GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA Karatnim znak: SKifS,*iJSSSiilSatt. Drodniitn ii ipmiftrt: fiStS™ Izhala »sak petek Št. 26. LISTNICA UREDNIŠTVA. Odprto pismo gospodu državnemu pravdniku v Ljubljani. Iz vrst Ljubljančanov nam dohajata dve britki pritožbi, ki nas napotita, da se obračamo na gosp. državnega pravdnika in ga prosimo odpomoči. Več gospodinj se je pritožilo, da so pričeli dimnikarji zahtevati od pometanja štedilnikov po 50 vinarjev, dasi znaša taksa, odobrena svojčas po oblasti le 40 vin. Slišali smo, da o povišanju takse ni sklepala ničesar dimnikarska zadruga in ničesar gremij ljubljanskega magistrata. Povišali so baje takso nekateri dimnikarji kar sami. Res da stari groš ni veliko ampak v sedanji draginji se le pozna in kar je glavno: postavno utemeljeno to povišanje pod roko ni. Druga stvar je pa še hujša. Začetkom vojske smo večkrat čitali, tla hišni gospodarji med vojsko stanarin ne smejo povišati. Zdaj se nam pa od več strani poroča, da hišni gospodarji povišavajo gosta-čem stanarine. Ne vemo sicer, če se more priti hišnim gospodarjem blizu, ampak kak paragraf se že najde, da se hišni gospodarji pritisnejo, ker je od strani ljubljanskih hišnih gospodarjev najskrajnejša umazarija, da povišavajo hišne stanarine ob času, ko nameravajo hranilnice znižati obresti. Proti dimnikarjem in proti umazanim hišnim gospodarjem pričakujemo zaščite pri gospodu državnem pravdniku in ga prosimo, naj najodločnejše nastopi proii navijanju taks ometanja in proti navijanju stanarin. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavsko zveze. nova določila o draginjski DOKLADI. Izšel je končno že dolgo časa izdelani, a nekoliko zakasneli odlok o dravinjski dokladi. Kratko: vse delavne osebe dobe doklado doplačano od 1. jamarja 1916 dalje, nihče ne izgubi, kar •le Prej več dobival. , V odloku določena izprememba do-odgovarja načelu enakovrednosti z Načeli draginjskih doklad državnim V Ljubljani, 26. mafa 1916. uradnikom in državnim uslužbencem. Novi odlok obsega: Vse delavstvo se razdeli v tri rodbinske razrede. Spadajo v L razred! neoženjene, oženjene ali povdovele ženske delovne osebe kakor tudi neoženjene ali povdovele moške delovne osebe, ki niso postavno dolžne skrbeti za otroke. II. razred: Oženjene moške delovne osebe brez otrok in delovne osebe (ženske in moške neglede če so neoženjene, oženjene ali povdovele), ki morajo skrbeti po postavi za enega ajli za dva otroka. 3. razred: Delovne osebe (moške in ženske ne glede na to, če so neoženje, ne, oženjene ali poudovele), ki so po postavi dolžne, da skrbe za več kakor dva otroka. Glede na otroke se ne dela razlika, če so otroci zakonski ali nezakonski, samo 16 let ne smejo prekoračiti in ne smejo biti preskrbljeni. Izgubljeni so le v zakonolomstvu spočeti nezakonski otroci. Če sta mož in žena zaposlena v tvornici, dobivata oba doklado, a odmeri sc tako, da sc izplača možem za. otroke po dotičnem rodbinskem razredu, žena se pa v tem slučaju uvrsti vedno v I. razred. V vojaško službo pozvani delavci in njih svojci, če niso sami kot aktivne delovne osebe upravičeni do doklad, ne dobe doklad. Doklada je tedenska in znaša v prvem razredu 2 K 70 vin., v drugem razredu 3 K 80 vin. in v tretjem razredu A K 60 vin. V tistih dneh, ko se ne izplača iz kateregakoli razloga nobena, plača, odpade doklada. Na posamezni dan odpadli delni znesek doklade se računa delastvu, izvzemši požarnih čuvajev, s 6 delov, požarnim čuvajem s 7 delov. Dosedanja razdelitev po krajnih razredih odpade, tako da se navedeni zneski izplačujejo v vseh tvornicah enako visoko. Doklado dobe vse pri režijskih uradih zaposlene delovne osebe in sicer tako stalni, kakor tudi začasni, nestalni delavci, če so tudi le substituti na sistemiziranih delovnih mestih in tudi. taki, ki so sprejeti le na začasno delo. Doklade sc zaračunajo od 1. januarja 1916, tistim, ki so pozneje nasto-piii delo, z dnem, ko so vstopili v delo. Važno je določilo, da tiste delovne ose- Leto XI. ho, ki so dobivale dozdaj višjo doklado, kot po novi odredbi, to obdrže v vseh okolnostih. Ker razredi o stanju rodbin pri višjem številu otrok kot dva ne razločujejo več, bi trpele rodbine z večjim številom otrok škodo. Te rodbine dobe poleg doklade, ki jim gre, še izredno doklado; tako da ne bo nihče oškodovan. Doklade se naknadno izplačajo' od 1. januarja 1916 dalje, medtem časom dobivane doklade se zaračunijo in se odtegnejo vsote, ki so bile izplačane od 1. januarja. Kdor je dobival več, kolikor mu gre po novem odloku, mu ni treba ničesar povrniti, kdor je dobil manj, kolikor mu gre po novi odredbi, dobi razliko izplačano. Okolnosti, ki povzroče tako izpremembo v stanju rodbine, da se more uvrstiti dotična delovna oseba v kak drug razred, se mora javiti tvorniškem načelstvu; n. pr. rojstvo ali smrt kakega otroka. Odredba velja za leto 1916. Doklade se predpišejo začetkom meseca po obstoječih osebnih razmerah delovne osebe, izplačajo se ob posameznih plačilnih dneh. Doklade naj ravnateljstva kakor mogoče hitro izplačajo. XXX Doseženo je toraj, za kar se je naša organizacija goreče zavzemala in prosila in moledovala. Naši poslanci, predvsem dr. Krek in Gostinčar, so tako pri glavnem ravnateljstvu kakor pri finančnem ministrstvu večkrat nastopili, da se podeli draginjska doklada tobačnemu delavstvu. XXX Vpokojeno tobačno delavstvo in draginja. Po draginji zelo trpi tudi vpokojeno tobačno delavstvo. Vodstvo naše organizacije je sklenilo, da se predloži glavnemu ravnateljstvu in fi-načnemu ministrstvu spomenica o podelitvi draginjskih doklad vpokojene-mu tob. delavstvu. Poslanca dr. Krek in Gostinčar sta obljubila, da se zavzameta za zelo upravičeno prošnjo. XXX Zahvala. Za vse sožalje, tolažbo in molitev ob smrti in pogreba našega nepozabnega pokojnega gospoda Češ-novarja se hvaležnega srca iskreno zahvaljujemo. Žalujoči rodbini češnovar in Pliberšek. Stroški svetovne vojske. Na; Danskem se je v Kopenhagnu ustanovila »Družba za študij socialnih posledic vojske«, katere namen je označen že v naslovu samem. Družba je pravkar izdala prvi plod svojih študij, izvestje o vojnih stroških. V nevtralnih državah, kjer je možno dobiti vse uradne in neuradne pripomočke iz vseh bojujočih se držav, je mogoče tako delo že sedaj izvesti in danska družba ga je tudi res izvedla z veliko marljivostjo in veliko objektivnostjo. Zadovoljila se ni samo s tem, da je ugotovila vojne stroške posameznih držav za prvo leto in da jih je cenila še za drugo leto, — ki bo tudi kmalu minilo — ampak je tudi ugotovila, na kak način so se ti stroški pokrili. Dalje je družba v tej svoji študiji skušala ugotoviti, v kakšnem razmerju so vojni stroški do narodnega premoženja, oziroma do narodovih dohodkov, do državnega gospodarstva in slednjič do vrednosti uvoza in izvoza. To razmerje je velikega pomena za vprašanje, katera posameznih držav bo lažje ali težje prenesla posledice vojske. Takoj pa je treba pripomniti, da naslednje številke niso absolutno zanesljive in popolne, ker obravnavajo tu in tam stvari, katerih se sploh ne da ugotoviti z vso sigurnostjo. Že podatki za cenitev vojnih stroškov in vojnih posojil so več ali manj pomanjkljivi, še bolj pa velja to za ona števila, ki slikajo razmerje vojnih stroškov do splošnega narodnega premoženja, do splošnih narodnih dohodkov, do državnega gospodarstva (prejemkov in dohodkov države) ali do vrednosti uvoza in izvoza. Že pri vprašanju državnega proračuna, ki se da razmeroma jako zanesljivo obdelati, se pojavijo težkoče v primerjanju; na Nemškem na primer je bil državni etat pred vojsko jako majhen, ker odpade večina upravnih izdatkov na posamezne deže- le. Še bolj netočni so podatki o drugih kategorijah. Deloma velja to že za številke glede zunanje trgovine, še v večjem obsegu pa za splošno narodno premoženje in splošne narodne dohodke. Vse te cenitve v denarju so več ali manj samovoljne, vzrokov za napake je silno veliko. Svojo porabnost so take cenitve posebno izgubile med vojsko. Navzlic temu, da se je uničilo toliko premoženja in ljudij, je namreč verjetno, da se ni zmanjšalo narodno premoženje mnogih bojujočih se držav, oziroma da niso padli splošni narodni dohodki, kajti vse take cenitve v denarju je možno izvršiti le na podlagi vsakokratnih cen. Cene blagu pa so zvišale za polovico ali deloma še več in tudi plače so zelo poskočile. Vsled tega se je tudi močno povišalo splošno narodno premoženje in splošni narodni dohodki, če vzamemo za podlago cenitev v denarju. Vsi statistični podatki, ki izražajo vrednost v denarju, imajo to veliko napako, da se ozirajo le na simbol, to je denar, ne morejo pa doseči resničnih stvari, blaga. Toda kakšna drugačna Statistika ni mogoča, ker je mogoče razne vrste blaga in njega množino še le tedaj primerjati, če si poprej njihovo vrednost mislimo izpre-menjeno v denar. Seveda pa je pri tem upoštevati, da denar vedno izpreminja svojo vrednost, tako v miru, posebno pa še v vojnem času. Mnogo važnejše kakor računanje v denarju bi bilo primerjanje produktivnih sil in produkcije, obdelanih tal in pridelkov, donos umnega izsekavanja gozdov, donos rudnikov število konjskih sil, parnih strojev, elektromotorjev, tovarniških dimnikov itd. Te splošne, principijelne opazke je bilo treba dostaviti, preden navajamo poglavitne uspehe preiskavanj danske študijske družbe. Glede avstrijskih vojnih stroškov bi bilo omeniti, da so cenjeni precej zmerno. Nasprotno pa je razmerje do narodnega premoženja in do splošnih narodnih do- hodkov preveč neugodno. Morda se ni v nobeni državi tako podcenjevala gospodarska moč kakor ravno v naši monarhiji. Tega podcenjevanja smo se zavedli šele ob času vojske. V naslednjem podajamo podatke, kakor jih je sestavila »družba za študij socialnih posledic vojske«. Dasi so ti pomanjkljivi, kakor smo omenili poprej, vendar nam podajajo vsaj približno sliko o bremenih, ki jih je naložila vojska posameznim državam. I. Vojni stroški. prvo loto drugo loto dvo loti v milijonih mark Belgija 240 — 240 Belgijska kontribucija 985 385 1.370 Bulgarija.................... 100 500 600 Nemčija................... 17.700 28.900 46.600 Anglija................... 14.200 36.500 50.700 Francija.................. 12.800 19.200 32.000 Italija.................... 3.200 5.760 8.960 Avstro-Ogrska .... 10.200 12.750 22950 Rusija.................... 15.000 28.000 43.000 Srbija....................... 560 560 1.120 Turčija.............. . . 760 920 1.680 skupaj . . 75.745 133.475 209.220 Celotni vojni stroški do 1. januarja 1916. (v milijonih mark) Belgija..................... 240 Belgijska kontribucija . . 1.145 Bulgarija...................• . 280 Nemčija........................................ 28.500 Anglija........................................ 29.500 Francija 19 200 Italija . ....................... 5.670 Avstro-Ogrska.................................. 15.470 Rusija......................................... 26.900 Srbija...................... 800 Turčija.......................... 1.100 skupaj . . 128.805 II. Bazmerje stroškov do narodnega premoženja itd. SploSnl Splofmo narodni naro«lno Uvoz Izvoz dohodki premoženje Etat 1. 1913 1. 1913 v milijonih mark Nemčija . 40.000 300.000 3.500 10.800 10.100 Anglija . . 44.000 300.000 3.960 13.440 10.700 Francija . 29.200 233.600 4.150 6.800 5.700 Italija . . . 8.000 64.000 3.080 2.880 2.000 Avst.-Ogr. . 12.750 107.100 4.590 2.975 2.420 Rusija . . ?_________? 7.560 2.600 3 110 skupaj . 133.950* 1,004.700* 25.840 39.495 34.030 * Broz Rusije. Skopuh. II. Conscience. I. Zima, liki mrtvaški prt je razprostrt sneg nad naravo; livade in polja sanjajo: vse spi. Sen je tako miren, tako zaupajoč na veselo probujenje, da napolnjuje z upanjem na veselo vstajenje, da celo pogled te enoličnosti in pomanjkanja vsakega življenja napolnjuje srce z radostjo, katere ni mogoče opisati. Ne čudi se, saj tam na sinjem nebu žari zimsko solnce in preveva počivajočo naravo s svetlobo. Blesketajoči se biseri, tako se ti zdi, so raztreseni po neizmernem sneženem taboru; tako veselo se to lesketa, da se ti zdi, da se veseli sneg lastnega življenja in svojih boj. Neizmerne beline daleč na okoli nič ne moti (celo vas in cerkev se skrivati v plašču zimske obleke), čisto nič, le žalobno listje smrek, ki dvigajo svoje temnozelene vršičke nad snegom in mirno stoje liki čuječe straže armade, ki spi. Naravo obdaja zunaj tihota in mir, človek pa nadaljuje svoje trudapolno borenje in delo; z vsakega dvorišča, iz vsake hiše v vasi čuješ šum in bobnenje zmedenih glasov. Tu tožijo tla pod udarci cepcev, tam ropota mlin od daleč slišiš, kako tre terica lan in zopet zvok, ko se »tolče« surovo maslo. Slišiš deklice, ki prepevajo, može, ki žvižgajo; v hlevih pa kruli, tuli in meketa živina. Nepopisno lepi so ti slavospevi, ki se dvigajo k Bogu, pripovedujoč mu, da se njegove ustvarjene stvari vesele dela in da se mu zahvaljujejo na njih zemeljsko usodo. Le ena hiša ostane nema in mrtva kakor grob. Nekaj strelov daleč od vasi leži. Ne moreš dvomiti, da .je to, kar vidiš, ostanek starega samostana, katerega večji del je moral zgoreti ali so ga podrli. V neposrednji bližini štrle namreč kvišku tu in tam iz tal osamljene razvaline močnega zidovja. Hiša je le del ostale strani samostana, gotična okna so zazidana površ- no z opeko, z dvoriščem vred jo obdaja visok zid, ki ga opirajo stebri. A vse to te ne zadrži pred hišo, ko greš mimo in ti ne navdahne duše z žalobnimi mislimi. Srce te le boli, ker leži nad tem skrivnostnim bivališčem, nad žalostnimi ostanke prejšnje sreče in nekdanje mogočnosti, duh razpada in uničenja. Tla okolice so zapuščena; kupi šute in visoki jarki in luknje jo prepregajo. Golim stenam hiše zob časa nii prizanesel; razpoke zevajo v zidu; stebri so razpokani, nekateri med njimi leže podrti poleg zidu, ki naj bi ga podpirali. Nikjer ne vidiš, da bi kaka človeška roka popravljala škodo ali zadrževala propad. Ob tu vladajoči tišini bi mislil, da hiša ni obljudena, če ne bi v snegu steze, ki vodi izpred hišnih vrat proti vasi in se izgubi v Široko splošno pot. Če pozorno opazuješ, zapaziš celo med sledovi večjih moških korakov sledi lahke ženske noge. V hiši pri ognjišču sedita dve osebi. Molčita in se ne premakneta. Nogi III. Odstotno ramerje vojnih stroškov za 2 leti. narodnih narod. dohodkov premož. etata uvoza izvoza Nemčija.......... 116 16 1.322 432 461 Anglija ... 112 17 1.280 377 475 Francija......... 110 14 771 446 562 Italija.......... 111 14 430 312 453 Avstro-Ogrska . 118 21 498 771 947 Rusija . . . ... ? ? 337 1.611 1.385 skupaj . . 120* 16* 790 514 596 * Brez Rusije. IV. Skupna vsota vojnih posojil do 1. januarja 1916. na dolgo na kratke rokovo rokove skupaj v milijonih mark Belgija............................ 240 — 240 Bulgarija.......................... 200 240 284 Nemčija.............. 24.700 2.000 26.700 Anglija......................... 20.750 7.600 28.350 Francija............. 12.100 11.900 24.000 Italija........................... 1.700 2.350 4.050 Avstro-Ogrska . . . 11.200 3.100 14 300 Rusija............................ 6.500 14.200 20.700 Srbija.............................. — 800 800 Turčija . . . ■ . . . —_________________________________660______________________________660 skupaj . . 77.390 42.850 120.084 V. Državni dolgovi. Pred vojsko 1/1. 1916 1/VIII. 1910 v milijonih mark Belgija.......................... 2.400 ? ? Bulgarija............. 960 1.244 1.520 Nemčija.............. 5.000 32 500 49.000 Anglija.............. 14.140 42.500 58.000 Francija............. 26.300 50.300 58.300 Italija.............. 11.600 15 600 18.850 Avstro-Ogrska . . . 15.300 29 700 37.100 Rusija............... 19.000 45.800 61.700 Srbija................ 736 1.536 1.840 Turčija................. . 2.800______________________________3.460____________________________9_ skupaj . . 98.236 222 640 286.310 VI. Letne obresti za državne dolgove. o >5® «o ■S 2 2 2.2 S h 23 ■ a 2 JCO O o m ° tp. . ■ tDo 4) c ko > r; ^ ® tJ o t -S. 5 “•S* o'g,'° S -• ^ »a v milijonih mark Bulgarija ... 58 75 88 19 — Nemčija ... 167 977 1267 18-5 3-2 Anglija .... 490 1760 2520 56 4-1 Francija . . . 1050 2000 2550 79-7 9 Italija .... 345 531 680 19 9 Avstro-Ogrska 646 1620 2060 41 13‘7 Rusija .... 893 2160 2909 16-7 — Srbija .... 36-8 84 100 22 — Turčija .... 195 230 ? ? — skupaj . . 3880-8 9473 12174 - ~ K tem tabelam naj še na kratko pripomnimo, da so čisto zanesljivi podatki na razpolago le iz Anglije, kjer se finančna vojska vrši v polni luči javnosti. Približno se ve tudi za stroške in njih pokritje v Franciji, že manj pa se ve o vojnih stroških Italije. Rusija je objavljala dosti računov, ki pa najbrž ne bodo popolni. V Avstro-Ogr-ski ni bilo nobenih uradnih podatkov o vojnih stroških in njih pokritju — razen o vojnih posojilih. Pri vojnih stroških slednjič ne smemo izpustiti onih, ki jih imajo' nevtralne države. Izvzemši Špansko in Portugalsko so nevtralne države do 1. januarja 1916 najele vsega skupaj 1754 milijonov mark posojil za svojo ob-orožbo. Od tega odpade polovico na Nizozemsko, namreč 823 milijonov mark. Potemtakem so znašala vojna posojila bojujočih se in nevtralnih držav do 1. januarja 1916 ogromno vsoto 121.838 milijonov mark. Državni dolgovi nevtralnih držav so znašali pred vojsko 6044 milijonov mark, do 1. januarja 1916 pa so narastli na 7749 milijonov mark, dočim je njihovo obrestovanje poskočilo od 239 na 331 milijonov mark. Državni dolg vseh držav — izvzemši Špansko in portugalsko — se je zvišal od 104.280 na 230.389 milijonov, njegal obrestovanje od 41'19 na 9768 milijonov mark. — Evropi se ne obetajo zlatil časi. Med brati in sestrami. Slovensko zadružno gibanje v letu 1915. Vsled vojnih dogodkov je bilo lansko leto zadružno gibanje tako zaostalo, kakor že dolgo ne. Poseči moramo nazaj desetletja in desetletja, da dobimo tako malo izprememb v stanju slovenskih zadrug kakor lani. Nova zadruga je bila ustanovljena samo ena, namreč mlekarska zadruga v Hudijužni na Goriškem, ki je bila meseca marca vpisana v zadružni register. Poleg tega je bila na Štajerskem v Št. Lenartu ustanovljena konj ere j ska zadruga, katera pa ima v imata pod ognjiščem, glavi potegnjeni med rami, kot da jima je vzel mraz vsa Cuvstva. Eden je starejši mož sivih las, globoko vdrtih oči, bledih, nagobanih lic, hrbet je skrivljen, roki, če jih slučajno premakne, se tresejo, tako je slab. Drugi mož bo takole štirideset let star, še poln življenja. Neredne njegove poteze so posebne in vzbujajo nezaupanje in odbijajo. Male, sive oči se skrivajo globoko pod visokim čelom in gostimi obrvi, lesketajo se liki kresnice 7 temi ’ spodaj širok, se vidno maje, ko diha, usta so velika, skoraj do srede lic se raztezajo, okolu debelih ustnic se igra smeh, ki priča, da ima veliko neplemenitih pohlepov. Obraz tega moža kaže toraj v svojin najvišjem delu lokavost in zavrat-no«t, morebiti tudi veliko pamet, spod-nU del pa. surovost in poželjivost. Ta zm«s ustvarja celoto, grdo že po zuna- njih oblikah, a še gršo po nravni notranjosti. Vse kar obdaja molčeča moža, se strinja ž njima. Velika soba je obokana in le na pol razsvetljena po velikem ognju, zaprtem z železnimi palicami, ki pa dovoljuje prost vstop vetru in dežju, ker ni šip. Zanikrnost se povsod kaže. Vežo pokriva plast zemlje; goste pajčevine pokrivajo obok in stene; v pustih kotih leže razne stare stvari; med njimi posebno veliko raztrganih čevljev. Četudi visi na odrapani steni ali na ognjišču kaka posoda, leži na vsaki tako debel prah, da ne dvomiš, teh stvari se ni dotaknila že leta živa i*oka. Moža sta oblečena v sicer zakrpano a zelo toplo obleko, toda ojster mraz čutita, zanimivo je gledati, kako raztezata nogi proti edinem kosu šote, ki tli na ognjišču in kako se s celim telesom pripogibata nanj, da bi ne ušel noben žar toplote v dimnik, predno ne izra- svoji tvrdki na prvem mestu nemško besedilo, slovensko šele na drugem. Izbrisanih je bilo lansko leto iz zadružnega registra vsega skupaj šest zadrug, in sicer 4 na Kranjskem in 2 na Primorskem. Na Kranjskem so bile izbrisane: 1 vodovodna zadruga (v Sp. šiški), 1 živinorejska zadruga (v Gornjem Logatcu), 1 konjerejska zadruga (v Št. Jerneju) in 1 strojna zadruga (v Št. Petru pri Novem mestu); na Primorskem pa je bila izbrisana 1 posojilnica (v Bazovici pri Trstu) in 1 konzumna zadruga (v Dolini pri Trstu). Stari bankovci. Z datumom 2. januarja 1907 opremljeni bankovci po 20 kron se že sedaj pri državnih uraidih ne sprejemajo v plačilo. Takih bankovcev je razmeroma še dosti med ljudstvom. Zamenjati se pa morejo do 31. decembra 1921 pri avstro-ogrski banki in njenih podružnicah. Dvajsetkronske bankovce z datumom 31. marca 1900 sprejema, oziroma zamenjuje avstro-ogrska banka le še do 30. junija 1916. Bankovci po 100 z datumom 2. janu-aria 1902 se sprejemajo pri avstro-ogrski banki le še do 31. avgusta 1918, bankovci po 100 K z dne 2. januarja 1910 pa do 31. maja 1921. Z lastnimi močmi. Živinorejci in vojna ali kaj in kako naj pokladamo živini ob časa vojske? Spisal prof. Frančišek Pengov. Izdala in založila Gospodarska Zveza v Ljubljani. Natisnila Katoliška tiskarna v Ljubljani. Vojska je iizpreme-nila vse stare navade tudi našega živinorejca. Z žitom, krompirjem ne sme živinorejec več krmiti živine. To seveda je vse izpremenilo: drugo krmo naj poklada živinorejec živini. Kakšno? Tega ne ve vsak. O tem ga pouči knjiga, ki naj jo kakor pravi geslo na ovoju: Prečitaj vsaj in knjigo še sosedu daj! Jezik poljuden, se lahko bere, razumel boš vse, četudi je zbral pisa;-telj ogromno tvarino. Tudi tehnično je knjiga umetniško dobro izvedena: razpredelnic je veliko med stavkom; bita popolnoma njegove moči. Z rokami celo lovita redke hlape, ki se dvigajo iz kamnitega lonca, stoječega poleg šote v pepelu. Stari mož se he premakne; pogled mu štrli na ognjišče, drugega, ki se sicer tudi redkokdaj premakne, izdajo vedno nemirno premikajoče se oči, da se peča njegov duh z resnimi stvarmi. Zdi se ti, kako nestrpno pričakuje, da se prebudi starec. Pazi na najmanjši pokret njegovega obraza. Ko mine nekaj minut, vzame železni meh in tako močno pihne v šoto, da se dvigne moder plamen na ognjišču. Starec zdaj mrzlično razburjen prime njegovo roko, kakor da hoče to za-braniti in pravi: »Tis, za božjo voljo, kaj delaš? Ne zgori li že tako kmalu šota, še pihati moraš vanjo? Te li zebe?« stavljene so z nekoliko manjšimi črkami kot drugi stavek, kar ni danes več moderno, mora odgovarjati tudi tabelarični stavek glavnemu stavku. O vsebini knjige naj bi se vršila povsod predavanja, da se med živinorejci razširi, kakor zasluži. Nakup plemenskih kobil v Ameriki. C. kr. kmetijsko ministrstvo namerava nakupiti — če se izkaže to kot umestno — v Severni in južni Ameriki večjo množino plemenskih kobil in jih porazdeliti po naših deželah. Po večini bodo to triinpolletne kobile raznih plemen od 145 pa preko 170 cm visoke. Se preden pridejo kobile na ladje, preišče jih zastopnik našega kmetijskega ministrstva, če so za pleme ali ne. Konje-rejcem in kmetovalcem se prodajo kobile dražbenim potom. Vzklicna cena bo enaka vsoti kupnine, prevoznine, zavarovalnine in drugih stroškov; znašala bo, kakoršnega plemena bo pač kobila, 1000 do 2000 K. Kar ministrstvo izkupi za kobile več nego znašajo gori našteti stroški, to se izroči deželi — deželnemu odboru ali kmetijski družbi, da razdeli sorazmerno med one, ki so kobile pokupili, ali pa da se porabi za pospeševanje konjereje. Za začetek namerava kmetijsko ministrstvo vpeljati 10.000 do 15.000 takih kobil, ako bo dobiti kupcev. Če bi bila potreba po takem materijalu velika, kar bi se dalo lahko dognati po obilni prodaji, tedaj bi jih bilo mogoče dobiti tudi 50 tisoč ali več. Za smeh in kratek čas. Tiskarski škrat. Za mnoge darove, ki mi jih je naklonilo slavno občinstvo povodom moje benefice, zahvaljuje se najiskreneje Filomena Zijala, zoperna pevka. Nekdaj in sedaj. Včasih je postal človek rdeč, kadar se je sramoval; dandanes pa se sramuje, ako postane rdeč. »Kino Central« v deželnem gledališču bo v nedeljo 28. t. m. predstavljal drugi del velikega kriminalnega romana »Najdba v novi zgradbi« in zanimivi film »Ko sem bil mrtev«. Te predstave se vrše v nedeljo ob 3., %5., 6., %8. in 9. uri zvečer. V nedeljo 28. t. m. ob %11. uri dopoldne in ob 2. uri popoldne so pa posebne predstave za otroke z jako zanimivim sporedom Izdajatelj in odgovorni urednik Jože Gostinčar. Tisk Katoliške Tiskarne, Najboljša in najcenejša zabava v Ljubljani je v Gospodarska zveza v Ljubljani ima v zalogi jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo špecerijsko blago. Oddaja na debelol Za Ljubljano in okolico je otvorila mesnico v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi špecerijsko trgovino na Dunajski cesti štev. 30. Kdor pristopi kot član h ..Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini. tBogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. I F Nlprtnl kmum a . Mic,! SIPI Mestni trg 18. Trgovina z modnim in drobnim blagom. Velika Izbor vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke ln perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, z,•'.vratnic, volne, snkanoa Itd. 1 JpredtisUanje in vezenja rnonojjramov in vsakovrstnih drugih risb. 4.4 I it, Priporočamo cenjonomu občinstvu edino domačo tvrdko Ignac Vok t špecijalna trgovina šl-mm valnih strojev In koles Ljubljana, Sodna ul. 6, Mani '1 i katera ima po ugodnih ce- jfŽfhl > liali in obrokih od strokovna- j5 k°v priznano najboljšo šivalno 111 stro j o v Evropi in to so PFAFF v veliki izbiri in zalogi, loietna plamena garancija] Pouh o vezenju vsah čas brezplačno. Pridni posredovalci se iSčeio M \B§& n~7/—7/---7/--7/--7/--7/--7/--7/--7/--7/~ N ^—S—■k—*—^—-s—'VT E, Velika zaloga raanufaktumega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. Priznano nizke cenel stol trg ti©v. Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in Idota. Stezniki ali moderci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. Vedno sveže blago I 17/—7/-----7/~~7/~~~7Zn7ZL____//_^//=r7£ZZ7£Z Hf HaMk nafsignrnefša prilika štedenje! Ljudsko Posojilnico registrovana zadruga z neomejeno z&vego v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, t lastni li, nasproti hotela „Unionu za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po 4 3| O 4 v deželnem gledališču." Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedrilo! brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo.