|ik*h-
Pomladanske novosti.
edini v kakovosti, lepi _ obliki in fini izvršitvi!
Prvo ln nolveiln znloja fteuljeu na Kranjsliem
o
Ljubljana,     Šelenburgovc ulice 4- ^ Ljubljana. £
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne11.
11