Izhaja vsak četrtek, Velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom
na celo leto . 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k.
» 'A * • — fl. 80k.
Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. „ pol leta . 1 11. 30 k. i/	. — fl. 70 k.
/4	"
Posamezni listi sc dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za o k.
SLOVENSKI
Poduči ven list za slovensko ljudstvo.
„Poduk v gospodarstvu bogati deželo."
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo.
Oznanila se prijemajo in A plača se za navadno vrstico če se oznanilo natisne enkrat, 10 kr., če dvakrat, 15 kr., če trikrat 20 kr., in vsakokrat za kolek 30 k.
Štv. 26.	V Mariboru 30. juuija 1870.
Zadnje volitve posebno pa mariborskega
okraja.
Zadnje volitve so kazale, da sta si nemški in slovenski narod med seboj dosti bolj prijateljska, kakor to želijo nekteri vladeželni voditelji nemški. Volitve na nemškem Stirskem iz kmetskib srenj so namreč 12 poslancev v deželni zbor Stirski spravile, ki so zato, da se narodi med seboj naj sporazumejo in naj se vsakemu narodu pravica zgodi. In ravno oni možje, ki so radi ščuvali proti nam Slovencem, so propali, tako sta propala tudi znana sovražnika Slovencev Scbloffer in Kaiserfeld, dasi je Kaiserfeld veljal za prvega in najimenitnejšega Nemca v Graškem zboru, in so si ga celo za državni zbor na Dunaju postavili za predsednika, onega moža, ki pravi, naj rajše Avstrija propade, nego bi Nemci pustili nadvlado nad Slovani.
Med tem, ko se tedaj sprava med narodi po izidu volitev vedno bolj in bolj pripravlja in se krivična nadvlada pravici in ravuopravnosti bolj in bolj pomakuje, so se bili v Mariboru ravno blizo meje med Nemci in Slovenci zadnji boji svobode in nadvlade.
Slovenci tisoč let Nemcem podjarmljeni, še niso imeli toliko moči, da bi zadnji kos tujega jarma otresli raz svojih pleč. Tako dolga sužnost pod nemškim jarmom in uredništvom in mestjanstvom jih je omamila, vstajajo in si oči brišejo, toda sopet jih potlači nezavednost tn slabota. Tako se je godilo pri zadnji volitvi dne 23. t. m.
Narodnjaki so šteli svoje glase in računili, da za najmanj 10 glasov prevladajo, ali bilo je konečno 11 volilnih glasov več na nasprotniški strani. Morda se tu pa tam ni storilo vse, kar je bila dolžnost rodoljubom. Namreč celo pri sv. Benediktu je bil en glas nasprotniški, ravno tako tudi pri sv. Ani v srenji Ledineku, sv. Juri v slovenskih goricah, ki je spravil pod Dolinšekom same narodne glase, je sadaj 6 volilcev nasprotnikov imel. Svičina, sv. Juri na Pesnici, Lembah, Slivnica niso takrat tako narodno volili kakor leta 1867. Onim volilcem iz suhega ptujskega polja, ki so o zadnjem trenutku prestopili, najmanj zamerimo, ker so bili prekanjeni in prisiljeni, nevedni siromaki. Kar pa bo dobro, da glasovanje vsakega volilca prihodnje priobčimo, da zve vsak kraj in vsaka srenja za svoje mehkužnike in omahljivce.
Kajti silno je bilo zapeljavanje od nasprotniške strani. Ne zadosti, da so nasprotniki ves povoljni in redni volilni shod pri sv. Lenartu lažnjivo preobrnoli in v časnike pisali in poslom naložili raztrositi, ka bi slovenska kandidata morala za odpuščenje prositi in pobegnoti; ne zadosti, da so nasprotniki v Novi vesi pri Slov. Bistrici Slovencem pri vo lilnem shodu krvavo silo do zločinstva napravili, ki ga bode sodnija preiskavala, ampak še na dan volitve v Mariboru samem je bilo od rane ure do zadnjega trenutka vsa nem-škutarija mariborska na uogah, da nam nezavedne volilce, ki so simo dohajali, ukrade in v nemški okrajni zastop spravi in za Seidelna obdeluje.
Na tržaški cesti je vabil nek nemškutarski gonjač volilce iz ptujskega polja prišedše, na kupico vina in jih podajal protinarodnemu shodišču; na velikem trgu, kder je od ranega jutra turška muzika svirala, prav kakor da bi se prostovoljni vojaki nabirali, so ravno tako bili gonjači vspešno nastavljeni; iz prav zanesljivega vira zvedamo, da je mestni
Tečaj IV.
redar nekega volilca, ki ni vedel kamo, pod pazduho vzel in peljal prav postrežljivo k Seidel-Brandstetterjevi stranki, kder so se za ono stranko s vsemi sredstvi pripravili. To lovljenje se je godilo tako dolgo, dokler niso nasprotniki imeli že večine, in da jo imajo, so raztrobili že pred volit-vijo po mestu.
Slovenska stranka pa se je zbirala pri Gotzu in sošlo se je prostovoljno 82 samovestnih glasov, gotovo pričakovaje, da se zgubljeni volilci, na ktere je računila, ob svojem času priklenejo njenemu združenemu krdelu. Tako gredo Slovenci ob 3/4l0 z muziku na čelu in pod slovansko in cesarsko zastavo, upa polni v volilnico.
Tu že najdejo nasprotno stranko v predeljeni polovici, bojazljive Slovenčeke obkoljene od močnih nasprotniških stražnikov, gonjačev. Volitev je že bila odločena, predno so Slovenci prišli v voliluico. Toda pri glasovanju so se vendar nasprotniki pri nekterih svojih obklenjenib varvancih bali za glase. Tako smo videli, kako sta za nekterimi kmetici, ki so se jim do zadnjega trenotka jako dvomljivi zdeli, šla do zelene mize kot spremljevavca dva gonjača in sta kmetiču v enem na uho šepetala: Reci Seidel Brandstetter, Seidel Brandstetter, dokler kmetic tega ni rekel, potem je kmetic mir dobil in še pohvalno potrkanje na ramo: Zdaj si priden, da si tako rekel. Okoli stoječi pa smo čuli tolaž-Ijive besede: Hvala Bogu, da se je nam tako vspešilo, za tega sem se najbolj bal, da nebi kde rekel na Srnca in Ra-taja, pa zdaj je že dobro.
Na tak način smo Slovenci propali. Proti takemu ravnanju tudi ni pomoči, razve če bi se btel kdo za posamezne nezavedene slovenske volilce s silo pipati, kar pa pomeni vojsko med mestom in deželani, česar nas Bog vari. Ali s podukom hočemo zmagati in zato društva in tabore in časnike in knjižice na noge. Na naši strani je resnica in pravica zmagonosne ideje, ki bodo tudi zmagale, kedar prode-rejo v vse slovensko ljudstvo. Na delo rodoljubi, za prihodnjo zmago!
-C metsm 1-
Tabor pri Kapeli,
eno uro niže Radgone.
(Dalje.)
Gosp. dr. Klemenčič, ki je v imenu taborovega odbora odprl tabor, je govoril blizo tako le: „Njih Veličanstvo presvitli cesar nam je dal postavo, po kteri imamo pravico, se zbirati in javno izreči svoje želje in tirjati svoje pravice. Slovensko ljudstvo se je že l3krat zbralo v prav velikih številih in je vsikdar soglasno zahtevalo pravice , ktere mu po postavi in naravnem pravu grejo. Tudi naši vrli rodoljubi v kapelski fari so spoznali, da je sila potrebno, da se naj snide ljudstvo tukaj na prelepem murskem polju in da izreče, kar želi, in da tirja potrebne stvari in svoje pravice, ktere mu grejo po postavi. Dragi moji! dosti nam je potrebno, dosti bi lehko tirjali, hočemo vendar biti zmerni in hočemo samo tirjati to, kar nam je sila potrebno. Poslušajte tedaj mirno, kar Vam bodo razlagali govorniki. Pri vsakem takem shodu je vendar potrebno, da se izvoli predsednik, ki shod vodi in skrbi za rt d in mir; takega tudi mi moramo naj prej izvoliti in jaz Vam priporočam za predsednika našega danešnjega tabora našega vrlega rojaka gosp. dr. Pre-
log-a (Živio-klici od vseh strani). Če Varu je to prav, vzdignite roke! — Vsi vzdignejo roke in soglasno volijo g. dr. Preloga za predsednika. —
Zdaj nastopi g. dr. Prelog na oder in ko se prikaže, ga ljudstvo spet z živio-klici pozdravi. Nagovori pa zbrane takole: „Dragi rojaki, prečastiti rodoljubi! Pred vsem drugim se Vam lepo zahvalim za zaupanje, ktero ste skazali s tim, da ste me volili za predsednika Vašega tabora. Rad prevzamem to za me prav častno nalogo in se bom trudil, da jo po mogočnosti kakor najbolj izvršim.
Prišli ste danes na tabor, ali marsikteri izmed Vas še morebiti ne ve, kaj pomeni beseda tabor, in zato hočem Vam to v kratkem razložiti. Že pred tisoč leti je bila navada med našim ljudstvom, da so se javno zbirali, posebno če so hoteli o sploh važnih in koristnih zadevah se pogovoriti in sklepati. Zbirali pa so se naši preddedi navadno pod milim nebom in pod velikimi drevesi , in ko so tamo vse potrebe natanko pretreseli, so sklepali o tem, kar so vsi za najbolj koristno spoznali. Kesnej je take javne shode vlada prepovedala in še le zdaj se smemo spet zbirati, ko je naš pre-svitli cesar posebno postavo dal, ktera take javne shode dopušča, kakor Vam je to že moj častiti predgovornik razložil.
Taki javni shodi ljudstva , pri kterih ljudstvo izreče svoje želje in javno tirja pnvice, ktere mu po postavi grejo, take javne shode mi imenujemo tabore. To tedaj pomeni beseda tabor, drugega pa celo nič.
Kot predsednik današnjega tabora Vas prosim , da se sploh posebno pa pri govorih obnašate prav mirno in pazljivo; mirno, da ne boste motili govornikov, in pazljivo, da si boste lože zapomnili vse, kar se bode povedalo na Vašo korist.
Po tem pa, ko i oste čnli govore, presodite vse na tanko in po Vašem prepričanju glasujte o rezoluciji , o kteri Vas bodem vprašal. Še enkrat Vas prosim da se obnašate prav mirno in premislite, da stojite javno pred celim svetom ki danas gleda na Vas, posebno pa gledajo na Vas naši dragi brati Slovenci in pričakujejo od Vas ne samo čedno oboa šanje, temuč tudi koristne sklepe za nas vse in za predrago našo domovino „Slovenijo". (Gromovito živela) Zdaj je še potrebno da si izvolimo tudi enega podpredsednika, in jaz Vam priporočam za takega g. Šumana, profesorja iz Maribora (Na to so vsi taboriti gromovito zakričali: „Živio g. Šuman, naš podpredsednik). Dalje je potrebno, da se izvolita dva zapisatelja, ki bosta vse zapisala, kar se bode danes tukaj govorilo in sklenolo in za zapisatelja Vam priporočani gg. učitelja Dvoršaka in Jurkoviča (Oba se z živio-klici sprimeta).
Predsednik govori dalje: Zdaj pa gremo na delo. Govoriti sme samo tisti, ki se pri meni prej oglasi. Prvi ki se je oglasil, je dr. K 1 e m e n č i č , on Vam bode razlagal, kako silno potrebno je, da se vsi Slovenci združijo v jedno kronovino „Slovenijo". Poslušajte ga mirno in pazljivo.
(Dalje prib.)
-f OGSKSffl!» }-
Dopis.
Bz Ptuja." Volitev je bila 23. t. m. srečno dokončana in vsemu strašnemu nasprotovanju, obdelovanju naših narodnih volilcev vkljubo, so se le vendar prav možato obnašali in volili so našega ljubljenca g. M. Hermana. — Živeli njegovi volilci! — Zdaj pa čujte, kako so se Rodoše-kovi liberaluhi, fortšritlerji in posebno njegov pisar B—k po volitvi sirovo obnašali in prav lepo kazali, na kako visoki stopinji že stoji nemška inteligencija in kultura v Ptuju.
jBili so razposlani po krčmah, da bi tamo pričakovali duhovnike in druge naše iskrene rodoljube, ki so prišli volit, da bi iskali ž njimi prepir in da bi se ž njimi tepli, če bi le najmanjši vzrok mogli najti. Res prav lepo naprejvzetje to in prav liberalno! Eden teh sirovakov B —k je ostal pri neki krčmi na cesti v kanižkem predmestju in je žugal s palico in kričal, kakor divja žival, kazaje z prstom na nekega poštenega duhovnika: „Da gebt ein Pfaff" itd.
To je maslo fortšritlarjev, liberaluhov, nemškutarjev in nemške kulture. Bili so namreč strašno razkačeni, ker smo njim spet pokazali, da je tukaj naša zemlja, da hočemo mi tukaj biti gospodje, in da nikakor ne bomo pripustili, da bi se nemškutarji z našo slanino mastili; bili so razkačeni, ker smo jim spet ognjišče nekoliko podrli, pri kterem so se nemškutarji hoteli prav vgodno sogrevati. Živela „Slovenija!"
-f—miism^—--
Gospodarske stvari.
Umni sadjorejec.
Jame za saditvo ¿lahnih dreves.
Za jesensko sajenje se morajo jame že po leti, za spomladansko pa v jeseni skopati, da zemlja na dan in na zrak pride in se rodovitnosti navzame. Povrbna, rodovitna zemlja se na eno stran deva, kadar se kopajo jame, spodnja, mrtva ali slabejša pa na drugo stran; prva pride pri sajenju v dno jame, a druga na vrh. Jame je treba globoko in široko izkopati v podobi sklede, da še pozneje korenine v svoji rasti okoli sebe rahlo prst najdejo. Zato je dobro, če se tudi vsa zemlja okoli jam prekopa, kamur bodo potlej koreninice segale in si živeža iskale. Vse tako delo se bo obilno povrnilo, ker bodo sadna drevesca hitro rastla in kmalo obilo rodila.
V	ta namen se v dotyi zemlji 4 čevlje široka in 2 čevlja globoka, v navadni zemlji pa najmanj 6 čevljev široka in 2—3 čevlje globoka jama izkopa.
češplje in majhna nizka drevesa ne potrebujejo globokih jam, ker njih korenine ne segajo globoko v zemljo ; zato so za taka drevesa 1 čevelj globoke in 1 čevelj široke jamice zadost velike, le povrbna zemlja okoli jamic se naj še prekopa, da korenine lože živeža iz zemlje vlečejo.
Kder je poprej jablan ali hruška rastla, in bi se sedaj na isto mesto jeduako sadno pleme, to je, jablan ali hruška v saditi imela, je treba vso tisto zemljo odstraniti, kakor dalječ so prejšnega drevesa korenine segale in vso jamo z novo rodovitno prstjo nadelati, in še le v to spet jablan ali hruško vsaditi; tako bo na tistem prostoru , kder je pred jablan rastla ali hruška stala, zopet rada jablan ali hruška rastla. Zakaj vsako drevo sebi dostojni živež iz zemlje vleče in ga s časoma povžije; ob enem pa tudi svoje blato razširja, ktero jeduakemu plemenu nikak ne more služiti v živež. Kder so močvirui kraji, je treba najpred kremena, kamenja, proda ali šute navoziti kakih 6 do 10 čevljev v okroglini in blizo 1 čevelj visoko, ua to se dobre prsti 3 do 4 čevlje nakopiči, in na ta grič ali holmček sadno drevesce vsadi. Tako se lahko spodaj voda odteka, drevesce pa dovolj živeža ima, ker ni v moči.
V	plitvi zemlji, ki ima za podlogo kamenje, pesek, prod ali šuto, se mora blizo 2 sežnja okoli podloga zrahljati, da se lože voda zbira; potem se na to rodovitne zemlje 3 — 4 čevljev visoko nakopiči in sadunosnica vsadi. Kdor po takih holmčekih sadna drevesa sadi, prav dobro stori, če pod srčno koreuino vsakega drevesa dene kako kamneno plošo, opeko, tudi pokrovni strežnik je dober, da po tem drevo ne more naravnost v tla korenin gnati, temuč bolj po straneh.
Sajenje žlahnifi dreves.
Prej ko se sadno drevo posadi, se mora še enkrat dobro pregledati, ali je po koreninah, po deblu in vrhu prav obrezano ali ne. Kar se sedaj kaže po vrhu krivega in ne-ličnega, ter se ne da lepo vravnati, je treba potlej popravljati in to brez usmiljenja, da bo drevo lep vrb, gladko deblo in lično podobo imelo. Vrh ne sme šopku ali grmu podoben biti, ampak zračen naj bo, da vse veje solnce lahko obsijava.
Kadar se več sadunosnic sadi, se morajo vse, razun ene, brž ob koreninah s prstjo zasuti, da nežne sesavke se ne posušijo. Drevje se presaja v jeseni ali spomladi, kadar ni v muzgi; najbolj je v jeseni saditi. Če se v jeseni presaja, bo drevesce spomladi začelo veselo rasti, kakor da bi že eno leto prej posajeno bilo; ker se zemlja skoz zimo ob koreninicah vleže in vse pripravi kar je za rast potreba, večkrat v jeseni posajeno drevesce že pivo leto sad prinese, posebno koščeni.
Že je povedano, da je lepo videti, če drevesca po vrsti stojijo; zato naj se vsikdar po redu sadijo, na primer: jablan hruška jablan hruška
~~ sliva sliva sliva hruška"" jablan hruška jablan
sliva sliva sliva jablan-hruška jablan"" hruška
Te vrste kažejo najpotrebnejše in najkoristnejše sadje
za gospodarsko rabo. Vendar se zamore kako drugo sadno drevo saditi namesto sliv ali češpelj, posebno če ni kraj za nje dostojen, n. pr.: črešnje, višnje, nizka majhna drevesa ali prtlikovci, breskve in marelice, če se jim kraj prileže; dalje kostanj in orehi, če je prostor zadost obširen itd., da le drevo dovolj svitlobe ima in ga velika drevesa ne zasto-pijo. Posebno pa je koristno, taka drevesa vmes saditi, ki dolgo ne trpč; med tem pa vendar sadje donašajo , dokler se velika drevesa niso razrastla.
Kadar se drevesce vsaja, se prej jama z dobro prstjo zasuje, ali na dno rušnje položi in na njo dobre zemlje na-meče, da drevo ne pride globokeje kakor je prej stalo. Sedaj se v sred jame vsadi trdni kol, potem se postavi drevesce v tisto stran proti solncu, kakor je prej rastlo in obrnjeno bilo, če je mogoče, korenine se pbravnajo na okroglo, da bodo na vse strani rastle; na korenine se dene dobre in rahle prsti, drevesce se malo pomaja, potreslja, da se prst med korenine dobro zagosti in nič praznega med njimi ne ostane. Potem se s tisto zemljo, ki je bila iz dna jame izkopana in na drugo stran zdevana, po vrhu zagrabi in malo potlači. Če se spomladi sadi, je treba dobro z vodo drevesa zal j iti, inače pa okoli debliča se sploh malo jamčasto pusti v podobi sklede, da ob dežju voda od drevesa ne odteče. V obče se le kake 3 palce drevesce nad koreninami okoli debliča zasuje z najslabejo zemljo. Zadnjič se drevoscc h kolu z mehkim ličjem ali s slamo rahlo priveze, da se nižati more, ko se zemlja vsede. Tudi je dobro med količ in drevesce mahu vložiti, da se drevescu koža ne oplazi. Koli podperajo drevesa, da jih vetrovi ali burja ne podere; kadar pa sneg pade, jih ne zlomi. Da drevesa živina ne podere, ali kadar je zeleno, ga ne objč, je dobro okoli njega rahlo trnjevib vej privezati, ali ga ž njimi obviti. Po pašnikih se pa še po trije kolov 4—5 čevljev visokih, 2 čevlja od drevesa proč trdno v zemljo vsadi in zgoraj s kakim lesom zvežejo ali srebotjem pripnejo, da narazen ne morejo; tako ima drevesce svitlobo in je obvarovano da ga živina ne podere pa tudi objesti ne more. Taka presajena drevesa je treba o suši zalivati, okopavati in oplevati, kar jim veliko v rast pomaga; v jeseni pa se deblica s slamo obvijejo in povežejo, da ne pozebejo in zaje ne ogloda.
Opomba.
Najboljše je žlahna drevesa , marelice, žlahne breskve, debele slive ali češplje, majhna drevesca, pritlikovce žlah-nega in nežnega sadja, naj so hruške ali jabelka, blizo sta-novališč jih saditi, ravno tako je koristno zgodnje črešnje ali višnje pri hiši, po vrtu, pri ozidju , pri stenah imeti, ter sploh vse bolj žlahno drevje blizo doma saditi da pokradeno ne bo, in to ne le sadje, temuč tudi veje se polomijo, večkrat pa celo drevesce izpiplje in odnese.
Tudi je že rečeno, da je treba mnogovrstnega sadja zarediti, ter zgodnje, pozno in srednje imeti, da je vse leto sadja dovolj, in ker eno leto to, drugo leto drugo obrodi, ga je vselej saj nekoliko, če že ne obilo, ki veliko , surovo in posušeno, doma in za prodaj zaleže. Vendar tisti, ki so blizo mest in trgov, naj redijo bolj žlahno sadje, ker ga lahko v denar spravijo; tisti pa, ki so daleč od mest, naj redijo dosti sadja takega plemena, ktero jim več koristi, pa tudi dobička obeta, kakor: dovolj češpelj ali sliv, hrušk, ja-belk, orehov, črešenj itd., če lih srednje žlahuosti; vse to sadje se lahko v hasek obrne surovo ali posušeno, za dom, ali pa tudi za prodajo.
Tudi je treba vedeti, da se ondi taka drevesa bolj sadijo, kterim hladni kraji teknejo; zakaj kder grozdje ne dozori, tudi breskve, marelice itd. ne storijo in ne dozorijo. — Zato ne gre, nektero sadno drevje, ktero je mraza zlo občutljivo, v mrzlih hribih saditi.
Zavarovanje zoper točo.
Od vseh strani prihajajo letos hudi glasi, da je toča že na mnogih krajih vse pobila in bati se še zmirom je, da še dobimo več toče, ker vreme, če je lepo, je zlo vroče, po velikih gorah se še nahaja zmirom mnogo snega, in mesto mirnega, tihega dežja, pride skoraj vsikdar burja in ž njo toča. Da toča večkrat strašno mnogo kvara napravi, ni treba nobenemu gospodarju praviti, zavarovanje zoper točo, bi tedaj prav koristno bilo. Za zavarovanje silja na njivah in grozdja v vinogradih je pa se našim gospodarjem sploh malo
mar, in vendar bi jim to v zdanjib časih tim bolj koristno bilo, ker je že premija za zavarovanje silja dosti bolj znižana, kakor je bila v prejšnih letih; dalje bi naši gospodarji morali premisliti, da so zavarovalnice tako osnovane, da se tim manje plačuje, čim več ljudi se da zavarovati.
Gospodarji, pojdite tedaj in dajte si zavarovati svoje silje na polju in grozdje v vinogradih!
O Darwin-ovem nauku.
(Konec.)
V času toliko in toliko stoletij je po Darwinu i Vogt-u verjetno, da je pleme totih ali drugih opic našel kjerkoli jako ugoden kraj, kjer so se razvile njihove moči tako, da je iz njih postal človeški rod. Darwin, Vogt, in drugi učeniki te vrste pravijo, da se nam le sanja, če govorimo o svoji duši, kakor o posebnem bitju. Mi nimamo posebne duše, mi drugega nismo, kakor najžlahtneja opica. Kar mi imenujemo dušo, to ni nič drugega, nego delo naših možgan; to delo se godi brez naše volje po telesnih postavah. Če smo se najedli kruha, kruh bô nam rodil v glavi druge misli, nego kakošne bi n. pr. nam rodilo meso, če smo se najedli mesa. Seveda tudi vse to delo jenja po človeški smrti , ker takrat možgaui ne delajo več. Kar mi imenujemo dušne moči, to ima več ali manj tudi živina; tudi živina spozna svet, ona pozna svoj dom; tudi živina ima čut, n. pr. ona ljubi svoj rod, pes celo ljubi svojega gospodarja. Tudi voljo ima živina in pamet. Konj pomni, kdor je z njim lepo ravnal, ali grdo, in po tem se tudi on obnaša ; psu se celo sanja o lovu, če n. pr. v spanju zalaja.
Ovi Darvinov nauk se je zelo razširil med tako imenovanim omikanim svetom, in imel je že, pa še vsak dan ima svoje praktične nasledke, kakor vsaka veča teorija, če je človek prepričan , da drugega nič ni, nego žlahtna živina, potem začne tudi tako živeti kakor živina. Kaj je takemu za Boga mar, ali za pravico, za resnico in lepoto ? Glej, da se Tebi dobro godi in Tvojemu rodu, preganjaj vsakega, kdor ti je na potu! Krepi si svoje moči, pa le zavolj samega sebe, vživaj, kar si moreš pridobiti; kar ni prepovedano, to je dopuščeno; kar je prepovedano, to pa stori skrivaj, če se ti ljubi.
Ovi nauk je tudi imel svoje nasledke v narodnih zadevah. Darwinovi učenci nas namreč tudi učijo, da ima človeški rod svoje razdelke po narodih , in da so ovi razdelki močneji ali slabeji, kakor pri živalih. Močneji narod tedaj tudi slabejega preganja; seveda je to po Darwinu samo naravna postava, ne pravica močnejega naroda, ker pomen pravice se sploh ne da razviti iz Darwinovega nauka. Ali nekterim je zadosti, da imajo za se naravno postavo in da jo rabijo neusmiljeno, zlasti proti Slovanskemu narodu, to občutimo dobro zlasti mi Slovenci.
Treba je tedaj, da se pretehta Darwinov nauk, kolikor je vreden. Že po kratkem premišljevanju bomo našli luknjo v verigi Darwinovih sklepov. Skušnja nas namreč uči, da še nikoli ni postalo novo višje pleme iz starih plemen nižje vrste, temuč le novi razdelki so postali v taistem plemenu. Če imamo n. pr. stotine pasjih razdelkov, vendar vsi so psi, vsi imajo glavne lastnosti pesjega plemena. Nikoli se ni zgodilo, da bi n. pr. iz psa se porodil volk ali lesjak. Mezeg tudi ni stalno pleme, temuč porod iz mezga in konjev se zopet vrne h konjskemu plemenu. Zlasti pa tudi mezeg ni višje pleme od konja, temuč konjsko pleme je še vedno dosti bolj žlahtno od mezga.
Ue pa že v živalstvu ne najdemo dokazov za Darwinov nauk, toliko manj ali prav za prav nobenega veljavnega ne najdemo za to, da bi se mogel človeški rod kedaj ločiti od roda opic. Darwin popolnoma pozabi, da je nam odprt novi svet, v kterega nobena žival še pogledati ne more. To je svet duha. Če na primer rečem, da je 4 X 6 — 24, to je neka resnica brez telesa. Če nam tehnikarji iznajdejo novo mašino, to misel so vzeli iz duhnega sveta. Če nas muzi-karji učijo harmonije iz knjige, potujemo tudi po duhnem svetu. Cela pravica ni nič drugega, ko celokupnost samih duhnih pravil itd. Razun tega pa, da mi ljudje spoznamo duhni svet, imamo tudi čut za vsako duhno iepoto. Ako nas veseli lepa pesem, ako obžalujemo krivico, ki se je našemu sosedu zgodila, to so čuti o duhnih stvareh, žival nima take čuti. Posebno pa spoznamo bistven razloček med živalstvom
in med človekom v zmožnosti volje in djanja. Živina ima le voljo po telesnem nagibu in po telesni navadi. Človek pa ima svobodno voljo. On obrača svoje misli in svoje roke na predmet, ki si ga izbere, dostikrat zoper telesne nagibe. Svoboda je celo toliko močna, da človek umori svoje telo, in to je naj bolji dokaz, da se to ne zgodi po telesnih postavah, ker telo — kakor pri živini — se le hoče varovati in braniti, dokler je mogoče.
Dobra je tedaj beseda, če rečemo , da človek ima tudi duh razun telesno duše, živina pa ima le dušo. Duh je v nas posebno bitje; na primer če rečemo: „Jaz sem ga poslal", takrat mislimo le: moj duh je to učinil. Pa tudi rečemo: „Šel sem ponj", in takrat bolj mislimo, da je naše telo to učinilo. Pri vsaki priložnosti pa spoznamo , da je duhno in telesno bitje v nas popolnoma združeno v eno ce-leto. Ravno ta lastnost, da smo duhno-telesno bitje, nas loči popolnoma od celega živalstva. Obedve bitji ste tudi potrebni k temu, da je človek razvil jezik, da more povedati svoje misli, svoje čuti in svojo voljo po telesni moči. Živina nima jezika, ne zna govoriti, ker nima duhnega sveta v sebi.
Tedaj Darwinov nauk nič drugega ni, ko strašno ponižanje človeškega rodu, in velika pomota sedajnega časa. Tudi praktični nasledki tega nauka niso kaj drugega, ko krivica. Človeški rod je res razdelen po narodnostih, vender ima vsak narod v sebi vse lastnosti, ki mu dajejo človeško dostojnost. Naravno je, da vsak narod po svoji duhni moči, po svoji deželi itd. nekaj drugega ljubi, da si je vsak izvolil drugo delo. Zavolj tega pa še nobeden narod ni višjega ali nižjega razdelka v človeškem plemenu, temuč enaki so si narodi pred Bogom, naj bodo tudi enaki pred postavo. Narodi bolj razviti nimajo pravice preganjanja manj razvitih narodov; naj jih učijo in naj se od njih naučijo, kar imajo ovi dobrega in blagega.
Vsaka sila do vremena, pravi hrvaški pregovor; vsaka pomota tudi trpi le nekaj časa. Minol bode tudi Darwinov nauk iz stolov učeniškihbode tudi iz javnega življenja. Niso zastonj učili osnovatelji naše vere, pa tudi Herder, Roussean in sto drugih učeni kov, da smo brati med seboj \si ljudje. Bestijalnega Darwinovega nauka sramovalo se bode vse pravo človeštvo, in ko se bodo zdramili Darwinovi učenci, v roke si bodemo zopet segli ž njimi in ponosno gledali v nebo, kamor je obrnjeno le človeško oko!
namreč to , da so izvoljeni mnogi dosti bolj mirni in nam pravičneji Nemci, kakor so bili dozdaj v deželnem zboru in upati je celo, če bodo volitve v velikem posestvu dobro iz-pale, da dobi konservativna stranka celo večino v deželnem zboru.
Izid volitev na Kranjskem. Kolikor nam je dozdaj znano, so voljeni za ljubljansko okolico: dr. Blei-weis in dr. Poklukar, za Krajnsko okolico: dr. Razlag in Kramer; za Postojno: dr. Costa in K o r e n; za Novomesto, Z a goreč, za Radol]ico: Pintar; za Ipavo: G a b r i j a n ; za kočevsko okolico: g. K o z 1 e r in S v e t e c; za črnemblsko ok lico : K r a m a r i č ; v Trebnjem je izvoljen dr. Z a r n i k , Tavčar in grof B a r b o.
Iz Koroške smo izvedeli, da žalibog ni voljen noben narodnjak, temuč sami nemški liberalci zvun v Volfsbergu kder je voljen konservativni dekan in en kmet.
Iz ptuj i h dežel nič ni čuti važnega.
Tržna cena	ce C 03	3 C	l>	s t* ! O ' .a		a	>■	0 j?
pretekli teden.	t> t>	^		C	O			£
	fl.j	k. j	fl.!	3.	fl.	k.	fl.	k.
Pšenice vagan (drevenka	4	50	4	00	5	10	4	60
Rži „ * . . .	3	50'	3 ;	65	3	65	3	60
Ječmena „ ... .	3	_	0	_	3	70	0	—'
Ovsa ,,....	2	6	2	50	2	50	8	20
Turšice (koruze) vagan .	3	55	3	75	3	75 :	3	70
Ajde n . . .	3	10	3	20	3	20	2	80
Prosa n •	2	80	2	40	3	50	2	50
Krompirja „	2	_	1	80	1	80	1	80
Govedine funt ....	_	21	_	27	_	26	—	25
Teletnine ....	_	22	_	26	_	24	—	25
Svinjetine črstve funt	—	26	—	2G	_	26	__	26
Drv 36" trdih seženj (Klafter) .	9		—	—	8	50	11	50
B „ „	_		5	60	0	—	—	—
„ 36" mehkih „	4	_	—	—	6	20	7	50
» 18" „ „	—	—	4	—	—	—	—	—
Oglenja iz trdega lesa vagan .	—	80	—	60	—	50	—	80
n » mehkega „ „	—	50	: —	50	—	45	—	70
Sena cent ....	; 2	50	i 2	20	1	90	2	80
Slame cent v šopah	2	—	1	50	j 1	10	1	60
„ „ za steljo	1	60	1	20	0	90	1	15
Slanine (špeha) cent	38	—	42	—	38	—	38	—
Jajec šest za	i —	10	—	10	—	10	—	10
Politični ogled.
Izid volitev v Št a jarsk i. V četrtek 23. t. m. so se vršile na Štajerskem volitve za kmečke občine. Za celjsko okolico sta izvoljena narodna kandidata dr. V o š n j a k s 186 glasovi in dr. D o m i n k u š s 155 glasovi. Nasprotna kandidata sta imela: Vrečko 69 in Tieber 41 glasov. C. k. komisar je bil pri volitvi zelo pristransk za nemškutarska kandidata. V ljutomerskem okraiu je izvoljen narodni kandidat Jan. Kukovec. V ptujskem okraju je izvoljen Herman s 67 glasi proti 44, ktere je dobil nemškutarski kandidat. V slovenjegraškem okraju je s 50 glasi izvoljen narodni kandidat Adamovi č. V brežkem okraju je izvoljen kozjanski dekan, narodnjak Franc Košar s 59 glasovi, nemškutarski kandidat dr. del'Cott je dobil 37 glasov.
V	mariborskem okraji pak nismo zmagali. Izvoljena sta po strašnih naporih Nemca Brandstetter (105) in Seidl 104. — Narodna kandidata sta dobila impozantno manjšino glasov: dr. Sernec 82 in dr. Radej 81 glasov. Na nemškem zgornjem Štajerskem so- volitve v kmečkih občinah nepričakovano izpadle. Padli so liberalci in zmagali so „katoliško-konservativci". Pri volitvi za mesto Celje je narodni kandidat g. dr. I p a v i c dobil 162 glasov, g. Tomscbutz pa 216. Uradniki so odločili. Savinska dolina in Sevnica je kakor en mož glasovala za narodnega kandidata. Pri volitvi za mesto Ptuj je narodni kandidat g. dr. Gršak dobil od 400 glasov 113 druge je dobil Fibna, vodja na ptujski realni gimnaziji.
V	mestu Mariboru je zmagal prusoljubni K. Reiter proti mirnejšemu dr. Duhaču. V Slovenemgradcu je propal veiiko-nemški kričač Oskar Schmidt prav sramotno, ker mnogo zmernejši dr. E h m e r je bil voljen soglasno. Na Štajarskem imajo toraj Slovenci samo šest zastopnikov v prihodnje, med tem ko jih bodo Nemci imeli 37, lepa razmera to, če pogledamo na število prebivalcev. Eno nas samo pri tem tolaži,
Cesarski zlat velja 5 fl. 80 kr. a. v. Azijo srebra 117.75. lagodno drž. posojilo 95.80.
Loterijiie sreči* e.
V Trstu 25. junija 1870 : 21 63 32 12 75
1'rihodno srečkanje je 9. julija 1870.
Vabilo na narocbo. "git
Konec prvega polletja našega četrtega tečaja se bliža in „Slov. Gospodar spet vabi na naročbo. Pri tej priložnosti bi spet lehko ponovili častitim bralcem svoj program, tega vendar takrat ne storimo, temoč samo opomnimo to, da so glavne točke našega programa te-le, da hočemo, kakor do zdaj, po zmožnosti podučevati drage svoje rojake v vseh potrebnih gospodarskih, obrtnijskih in političnih stvarih, in da hočemo zbujati še zmirom nekoliko pospani duh našega dragega naroda, posebno pa delati do tega, da narod razvidi potrebo združenja vseh Slovencev v jedno celoto „Slov en i j o", če hoče priti do boljšega.
Častiti bralci, ki so bili naročeni samo na pol leta, so lepo prošeni, naj še dalje podpirajo nas z naročnino in s tim, da tudi drugim priporočajo naš list, kdor se Še zdaj naroči na celi letošnji tečaj, še dobi vse liste.
Podpirajte nas, dragi rojaki duševno in materialno !
Vrcdništvo.