ŠT. 11 MAJ 1988 CENA 500 DINARJEV
YU ISSN (9295) LETNIK
HERCEGOVINA
: j«ф
-AtUdod« h\ Pp
ш atjnajooed^ ЦЗЈ m иш(Џ> "' -t!AUi'lJ 330 8&а«Ц5»}Ш «s» *
■o • Џ ^ V .	”	.-, Jtl(»JU1!U w4*'V *	'Ш
<&. С-:ИЈР - J(u«I|a.dnowi!si»t.\№«'1'-	,
о-!(ошзр л »шзшзаск рмоц ofpcn ■ ,»*=\->P S-1-1
Уј Ji !Пм.	Inn	.	• • .м. - л J.—
gfejsfezzšz
f TIH . 15:
t« V
4 «*»»» Г°
P**«*'* Ri к*\т**Ф'
s*'»Iva«
" ,» Yie*fi*V'
lVltVL- tUCV,f»>
r*v«l,»vu
,oHlvo
.Sl*«*«**1
srdito W«* 1
, тле«
Ти«
v*ffs
*Ч»' 5
аИ°Ж - ■<
BOSNA
HERCEGOVINA
BOSNA
ojrpj fjoq <m ojkz рц« im оШ пш i! W«pO ОЛОфШ ui ^|«d pepdsod rnptij i ЧоЗро ui орекцш
ИЧНјо^
шз^шопотр* a
tiSSfe
ПШ
Oosods i Ns да&|
■ ТГ-,—	\	M<* uijefi*--.?- ij»j> Hj
r«t\1» l *» <* ■Eaup,>l.,dn'-c.iv
*«**> »'ttt 4» J&-V '
“"u1^V'nw. 15.r-
'J.,OT>
rda -B-SON
tv><>4
m\\m-
»Sloensii N'shm}
' ViiMm It;J ;ч£ншиу ?P*>
■-
ч?ттт?ж
^rvcStnftШ*
aine«
P C	J	folučij..
Vsebina tega'procesa . /Odtujevanje m udtu ljudi, delavčev, od upravljanja i delom, i družbe:
nino, ki je temelj njihovega enakoprav »eg« Wvai položaja, in v politično, državno oblastjo, hkrati odtujevanje ZK od njenih socialnih temeljev in i/gubijanje njene naprednosti..	ф’,^
■
►. A
M 3*
ati vse
Nesporna vodilna vloga KrN
la prav to je listo, za kar se obetajo nosne* odkn
izključni razlog za kr«o in stagnacijo družbe vidijo v v<* vk*%ZK oziroma v njenem t i. »pohbčucm mo&opc ^Ж’‘-v!« b» želel na tem mestu rcei samo to. da je HKtf-lota ;oaiumstičn< Miankc - K P w»"tf »j ve-i.
;:i »iipre. —~~sr,
I® ^ТлчТ^-*"'
,.«■*. vi«** *«гл ie. tu® . * 1л*п в^
Offljf1*'
о«-^а
rt«m* V ’ bolj Wido
na"'*	sa»«.	«*.	d»	<«
N^-л?4 *лД
f,llr L, **Ол.	..	'V	!•_
„оИ
»e***4	5Л»*,НД?Ј	;	:*
Kol®' J oM'u3,11
•Vf*««””	\	.
| «3%giC-
4.
i,,
P
p Тлвао«11*	r*fT	",	Ao	'
,1nO V» n' Sili*11'
‘Ч
'vO/
%
■I. „
■■■
*!£!*&
''■A
esStsT; -
V drt*v<e
/Ж
e\\V-\ .1 4’V\i# |.\ 'i V | *IV %%\Џ%
j >> s;'ч£«»
; Ч4""
a %\ . . V^-15- a % ^.si,ч* t
* 3*л * гЛ 5 »%	^
|s»TvA ttm a^.S^
e š- 't „л " c-
fj; Ш&*
:i’ v papir ф:у*
n	us/»
Г v t»»y
?b^."
;.1*<isjad маи вГмлГки
'ni №!«ufiraft
pfopl
°i ;pfu“Aoj 3( efuBljAPjd umu as oj мд <J3j ui umujtjvtpj ,ре#--«т •d	-od
KAM SO V BEOGRADU IZGINILE KATEDRE?
Ko so uslužbenci beograjskega UNZ-ja v petek (dan prej je Slobodan Miloševič v srbskem CK poudarjal, da je treba že enkrat začeti odločen boj proti antikomunistom) iz kioska, ki poleg še dveh knjigarn edini prodaja tudi slovenske mladinske časopise, odnesli preostalih 300 izvodov (od 2000 poslanih) Katedre štev. 7/8, smo na UK-ju pripravljeni čakali novo transjugoslovansko akcijo. Našega pravnega zastopnika smo o tem sicer obvestili, glede na izkušnje s tamkajšnjim sodiščem pa smo bili prepričani, da ni vredno, da bi na morebitno razpravo v Beograd šli tudi osebno. Ker je do danes edino pismeno potrdilo o tem, kako in kam so izginili izvodi Katedre tisto, ki so ga policaji pustili v kiosku, smo se hoteli prepričati, ali ni morda pošta kriva za nespoštovanje pravnih norm. Pa ni.
Srbskemu tožilstvu je kaj malo mar za jugoslovanski pravni red. Po »znamenitih« sojenjih bi si res težko še kdaj privoščili večjo sramoto, toda mislili smo, da imajo vsaj iskren namen poboljšati se. Tudi njim je, tako je videti, brezkompromisen in odločen boj proti antikomunizmu vendarle na prvem mestu.
Magnetogramski zapis telefonskega pogovora (sreoa, 5. maja 1988):
INTERNU
457
MoLlM! (...)
Namestnika javnog tužioca druga Dragojloviča, molim/
Da, kod telefona.
Sašo Dravinec ovde, podpredsednik Univerzitetske konferencije iz Maribora. Oko 10. aprila su sa kioska omladinske štampe na beo-gradskim Terezijama odneli oko 300 komada studentskog časopisa Katedra, kojeg mi izdajemo. Interesuje nas, kad čemo mi u Mariboru dobiti bilo kakav dokumenat. . .
Da vam kažem . . . Informacije preko telefona nikom ne dajem ... Vi ste se predstavili, vjerujem, da jeste taj, za kojeg ste se predstavili, a i ne morate biti. . . Inače, uobičajeno je, da se nikakve informacije preko telefona ne daju.
Onda mi recite bar, da li možete poslati neku pismenu informaciju o torne . . .
Okružno tužilaštvo.
Okružno tužilaštvo?
Jeste.
Jer znate, od toga je več mesec dana, a mi nismo dobili nikakvu informaciju. . .
Ne, ne, vi se pismeno javite Okružnom tužilaštvu, znate, i dobičete odgovor. Ja ne znam, da li ste vi uputili takvo pismo Okružnom tužilaštvu ili niste?
Nismo, jer nije to naš problem. Činjen/ca je. da je bilo tada odneto 300 komada naše novine i sada nam se ne poklapa ni bilanca . . .
Da vam kažem . .. svaku informaciju možete dobiti samo u pis.me-nom obliku, preko telefona ni slučajno.
Samo u pisnom obliku?
Samo pismeno.
Dobro. Hvala vam.
Prijatno.
Dovidenja.
SPOŠTOVANI!
bojimo se, da je pri prenosu seznama naročnikov na drug računalnik prišlo do napak, če Katedre niste dobili (in ste naš naročnik), je nikar ne kupujte več, ampak nam to sporočite na telefon 082 — 22-004 ali s pismom na Katedro, Tyrševa 23, Maribor.
OBČANI IN OBČAN
\
j
PRIDRUŽITE SE POZIVU MLADINSKE ORGANIZACIJE ZA POMOČ PRI IZGRADNJI SAMOSTOJNEGA MLADINSKEGA RADIA V MARIBORU. DOSEDANJA ŠTIRI LETA BORBE ZA RADIO SO NAMREČ POKAZALA, DA GA NE BOMO IMELI,
ČE SI GA NE BOMO ZGRADILI SAMI. POMAGAJTE NAM. POKAŽITE SVOJO SOLIDARNOST, ODLOČENOST IN POLITIČNO ZRELOST.
TUD! Z VAŠIM DENARJEM BOMO LAHKO GRADILI NOVO RADIJSKO IN POLITIČNO PODOBO MARIBORA IN SLOVENIJE.
OBČANKE IN OBČAN
DENAR ZA IZGRADNJO MARIBORSKE REDAKCIJE RADIA ŠTUDENT LAHKO NAKAŽETE NA ŽIRO RAČUN MESTNE KONFERENCE ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE MARIBOR ŠTEVILKA 51800-678-81344, S PRIPISOM ’ ZA MARŠ ’.
ODGOVORNOST ZA NAMENSKO TROŠENJE DENARJA JE PREVZELO PREDSEDSTVO MESTNE MLADINSKE ORGANIZACIJE.
INICIATIVNA SKUPINA ZA USTANOVITEV MARIBORSKE REDAKCIJE RADIA ŠTUDENT
tffff
V MARIBORU, APRILA 1088
таш
ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENIJE UNIVERZITETNA KONFERENCA LJUBLJANA Kersnikova 4, 61000.Ljubljana
ODPRTO PISMO JUGOSLOVANSKI JAVNOSTI
V zadnjem času smo priča vse pogostejših napadov na politično Integriteto SR Slovenije, na njen ustavni položaj in s tem na celotno ustavno ureditev SFRJ. Tarča napadov so predvsem vrednote In cilji slovenskega naroda, ki jih je ustvaril v težkem boju skupaj z drugimi narodi In narodnostmi SFRJ.
Z ogorčenjem ugotavljamo, da v teh napadih sodelujejo nekateri vidni politiki in nekateri osamljeni pripadniki JLA, podpira pa jih del jugoslovanskega tiska z neresničnim, tendencioznim in škodljivim poročanjem. Vsi ti napadi so prerasli v neargumentirano omenjanje specialne vojne, ki naj bi bila grozeče ozadje vseh drugačnih razmišljanj Slovencev. Skupni cilj vseh teh premišljenih napadov in obtožb je slednjič prišel na površje iz pisanja v številnih člankih o SR Sloveniji. Iz njih je mogoče jasno razbrati, da gre za poskus razbijanja bratstva In enotnosti ter razkola med slovenskim in ostalimi jugoslovanskimi narodi, poskus oslabitve politične In gospodarske moči Slovenije in s tem Jugoslavije ter poskus rušenja slovenskega političnega in partijskega vodstva. S takim obnašanjem skušajo ti posamezniki razvrednotiti v ustavi zapisana načela, zanikati samoupravljanje In nadomestiti dosežke socialistične demokracije v jugoslovanski skupnosti z že zdavnaj preseženo centralistično, unitaristično in militaristično diktaturo.
Prav gotovo se mnenja nekaterih politikov In drugih družbenopolitičnih delavcev ne morejo kar povprek izenačevati s stališči jugoslovanske javnosti.
Posamezniki s hujskanjem proti "izkoriščevalski" Sloveniji, s tendencioznim nastopanjem, s skrivanjem pod samoupravno-demokratičnim izrazoslovjem ter z javnim zatiranjem njim različnih misli, blatenjem človeških In nacionalnih pravic zgolj izzivajo razkol med narodi Jugoslavije in zavirajo naš družbeni razvoj.
Pozivamo vas, da ne nasedete tem napadom ter da vse takšne izjave trezno analizirate.
Ljubljana, 22.4.1980
redsedstvo UK ZSMS Ljubljana
Socializem nikoli ni zaupal človeku, ne v ideji ne v praksi. Nikoli ni zaupal libertarnosti, nikoli ni zaupal demokraciji.
Bogomir Kovač
Programi, ki jih sedaj imamo, so programi zasebnikov. (...) Če ni subjekta spremembe, je vse to privatna iluzija. (. . .) Intelektualci so se prodali za par srebrnikov in sedaj molče, ko bi morali biti najglasnejši.
Marijan Korošič
Socializem je samo zdrava pamet in dostojnost.
George Orwell, v 30. letih
Spet in spet to vidimo: ljudsko gibanje, ki ga prebrisani voditelji usmerijo po svoje in izdajo, in potem rast novega vladajočega razreda. Le enakost ni nikoli dosežena. Ljudstvo nikoli ne dobi priložnosti, da bi svojo vrojeno dostojnost privedlo do krmila državnih zadev, in človek je skoraj prisiljen v cinično misel, da so ljudje dostojni le tedaj, ko so brez moči.
George Orwell
V trenutku nerazsodnosti je ta varianta (koso-vizacija in vojaška prisilna uprava Slovenije) možna. Sem pa globoko prepričan, da ne bi prinesla nič, le kratkoročno politično avanturo, ki bi imela fantastično ceno, v Vzhodni in Zahodni Evropi.
Bogomir Kovač
Menim pa, da je že čas, da vsaj z eno nogo stopimo iz socializma! (Tudi za socializem bi bilo to bolje!)
Tomaž Mastnak
SVOBODA V JUGOSLAVIJI
Tako dolgo, dokler bodo v Jugoslaviji politični zaporniki, nimate nobene moralne pravice imenovati kakršenkoli del te dežele, tudi republike Slovenije ne, »Otok svobode« (Evropa, 21. marca). Kje pa imate pamet? Prosim, obrnite se na Amnesty International. Mnogo bi vam lahko povedali.
K. Milan, Lempaala, Finland (Newsweek, 9. maj 1988)
RAZPIS KADROVSKIH ŠTIPENDIJ
IZ SKLADA BORISA KRAIGHERJA
ŠTUDENTOM VSEH VISOKOŠOLSKIH DELOVNIH ORGANIZACIJ V SR SLOVENIJI
Upravni odbor sklada Borisa Kraigherja za štipendije študentom visokošolskih delovnih organizacij v SR Sloveniji razpisuje
50 ŠTIPENDIJ ZA ŠTUDIJSKO LETO
1988/89
V skladu z določili pravilnika sklada Borisa Kraigherja, družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji in samoupravnega sporazuma o štipendiranju, lahko dobijo štipendijo študenti organizacij visokega izobraževanja v SR Sloveniji, ki se izobražujejo za splošne potrebe raziskovalne dejavnosti v SR Sloveniji, za potrebe raziskovanja v organizacijah združenega deia, vzgojno-izobraževalne dejavnosti v visokem izobraževanju in na smereh študija, ki so pomembne za ohranitev slovenske kulturne dediščine
Štipendijo sklada lahko dobijo študenti od vključno 3. letnika dalje, z vsaj prav dobro povprečno oceno opravljenih izpitov (8) in ki jih predlagajo izobraževalne in raziskovalne organizacije.
Kandidati za štipendijo morajo predložiti upravnemu odboru sklada:
prošnjo in življenjepis (prošnja obrazec SPN-1, DZS 8,40);
mnenje izobraževalne ali raziskovalne organizacije, ki ga predlaga za štipendiranje. Iz mnenja mora biti razvidna sposobnost za študij in raziskovalno delo;
potrdilo visokošolske delovne organizacije o opravljenih izpitih;
potrdilo o vpisu na izobraževalno delovno organizacijo; dokazilo o premoženjskem stanju (obrazec DZS-0, 12); potrdilo o dohodkih staršev v preteklem koledarskem letu.
Prošnje z navedenimi prilogami naj kandidati oddajo do 15. septembra 1988 na naslov:
Sklad za štipendije Borisa Kraigherja Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani Trg osvoboditve 11 61000 Ljubljana, p. p. 326
Po 15. septembru 1988 vlog ne bomo več sprejemali, razen v naslednjih primerih:
— če se je prosilec vrnil s služenja vojaškega roka in zato dokumentacije ni mogel predložiti do roka ali
— če se je prosilec naKnacmo vpisal v solo (v tem primeru odda
dokumentacijo 15 dni po vpisu).
O rezultatih razpisa bodo kandidati obveščeni do 15. oktobra 1988.
UPRAVNI ODBOR SKLADA BORISA KRAIGHERJA
ZAHVALA
Zvezi komunistov in RSNZ se zahvaljujem za redko čast, da sem bil edini novinar, ki so mu zavrnili akreditacijo za opazovanje nedavne konference ZKS. Ker je očitno, da s seboj v Cankarjev dom ne bi prinesel ne bombe ne revolverja, pač pa beležko in fotoapau;t, jemljem to prepoved za obliko družbenega рпгпапјаГ
Samo Rednik, urednik Katedre
foto: Z X. kongresa ZKS, foto Samo Resnik
Študentski časopis KATEDRA, Tvrševa 23, Maribor, tel (.062)
22-Г‘
1-004
Številka žiro 51800-678-81846
računa:
Ustanovitelj in izdajatelj: ZSMS Maribor
UK
Pušenjak v. 9ejan
Uredništvo: Dejan d. (odgovorni urednik), 1 Pušenjak (glavni urednik)
Samo Resnik, Peter Tomaž Do-brila, Silvo Zapečnik, Andreja Čurin
Tehnični urednik: Marjan Hani Lektor: Boris Svetel Vodja prodaje: Danilo Vezjak Urednik priloge: Svetlana Vaso-vič
Predsednica časopisnega sveta: Dragica Korade Katedra izhaja ob podpori družbenega dogovora o financiranju mladinske periodike v Sloveniji Tisk: ČGP VEČER, Tržaška 14, 62000 Maribor, naklada 9000 izvodov
Naročnina za celo leto: 4500 din, 8000 din za pravne osebe, 100 ASch, 10 US$, 15 DM, 10 kLit za tujino
Oproščeno temeljnega prometnega davka po sklepu št. 421-1/70, z dne 11. 1. 19 Uradne ure: vsak petek popoldan
Fotografije Boga Čerina so iz njegovega zasebnega arhiva (leto
Pred dvajsetimi leti: na levi Drago Jančar, v sredini Srečko Niedorfer, na desni, že tedaj kadilec, Marjan Hani, še dandanašnji tehnični urednik Katedre
PO MERI ČLOVEKA
Ce naj politika postane znanstvena, je v predavanju »Katere želje so politično pomembne« opozoril Bertrand Russell, in če nas naj dogodki ne presenečajo kar naprej, se mora naša politična miselnost globlje prežeti z viri človeškega ravnanja. Kakšen vpliv ima na parole lakota? Kako se njihova učinkovitost menjava s številom kalorij v vašem jedilniku?
Če vam eden ponuja demokracijo in drugi vrečo žita, ob katerem stadiju sestradnosti se boste raje odločili za žito kakor za volilni glas?
Taka vprašanja po Russellu vse premalo obravnavamo. Nič čudnega: politika, ki samo izjemoma ni nadaljevanje vojne z drugimi sredstvi, se je zmeraj raje ukvarjala s čredami kakor s posamezniki. Da bi to dokazali, se nam ni treba vračati v Nemčijo leta 1933, dovolj je, če se spomnimo le pisem Tarasa Kermavnerja srbskemu prijatelju, ki so kljub nedvoumni osebni noti slovenskega razumnika med srbskimi prijatelji bila razumljena kot kolektivna volja slovenskega naroda.
Ideja naroda je pač ena od ravno pravšnjih metod za ustvarjanje črede.
Ljudem, ki jim je skupaj z možnostjo vpliva na reševanje javnih zadev odvzeta tudi pravica do avtonomnega organiziranja, daje občutek enotnosti. Ne more pa služiti kot družbeni program.
V jugoslovanskih razmerah je prav zaradi tega lahko nekaj izjemno nevarnega: lahko vodi v totalitarizem, stran od »projekta radikalne demokracije,« ki hoče zamajati ravno »fantazmo transparentne in homogene družbe« (Chantal
Mouffe). V tem kontekstu so značilne tudi javne razprave okoli sprememb stare ustave: os, okoli katere so se vrtele, niso bile zahteve po jasni regulaciji odnosov
med državo in njenimi državljani, prav narobe^ prepiri so se vneli okrog razmejitve pristojnosti med republikami in federacijo. Kot da je od zvezne elite neodvisna republiška elita oblasti že sama po sebi jamstvo političnih svoboščin.
Kot da je republiški javni tožilec »po meri človeka«, oni drugi v Beogradu pa ne.
V času grobega nacionalnega prerivanja, vseskozi prežetega z idejo po podrejanju, ne sožitju, je na pogorišču komunistične ideologije svojo notranjo enotnost preverjala tudi slovenska partija, ki je, če smo prav razumeli njeno vodilno kongresno parolo, napovedala proces sapientizacije socializma. »Socializem po meri človeka«, kratka in na prvi pogled povsem prikupna komunistična (in nobena druga) formula Rešitve, mi je bila všeč. Obljublja namreč, da nas ne bo več nihče poskušal zgnesti iz zemlje in ila v imenu perfekcioniranja političnega sistema. Hvaljen bodi nihče. V tem smislu bi jo lahko interpretirali če že ne kot kopernikanski obrat v komunistični ideologiji, pa vsaj kot »znamenje velikih sprememb«, kajti komunisti so kot posestniki univerzalne resnice celo o naravi človekove narave doslej za govorniškimi odri veliko raje prodajali didaktične napotke — in tovrstna didaktika je temelji-
la na ideji nujnosti, urjenj in žrtvovanj — o ustroju socialističnega človeka. Vsi tisti, ki so doslej dvomili, da socialistični politični sistem najbolj ustreza naravi človekove narave, si naposled lahko oddahnejo: v »socializmu po meri človeka«, ki bržčas implicira tudi likvidacijo tega nenavadnega megalomanskega podjetja Herojske dobe — Goli otok je bil za razliko od šole njegova najbolj dovršena oblika — jih zaradi tega dvoma ne bo nihče več strpal v norišnico
Prej zaradi nevere, da nas bodo komunisti popeljali iz krize.
Dejstvo, da se tudi v tovrstnem socializmu komunisti niso odrekli statusa apriorne avantgarde, pa dokazuje vsaj dvoje (pri čemer jih moramo prvič jemati neresno in drugič resno). S samo parolo je vojaško-partijska garnitura poskušala vnovič vzbuditi globoka čustva množic, polaskati njihovim praznim upanjem in jih zainteresirati za socializem. Če so v tem uspeli, ne vem. S poudarjanjem svoje vodilne vloge pa je partija dokazala, da ne namerava »sestopiti z oblasti«, ampak svojo pozicijo s ponujanjem roke »vsem ljudem, ki so dobre volje« in za zavzemanjem za pravice slovenskega naroda, le legitimizira-ti.
V letu 1988, v letu »ciljne inflacije«, ko je v Jugoslaviji milijon
sto tisoč nezaposlenih, o porabi presežne vrednosti zaposlenih pa odloča Mednarodni monetarni fond, bi moralo biti akcijsko na-skočišče komunistov, če naj bo seveda realno, vse drugo, samo »sanjski projekt socializma po meri človeka ne. Ohranjanje vodilne vloge, političnega monopola, vera v zgodovinski napredek, ki se kar naprej dogaja, ampak samo »na naši začrtani poti«, v družbo kot celoto, vse to izhaja iz matrice starih političnih imaginari-jev, kjer obstajajo skupaj z neko vseobvezujočo substanco namesto praznega prostora neštetih možnosti dejstva sama na sebi. V ozadju »socializma po meri človeka« tiči torej boljševiška paradigma, ki opozarja na to, da se elita oblasti ni sposobna v svoji prenovi vrniti niti dovolj nazaj — k Mar-xu — kaj šele prežeti »svojo politično miselnost z viri človeških ravnanj«.
Povsem razumljivo: Marxova kritična teorija družbe — in Marx človekove socialistične zavesti ni »gradil«, »strojil«, »meril«, o socializmu je kvečjemu pisal kot o »družbi s človeškim obrazom« in kar ni nepomembno: s tematizacijo francoske meščanske revolucije je priskrbel jezik, skozi katerega so lahko ljudje vedno več razmerij podrejenosti prevedli v razmerja zatiranja — bi razkrojila povsem reificirano ideologijo skupaj z institucijami, ki jih ta ideologija legitimizira.
Projekt »socializma po meri človeka«, za katerega je dvignilo roko pet odstotkov slovenskega prebivalstva, računajoč na kolektivno voljo »družbe kot celote«, je torej uspavalno, ne pa mobilizacijsko sredstvo za izhod iz krize. Za kaj takega ima vojaško-partijska garnitura na voljo dekrete, ukaze, navodila in prepovedi.
To so poleg stalnega naraščanja cen, brezposelnosti, zviševanja delovnih norm, davkov in vsiljevanja »racionalne strukture potrošnje« naposled sredstva, s katerimi nameravajo oblasti na račun žrtvovanja cele generacije delavcev in kmetov, na račun brezobzirne eksploatacije izvesti nadzorovano modernizacijo gospodarstva.
Glede na to, da po nekaterih podatkih živi že 50 odstotkov prebivalstva Jugoslavije na pragu revščine, po drugih podatkih pa so številke za 20 odstotkov višje, po ocenah tretjih pa nas najhujše šele čaka, premislek o vreči žita ali demokraciji na tleh Jugoslavije — za razliko od Poljske, kjer ljudje že ves čas zahtevajo žito in demokracijo — ni povsem odveč.
»Socializem po meri človeka« utegne biti prej kot resnična družbena tragedija pravcati Benjaminov pogrebni spektakel.
Dragica Korade
NA KONCU SPET OD ZAČETKA
Teze za ustavo Republike Slovenije, ki so izšle v Časopisu za kritiko znanosti z datumom april 1988, se simbolno vežejo na časovne koordinate
1)	27. april 1941 (ustanovitev OF),
2) 1. maj 1942 (prvo osvobojeno ozemlje v Ljubljanski pokrajini),
3) 5. oziroma 10. maj 1945 (imenovanje prve slovenske narodne vlade v Ajdovščini in njena predstavitev prebivalcem Ljubljane na današnjem Trgu osvoboditve),
vsebinsko pa na
ad 1) 1. 11. oziroma 21. 12. 1941. sprejetih devet temeljnih točk OF,
ad 2) referat Borisa Kidriča na partijski konferenci za osvobojeno ozemlje, v katerem je formuliral tri cilje, ki jih hoče KPS doseči na osvobojenem ozemlju — a) pokazati hoče tip prave demokracije, demokratične ureditve in jasen zgled javne varnosti in reda, b) očistiti hoče osvobojeno ozemlje notranjih sovražnikov slov. naroda in c) zakti-virati hoče osnovne ljudske množice, predvsem delavce in kmete,
ad 3) kriterije za sestavo vlade, ki naj bo delovna in naj zajame vso resnično širino osvobodilnega gibanja, njeno delo mora ostati kolektivno, dejanski voditelj celotne politike pa IOOF, ki so ga ob ustanovitvi sestavljali predstavniki ustanovnih skupin OF povsem različnih verskih in političnih usmeritev, pa tudi strankarsko neopredeljeni.
Če se naj ustava Republike Slovenije veže na OF kot izjemno moderen politični projekt ter zopet ujame takratni svobodnjaški duh in neobremenjenost ideoloških orientacij, je treba paralele potegniti zelo dosledno; treba je natančno ugotoviti, koliko ideološke navlake je na koncept družbenega razvoja naneslo 43 let »človeške svobode odločanja in izbire« in kje ta navlaka najbolj izrazito onemogoča korak v 21. stoletje. Mislim, da je takšen stavek, ki na častnem mestu stoji med Temeljnimi načeli in določili: »Obramba domovine je dolžnost slehernega državljana.«
V osnovni šoli so nas tovarišice vsako leto davile s spisi, ki so začenjali z vprašanjem, na katerega tudi danes ne bi znal odgovoriti: »Kaj je domovina?« Šele takrat, ko bi bilo to moč opredeliti in bi tako zagotovo znal razložiti tako sebi kot drugim, kaj me dela državljana prav te in ne kakšne druge domovine, bi lahko državljansko dolžnost tudi zavestno sprejel. Obramba domovine je do takrat le iracionalni patriotski samo-vpoklic, ki temelji na eksistencialni ogroženosti, ne more pa biti nobena vrsta prisile za ohranitev teh ali onih ideoloških spon, ki jih uradna politika preko masovne psihoze nenehno vzpostavlja kot odlike sistema.
Zanimivo je, da se šele z večjo naklonjenostjo do liberalnejšega načina žviljenja zmeraj bolj kaže, kako neverjetno »moderna« so bila vojna leta. Tudi danes je vse manj ljudi pripravljenih ubijati za ideje. In kot vedo povedati pošteni partizani, se je NOB razmahnila in prav zaživela šele takrat, ko sta se v istem živinskem vagonu peljala slovenski komunist in slovenski duhovnik, ko je torej postalo jasno, da gre za načrt iztrebljanja slovenskega naroda, ne pa za boj proti »brezbožnemu komunizmu«. Široka mobilizacija je zares uspela takrat, ko ni bila več potrebna in ko ni bilo več nikogar, ki bi jo prisilno izvrševal. Skoraj nikogar! — v Zgodovini Slovencev (CZ, 1979) beremo: »6. 4. je CK KPS objavil mobilizacijo vseh komunistov in ukazal, naj takoj
vstopijo v vojsko kot prostovoljci.« (stran 737). Takšen ukaz je samo malo bolj nerodno izražen pomen določila o obrambi domovine kot dolžnosti. Tako eden kot drugi lahko funkcionirata izključno le znotraj partijsko organizirane formacije z jasno razmejeno hierarhijo in z zavestno odpovedjo racionalnosti, ker ji samo tak položaj sploh omogoča obstoj in delovanje.
Vsakršna analiza ali razprava o sami vsebini ogroža njen eksistenčni modus. Ke je tudi naša domovina organizirana
po partijsko, velja to tudi zanjo in se dokazuje skozi »napade na temeljne vrednote«.
Partijsko-boljševiški modet organiziranja, ki je verjetno najmanj mobilen in ga je čas do kraja povozil, je zaradi tega povsem neuporaben kot koncept razvoja družbe v 21-to stoletje. Izraz pol-za-vedne želje vrniti se iz »teka na mestu« (K. Čavoški) nazaj na startne pozicije so tudi Teze za ustavo Republike Slovenije, ki na temelju osvobodilnega gibanja zelo točno najdejo tisto točko, od koder je še možno poskusiti znova.
Sam CK KPS je ob začetku vključevanja več kot 20-tih skupin, organizacij in društev v OF poudarjal, da jo sicer vodi, da pa OF nikakor ni isto kot KPS in da OF mora ostati utelešenje slovenskega naroda, kajti njemu, ne pa KPS, pripada oblast — njemu, ne pa KPS, tudi preti iztrebljenje.
Samo svojim gorečim privržencem lahko kakšna partija »ukaže, da takoj vstopijo v vojsko kot prostovoljci«.
Domovina tega ne more, saj niti v 20. stoletju ni bilo več nobene vojne, ki bi bila izbojevana s prisilno mobilizacijo.
In če moderna republika noče biti organizirana kot partija, bo morala nase vzeti tveganje, da spontano razvija
obrambne sposobnosti državljanov, ki so predvsem v njihovi zavesti, da se je za to in takšno domovino vredno tudi boriti (z orožjem); če ne, pa jo zamenjati z dopustitvijo, da propade. Nobena dolžnost ji ne more pomagati, da se obdrži pri življenju — s pisa-
njem takšnih ustavnih določil oblast sama sebe prepričuje v varnost obstoja in si sama sebe sebi postavlja za garanta te varnosti.
V moderni ustavi takšno določilo nima kaj iskati — obramba domovine kot dolžnost pomeni braniti status
quo kakršenkoli že je. To pomeni braniti tudi najslabšo domovino z najslabšo ustavo.
In tako je najboljša ustava s takšnim določilom slaba, ker ga dobra ustava, ki uzakonja dobro domovino, ne potrebuje; najslabši ustavi pa takšno določilo daje legitimnost, ker
je povsem vseeno, kaj razen njega v ustavi še piše.
Patriotska dolžnost slehernega državljana je graditi takšno domovino, ki jo bo pripravljen tudi braniti. In ustava mu mora omogočati takšno »dolžnost«.
Dejan Pušenjak
OSVOBODILNA
FRONTA
(JSREDNll ORGAN OSVOBODILNE fRONTE SLOVENSKEGA NARODA
l.cio II Sl. 1
V začetku januarja 1942
I z j a v a
Osvobodilna fronta slovenskega naroda proglaša, da neomejeno vztraja na načelnih osnovnih točkah, sprejetih na 11. plenarni seji o.NOO, ki te glase:
1. Proti okupatorjem je treba vršiti neiaprosuo oboroženo akcijo.
2. Ta akcija predstavlja Izhodišče zn osvoboditev in združitev vseh Slovencev.
3. Stoječ na stališča naravne In usodne skupnosti jugoslovanskih n ar vdov ne priznava Osvobodilna fronta razkosanja Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost njtnih narodov. Hkrati stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe.
4. Z osvobodilno akcijo In aktivi/acijo slovenskih množic preoblikuje OF slovenski narodni značaj. Slovenske ljudske množice, ki sc borijo zn svoja neroda« in človeške pravice, ustvarjajo nov lik aktivnega sIovihMh..
5. Vse skupine, ki sodelujejo v OF'. so se obvezale, da bodo lojalne v medsebojnih odnosih.
C. Po narodni osvoboditvi prevzame nn slovenskem ozemlja ol-:j«-i Osvobodilna fronta slovenskega naroda kot celota.
7. Po narodni osvoboditvi uvede Osvobodilna fronta dosledno ljudsko demokracijo. Vsa vprašanja, ki presegajo okvir narodne osvoboditve, bodo reševala na dosleden ljudski demokratični način.
Glede na slovenske narodne potrebe in glede ra dejstvo, du sc bliže čas naše narodne osvoboditve, dodala O! slovenskega naroda svojim temeljnim točkam še naslednji dve točki:
8. V skladn% slovesnimi Izjavami Chnrohilla, Roosevelta in Stalina bo po svoll narodni osvoboditvi o notranji ureditvi Združene Slovenije in o svojih zunanjih odnosih odločil slovenski narod sum. OF ho to »4 mentarno pravico slovenskega naroda uveljavila »n brunda / vsemi srčastw
fl, Narodna vojska na slovenskem ozemlju raste Iz Slovenskih n«-rodno-osvobodllnlh partizanskih čet In Narodne zaščite, kamor se p.,/, vajo vsi zavedni Slovenci.
Nova leto 1942.	„	,zvrinl od*™ ОГ;
Politični odbor O F; S N OO
з
ШМШ
REPUBLIKA
The vanity and presumpuon of governing bcyond the grave, is the most ridicutous and insolent of ali tyrannies. Man has no property in man; neilher has any generation ргорспу in the gencrations which are to follovv. ... I am contending for the riglits of the living, and against their being willed away by the manuscript assumed authoritv of the dead.
_ Ip. PaThe’s appeal, centuries-old taboos and inhibitiofis came
Dvesto let bo že, kar je stari Tom Paine s- Človekovimi pravicami uvedel v Evropo misel, da se da namesto skromnih reform ustavo neke družbe napisati nanovo od prvih strani. Iz meglenih začetkov plemstva in kraljeve rodbine je izbezal tolpo roparjev, ki jih je orožje privedlo na oblast, povedal je o razliki med družbo in državo, demokracijo, ki je bila dotlej sinonim za nered, je uporabil v modernem pomenu. Seveda je moral pred ječo in vislicami bežati iz Britanije v Francijo, a knjiga se je tiskala in ljudstvo desetih milijonov je pokupilo v dveh letih kakšnih 250 000 izvodov.
Dolgo pričakovana »pisateljska ustava«, odgovor demokratične javnosti na državno spreminjanje ustave v grobem rečeno slabšo varianto istega, se je dva dni pred praznikom Osvobodilne fronte tihceno pojavila v slovenskem prostoru.
Predstavitev tihe bele knjižice v srednji dvorani Cankarjevega doma je ponovila kritiko sedanje države in njene ustave.
Rekla je, da na nek čuden način pri nas živimo v brezzakonju. Brezzakonju, ki pri nas ne pomeni pomanjkanja zakonov, temveč njihovo preštevil-nost. Zakonov, ki so lepi, a protislovni, mešanica ideologije in prava, neredko neuporabni. Organiziranega pozabljanja, vsiljenega tej družbi.
Spomnila je, kako je avstrijska država v prvi polovici prejšnjega stoletja v strahu pred državljani sklenila konkordat s cerkvijo, kako je potem ustava 1867 končala konkordat, končala monopol katoliške cerkve. Ustav ustanavlja državo. Definira temeljne državne organe in njihova razmerja ter zavaruje državljane pred njeno samovoljo. Veljavna ustava pa skuša konstituirati družbo, ne drža-
ve. Predvsem program je, ni ustava. Zanjo je važno, komu pripada oblast, ne pa, kako jo izvajati. Poseben pojav brezzakonja je, njeni amandmaji, ki nam jih vsiljujejo, tudi, in človek čuti željo, da bi iz tega sistema ustavne proizvodnje izstopil.
Proti organiziranemu pozabljanju stare ustave so pisatelji in sociologi postavili stoletja slovenskega odpora uzurpaciji, moderno prepričanje, da je bogastvo človeštva njegova različnost, ter viero, da človeške pravice dajejo ustavi in državi smisel, pomen in trajnost.
V razmišljanje in izbiro so nam ponudili republiko, takšno državo, ki je stvar ljudi.
V sedanji državi, ki naj bi bila tudi republika, čeprav je poudarek na nejasno definiranem pridevniku socialistična, je oblastniški argument proti odločanju navadnih ljudi o novi obliki stare ustave (sicer ne čisto neupravičena trditev), DA JE NE RAZUMEJO. Pisateljska ustava je razumljiva, in njeilia usoda je — kot se v republiki spodobi — stvar javnosti, naša stvar. Naša stvar je, ali jo bomo sprejeli, prebrali, pretresli,
popravili njene napake, se oglasili zanjo pod hrumom zvočnikov ancien regime — ali ne. Imeli bomo pač takšno ustavo, kot si jo bomo zaslužili, takšno državo in takšno oblast.
Predlog slovenske ustave — eden od govorcev v Cankarjevem domu je videl Erazma Rotterdamskega kot strokovnega sodelavca pri pisanju
— nas je opomnil, da smo vnuki svojih dedov, in da to vedno niso bili tako slabi dedje. Včasih se jim je godilo podobno kot nam, in tudi oni so si včasih poskušali sami pisati sodbo.
Kar se mojih dedov tiče
— eden je bil polpismen kmet v Tuhinjski dolini, ki je poslal sina na univerzo, drugi je bil železničar, ki je pod ducejem kot Slovenec izgubil službo, pobegnil po požigu Narodnega doma z družino v Jugoslavijo in umrl v Mariboru pomladi ’41. Kolikor vem, sta bila oba poštena človeka.
Samo Resnik
PRIPOMBE H GRADIVU ZA SLOVENSKO USTAVO
(1)	V zadnjem odstavku prvega dela (Temeljna načela in določbe) piše: »Prodajanje orožja ali kakršnokoli vojaško sodelovanje z državami, ki so v vojni, ni dovoljeno.« Raje bi videl stavek:	»Prodajanje
orožja in vojaške opreme ali kakršnokoli vojaško sodelovanje z državami, ki izvajajo genocid ali napadalno vojno ni dovoljeno.« Tako bi republika Slovenija leta 1936 lahko pomagala republikanski Španiji, lefta 1941 bi lahko sodelovala z zavezniki, ustava pa bi leta 1988 slovenski vladi prepovedovala predajo orožja
in opreme Etiopiji in Sovjetski zvezi. Iskri to ne bi bilo všeč.
(2) V drugem delu (Pravice človeka in državljana), poglavje Svoboda vesti in veroizpovedi, me v tretjem stavku skrbi možnost omejevanja svobode veroizpovedi iz moralnih razlogov. Če mojemu sosedu vera slučajno nalaga, da vsako nedeljo nag pleše okoli ognja, naj mu Bog da veselje.
(3) V poglavju Ekonomska razmerja tretjega dela ustave se mi zdi preširok stavek »Delavci ne morejo neposred-
TEZE ZA USTAVO REPUBLIKE SLOVENIJE
Zavedajoč se svetosti življenja in človekovega dostojanstva;
izhajajoč iz:
- temeljnih človekovih pravic in državljanskih svoboščin,
- temeljne pravice vsakega naroda do samoodločbe,
- temeljnega zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci z lastnimi močmi izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo državnost;
z namenom, da ob spoštovanju dediščine slovenskega naroda zagotovimo kulturni, ekonomski, politični in socialni razvoj Slovenije,
sprejemamo naslednjo
USTAVO REPUBLIKE SLOVENIJE
I. TEMELJNA NAČELA IN DOLOČILA
Republika Slovenija je država slovenskega naroda in vseh ljudi, ki so si v skladu z zakonom pridobili pravico do slovenskega državljanstva. Republika Slovenija je država, ki temelji na suverenosti slovenskega naroda, na njegovi trajni pravici do samoodločbe, vključno s pravico do združevanja v zvezo držav ali do odcepitve od takšne zveze držav, svobodnega odločanja o notranjepolitični ureditvi, zunanjepolitični ureditvi, zunanjepolitičnih odnosih in o zadevah obrambe. Oblast pripada ljudstvu. Državljani Republike Slovenije izvajajo svojo oblast prek neposredno voljenih zastopnikov, v posameznih primerih, navedenih v tej ustavi, pa neposredno z referendumom.
Republika Slovenija obsega ozemlje znotraj mednarodno priznanih in zagotovljenih meja, določenih z razmejitvijo med
85
no trpeti posledic nesmotrnega gospodarjenja.- Poleg pravice do socialne varnosti nam ustava daje celo pravico do dela (upam, da bi se z zakonom dalo urediti, da bi človek to pravico zamenjal za primerno odškodnino — recimo polovico povprečnega osebnega dohodka — in mirno živel, ukvarjajoč se s fizičnim ali intelektualnim potepanjem (glej razpravo o »potepuhovi plači — vagabond’s vvage« v knjigi Roads to Fre-edom Bertranda Russella, 1918), podobno je razmišljanje o »zajamčenem dohodku« Paula Goodmana, Johna Vav-leya in drugih), tako da bi ta nejasni stavek raje črtal.
(4) V četrtem delu (Državna ureditev) bi črtal 12. člen (»Z zakonom se določijo primeri, ko nekdo ne more biti izvoljen za poslanca.") Bojim se, da je to omejevanje pravic manjšine in omejevanje ustavne pravice ljudi, da volijo in so voljeni. Če ljudje želijo, da jih v skupščini predstavlja zapornik (v Italiji in na Severnem Irskem se je to že dogajalo) blaznež ali štirileten otrok — njihova stvar. Tudi naslednji odstavek bi bilo dobro omejiti.
(»Skupščina sama presoja primere spornosti mandatov svojih članov «) Poslanca lahko odpokličejo le njegovi vo-lilci, skupščina jim lahko le predlaga referendum, ali naj ga odpokličejo ali ne.
(5) Morda bi bilo smotrno predlagati, naj stoji pod zahtevo za referendum več kot tisoč podpisov, menim pa da meja ne bi smela preseči odstotka volilnega telesa.
Predlagam, da se poglavju Pravica do udeležbe pri vodenju javnih zadev in volilna pravica pripiše člen: »Državljani
lahko zahtevajo referendum s peticijo, ki jo mora podpisati vsaj 1 % volilcev.«
(6)	Sprašujem se, ali ni preveč dobrosrčen člen, ki pravi, da »predsednik republike ni odgovoren za dejanja, ki jih opravi med izpolnjevanjem svojih funkcij, razen za veleizdajo". Če bi pisalo »izpolnjujoč« namesto »med izpolnjevanjem« bi se manj bal. Lju-dožerstvo sicer pri nas res ni v modi, in Amina najbrž tudi v Ugandi na »neposrednih, splošnih in tajnih« volitvah ne bi izvolili za predsednika, prozaične tatvine in umori pa se le dogajajo. Kar se mene tiče, naj predsednik republike krade, ponareja dokumente, zbira podkupnine, posiljuje svoje tajnice in obrekuje državljane kolikor ga je volja, tudi kakšnega otroka lahko pijan povozi, da pa bi možak med govorom v skupščini potegnil revolver in legalno ustrelil opozicijskega poslanca ali dva, bi bilo pa že malo preveč.
Predsednik republike ima v rokah preveč moči, da bi bil še posebej zaščiten z ustavo.
Namesto omenjenega predlagam nov člen: Čer stori predsednik republike kaznivo dejanje, prestaja kazen po koncu mandata. Sebe ne more pomilostiti.
Predsednika republike lahko odstavijo volilci na referendumu, z, dvotretjinsko večino.«
(7)	V poglavju Sodstvo (4. del, Državna ureditev), 7. člen, bi pripisal stavek: »Proti sodbam vojaških sodišč je možna pritožba na vrhovno sodišče republike Slovenije.«
Samo Resnik
Društvo slovenskih pisateljev
Ustavna komisija upravnega odbora
Delovna skupina za ustavni razvoj pri slovenskem sociološkem društvu
GKAnraVO ZA SLOVENSKO USTAVO
Časopis za kritiko znanosti Ljubljana, april 1988
Te teze so prispevek k potekajoči ustavni razpravi in hkrati pomenijo tudi predlog za takšno preureditev spre-minjevalnega postopka, da bi bila v žarišču pozornosti predvsem sprememba slovenske ustave, medtem ko bi o njenem kontekstu, kakršenkoli bi že bil, razpravljali, kasneje — seveda na podlagi že izdelane slovenske ustave.
Že omenjeni jugoslovanski ustavni amandmaji so zgolj zunanja spodbuda za tu predloženo delo; sicer pa so v slovenskem razvoju nastali tudi notranji razlogi za ustavno prenovo.
Predlog tez za slovensko ustavo je utemeljen na stoletnih hotenjih slovenskega človeka:
politično na izročilu srednjeveške Karantanije in Kocljeve kneževine, na zahtevah po Zedinjeni Sloveniji, na sicer kratkotrajni in mednarodno nepriznani državi Slovencev, Hrvatov in Srbov,, na zedinjenju v državo Sr-Hbvr	Slovencev, na programu Osvobodilne
fronte slovenskega naroda in načelih ASNOJ-a ter na izkušnjah v socialistični Jugoslaviji;
kulturno na izročilu Trubarja, Vodnika, Prešerna, Levstika, Cankarja, Kosovela, Kocbeka in sploh slovenske umetnosti vseh zvrsti, ki je v pomanjkanju politične organizacije ali ob njeni prenagljenosti oz. pretirani prilagodljivosti tujim vzorom prevzemala nase bistveno odgovornost za ohranitev slovenstva;
vojaško na tradicijah protigermanskih-protikrš-čanskih uporov v Karantaniji, kmečkih uporov, protitur-ških bojev, na junaški obrambi zahodne meje v prvi svetovni vojni, na vojaških uporih v avstrijski armadi, na vojaških dejanjih prve moderne slovenske vojske generala Maistra in še predvsem na tradicijah slovenske vojske v času narodnoosvobodilne vojne — ko je bila povsem slovensko organizirana in zmagovita kljub najslabšim pogojem ...
Osnutek tez za novo slovensko ustavo upošteva dosežke in težave dosedanjega državnega in ustavnega razvoja Slovenije, kot se je izkazal v ustavi Ljudske republike Slovenije (1047) in v ustavah Socialistične republike Slovenije (1903, 1974). Posebno v najnovejši, zdaj veljavni ustavi je — ob določilih, ki so danes pač zastarela — razvidna težnja po samostojnosti in državni suverenosti Slovenije. Dosedanje ustave so bile pomanjkljive zaradi svoje pretirane navezanosti na konkretne družbene in politične okoliščine; bile so tudi preobširn^ in zaradi svoje izrazne zapletenosti jezikovno neustrezne.
Teze izhajajo iz predpostavke o dozorelosti slovenskega naroda, da Sprejme svojo lastno ustavo, ki ne bi bila derivat niti sovjetske niti jugoslovanske. O tej dozorelosti ne priča le zgodovinska, ampak tudi današnja zveza demokratičnih slovenskih političnih sil, ki jih je mogoče povzeti z gibanji za nacionalno, politično, druž-beno-ekonomsko, kulturno-intelektualno, generacijsko in spolno demokracijo; ter z njihovimi opredelitvami za tržno ekonomijo, civilno družbo in pravno državo. Teze izhajajo iz samoodločbe slovenskega naroda, na podlagi katere se Slovenci dogovarjajo o skupnih zadevah z drugimi narodi, pri čemer vztrajajo pri načelu, da Slovenija svoje notranje politične, zakonodajne, kulturne in druge zadeve ureja samostojno.
Slovenska ustava naj bi torej izhajala predvsem iz duha, ki ga izražajo naslednja načela:
— politični pluralizem — brez vnaprejšnje vodilnosti katerekoli stranke;
— družbeni odnosi postindustrijske oz. postmoderne družbe, ki temeljijo na spoštovanju individualne in narodne osebe; na varovanju okolja, racionalni tehnologiji in samoupravljanju oz. samoorganizaciji;
— kultiviranje in intelektualizacija dela;
— nacionalna suverenost in enakopravnost;
— ločitev zakonodajne, sodne in izvršne oblasti.
Dimitrij Rupel in Janez Menart
(gradivo za slovensko ustavo, ČKZ, april 1988, s. 5—7)
S strani Društva slovenskih pisateljev so pri redakciji Tez za ustavo republike Slovenije sodelovali: Milan ■ Apih, Janez Menart, Tone Pavček, Tone Peršak, Dimitrij Rupel in Veno Taufer; s strani Slovenskega sociološkega društva pa France Bučar, Tine Hribar, Peter Jambrek, Mitja Kamušič, Veljko Rus in Ivan Svetlik.
ШМЗШ
4
OB UKINITVI SL-A
Do kdaj?	i
Cas je napočil pod bremenom resnice, vendar za sedaj največjo ceno plačujejo redakcije mladinskih časopisov iz vse Jugoslavije. Vedno pogostejše prepovedi mladinskih časopisov so le vrh ledene gore specialne vojne, ki jo najkonservativnejši in hkrati tudi najbolj privilegirani sloji naše družbe že več let vodijo proti svobodi tiska. Pod poviiino, daleč od oči in ušes javnosti v boju proti mladinskemu tisku Uporabljajo pppol-noma nelegalen repertoar represivnih ukrepov, začenši z vsiljevanjem »ustreznih« kadrovskih rešitev in vabili na t. i. informativne pogovore v prostore službe državne varnosti, pa vse do najbolj grobih pritisr kov, >• kot je posredovanje v tisku. •	-k
Na rednem 'sestanku, ki je potekal 14. marca 1988, je ve6ji
V sredo 13. 4. je bila na isti dan, ko je izšla 13. letošnja številka, uspešno končana akcija razbijanja uredništva, ki je prav gotovo napravilo veliko koristnega na področju povsem zbirokratiziranega hrvaškega sistema obveščanja. Tega dne je bil namreč zamenjan dotedanji odgovorni urednik SL-a Ivica Buljan in na njegovo mesto pripeljan sodela-
vec Omladinskega radia Miroslav Grgič. Tak sklep je na osnovi priporočila Časopisnega sveta SL-a sprejelo Predsedstvo MK ZSM Zagreb. Zanimivo je dejstvo, da sta tako predsednik kot sekretar MK, Igor Šišara in Kamilo An-tolovič, hkrati tudi člana Časopisnega sveta.
SL je postal nevaren za mlade zagrebške politične karieriste in
njihove starejše šefe že v času izida novoletne številke, prve po dolgem času, ki je dobesedno izginila iz kioskov. V skoraj vseh kasnejših razgovorih o SL-u so »poklicani« oporekali uredništvu božično čestitko (fotomontažo »Vjesnik« — Sretan božič) kot uredniško napako. Sledili so številni provokativni intervjuji, od katerih je še posebej močan negativni odmev (se ve. med katerimi sloji) izzval razgovor z Živkom Kustičem, glavnim urednikom Glasa koncila. Nedolgo zatem je prišla prva prepoved: po sklepu tožilstva je šlo kar za štiri inkriminirane tekste. Zelo značilno je, da izdajatelj SL-a (samo uredništvo, ki nima statusa pravne osebe, tudi nima možnosti pritožbe) ni hotel vložiti pritožbe na sodno odločitev. Med prvo in drugo prepovedjo (to je povzročil tekst o predsedniku Zaira, Mobu-tu Sese Sekou) je SL podvojil naklado, zvedel remitendo na minimum in postal eden od najbolj branih časopisov na Hrvaškem, pa tudi v Jugoslaviji. To pa, kot običajno, ni ustrezalo hrvaškim oblastnikom, ki imajo ogromen vpliv na »mišljenje« in »presojanje« zagrebških mladinskih funkcionarjev, pa tudi ostalih članov Časopisnega sveta. Kritični tekst o morilcu Patrica Lumumbe, velikega afriškega protikolonialnega borca, je tako postal povod za odstranitev Ivice Buljana, urednika, ki je SL-u po sedemnajstih (17.) letih životarjenja uspel vrniti dostojanstvo. Vrstile so se seje Časopisnega sveta, na katerih je bilo, po kontradiktornih razpravah, češ da Zagreb potrebuje vplivni SL in da je takšen SL, kot je, pravzaprav dober časopis, ... »odločeno«, da mora Buljan oditi.
Beseda »odločeno« stoji v narekovajih zato, ker je bilo vse dejansko odločeno že mnogo prej, na neformalnih sestankih lokalnih, morda pa tudi republiških
oblastnikov. Kot ilustracijo nesmislov, ki so nasprotnikom SL-a nadomeščali argumente, naj navedem samo očitke urednikom univerzitetne rubrike, ki so služili kot kronski dokaz za to, da SL ne sledi svojim programskim smernicam — čeprav še lani, ko so bili predpostavljeni več kot zadovoljni s časopisom, ki ga nikakor niso mogli prodati več kot 2000 izvodov, ta rubrika ni bila niti za trohico bolj zastopana v časopisu. Poleg tega so SL-u očitali, da nima svojega stališča — in to zato, ker je objavljal intervjuje z ljudmi različnih političnih in duhovnih nazorov! K očitni nekompetentnosti članov Časopisnega sveta je treba dodati še dejstvo, da je eden največjih kritikov SL-a (••V SL-u je 75 % problematičnega materiala!«) bil Marijan Cvje-tičanin, zdaj član MK ZSM Zagreba. lani pa odgovorni urednik SL-a.
V našprotju s pričakovanji izdajatelja je uredništvo vendarle sprejelo novega odgovornega urednika Grgiča, Ivica Buljan je ostal v uredništvu, materiali za novo številko, postavljeno prav na dan Buljanove odstavitve, pa so bili v marsičem »nevarnejši« od vsebin prepovedanih številk. No, namesto kratkoročnega hap-pyenda pa se je naslednje jutro dalo izvedeti, neformalno sicer, da predstavniki izdajatelja zahtevajo, da urednik politične rubrike Zoran Milovič in avtor tega teksta odideta iz uredništva. Glede na značaj izdajatelja SL-a je bila takšna zahteva pričakovana — temu v prid govori tudi malone neverjeten podatek, da je bila 13. številka prepovedana s strani zagrebške Mestne konference in sicer po samovoljni odločitvi Kami-la Antoloviča in Igorja Šišare (ki jo je zvečer potrdilo tudi Predsedstvo MK, številka pa je bila prepovedana prvega dne prodaje zjutraj), čeprav tožilstvo v njej ni našlo niti enega razloga za
prepoved. Takšna odločitev funkcionarjev MK ni le očitno nemoralna, ampak, po besedah SL-
ovih advokatov, tudi povsem nezakonita.
Davor Butkovič
Izjava bivšega
Redakcija Študentskega lista se je n j sestankih 17. in IS. aprila 1988 enoglasno odločila, da skupaj odstopi-
Prišlo je do niza težav in spopadov, ki so svoj vrh dosegli prejšnji leden, ko so zamenjali odgovornega urednika. Tako se je predstava verjetno edino logično razrešila. Člani redakcije smo nadaljevali z delom, kljub skoraj popolnoma nenormalni situaciji, ko je bil za v. d. odgovornega urednika postavljen človek od zunaj, in dokazovali, da nam veliko pomeni tako časopis, kot ideje, za katere smo se zavzemali. Korektno smo pričakovali novega odgovornega urednika in skupaj z njim poskušali pripraviti novo številko. Izkazalo pa se je, da sta redakcija in tudi novi odgovorni urednik v položaju, iz katerega je bil realni izhod lahko samo naš odstop.
Novi odgovorni urednik je pokazal pripravljenost za sodelovanje, ven-.dar je bilo jasno, da bo prišlo do razhajanj. Čeprav bi tudi brez spornega teksta, ki je bil povod za odstop redakcije, objavili številko, ki se nam je ne bi bilo treba sramovati, je jasno, da skupno delo v takšni situaciji ni mogoče, zato smo se odločili odstopiti. Ocenili smo, da obstaja meja političnega kompromisa, ki je, če želimo ostati pošteni do sebe, ne moremo prestopiti.
Reakcije političnih dejavnikov, ki se nam še vedno ne zdijo. dovolj utemeljene, so ustvarile morečo situacijo priča kovan j a,, v kakršni je bilo tako rekoč nemogoče delati. Tudi po zamenjavi našega dosedanjega odgovornega urednika, smo menili, da bi vseeno bilo smiselno, da ostanemo, vendar se je znova izkazalo, da nismo dovolj politično
uredništva
pismeni in da bodisi ne znamo bodisi ne želimo oceniti, kako bo kdo reagiral na naše tekste in za kakšne namene nas bodo uporabljali. V takšni situaciji bi naše sposobnosti, odprtost in naše poštenje do sebe in bralcev lahko prišli v spor z zahtevami dnevne politike - kot se je to že dogajalo.
Žal nam je, da odhajamo z vtisom, da na vrsto ključnih vprašanj v zvezi z našo krivdo kljub vsemu nismo dobili zadovoljivih in argumentiranih odgovorov. Izkazalo se je, da nihče več ne ceni racionalne argumentacije ali pa je ta enostavno nemogoča,' tako da smo poleg redkih argumentiranih kritik poslušali predvsem velike besede, ki jih je nosil val strasti. Po najnovejših napadih, posebej pa po sobotnem Tanjugovem redakcijskem komentarju, ki z ostrino svoje argumentacije jasno dokazuje, da so nekateri tovariši povsem izgubili kriterije in da ne izbirajo sredstev, bi še enkrat postavili naslednje vprašanje: ali je to plavanje proti toku sploh smiselno? Želeli smo se resno in argumentirano pogovoriti tudi o najbolj občutljivih vprašanjih in težavah jugoslovanske družbe. Vendar so naše poizkuse proglasili za politično nepismenost in neodgovornost. Na ta ali oni način so nam dali vedeti, da za to, kar poizkušamo - »še ni pravi čas«. Vendar bodo časi, ki prihajajo brez dvoma še hujši - če o njih ne bomo spregovorili že danes.
keakcije na te poizkuse so jasno dokazale našo »naivno in napačno« oceno.
Novi redakciji SL želimo poguma in znanja in vsekakor manj politične modrosti, kot je zahteva časa.
(Bivše) uredništvo ŠTUDENTSKEGA LISTA
DAJMO NAŠI!
1968
Ko je Ciril Baškovič na partijski
konferenci predlagal zamenjavo
novoreškega besednega konstrukta »pluralizem samoupravnih interesov« z logičnejšo skovanko »samoupravni pluralizem interesov«, je Sergej Kraigher podvomil v pravilnost takšnega početja, češ da ne smemo tako na hitro opraviti s Kardeljem. Za ilustracijo, kaj pravi Kardelj: »Izhodiščna točka nadaljnega razvoja našega demokratičnega političnega sistema mora biti postopno preseganje pluralizma političnih monopolov z resničnim samoupravnim političnim pluralizmom, se pravi, s pluralizmom avtentičnih interesov samoupravnih subjektov, tako parcialnih kot splošno družbenih. Kajti naša družba ni niti monolitna niti amorfna, temveč je celota družbenozgodovinsko pogojenih diferenciranih interesov.« (Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, str. 89). Pri vsem pa ne ge za »obračun« z nikomer, prej za re-artikulacijo gornje izpeljave. In za logičen dialektični preskok po nekajmesečnih zapisih in govorih namesto okostenelega konzervativnega stališča, saj ima podporo tudi v tezah za konferenco ZKS: ••Sestop zveze • komunistov iz oblastnega položaja med ljudmi, iz države v SZDL. prepoznavamo in priznavamo kot najaktualnejšo zgodovinsko naujnost.« To lepo sovpada z najnovejšo tezo v slovenski SZDL (natanko tri mesece po izvolitvi, ne prej!), da je interesni pluralizem potrebno preseči z novim, programskim pluralizmom. To pomeni, da v SZDL naj ne bi več izbirali ljudi za vodstvene položaje na podlagi minulih zaslug in izkušenj, ki bi nato v skladu s tem zbirali interese in jih v okviru fronte zadovoljevali (kolikor pač gre) temveč na podlagi programa, ki bi bil temeljni moment identifikacije pretendentov na vodstvo SZDL. Torej na več SZDL kot apriorna transmisija organizacije vojakov revolucije, ampak organizacija s programom, ki bi v določenem časovnem obdobju dobil podporo v slovenski družbi. Kako bo z udejanjanjem vsega tega, bomo še videli.
Krški kongres slovenske socialistične mladine naj bi bil poleg sedanje kulmlnacije krize eden izmed najtehtnejših in najbolj preciznih povodov za že omenjene sprejete predloge početij. Večina, predvsem globalnejših pred-
logov za drugačno družbo, podanih v Krškem, je ostalo v mladinski organizaciji na podobni stopnji izvrševanja. Predlogi so ostali predlogi, kvečjemu izpopolnjeni predlogi. Kljub aparatu, ki ni ravno zanemarljivo majhen. RK ZSMS si je sicer izoblikovala dober imidž napredne družbene sile v konkretnih, navzven usmerjenih akcijah, praktično, pa je ostala in še ostaja trda in toga. Profesionalci z Dalmatinove 4 v zadnjem času močno migajo, hodijo v »bazo«, še kar naprej zbirajo in prenašajo pobude, a zadnji čas je čas zbiranju glasov, vsaj za tiste, ki še nameravajo ostati v četrtem nadstropju poslopja na že omenjenem naslovu. Spomin krškega kongresa bledi, kar ugotavlja tudi Janez Janša v svojem predsedniškem programu (videnju, po ZSMS-jevsko — zdi se, da se ZSMS boji besede »(politični) program«, SZDL'pa že odkrito govori o programskem pluralizmu): »Vendar je praksa dela ZSMS po letu 1986jasno dokazala, da je v tem trenutku mladinska organizacija močno omejena tako od znotraj kot od zunaj. Od znotraj jo omejuje lastna organizacijska, funkcionalna in kadrovska struktura, od zunaj pa razni koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja, neformalne in formalizirane politične koordinacije, monopolizirani mediji, demokratični centralizem, ki deluje preko članov ZK v vodstvih ZSMS, kjer so običajno v večini, itd.«
Kot že rečeno, je mladinska organizacija delovala predvsem navzven. Zbirala predloge, jih po-, sredovala na ključna mesta, nase pa kar pozabila. Organizacijsko je šibka, na znotraj mnogo slabša, kot to zgleda od zunaj. Presegla je notranje možen domet, se pre-forsirala. Od tod tudi nenačelnost v zadnjih dejanjih pokrškega foruma, volilnih postopkih.
V urejanju lastnega statusa in pravil postaja SZDL (frontna organizacija, okvir za organizirano politično delovanje), na republiški ravni in v nekaterih okoljih odpr-tejša od mladinske organizacije. Da je temu tako, pa so prav mladinci in ostali, ki jim »duh Krškega« ni tuj, mnogo pripomogli. S pobudami. SZDL jih je sprejela, odnose in nedorečenosti že popravlja. V ZSMS pa — kot da ne bi bilo iniciative za notranjo preobrazbo in prilagoditev času ter divjemu tempu »demokratizacije«. Pač, bila je predsedniška kriza, bil je Ljutomer, videli so do-
brucovske študentske prireditve
Maribor
godke v SZDL.
Drži, da je mladinska organizacija edina, ki je uvedla videnja kot pogoj za kandidaturo za določeno funkcijo znotraj svojih vrst. V SZDL, če primerjamo, je to bilo le ponekod, pa še takrat kot neobvezen lik. Spomnimo se predstavitve Prosnik, Fištravec, Vizovi-šek, čeprav je bila ob nepravem času. Toda v SZDL, ki deluje po drugačnih načelih kot organizacija mladih, predvsem gre za soglasje vseh frontnih delov, je za možnega kandidata ter za uvrsti-
tev na osnutek kandidatne liste veljalo načelno pravilo. Pristanek dotičnega.
Kaj pa ZSMS?
Na svoji 40. seji konec aprila je predsedstvo te organizacije vzelo v roke platno in škarje. Kakšnih trideset mladcev je odločalo, kdo od 138 evidentiranih, ki so pristali na kandidaturo (vseh je bilo sicer 888) je lahko uvrščen na osnutek kandidatne liste. Na osnutek kandidatne liste za vodstvo slovenske mladinske organizacije, ne pa
svojih neposrednih dedičev. Ravnali so se po boljševiškem načelu, češ, mi že vemo, kaj mislijo mladi, kdo je pravšnji za zastopanje njihovih interesov. Mi smo demokrati, smo za demokracijo, izbrati moramo takšne naslednike, ki bodo proces demokratizacije nadaljevali, kako ti zgledajo, pa tudi dobro vemo. Bržčas so tako razmišljali. Zato je odpadlo, se ni uvrstilo, pravzaprav jih niso uvrstili na osnutek kandidatne liste, 15 imen. Od tega kar 14 podpisnikov Janšinega programa (objavljen je bil v prejšnji številki).
Sedaj se morajo kandidacijske konference v posameznih občinskih, mestnih in univerzitetnih organizacijah odločevati med kandidati že frizirane liste. Milo rečeno, gre za omalovaževanje njihove volje in omejevanje njihove pristojnosti, da izbirajo med vsemi, ki so pripravljeni delati v RK ZSMS. Volila bo sicer republiška konferenca, a to je zadnje dejanje Torej, Oni so že odločili ker so vedeli. Podobno vedo tudi levičarji v Franciji, ki bi najraje požrli J. M. Le Pena, ultra desničarja, pa še kar naprej ostaja v dirki za predsedniški naziv. Čeprav ga nihče ni jemal preveč resno, je dobil veliko podporo.
Petnajst odstotkov Francozov misli, da je pravšnji za njihovega predsednika. Pri nas pa to vedo namesto »baze« izbranci.
Ivo Žajdela, Metka Mencin, Goran Šoster, Samo Resnik, Miran Kalin, Branko Svetičič, Peter Kodermac, Roman Plohl, Biserka Karneža in še nekateri niso pravi. Argument: dvig roke.
Mladost je norost, vnovič je najprej skočila, potem pa rekla hop. Tokrat, v danem primeru, zavestno. Ne maramo takšnih (to je jasno), ki bodo pokazali na naše napake v trenutku, ko mi kažemo in dokazujemo napake drugim. Izključiti je treba vsako možnost, da bi »baza« neuravnovešeno ravnala in izvolila koga od nepravih.
V »duhu Krškega« naj bi bili volilni postopki odprti, enako volilne liste. Ko SZDL uvaja programski pluralizem, mladinska organizacija ponujenega zavrača. Očitno stoji trditev iz Janšinega programa kot pribita. Vseeno navijajmo zanj in za peščico podpisnikov, ki so še ostali. V začetku 70 let se je dogajalo marsikaj, kar se ponavlja. Nosila so se mini krila in govorilo se je peace, love, freedom. Ostalega pa ne vem, ker to'vedo zame drugi!
SAŠO DRAVINEC
5
ZVEZA
ŠTUDENTOV
JUGOSLAVIJE
V ČASU NAŠIH OČETOV...
Zveza študentov Jugoslavije je postala formalno samostojna organizacija v začetku sedemdesetih let, ko se je ločila, in nato še izstopila iz Zveze mladine Jugoslavije. Glavni razlog izstopa študentov iz ZMJ je popolna zbirokratiziranost mladinske organizacije, ki je bila sestavljena le iz vodstva, in je predstavljala »poligon« za urjenje kadrov, bodočih politikov. Kljub razcepu so organizacije ostale še naprej monolitne in nič manj zbirokratizirane, kot so bile pred razcepom. Vendar je z razcepom izginila poenotena organizacija za poenotenje mladine, to je srednješolcev, študentov, mladih delavcev in kmetov. S tem so se študentje narahlo izvili izpod krempljev birokratskega državnega mehanizma, kar je pozneje omogočilo tudi nastanek radikalnega študentskega gibanja mimo nemočnih forumov študentske organizacije.
Od svoje ustanovitve 1951. leta, v okviru takratne Ljudske mladine Jugoslavije pa nadalje, je ZŠJ delovala v glavnem kot sindi- -kalistična organizacija, ki bi naj skrbela za standard študentov, da bi le-ti lahko v normalnih in človeka vrednih razmerah študirali in se izobraževali. V prvih letih obstajanja se je ZŠJ bavila v glavnem le sama s seboj in birokratskim ustrojem ZMJ, ki je bita vsa leta leglo najbolj reakcionarnih arieristov. Nujna posledica tega e bila ločitev in izstop ZŠJ z ZMJ, Jo česar je prišlo 1960. leta, To je pomenilo nek nov moment v takratnem političnem življenju jugoslovanske družbe, ZMJ je naenkrat dobila potencialnega konkurenta v ZŠJ na področju političnega udejstvovanja v družbi. Potrebno je namreč upoštevati, da je Zveza študentov po svojem statutu politična organizacija, pa čeprav po načinu in vsebini delovanja nič ne kaže na to. Vsekakor je pomemben mejnik v delovanju ZŠJ leto 1965; s sprejetjem gospodarske reforme s strani vlade se je začelo obdobje krutih posledic, ki jih je sprožila uvedba tržnih zakonitosti. Množična brezposelnost, naraščanje socialnih razlik, predvsem pa padec standarda študentom je študentsko populacijo primoral v večjo aktivnost. Vendar zaradi neprimerne organiziranosti ZŠJ se takratni študentski aktivizem ni mogel izraziti v družbi. Čeprav je veljal enoten statut z načeli in programskimi izhodišči za vse univerzitetne centre pa so vendarle posamezna univerzitetna središča razvijala svoje specifične oblike in forme, tako da je 1968. leta imelo študentsko gibanje tri različne obraze v treh univerzitetnih središčih. Tako imamo v Beogradu opravka z gibanjem v obliki klasičnega levičarstva z zgledovanjem pri boljševiškem načinu organiziranja, v Zagrebu se je znašla študentska organizacija v nakovalu med partijo na eni strani in nacionalistično strujo na drugi, s čemer je bilo študentsko giba-
nje v Zagrebu hermetično zaprto in obsojeno na neuspeh. V Ljubljani je prav tako prisotna komunistična varianta, vendar za razliko od Beograda mnogo bolj odprta tudi drugačnim idejam in mnogo bolj strpna Koliko je bila ZŠJ sposobna nami pokaže dejstvo, da je zveza organizacijsko delovala le v teh treh univerzitetnih središčih, da je bila povezava med temi tremi centri slaba in da ni bila sposobna (ZŠJ) zagotoviti niti enotnega delovanja med univerzitetnimi središči znotraj posamezne republike. Čeprav se je ZŠJ kazala kot zelo okorna politična organizacija, je vendarle imela prednost, ker ni bila organizacija elite. ZŠ je bila vselej odprta za vse študente, od katerih se je večina zanimala za svoje študijske probleme in reševanje materialnega položaja. To dejansko stanje se je razlikovalo od prokla-miranega, kar je hromilo delo in zmanjševalo učinkovitost. Pojavile so se zahteve po reorganizaciji ZŠJ, ki jih je v Ljubljani uresničila posebna skupina pri univerzitet-neftT'odboru. Novi predlog koncepta ZŠ je potrjeval dotedanje pozitivne izkušnje, predvsem pa je omogočil funkcionalno organiziranje študentov v univerzitetni samoupravi ter dal vse možnosti oblikam političnega delovanja in ni nikogar utesnjeval. Okoli jedra univerzitetne organizacije so se zbirale delovne skupine zainteresiranih študentov, ki so svoj krog širili z akcijami in prosvetljeva-njem v obliki pogovorov in predavanj. Novi koncept ZŠ je bil izdelan leta 1968. naslednje leto pa je tudi sprejet. Nastala je Skupnost študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov (SŠ LVZ), ki je za študentsko organiziranje pri nas verjetno najpomembnejši dogodek. SŠ LVZ je predstavljala organizacijo, ki je bila sposobna pritegniti v svoje vrste in aktivnosti množico študentov in to ravno zaradi svoje organizacijske odprtosti- Značilnost 1968. leta je tudi politizacija precejšnjega dela študentov po svetu in seveda tudi pri nas. Tako sta se v okviru SŠ LVZ skonstruirala dva pola: na eni strani se je pojavil pol. ki si je prizadeval za politične spremembe oziroma, ki si je zastavil politične cilje in na drugi strani sindikalistična struja, ki je težila za socialnimi cilji. Kakorkoli se cilji enih in drugih v samem bistvu razhajajo, pa po drugi strani drug drugega dopolnjujeta in si s tem omogočata realizacijo. Najbolj pomemben dejavnik, ki je omogočal tovrstno delovanje v Ljubljani tudi še tri in štiri leta po množičnih demonstracijah študentov, je organizacijska forma v okviru SŠ LVZ. Sestavo SŠ LVZ namreč predstavljajo Izvršni odbor Skupnosti ali z drugo besedo predsedstvo in akcijski odbori. V akcijskem odboru je namreč imela vsaka študentska pobuda možnost realizacije v okviru Skupnosti in legitimno možnost izražanja, preko Izvršnega odbora pa je imela tudi možnost komuniciranja s širšo družbeno skupnostjo in realizacije pobud v javnosti. Zasedba Aškerčeve ceste in Filozofske fakultete sta le dve akciji.
vendar najpomembnejši in -hajod-ločnejši, kjer so se pokazale vse prednosti forme študentske organiziranosti v Ljubljani. Toda počasi je pričelo tudi v Ljubljani štu-denstsko gibanje usihati, nekateri najbolj aktivni študenti so diplomirali, drugi bili tik pred diplomo, kar je takratna politična oblast s pridom izkoristila. Na preostale aktivne študente so pričeli vršiti razne oblike pritiska kot so policijski obiski na domu in podobno. Sploh je bilo zelo zanimivo delovanje takratnega republiškega izvršnega sveta, ki je na eni strani pozitivno ocenjeval posamezne akcije študentov in sploh takratno študentsko gibanje, po drugi strani pa so tudi javno objavljali, da so »organi javne varnosti, tožilstva in pravosodja po oceni Izvršnega sveta v vseh konkretnih primerih ravnali v okviru zakonskih pooblastil.«
Študentsko gibanje si je prizadevalo z radikalnimi akcijami očistiti socialistično družbo nesocialističnih pojavov, pa naj je šlo za konfrontacijo z birokratskimi strukturami v družbi ali za obsodbo neustrezne zunanje politike naše vlade. Študentje so imeli svojo vizijo socialistične in komu-
nistične družbe in ko so videli, da se Jugoslavija ne razvija v pravi smeri, oziroma da se razvija vse prepočasi in da je vse preveč zaviralcev tega razvoja, so seveda posegli v politično dogajanje. Način kako je reagirala »oblast« povsem nazorno kaže kakšno ureditev si je želela (in si želi), vsekakor ni hotela socializma, kot ga uči teorija.
Seveda je takratni politični oblasti najbolj odgovarjalo, če študentske organizacije, sploh ne bi bilo, ali da bi bila uokvirjena v prostoru, kjer bi se jo dalo na prefinjen način nadzirati. Tako je prišla s političnih vrhov zahteva po enotni mladinski organizaciji, kot je bilo v »dobrih« starih časih. Računali so verjetno tudi na to, da imajo v ZMJ »svoje ljudi«, ki bodo hladili razgrete študentske glave in jih učili pravil lepega obnašanja. S študentskimi organizacijami po jugu Jugoslavije ni bilo nobenih težav, saj so bile v glavnem vse razbite, tako da integracija z ZŠJ v novo enotno mladinsko organizacijo z njihove strani sploh ni bila vprašljiva. Edinole še v Ljubljani je študentsko gibanje kolikor toliko živelo, čeprav so od forme organiziranosti ŠŠ ostali le
še Izvršni odbori. Vendar se je izkazalo, da so tudi v Ljubljani, razen Izvršnega odbora Filozofske fakultete, vsi ostali Izvršni odbori že pod vplivom režima. Na zahtevo predstavnika Filozofske fakultete so sicer sprejeli sklep, da se na vseh ljubljanskih fakultetah baza sama neposredno odloči, ali je za integracijo v enotno mladinsko oganizacijo in ukinitev SŠ ali proti. Toda referendum je bil izveden samo na Filozofski fakulteti in nikjer drugje. Tako so na zboru skupščine SŠ LVZ sprejeli sklep o razpustitvi SŠ, oziroma integraciji študentske populacije in njenih organizacij v ZSM. Leta 1974. je bilo konec samostojne študentske organizacije, na njeno mesto pa prišla UK ZSM.
Nova enotna mladinska organizacija, ZSM, je z integracijo študentov pridobila veliko število aktivnih članov, ki so s svojimi idejami vnašali v mladinsko organizacijo precejšnjo živahnost, bi-
rokratske sile pa so pričele slabi-
ti. Pričakovanja »oblasti«, da bodo imeli v enotni mladinski organizaciji nadzor nad študenti se ni v popolnosti uresničilo. Študenti so namreč v enotni mladinski organizaciji pričeli svoje ideje razlagati tudi ostalim plastem mladine, kolikor so pač študentje še imeli naprednih idej.
Zanimivo je pogledati kje so danes udeleženci in voditelji študentskega gibanja in kaj počnejo. Nekateri naši »očetje«, protagonisti študentskega gibanja, so na
ključnih mestih v ZK, SZDI .in
so sedaj sami v položaju »oblasti« današnjim generacijam mladih. Zanima me, le kako se počutijo, ko je prepovedan kak študentski časopis, potem ko je prepoved šla skozi njihove roke. So zadovoljni, jim je vseeno ali pa se tega sploh ne zavedajo?
Miro Lenič
...IN DANES
Dokaz, da je Zveza študentov (ime je izbrano povsem naključno, zgolj zaradi lažjega
komuniciranja — gre za povezavo jugoslovanskih UK-jev v skupno telo) potrebna, je bil sestavek Sveta za vzgojo in izobraževanje pri ZSMS (marca letos), kjer je bilo prisotnih vseh 18 predstavnikov jugoslovanskih UK-jev in kjer je predsednik mariborskega, Božidar Novak, oblikoval pobudo za ustanovitev. Bili so si enotni, da se naj prvič po letu 1974 samostojno sestanejo vse jugoslovanske univerzitetne sredine, da bi se hkratno nezadovoljstvo z delom Sveta za VI in zahteva, da se naj študentska problematika rešuje znotraj študentske zveze, ker je specifična (štipendijska politika, problem prehrana, težnje po odstranitvi predmeta SLO in DS z univerze, proble-
mi financiranja študentskih
časopisov,...), mogli jasno artikulirati, ne pa obtičati v kakšnem kotu labirinta ZSMJ-evskih kanalov.
Na tridnevnem sestanku v Skopju (8.4.) je bila druga točka možnost organizirane povezave UK-jev v skupno telo« (poleg a) študentski standard in c) jugoslovanski študijski program/) — vse univerzitetne sredine so si bile enotne, da je Zveza študentov potrebna. Formiralo se je Koordinacijsko telo znotraj ZSMJ, ki bi naj predstavljalo prehod k novi obliki študentske organizacije,služilo pa bi tudi za oblikovanje njenih bodočih vodstvenih kadrov). Imenovano je bilo namreč delovno predsedstvo (Goran Tambič — UK Beograd, Zoran Stefanovski — UK Skopje in Danilo Vezjak — UK Maribor), ki naj izdela predlog strukture Koordinacijskega odbora in ga predloži Predsedstvu konference ZSMJ. Predlog je bil konferenci predložen teden dni kasneje:
PREDLOG PREDSEDSTVU KONFERENCE ZSMJ,
da se formira Koordinacijski odbor UK ZSMJ.
Predstavniki UK ZSM univerz v Jugoslaviji so na svojem sestanku v Skopju (9. 4. 1988) ugotovili in se zedinili, da obstaja potreba po ustanovitvi KO. Pri tej odločitvi so imeli v vidu sledeče:
a) — da na osnovi statutarne odločitve (16. 7. 1987) konference ZSMJ predsedniki UK kontaktirajo med seboj preko Sveta za VI pri ZSMJ
b) — poleg nekaterih rezultatov, ki so bili doseženi s takšnim načinom dela in organiziranja, je veliko število vprašanj ostalo odprtih in nerešenih, čeprav so bila postavljena in iznesena.
c) — predstavniki UK ZSM so enoglasni v oceni, da bo ustanovitev KO UK ZSM v veliki meri ustvarilo pogoje za boljše reševanje problemov iz področij delovanja UK-jev
d) — predstavniki UK ZSM verjamejo, da bo s to spremembo razbremenjeno in tudi izboljšano delo Sveta za VI pri ZSMJ. V skladu z navedenim predsedniki UK ZSM predlagajo, da se formira KO UK v okviru ZSMJ. KO bi deloval s pozicije ad a) sistema izobraževanja, ad b) študentskega standarda in ad c) ostalih vprašanj iz oblasti delovanja UK-jev. V sestavu KO se vključijo predstavniki UK-jev. KO delegira tretjino članov v Svet za VI in se preko delegata v komisiji Sveta vključuje v delo.
Predsedniki UK-jev dajo predlog Svetu za VI s sugestijo, da ga po osvojitvi prenesejo predsedništvu oziroma konferenci ZSMJ v končno potrditev.
UJorЈ&ЛЏ1	ШШ
шели NARO № Ш1Ш
HRVAŠKA 71 — SLOVENIJA »88
Si
«зам
deralnim enotam, zato v javnosti prihaja do burnih, največkrat negativno uglašenih reakcij. Konec koncev je na nek način tudi logično, da politični koncept ene od republiških partij, ki napravi nekaj korakov več, kot se še smatra za oportuno, postane nevaren za legitimno delovanje ostalih partijskih organizacij. Z običajno frazo o različnih ■družbenih pogojih se ne da »pozitivno« razložiti vseh razlik v pisanju makedonskih in slovenskih časopisov. Takšna razlaga ni pomanjkljiva le na vsebinskem nivoju ampak tudi zato,, ker pod vprašaj postavlja kakršnokoli enotno linijo ZKJ, ki se v monističnem in, objektivno gledano, nedemokratičnem sistemu kaže kot še zmeraj nujna. Zaradi tega je svojevrsten obračun z »nezaželjenimi tendencami« nujen. To, da se Slovencem očita, da so šli »predaleč« z napadi na najboljši slovenski tisk, je še zmeraj boljša solu-cija od vztrajanja pri poskusu obračuna s slovenskim vodstvom. Tu so ključne razlike med '71 in '88. Poleg omenjene podobnosti funkcioniranja politične platforme, so vsi drugi elementi (razen morda paktiranja politikov s cerkvijo) takratnih gibanj na hrvaškem in današnjih v Sloveniji bistveno drugačni. Če bi bili javnosti dostopni relevantni dokumenti o maspoku, bi bil tak zaključek samoumeven.
Osnovna značilnost ma-spoka je bilo iskanje večje hrvaške avtonomije znotraj federacije (kar je sovpadalo s težnjami Tripala in Dapčeviče-ve), svojevrstna nacionalno-
temeljne individualne, družbene in politične pravice. Ma-spok pa je z dejavnostjo akterjev te pravice kršil v enaki meri kot državni aparat. Inten-cija tedanjih hrvaških politi- • čnih voditeljev je bila demokratično intonirana, vendar jim je tok dogodkov ušel izpod kontrole. Slovenski politiki pa še kako dobro kontrolirajo situacijo kljub posameznim ekscesom, kot je bila npr. njihova panika v zvezi z Mladino. Dejstvo je, da je Mladina na liniji uradne slovenske politike ne glede na razlike v metodi delovanja in da se slovenski politični vrh tega še kako dobro zaveda. Vprašanje tolerance do Mladine in časopisov podobne orientacije se tako kaže kot conditio sine qua non »slovenske pomladi«, kakor se tudi prostor, ki ga je odprlo takšno novinarstvo, pokaže kot idealni način praznjenja družbene energije, ki bi se drugače lahko sublimirala z mnogo nevarnejšim predznakom — prav to se je zgodilo z gibanjem hrvaških študentov, katerih demokratični potencial se je izčrpaval v lepljenju hrvaških grbov na zagrebške zidove.
Najvažnejša razlika med '71 in '88 pa je v tem, da sedanji dogodki v Sloveniji lahko predstavljajo eno od poti k ci-viliziranju političnega življenja SFRJ in so kot takšni sprejemljivi za celo državo, kar je za politični program Savke Dapčevič in Mike Tripala povsem nemogoče reči. Vprašanje, ki se ob »slovenski pomladi« postavlja, ni »kdo bo Dubček«, ampak, ali ima slo-
ZAKAJ VMES NI
ENAČAJA?
Ocenjevanje političnih dogodkov v Jugoslaviji je nujno omejeno s pomanjkanjem relevantnih informacij, še.posebej, če gre za dogodke, katerih značaj vdira v sfero za zmeraj anatemiziranih tem vladajočega režima — tem, ki niti v času masovnega odstranjevanja tabujev niso amne-stirane od avreole nečesa, o čemer se govori le redko in še takrat s šepetom. Ena od neposrednih posledic takšne situacije je manipuliranje s polinformacijami, argumentacije, ki temeljijo na vtisih namesto na dejstvih itd. Vse to nujno vodi do »napačnih spojev«, katerih največkrat kon-traproduktivni dometi so lahko v določenih kontekstih vendarle neverjetno učinkoviti. Podobno je s poskusi vzporejanja Hrvaške '71 in aktualnih dogajanj v Sloveniji.
Vzporejanje je v mnogo-čem odvisno od nivoja, na katerem se vrši dialog in s katerega se opazuje konkretno stanje. Če govorimo o politični orientaciji ter o strategiji in taktiki takratnih hrvatskih in sedanjih slovenskih oblastnikov, se podobnosti same vsiljujejo. Najprej je tu specifična pozicija dveh republiških
partij. Obe sta zamajali že tako nestabilno republiško-po-krajinsko ravnovesje z radikalno drugačnimi političnimi koncepti, za katere predhodno niso dobile dovoljenja kolektivnega zveznega vrha. Obe sta v praktičnem delovanju uporabljali pri nas zmeraj uspešno mobilizirajočo nacionalno senzibilnost, kar pa je v naših razmerah dvorezen meč. Namreč, eden največjih eksploatatorjev nacionalizma in šovinizma v Jugoslaviji, Slobodan Miloševič, bo težko uradno denunciran kot nacionalist preprosto zato, ker 1) njegova politična platforma ni originalna ampak predstavlja netaktično radikalizacijo »ideologije« njegovega vrženega predhodnika in
2)	ker se v svojem križarskem pohodu naslanja na predpotopne, borbenokomunistične toda v nekaterih delih te družbe še vedno sprejemljive paradigme o socializmu, kakršnega so si predstavljale prve generacije, ki so prišle na oblast in gradile dogmatsko ideologijo te dežele. Na drugi strani je (bila) tako hrvaški kot slovenski partiji skupna težnja po pospešeni demokratizaciji, kar pa seveda ne ustreza avtoritarnim fe-
, 4M f ‘ Jr * :	..I	г	•
4* * A
nacionalistična emancipacija ter z njo povezana občasna srbofobija, pa tudi usklajevanje političnega programa z nacionalnim ter predpostavljanje nacionalnega osnovnim elementom demokracije — vse to v povezavi z nesposobnostjo racionalnega političnega delovanja vsaj na robu tistega, kar sistem še smatra za legalno.
V nasprotju s tem stihijskim gibanjem, katerega udeleženci so bili politično neozaveščeni, prihaja danes v Sloveniji vse bolj do izraza prav izrazita politična zavest ljudstva — možnost artikula-cija nečesa, čemur bi lahko rekli spoznane potrebe in strmljenja Slovencev In znano je, da je konstituiranje neodvisne javnosti osnovni predpogoj vsake demokracije. Glavne politične smernice v Sloveniji vendarle tendirajo h konkretnim spremembam za vzpostavitev pravne države, v kateri bodo spoštovane
ZAKAJ HRVAŠKA MOLČI?
Ker v vasem časopisu vidim tudi članke v hrvaškem jeziku — zakaj nimate tudi zagrebške priloge? — vam pošiljam kopijo dopisa, ki .mi je Vjesnik ni hotel objaviti.
S tem svojim dopisom sem hotel spomniti delegate hrvaškega Sabora, da so njihovi predhodniki že pred 141. leti samo hrvaški jezik razglasili za uradnega in da ga zdaj ni treba menjati. Da bi ponazoril, kako je v naši večnacionalni državi kakršenkoli unitarizem nemogoč, sem navajal podatke iz več člankov Vjesnika in Panorame, iz katerih se vidi, kako so naši narodi različni v načinu življenja, izobrazbi, kulturi, pa tudi v standardu. Če se v nekaterih delih države še kupujejo žene in otroci prodajajo ter vladajo pradavni religijski običaji (»krvna osve-ta«), potem se ta del države ne more izenačiti in pobratiti s kulturnimi narodi na severu, ki so daleč spredaj in zelo različni od ostalih. Vsako poenotenje je tu nemogoče, ker je tudi nestrpnost vse večja. V takšni skupnosti različnih narodov ne more biti enotenja, ker so razlike prevelike. Takšnemu uvodu je sledila poanta mojega dopisa, da unitarizma ni treba izvajati niti glede jezika, in da hrvaškega jezika ni treba zamenjevati v ustavi. Glede tega so svoje rekli že mnogi lingvisti, društva, kulturni delavci. . . Toda na pritisk vladajočega naroda je videti, kot da je že vse rešeno. Kakšen je ta državni jezik, lahko slišimo in vidimo na TV in v kinih, kjer se ta jezik, za katerega potrebujete vsaj turški slovar, upo-
rablja že v 90 % . . . Vi Slovenci ste srečni, ker se vaš jezik ne da posrbiti... Hrvaška je v najtežjem položaju v državi, niti naš prvi in najmočnejši politični človek ni Hrvat, in povsod so V oje, Save, Jove in Vase, zaradi katerih se vaša svoboda in demokracija zelo razlikuje od naše. Zato tudi Hrvaška molči — kako naj torej jaz od javnih glasil pričakujem, da bo mene nekdo slišal . . . Moja potreba je, da pišem, kajti življenje je polno dogodkov, na katere je treba reagirati — toda kje? Niti hrvaški pisatelji nimajo kje objavljati svojih misli in del. Berem, da jim bodo slovenski pisatelji odstopili svoje mesto za tisto, kar bi hoteli reči. Zdaj so na vrsti hrvaški pisatelji, ker na povabilo vaših niso v Ljubljano pripeljali niti enega Srba, brez njih pa se tukaj prav nič ne sme. .Na vsakem sestanku nekdo začne s tem vprašanjem, ki je važnejše od reševanja krize . . .
Tudi zagrebški Študentski list je spet prišel na vrsto. Zamenjan je odgovorni urednik, kar so študenti pričakali z napisom: »Mi imamo argumente, vi pa oblast!« In ko so na naslovni strani objavili sliko odstavljenega urednika, so časopis spet prepovedali ... Pri vas Slovencih je takšnih slučajev zmeraj manj, ker ste si izborili takšno svobodo in demokracijo, da ste vzor vsem. Dobro je, da imamo Slovenijo . . .
Srečno in uspešno nadaljujte Ivan Regovič, Zagreb
Davor Butkovič
vensko politično vodstvo dc volj poguma, da v svoje del vanje vključi vse liberalne ter ■ dence, ki se bodo vse hitreis-pojavljale. Če se bo to potre lo, Slovenija ne bo več »primer«. V nasprotnem primeru, se pravi, če se bi na liberalr težnje odgovorilo z okrepi;, no represijo, bo možno govoriti o zvajanju političn ga nazora na nacionalist* čnega, ki lahko ima v vseh svojih manifestacijah mnogo hujše posledice od latentne ksenofobije. Kajti v današnjem političnem življenju Hrvaške so travme iz '71 še preveč prisotne.
HRVAŠKA 71 - SLOVENIJA ’88
»Kdor ne pripada svoji domovini, ta tudi človeštvu ne pripada.«
Belinski
Danes se o slovenski pomladi govori enako, kot se je leta 1971 govorilo o hrvaški pomladi. Mislim, da v politični artikulaciji slovenske in hrvaške pomladi obstaja niz podobnosti v osnovnih političnih hotenjih, genezi teh hotenj in v artikulaciji politične vojne. Jasno je namreč, da tiste korenine nezadovoljstva z obstoječim stanjem, ki so bile izhodišče političnega gibanja na Hrvaškem, ki je
banke, reeksporterji in razni »osamosvojeni centri finančne moči« (kar je vse bilo locirano v Beogradu) vodijo politiko na škodo hrvaških interesov. Tedanje hrvaško vodstvo se je energično, toda osamljeno borilo za vzpostavitev ekonomske enakopravnosti vseh republik in pokrajin — za »čiste račune,« Čeprav osamljena v tem boju, je prav Hrvaška dosegla, da so bili zrušeni ekonomski centri moči centralističnega unitarizma.
V Sloveniji je ta čas moč slišati vse glasnejša in vse boli ostra ar-
celo ustaša. Posebno grozljiv je bil podatek, da se iz Hrvaške izseljuje v tujino zmeraj večje število Hrvatov, tako da je bil očiten trend biološkega siromašenja.. Frustracijo hrvaškega naroda je še povečevalo sugeriranje kolektivnega greha in občutka krivde za vojne grozote.
V takšnem razpoloženju je prišlo do napada dr. Miloša Zanka, podpredsednika zvezne skupščine in člana CK ZKH na državno in partijsko vodstvo Hrvaške. Napad se je nadaljeval z nizom člankov v
ki obtožujejo slovensko politično vodstvo, da stoji za »separatistično in nacionalistično politiko«. Isti tisk, ki je v sedemdesetih letih obtoževal Hrvaško za nacionalizem, antijugoslovanstvo, . . . danes napada Slovenijo zaradi tistih »grehov«. Takrat so takšni napadi pripeljali do znamenite X. seje CK ZKH in do političnega obračuna. Spomnim se besed pokojnega Staneta Kavčiča, ki je 12. 4. 1971., ko je v zagrebškem Klubu samo-upravljalcev odgovarjal na vprašanje, kaj misli o X. seji hrvaškega CK-ja, dejal: »Po mojem mora
tije VValdeck Rochet je na XVII
kongresu KPF od 5. do 10. maja 1964. v svojem referatu to izrazil takole: »Nikoli se ne sme izgubiti izpred oči dejstvo, da je odločilni faktor zmeraj masovnost gibanja, tako v sodobni etapi borbe za resnično demokracijo kot v kasnejši etapi prehoda v socializem.« Identične misli lahko najdemo tudi v programu KP Velike Britanije: ». . . masovnega gibanja bo čutiti v parlamentu, moč socialističnega gibanja pa bo krepila gibanje zunaj njega. Eno podpira drugo . . . Takšen
vanju suverenosti posameznika, ki deluje po svoji vesti in ne več po diktatu partije, vidim tiste ideale in cilje, h katerim je težila tudi Hrvaška sedemdesetih let — ustvariti demokratični socializem. Žal je bila hrvaška pomlad zadušena z brutalno akcijo in represijo-
Čeprav je takrat ogromna večina vsej slojev hrvaškega naroda podpirala napore za demokratičnimi spremembami, je vendarle obstojala tudi »peta kolona«, ki si je zakulisno prizadevala za kom-
HRVAŠKA IN SLOVENSKA POMLAD
kulminiralo '71., povezujejo tudi današnje politično gibanje v Sloveniji:
a) nezadovoljstvo s stanjem in položajem slovenskega naroda in Slovenije kot suverene republike v Jugoslaviji (in z Jugoslavijo); mutatis mutandis nezadovoljstvo hrvaškega naroda in Hrvaške sedemdesetih let v Jugoslaviji;
b) nesprejemanje obstoječega modela politične sestave v Jugoslaviji ter v lastni republiki in napori za spremembe v smeri demokratične družbe (»socializma s človeškim obrazom«).
Da bi razumeli osnovne razloge nezadovoljstva Hrvaške z njenim
gumentirana mnenja z raznih nivojev družbene in politične stratifikacije, ki izražajo nezadovoljstvo z ekonomskim položajem Slovenije v Jugoslaviji. Dokazuje se, da je ekonomska politika zvezne administracije vzrok nesorazmernim in prevelikim bremenom, ki jih Slovenija nosi zaradi skupnih jugoslovanskih potreb, da je Slovenija preobremenjena z odhodki za nerazvite (po skrajno neracionalnih in neekonomskih kriterijih),... da torej daje več, kot bi morala, in dobiva manj, kot ji pripada. Takšna razpoloženja je povzel Josip Vidmar s svojo izjavo, da je Slovenija v Jugoslaviji eksploatirana.
Drugi faktor nezadovoljstva, identičen hrvaškemu in slovenskemu gibanju, se reflektira na kulturološko-biološkem nivoju. Pod to sintagmo razumem občutek ogroženosti nacionalne samobitnosti, osnovnih atributov naroda (jezik, kultura . ..) in končno samo biološko ohranitev naroda. Ker so tako Slovenci kot Hrvati majhen narod, so se skozi zgodovino lahko ohranili samo z ostro borbo in skrbjo za narodno indentite-to in ohranitev lastnih civilizacijskih vrednot. Na Hrva-
»Borbi«, s katerimi je optoževal hrvaško partijsko in državno vodstvo, da podpira nacionalizem in šovinizem. Na zgodovinski X. seji CK ZKH je bil Žanko politično obsojen. Širok odmev te seje je med ljudstvom ustvaril vzajemen občutek zaupanja v partijo. V javnosti je prihajalo do močnejših izrazov hrvaškega patriotizma in do povečane skrbi za zatajevane vrednote hrvaške nacionalne biti. Osnovna linija hrvaškega nacionalnega patriotizma ni ogrožala nacionalnih ali človeških pravic kateregakoli drugega naroda na Hrvaškem. V tem gibanju so bili posamezniki, ki so pretiravali, toda takšni so bili marginalna manjšina — a prav po teh in po njihovih izpadih je del ostale Jugoslavije ocenjeval celotno gibanje. Beograjski tisk je tudi najmanjši eksces dvignil do »nebeških višin«, pogosto pa so bili režirani in montirani razni »primeri«, ki so imeli nalogo kompromitirati osnovno linijo gibanja in ga prikazati kot proti-jugoslovanskega, nacionalističnega in protisocialističnega.
Če danes sledimo osnovni liniji političnih dogajanj v Sloveniji, so pararele s Hrvaško sedemdesetih
vsaka naša republika, vsak naš narod, doživeti in preživeti svojo deseto sejo.«
Sprememba boljševiškega koncepta razvoja
Drugi razlog, ki sem ga uvodoma označil in za katerega mislim, da je identičen tako hrvaški kot slovenski pomladi, je nesprejemanje večine obstoječega modela politične organiziranosti države in družbe — in to tako v partiji kot med ljudstvom. To sovpada z izraženo težnjo prehoda iz pozicije objekta, poslušnega podanika, v pozicijo subjekta, kreatorja politike in sprememb družbenih odnosov. Ta težnja je rezultat spoznanja o izpraznenju boljševiškega koncepta družbe, po katerem partija avantgarde v imenu ljudstva odloča o vseh vprašanjih družbenega življenja in to po neomejenem kreditu in blan-co menici zgodovine. Po tem konceptu avantgarda, oborožena z- nezmotljivo teorijo »znanstvenega socializma«, vnaša zavest v »ljudske mase« in jih vodi v svetlo prihodnost, v »carstvo svobode«, poznavajoč njihov dolgotrajni zgodovinski interes. V kolikor »mase« ne razumejo, kaj je njihov interes, tedaj jim je zavest o tem
razvoj in takšen program si mora izboriti masovno gibanje ... in
takšna vlada, ki bi jo podprlo ljudstvo in močno masovno gibanje, bi lahko začela proces socialistične prenove ...« V skupni deklaraciji KPF in KPI, sprejeti v Rimu, 15. 11. 1975, piše, da je socialistična prenova družbe« lahko le delo širokih razmer, močnih masovnih gibanj, kar bo pritegnilo večino ljudstva k delavskemu razredu . . .«.
Na navedenih primerih se da videti, da pojem masovnega gibanja ni »kontrarevolucionaren« ali protikomunističen« pojav, ampak da pripada k dediščini Marxove misli in da je vtkan v samo teorijo razvoja komunističnih partij.
Žal je pri nas zelo malo pozornosti namenjeno teoretični osmi-slitvi (hrvaškega) masovnega gibanja. Težko je priznati, da je v bistvu šlo za spopad med boljševiškim, nedemokrat-skim konceptom vloge komunistične partije in med novim, demokratskim videnjem njene vloge v razvoju socializma.
Tako so danes v Sloveniji prevladujoče močne težnje k pluralizmu političnih in družbenih moči.
promitacijo gibanja. Sestavljena je bila iz vseh tistih, ki so na svoj položaj prilezli samo zahvaljujoč slepi poslušnosti in inficira-nosti z boljševiško ideologijo. Dogmatiki so se bali kakršnihkoli sprememb, saj so dobro vedeli, da bi v javnem življenju doživeli poraz. Policijsko-vojaški lobby je širil razne izmišljotine o povezanosti hrvaškega vodstva z emigrantskimi političnimi organizacijami. Unitaristi in zapriseženi nasprotniki emancipacije hrvaške nacionalne biti so stalno provocirali in širili spletke o ogroženosti Srbov na Hrvaškem ter ekscese na margini predstavljali kot generalno linijo gibanja.
Tito je podpiral »novo smer« na Hrvaškem, kar je tudi večkrat javno poudarjal. Vladimir Bakarič v intervjuju [»Politika«, 4. 5. 1981) pravi: »On je iz nekih razlogov podpiral, ne bom rekel vodstvo, ampak tendence na Hrvaškem ......
Tito je kot karizmatična osebnost često dobival protislovne informacije o politični situaciji na Hrvaškem. Na
Če danes sledimo osnovni liniji političnih dogajanj v Sloveniji, so paralele s Hrvaško sedemdesetih let očitne — v Sloveniji se je artikulirala skrb za vse tisto, kar spada v »slovenski kulturni prostor«, tudi Slovenci so danes na udaru nerazumevanja in obsodb, ki prihajajo iz ostalih delov Jugoslavije, imenujoč jih separatisti, nacionalisti, šovinisti,.. .
položajem in stanjem v Jugoslaviji sedemdesetih let in jih primerjali z izraženim nezadovoljstvom Slovenije danes, se je treba na kratko vrniti v čas hrvaške pomladi.
Razlika med nacionalnim in nacionalističnim
Hrvaška je bila prvenstveno nezadovoljna s svojim ekonomskim položajem v federaciji. Številne analize in statistike ter nastopi znanstvenikov in politikov so analitično dokazovali, da Hrvaška glede na njeno vlaganje ne sodeluje sorazmerno v »deviznem kolaču«, v kreditih, ki jih Jugoslavija realizira preko Mednarodne banke za obnovo in razvoj ter pri drugih finančnih institucijah. Posebno je bil potenciran devizni režim. Dokazovalo se je, da Hrvaška z izvozom svojega gospodarstva (z ladjedelstvom, turizmom in deviznim prilivom delavcev iz tujine) zagotavlja devizni priliv Jugoslaviji, od katerega pa se ji vrača nesorazmerno majhen del. Poleg tega se je dokazovalo, da zvezne
škem je bil vsa leta pred erupcijo hrvaške pomladi vsak pozitivni odnos do hrvaškega naroda, njegove zgodovine in sodobnosti, do njegovih kulturnih in nacionalnih vrednot označen za šovinizem, žigosan, preganjan in zasmehovan. Do zloma Rankoviče-ve velikosrbske hegemonistične represije do hrvaškega, pa tudi do slovenskega naroda, je bila vsaka manifestacija nacionalne pripadnosti označena za šovinizem in organizirani so bili številni sodni procesi proti ljudem, ki so odkrito izražali svoje nacionalno občutje — celo imenovanje otrok z imeni likov iz hrvaške zgodovine je izzivalo sum politike in policije ter neusmiljeno peljalo človeka na »črno listo«. V javnem življenju, šolah in administraciji je bil sistematično izrinjan hrvaški jezik in zamenjevan z »vzhodno varijanto«, v javnih službah in čelnih pozicijah, še posebej v policiji, pravosodju in vojski, so Hrvati na Hrvaškem postajali manjšina v domovini. Upreti se temu, je pomenilo dobiti nalepko šovinista ali
Isti tisk, ki je v sedemdesetih letih obtoževal Hrvaško za nacionalizem, antijugoslovanstvo,... danes napada Slovenijo zaradi istih »grehov«.
let očitne — v Sloveniji se je artikulirala skrb za vse tisto, kar spada v »slovenski kulturni prostor«, tudi Slovenci so danes na udaru nerazumevanja in obsodb, ki prihajajo iz ostalih delov Jugoslavije, imenujoč jih separatisti, nacionalisti, šovinisti,. . .Kolikor močneje se izraža nacionalna pravica slovenskega naroda do samobitnosti in do življenja po lastnih kulturoloških merilih, toliko pogostejši in bolj organizirani so napadi integralnega jugoslovanstva. Tudi na hrvaškem so se napadi začeli v vojaško-policijskem bloku preostalega dela Jugoslavije. Glede Slovenija so ti napadi danes koordinirani z raznimi partijskimi nivoji ostale Jugoslavije,
treba vbiti tudi s silo. Zavest o nujni spremembi boljševiškega koncepta je obstajala tudi v takratnem hrvaškem partijskem vrhu, še posebej pri vodilnih ljudeh, ki pa so bili kasneje prisiljeni odstopiti ali pa so bili zamenjani.
S to težnjo k spremembi tako družbe kot tudi vloge komunistične partije, je tesno povezan tudi sam pojem »masovnega gibanja.« Namreč, v kasnejših uradnih ocenah partijske hagiografije je bilo hrvaško gibanje okvalificirano kot kontrarevolucionarno, kot gibanje, ki je v nasprotju z marksisti-čno-leninistično ideologijo. Očitno res je, da je bilo gibanje nasprotno boljševiškemu tipu komunistične partije in boljševiškemu videnju njene vloge — ni pa bilo v nasprotju z marksistično in komunistično teoretsko mislijo.
Številne komunistične partije in njihovi ideologi si želijo močnega masovnega gibanja. Na primer, generalni sekretar francoske par-
želja po izgradnji družbe, ki bi jamčila, spoštovala in razvijala vse kolektivne in individualne svobode: svobodo misli in govora, tiska, združevanja, svobodo gibanja tudi izven meja, sindikalno svobodo, nedovisnost sindikatov in pravico do štrajka, nedotakljivost privatnega življenja, spoštovanje volilne pravice in možnost demokratične zamenjave vlade, versko svobodo, svobodo izražanja različnih političnih, filozofskih, kulturnih in umetniških opredelitev, ... V težnji k spošto-
V težnji k spoštovanju suverenosti posameznika, ki deluje po svoji vesti in ne več po diktatu partije, vidim tiste ideale in cilje, h katerim je težila tudi Hrvaška sedemdesetih let — ustvariti demokratični socializem. Žal je bila hrvaška pomlad zadušena z brutalno akcijo in represijo.
njegovo končno odločitev je prav gotovo vplivalo informiranje »hrvaških kviziingov« (v odnosu do političnega vrha), ki „niso uživali nobenega ugleda in so, ker so se bali, da bodo izgubili svoje pozicije, načrtno dramatizirali politično situacijo. Tudi del vojaškega establishmenta in policijskega sestava nehrva-škega porekla je vznemirjal Tita s »kontrarevolucijo na Hrvaškem«. Zmanipuliran s strani nasprotnikov nove smeri demokratičnega socializma, je bil Tito s svojo avtoriteto odločujoč faktor v dušenju hrvaške pomladi.
Ker ni več karizmatične osebnosti, ki bi s svojo avtoriteto bistveno vplivala na razvoj slovenske pomladi, bi lahko tega, po mojem mnenju, zaustavil edino diktatorsko-pučistični udar centralističnih sil integralnega jugo-unitarizma. Zato se mi zdi, da slovenska pomlad ima možnost prehoda v zrelo politično jesen.
Vladimir Šeks
8
OSMI DAN:
V PRIČAKOVANJU ŠKRLATNEGA SIJA
£ S
OoA
g rt -<
§ H n'
2*» .
Kmalu se bo Stanetu Kavčiču, predsedniku izvršnega sveta SRS, iztekla skupno z ostalimi člani dvoletna mandatna doba. Evidentno je, da je Kavčičeva vlada v tem času adekvatno zastopala interese slovenskega naroda, ki obstajajo nedvoumno, kakor obstajajo narodi in republike, da je veliko storila tako v materialni bazi kakor v duhovni nadstavbi, da je prispevala svoj delež k integraciji in intenzivnejši koheziji progresivnih sil na Slovenskem, da pa v teh dveh letih še zdaleč ni zmogla realizirati ciljev, ki si jih je zastavila, študentje kot člani te socialistične družbe imamo pravico ocenjevati delo tistih, ki nas vodijo, imamo pa pravico in dolžnost povedati tudi svoje mnenje o tem, kdo nas naj vodi vnaprej. Ni nam všeč, ker se danes kot javna skrivnost govori, da bo Stane Kavčič po izteku mandatne dobe prevzel nekakšno funkcijo v Beogradu. Ker gre tukaj za naše ožje in širše interese, odklanjamo kakršnekoli politične kombinacije. Daleč smo od tega, da bi zganjali kak kult osebnosti. Zanimajo nas KONCEPTI in DELO. Ravno s tega aspekta pa, kakor smo imeli že nekajkrat priliko povedati in pokazati, podpiramo slovenski izvršni svet.
Zavoljo tega predlagamo in zahtevamo, da skupščina Socialistične republike Slovenije Stanetu Kavčiču poveri vodstvo izvršnega sveta še za naslednje mandatno obdobje.
Imam vtis, da sta pri ocenjevanju razvoja nerazvitih preveč prisotna odnos in kriterij oziroma cilj, da bi čimprej in čimbolj zmanjšali razlike med razvitimi in nerazvitimi, medtem ko sta manj prisotna odnos in kriterij glede tega, kaj so nerazviti vendarle dosegli v novi socialistični Jugoslaviji. Razen tega so tudi razviti v Jugoslaviji v primerjavi z Zahodno Evropo, ali na primer z Ameriko še vedno zelo nerazviti. Očitno je, da pojem razvitosti ali nerazvitosti ni absoluten, marveč zelo relativen.	fc	(Delo 24. 11. 1968)
Če se je kje v zadnjem času pokazala stagnacija, konzervativnost in kratkovidnost v naši družbi, potem se je pokazala v odnosu do mladih strokovnih kadrov.
(Govorna kongresu ZMS v Velenju)
Če bi bilo manj (po obliki) etatistične pomoči za razvoj nerazvitih in več prelivanja kapitala po normalni gospodarski logiki z razvitih na nerazvita področja, iz razvitih v nerazvite republike, bi bil tempo gospodarskega razvoja nerazvitih, o tem sem prepričan, hitrejši kot do zdaj.	(Delo 24. 11. 1968)
Postavlja se vprašanje, ali je boj za reformo predvsem boj za boljše instrumente, za razdelitev tega, kar imamo (kar pomeni, da moraš drugemu vzeti, če hočeš nekomu dati), ali pa je boj za reformo ustvarjanje večjega dohodka in potem delitev po principu, naj ga tisti, ki ga je več ustvaril, tudi več ima. Slovensko gospodarstvo hodi po tej drugi poti.	(Govor	v	Velenju)
Nič zato, če prav tak gospodarsko-politični razvoj povzroča razne pretrese in spopade, odkriva razne bolezni, slabosti in zablode.	Bolje je to, kot pa da bi vse
to bilo prikrito z nekim lakom splošno priznane socia listične pripadnosti in gospodarnosti, pod njo pa bi se	skrivala	težka	protislovja	dejanske ekonomske
stagnacije, političnih razlik, nerazpoloženja in nezadovoljstva.	(Delo	30. 4. 1968)
... ali lahko republika ali narod, potem ko je izpolnila vse svoje obveznosti do federacije vštevši tudi pomoč nerazvitim, in s tem tudi socialistični skupnosti, sama razpolaga in deli ostanek narodnega dohodka... to vprašanje je načelno politično jasno že od ustanovitve nove Jugoslavije ... takšnega stališča nihče ne postavlja iz nekakšnih nacionalnih ali če hočete, nacionalističnih razlogov. To vprašanje in ta gledišča in te zahteve imajo svoj globok konkretno družbeni pomen. Zgodovinski razvoj, ekonomski potenciali, socialna in splošna družbena struktura v posameznih republikah in med posameznimi narodi v Jugoslaviji so namreč tako različni, da je nemogoče v pogledu delitve narodnega dohodka uporabljati povsem enake in povprečne jugoslovanske odločitve.
(Politika 10. 1. 1968)
Dati moramo večji poudarek načrtni in dolgoročni kadrovski politiki, saj vsi podatki nazorno kažejo neustrezno strukturo, zlasti med vodilnimi kadri. Hitreje moramo dvigati na odgovorna mesta zlasti mlajše kvalificirane kadre.	(V	republiški skupščini)
Izvršni svet je čvrsto na stališču, da je naša perspektiva predvsem v moderno organizirani nacionalni in politični skupnosti SRS v okviru Jugoslavije ... če bi prevladala druga koncepcija, potem bi postajala republika bolj ali manj mesto za licitacije, za medsebojne pogodbe in deloma lahko tudi servis za izvajanje najrazličnejših nalog, ki bi se skozi perspektivofederacije komun vsakodnevno pojavljale. Naši napori morajo biti usmerjeni k temu, da izoblikujemo moderno organizirano, na samoupravljanju utemeljeno in čvrsto povezano ter integrirano slovensko družbo.	(Delo 14. 7. 1967)
Verjetno se bo treba od nekaterih stvari posloviti, jih pokopati z večjo ali manjšo slovesnostjo in se pri tem zavedati, da se nismo ničemur, kar potrebujemo in zmoremo, odrekli.	(Delo	14. "7. 1967)
Mi v Sloveniji ne zahtevamo nobenega denarja od organov federacije, želimo in zahtevamo pa razumevanje, da je nujno potrebno, da slovenska skupščina v sodelovanju z-vsemi drugimi političnimi in družbenimi faktorji odloča, kako bo razdelila naš narodni dohodek, potem ko je Slovenija svoje obveznosti do federacije že izpolnila. Ce za to ne bo razumevanja, so politična in druga trenja neogibna. Trdno sem prepričan, da večina delovnih ljudj v Sloveniji ne. želi, da bi prišlo do njih, moram pa iskreno reči tudi to. da nismo pripravljeni za vsako ceno ogniti se jim.	(Politika	10. 1. 1968)
Zase sem. globoko prepričan, da no moremo imeti manj šolskih klopi, kot jih imamo in jih moramo imeti samo več.	(V	republiški	skupščini)
.
fj*
. ! *
-v .
f.
Zaradi te strani, posebno zaradi zadnjega odstavka uvodnika, je leta 1969 padlo uredništvo Katedre, Drago Jančar pa je odšel s časopisa.
Prispevek k razmisleku o strukturi in kvantifikaciji pritiskov na mladinske (mladokulturne) medijske projekte. Za demistifi-kacijo vladajočih samoumevnosti in bloka^kolektivne akcije. Primer Katedra.
Tesnoba in nelagodje sta bila prevladujoča občutka, ki sta me — mislim, da skupaj z večino prisotnih — vkleščala na okrogli mizi o svobodi govora in tiska na zadnjem Mladinskem festivalu v Celju preteklo leto, ko smo poskušali govoriti in poslušati o pritiskih na posamezna uredništva.
Potencialni naslovniki intervencij iz prisotnih mladinskih novinarskih »hiš« o njih ali niso želeli govoriti ali pa so se o njih sprenevedali. Pritiskov na uredništva tako ni bilo oziroma do njih »ni prihajalo«: likvidacije uredništev, urednikov, novinarjev in sodelavcev, zaplembe Pavlihe, Tribune, Mladine ali Katedre .. . so tako postale presenetljive slučajnosti zanemarjenega in turobnega duha, ki jim je bil (oziroma je) edini zmožen pripisati nekakšen pomen.
Na tej — že v naprej razvrednoteni — ravni postane govor o pritiskih na svobodo govora in tiska v najboljšem primeru ali molk ali neodgovoren, nedemokratičen, pobalinski ekshibicionizem nekaterih (seveda osamljenih) posameznikov.
Prepoznavanje strukture
Shema zajema samo tiste dogodke, za katere — vsaj po oceni sestavljalca sheme — obstaja nedvomna korelacija z delovanjem uredništva.
Vsi dogodki, ki sem jih uvrstil v shemo, so dokumentirani; v shemo niso uvrščeni dogodki iz »druge roke« dogodki, ki bi se naj zgodili, pa jih ni bilo mogoče dokumentirati.
Osrednji del sheme predstavljajo pojavne oblike pritiskov, ki so namenoma različno izrisane. S
-tem eem želel doseči večjo preglednost ponujajoče se strukture.
Pomožni koloni (čas/faza in uredniško-družbeni kontekst) sta samo nakazani. V shemo sta uvrščeni le toliko, da nakažeta možnost vmeščanja in soodvisnost sedanje (določene) zgodovinske izkušnje z delovanjem uredništva. Obe koloni seveda predstavljata grobi okvir za na-daljno raziskovanje: pri tem mislim predvsem na raziskovanje odnosa med oblikovanjem demokratične podpore javnosti ter analizo le-te in sosledjem ter ostrino represivnih ukrepov.
Perioda (jesen 1986—10. april 1988) je seveda izbrana namerno: v osnovi gre ves čas za isto uredniško ekipo (v kolikor pa je prišlo do notranjih sprememb, do njih ni prišlo primarno zaradi podleganja zunanjim pritiskom). V tem času je nastala ugodna analitična situacija zaokroženega ciklusa: uredništvo je dovolj problematično, da »sproduci-ra« represivne ukrepe, dovolj odporno, da jim ne podlega, in dovolj vztrajno, da je deležno vedno novih pritiskov.
Notranje časovne zareze so postavljene glede na dinamiko in značilnost obravnavanih dogodkov, dodatno časovno orientacijo predstavljajo natančne časovne določitve posameznih represivnih dogodkov.
Sistematičnost in postopnost pritiskov
1. Prepoznano strukturo pritiskov sem razdelil na štiri značilne sklope. Ločljivost sklopov sem vzpostavil glede na prepoznano prevladujočo zaokroženo istoznačnostjo strukture pritiskov. Ko pa sem se lotil interpretacije sheme, sem ugotovil, da leta — če spremenim kriterij ločljivosti — razpade samo na dva sklopa. Po kriteriju nosilcev represivnih dejanj razpade shema tako na sklop prisilnih dejanj nekaterih organiziranih družbeno političnih sil in na sklop, prisilnih dejanj represivnih organov države.
Obe razdelitvi se mi zdita uporabni in sta v osnovi komplementarni.
2. Uporaba pritiskov je sistematična in postopna. Določen tip pritiskov uporabljajo posamezni nosilci tako dolgo, dokler ne ocenijo, da v danih pogojih ne morejo doseči zaželjenega učin-
ka z njimi (t.j. demontaže uredniške politike in njihovih nosilcev), na razpolago pa nimajo novih znotraj svojega okvira. Glede na sistematičnost in postopnost pritiskov lahko sklepamo na povezanost in koordiniranost različnih nosilcev represivnih dejanj. Shema nam kaže, da je le-ta zelo učinkovita; pri uporabi represivnih dejanj posamezni nosilci (upoštevajoč realno predpostavko skupnega dogovora) kažejo visoko stopnjo discipline.
Ko je posamezen tip pritiskov na določenem nivoju izčrpan (kar se kaže v spremembi »taktike« in funkcioniranju novega tipa pritiskov na novi ravni), se ne pojavlja več.
3. Nadaljna interpretacija razdelitve strukture pritiskov na matrici 2 + 2 oziroma 1 + 1 (glej točko 1.) kaže na svojstven eho efekt uporabljenih vzvodov in vsebin pritiskov.
Fazi II. in IV. se pojavljata kot sprevrnjeni modifikaciji predhodnih faz I. in lli. Čeprav sta nadaljevalni, sta v osnovi začetni fazi. Te funkcije pa ne moreta opraviti zaradi obremenjujoče predzgodovine ter neprestanih poizkusov uzurpacije pravil igre s strani nosilcev pritiska: formalni kastraciji sledi še vsebinska kastracija — izpraznjeno specifiko faze pa želijo nosilci pritiska nadomestiti s svojim ideološkim manevrom. Ko oziroma če jim to uspe, si zanko okoli vratu natakneš sam.
Tako se na primer predstavniki partije in fronte o uresničevanju temeljne vsebinske zasnove lista Katedra ne pogovarjajo na edinem legitimnem mestu — časopisnem svetu. Ko pa »odkrijejo« časopisni svet, ga — ko jim ne uspe vsiliti na mesto dialoga svoj monolog (= ideološki manever) — preprosto razpadejo.
Z eho efektom demistificiramo navideznost prehitevajočih se faz oziroma prenagljenosti nosilcev pritiskov, ki se tako izkazuje kot posledična pojavnost.
Iracionalne obtožbe
4. Vzrok in vzpostavljajoči kontekst navidezne prenagljenosti nosilcev pritiska pri uporabi represivnih vzvodov predstavlja demokratična proti akcija ozaveščenega dela javnosti. Leta je na eni strani funkcionirala kot proti pritisk oziroma blokada nosilcem represivnih ukrepov, na drugi strani pa je pomembno omogočala ohranjanje notranje dinamike uredniške ekipe in neposrednega podpirajočega okolja uredništva ter nadaljno uredniško iniciativo.
5. Znanilci spremembe tipa pritiskov so produkcije cirkulira-jočih tez.
Zanimiva je njihova evolucija: bolj ko skušajo uporabljati nosilci pritiskov legalne kanale pritiskov na uredništvo, bolj producirajo iracionalne obtožbe na račun uredništva. Prav takšna evolucija ni slučajna.
Dokler nosilci pritiskov delujejo v svojih kabinetih, ne potrebujejo javnosti. Ker pa javnost tudi nima dostopa do njihovih posvečenih mest, ne obstaja nobena potreba, da bi se še posebej obračali nanjo.
Ko pa skušajo nosilci pritiskov obračunati z uredništvom s pomočjo legalnih ali kvazi legalnih vzvodov, se prične vse skupaj odigravati tudi pred očmi javnosti.
Poseg mora biti upravičen. Ker za poseg nimajo artikulirane koherentne argumentacije,
morajo ustvariti vsaj videz upravičenosti. To so poskušali oziroma poskušajo z ustvarjanjem obtožb na račun uredništva na ravneh neautonomne in neozaveščene javnosti.
Na primer: producenti teze o problemih mamil kot osrednjem problemu uredniškega delovanja Katedre so računali na netema-tizirano zavest oziroma stereotipno samoumevnost pretežnega dela javnosti o uživanju omamnih sredstev. Če bi javnost »zagrabila« in prepoznala uredništvo kot leglo narkomanije, bi si nosilci pritiskov zagotovili — čeprav na povsem drugi ravni — tisto, česar z racionalno argumentacijo ne morejo: označenost uredništva — uredništvo bi postalo »krivo«, sankcioniranje
krivde pa ne bi izostalo: seveda v »dobrobit skupnosti«.
Produkcije cirkulirajočih tez so tako istočasno tudi ogorčene »bitke« za javnost. Le-te so pomembne in so resna obveza vsakega projakta, ki želi ohraniti svojo vitalnost in eksistenco.
CK bere tekste že v tiskarni
6. Delovanje družbeno političnih organizacij ni istoznačno. Ustanovitelj časopisa (UK ZSMS Maribor) in mladinska organizacija sploh sta v opazovani periodi vsestransko podpirala delovanje uredništva. Samostojna in aktivna pozicija mladinske organizacije je onemogočila na pol javno in hitro demontažo uredniške ekipe »problematičnega« časopisa. V tem vidim tudi eno od pomembnih razlik, ki označujejo strukturiranje in oblikovanje pritiskov ter nosilcev pritiskov na »problematično« uredništvo, med slovenskim in ostalim jugoslovanskim prostorom. Če bi se lotili izdelave podobne sheme pri zadnjih najbolj odmevnih demonta-žah znotraj jugoslovanskega mladinskega tiska (npr.: Študent, Mladost, Študentski list) bi ugotovili, da se tam vse skupaj konča že na ravni, ko se v našem primeru še sploh prav ne začne (po modelu: izreden sklic seje ustanovitelja — lahko tudi v navezavi s časopisnim svetom, v uredništvu ugotovijo določeno neprimernost, odklon ipd., izpeljejo ustrezne »kadrovske ukrepe«, rešena stvar).
Prisotnost ne mladinskih družbeno političnih organizacij v strukturi pritiskov je obratno sorazmerno s časom trajanja pritiskov in nivo funkcioniranja. Ta zamik razlagam z ugotovitvami o sistematičnosti in postopnosti izvajanja pritiskov na uredništvo (glej točko 2!) ter hierarhični odgovornosti za razrešitev »primera«. Na tak način bi tudi razlagal prisotnost permanentne skrbi nekaterih republiških družbeno političnih organizacij za nastajanje časopisa. S tem samo navidezno zanikam ugotovitev o postopnosti izvajanja pritiskov na uredništvo, saj se te organizacije za sedaj pojavljajo v shemi samo kot dobro obveščeni opazovalci in učinkujejo preko posrednikov.
7. Seznanjenost z načrtovano vsebino časopisa je pri teh organih očitno zelo dobra. Nobenega dvoma ni — intervencije za umik nekaterih tekstov to kažejo —, da časopis čitajo še preden sploh izide. Še več, časopis čitajo še preden je sploh dokončno narejen.
Po kvaliteti (= seznanjenosti) intervencij je očitno, da vsaj na CK ZKS čitajo fotokopije nastajajočega časopisa.
8. Zaokroževanje prvega ciklusa pritiskov na uredništvo časopisa je vidno iz prevladujoče individualizacije pritiskov na posamezne (klučne) člane ustvarjalcev časopisa. S kriterijem pojavnosti bi lahko individua-
lizacijo pritiskov označili kot pomik od posrednih k neposrednim pritiskom.
Najavo individualizacije lahko prepoznavamo od takrat dalje, ko je postajalo vedno bolj očitno, da ne bo izvedljiv že nič kolikokrat preizkušen model demontiranja uredništva.
• • •
S tem je pričela nastajati nova situacija, ki jo sicer lahko prepoznavamo skozi shemo pritiskov na uredništvo, je pa s tem ne moremo tudi v celoti razložiti.
Sodiščni rituali seveda pod predpostavko nerevolucionar-ne zakonodaje in z njo poveza-
nim autonomnim sodstvom —
niso nujno samo represivna grožnja ali (realizirana) represivna praksa. V tem okviru bodo tudi sojenja sodelavcem časopisa (redkacija teksta 9. maja 1988) pomemben približek (neresničnosti slovenskih sanj o demokraciji. To pa je že druga zgodba.
Andrej Fištravec
Prispevek je napisan na osnovi zbranega materiala in sistematičnejše pozornosti avtorja v okviru raziskovalnega projekta Interesne usmerjenosti in koncepcije sveta v nekaterih skupnostih mladih v Mariboru iz programa Raziskovalne skupnosti Maribor.
atedra
-4
LISI MARIBORSKIH ŠTUDENTOV IZDAJA ODBOR ZS MVZ KATEDRO UREJA UREDNIŠKI ODBOR:
OLGA ČERIČ. DRAGO JANČAR, IVO RUDOLF,
BRACO ZAVRNIK, JANEZ GUJT, BOGO ČERIN (FOTOREPORTER)
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO JANČAR TEHNIČNI UREDNIK: MARJAN ZIMAVC SEKRETAR: FRANCE FILIPIČ ml.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: ŠTUDENTSKI DOM, OB PARKU 3 — TEL. 22 404 -CENA IZVODA 50 PAR (LETNA NAROČNINA 10 ND, ZA USTANOVE IN PODJETJA 15 ND. ZA USTANOVE NENAROČENIH SLIK IN ROKOPISOV NE VRAČAMO TISK: CP MARIBORSKI TISK
I
>
*
11
sodelujmo 20 bolj zdravo življenje
Šm шт&:
ЖХ*-ЈЦ
t/7
.ut
i£J-
U &
^ u. 0
5<	«
|i!?S
Л * W
T/D -Г V
o#-	tu
d	*
-	/1-
г	2
ul	c	Ol j
o H -1
“S2 5 * r<?2 &
.у,л5 «
Uj _ r sl ^5
° ii3
35 ?5
. a*
t* &
4. o
:^i
h*
o
Z	i/\
С0> UJ	
o - Z o	2b-» 1 Г
	'Л
n e & < godb	
£So*	o
‘ *	
i/> -	
8*3	J O
з -»i	r*J
	id
o ? <r	У
0- irtlo	t
2Š
И> (Л 2
3° « ~ •v r-
Opl &
I Ck. 5. o
2
5 -^cinr — 2 .• Sio^« ,5	s ct Л žf
	
tu j ||р <2 ® £ Ob.2«.	VA 3bl C_ v/l v /W 2Г
		 	 		
3 !> 'o «> m '/> u л r? i!*s 22ž£	V *
	
® ^ M ID U c 4- ž^£kl= 2Ž?3	v/> iA I>J Г>
и
Л 3 u>
ољ Ф
fr 3
J > 2 j
ГГ < Ш 5
X l£
US
’2
« (P u*
OV o
;* X
x
J 2 § и £
4	< X. IL>
J S^II
2 5
eO
LU U <
57 ^
t- < — _jr o
^ , e < o
9 2 ^ £ -
C O tf 5 e
<<I J 4
^	-	ч5	<f
v ^ *
to )
2Z
J
	:7-=r	N 1Л	
	^=! ul <P		
Ш,
-J *
I
< ' < rt-
g?
231Л.Г
oi
I <	
& — ^ r8-	
4Г %/t< <T	l/l sl
2 1 S9!r )Г Jdal	|W
5Ž?r?	5l r
l88,Sž~	0-
i lk£
32*5?
A. Z Ul O Ш321Ј ^
CUr> ^ a/>?
tA VO
ill> O
rs s
g p U, - V
sh$
*9$$Š7B*
H
sj\ >s* y/>
«№g 5l
■2
'sžSž
|\ ~ TbT _ \--------------
1Л D
< CY	oo o*	
Ci	0^	
Ш		
H < ^		
	O	
^ 5«		
l-
<° is
go
CLn O«
<	
2	
	
^ o & d	
u J l/l	/U
OI O	m
A- A-	
J\.
1 1лЈ Ш O	<J_r,	OD
o K c«3	JI 5 if'	-V
o/ O 9.Ф	Ul	i
oo	2^	
*£fe-g. ^|#rf
qT
Hf
\J
15
ZA NOVO SZDL
i « bodo/en prrrtnvdnlku BZDL bo
DANES
( tor«k,lV.lP,19H7 ;
» v« 11 k i pradavali.lol Doaa drutbanth »rRanltact J,lTa*arnova 17.
ZA ItudantvkoKa kandidata ANDMLJA flflTHAVJA I ZA BladlBakaga kandidata PMANCKTA »HOoNUA I
PROTI “iW''J',,l,,iu h«i>aidetu kuriv »novifiiru i
LRtffiNDA SIMBOLOV IN OKHAJŠAV
&?*££!*	w IT IS K eouinmo гоипбм* (лпмпт.ашв г пжкгпидццеп* иачш*
,ayo.*t.a PRITISKI	'
*#-
uanTriciRVCi oi.iK* hutiska ишђгчо i« mčviii амммтгт.Ј
тВТРТСТПАУЛ ГЦ.1КЛ РП»*Т!»КА ИвЈТЗГ^О ТЧН ТТТЛ|И1! Onr.ANIZVM 7 II7TVTT«
пгтшјпм voPTicc ритхкл
P UK ШПВ Maribor
А
СТПКШЛПА-П^А ТК7Л - VAPHUTVA РП0Т1 1ГНП*П^тЈ 07TUC1IA 1ЛГТ7П 4КТ P0I1TT1O
»1 /	ПтзтжиА 7Ј1 1ШК ИивЖТКА * ШЈЈТГПСПШПШ KANALCI' 1УГШГВС1ЈЕ
©
—'	гапикл v »лчЈгтн javwt.a ouifrS.\>OA
1СМЧ1СА v sa>iJ3>iu dogodkov
№4»aa"7	»П18К	ЧА	SCDOAVCC	i	TEŽAIT	V	KXOVNai	OKOIJL’	7.A'1ADI	SOffn.OVAHJA	S
v.i.< /	(ascpis oi
"UTISKI ЧА SODOAVCEi SOOČntJV 7 HIPHBIVKIMI OUGANI DH7AV7.
TA4GIIUJ0ČI DOGODKI 17 У*Т051С»ГСаА ALI POBBSBPGA KnPIlAJOČTOA K(W.ieTA ШПКТ PIVA
I - ativcniutal k
«lja
t kaaaniatav Slavtalja aactallatitm maa delavna.-a Ijudalva maa mu aoaialiatUna aladlna Mm.lli avaaa aactaUatliaa atadlnr llavoal}# ca avaaa aaciallatllaa aladlna Slovanijc
S ■ coatralni knU
] • rapublitki kal ta u latam ranjc . m., (I. ar. - clavni acvdnlk VX - najini aakrvtarlat i a avtrnnia aadavv 77 - rapnkllHrl aakratarlat ca aa«racija cadvva
- laakralvvalaa aln^noat Slaroaija
- Tovarna ort na a kil ar Karlbar - Unlnna v Uarlkara
7ATLKM1ia SlTVILKE ALI KLA ČASOPISA
lapaUlka Slavonija
ЦШгШ
n
трммјјт
Z NACIJO NAD RACIJO
Pred časom je nek slovenski pisatelj na javni tribuni o ustavnih spremembah (tribuna je potekala na mariborskem VEKŠ-u) nujnost oblikovanja drugačne vloge Slovenije v jugoslovanskem prostoru utemeljeval nekako takole: samo pri nas vlada Jug Severu, povsod drugod po svetu vlada Sever Jugu. Pretežni del občinstva je tedaj omenjeni populizem seveda sprejel z obema rokama in z glasnim prikimavanjem, češ — ta si pa upa. Na tem mestu verjetno ni potrebno dokazovati, da niti pri nas, niti po svetu nikomur ne vladajo strani neba, kljub temu pa podobne teze v teh norih, kaotičnih časih (in seveda krajih) presenetljivo dobro uspevajo.
* Z vulgarizmi vseh sort, ki pa jim je skupna t i. nacionalna osnova, se srečujejo na vsakem koraku, če nič drugega, se vsevprek razpravlja, kateri narod izkorišča katerega. Kakor da se res med sabo izkoriščajo narodi, kot da ne gre le za metodo medsebojnega boja politokratskih frakcij, ki te narode bojda reprezenti-rajo. Namesto da bi se spraševali, kaj (ali kdo) producira razmere, katerih rezultanta je katastrofalno gospodarsko (in seveda še kakšno) stanje, se za to potrebna energija brezplodno sprošča preko narodnega diferenciala, eden redkih faktorjev družbene kohezije v Jugoslaviji pa postaja nacionalna zavest, da te izkoriščajo bratski narodi.
Lep preskok med nivoji, ki. hkrati razgalja cel mehanizem, je pri tem napravil L. Drakul, ki je v Ninu kot kronski dokaz privilegiranega položaja Slovenije uporabil kar njeno višjo stopnjo inflacije, on sam pa je med avtorji projekta programirane inflacije, za katerega vemo, kako se je končal in ki je pravzaprav takšno inflacijo ravno povzročil!
Vendar pa to ni pomembno. Važno je, da se blazno zanimamo za svoje narode, da smo do ušes zaljubljeni vanje, da živi v nas naš nacionalni ponos in da ne zaspi nacionalna zavest. Naš moto: če preživi naš narod, bomo preživeli tudi sa-
Marksizem in nacionalizem sta otroka iste dobe. V Jugoslaviji živita z ramo ob rami od njene rojstne ure. Danes sta oba enako živa in enako oddaljena od svojega groba. Kdo bo s pridigami pridobil več vernih duš, Garibaldi ali Marks?
Od odgovora na zastavljeno vprašanje lahko pričakujemo samo eno: vednost o geslu, ki bo ljudem polnil prazne trebuhe kot cenen, že pogosto uporabljen nadomestek za hrano. Misel — na-
razkrojila, bog je umrl še ravno pravi čas, da se je izognil kamenjanju.
Gospodarska kriza je naplavila vprašanje o sposobnosti vladajočih, da vladajo. Odgovor je na
cionalizem namesto kruha, potrjuje današnja realnost, ki prvenstveno predstavlja poskus prenosa ekonomske krize v sfero iracionalne zavesti, ki misli po svojih lastnih zakonih. Porast nacionalizma sovpada s poglabljanjem gospodarske krize. Začetki albanske iridente izvirajo morda res iz prejšnjih stoletij, toda za nas je to gibanje postalo faktor, na katerega je potrebno računati, šele z začetkom gospodarske krize.
Nacionalizem se vedno pojavlja na eni strani kot ideologija vezave in obenem ločevanja. Veže, mobilizira na nacionalni osnovi torej znotraj naroda in obenem postavlja tudi svoj proti narod, ki prevzema funkcijo sovražnika. In kje je danes Jugoslavija?
Današnja domovina je čudna mešanica različnih narodov in kultur. AO monarhija, ki je v učbenikih zgodovine postavljena kot paradni primer izigravanja nacionalnega, je znotraj svojih meja premogla manj raznolikosti kot mi danes. Grozi ta različnost, da naredi Balkan zopet tisti, kar je včasih bil — za sod smodnika?
Vezno tkivo naše skupne države bi naj po zagotovilih vladajočih bila skupna preteklost! Če bomo računali nanjo, naše države že ni več. Kajti skupne preteklosti ima Slovenija manj z Srbijo kot z Avstrijo ali Madžarsko. Do podobnega zaključka bi prišli, če bi kot merilo vzeli kulturo. Našo skupnost danes veže isto vezivo, ki je skozi stoletja ohranjalo habsburško monarhijo — vojska in policija, ter interesi vladajočih (s tem ne mislim delavskega razreda, pač pa njegovo avantgardo). Nas druži morda nekaj skupna vizija?
Ne več. Morda je nekaj časa obstojal mit, skupna religija in skupen bog, ki je živel in vezal to deželo. Mit je segnil, religija se je
dlani: NE! Vladajoči sloji, ki so zelo podobni fevdalnim strukturam srednjega veka, niso sposobni organizirati delovnega procesa, ki bi se izplačal in s tem podložni-kom-proletariatu omogočil preživetje. Njihova oblast postaja vedno manj samoumevna. Pojavljajo se dvomi. Iz te perspektive nam lahko postane jasno, zakaj so lokalni oblastniki zainteresirani-ži-vljenjskol, da se nacionalna nasprotja zaostrujejo. S takim početjem kanalizirajo nezadovoljstvo s sebe na druge, obenem pa se zopet izkazujejo za odrešenike svojega naroda.
Albanci proti Srbom in Črnogorcem. Srbi proti Albancem in Slovencem. Makedonci proti Albancem. Slovenci proti vsem. AO proti Turčiji. Balkanska vojna v malem.
Svobodnejše podnebje v socializmu, proces demokratizacije sta bila v zgodovini socializma vedno vezana na nekakšno narodno pomlad. Poljsko delavsko gibanje, Madžarska in Češka pomlad, Hrvaška in zdi se, da tudi Slovenija 1988. Ta trditev navidezno ruši prejšno postavko, v kateri sem trdil, da je naš nacionalizem zatočišče nesposobne oblasti.
Za našo družbo obstaja samo ena možnost, kako se lotiti reševanja nacionalnega vprašanja. Vsak narod mora začeti sam suvereno odločati o svoji presežni vrednosti in o tem, kako bo to vrednost ustvaril. Fevdalne politične strukture, ki ne bodo sposobne organizirati delovnega procesa, ki bi prinašal presežno vrednost, bodo morale zaradi domačega pritiska oditi, ker ne bo fondov, iz katerih bi črpali.
Silvo Zapečnik
mi. Narod je končni cilj, edina svetinja in najvišja ideja hkrati. Ali tako nekako. Ljudstvo je le narodova ekspozitura.
Vse kaže, da se je bistveno obrnilo stanje izpred nekaj let, ki ga je takrat v Mladini Mile Šetinc krasno označil približno na naslednji način: ljudstvo se bolj malo zanima za svoj narod in za njegovo kulturo . ..
Kar je včasih veljalo v celoti, danes ne drži več — ljudstvo se je pričelo zanimati za usodo svojega naroda, ni pa še opaziti resnejših tendenc, iz katerih bi se dalo sklepati, da se je odtočilo oblikovati svojo lastno usodo. Radikalno zaostrovanje ekonomskega položaja in že nekajletna eksistenčna ogroženost posameznikov, ki se s časom stopnjuje, nista toliko politizirali ljudstva kot to, da je ogrožen njegov narod.
Uspel je torej vsaj en globalni socialistični projekt: človek — masa. Dokler je ogroženih dvajset milijonov posameznikov, se ne zgodi nič. Ko so ogroženi narodi — splošna mobilizacija. Posameznik pa ni pomemben, ne glede na količino. Socializem, s kakršnim imamo opraviti, ne potrebuje posameznika, ampak maso Posameznik je preveč svojeglav.
Tudi zaradi tega je pojem naroda državotvoren pojem, pa četudi bi zaradi njega utegnila razpasti Jugoslavija.
Aleš Razpet
P.S. »Biti Slovenec — to je prepričanje. Nič drugega, prav nič drugega, kot osebno prepričanje. Nekaj takega je, kot biti optimist, komunist, filatelist, budist, katoličan.«
(Maks Kubo: Zakaj sem postal Marsovec. Problemi, 6/85)
RACIONALNA REKONSTRUKCIJA JUGOSLOVANSKEGA FEDERALIZMA, .
Ipod čemer razumem zmanjšanje števila federalnih enot na število jugoslovanskih narodov, se pravi na tri: Srbijo, Hrvaško in Slovenijo. Pod temi pogoji bi se lahko reafir-mirala pravica vsakega jugoslovanskega naroda do samoodločbe, vključujoč tudi pravico do odcepitve. Pri tem je treba odstopiti od vztrajanja na izmišljenih nacijah, kot sta črnogorska ali muslimanska. Jugoslovanska federacija bi bila sestavljena iz treh republik oziroma držav, kakršenkoli obstoj različnih nivojev in oblik regionalne avtonomije in lokalne samouprave v njih pa bi bil notranja stvar vsake federalne enote. Jugoslavija bi tako lahko obdržala konfederalno obliko, toda povsem drugačno od tiste, ki jo predpisuje ustava iz leta 1974. Srbija bi imela notranjo federalno ureditev z določeno stopnjo avtonomije za t. i. zgodovinske pokrajine kot so črna Gora, Bosna, Hercegovina, Vojvodina* Makedonija, itd. Takšna formula federalne ureditve ne prejudicira vprašanja etničnega karakterja prebivalcev Makedonije. Upoštevam tudi to, da od Jovana Cvijiča dalje ni bila objavljena niti ena resnejša študija na to temo, prebivalci Makedonije pa govorijo dvanajst dialektov, ki predstavljajo značilen prehod od srbskega h bolgarskemu jeziku, da je dialekt prebivalcev širše okolice Skopja in Kumanova identičen vranjanskemu in da je bit z administrativno odločitvijo, brez ustrezne znanstvene argumentacije, po drugi svetovni vojni eden makedonskih dialektov razglašen za uradni makedonski knjižni jezik. Ni zanemarljivo dejstvo, da so vse cerkvene stavbe in drugi zgodovinski spomeniki kulture v Makedoniji nedvoumno srbski in da je z direktnim političnim vmešavanjem v cerkvene Zadeve umetno proklamirana avtokefalnost t. i. makedonske pravoslavne cerkve, kar je tudi privedlo do novega razkola med matično in prekomorsko cerkveno organizacijo.
Razumljivo je, da se prebivalcem Makedonije kot tudi prebivalcem kateregakoli drugega kraja v Jugoslaviji ne more odvzeti pravice, da so tisto, kar sami hočejo biti, toda ne smemo izgubiti izpred oči dejstva, da je bila Makedonija v sestavi Srbije že pred prvo svetovno vojno in da je vprašanje njene politične in kulturne avtonomije izključno notranja stvar Srbije. Po drugi strani pa uradni ideologi v svojih apologetskih tiradah v slavo današnje jugoslovanske državne ureditve najraje pozabljajo in prikrivajo dejstvo, da so se Črna Gora, Vojvodina in BiH priključile Srbiji s svobodno izraženo narodno voljo še pred ustanovitvijo enotne jugoslovanske države oziroma Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V primeru Vojvodine in črne Gord so to odločitev sprejele enotna skupščina telesa, v primeru BiH pa regionalne institucije oblasti posamično. Po podatkih iz knjige dr. Dragoslava Jankoviča in dr. Bogdana Križmana {»Gradnje o stvaranju jugoslovanska države (I. januarja — 20. decembra 1918«, Bg 1964) in dr. Hamdije Kapidžiča [»Bosna Hercegovina pod austrougarskom upravom«, Sa 1968) so odbori okrožnih narodnih svetov Bosanske Gradiške, Bosanske Dubice, Bosanskog Novog, Tešnja, Kulen — Vakufa, Livna, Mostarja, Glamoča, Blatnice, Doboja, Sp. Vakufa, Bosanskega Petrovega Sela, Banja Luke, Sanskega Mosta, Bosanske Krupe, Jajca, Dobrljina, Bihača, Prijedorja, Var-car Vakufa, Prnjavora, Bosanske Kostajnice, Bosanskega Petrovca, Žepče, Klašnice, Višegreda, Tesliča, Gac-ke, Rudolfštata, Foče, Zvornika, Bosanskega Sumca, Maglaja, Gračanice, Ključa, Bijeljine, Krnjuše, Srebrenice, Puračiča, Modriče, Zavidovičev, Jablanice, Žitomisli-čev, Trebinj in Vlasenice sprejeli sklep o priključitvi BiH Srbiji in odrekli poslušnost Narodni vladi v Sarajevu, ki je bila dediščina avstroogrskega administrativnega aparata. Avtoriteta te vlade je obnovljena šele 2. decembra 1918. s sporočilom Stojana Protiča, da do nadaljnjega ostaja upravna oblast v njenih rokah, ker je bil dan prej sprejet sklep o poenotenju Kraljevine Srbije z improvizirano Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov ter o ustanovitvi Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar je pome-, nilo, da v skupno državo vstopata tudi Slovenija in Hrvaška.
S štiridesetletnim manipuliranjem z nacionalnim vprašanjem je komunistični režim, ob vodenju izrazito anti-srbske politike, koncipirane v kominternovskih retortah, uspel zaostriti mednacionalne odnose jugoslovanskih narodov do takšne stopnje nestrpnosti, kakršne bi v medvojni jugoslovanski državi nikoli ne mogli doseči. Edini rezultat takšne politike je spodkopavanje samih temeljev Jugoslavije in krepitev centrifugalnih tedenc. Kljub evfečanemu zaklinjanju In gromovniškim parolam oblastnikov nacionalna enakopravnost ni dosežena, čeprav je v njenem imenu žrtvovana mnogo pomembnejša enakopravnost državljanov. Negiranje ne le nacionalnih ampak tudi osnovnih državljanskih pravic pelje do masovnega In z rafinirano prisilo izzvanega Izseljevanja Srbov s svojih stoletnih ognjišč do njihovega naseljevanja na ozemlju nekdanjega Beograjskega paialuka in Srbske vojvodine.
dr Vojislav Sešel,
ena od dvanajstih točk njegovega re-, ferata Od kozmetičnih k optimalnim
ustavnim spremembam, prebranega
na tribuni srbskega filozofskega društva (2. marca 1988)
Naša strategija razmišljanja o fenomenu nacionalnega lahko zgreši v dveh temeljih. Prvič lahko sploh zanika obstoj nacionalnega kot samostojnega, realno obstoječega elementa ureditve današnjega človeškega sveta; ta postavka v skrajni konsekvenci sproduc/ra nadomestne identifikacijske sisteme, ponavadi upo-
predmet manipulacije in poligon potencialne represije. Vendar pa ta dejstva niso posledica zlobe ali zvitosti oblasti, temveč globokih psiholoških in antropoloških danosti. »Meje mojega sveta so meje mojega plemena« je geslo vseh graničarjev pravovernosti. Obsesivne razsežnosti take logike vodijo v zapovedano ena-
NEZNOSNA LAHKOST RAZLIČNOSTI
rabi katero od že obstoječih družbenih segmentacij, ki pa seveda pripada drugemu, nenacio-nalnemu redu — npr. proletarski internacionalizem, koncept »sovjetskega naroda«, pa tudi famozno jugoslovanstvo kot nacinalna pripadnost. Slednje pač meša dve v osnovi različni stvari, državljansko in etnično pripadnost, in ga glede na teoretične postavke ne bi bilo treba jemati resno, toliko bolj pa glede na potencialno moč in posledice. Druga izkrivljena opcija pa je pretoga vpetost v koncepte nacionalnega, ko le-to postane osrednji kriterij vrednotenja posameznika, je etnocentri-zem, ki nujno pripelje do apriorne mržnje. je nemoč distanciranja od sicer naključne, a determinirajoče danosti kulture, v katero smo rojeni.
Kakor vsak kriterij, ki diferencira populacijo, je tudi nacionalnost
kost, v enosmerno ulico. Vse enosmerne ulice pa so slepe, so zaprta dvorišča, kjer se iz dneva v dan odigrava velika parada enakih, gospodarju všečnih. Če je temeljna civilizacijska pridobitev preprosta pravica — biti to, kar si, brez vsakih negativnih posledic (biti ženska, homoseksualec, Žid, »Bosanec«, monarhist, panker, invalid, duhovnik, kmet, tepec, karkoli že; šele potem tudi pravica biti hkrati še nekaj več, presežek vsote izbranih in danih kategorij), potem ni nobenega strahu, civilizacija nas je, kot že toliko drugih, obšla. Kar nam je tukaj in zdaj poleg preudarnosti najbolj potrebno, je elementarna toleranca. Žal pa ta spada med tiste vrednote, ki se jih da pridobiti samo zlepa, zgrda se sprevržejo v svoje nasprotje.
BORIS SVETEL
(INTER)NACIONAUZEM, (KOZMO)POLITIZEM...
Če bi bil skrajni nacionalni šovinist, bi sklepal nekako takole:
Belec sem. Samo belci so lahko OK ljudje, ker so beli, pripadniki ostalih ras so a priori zanič, ker so rjavi, rumeni, črni, zaradi mene lahko tudi zeleni. Evropejec sem. Evropejci so dali svetu omiko, napredek, civilizacijo, vsi ostali so od Evropejcev samo jemali, torej so navadna lopovska banda. Slovan sem. Vsi neslovanski narodi bi nas radi samo zatirali in živeli na naš račun, zato dol z njimi! Hej, Slovani, največ sveta otrokom sliši Slave! Jugoslovan sem. Država, v kateri živim, je lepa in bogata, toda z vseh strani jo ogrožajo, zato na boj, junaška kri! Slovenec sem, tako je mati d'jala. Pripadnik delovnega in kulturnega ljudstva. Vsi ostali Jugosi so lena in nekulturna raja, ki nas samo izžema, prekleti Balkanci! Poleg tega sem Štajerc, Mariborčan itd., v skrajni konsekvenci enkratna kombinacija genov in socialnih momentov, pa še podnebja itd.; čudim se skratka, kako lahko na tem svetu sploh živijo ljudje, ki niso Darinko Ko-res — Jacks, saj so vendar življenja nevredni . . .
A te stvari ne grejo kar tako. Ko je ljubi Bog mahal s srpom in kladivom, da so se po rdečem nebu iskrile peterokrake zvezde, je zaukazal izvoljenemu ljudstvu: »Proletarci vseh dežel, združite se!« Nebelci, Neevropejci, Neslovani, Nejugoslovani, Neslovenci, ne-Jacksi torej sploh niso napačni ljudje, samo pripadniki delavskega razreda morajo biti. Kot taki morajo imeti določene lastnosti, kot npr. »razredno zavest«, ki pa lahko, če odklanja pripadnike drugih razredov (in to vsaj v konkretnem primeru tudi počne), preraste v nekakšen »razredni šovinizem«, kar pa seveda ne velja izključno za proletariat, ampak tudi za vse druge razrede.
Nacionalno in razredno lahko vsekakor postavimo kot tezo in antitezo; sinteza pa, sploh, če se ji pridružijo še verski, politični ali kakršnikoli ideološki (praviloma ekskluzivistični) momenti, je s časovne/prostorske distance kaj komična ali vsaj groteskna stvar, čeprav je za tiste, ki jo morajo dan za dnem izkušati na lastni koži, lahko dokaj tragična.
Govora je seveda o sodobnih in (pol)preteklih državah in njihovih ureditvah. Najbrž je ni vladajoče garniture, ki bi obljubljala nazadovanje ali stagnacijo; vse po vrsti obljubljajo napredek. Ta pa postane problematičen, ko dobi veliko začetnico in poleg tega še pridevek social (kapital/nac/ faš/komun . ..—(stični. Kot tak je postavljen v službo ideologije, in ker ja vsaka ideologija edina pravilna (torej: vse ostale so napačne), teži k prevladi, in ххх-lstični Napredek postane militanten navznoter in navzven
Da bi bili državljani nacionalno-ideo-loške države pripravljeni sodelovati v eshatoloških projektih modrega vodstva, mora slednje, čeprav ponavadi na dokaj prikrit način, vzpodbujati »šovinistične« občutke svojih podanikov, za to pa potrebuje nekaj drugega, radikalno drugačnega, proti čemur se je treba neprestano boriti ali se vsaj pripravljati na odločilni spopad. Večnacionalnost ideološko poenotene države je tu kvečjemu prednost, kajti
poleg »tujcev« so tu še domači »nacionalisti«, ki nasprotujejo skupnosti razredno poenotenih pripadnikov »bratskih narodov In narodnosti« — v državi, ki teži k »brezrazrednosti«, so »razredni sovražniki« bav-bav, ki je odznotraj votel, okoli ga pa nič ni, in nihče pravzaprav ne ve, kaj sploh je, a za vsak slučaj je vseeno vsepovsod prisoten. Če ne gre drugače, je razredni sovražnik obenem obvezno tudi sovražnik »ljudstva« in obratno. Grešni kozel pa je seveda vedno tisti, ki misli drugače od uradne ideologije oz. njene dnevne »linije« (in si upa to tudi na glas povedati). Vsaka podobnost s situacijo v Jugoslaviji je (zlonamerna in niti slučajno naključna . . .
Internacionalizem je tu seveda čudovita floskula, kajti pod krinko ekumenskega miru in sloge ponuja enoten ideološki model, ki je seveda »naš«. Poudarjanje nacionalnega, v skrajni obliki nacional(-šovin)istične-ga, je samo iracionalna reakcija na pritiske v smeri »enotnosti«. V bistvu je čisto vseeno, ali tako reagiranje vzpodbujajo »od zgoraj« (nacistična Nemčija je le najbolj tragičen primer takega početja), ali pa nastane med ljudstvom »spontano«.
Kozmopolitizem je seveda nezaže-Ijen, ker izključuje pojma »naše« in »tuje«, tako v nacionalnem, kot tudi v »razrednem« in »ideološkem« smislu. Seveda tudi »kozmopolit« izhaja iz določenega nacionalnega in socialnega okolja, posebnosti drugih (glede ali neglede na njihovo nacionalno, socialno itd. poreklo) so mu lahko bolj ali manj ali sploh ne všeč, vendar jih tolerira vsaj tako dolgo, dokler ne ogrožajo njega samega, oz. pravzaprav vsakogar, ki jim ni neposredno zavezan. Kozmopolit, če naj ga tako imenujemo, je predvsem človek; lahko je zavšden pripadnik svojega naroda, razreda, celo ideologije, vendar ne v njihovi militantni in do drugačnih a priori sovražni obliki.
Če sem že začel, pa naj še zaključim ta člančič sam s seboj (narcisoidnosti mi ravno ne manjka). Prav, sem, kar sem, med ostalim tudi Slovenec. Še kar zavčden, čeprav bi bil lahko tudi enako zavčden pripadnik kateregakoli drugega naroda. Recimo, da mi je narodna pripadnost dana po spletu okoliščin, ki niso niti posebno srečne, niti posebno nesrečne. Sem tudi državljan SFRJ, kar mi glede na trenutno situacijo sicer ni pretirano všeč, a najbrž bi lahko dejal enako, tudi če bi bil državljan kake druge države. Saj nobena ni popolna, čeprav se zdi zunanjemu opazovalcu še tako idealna. Glede tradicije imam več skupnega s kakim avstrijskim državljanom nemške narodnosti, kot npr. s povprečnim Črnogorcem, s katerim me med ostalim veže zaukazano »bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti«. Pa ne zanikam bratstva To nam je še kako potrebno, ne le v okviru neke države, ampak v svetovnem okviru. Zanikam enotnost, kajti le različnost ob medsebojni toleranci (»bratstvu«, če hočete) nas lahko popelje po poti napredka — brez velike začetnice in — ističnih atributov.
Darinko Kores — Jacks
BEOGRAJSKA PRILOGA
KONEC ZAČETKA
je tudi začetek konca. Danes se končuje projekt, ki smo ga naslovili z naslovom »Beograjska priloga«. Članki in intervjuji, ki so jih sestavljali naši sodelavci v Beogradu, so v letošnjem letu prav gotovo dvignili veliko prahu in odziva . . . Žal tudi s strani tožilcev in sodišč. Vendar to ni razlog, da se »Beograjska priloga« v sedanji formi ne bo več nadaljevala — sodišč in obsodb smo pač že navajeni... Ko smo pričeli s projektom, je bilo naše vodilo preseganje nacionalnih in jezikovnih mej znotraj sistema, ki mu je nacionalno edina razlikovalna točka in ki nacionalizme generira in jih uporablja kot opravičilo svojega lastnega obstoja. Prepričan sem, da smo vsaj v določeni meri to tudi dosegli in to potrjujejo odzivi javnosti, ki si jo je Katedra pridobila v vsej Jugoslaviji.
Vendar je ob tem prišlo na dan tudi nekaj resnic, ki jih ni mogoče zamolčati. Pokazalo se je, da je jezik sam danes politika in da v deželi, ki politiko razume zgolj kot sklicevanje na nacionalno skorajda ni mogoče izdajati časopisa, ki bi se s politiko lahko ukvarjal znotraj Jugoslavije, in zunaj republi-
ških mej. Odzivi na jezik sam, ki seveda ni bil slovenščina, morda kaze na nizko raven tolerance in ukvarjanje s problemom, ki dejansko ni bistven ... vendar se v tem dejansko skriva tudi druga resnica, namreč dejstvo, da bomo te banalne pristope, ki se spotikajo »zgolj« ob jeziku, rešili šele takrat, ko bo v Jugoslaviji drugič in tokrat dosledneje rešeno nacionalno vprašanje ...
Ob koncu tega letnika bi se rad v imenu redakcije zahvalil vsem piscem, ki so neredko z opisovanjem lastne in komplicirane politične sedanjosti v Srbiji nosili glavo naprodaj.
To so bili MILENKO MIHAJLOVIČ, ALEKSANDAR BALJAK, DRAGOSLAV GRUJIČ, VUK ČOSIČ, MILOVAN BRKIČ, MIROSLAV VIŠIČ, DRAGAN PETROVIČ, VESNA RAOS, STEVA MILOVANOVIČ IN SVETLANA VASOVIČ . . . Vsem želim veliko uspehov in čimmanj nevšečnosti zaradi ostrih člankov, objavljenih v Katedri.
IGOR MEKINA
promenada
Sredinom aprila u novosadskoj galeriji »Forma« predstavljena je monografija koja govori o šest vekova Titovog Vrbasa (1387—1987).
Šest vekova je prošlo, a kao da je juče bilo!
★
Draganu Djordjeviču, sekretaru Udruženja novinara Srbije, zasme-talo je što udruženja ne reaguju blagovremeno i na pravi način u ekscesnim situacijama, navodeči kao primer uporno čutanje Udruženja novinara Slovenije o napisima u Katedri, iako su neka druga republička udruženja več reagovala.
Dakle, protiv novinara Katedre trebalo bi hitno pokrenuti istragu zbog osnovane sumnje da su se bavili pisanjem!
t
Osvežavajuči talas demokratizacije »srpske nezavisne partije« ponovo je zapljusnuo Katedru. Beogradski SUP je zaplenio i broj 7/8 — ovog pu-ta bez obrazloženja!
Još jedan študentski list stavljen je na indeks!
★
Partijski funkcioneri sve čine da bi im se i ubuduče verovalo. Upotre-bili su i sredstva državne prinude.
t
Gospa se prikazivala u Medjugorju i u Splitu.
U Srbiji če se i dalje prikazivati Beli andjeo.
★
Oportunisti su okaljali obraz GK OSK Beograda. Onaj isti obraz koji je Dušan Miterič toliko puta — osvetlao!
t
Mitevič je. da podsetimo. prošle godine, u mesecu maju, pokazao da ima duha.
A tamo gde ima duha, ima i vampira!
★
Istorija če pokazati da je zaverenik Mitevič bio u pravu. Jer on je svojevremeno govorio i ovako i onako. I javno i tajno. Na kraju če se videti ko je pobedio.
t
U znak priznanja za osvedočenu aktivnost na brojnim društveno korisnim zadacima. _Udruženje penzionisanih radnika Saveznog SUP-a dodelilo je Plaketu Živoradu Minoviču. direktoru NO Politike.
★
Sve predsednikove ljude možda nečemo zapamtiti, ali ih sigurno nikada nečemo zaboraviti.
t
Tri dana uoči 1. maja, na največem trgu na svetu, Tjen Anmenu, u centru Pekinga, osvanuo je veliki portret Josifa Visarionoviča Staljina. To poka-zuje da Peking još nije promenio zvaničnu ocenu Staljina, prema kojoj je ON u 70 odsto slučajeva »bio u pravu«, a u 30 odsto slučajeva grešio.
Naši vizionari postigli su mnogo veče rezultate: uvek su bili u pravu, a u sto odsto slučajeva grešili.
★
Moooj zomiji još dugo če biti potreban svež novac iz inostranstva.
Ono što* smo do sada postigli ne može dostojno da nas reprezentuje.
t
Ex-predsednik Predsedništva SR Slovenije, France Popit, nedavno je izjavio da se ponašanje'kreatora sadašnjih sistemskih rešenja i onih koji oblikuju tekuču ekonomsku politiku može označiti kao kontrarevolucija!
Što majstori za dan sagrade, to sve vila za noč obaljuje.
★
Oni koji više od četrdeset godina uživaju sve privilegije u društvu vode specijalni rat protiv naroda.
Da, mangupska su to posla.
t
U Opatiji su popularne tri popevke:
»Pogledaj dom svoj, andjele«.
»Ne klepeči mamulama kad silaziš sa čardaka«
i »Šta češ kuei tako rano. ko te čeka tamo«.
★
Ja, trgovac oružjem. pozdravljam svaki oslobodilački pokret, ali ne u svojoj kuči!
t
Mi saradjujemo sa oružanim snagama prijateljskih nesvrstanih ze-malja i oslobodilačkih pokreta. Da li če oni medjusobno da se ubijaju ili ne, to je njihova unutrašnja stvar.
★
Niko neče saznati šta mislimo o Saveznom sekretaru za narodnu od-branu admiralu flote Branku Mamuli.
Narod ume da čuva vojne tajne.
t
Ispravka: aforizam: »Gde god nadješ zgodno mesto, ti svog rodaka posadi!«, napisao je humorista Mile Stankovič, a ne Nikolae Čaušesku, kako je u prvi mah izgledalo
Izvinjavamo se drugu Stankoviču i čitaocima.
★
Teleks vest: S malim zakašnjenjem radni ljudi, gradani, omladinci. pio-niri i drugi aktivisti čestitali su svom voljenom predvodniku Novu '88 godi-nu.
t
Borislav Mihajlovič-Mihiz, Slobodan Selenič i Miroslav Egerič
nisu više članovi žirija za dodelu nagrade »Branko Čopič«, koju dodeljuje list Novosti 8. Novi Žiri je izabran na osnovu novog Pravilnika. Neče se više dešavati da narodni neprijatelji dobiju ovu nagradu.
★
Svaka druga knjiga dr Vojislava Šešelja je — zabranjena! U znak odmazde, Šešelj je napisao novu knjigu.
t
Onima koji ne mogu da dobiju pasoš: Ostajte ovdje! Sunce tudeg neba neče vas grijat ko što ovo grije . . .
★
Zahvaljujuči organima gonjenja, novinar Milovan Brkič svuda stiže!
t
Optuženi je zaštičen sve dok se ne dokaže krivica. Otud toliko nevinih u pritvoru.
★
Taj veliki rodoljub I humanista bio je toliko rasejan da nije ostavio ni spomen o sebi. Svi neobeleženi grobovi su njegovi.
t
Sve je proiazno, samo je mimohod trajan.
ANATOMIJA ZASLUŽNIH PORTRETA
KADA SE NASMEJE KAO DA ZVEZDE GLEDAJU SA NEBA
DUŠAN ČKREBIČ, član Predsedništva SKJ	RADOŠ	SMILJKOVIČ,	predsednik	GK	SK	Beograda
Kažu da lica ljudi mnogo govore o njihovim vlasnicima. O ličnosti, karakteru, načinu života, mišljenja. Na licima se ispisuju čitavi politički, ideološki programi, kompletni društveni sistemi. Lica koja nas svakodnevno gledaju sa TV ekrana, iz novina, govore nam o budučnosti, prošlosti i sadaš-njosti, sve znaju o nama, a mi o njima tek toliko da su nam oda-vno dosadila. Naravno reč je o licima političara, ekskluzivno-isto-rijski zaduženim za naše sudbine.
Uopšte uzevši na licu Zemlje postoje dva osnovna društvena sistema — kapitalistički i tako-zvani socijalistički. Utoliko, uopšte uzevši, postoje i dva osnovna tipa lica političara. Ona primerena kapitalizmu: vesela, koketno-politički-po-zerska, koja svoje gledaoce uveravaju da je vse dobro, suge-rišu osmeh, opuštenost, op-šte blagostanje. Bez izbora nema vlasti, dakle potrebno je do-pasti se svojim biračima, uveriti ih kako je sve savršeno i da je osmeh prirodno stanje njihovih lica. Potpomažu se blještavim zu-bima vrednim gomile dolara, koji sevaju na sve Strane. Recimo izborna kampanja u USA je prava revija atraktivnih osmeha, dotera-nih i ofarbanih frizura.
Lica primerena takozvanom socijalističkom svetu su po prirodi stvari sasvim drugačija. Nose izraz druge tradicije ideolo-škog naboja. Na njima je označeno celokupno shvatanje istorije, politike, vlasti, drugačije shvače-ne odgovornosti. Lica ozbiljnd, zamišljena, zabrinuta, puna istorijskog dostojanstva. Monumentalnost u pogledu, na-borano čelo, uvek papiri u rukama, verovatno radi evidentiranja istorijskih poena.
Vlasnici lica zapadnih političara očekuju da ih narod izabere, sto-ga ih prvo šarmiraju, a potom po-lažu račune svojim biračima. Poli-tičari takozvanog socijalističkog sveta su imenovani direktno od Strane istorije Mandatori njihove vlasti nisu birači več isto-rijska nužnost. Dakle, ne po-
lažu račune narodu, več isto-riji. Ogrezlost u vlasti ne zahteva dopadanje običnim ljudima. Ta vlast je apsolutna koliko i istorija, što se i na licima vidi. Na plečima im je istorijska odgovornost, te-ret svetlije budučnosti, a na licima svetski bol. Sva patnja ugnjetenih klasa, pa i slojeva, ako lepše zvuči. Osmesi se dele je-dino u istorijskim situacijama.
Pored televizijskih prenosa ovih teških lica i umetniški izraz socijalizma pomaže razumevanju monumentalnosti. Da vas podsetimo. Projekat Palate sovjeta u Moskvi je predvidao, ncgde tridesetih godina, da na vrhu zgrade bude skulptura u višini od 100 metara. Sa napomenom na projektu: »Največa skulptura na svetu«. Samo radi ilustracije, Statua slobode u Njujorku je od podnožja do vrha plamena u desnoj ruci visoka 46 metara. Tako bi velikom Lenjinu došla negde do karlice, obzirom da je imao kratke noge. Skulptura, naravno u monumen-talnoj pozi. Energičan revolucionaren raskorak, uz neizostavnu visoko podignutu ruku, onako vizionarski u pravcu daljina svetlije budučnosti.
Setimo se bisti i portreta Josipa Broza Tita. Umetnici su mu da-
li zastrašujuče ozbiljan izraz lica. Bez izuzetka na tim umetniškim doprinosima istorije on je duboko zamišljen, odlučan, pomalo zabri-nut, naravno sa utisnutim borama debljine prsta. Težina istorijske odgovornosti ostavlja tragove.
■Vratimo se tekučim zabrinutim licima, da vidimo kakvi su siedbe-nici. Njihova lica možemo podeliti u više podgrupa. Pre svega univerzalno zamišljena. Primerena vodečima i gotovo u svim situacijama. Posebno se nose na kongresima, istorijskim sečnicama. govorima, kod konzumacije uvodnih referata. Primer od nedavno je recimo Branko Mamula pred političkim aktivom JNA, Branko Mikulič dok se obrača de-legatima Savezne Skupštine ili uvodničari na tek završenim partijskim sečnicama. Slede posebno zabrinuta lica. Nose ih isti ljudi u specijalnim situacijama dok slušaju o nekom problemu ili ukazuju na njega. Zatim bolna lica usled napada iskrenosti, kada se izvikuju istorijska iskrena priznanja. Od: »Drugovi mi moramo da priznamo da je pred komu-nistima istorijska odgovornost.. .«, do: »Mi moramo da priznamo da plan ekonomske stabilizacije nije u potpunosti ispunjen«. Monumentalnost izra-
BOGDAN TRIFUNOVIČ, predsednik SSRN Srbije
(Branko Miakovič)
za ostaje, ali se pojavljuje bol usled tolike samokritičnosti.
Relativno retka podvrsta je lice preplašeno pred novonastalem istorijskom situacijom. To su suočavanja sa gradanima, štrajkačima i slično. Recimo Slobodan Miloševič u Kosovu Polju. Čovek prirodno preplašen za svoju kožu, ali ipak odlučan da spasava narod pred pendrecima. U suštini protivrečna šizoidna situacija: glas zadrhti, u očima strah, ali na licu ostaje doza pre-uzimanja istorijskog tereta demokratizacije. Tu je, naravno, i najopštiji, takoreči konfekcijski oblik delegatskog lica. Od us-nule face premorenog trudbeni-ka, do blagoteleče nezaintereso-vanosti jer ništa ne razume. Od napora da i on pokaže ozbiljnost i zabrinutost. do lica koje hoče ne-što da kaže, ali nije skupilo hrabrosti.
Osmeh je kod svih ovih' lica iz uzetno retka pojava. Spada u red atrakcija. Osmeh je privilegija največih, pripada odabrani-ma, služi da se dokaže da je i on čovek, pun razumevanja za sve. Kada se ON nasmeje, a ima toliku odgovornost, ide direktno u istoriju! Recimo, susreti sa pioni-rima i omladinom, neformalna večera oko ražnja sa saradnicima, gde u intermecu istorijskih odlu-ka padne i poneka šala, koja se naravno prepričava u memoari-ma.
Beskrajno deljenje osmeha, takoreči devalvacija iskeženih lica je primerena kapitalističko-impe-rijalističkim avanturistima. Lažnoj demokratiji koja osmesima posti-že poverenje birača i prikriva ne-izbežnu propast kapitalizma. Kod komunista osmeh je potpuno su-višan. Pred tolikom istorijskom odgovornošču ostaje se zamišljen, zabrinut, naboranog čela. Narodu se ne mora dopadati, a istorija nema emocija, ona je revolucionarno šarmirana odavno.
STEVA MILOVANOVIČ
foto: EMIL VAŠ
SPOMINI NA SVOBODO
| DRAGOMIR OLUJIČ — OLUJA
Oluja je rojen leta 1948. Študiral je na Fakulteti za politične vede v Beogradu in diplomiral iz mednarodnih odnosov. Že leta 1968 se je, ko je agitiral za podpisovanje peticije v podporo preganjanim intelektualcem in profe-sorjem na Poljskem, zapletel v spore z oblastjo. Od takrat pa do danes so ga zaradi njegovih kritičnih pogledov stalno preganjali. Več kot desetkrat je bil aretiran, zasliševati in dvakrat po dva meseca tudi zaprt. Prvič ob izražanju solidarnosti z delavci na Poljskem v zgodnjih osemdesetih letih in drugič pred kratkim — ko so v njegovem stanovanju imeli predavanja »svobodne univerze« in je bil eden izmed šesterice, ki so jih oblasti prijele. Tedaj je po zasliševanjih skrivnostno umrl delavec Radomir Radovič.
Dragomir Olujič je študiral tudi na Filozofski fakulteti, kjer so ga septembra leta 1974 kot edinega študenta ob še štirih profesorjih in asistentih odslovili s fakultete. Razlog je bila njegova principielna obramba profesorjev, ki so jih leta (74 z akcijo Univerzitetnega komiteja Zveze komunistov Beograda tega leta odstranili z Univerze. Takrat so Olujiča tudi izključili iz ZK.
Olujič je eden tistih ljudi, ki vztrajajo pri svojem. Študentsko gibanje je danes za njega na nek poseben način še. zmeraj »živo«, kakor so mu na določen način še zmeraj blizu ideje Trockega, Lenina, klasikov marksizma .;. Olujoč je tudi danes še zmeraj del tiste, nepokvarjene študentske narave, ki je leta 1968 pretresla svet. Morda se ne bi mogli strinjati z vsemi njegovimi idejami, ki so očitno še precej povezane z tokovi študentske pomladi pred dvajsetimi leti — vendar je dvajset let po tistih slavnih dogodkih gotovo zanimivo slišati človeka, ki skozi optiko oseminšestdesetega ocenjuje takratne in današnje politične zgode in nezgode ...
KATEDRA: Bil si med upornimi študenti iz junija '68. Kako vidiš tedanje dogodke sedaj, dvajset tet kasneje?
OLUJIC: Naj citiram Dordija Vukoviča — junija 68 je bilo sladko ... če ne verjamete — poskusite!
Zame se je vse to začelo, ko sem s pcijatelji sedel 2. junija v svoji sobi v Studenjaku, razpravljali smo o večni temi, o možnosti sprememb v Jugoslaviji. Sredi
»Profesor BRANKO PRI-BIČEVIČ (predavač predmeta »Socijalizam kao svetski proces« na beo-gradskom i ljubljanskom Fakultetu političnih nauka) bio je predsednik Univerzitetskog komiteta Beograda u vreme kada je trebalo da se obeleži godišnjica Juna ’68. Na dan 3. juna on se bukvat-no krio u šiblju zajedno sa policijom (što u civilu, što u uniformama) da bi spre-čio študente da bilo šta manifestuju...
azprave smo slišali nekakšen rup iz smeri Delavske univer-e .. . Iz tega se je vse začelo, ad bi s tem demantiral tezo, ki najpogosteje slišimo v govorje-u o juniju 68 — da je bilo vse to rganizirano, pripravljeno vna-fej... Enostavno, atmosfera je Ha tškšna, da je izbruhnil spon-лп upor. Kasneje je prišlo do mogih razpravo »spontani orga-ziranosti« in »organizirani spon-•nosti«.
Slišali smo tudi mnogo Ijubite-v teze, da so naši študentje sa-:0 kopirali to, kar se je tedaj do-ajalo na Zahodu; tako se je žele-pokazati. da v naši državi sploh bilo vzrokov in razlogov za takte stvari. Od danes gledano pa
Posle dve-tri godine, ta-čnije 1972. bio je optužen kao liberal (u periodu ra-čiščavanja sa linijom Latinke Perovič i Marka Ni-keziča). Sečam se da je
27.	oktobra 1972. godine Pribičevič u novinama de-mantovao da je to ruko-vodstvo uopšte liberali-stičko i da sam pripada takvom rukovodstvu. čak se zakleo da če, ukoliko se pokaže da to rukovod-stvo zaista jeste liberali-stičko, on podneti odre-djene konsekvence. Po-' sle par dana to rukovod-stvo je palo, a Pribičevič je pod firmom nekakve bolesti otišao u London i tamo proveo šest meseci,
. izmakavši se iz te situaci-; je. Posle se vratio kao ; predavač na beogradski • FPN i tada počinje druga ' priča — odjednom prodaje imidž za 360 stepeni drugačiji od prethodnog o svojoj ulozi u tim dogadja-jima ...» v .
da je le 10 % »zavedenih«. Sedem dni kasneje je imel Tito svoj prav tako slavni govor, ki se ga ima za uradni konec demonstracij, in tam je ta prva neuradna ocena obrnjena na glavo — 90 % študentov je sedaj »naša poštena mladina«, le 10% ni pravih! Ta procentualna razdelitev kasneje
spomnimo. Seveda — samo s svečanimi prireditvami!
»Obično se misli da po-stoje žestoke razlike iz-medju naše šezdeset-osmaške generacije i ove danas, jer smo se mi tu-kli, bili angažovani, sa strašču se borili za svoje ideje ... a današnja omla-dina je apolitična, amorfna. Medjutim, i nama su takodje tri dana uoči Juna govorili to isto — da nas ništa ne zanima izuzev novca, žurki, koketovanja sa drogom ...
KATEDRA: Slavoj Žižek je rekel, da so francoski študentje v lanskih nemirih »svojo željo spremenili v zahtevo«. Torej je bila napaka oseminšestdesetovcev morda v tem, da so si postavili preveč idealistične cilje, medtem ko so Francozi zahtevati nekaj zelo jasnega in ne posebno revolucionarnega in so zato tudi uspeli?
OLUJIC: Po mojih izkušnjah — najlažje je napisati zahteve. Poznaš ljudi, živiš to situacijo in veš, ' kaj je problem. Razlika med '68 in '86 je, da je prvo šlo na univerzali-zacijo, '86 pa se je ukvarjalo s konkretnim, s problemi pred nosom. Pa vendar, taktika '86 je slabša, ker se omejuje na defenzivo, univerzalni cilji pa so stvar borbenosti, c^fenzive.
KATEDRA: Koliko je marksizem danes še sposoben, da opisuje svet, da je platforma politični akciji? Ni morda napaka že v tem,
mislim, da je najlepše, če o Juniju govoriš v anekdotah.
V teh sedmih dneh študentskih demonstracij v Beogradu, je bilo seveda najpogosteje vprašano vprašanje solidarnosti v sami študentski organizaciji. Središče vseh dogodkov je bila seveda Filozofska fakulteta. Študenti ostalih fakultet so se tu zbirali, vpijali vse, kar se je dogajalo, pa naslednjega dne vse to, kar se je le dalo verno, prenašali kolegom s svoje fakultete. Poleg tega je obstajala še kakšna solidarnost na transverzali meščani Beograda — študentje. Nekoč smo se vračali s tramvajem, imeli smo naše bedže (»Rdeča univerza Karl Marks«) — švercali smo se, kot večina študentov. Na naslednji postaji je vstopila kontrola, pregledovali so karte. Pa so ljudje napravili kordon med uniformo in nami, da smo lahko varno izstopili.
Danes se najbolj mistificira vprašanje, zakaj ni prišlo do komunikacije med delavci in študenti. Odgovor je, da so oblasti storile vse, da to preprečijo. Po vseh tovarnah so tedaj stale ta-koimenovane »delavske straže«, ki pa so jih sestavljali uradniki. Te »delavske straže« so zelo učinkovito preprečevale, da se bi kdo po videzu mlajši od 25 let, ali kdo z brado — približal vratom podjetja ali se sprehajal pred njimi. Pa vendar delavska solidarnost ni umanjkala, največ v materialni obliki — poleg pisem podpore so nam pomagali s hrano, denarjem (»Teleoptik« je dal pet tisoč dinarjev za hrano, fantastična vsota za tedanji čas) . .. Uradno stališče delavstva pa je bilo negativno! In to pod slovečo parolo: »študentje imajo prav, kar se tiče zahtev, a metode so slabe!«. Hkrati smo od delavcev dobivali telegrame in pisma, po katerih nam je postalo jasno, na kakšen način je aparat oblasti s čisto manipulacijo gradil to t. i. »obsodbo delavcev« proti študentskemu gibanju. Vidite, dogajalo se je, da so sklicali zbor delavcev, na katerem je potem predsednik delavskega sveta ali sindikata, nekdo od teh uradnih oseb pač, prebral tirado o študentskih zahtevah in o slabih metodah za njihovo uresničevanje. Potem bi se pričela razprava. Najpogosteje se delavci niso strinjali s podtaknjenim tekstom, ki bi ga morali poslati študentom, a naslednjega dne so vseeno v časopisih prebrali, da je bil študentom in javnosti predstavljen- prav ta podtaknjeni tekst. To dovolj pove o načinih, kako so blokirali omenjeno komunikacijo .. .
Ubedjen sam da je ta apolitičnost današnje mlade generacije samo fasada. Jedina razlika je možda u torne što su on-dašnje generacije bile ho-mogenije, jedinstvenije, postajala je dobra komunikacija a današnja generacija je sistemski proizvedena ovakvom — ugu-rana je u apolitičnost, blokiranjem komunikacije i cepkanjem na delove — (radnička, srednješkol-ska, študentska omladi-na ... slovenačka, srp-ska, hrvatska...). Ali, kad bi se desio neki do-gadjaj oko koga bi se mogla homogenizovati populacija, to bi se desilo na isti onakav spontan način kao 1968. godine. Sto se tiče toga — ja sam optimista!«
ni motila izvajanja represije nad večino študentov, ki so sodelovali v 68.
KATEDRA: Glede na to, kar se je v tistih nekaj dneh zares dogajalo — mar niso nemiri beograjskih študentov iz leta 68 danes mitologizirani?
OLUJIČ: Mistificirani tudi! A to je razumljivo, ljudje so pristranski do tega, kar sami delajo in v čemer sodelujejo. Po drugi strani pa so se že prvega dne pričele mistifikacije tudi z oblastniške strani. Najprej se je pojavil slavni komentar v Borbi, kako je 90 % študentov ljulka (se pravi maoi-stov, egalitaristov in podobno),
KATEDRA: Misliš, da se oblast še danes histerično boji ponovitev oseminšestdesetega?
OLUJIC: Sploh ne — oblast je danes prepričan, da so vsi stiki, vsi ostanki junija 68 nemogoči, izginili. Da je to mrtvo, da se te težave več ne morejo ponoviti. Da tega več ni, da se je 68 iztekla v zgodovino in se ne more več ponoviti, kljub rastoči nostalgiji. Prav zaradi tega prepričanja bo oblast letos prvič —• verjetno — dovolila, da se te obletnice javno
»Nakon hapšenja nas 28 u mom stanu, kasnije su nas vratili u stanove da prisustvujemo pretresu. Pretres još ni kod jednog od nas nije ni počeo, a čuti smo vesti na radiju (»Studio B«): ilJhapšena grupa gradjana ... priti-kom pretrage stanova nadjeni sumnivi materija-lih. Tu komentar nije potreben, zar ne?!«
. ,!m -v - •; ■
»Posle ukidanja Saveza studenata, tribina po Beogradu i sličnog, započela je institucija Otvorenog univerziteta na osnovu poljskog iskustva. To su bile kučne sedeljke na kojima su intelektualci u Beogradu slobodno raz-menjivali ideje, preporu-čivali novu literaturu, ras-pravljali o problemima, pisali peticije... Svojevre-meno je bilo deset takvih grupa u Beogradu koje su tako radile, i
medjusobno se prožima-le. U jednoj od njih su učestvovali proskribovani profesori Univerziteta kao i ljudi iz generacije ’68. Rasprave su uglavnom bile teorijske naravi — filozofske, sociološke, itd. Neko pripremi uvodni tekst a posle se diskutu-je. Razgovaralo se o novim društvenim pokreti-ma, praxis filozofiji, dija-logu, evro-komunizmu ... U drugoj, tzv. »Velikoj školi« učestvovali su takodje nekadašnji šezdese-tosmaši ali i ljudi iste generacije koji nisu učestvovali u demonstracijama — tu se razgovaralo konkretno o aktuelnim društveno-političkim temama, slobodi štampe. Bila je i »Mala škola« — sastavljena od studenata ...
karieristov, bodočih vodilnih pripadnikov aparata ... A
važneje od tega je bilo, da je ta organizacija omogočala študentom avtonomno izražanje svojih interesov. Nekakšna nova zveza študentov bi morala biti interesno organizirana, nujno pluralistična in maksimalno tolerantna — kolikor je toleranca v političnem življenju sploh mogoča.
KATEDRA: Obstaja mišljenja, da bi reinkarnirana Zveza študentov bolj škodila, ker bi študentje izgubili politično moč, ki jo imajo sedaj preko mladinske organizacije, ki je politična organizacija.
OLUJIČ: Ni nujno, da je študentska organizacija tudi stanovska organizacija. V takšni Zvezi socialistične mladine pa je študentska vloga lahko samo stanovska.
KATEDRA: Se imaš za disiden-ta?
OLUJIČ: Za disidenta? Kakšna beseda je pa to? Jaz vedno pravim, da nisem disident.Drugačen — to sem pa že! Dobro bi bilo, če bi bili vsi ljudje, ki drugače mislijo organizirani, a s tem ne mislim boljševiške organizacije. Če ne zaradi drugega, pa vsaj zato, da bomo vedeli, kaj se kje dogaja in dela ...
smo tedaj imeli institucijo, skozi katero smo kljub vsem odporom lahko usklajevali naše interese. Kajti, tudi tedanja Zveza študentov je bila organizacija promocije mladih birokratov,
»Kad god te puštaju iz pritvora, puste te bez para, bez dokumenata, ka-žu: Dodji sutra l? U vreme slučaja Šesterice ja sam nosio vojničke čiz-me ... onda su me pustili... Ideš gradom, sve spada sa tebe, bez dina-ra, nigde poznatog čove-ka, ni da ideš autobusom, ne možeš da telefoniraš, ni taksi da platiš ... ideš peške. Sve do kuče. Na slobodi!«
da, ko pristaneš na socializem ati marksizem, pravzaprav pristaneš na osnovne forme tega sistema — ostanejo le še nianse, ali se boriš za več ali za manj... Av temelju si se že odločil za nekaj. Je marksizem med študenti danes še živ?
Medjutim, institucija Otvorenog univerziteta je prekinuta posle hapšenja 28 ljudi u mom stanu, kada je Djilas baš bio pozvan da održi predavanje o rešavanju nacionalnog pitanja u Jugoslaviji. Po hapšenju smo proglašeni za tajnu organizaciju ma-da je kroz Školu, dok je radila, prošlo bar deset hiljada ljudi! Uz to, radi lakšeg montiranja tog procesa, proglašeni smo, u početku, za »Djilasovu grupu«?! A on je to veče prisustvovao prvi put! Bilo je jasno da su vlasti samo čekale bilo koju vrstu tzv. sumnjivog istupanja pa da stave tačku na Otvoreni univerzitet! Tako je za-branjena jedina škola to-lerancije u nas.«
Sicer pa republiškim birokracijam dobro uspeva, da kontrolirajo situacijo, tako da je skoraj nemogoče doseči kakšno medsebojno komunikacijo med podobno mislečimi intelektualci . .. Kot da bi bil nekje podpisan tihi sporazum — vi se ne vtikajte v nas, mi se pa v vas ne bomo, tega, kar bi bilo za nas neugodno, ne spustite preko vaših meja .. . Edina razlika je, da srbska oblast to počne s pestjo, slovenska pa z glavo.
pogovarjala sta se Svetlana Vasovič in Igor Mekina,
OLUJIČ: Kar se neposredne prisotnosti tiče, je na ničli! Problem z marksizmom je največ v teh izčrpujočih razpravah, kateri je pravi, kateri je napačen ... Zame marksizem ni teorija, temveč način življenja. To so ljudje, ki mislijo določeno vrsto problemov (svet, delo). Zato marksizem ni kriza teorije, temveč ljudje, ki artikulirajo to kar živijo. Dokler živi en sam človek, ki misli marksistično, ima marksizem prihodnost . ..
1' l	
j	r .‘Ti
i' J	
1 ,	\ T
	
^ c sr c>r.
KATEDRA Če gledaš vrline in slabosti leta 68, kako bi ocenil napore, da se spet ustanovi Zveza študentov Jugoslavije?
OLUJIČ: Nekdanja Zveza študentov ni bila idealna organizacija — imela je več slabih kot dobrih strani. Bistveno pa je bilo, da
14
ČLOVEŠKE PRAVICE w IN POLITIKA DANES
Vsaka politika že samo s tem, ko sebe smatra za najboljšo, teži k monopolizmu: v politiki kot taki se torej skrivajo nevarnosti za človeške pravice. Ker pa brez politike, brez partij in države ne more obstati nobena človeška skupnost, človeške pravice ne moremo uresničiti niti jih braniti, če to niso enake pravice za vse — ne moremo jih uresničiti brez zakonov in sodišč, ki to omogočajo, saj se le tako lahko zagotovi politični ip partijski pluralizem.
To so banalne resnice, ki jih še prav posebej ne bi bilo potrebno omenjati v domovini političnega misleca kakršen je Machiavelli in na tleh mesta (Benetke, op. ur.) brez katerega lepot in državniških izkušenj bi spoznanja človeštva o svojih zmožnostih bila znatno siromašnejša.
Zgodovinarji sodobni pojem človeških pravic povezujejo z racionalističnimi, antičnimi in novoveškimi filozofijami ter z modernimi demokracijami. Vsekakor imajo prav. Vendar hkrati ne bi smeli pozabiti da je človekovo približevanje k svobodi, k svobodi kot pravici neka stalna lastnost njegovega napredovanja. Padci in vzponi, stalno razširjanje lastnih pogojev obstoja — v tem je veli-
ranosti nov pojav, ki ga je omogočil spoj moderne tehnike in totalitarne ideologije.
S to kodifikacijo se niso, niti se niso mogle, končati kršitve človeških pravic. Kodeksi teh pravic se kršijo širom sveta in vsakodnevno. Še več, izkrivljenosti totalitarnih ideologij zahtevajo tudi nove dodatne kodifikacije (kot na primer, prepoved uporabe otrok v vojnah). Vse te kodifikacije dajejo inspiracijo in legitimnost naporom in borbi za poboljšanje in utrditev človeških pravic.
Vsako politično gibanje, še posebej pa vlada, ki krši človeške pravice mora danes računati vsaj z moralnim odporom širom sveta, če ne s čim hujšim. Zavest in izkušnja človeštva zavračata ne zgolj vsako politiko, v kateri je vse dovoljeno, temveč tudi ideale za katerih uresničitev je dovoljeno storiti vse.
V razvitih državah, predvsem v Evropi kot središču zoperstavlje: nih blokov tako zavest kakor politične potrebe zahtevajo od vsakodnevne meddržavne politike obravnavo vprašanj o človeških pravicah. Čeprav se ideološko-betonski zidovi še zmeraj držijo, jih vedno hitreje preplavljajo in iz-podkopujejo novi ritmi in nove
OlONSFftElHEfT IN EUROPA
tudi v drugih državah, v konkretnem primeru- — vzhodnoevropskih . . . Nekatere v svojem oportunizmu tega niti ne želijo. Vendar pri tem ne more biti odločilno razumljivo nezaupanje vladam, ki kršijo človekove pravice in so izven kontrole svoje javnosti in svojega naroda. Postranske so celo zla volja ali želja po vmešavanju v notranje zadeve z namenom zlomiti nasprotnika. Človeške pravice so danes namreč živa, politična sila, ki se vsiljuje državni politiki in jo hkrati v znatni meri tudi pogojuje.
Človeške pravice so v vzhodnoevropskih državah doživele ne-osporno znatno evolucijo — razen v že omenjenih dveh državah.
Res je, da je do tega prišlo bolj zaradi neefikasnosti in ideološke slabitve monopolističnih partij ter z njimi zraslih vsemogočnih birokracij, kakor pa zaradi zavestne in dosledne dejavnosti držav. Pri tem so imele pomembno mesto tudi potrebe vzhodnoevropskih držav po tehnološki in drugi izmenjavi. Lahko bi tako rekli, da se bo ideja človeških pravic vko-reninila tudi v vzhodnoevropskih državah kot najbolj učinkovita, najbolj dinamična ter najsprejemljivejša ne zgolj v povezovanju z
LIBERTE
r
t
DffiimUMAM
ENEUOSPHOTO Dl HELSINKI
Venete - j-6 fttemic 1988
fondoilont uGiorffio Cini* - fseto <K S Otargm
M
častna tragičnost, človekova ne-poraženost: človeška nepopolnost pogojuje ustvarjalne nemire, njegovo žrtvovanje in njegove sanje o nedotakljivi, popolni svobodi, »totalnim očlovečenjem«.
Tudi te trditve niso nove. Vendar jih je potrebno ponoviti, saj je vsaka današnja razprava o človeških pravicah istočasno tudi razprava o človeški usodi v konkretnih zgodovinskih ii političnih okoliščinah.
MEDNARODNA KODIFIKACIJA
Mednarodna kodifikacija človeških pravic je rezultat druge svetovne vojne. V tej vojni so zle ljudske sile zavestno, z organizirano silo ne zgolj uničevale lastnosti in vrednosti, ki so skupne vsem ljudem, temveč prav tako uničevale celotne narode in rase. To je bil po razmerah in organizi-
nekonvencionalnosti: politika in filozofi capljajo za mladostjo in komunikacijo takoimenovanih navadnih ljudi.
V nadaljevanju bi se rad osredotočil na Vzhodno Evropo: tam je v razmerju do ostale Evrope kršenje človeških pravic - najbolj razširjeno in najbol izrazito — v Albaniji in Romuniji na meji brutalne, popolne brezpravnosti. To pa v sedanjih odnosih otežuje če ne že onemogoča razvijanje evropskega sodelovanja ter odlaga reševanje mnoštva žgočih vprašanj — da ne govorim o delitvi Evrope kot o stalni in usodni nevarnosti.
Ne glede na to, da so meje nedotakljive — človeške pravice nimajo mej, in se prav tako ne morejo preprosto izigravati. Človeške pravice so se vpletle v vsakodnevno politiko in zahodne vlade bi se morale za te pravice boriti
zunanjim svetom, z Zahodom, temveč tudi pri kreaciji in grupiranju demokratskih form.
' Vendar bi bila iluzija — iluzija, ki je nevarna in neopravičljiva ne samo za Zahod ter končno za zahodno Evropo, temveč še večja za demokratske tokove v Vzhodni Evropi, če bi pozabili na meje človeških pravic v vzhodnoevropskih državah. Govorimo namreč o pravicah, kodificiranih v Združenih narodih in Helsinkih, ki so jih te države priznale in ne o abstraktnih in pretežno ideoloških »pravnih« zavijanjih ter konstrukcijah, h katerim se partijsko-drža-vne oblasti često in rade zatekajo.
Vzhodnoevropske države so skozi upore, nemire, herezijo in barantanje evoluirale v smeri nacionalnih posebnosti. In čeprav so vse zadržale monopolizem partijske oblasti, ki jim je skupen, se danes že v precejšnji meri ra-
zlikujejo ena od druge. Tako različno je tudi postopanje s človeškimi pravicami, čeprav se te nikjer dosledno ne spoštujejo. V Poljski je položaj katoliške religije boljši kakor pa v prav tako katoliški Češkoslovaški. Lahko bi zato rekli, da je prav tisto, kar je tem deželam skupno, namreč, že omenjeni monopolizem oblasti in partijski karakter države tisto, kar je glavna prepreka uresničevanju človeških pravic, ki so jih te države priznale kot svojo mednarodno obvezo ter jih, celo več, predpisale s svojimi zakoni.
IZIGRAVANJE LASTNIH ZAKONOV
Politična in družbena ureditev vzhodnoevropskih držav je takšna, da onemogoča doslednost pri uresničevanju človeških pravic. Dobra volja sama, v kolikor sploh obstaja, ne more sama zagotoviti svobode, religozne pripadnosti pod oblastjo državnega ateizma, niti svobode izražanja pod državno-partijskim lastništvom sredstev informiranja. Pa čeprav so to ključni problemi, danes ni priložnost za razpravo o njih; te probleme morajo rešiti in prej ali slej jih bodo rešili, narodi ter politične in intelektualne sile posameznih držav. Dovolj je zgolj naglasiti, da gre tukaj preprosto za neskladje, za spopad med proklamiranimi programi in prakso oblasti — precizneje rečeno — o nespoštovanju in izigravanju lastnih zakonov. Iz tega seveda ne sledi, da programi niso zapeljujoči in slepilni, da zakoni niso diskriminatorski in nepravični. Nasprotno. Omenjeni monopolizem se neprikrito utrjuje z ozakonjanjem »vodeče vloge« partije. Pravice, ki jih daje eden paragraf, drugi praktično ukinja. Beseda je o nedoslednostih, izigravanju, brezpravnosti, katerih razlogi in vzroki niso v strahu pred nasilnim prevratom — nasilje, razen državno, komajda srečamo v Vzhodni Evropi; vzroki in razlogi so prvenstveno v monopolizmu, v nepotešenih željah po privilegijih.
Težišče in odgovornosti je, kakor tudi na drugih področjih, predvsem na Sovjetski zvezi, saj ima dominanten položaj v Vzhodni Evropi in velik vpliv na vsako nesovjetsko vzhodnoevropsko državo.
In tako morajo vzhodnoevropske oblasti, kljub temu, da je potrebno vsak korak in vsak poskus razširjanja in utrjevanja človeških pravic pozdraviti, še posebej na našem kontinentu, ki je te pravice najbolj brezobzirno kršil in se za njih hkrati najbolj požrtvovalno boril, računati ne samo s tem, da ne morejo biti obvarovane pred kritiko, temveč tudi s tem, da ne bodo mogle biti subjekt odprtega vsestranskega sodelovanja ter popuščanja napetosti, še posebej v Evropi, vse dokler se ne bodo nedvoumno in nepokolebljivo orientirale na priznanje in spoštovanje ljudskih pravic.
To pa se ne nanaša in se ne bi smelo nanašati samo na njih, temveč prav tako ali celo še bolj na tiste, ki te oblasti kritizirajo. Borci za človeške pravice, v prvi vrsti tisti v vzhodnoevropskih državah potrjujejo tako sebe kakor tudi idejo človeških pravic samo takrat, kadar te pravice spoštujejo tudi sami in se jih sami držijo.
Pravica je pravica za vse ali za nikogar — kdor ni dosleden do svoje ideje, se razorožuje v kritiki tistih, ki so se ideji izneverili in jo kršijo.	Milovan	Djilas
Beograd,
25.-28. januar 1988
Italijanski pripadnik muslimanske veroizpovedi za govorniškim pultom ... in vse zastave razen naše ...
KRŠITEV RELIGIOZNIH
v v
SVOBOSCIN
Na srečanju v Benetkah je izredno dobro pripravljena sovjetska delegacija med poslušalci in nekaterimi udeleženci srečanja nenadoma naletela na ostre nasprotnike. Sovjetska predstavnika V. Yakovlev, predstavnik pravosodnega ministrstva Sovjetske zveze kakor tudi sovjetski ambasador Yu. B. Kashlev sta v svojih govorih poudarjala ustavno popolnoma zagotovljene človeške pravice in kritizirala Zahod zaradi nespoštovanja le-teh. Po medklicih v publiki in potem, ko je besedo dobil Jakob Janzen, je stvar kmalu postala jasnejša. Ob členu 52 sovjetske Ustave ki zagotavlja »državljanom sovjetske zveze svobodo prepričanja, t.p. svobodo izražanja vere ali ne izražanje katerekoli« in ki poudarja da je »cerkev v Sovjetski zvezi ločena od države, šola pa ločena od cerkve« se je vnela ostra razprava. Besedo je dobil Jakob Janzen, ki je tudi sam šel skozi sovjetski šolski siste (danes prebiva v Zahodni Nemčiji) in o verskih svoboščinah v sovjetski zvezi je povedal sledeče ...
»Sam zelo dobro vem, kakšna je situacija v Sovjetski zvezi, saj sem se tam tudi šolal. Tako imenovana »pedagoška vzgoja«, ki naj bi pomagala izgraditi »človeka komunizma« je v bistvu državna ideologija. Zakoni sicer formalno dovoljujejo svobodo veroizpovedi, vendar teče praktično življenje popolnoma drugače. Otročički so krščanske veroizpovedi so v šoli maltretirani, dobivajo slabše ocene in nimajo pravice izražati svojega pogleda na svet. Mene so celo vrgli iz razreda, ker se nisem strinjal z teorijo — evolucije ... Verniki živijo v Sovjetski zvezi v neprestanem strahu, starše otrok pa zaslišujejo na policiji. V vsakem mestu so ustanovljene komisije, ki se imenujejo komisije za kontrolo spoštovanja zakonov, ki urejujejo vprašanja vere«. Te komisije so organizirane pri javnih tožilstvih. O vseh vernikih te komisije nato zbirajo podatke. O meni je KGB imel zelo debel dosje in to samo zato, ker sem se trikrat javno izpovedal kot vernik. Taka situacija traja še danes in je enaka kot pred desetimi ali dvajsetimi leti. Tukaj imam spisek vernikov, ki so še danes v zaporu zaradi svojih verskih prepričanj, če niso morda pravkar prišli na svobodo, knjižica je namreč datirana z prvim januarjem leta 1988 .. .
Ni res, kar trdi tovariš Yakovlev, da je v sovjetski zvezi svoboda prepričanja. On vam je prebral samo 52. člen Ustave, ki to pravico formalno zagotavlja, ni pa prebral komentarja tega zakona. V komentarju namreč piše, da se s tem omogoča »svoboda izražanja vere in svoboda antireligiozne propagande«. Kako nepravično je to, vam skorajda ne morem orisati v kratkih črtah ... Pa tudi druge svoboščine, kot so pravica do organiziranja in svoboda tiska so zgolj v službi sistema in njegove krepitve.
Tudi zakoni o veri starše obvezujejo, da otroke vzgajajo v duhu ateizma. Vse to sproža globoke in stalne konflikte. Kar trdijo predstavniki Sovjetske zveze enostavno ni res, in mi bomo morali še naprej živeti s tem ...«
Tako je zaključil Jakob Janzen. Zgodba je zanimiva, čeprav nekako znana. Ustavno zagotovljene pravice, ki jih »krajšajo« zakonski in podzakonski akti, komisije in komiteji... kar smo uvozili iz sibirskih step, žal tudi sami negujemo z vestno in internacionalistično predanostjo ...
»	IGOR	MEKINA
POVRATEK ODPISANIH
Kot smo napovedali v eni izmed prejšnjih številk, vam tokrat predstavljamo tekst Milovana Dilasa »Človeške pravice in politika danes«. Ta kratek govor je Dilas prebral na mednarodnem srečanju o človeških pravicah in religioznih svoboščinah v Benetkah februarja tega leta. Kot smo enkrat že zapisali, je bilo srečanje po svoji politični in spektakularni plati gotovo pomembno, zanimivo pa hkrati še po tem, da so na srečanje prišli uradni predstavniki skorajda vseh evropskih držav — manjkala je seveda Jugoslavija Kljub pomanjkanju uradnih predstavnikov pa so na srečanje prišli nekatere znane osebnosti, tudi iz Jugoslavije. Eden izmed njih je bil Milovan Dilas, ki je šilom prilik igral vlogo »jugoslovanskega ambasadorja« na tem srečanju. Tako smo se tudi odločili objaviti njegov govor in zato smo imeli vsaj dva dobra razloga.
Prvič je Dilasov govor pomemben zaradi tega, da ocenimo pomen izrečenega glede na nominalno jugoslovansko politiko ter na različnost povedanega od tistega, kar bi morda povedali naši predstavniki, če bi na srečanju seveda bili.. .
In drugič, gre verjetno za prvi Dilasov tiskan članek po več kot štiriintridesetih letih molka in politične osamitve, ki je objavljen v jugo-
slovanskem časopisju. Vsaj po vsebini članka bi lahko sklepali, da Dilas ni nikakršen »sovražnik« temveč zgolj kritično misleč človek. Dilas na tem srečanju in v tem govoru celo ni omenil Jugoslavije in njenih kršitev človeških pravic, čeprav bi to lahko storil, ampak se je raje omejil na sintagmo »vzhodnoevropske države«. Tudi zaključek njegovega govora je zanimiv. Opozorilo, da je potrebno človeške pravice spoštovati na obeh straneh »fronte« ter da morajo tisti, ki se v teh deželah za te pravice borijo, te spoštovati še bolj kakor pa oblastniki, je prav gotovo na mestu in vsebuje celo neko samokritično ost, saj je Dilas tudi sam eden izmed »disidentov« v Jugoslaviji...
Zakaj torej taka brutalna osamitev? Zakaj nenapisana cenzura njegovih del? Nikakršne propagande za »Dilasove ideje« ne bi želel počenjati, vseeno pa je potrebno lepega dne te zaostale barbarizme enostavno preseči.. Roko na srce — zakaj ne bi smeli v Jugoslaviji objaviti knjig, ki so v svetu postale že klasična dela, zakaj torej ne dopustiti polemike, če je zaradi silne časovne odmaknjenosti ta še sploh potrebna in zakaj ne bi smeli prebirati spominov človeka, ki je ne glede na svojo usodo igral prav gotovo pomembno vlogo v naši zgodovini — in ki marsikaj ve ...
Čas je da se kakšen relativno neodvisen založnik že enkrat loti in izda kakšno njegovo knjigo — Krt je to baje obljubljal, pa zopet nič — pomanjkanje poguma?
I M
Jakob Janzen: Tukaj imam spisek vernikov ...
15
ШМШ
m
MODERNIZIRANJE V ZNAMENJU ZMAJA
KITAJSKA IN EVROPSKI МГГ O MODERNI - POPOTNI DNEVNIK IN MISELNI EKSPERIMENTI
□ Namesto uvoda:
□ Težave pri pisanju o tuji deželi
□ V neki pesmi Matthiasa Claudiusa najdemo stavek, kije postal krilatica: »Kdor popotuje, lahko o čem pripoveduje.« Pripovedoval sem, dva tedna po vrnitvi s Kitajske, o pogovorih in siceršnjih vtisih s potovanja pred občinstvom, ki ga prav dobro poznam, v predavalnici Univerze v Hannovru, pred zainteresiranimi študenti in visokošolskimi učitelji. Živahna atmosfera je vzburila mojo fantazijo, in ko se je prireditev po več kot treh urah končala, sem imel vtis, da sem povedal vse bistveno o svojem poznavanju Kitajske. Ko sem nato premišljeval, če ni za interes tega poslušalstva krivo predvsem dejstvo, da so splošno dostopne informacije o Kitajski premalo izkoriščene, se mi je moje lastno dnevniško besedilo nenadoma zazdelo pusto in mrtvo. Da bi mu vdihnil življenje, sem se moral znova spomniti na situacije, v katerih sem se z njim ukvarjal, pogosto pozno zvečer, po napornem dnevu z ogledovanji, sprejemi in pogovori, včasih tudi naslednje jutro, dve uri pred zajtrkom, ki je bil praviloma ob osmi uri. Vse, kar je dajalo živost mojemu delu z zapiski, je bilo mogoče zaznati na trakovih, na katere sem narekoval svoje vtise, trušč ceste, ptičje koncerte, iz radia ali televizije prihajajoče vsiljive ritmične ukaze za jutranjo telovadbo, šlagerje iz dvajsetih let ali melodije iz pekinške opere. Sedel sem in govoril o minulem dnevu; ker mi je bilo skoraj vse neznano, zame ni bilo nobene hierarhije za bistveno in nebistveno. Še tako droben detajl se mi je zazdel dovolj dragocen, da sem ga zabeležil. Ker sem imel te dnevniške govore pred ljudmi, ki vsega tega niso videli in slišali, z določitvijo naslovnika nisem imel težav, dokler sem bil na Kitajskem. Počutil sem se kot poročevalec o svetu, o katerem so drugi morda nekaj slišali, niso ga pa videli.
□ Kdor se odpravi v tuj kulturni kontekst, se lahko dobro znajde tako, da živi od fascinantnosti tujega in izključi vse, česar ne more niti razumeti niti dojeti. Ko skušam tuje jezikovno ujeti in izraziti v pisni obliki, lomim to tujost in potiskam označene dejstvenosti v znano obzorje svojih neposrednih izkušenj [Naheerfahrungen — osebne izkušnje, pridobljene brez posredovanja informacijskih tehničnih pripomočkov; z njimi si v neposrednem druženju z odraslimi pridobimo primarne konvencije in predsodke; opomba prevajalca]. Toliko bolj me je pretreslo, ko sem moral ugotoviti, da se dejanska lastna izkušnja kulturne tujosti ni začela pri opazovanih rečeh in v pogovorih, temveč šele takrat, ko sem se zavedel tujosti do svojega lastnega produkta, ko sem opazoval rezultat svojega lastnega vpredmetenega živega dela. Nareki, ki so bili na papirju ločeni od čutne dejavnosti, so postali nekaj mrtvega, ločenega od mene, čeprav sem se pri pisanju nadvse trudil, da ne bi izključil svojih subjektivnih občutenj in svoje teoretske fantazije; če bi se znal izražati kot pisatelj ali esejist in bi imel njun pogum, bi mi najbrž sploh ne prišlo na misel, da se pustim blokirati takšni izkušnji kulturne tujosti in ne bi okleval glede objave popotnega dnevnika.
□ Danes objava popotnih dnevnikov, ko je vse pomembno že znano, ni toliko odvisna od opisanih dejstvenosti kot od imena avtorja. Založnika ne bi bilo posebno težko najti. Rastoči zadržki, da krat-komalo objavim besedilo, v katero sem osebno verjel, so bili povezani q z njegovo nezdružljivostjo z mojo sociološko vestjo.	ш
□ Adornov stavek, da iz empiričnih raziskav dobimo samo toli- z ko, kolikor subjektivne refleksije vtaknemo vanje, me je zmeraj fasci- je niral in v veliki meri dal pečat mojim predsodkom do empiričnega so- « cialnega raziskovanja; brez dvoma je imel Adorno, ko je formuliral ta 0 stavek, pred očmi metodične in statistične aparture, ki se vrinejo med realnost in raziskujočega znanstvenika in ki delitve dela v znanostih napačno razumejo kot delitve same družbene objektivnosti. Toda dejavnost posploševanja, ki je prisojena reflektirajočemu jazu in ki zlomi videz neposrednosti in evidenco čutnega, je pri poročilih o potovanjih povsem izgubila funkcijo spontanega posega v opazovano pestrost. Na Kitajsko sem prišel z nezadrževano radovednostjo otroka,
ki se mu odpira svet; ki so mu drevesa in oblike stavb ravno tako pomembne kot vrsta socialnega vedenja in organizacija ljudskih komun. Šele po vrnitvi, ko zaživimo znova v starih kulturnih razmerjih, sem izkusil, kako težko dopustim čutne zaznave, ki so mi jih izgnali med mojim izobraževanjem v socialnih vedah. Kako hitro si med počitnicami na egzotičnem ozemlju tujih dežel dovolimo sprostitev dejavnosti čutov, slišati, videti, se gibati in dotikati, ko da bi bila dejansko človeški medij našega poznavanja sveta. Brž ko se vrnemo v stara razmerja, se razum spomni, da sta se opažanje in pojem objektivno razmaknila in da ju bomo komajda lahko znova združili s subjektivno odločitvijo.
□ Prvo leto po vrnitvi s Kitajske sem, z večjimi prekinitvami, med katerimi sem dnevniški rokopis praktično odložil v rednik, vedno znova skušal podeliti napisanemu besedilu nekakšno sekundarno živost. Odlomke sem prebiral na radiu, za revije sem imel intervjuje in slednjič sem med počitnicami v Toscani povabil krog prijateljev, ki sem mu hotel prebirati posamezne dele. Večina jih je prišla in z zanimanjem poslušala. Ekkehart Krippendorf, stari kolega in prijatelj, ki je bival blizu Lucce, mi je sporočil, da ima težave s »pesniškimi branji«. Sprva me je ta utemeljitev prizadela, potem pa sem dojel, da je moj popotni dnevnik postal nekaj pošastnega, kar mi je zraslo čez glavo. Zato sem nekaj mesecev pozneje poskusil objaviti vsaj dele iz njega. Ko sem celoten rokopis poslal Fritzu J. Raddatzu, mi je v svojem odgovoru sicer oznanil velik interes, hkrati pa opozoril, da Die Zeil ne pride v poštev za objavo. Rokopis sem odložil; vendar ni dosti pomagalo, zadeva je zame postala nekakšna fiksna ideja.
□ Začne se zame vzporeden proces, ki je ločen od popotnega dnevnika, in v katerem je razširjanje informacij o Kitajski vedno bolj vpeto v premišljevanja, katerih predmet je oblika mojega lastnega intelektualnega produkcijskega načina. Vedoč, da je način, kako sta se denimo Hubert Fichte ali Erich Wulff A približala tujim kulturam, ko sta se naučila misliti in pripovedovati iz njihovega vsakdanjega razumevanja, zunaj mojih možnosti, sem se na določeni točki svojega ukvarjanja s temo Kitajska zavedel, da forme in vsebine znanstvenega delovnega procesa tu ni mogoče med seboj ločiti. Med nenehnim prizadevanjem, da bi znanje, ki sem si ga pridobil iz literature o Kitajski, uporabii in predelal brez vrednotenja, sem zadel na meje svojih kulturno in individualno zaznamovanih predsodkov.
□ Prvotni načrt za knjigo je imel tri dele: v prvem sem hotel v teoretsko-sistematičnem orisu formulirati odnose med Kitajsko in Evropo, za drugega sem predvidel popotni dnevnik in za tretjega vrsto komentarjev k posebnim vprašanjem, nastalih iz mojih popotnih opazovanj. Komentarji mi niso delali nobenih večjih težav, pri sistemati-čno-teoretskem delu pa nisem znal ne naprej ne nazaj. Šele ko sem dojel, da deleža subjekta pri tem projektu ni mogoče povsem omejiti na popotni dnevnik in ravnati z znanstvenim gradivom, kot da sem jaz, ki se mučim s problemi producirajočega posameznika, povsem odsoten, sem lahko nemoteno nadaljeval z delom. Miselni eksperimenti morda ne zadostijo vsem strogim kriterijem praktične preverljivosti, kot v naravoslovnih vedah, vendar tudi niso gole konstrukcije. Eksperiment je spoprijem med človekom in naravo, v katerem gre za pridobitev spoznanja in za znanje o praktični uporabi. »Šele trojnost mišljenja, ravnanja in zaznavanja omogoča eksperiment.«' Svojo ar-gumentacijsko prepričljivost dobijo miselni eksperimenti z intelektualno odkritostjo, s katero nam lahko uspe pojmovno obvladati objektivno težko dostopne predmete. So zasnutki za nadaljnje razmišljanje, dražljaji za teoretsko fantazijo, da razpusti običajne zveze, da vzpostavi nova stičišča med razmerji. Morda je pojem miselnih eksperimentov, kakor ga uporabljam, še najbliže Adornovemu pojmu kritičnega modela.1* Z njim pač poskuša razstreliti utrjene kulturne konstelacije, zagotoviti asociaciji in improvizaciji spoznavne pravice.
□ Nenavadna izkušnja je bila, da so mi v trenutku, ko sem priznal subjektivne težave pri pisanju o tuji deželi in začel premišljevati o tem, kaj danes v tem kontekstu pomenijo potovalne izkušnje, kako se zastavlja problem prevoda, kako se oblikujejo spoznavni motivi in kakšnim premikom so podvrženi, kaj sploh sta lahko pripovedovanje in poročanje, — da so mi v tem trenutku postale bližje tudi dejstvenosti. Temeljne pomanjkljivosti pri premagovanju mojega predmeta s tem še niso bile odpravljene; še zmeraj sem se ubadal s problemom prevajanja, s težavo, da potovalne izkušnje slabih treh tednov povzdignem v poročilo, vredno objave, s protislovjem med živim govorom, pripovedovanjem, ki je vpeto v čutno prisotnost konkretnega občinstva, in izoliranim znanstvenim prikazovanjem, katerega rezultat je razvrednoten v anonimnost. Ko sem za spoznavne motive priznal negotove kategorije kot sociokulturno učenje, prevod, izkušnja kulturne tujosti, pripovedovanje v smislu poročila in pouka in jih naredil za predmet samorefleksije, sem nenadoma začutil sprostitev izpod prevlade literature o Kitajski, ki me je že dušila.
□ Na začetku svojih delovnih blokad sem boleče občutil razkorak med motivom, da pišem o Kitajski, ki se je krepil, in svojim znanjem o tej deželi. Kaj sem sploh vedel o Kitajski, ko sem se leta 1980 odpravil na pot? Praktično ničesar. V spominu so mi ostale pripovedi nekega moža, ki je leta 1948 v neki vasi blizu Berlina, v Falkensee, kjer sem takrat bival, organiziral črnoborzijanske posle in je bil ponosen na to, da je okrog leta 1900 pripadal nemškim enotam v kazenski ekspediciji proti uporu boksarjev. Brat je priskrbel krompir in pšenico, postopoma prihranjeno na naši kmetiji, ne da bi moji starši to opazili; sam sem prevzel kupčevanje s temi dragocenimi dobrinami in pri tem nalete! na inženirja, ki je imel dostop do elektrotehnične aparature, ki sem jo takrat potreboval za gradnjo majhnega laboratorija. Ta inženir meje povsem očaral. Pogosto sva sedela skupaj in pripovedoval mi je o kitajskem načinu življenja, o surovosti boksarjev do krščanskih misijonarjev in o bleščečih zmagah, ki so jih dosegle nemške enote pod poveljstvom grofa Walderseeja, potem ko so bili Angleži povsem neuspešni in je zazvenel klic: »The Germans to the front!« Od tega starega kitajskega vojaka sem tudi prvič slišal, da evropske kulture ne branimo na mejah Evrope, temveč kar na Kitajskem. Wil-helm II. je oznanil geslo, da tam na Kitajskem branimo Evropo pred
2ИН
 A/€*rf-
•таЈ^^Ф^ПЈЈЈ]|јЈ|Ш;.|
i oii7!vWra!Fl
пгшр^т;;." ГпЦчТТкП':.
J7!’" i if" ^
IS liil?.?!!?/’7'
||['J.htd:i.:h|j nljii lil'i,.lhll
   a
  .
	
azijskim barbarstvom, in vojake je odvezal vseh krščanskih pravil igre. Z »Nobenega obzira ne bo!« je Wilhelm z zanj značilno gobez-davostjo pospremil na pot križarje, ki so se vkrcavali.
□ Od takrat ima razvoj podobe o Kitajski zelo majhen delež pri mojem siceršnjem nabiranju izkušenj in znanstvenem izobraževanju. Temeljne poteze te podobe Kitajske se niso spremenile niti po ukvarjanju z Магхот, Leninom in Mao Zedongom, ko je nastal pozitiven predsodek do revolucionarnih prevratov v svetu. Ko se je po vsem svetu začelo govoriti o kulturni revoluciji, me je teoretsko zanimal, kot številne politične sopotnike, samo vidik neposredne, proletarske javnosti; nobenega spoznavnega motiva pa nisem imel za podrobnejše ukvarjanje s Kitajsko. Niti tega ne morem reči, da sem bil zadovoljen s to nediferencirano podobo Kitajske niti da sem iskal priložnost, da bi jo korigiral z analizo ali lastnimi opažanji.
□ S temi naključji, ki so določala moje poznavanje Kitajske, se povsem ujema naključje, da sem leta 1980 potoval na Kitajsko. Po neki razpravi na radijski postaji Freies Berlin, skupaj s Petrom Glotzem in Martinom Walserjem, me je ta prosil, da bi sodeloval na srečanju pisateljev v nekem berlinskem lokalu, kjer so se pripravljali za potovanje na Kitajsko. Za trenutek sem okleval, ker sem pravzaprav hotel kramljati samo z Walserjem, slednjič pa sem se mu pridružil. Prepričan sem, da se nihče ne bi spomnil na mene in me spodbudil k sodelovanju, če po naključju ne bi bil na tej radijski razpravi; kajti delegacija naj bi bila delegacija pisateljev. Ko pa je predlog že padel (kolikor se spominjam, je bil Enzensbergerjev), naj sodelujem, sem se moral odločiti; po štirih tednih premisleka sem slednjič pristal, ne da bi kaj dosti pričakoval od tega. To naključje je izhodišče mojega ukvarjanja s Kitajsko. Dejanski spoznavni motivi so rezultat dotika s predmetom.
□ Pisanje knjig je morda bolj moralna zadeva kot zadeva glave. Da motiva na slepih in stranskih poteh ne izgubimo, je zlasti pomembno, kadar okolje zelo jasno zaznava neuresničen projekt. Motiv je dobil trdoto fiksne ideje.
□ Kar mi je omogočilo, da sem se leta oklepal ideje, napisati knjigo o Kitajski, čeprav so mi pri trezni presoji manjkale vse predpostavke, je vezano na elementarna premišljevanja, ki so jih spodbudila čutna opažanja med kratkim obiskom Kitajske. Vedno znova sem se spraševal, zakaj je tej družbeni ureditvi v okoliščinah, ki nikakor niso bile ugodnejše kot v številnih drugih deželah tretjega sveta, uspelo zagotoviti milijardnemu prebivalstvu zadostno preskrbo in v mnogih ozirih celo razširjene možnosti za življenje in preživetje, medtem ko druge dežele sveta, v katerih je naravno bogastvo morda precej večje, drsijo v vedno bolj globoko revščino in brezupno bedo, da razviti industrijski narodi sami producirajo velika področja nove revščine. Ni me prevzela Kitajska kot model revolucionarnega razvoja, temveč konstrukcijska načela družbe, ki uteleša edinstven epohalen dosežek. V Montlilv Revieu' sem sredi sredemdesetih let prebral članek, na katerega sem skoraj pozabil in sem ga tik pred svojim potovanjem na Kitajsko znova poiskal, da bi se pripravil na potovanje. Kar je John G. Gurley, avtor sestavka, zapisal leta 1971, je po moji vrnitvi s Kitajske postalo vodilo mojih premišljevanj:
□ Kar je Gurley formuliral, jedrnato izraža zgodovinsko provokacijo Kitajske; v marsičem je idealizirano. Stiske z lakoto in s stoti-
□ »Temeljno izjemno dejstvo pri opazovanju Kitajske je, da ta že več kot dvajset let vsakogar nahrani, obleče, mu zagotovi stanovanje, ohrani zdravega in večini ljudi omogoči izobraževanje. Milijoni ljudi >niso< umrli, poti in cest >ne< naseljujejo nešteti ljudje, ki spijo, beračijo, so lačni in neizobraženi, milijonov >niso< napadle bolezni.Da bi videli takšne podobe in okoliščine, danes ne smemo potovati na Kitajsko, temveč se moramo ozreti proti Indiji, Pakistanu in skoraj vsem drugim področjem manj razvitega sveta. Ta dejstva so tako bistvena in tako temeljna, da povsem obvladujejo ekonomsko podobo Kitajske. [. ..] V tem pogledu je Kitajska pustila za seboj vsako manj razvito deželo tega sveta; in celo glede na najbogatejšo deželo sveta ne bi bila pretirana trditev, da je bilo v minulih dvajsetih letih na Kitajskem z Maoovim razdeljevanjem živil manj podhranjenih kot v Združenih državah.«'
sočimi mrtvimi so imeli v ljudski republiki Kitajski: ubijanja otrok, kar se je zgodilo v zadnjem času, in umore političnih ujetnikov, kot lahko razberemo iz kritičnih komentarjev o kulturni revoluciji. Odločilno pa je, kako s tem ravnajo, ali se s tem nasiljem sprijaznijo kot z usodo ali pa ga sprejmejo kot družbeni problem, ki zahteva boljše, t. j. bolj človeške rešitve. V meni se je utrdilo prepričanje, da se na Kitajskem bijejo za boljšo možnost kolektivnega reševanja socialnih problemov.
□ Gurleyeve formulacije opozarjajo, tako se mi je zdelo, na temeljno dejstvo, ki ga lahko zahodna kritika te dežele spregleda samo, če je pripravljena zgubiti svojo resničnost. Nobena posebna razprava ni potrebna o tem, da teh dosežkov ne smemo ukrojiti po Maoovi osebnosti, modro izmišljeni politiki razdeljevanja živil in splošne oskrbe. V tem velikostnem redu jih lahko opazujemo samo kot izraz družbene temeljne konstrukcije, specifičnih načinov produkcije in menjave v tej družbi, historično oblikovanih delovnih lastnostih njenega prebivalstva in kolektivnega političnega hotenja, da zbere vse sile za odpravo zaostalosti. Če se tak projekt na koncu posreči ali pa bodo na področjih, ki so se osvobodila klasičnega imperializma, preprosto ponovljene napake starega sveta (z nekakšno nedoletnostjo, za katero so same krive*-), ni odvisno samo od historičnih učnih sposobnosti Kitajcev; tudi v Evropi odločamo o tem.
□ Medtem ko to zapisujem, mi postaja jasno, kako malo te velike besede subjektivnega prepričanja zadevajo težave, ki so povezane z izvedbo te regulativne ideje. Kajti prav hitro je prišlo do motivnih premikov, ki se jih sploh nisem povsem zavedal. V bojazni, da bom razvil kitajski kompleks, se torej moral neprenehoma drgniti ob zadevo, ki je ne morem niti opustiti niti obvladati, je nastala v meni potreba po vrsti predmetnih nadomestnih dejavnosti. Več semestrov sem prirejal predavanja in seminarje o Kitajski, imel javna predavanja, razpošiljal svoje dnevniške zapiske. Moje obljube so sprejemali z rastočim zanimanjem, prijazno mišljena spraševanja, kdaj bo slednjič končana knjiga o Kitajski, sem sčasoma sprejemal kot poseg v svojo intimno sfero. Slednjič sem moral dobiti vtis, da sem še edini, ki verjame v realizacijo tega projekta. Ko sem praznoval svoj 50. rojstni dan, me je hkrati razveselilo in prizadelo, koliko namigovanj in daril je bilo povezanih s Kitajsko — ostrmel sem, da je za moje prijatelje hobby, kar je bilo samo nenapisana knjiga.
□ Tako sem se zdaj soočil s povsem drugačnim problemom. Od začetka mi je bilo jasno, da lahko komplekse, ki so se izoblikovali iz težav intelektualne produkcije, razrešimo samo z dejansko produkcijo; prvotno me je gnal motiv, da napišem knjigo o Kitajski, pri tem se mi je samo pisanje knjig zdelo kvečjemu problem razpoložljivega časa. Zdaj se je semkaj umestil povsem drug motiv, namreč, da načrtovano in napovedovano knjigo dejansko napišem.
□ Da ne bi povsem zanemaril prvotnega konteksta svoje produkcije in bi v obliki vibe majhnemu začetku dodajal vedno bolj široke črte raziskovanja, sem se moral še enkrat posvetiti zapiskom, ne da bi jih popravljal in dopolnjeval, temveč da bi našel odgovor na vprašanje, kaj bi lahko danes zares kot izkustvo vseboval takšen popotni dnevnik. Če že pojma in opažanja, analitičnega in opazujočega uma ni več mogoče kar tako med seboj posredovati, potem bi morali popotni vtisi, pridobljeni z neposredno izkušnjo, spoznanju dodati vsaj prvino avtentičnosti, originalne podobe. Kar sem videl, slišal in občutil na koži, ima brez dvoma pred vsem, kar poznam samo iz druge roke, prednost kot realnost evidence, ki ne potrebuje nobene druge utemeljitve. Prav danes poteka, v zvezi z radikalizirano kritiko razsvetljen-
stva, popolna obrnitev pričakovanj gotovosti, ki so bila na začetku
meščanske dobe povezana z mišljenjem in s čutnostjo. Na kratko želim to razložiti, pri tem pa moram stopiti na tla teoretske spekulacije, kjer subjektivne sodbe o izvoru niso več povsem prepoznavne.
□ Ko so, ob prehodu k modernemu svetu, kozmološke podobe sveta in religiozne vrednostne orientacije izgubile svojo nevprašljivo veljavo za vodenje življenja ljudi, seje začelo filozofsko premišljevanje o tem, na kaj se človek na koncu lahko zanese v svojem spoznanju, v svojem praktičnem vedenju. Prva Descartesova Meditacija ima naslov, značilen za mišljenje tistega razdobja: O čem je mogoče dvomiti. Na začetku je dvom v čute, »na primer da sem zdajle tukaj, da ogrnjen v zimski suknjič sedim ob ognju, da držim v rokah tale papir, in podobno; kako bi mogel kdo trditi, da tole niso moje roke in tole tu ni moje telo?«DToda dvom seže še dlje: matematika, aritmetika, geometrija in druge znanosti niso nič bolj gotove kot moje roke. Descartes podvrže spoznanje preskusnim pogojem, ki so za njegov čas najbolj trdi. Če bi bil naš Bog prevarant, nadvse mogočen in hkrati prekanjen, da bi me varal, tedaj nebo, zrak, zemlja, brve, oblike, zvoki in vse zunanje stvari ne bi bile nič drugega kot varljiva sanjska igra. Edino mišljenje še dokazuje gotovost eksistence. Proti temu sta nemočna še dobrotni Bog in zli duh. »Ni tedaj dvoma, da tudi jaz sem, če me že slepi. A naj me goljufa kolikor more, nikdar ne bo dosegel, da bi ne bil nič, dokler bom mislil, da sem nekaj.«K Mislim, torej sem.
□ Danes smo v zgodovinski situaciji, v kateri je Descartesova izjava gotovosti, s katero se končajo dvomi, da jaz, dokler mislim, tudi sem, premeščena v ugotovitev: čutim, občutim, torej sem. Čut in telo, nasploh čutne zaznave se, potem ko mi je bila odvzeta že skoraj vsa . družbena lastnina in se je zdrobila gotovost orientacij na kakorkoli že oblikovanem idejnem nebu, razkrijejo kot edine preostale opore dokaza moje eksistence. Zaradi strahu, da me bodo razlastili samega sebe, potem ko sem izgubil zaupanje v razsvetljenstvo, v zmožnost uma, da zagotavlja [stiften: ustanavlja, narejati] identiteto, se privatna lastnina skrči na moduse občutenja: nihče mi nikakor ne more oporekati, da čuti in zaznave, ki izhajajo iz mene in zaznamujejo spreminjanja stanj
v moji notranjosti, niso moja lastna. Njih moram še posebej skrbno varovati, in pozoren moram biti na to, da že poskus posplošitve teh čutov in zaznav razkrinkam kot hotenje po razlastitvi. Kot avtentične se pokažejo samo še čutno vpete izkušnje subjektov in njihove izkušnje s samim seboj, ki izražajo neponovljivost.
‘	□ Torej ni nič čudnega, da v teh duhovnozgodovinskih okolišči-
nah popotna poročila, pripovedovana zgodovina, biografije naletijo na širok interes. Kar se tiče mode biografsko posredovanega pripovedovanja, se z njo ne bom posebej ukvarjal; literarna zvrst popotnih dnevnikov pa je tako zaznamovana s protislovji, ki s<5 sestavina industrijske komunikacijske družbe, da se je v svojih spoznavnih in izkustvenih vsebnostih v temelju spremenila.'Živimo v dobi potovanj, toda zmanjšuje se informativnost živih poročil o potovanjih. Umetni pogled - v tehnično posredovanih podobah fotografije in televizije — je tam, kamorkoli se že obrne naravni pogled, zmeraj že bil.1
□ Popotnih poročil, ki se posvečajo kar najbolj natančni obnovitvi nabranih dejstev in ki peoblikujočo teoretsko fantazijo ali estetske izrazne sposobnosti kolikor le mogoče oddaljijo, se pogosto drži tista nemočna drža, ki je značilna za športnega komentatorja, ki redkobesedno ali gostobesedno ponavlja, kar je televizijski gledalec že videl dosti bolj natančno in plastično. Tolmačenja in teoretske konstrukcije, ki jih subjekt doda golemu gradivu, se zato nikakor ne zdijo zgolj samovoljen lom dejstev, temveč neizogiben, konstitutiven element popotnih opisov, ki bi bili brez te interpretacije, ki je podobna razvozlavanju palimpsesta (starega rokopisa, ki je prekrit zaradi pmovne uporabe dragocene podlage za pisanje) ali vsaj branju nekega besedila, povsem odveč. Takšna dodatna refleksija nabranega gr; Jiva, ki je razgrnjeno v popotnih poročilih, ni bila zmeraj potrebna, ker so dejstva sama zmogla potešiti radovednost in spoznavni interes. Potem ko je vsebnost resnice v lastnem popotnem poročilu in v drugih, ki sem jih uporabil za kritično primerjavo, postala zame problem, sem se poglobil v zgodovino popotne literature in pri tem sem lahko ugotovil, da dobivajo potovanja v tuje dežele dvojno funkcijo v meri, s katero so evropska osvajanja prodirala v zadnje kote sveta: Kjer je potovanje avtonomen vir spoznanja, se obvladujoči/vzvišeni pogled razisko-
A20120F,DM12.50
Juni 1У Q2,
Asthetik und ЈбЈгРИк munikarton: Technik 1 und Sozialisation -Besuch der neuen % Zeichen. Innenan- U sichten derTechnik. Zemssenheit des Technikers.Geschich- | te und Eigensinn.
□ »Humboldt spada med tiste redke Evropejce, ki so Novemu svetu več zapustili, kot so odnesli s seboj. Na to spominja nežnost, s katero še danes povsod po Latinski Ameriki govorijo o Humboldtu. Kar je zapustil, so bile karte, pokrajinski in rast-linskogeografski profili, zbirke živali in mineralov, tisoči posameznih podatkov, ob tem še znanstveno utemeljena utopija o odpravi suženjstva in svobodnem razvoju kontinenta. Kar je poslal v Evropo, sta bila majhen zoo in zbirka rastlin, ki se je potopila v Atlantiku. Tristo let po španskih in portugalskih osvajalcih, ki so pošiljali domov ladje, polne zlata, Humboldt v Evropo ni prinesel s seboj ničesar drugega kot svoje popotne dnevnike. V Novem svetu je pokazal takšen smisel za pridobivanje, ki ga dotlej pri Evropejcih niso poznali. Kar si je pridobil, je zapustil: znanje.«5
gre za napako in bi moralo biti: zanemarimo] nepredvidene stranske posledice, za katere je on še najmanj odgovoren, strukturno ambivalentnost, dvojno vrednost učinka vseh evropskih raziskovalnih ekspedicij. Znanje je moč, na osvobajajočem pogledu spoznanja ni mogoče zaznati, kdo si je slednjič prilastil javno dostopno spoznanje, da bi ga uporabil za gospodovanje. Kolonialni osvojitvi sledi za petami znanost, in tudi če ni raziskovanje po naročilu, kljub temu dopolnjuje kolonialni mit evropocentričnih izločitev. V gibalnem zakonu industrijske civilizacije je utemeljeno, da se ji zdi ogrožajoč še zadnji nepoznani kot sveta in da ji novo, tuje samo takrat izvabi priznanje, če je nekako dostopno lastnim .oblikam znanja. Tudi Humboldt, ta odločilni kritik kolonialnega sistema in suženjstva, je, ko se mu je posrečilo odkriti naravno plovno zvezo med Amazonko in Orinokom, sanjal o svobodnem razvoju pridobitništva in o koristnosti svojih odkritij za evropski trgovski svet.
□ Potem ko mi je esej Petra Schneiderja odprl oči za vrednotenje takšnih reportaž o raziskovanju, sem preštudiral vrsto klasičnih raziskovalnih poročil in zmeraj zastavljal isto vprašanje: Kaj pustijo raziskovalci na kraju samem in kaj je to, kar vzamejo s seboj v domače kraje? Pri teh premišljevanjih sem najprej naletel na Brasilianisches Tagebuch Jeana de Lerya iz leta 1557°, za katerega Levi-Strauss pravi, daje »brevir etnologije«. 1
□ Lery ni bil odkrivalec. 1555 je v Ženevi, preden se je proti koncu naslednjega leta odpravil v Brazilijo, študiral teologijo, prišel v stik s Calvinom in ženevskimi pridigarji. Nekoliko se gaje držala protestantska misijonarska miselnost, ki pa takrat še nasploh ni bila zelo izrazita; vendar, kar ga žene na tuje, ni želja po spreobračanju ali podvrženju, temveč radovednost pobožnega moža in moralista za tista področja stvarjenja, ki so mu še neznana. Z ljubečo, vendar nikakor ne sentimentalno natančnostjo opisuje, kako brazilski domorodci pripravljajo hrano, kako so moški in ženske oblečeni, kako matere ravnajo z otroki, kako se vedejo do prijateljev in sovražnikov. Ker je zanj vse novo, pritegne njegovo pozornost najmanjša zadeva. Celo pri opisovanju religije primitivnih ves njegov dar za opazovanje ne dopušča predsodkov krščanskega civiliziranca in z vso resnostjo sprejema religiozne prakse in čustva tujcev.
□ Leryjevo popotno poročilo je eno najbolj simpatičnih, kar jih poznam. Njegova temeljna duhovna poteza je, da brez zadržkov priznava kulturno tujost. Ker v svoja opazovanja ne meša niti znanstvenih niti religioznih interesov, primerjave med »primitivnim« in »civiliziranim« nimajo značilnosti odkritega ali prikritega poziva, da se naj posvetimo ubogim divjakom; niti jih ne poveličuje niti jih ne priporoča evropskim osvajalcem v vzgajanje. 18 let je minilo, preden je Lery izdel svoj Brasilianisches Tagebuch. J V spremni besedi je zabeležil, kakšno razumevanje dnevnika si želi: kot poročilo o dejstvih. Če vsebuje napake, tedaj jih je treba pojasniti s slabostjo avtorjevega opazovanja:
□ »Deželo Ameriko, kjer je vse, kar vidimo, način življenja prebivalcev, oblike živali in zlasti to, kar dajejo tla, tako povsem različno od tega, kar imamo v Evropi, Aziji in Afriki, lahko, gledano z našega stališča, dejansko označimo kot >Novi svet< .. . Proti,morebitnim pripombam, da pogosto, ko govorim o običajih divjakov (kot da bi se hotel postaviti v posebno svetlobo), uporabljam obrazce kot >videl sem<, >znašel sem se<, >zgodilo se mi je< in podobne, ponavljam zdaj, da gre za reči, ki so povezane z mojo osebo. Sicer pa gre za zanesljiva dejstva, ki sem jih videl ali izkusil, in ki jih ni opazil nihče pred menoj. O tem tudi ne bo našel nobenih spisov. Takšne fraze se tudi nikoli ne nanašajo na celotno Ameriko, temveč samo na področje, na katerem sem se zadrževal skoraj eno leto. ... Na koncu zagotavljam tistim, ki imajo rajši preprosto izrečeno resnico kot izčiščeno in z lepim jezikom okrašeno laž, da reči, o katerih poročam v tem delu, niso samo resnične, temveč so bile našim predhodnikom tudi povsem neznane in so že zato vredne upoštevanja.«7
m
□ Lery nt nfčesar pustil V Braziliji iif tudi ničesar ni prinesel, v Evropo, ničesar tjtkega,. kap bi se dalo izkpri§titi v dobi osvojitev in odkritij, v kateri se je prebudila samozavest. Njegov dnevnik ni vzbudil pozornosti v Evropi, ker je novo samo opisoval.
□ Ladijske ekspedicije s trgovskimi in misijonarskimi nameni na Kitajsko se odpravljajo v neznan, vendar nikakor ne nov svet. Če je bilo iz tako imenovanega Novega sveta mogoče prinesti okrasje in izdelke iz zlata, ali znanje o primitivnih ljudstvih, je bila povsem druga-čnevrste vabljivost novega, ki jo je sprožilo eno najstarejših kulturnih področij na Zemlji na nenadoma sproščeni zagon Evropejcev po posesti. Protestantu Leryju je bila povsem tuja misel, da naj bi bilo misijonarstvo povezano s podreditvijo ali izropanjem osvojenih ljudstev. V Brazilijo je prišel z Biblijo v glavi in na svoje poročevalsko delo je gledal kot na nekakšno službo božjo. Svoje popotno poročilo je končal z besedami: »Večnega Stvarnika in Ohranjevalca celotnega uni-verzuma in tako številnih kreatur, ki v njem živijo, prosim, da bi moje skromno delo prispevalo k slavi Njegovega Svetega Imena. Amen!«
□ Katoliški misijoni, zlasti jezuitski, od katerih je Evropa prejela prva celovita poročila o kitajski kulturi, razumejo svojo službo božjo povsem drugače. O pestrosti namenov, ki je med seboj prepletena v njihovi dejavnosti, je v drugi polovici 19. stoletja zapisal Ferdinand Freiherr von Ricthofen, eden najpomembnejših poznavalcev kitajske kulture:
□ »Trgovina in misijonarstvo, naj so njuni motivi še tako daleč in se njuni nameni še tako razhajajo, pogosto gresta z roko v roki. Svetovna trgovina išče velike poti po morju in kopnem: politika ji gladi pot in ji odpira vrata dežel, v katerih se ponuja priložnost za njen razcvet: za petami ji sledi misijon. Toda, medtem ko se svetovna trgovina drži posameznih mest, ki so ugodna že po naravi, prodira misijon v notranjost dežel in poplača trgovini, kar je od nje prejel, ko ji olajšuje razširjanje njenih sedežev. Trgovec nas seznani s koristnimi produkti dežel, misijonar, če svojega poklica ne razume preozko, raziskuje značaj ljudstva, njegove običaje in religiozne navade. Z učenjem jezika dežele si omogoči študij njene literature, zgodovine, znanosti in oblik vladanja, in na popotovanjih se lahko seznani z njeno geografijo. V nobeni deželi krščanski misijonarji niso teh nalog, ki presegajo njihov poklic, izpolnili v večji meri, v nobeni si niso bolj razširili obzorja in priskrbeli znanosti večjega dobička kot na Kitajskem.«8
(Uvod obsega strani 14 do 43, prevedena je polovica — strani 1
do polovice 29.)
opombe
'. C. F. von Weizsacker, Zum IVeltbild der Pltrsik. Stuttgart 1976, str. 170.
‘. John G. Gurley, »Capitalist and Maoist Development«, Monthlv Review. februar 1971, str. 27.
J. Prim. o tem študijo Bernda Michaela Buscha, Die Legilimitdt des kiinstliche Blicks. Hannover 1986 (neobjavljena disertacija).
4 Peter Schneider, Die Botscliaft des Pferdekopfs und andere Essavs aus eine friedlichen Jahfzehnt. Neuvvied 1981.
9 Peter Schneider, Die Botscliaft des Pferdekopfs. N.n.m., str. 44.
° Jean de Lery, Brasilianisches Tegebuch. 1557. Tflbingen und Basel 1967. Lerv, n.n.m., str. 355 nn.
9 Ferdinand Freiherr von Richthofen, »Die katholische Mission in China h 1800«. V: Im Fernen Osten. Forscher und Entdecker in Tibet, China, Jap; und Korea. 1689—1911. Ured. Georg Adolf NarciB. Frankfurt 1985, str. 4(
pojasnila (prevajalca)
* Prim. Hubert Fichte, Xangn. Die afroamerikanischen Religionen 11. in Pen silie. Die afroamerikanischen Religionen IV. Frankfurt 1976. Erich Wulff, F. ne Reise nach Vietnam. Frankfurt: 1979.
B Prim. Theodor W. Adorno, Eingriffe. Neun kritische Modelle in Stichnor: Kritische Modelle 2. Oboje v: Gesammelte Schriften 10.2 = Kulturkritik ui Gesellschaft II. Frankfurt 1977. V zborniku Kritična teorija družbe (Ljubija; 1981) je preveden kritični model: K subjektu in objektu.
( Prim. zbornik Kaj je razsvetljenstvo'1, ki prinaša ob dveh besedilih Immamu Kanta še 14 razprav, kaj danes pomepi razsvetljenstvo. V: Vestnik /5 1/1987. V oklepaju je prilagojen navedek s strani 9.
D Rene Descartes, Meditacije o prvi filozofiji, v katerih je dokazano bivanje b žje in različnost človeške duše in telesa. Ljubljana 1973, str. 50.
17 Descartes, n.n.m., str. 56.
F Platon, Država. Ljubljana 1976.
G Goethe-Institut je ustanova, ki skrbi za seznanjanje z nemško kulturo po sv tu, sedež ima v Zvezni republiki Nemčiji.
H Alexandervon Humboldt, Voyage aux regions equinoxiales du Nouveau Cor netit fait en 1799, 1800, 1801, 1802, 1803 et 1804 par Alexandre de Humbo et Aime Bompiand. Redige par A. H. Pariš — Grande Edition 1805—18 Petit Edition 1816—1839. Izbor z naslovom Siidamerikanische Reise je izše' Berlinu 1979 (tudi ponatisi).
1 Prim. Claude Levi-Strauss, Tužni tropi. Zagreb 1960.
J Histoire d'un vovage fait en la terre du Bresil. autrement dite Amerique.
SLAST PREVAJANJA
V aprilu 1988 je izšla najnovejša knjiga Oskarja Negta, profesor; sociologije na univerzi v Hannovru. V sredo, 4. maja sem pobral izvod te knjige iz svojega poštnega nabiralnika. Popoldne sem začel bra Od strani do strani se je stopnjevala prevzetost. Ko sem prišel do sta ka: »Od začetka mi je bilo jasno, da lahko komplekse, ki so se izoblik vali iz težav intelektualne produkcije, razrešimo samo z dejansko pr dukcijo;« sem začutil, da branje ne zadostuje več. Pripravil sem si salni stroj in branje povezal s prevajanjem. Tako je nastal prevod, ki objavljen ob tem besedilu.
Jeseni leta 1981 sem dobil v roke knjigo Geschichte und Eigc sinn. ki sta jo skupaj napisala Oskar Negt in A1exander Kluge. Že dem let berem to knjigo; kadar se mi pri študiju ustavi, sežem po n; da si zagotovim odmik pd predmeta študija in se mi lahko utrne pot prej. Moje počutje ob tej knjigi je podobno občutju, s katerim je Ma brache opisal branje Descartesa: Srce mu je bilo, medtem ko je du , ob zagreti glavi zajemala gotovost, ki je ni bilo mogoče definirati, pa 1 di ne odvrniti, da smo prisotni pri odločilnem dogodku za razvoj zna’ , sti.
Pred štirimi leti je izšla Negtova polemična knjiga Lebendige Ari it, enteignete Zeit (Frankfurt/M-New York 1984). Ko sem za študentr časopis Katedra pripravljal tri teoretske priloge z naslovom Boj pr t delu in levičarjeva kultura (Katedra februar 1985, št. 2, marec 1985.
3 in maj 1985, št. 5), sem izčiščeval vrsto vprašanj, ki so me mučila pri izpoljevanju delovnih načrtov. Knjiga je prišla v trenutku, ko sem bil zanjo še posebej dojemljiv.
Podobna situacija trenutno določa stanje mojega študija: nabral sem si vrsto literature, približno vem, kaj bi rad na gradivu preveril; toda manjka mi poguma za izpeljavo načrta. V odlomku, ki sem ga prevedel, nisem našel samo potrdila za izkušnje pri izvedbi projekta Podobe prednikov. Zapiski Janeza Trdine, temveč tudi polet in zagon, da se poglobim v študijsko gradivo — vse to sem našel v stavku: »Dejanski spoznavni motivi so rezultat dotika s predmetom.«
Avtorja, Oskarja Negta in knjigo: Modernisierung im Zeichen des Drachen. China und der europaische Mythos der Moderne — Reiseta-gebuch und Gedankenexperimente (Frankfurt/M: Fischer Taschen-buch Verlag, 1988. 542 strani, 29,80 DM) bom podrobneje predstavil v naslednji številki.
Tokrat objavljamo odlomek iz uvoda, ki naj pojasni del okoliščin in dogodkov pri nastajanju knjige. V naslednji številki pa bomo objavili prevod daljšega odlomka iz enega od miselnih eksperimentov, v katerih Negt opisuje tujost samoumevne evropske kulture (v knjigi se prepleta pet takšnih miselnih eksperimentov s šestimi tematskimi skupinami popotnih zapiskov).
Igor KRAMBERGER
valca ozira po neodkritih teritorijih, ki jim, ko jih opremi z imeni in oznakami, zagotovi vstop v evropski kozmos znanja. Pohlepni pogled kolonizatorja in pogled raziskovalca in odkrivalca, ki je brez strasti, se srečata v interesu, da z jezikom in simboli zagotovita trajnost dejanski osvojitvi.
□ Temu pojmovnemu imperializmu, ki se v številnih oblikah povezuje z religioznim misijonarstvom in v nobenem primeru ni bil dlje časa ločen od nasilnega prisvajanja zemlje, ustreza natanko nasprotna funkcija potovanja. Informacije o tujih kulturah so uvrščene v kontekste, ki omogočajo nazorno kritiko lastnih življenjskih razmer. Predmet te predelave tujega je lastna kultura. Da bi tej koreniti kritiki odvzeli pridih nečesa povsem izmišljenega, uporabijo avtorji fikcijo: trčijo na sogovornike, ki so kot brodolomci naleteli na druge dežele in ljudstva in zdaj obnavljajo svoje popotne izkušnje; konstruirajo otoke in kose ozemelj, kjer obstajajo povsem drugačne, večinoma um-nejše družbene ureditve. Gre za družbene utopije, ki uvajajo kritiko obstoječih razmer. Ontološka konstrukcija platonske Politeie ^je gotovo model, toda doba odkritij in iznajdb jemlje modernim družbenim kritikom pogum, da bi svoje zasnutke utemeljili v stacionarni ureditvi biti. Potovati, gibati se in na kraju samem dobiti predstavo o povsem drugačnem, postane medij [literarni prijem] romanov o državi, pa čeprav je to potovanje za bralca takoj prosojna fikcija.
□ Kar se tiče prvega tipa intelektualne predelave potovanja, pripada Alexander von Humboldt nedvomno tisti majhni skupini evropskih raziskovalcev, pri katerih je bilo znanstveno samorazumevanje najbolj odmaknjeno kolonialnim osvajalskim namenom. Ko sem se ravno pripravljal na serijo predavanj v Braziliji, ki jo je organiziral Goethe-Institut, G in začel pri tem brati Humboldtovo delo Siidameri-kanische Reise, 11 je prispela knjiga, ki mi jo je najavil Peter Schneider med pisateljskim srečanjem v berlinski krčmi. V enem od razdelkov so pod nenavadnim naslovom Die Botschaft des Pferdekopfs [Sporočilo konjske glave] zbrane izkušnje njegovega potovanja po Latinski Ameriki, ki je bilo tudi razlog, da je preklical prvotni pristanek za potovanje na Kitajsko.4 Temu eseju, še zlasti interpretaciji Humboldta v njem, se moram zahvaliti, da sem se zmogel upreti skušnjavam sentimentalne alternative: da bi v tuji kulturi iskal ali samo povsem drugačno ali golo ponovitev. Morda obstajajo drugi spisi, ki boljše razvijejo to konkretno dialektiko med identiteto in neidentiteto kultur. Jaz sem se je zavedel ob tem eseju. Dokler tuje ni tuje samo za tujca, temveč tudi za domačine, se znanstvenemu hotenju po osvajanju dejansko odpira nov svet, v katerega je mogoče prodreti samo tedaj, če so čutna izkušnja in znanje, opazovanje in znanost med seboj tesno povezani. Peter Schneider pravi:
□ To, kar je Humboldt pustil, je bilo več, kot je lahko vzel s seboj: popotni dnevniki, noben denar ali zlato, spominski drobci na tujo kulturo, Kar je pustil, je bila obogatitev znanja dežele o sami sebi, odkritja, ki so sledila osvojitvi, sistematične izmere in znanstvgne označitve, ki bi jih lahko prebivalstvo vsekakor uporabilo za lastno osvoboditev. Toda Humboldtovo delo izraža, če upoštevamo [morda
PRAKTIČNI NAPOTKI ZA REVOLUCIONARNE BARMANE
4. del
PREDNOSTI, POMANJKLJIVOSTI IN DRUGI POMISLEKI GLEDE UPORABE MOLOTOV COCKTAILA
Molotov-cocktail sicer ni edino, je pa glede učinkovitosti in raznovrstnih možnosti uporabe eno najboljših sredstev revolucionarne aktivnosti, sploh, če vzamemo v obzir še dostopnost, nizko ceno in razmeroma enostavno uporabo. Uporabljamo ga lahko samostojno ali v kombinaciji z drugimi sredstvi, kar je odvisno od namena in izvedbenega plana revolucionarne akcije in seveda razpoložljivih sredstev. Opozoriti pa velja tudi na pomanjkljivosti molotov-cocktaila, saj bi njegova neuspešna ali nepremišljena uporaba lahko imela ravno nasproten efekt od željenega.
TEHNIČNE OMEJITVE
2e v prejšnjih delih tega taksta sem omenil, da je učinkovitost molotov-cocktaila obratno sorazmerna termorezistentnosti objektov, izbranih za cilj revolucionarne akcije z molotov-cocktaili. Sile kontrarevolucionarnega reda in discipline se vsekakor zavedajo možnosti uporabe molotov-cock-tailov proti njihovim materialnim, tehničnim in drugim sredstvom ter živi sili, in temu primerno ukrepajo. Zato si bomo izbrali za objekt akcije tiste predmete, v skrajni nuji pa tudi osebe ali živali, ki so relativno najmanj protipožarno zaščiteni. Ker protipožarna zaščita ni vedno očitna, nam bodo pri tem prišle prav informacije, ki jih bomo zbrali sami ali ob pomoči zanesljivih obveščevalcev.
Zelo se obnesejo obveščevalci, ki jih infiltriramo v vrste pripadnikov kontrarevolucionarnih sil, vendar je pri tem potrebna previdnost, kajti izpostavljeni bodo stalni kontrarevolucionarni indoktrinaciji, pa tudi stalnemu preverjanju, kar lahko zmanjša ali izniči njihovo revolucionarno učinkovitost, lahko pa celo pomeni nevarnost za revolucionarno organizacijo.
Za tovrsten agente bomo zato izbirali le ljudi trdnega karakterja in čvrstega revolucionarnega prepričanja, poleg tega pa jih bomo občasno preverjali. Kot dober dodaten vir informacij nam lahko služijo tudi povsem zavedni pripadniki kontrarevolucionarnih sil, ki pa seveda ne smejo vedeti, da imajo opravka z revolucionarji. Iz kvazi-prijateljskega pogovora o navidez nepomembnih'rečeh lahko dokaj zanesljivo sklepamo marsikaj. Kot dobro pomožno sredstvo pri zbiranju informacij nam služijo gostinski lokali in njihova ponudba, predvsem alkoholne pijače, ob skrajni previdnosti pa si lahko pomagamo tudi s psihotropnimi substancami naravnega ali sintetičnega izvora (cannabis sativa var. indica v ci-garetih, hrani ali pijači, psilocybe mexicana ali lopophora VViliamsii kot samostojna hrana ali dodatek, datura v hrani, pijači ali mazilu, dietilamid liserginske kisline v kakršnikoli obliki ipd ).
POMEN JAVNEGA MNENJA ZA USPEH REVOLUCIONARNE AKCIJE
Če hočemo, da bo revolucionarna akcija imela veliko podporo med ljudstvom, kar je vsekakor smotrno, če želimo, da revolucija uspe, bo potrebna dokajšnja previdnost pri izbiri časa in objektov.
jo in neizbirčnostjo pri metodah revolucionarnega boja v veliki meri zapravile ugled).
Zelo velika je verjetnost, da bo javnost z odobravanjem sprejela defenzivno oz. samoobrambno akcijo z molotov cocktailom. O takih akcijah lahko govorimo, kadar je aplikacija molotov-cocktaila usmerjena direktno proti mate-rialno-tehniškim sredstvom, pa tudi oboroženi živi sili kontrarevolucionarnih represivnih organov, kadar ti opravljajo nasilne akcije proti nedolžnemu prebivalstvu, predvsem, če so protirevolucionarne sile v premoči. Take akcije pridejo v poštev predvsem v okviru demonstracij in podobnih javnih manifestacij, pa tudi v primeru, da sile kontrarevolucionarnega reda in discipline sprožijo masovno akcijo proti odkritim ali celo zgolj domnevnim revolucionarjem oz. njih skupinam. Javno odobravanje revolucionarne akcije je v konkretnem primeru zasnovano na tem, da javnost v glavnem ne odobrava organiziranega nasilja, represivni ukrepi kontrarevolucionarnih organov pa so prav to, ponavadi celo z blago-slovpm kontrarevolucionarne zakonodaje in veliko mero brutalnosti.
Bolj problematične so preventivne akcije, se pravi aplikacija molotov-cocktailov in drugih sredstev revolucionarnega boja proti predmetom, pa tudi osebam, za katere lahko z določeno gotovostjo sklepamo, da bodo uporabljeni oz. odigrale odločilno vlogo v represivnih aktivnostih. Če želimo dati takim akcijam večjo javno sprejemljivost, moramo operirati z določenimi dokazi, da je akcija preprečila ali vsaj omilila še večje nasilje s strani kontrarevolucionarnih sil.
Akcije permanentnega zmanjševanja borbene pripravljenosti organiziranih kontrarevolucionar-
jev in maščevalne akcije proti njim so z vidika javnosti sprejemljive šele v kasnejših fazah revolucije, predvsem v primeru, da ima revolucionarna organizacija kot taka že določen ugled in uživa njen program podporo svetovne javnosti.
Uporaba molotov-cocktailov in drugih sredstev revolucionarnega boja kar vsevprek bi lahko imela kvečjemu nasproten učinek, kajti javnost bi revolucionarje kaj kmalu označila za teroriste, kar bi revoluciji vsekakor škodovalo. Na oznake, ki jih podeljujejo revolucionarnim organizacijam sile kontrarevolucionarnega reda in discipline, pogosto pa tudi od njih zavedena domača javnost, se nam ni treba pretirano ozirati, pomembnejša pa je svetovna javnost. Afriški nacionalni kongres v Južnoafriški republiki oblasti označujejo kot teroristično organizacijo, enako tudi PLO v Izraelu, pa SWAPO v Namibiji itd., a v svetu uživajo omenjene organizacije ugled revolucionarnih skupin, ki se borijo za svobodo. Pretirana agresivnost, predvsem povezana z brutalnimi in ekstremno uničevalnimi akcijami, ne bi bila dobra za mednarodni ugled revolucionarne organizacije (Irska republikanska armada, Brigate rosse, Rote Armee Fraktion ipd. organizacije so si s pretirano zavzetost-
Še najmanj problematične pa so demonstrativne akcije, kjer načeloma ne prihaja do omembe vredne materialne škode, še manj pa do žrtev med nasprotnikovo živo silo. Gre seveda za aplikacijo molotov-cocktailov in drugih sredstev revolucionarnega boja na obeležjih, ki imajo za kontrarevolucionarno oblast simbolni pomen (npr. spomeniki, grbi, zastave, nagrobniki, venci. . .) Take akcije služijo predvsem za izražanje našega nezadovoljstva s stanjem, katerega čast in slavo so namenjena obeležja, ki nam služijo za objekt akcije. Zaradi njihove simbolne pomembnosti bo akcija lahko še kako odmevna, ne da bi nam lahko kdo očital nasilnost ali vandalizem.
AKCIJE BREZ PODPORE JAVNEGA MNENJA
cionarne oblasti ne ujamejo. Z vidika revolucionarne organizacije so celo smrtne žrtve med našimi borci boljše od ujetja, predvsem najbolj zavzetih in najpomembnejših revolucionarjev.
Za dosego uspeha pri tovrstnih akcijah, pod pogojem seveda, da so s tehničnega vidika uspele, se lahko poslužimo manipulacije z javnim mnenjem. Namen manipulacije je prepričati javnost, da je akcijo izpeljal nekdo drug. V bistvu poznamo dva osnovna tipa manipulacije glede na stanje javnega mnenja:
1. Če javnosti, predvsem pa tudi kontrarevolucionarnim oblastem, ni jasno, kdo bi lahko izpeljal akcijo, zvalimo krivdo na kako drugo organizacijo.
2. Če obstaja v javnosti (praviloma pod vplivom • kontrarevolucionarne oblasti, ki tudi nadzira javne medije) sum ali celo prepričanje, da je akcijo speljala prav naša organizacija, odvrnemo pozornost s sebe na kako drugo organizacijo.
trebno, kajti našo organizacijo s programom vred bomo javno izpostavili šele takrat, ko bo nujno potrebno, v najboljšem primeru takrat, ko smo že dosegli določene uspehe in ko je splošna družbena klima čimbolj naklonjena našemu programu.
Zelo elegantna, že kar idealna rešitev je, če s pomočjo govoric, podtikanj, zaupnih besed v stilu »samo tebi na uho- ipd. razširimo domnevo, da je bila teroristična akcija delo same kontrarevolucionarne oblasti, ki je želela s tem pridobiti opravičilo za še bolj represivno postopanje. S tem dosežemo dvojni namen: sami ostanemo pred javnostjo povsem neomadeževani, kontrarevolucionarno oblast pa še dodatno očrnimo. Vendar pa se je tovrstne manipulacije treba lotiti skrajno previdno, kajti, če bi se razkrila kot taka, bi bil efekt ravno obraten želenemu, za nas pa bi imel še dodatne slabe učinke.
V obeh primerih je v osredju neka druga organizacija, ki je lahko resnično obstoječa ali pa fiktivna. Glede na dejstvo, da imajo tako revolucionarne, kot tudi povsem teroristične aktivnosti praviloma mednarodne razsežnosti, je lahko »druga organizacija« domača/inozemska ali mednarodna, pri čemer dajemo prednost obstoječim tujim ali mednarodnim organizacijam, če je to le mogoče. Pri tem si pomagajmo z dobro obveščenostjo o stanju doma in na tujem in z zdravim logičnim sklepanjem. Rrav je, da akcijo že načrtujemo tako, da njen potek spominja na akcije kake druge organizacije, ki ji ga potem kontrarevolucionarne si[e in/ali javnost tudi naprtijo. Če se to ne zgodi samo od sebe, jim pri tem pomagamo. Možnosti so nadvse
POMEN MOLOTOV-COCKTAILA ZA JAVNO MNENJE
Neglede na to, kakšno akcijo bomo izvajali, je molotov-cocktail kot poglavitno orodje za izvedbo z vidika javnega mnenja dokaj pozitivno sredstvo. Javnost ne mara brutalnosti in nasilja, zato sprejema molotov-cocktail bolje od večine materialno-tehničnih sredstev, proti katerim se običajno uporablja, saj so ta praviloma izdelana in celo v veliki meri izpopolnjena za izvajanje brutalnega organiziranega nasilja. Ima pa molotov-cocktail določene pomanjkljivosti v primerjaviz vojaškimi, policijskimi in drugimi ma-terialno-tehničnimi sredstvi, predvsem glede učinkvitosti. Za uničevanje vozil je bazooka učinkovitejša, eksplozivi se bolj obnesejo pri terorističnih akcijah in pri aplikaciji na zgradbah, bombe,
Kljub vsej dobronamernosti in naši želji, da se izognemo nepotrebnemu terorju, se bomo morali kdaj pa kdaj poslužiti tudi povsem terorističnih akcij, kjer seveda ne moremo računati na javno podporo, čeprav nam je ta še kako potrebna. Dobro moramo pretehtati, preden se lotimo takšne akcije, kajti njen uspeh je hudo negotov. Z vidika javnosti, pa tudi sprejemljivosti revolucionarne organizacije med ljudstvom, je uspeh revolucionarne akcije terorističnega tipa premo sorazmeren z nepriljubljenostjo kontrarevolucionarne oblasti in njenih represivnih in drugih organov, in seveda priljubljenosti deklariranih ciljev revolucije. Najpogosteje nam bodo take akcije povzročile več škode kot koristi, zato jih moramo načrtovati tako, da sum javnosti ne bo padel na našo organizacijo. To je najlažje, če je naša organizacija javnosti povsem neznana, kar pa ni vedno oportuno s stališča javne popularizacije naših revolucionarnih ciljev. Predpogoj za uspeh katerekoli revolucionarne akcije, predvsem pa tiste, ki uporablja teroristične medtode, je ta, da pravih storilcev, njihovih pomočnikov in načrtovalcev akcije kontrarevolu-
L < И
raznolike, od širjenja govoric do odkritega »prevzetja odgovornosti«. Če glede na okoliščine odgovornosti za akcijo ni mogoče naprtiti tujim ali mednarodnim organizacijam, jo naprtimo kaki znani domači organizaciji, katere cilji se bistveno razlikujejo od naše, čeprav uporablja podobne ali enake metode boja. Če take organizacije ni oz. vsaj javnost zanjo ne ve, je najbolje, da si organizacijo s programom vred izmislimo, pri tem pa naj program ne bo bistveno različen od našega, čeprav se mora zaznavno razlikovati od njega. Slednje velja predvsem, če je naša organizacija javnosti in/ali kontrarevolucionarnim silam že znana, sicer pa to ni po-
popolnoma vseeno, če smo kontrarevolucionarne metode organizirane represije poprej izzvali sami, ali pa se jih je kontrarevolucionarna oblast poslužila sama od sebe zaradi zatiranja svobodne volje ljudstva, demonstriranje svoje moči in pripravljenosti ali česarkoli drugega. Bistvenega pomena je, da v javnosti ohranimo videz lastne nenasitnosti. Aplikacija molotov-cocktaila vsekakor je nasilno dejanje, vendar dobi pomen nenasilnega'dejanja, če je usmecjen k zmanjševanju obstoječega ali predvidenega na-
Pomembno je opozoriti še na dejstvo, da je tudi skrajno nasilje s strani revolucionarjev še vedno bolj sprejemljivo, kot tudi minimalno nasilje s strani kontrarevo-lucionarjev, vendar je javnost težko prepričati v to dejstvo, kajti kontrarevolucionarna oblast ima totalno kontrolo nad informativnimi sredstvi, ilegalne oz. pollegal-ne informacije pa, ki so dostopne revolucionarjem kot edini način seznanjanja javnosti s temeljnimi predpostavkami svojega boja, so žal omejene na nezadosten krog ljudi, razširjevalce takih informacij pa utegne že informiranje samo po sebi pripeljati v neugodno situacijo, saj kontrarevolucionarna oblast vsako informiranje, ki se vrši brez njenega blagoslova, označuje kot težek zločin. Ena od možnosti, da revolucionarna sporočila pridejo v širšo javnost, je pošiljanje sporočil kontrarevolucionarnim sredstvom javnega (dez)informiranja ob hkratni grožnji, da če ne bo objavljeno integralno besedilo sporočila pod zahtevanimi pogoji, se bo dogodila takšna in takšna revolucionarna teroristična akcija, ki jo v konkretnem primeru vsaj prvič tudi moramo izvesti, da bi nas kontrarevolucionarne službe javnega komuniciranja vzele resno. Vendar pa tak način pristopa k javnosti zmanjšuje popularnost revolucije in se ga bomo torej posluževali le v skrajni sili.
Dokončna zmaga revolucije je tem verjetnejša, čimvečjo podporo ima med ljudstvom. Umni revolucionarji bodo zato poskrbeli za popularizacijo svoje aktivnosti na enega prej omenjenih ali na kakšen drugačen način v skladu z družbeno klimo in drugimi okoliščinami, možnostmi, omejitvami itd. Revolucija je tembolj potrebna, čimmanjše so možnosti za javno in nenasilno, pa vseeno učinkovito revolucionarno delovanje.
granate in strelno orožje so učinkovitejši pri aplikaciji na živi sili itd., vendar pa so ta sredstva bistveno manj popularna med ljudstvom. Celo aplikacija ročnega hladnega orožja na živi sili, čeprav z manjšimi posledicami, je lahko manj popularna, kajti aplikacijo molotov-cocktaila s težjimi posledicami lahko še vedno prikažemo kot nesrečen slučaj.
Vsekakor bomo, vsaj pri »javni« aplikaciji molotov-cocktaila, tega aplicirali tako, da bo vsaj videti kot akcija, s katero želimo direktno preprečiti ali vsaj omiliti nasilje s strani pripadnikov in sredstev kontrarevolucibnarnih sil reda in discipline. Pri tem je
posebej velja za tiste pravno-ustavne ureditve, ki hočejo ljudi in njihova prepričanja nasilno poenotiti, izenačiti itd., obenem pa za na vekov veke dajejo oblast ideološko opredeljenim kontrarevolucionarnim elitam. Te nato sprejemajo zakone, ki jim v danem trenutku ustrezajo, praviloma pa so taki, da ne ustrezajo ljudstvu oz. mu vsaj ne ustrezajo v resnici, ampak samo navidezno.
Oblast je tembolj kontrarevolucionarna, čimmanj dopušča javno artikuliranje različnih mnenj, gibanj, formalnih in neformalnih, političnih in nepolitičnih skupin itd., in čimbolj se zateka k nasilnim, pa tudi nenasilnim metodam represije. Slednjih še posebej ne smemo spregledati, kajti naloga revolucionarjev je tudi ta, da vidijo družbene probleme bolj poglobljeno od povprečnega »ljudstva«, in da svoje lucidno videnje tudi posredujejo čimvečim ljudem. Revolucionarne akcije, kot je uporaba molotov-cocktaila v za to primerni aituaciji, niso same sebi namen, ampak morajo služiti obenem v korist revolucije, v škodo kontrarevolucije in za prosvet-Ijevanje širokih ljudskih množic, vkolikor je to mogoče.
Najbolj očiten primer tovrstne zakonodaje so zakoni, ki inkrimini-•rajo mišljenje, drugačno od uradno zapovedanega (»verbalni delikt«), prepovedujejo objavljanje oblasti neprijetnih informacij (to imenujejo »preprečevanje zlorabe svobode . . .«), združevanje ljudi na osnovi prepričanja, drugačnega od uradno zapovedanega itd. Ob dovolj jasnem opozarjanju na take in podobne lastnosti kontrarevolucionarne oblasti revolucionarna akcija pridobiva na legitimnosti med ljudstvom, toda vedeti in javnost opozarjati moramo na dejstvo, da za razliko od vseh dosedanjih revolucij, ki ljudstvu niso prinesle blaginje in svobode, ampak kljub obljubam kvazi-revolucionarjev kvečjemu nasprotno, resnična revolucija pomeni dejansko pridobitev, ne le za nekakšno »revolucionarno« elito, ampak za ljudstvo v celoti in vsakega posameznika posebej (razen seveda najzavzetejših kontrarevolucionarjev, ki pa jih bo revolucija tako ali tako eliminirala).
ESHATOLOŠKI VIDIKI REVOLUCIONARNEGA BOJA
Cilj revolucije je njena dokončna zmaga, ki pa nikakor ne sme biti postavljena v nekakšno nedo-ločjivo prihodnost. Revolucija traja le do zrušitve kontrarevolucionarne oblasti in vzpostavitve revolucionarne družbe. Posebej je treba-poudariti, da namen prave revolucije ni zamenjava kontrarevolucionarne oblasti z revolucionarno, ampak odprava vsake oblasti. Oblast, naj bo še tako revolucionarna, napredna, liberalna itd., je v bistvu vedno teror nad ljudstvom v interesu in po meri oblastnikov, zato je cilj in smoter revolucije vzpostavitev take družbe, ki bo zagotovila popolno svobodo vseh ljudi po njihovi lastni meri, torej tudi z vsemi individualnimi razlikami, pri čemer kot edini zakon velja načelna omejitev, da svoboda enega ne omejuje svobode koga drugega.
Vse dosedanje in tudi vse možne oblike oblasti so v bistvu nered oz. navidezni red, ki se vzdržuje s prikritimi ali odkritimi oblikami represije; resnični red je anarhija.
KONČNE DOLOČBE IN OPOMBE
NA KAJ JE TREBA OPOZORITI LJUDSTVO
Ta tekst je zamišljen kot priročnik za revolucionarne barmane in druge revolucionarje, in ne kot nekakšen manifest. Njegov prvoten namen je predvsem praktične narave, vendar pa so se dežurnemu barmanu zapisale tudi prene-katere ideološko pogojene izjave oz. ugotovitve. Tekst je vsekakor namenjen v svobodno presojo vsem, predvsem pa revolucionarjem, sedanjim in tistim, ki to šele nameravajo postati, pa tudi simpatizerjem revolucije.
Odkrita in nasilna represija s strani kontrarevolucionarne oblasti je očitna, čeprav jo skuša oblast prikriti pred javnostjo. Javnost je vsekakor ne odobrava, vsaj ponavadi ne, kljub temu, da jo skuša oblast ,na vse načine opravičevati, če je že ne more skriti. Če je revolucionarna akcija odkrito usmerjenaproti kontrarevolucionarnemu terorju, ne potrebuje posebnega opravičila, vsaj ponavadi ne. Potrebno pa je ljudstvo posebej opozarjati na nenasilno represijo s strani oblasti, kar pa bomo le izjemoma počeli z molotov-cocktaili ali na kak drug nasilen način. Kot je opozarjal že Hipija iz Elise, grški filozof iz 4. oz. 5. stoletja pred našim štetjem, je pravna in ustavna ureditev tiranska do ljudi, ker jih sili početi stvari, ki niso skladne z njihovo naravo in jih razdružuje (cf. Danko Grlič: Leksikon filozofa, Napri-jed, Zagreb, 1983). To seveda še
Zaradi omenjenega prostora, pa tudi pomanjkanja avtorjevega časa, kar ga je pogosto pripeljalo v časovno stisko, je v tekstu nekaj nedoslednosti, včasih celo podvajanj zapisanega, zato je potrebno kritično branje, v primeru praktičnega udejanjenja zapisanega pa velika mera individualnih sprememb, priredb itd. Sposobnost za improvizacijo je tako ali tako ena temeljnih lastnosti revolucionarjev nasploh in revolucionarnih barmanov posebej, zato naj bodo ti Praktični nasveti za revolucionarne barmane predvsem vzpodbuda za samostojno načrtovanje in izvedbo revolucionarnih akcij.
Revolucionarji vseh'dežel, pozdravlja, poljublja in mnogo uspehov vam želi
Vaš dežurni barman JACKS
ЧШШ
18
KATEDRIN KLUB
Pustite se presenetiti in obiskujte KATEDRIN klub vsak četrtek od 20. do 24. ure (razen v primeru javnih razgovorov) na ŠTUK-u. Ne dovolite, da vas čas prehiti in vam sedanjost ter prihodnost izpolzita iz rok!
Ko se je aktiv mariborskih novinarjev odločil za hvalevredno potezo — v na novo odprte klubske prostore bodo medse vabili zanimive ljudi — in jo poimenoval »TOČNO OPOLDNE«, ni mogel izbrati ustreznejšega imena. Ore za po-
?ovore — £e bi novi prisilni upravitelj mariborskega gledališ-a BLAŽ ŽELEZNIK priredil tiskovno konferenco, ki bi tekla tako, kot je teklo srečanje z novinarji v sredo, 5. maja tega leta, bi ga neprizanesljivi kolegi najprej izsmejali in za tem raztrgali v časopisih, aktivna javnost pa ga v hipu nagnala iz stavbe SNG-ja (to je seveda idealna varianta, ki pri nas nikoli ne funkcionira). .	_ .
Toda eno je B. Ž. JAVNO, URADNO, drugo pa B. Ž. kot NAŠ PRIJATELJ (to pa funkcionira edino pri nas). Za prvo niti on niti mi ne vemo, kakšen je (bo), za drugo pa je objavljeni magnetogram očiten dokaz, da je pogumen mož.
P. S
da so mu
SNG: »NAJPREJ JE TREBA TJA PRIT...«
Blaž Železnik: Moram vam reči, da tudi meni zdaj ni enostavno, kajti sem še v popolnoma normalnem delovnem razmerju v Hidromontaži. Tam tudi nihče ni bil pripravljen na to, da bom odšel, tudi jaz osebno ne, čeprav je res, da sem iz Hidromontaže nameraval iti. Dejstvo je, da v tem trenutku opravljam dve funkciji: še vedno sem direktor Splošnih služb oziroma direktor Splošnega kadrovskega sektorja. S situacijo v gledališču sem se seznanil na pogovorih na Mestnem izvršnem svetu in včeraj prvič tudi z delom vodstva — upravnikom, predsednikom delavskega sveta itd., ne pa še tudi z ravnatelji. (...) Vidim, da je tu kar precej dela (...)
Kot kolege vas prosim, da nekih ocen, kaj se zdaj dogaja v teatru, umetniških vrednosti enakih ali drugih itd. zaenkrat ne zahtevate, ker vam jih ne morem dat, celo zelo krivičen bi lahko bil do kogarkoli, če bi kaj takega poskušal. Zbrati moram neke določene vtise in se nenazadnje tudi opredelit. Vemo sicer, da dosti casa ni, toda nevarno bi bilo prenagliti se. (...) Res bi vas prosil, da mi poskušate povedati vaše videnje, kako ste vi doživljali ta teater,... vaš pogled bi meni osebno zelo dosti pomagal. (...) že v februarju je bila varianta, da grem jaz v teater, kar sem takrat gladko odklonil — zdaj je pač enostavno tako naneslo ...
Dejan Pušenjak: Morali ste vendarle imeti neko motivacijo, da greste v teater. Ni moglo kar tako nanesti. . .
B. Ž.: To je že res. Vem, da prej ali slej . . Vedel sem. da mi l -	-	»-«—	ofocffto prej ali
slej. To je dejstvo. Problemu teatra sem sledil in sem si rekel, za-
kaj pa tudi na tem področju ne bi ski », z motivacija
poskušal nekaj narediti za to mesto, za ta Maribor. To je bila moja
zno. To je krivda kadrovske neko-ordinacije. Gledališče je prišlo zelo pozno na vrsto, se Večerove šefe so prej imenovali.
Marjan Pungartnik: Samo to ni mariborska specifika. Mislim da je cela zadeva glede tega, tudi v kulturnem zakonu... se izkazala, da ljudje nimajo občutka za vodenje... pa teh zadev. In da se zdaj začenja postavljat na novo cela zadeva. Slučajno je Jovič pa Mladinsko gledališče tak.. . druge stvari... in slučajno je še kak ansambel tam normalno... drugo čisto nič ni v redu glede tega. To je treba čisto na novo začet razmišljat. Do zdaj to ni bil problem, ker se je postavilo in je bilo vse v redu. Ždaj pa, ko bi morali sami začet delat, je pa to zelo velik problem. Jaz mislim, da Slovenija ... v celoti... že če gledaš Cankarjev dom... kak se je začelo odpirat, program delat in tako naprej, se vidi, da to ne kla-pa. To so v Zagrebu znali dosti boljše napravit, vsepovsod dosti boljše . . . saj v Sloveniji tega ni.
Uroš Mencinger: Zato~ker mi ne iščemo strokovnjakov, ampak nekako postavljamo ljudi.
Marjan Pungartnik: Ja. Se
bo treba naučiti.
Dejan Pušenjak: Tako dolgo bo to ostajalo enako, dokler bomo govorili tako, kot ste vi, Marjan, pravkar rekli: »... ljudje nimajo občutka za vodenje...«. V teatru so samo trije — pa jih ime-
Dejan Pušenjak: Zdi se mi
nerodno, ker nimate niti vtisa o tem, kaj se v teatru dogaja, kaj šele konsistentnega programa sanacije... Na kak način si predstavljate, da boste vtis dobili, kako boste začeli delat v teatru?
B. Ž.: Saj v teatru sem že začel delat... Najprej je treba tja prit... To je tisto, ko se včasih od direktorja zahteva, ko pride v delovno organizacijo — da bo dal program — on pa te organizacije niti približno ne pozna. Ta lahko tako v temo brcne ... da se delovna organizacija nikoli več ne pobere ...
Dejan Pušenjak: Tega se tu-di jaz bojim . . .
B. Ž.: Še bolj nevarno je, če prideš s programom, ki ga ne moreš izpeljati.
Marjan Kos: Se pravi, da boste sanacijski program sestavili glede na vtise?
B. Ž.: Poglej, najprej moramo situacijo spoznati..
Dragica Korade: Nam lahko pojasnite pokrivanje umetniškega področja s strani prisilne uprave glede na to, da je Izvršni svet izrecno poudarjal, da se prisilna uprava ne bo vmešavala v programsko polje teatra, ker je tam vse v redu?
B. Ž.: No, sigurno, ampak poglej — nekdo v tem organu le mora biti, ki ta del bistveno boljše pozna kot ostali... in to je dr. Hartman. Kar se pa tiste ocene tiče, je povsem točna — kar se umetniškega dela tiče, tu problemov ni.
Dejan Pušenjak: Zakaj tako vehementno opravite z »mora biti« — povejte razloge . . .
B. Ž.: Mora biti človek, ki se spozna na ta del, ki ga pozna . . .
Helena Grandovec: Un gradi knjižnico, kjer ga nujno rabijo.
B. Ž.: Zdaj jaz mogoče spet gledam z vidika Izvršnega sveta in tistih, ki so se z nami pogovarjali. Zdaj pa vi najdite tri ljudi, ki bodo šli v teater!
Andrej Fištravec: To je delo Izvršnega sveta, delo mestne kadrovske politike in ne nas. To ni odgovor!
B. Ž.: Sigurno, vidiš. To je to! (...)
Uroš Mencinger: Sele zdaj na koncu smo se približali vprašanju, ki se meni zdi najpomembnejše — vprašanju odgovornosti za nastale razmere. V Mariboru je kar nekaj takšnih organizacij, ki so svoja vodstva dobile prepo-
nujte, kdo Ima ta občutek in kdo ga nima! Če je upravnik Bačko podpisoval vse potne naloge, naročilnice in vse ostalo, kar se tiče financ in če po vsem tem očitajo dvemilijardno izgubo Ravnjaku, ki s tem nima nič, ni težko imenovati ljudi, ki nimajo občutka za vodenje.
Marjan Pungartnik:	Ne
gre...
Janez Ujčič: Seveda, gre za splet okoliščin. . . Bačko je sicer res glavni podpisnik, toda je tudi soodgovornost Ravnjaka, če mu da v podpis potne stroške za nekoga, ki živi v Mariboru, in tako naprej. Odgovorna sta oba, tu so jasni računi. ..
Dejan Pušenjak: Niso. . .
Janez Ujčič:... glavni odgo-vorn1 je Bačko, vendar je tisti, ki drži vrečo...
Marjan Pungartnik: Če bi
poslušali pred tremi leti.. malo ljudi tu... bi začeli iskati direktorje in bi potem tudi Ravnjak normalno deloval v tistem okolju .. . Vprašajte zdaj Ravnjaka Iaz ne vem, če se kdo z njim pogovarja, in kakšne načrte ima — pa je to povsem drug človek. Jaz se spomnim, da tak na začetku ni bil in to je stara zadeva .. ste pa vi tam v Katedri napravili tudi veliko napako okrog nekaterih stvari, ko je ne bi smeli delat...
Dejan Pušenjak: Spet operirate s floskulami — katero napako?
Janez Ujčič: Ker to ni predmet razprave, gremo dalje .
p£RE UBU V LJUBLJANj
DESET LET KASNEJE
»Out in a real world in real time
David Thomas
Mogoče lahko kar nadaljujem z boljše enkrat kot pa nikoli?
Koncert ni odgovoril na to vprašanje in me je pustil dokaj na sredi poti med razočaranjem, prevelikimi pričakovanji (predsem po solo koncertu Davida Thomasa, sicer vokalista skupine, v Ljubljani) in napol izpolnjenimi željami. Karta, na katero so igrali PERE UBU, je bila preslaba, da bi nas pometali na tla.
Kot je pri nas že praksa, so bili tudi tokrat nesporazumi na orga-nizator-zvezde večera-predskupi-na (podobnega primera se lahko spomnimo na prvem koncertu newyorške skupine SVVANS v menzi študentskega naselja, ko skupina tedanji planirani predsku-pini, mariborskemu MASAKRU, ni bila pripravljena posoditi bobnov, za nameček pa smo jih še čakali poltretjo uro!). Kot pred-
skupina so bili najavljeni Cerkljani GAST’ RBAJT’RS, ki so pred dnevi izdali svojo drugo veliko ploščo, za katero bi vam priporo-:al, da si jo kupite, ki pa, kot je že
Ф'
jasno iz konteksta, niso nastopili, čeprav so jih i merjali s PERE slednji pripeljali »svojo« predsku
jih nekateri PERE UBU,
zelo pri-saj so si
pino, ki jih baje spremlja na celotni turneji. Fantje in dekle iz Madžarske so preigrali dokaj bledo glasbo, ki je koketirala s kar celotno paleto rocka: od reaggeja, preko rocka in opposition in z njim povezane etnične (?) glasbe do rockerskih vložkov. Najbolj pa je zanimivo, da so v svoji mešanici hoteli zveneti, ali celo so zveneli, pereubujevsko, ki so na podobni glasbeni liniji. Torej vemo, kje je bil kaveljc: bolje spustiti na oder skupino, ki je v bistvu tvoja slaba kopija, kot pa se spustiti na nepreverjen teren jugo-rocka, ki ti lahko celo pokvari show.
Po pavzi, ki je sledila spoznavanju z madžarskim rockom, so z dokaj dolgo zamudo na oder prišli PERE UBU, ki so nas uvedli s svojim neuvrščenim Jugo cre-dom, skladbo »Non Aiignement Pact«, kateri je sledila »Modern Dance-. Obe sta tudi uvodni skladbi na njihovem prvem albumu, ki nesi enak naslov kot dru-go-zaigrana skladba. Sicer pa so PERE UBU nastali nekje v drugi polovici sedemdesetih let in takoj so jim dali nalepko »novovalovski otroci CAPTAINA BEEFHEAR-TA«.
Njihov rojstni kraj je bil Cleveland, v Ohiu, za katerega so vam že verjetno povedali, da v njem živi velika populacija slovenskih izseljencev, od katerih ste verjetno slišali za že umrlega pisatelja Louisa Adamiča. Preden so leta 1978 izdali svoj debi, jim je umrl idejni vodja ansambla, kitarist in avtor glasbe Peter La-ughner, čigar skladbo »Laugh-ter« so PERE UBU uvrstili na svoj genialni prvenec. Zanj je pevec David Thomas izjavil: “Bil je genij in norec. Norec ga je ubil.- Petra je zamenjal kitarist Tom Her-mann, poleg katerega so sodelovali se: synthesizerski mag Al-len Ravenstine, bobnar Scott Kraus, Basist Tony Maimone in ključna odrska pojava pevec David Thomas, ki se 1988 nadaljuje svoj nastop prisrčnega infantilnega debeluha z neverjetnimi glasovnimi zmožnostmi. Tudi druga plošča je bila prava umetnina, poimenovana »Dub hou-sing«, na njej so se na svoj način spoprijeli z »ljubezensko« tematiko na enkratni »Codex-, eni ključnih pesmi, poleg instrumentalne grozljivke polne sumov in pokov »Thriilerl«, na albumu. Tom Hermann jih je zapustil in odšel delat na naftne vrtine v Texas, zato ga je moral nekdo nadomestiti in to ni bil nihče drug kot Mayo
Thompson, legendarni kitarist in eden od ustanoviteljev še bolj legendarnega kult banda s konca 60. let, enega prvih »novovalnih« stebrov, RED CRAYOLA. Z njim so posneli »New Picnic Time«, ki je pomenil krivuljo navzdol. Verjetno so to tudi sami opazili in so zato čas do naslednjega albuma prebrodili z nekaj bolj ali manj uspešnimi singli »30 Seconds Over Токуо«) in živim albumom, ki jim je vrgel pravo luč na njihovo odtrgano scensko divjanje. Tako smo pričakali naslednji izdelek »The Art of Walking« bolj umirjeno. Na njem so PERE UBU stopili nekaj korakov naprej, odvrgli balasti in ponovno zaorali v nasa ušesa. David Thomas je o njihovem delu izjavil.« »Gremo v studio, kjer igramo 38 minut, kolikor naj bi po našem mnenju trajala velika plošča. Seveda tudi vse posnamemo, nakar začnemo z delom: s premetavanjem, nasne-mavanjem...- Na tem albumu njihov že omenjeni vokalni izraže-valec pokaže svojo obsedenost s hojo (kot pri nas igralec Željko Vukmirica), ki mu ie eno od bistev življenja. Leta 1982 so končali z albumom »The Song of a Bailing Man« svoje prvo obdobje delovanja. Po rahlih jazzy vplivih, s katerimi se na njem poigravajo, so se prepustili »solo« projektom, niso pa zanemarili tudi medsebojnega sodelovanja, saj je na primer Davida Thomasa spremljal dobršen del matične skupine celo na njegovem solo projektu v Ljubljani, Mayo Thompson in Allen Ravenstine pa sta poleg tega še poskušala nadaljevati z Red Crayola projektom.
PERE UBU so letos ponovno sestopili, izdali ploščo »The Te-nement Year« in se napotili na svetovno turnejo, v okviru katere jih je zaneslo (očitno) tudi k nam. Njihov zadnji izdelek je naletel na slavospeve kritikov in ugodne odmeve med publiko, zato smo si obetali enega najmočnejših koncertov tega leta. vendar na žalost ni bilo tako. V svojem koncertu, ki je trajal nekaj vec kot eno uro so nostalgično preigrali skoraj kompleten material z njihovega prvenca, vmes pa so se prepletale nove skladbe. Tako so izzveneli kot rock skupina, ki ima sicer svoj glasbeni pristop in nič več. Ra-venstinovi synthesizerji po desetih letih zavijanja delujejo že kar milozvočno, kitarski vložki navadno rockersko, glasba pa vse preveč zabavljaško. Ni jih rešil niti močan bobnarski duet, katerega del, poleg Scotta Krausa, je Bil tudi Chris Cutler, član legendarne in prve rock in opposition skupine Непгу Cow (se spomnite med drugimi še Freda Frit-ha?), niti izreden glas in scenski nastop Davida Thomasa, ki je potegnil publiko za sabo. Še vedno je izredno zanimiv, kar preroški na odru in če nič drugega, se je splačalo priti v Ljubljano zaradi njega, čeprav je izgubil del svoje primarne energije, ni pa se izneveril svojemu stilu simpatičnega hitro jeznega in odkritega otroka, kar je podkrepljeval z mimiko in odpeval v besedilih, ki so po pravilu začetno naivna optimistična (tabula rasa), na kar preidejo po neprijetnih presenečenjih v kritiko medčloveških odnosov in okvar družbe 20. stoletja.
Sicer pa, kaj je slabega, saj smo se fino zabavali ob posluša-
nju in gledanju nastopa enega prvih »dinozavrov« novega rocka, ki so nam dokazali, Ja čas ne
oprošča niti enim niti drugim. Zakaj bi morali še »pasti dol«?
»The first thing i ever saw. .
h?
It was faith!
David Thomas PEC
GALERIA ’88
V četrtek 12. 5. 1988 se je v Mariboru odprl kulturni prostor. GALERIA 88. Upravljalo jo bo in za program v njej skrbelo Kulturno umetniško društvo 88 (KUD 88). KUD 88 je mladinsko alterkulturno (ohlapno rečeno, ker dandanes je že vse alternativno) združenje in je del tistega dogajanja na »novi mariborski sceni«, ki svojih kulturnih potreb in interesov ni moglo uresničiti v drugih mladinskih kulturnih organizacijah. Lahko bi dosti povedal tako imenovanih mladinskih — sub-kulturnih prostorih v Mariboru, o zmanipulirani pozi(ciji) rockovske glasbe v tem mestu, o »alter« institucijah (RŠ v Mariboru), pa o tem kdaj drugič, tudi v javnih diskusijah ki bodo tudi del programa v Galeriji 88.
V galerijo pa ne pridejo samo razstave mladih likovnikov, ki bodo s tem dobili medij in prostor uveljavljanja, temveč bodo v njej tudi predstavitve neodvisne produkcije (kasete, plošče, knjige, fanzini, zbirke), manjše glasbene prireditve, literarni večeri, video predstave in tudi neobvezna javna srečanja.
Na otvoritvi smo bili priče prvi konceptualni razstavi avtorja Jožeta Sla-čeka z naslovom Marburg 88. Jože Slaček se je uveljavil že z likovno podobo navorockovskega kluba Gustav (freske in plakati).
Pomembna podrobnost: Galeria 88 se nahaja v samem kulturnem središču mesta, tik zraven bodoče univerzitetne knjižnice, blizu gledališča, umetnostne galerije, Rotovža, TF na Orožnovi ulici 2, (pritličje). Pa še ena zadeva je, otvoritev v mesecu maju je slučajna in nima nobene zveze z t. i. majskimi prireditvami in kolobocijami ob Festivalu dela.
Po vrstnem redu se bo dogajalo: RAZSTAVE:
— Maribor 88
— Mario Marzidovšek
— Beno Artnak
— Katja Cetin (nakit)
Vmes koncerti, performancei, recitali, igre ...
za KUD 88 Dušan Hedl
>
i
I Л
MISIJA NE PRINAŠA NIČ NOVEGA
THE MISSION
Hala Tivoli, 23. 4. 88
Ge je koncert novih »zavrijev« (ki se trudijo po stopinjah »dinoza-vrskih« bendov iz 70-tih let), odetih v prozorno črnino in nostalgične post hipijevske krpe, največja stvar, ki nam jo trenutno zmore servirati SKUC-ROPOT, potem se tem rečem zelo slabo piše. Sicer pa to ni nič nenavadnega, nepričakovanega in novega: ljudje so že vsega siti, alternativna scena je usmrajena kepa mrhovine, glasba pa ravno tako
alternativna scena je usmrajena kepa mrhovine, glasba pa ravno tako zavržena, kot vsaka prežvečena instant godlja našega casa. Ob vsakem koncertu, ki ne prinaša ničesar, razen plehke omame, je videti, da je nekaj v zraku, nekaj usmrajenega in gnilega. V širnem svetu se norčuje iz zvedavih duš pošast otopele neinventivnosti, ki bisere predeluje v vse vrste izmečkov.
Da bo stvar na robu šizofrenih blodenj, pa moram odkrito priznati, da so The Mission bend, ki mu vendarle rad prisluhnem. Verjetno gre le za nekaj drobcev nostalgije — misionarji namreč neprestano spominjajo na nekoga, ki ga hraniš pri dnu glasbenih spominčkov in Huseyev karizmatični vokal je tako neprijetno sentimentalen ... Karizma, moč, ugodje in pozaba — zanesljivi znaki brezizhodne dekadence: še več takih bendov, pa se bo znova pokazala potreba po revoltu!
Priznati je treba, da smo za spremembo imeli priložnost od blizu videti skupino na poti k zvezdam (ne pa odsluženih strašil). Vsaj nekaj v tolažbo . Razgrnjena praznina zanesljive manipulacije show bussine-sa je pokazala, da ljudje potrebujejo spektakle in da so z veseljem pripravljeni sedeti na ušesih samo zato, da bi bili prisotni v nekem dogajanju, katerega najbolj neznaten del so sicer — zmanipulirani, vendar potrebni pogoj delovanja svetovne mašinerije. Vse skupaj v resnici v kakšnem bolj kreativnem časovnem obdobju ne bi bilo vredno treh prdcev, tako pa se moramo sprijazniti tudi z zaprtim prostorom, v katerem sicer smrdi — glasbo je pa vendarle mogoče slišati. Glasbo?
Rajko Muršič
DRUGA GODBA ’88!I
26 5. Davey VVilliams & La Dona Smith, eksperimentalni duet kitare in violine iz ZDA
27. 5. Suau Bilibi, Vitamin X, prvič pri nas, afro pop iz Toga in
Gane!
28. 5. Podelitev priznanj Zlata ptica z nastopom Belokranjskih
tamburašev in Ansambla Fejata Sejdiča, nekaj domače etnične godbe (drugi so »trubači« iz južnih krajev naše domovine ...)
30. 5. Muzsikas, še nekaj etnične glasbe, ne le Madžarskega izvora, od koder je skupina 31.5. Tickmayer Formatlo, eksperimentalni projekt s primesmi jazza iz Novega Sada (ex. Ritual nova)
2.	6» Derek Bailey, legenda sodobnih pristopov h kitari iz Velike Britanije
4. 6. Sprung aus den Wolken in Alfred Harth Gestalt et ji-
ve, benda iz »nove« nemške scene 5 6. Mačka B & Robotics, angleško-jamajška reggae naveza
Več (predvsem zvočnih) informacij sledi med poskusnim oddajanjem MARŠ-a!!
19
VABILO OBTOŽENCU NA GLAVNO OBRAVNAVO
K.ORADL DRAGICA
Dne -'■V* maJa 1988 0b 8. Uri bo v sobi št. .124/1 tega sodišča, na enoti v	C	A	L	JU	glavna	obravnava v kazenski zadevi zoper vas
zaradi kaznivega dejanja po či. 108/11 in I, 114/11 KZ SRS
Vabljeni ste, da se ob določeni uri zglasite na sodišču zaradi zagovora. Če boste neopravičeno izostali, boste prisilno privedeni in plačali ne glede na izid kazenskega postopka stroške za privedbo, preložitev glavne obravnave in druge stroške postopka, ki ste jih povzročili po svoji krivdi, kot tudi ustrezen del povprečnine, lahko pa bo zoper vas odrejen pripor.
Pravico imate najeti zagovornika. Če po svojih gmotnih razmerah ne morete plačati stroškov za obrambo, postopek pa teče za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora nad tri leta, lahko zahtevate od sodišča, da vam postavi zagovornika. Če obramba ni obvezna, glavna obravnava ne bo preložena zaradi tega, če zagovornik nanjo ni prišel ali če si je obtoženec šele na glavni obravnavi vzel zagovornika.
Že pred obravnavo smete v svojo obrambo predlagali, da se povabijo nove priče ali novi izvedenci ali preskrbijo drugi novi dokazi. V svoji obrazloženi zahtevi morate navesti, katera dejstva naj bi se dokazala in s katerimi od predlaganih dokazil.
Sodišču morate takoj sporočiti spremembo naslova oziroma tudi namen, da boste spremenili prebivališče.
Temeljno
sodišče v
dne
Celju	^elju
, enota v
R6.4..
M. P.
190
Sodnik:
VLADIMIR Ki .Al,
To vabilo prinesite s seboj!
Obr. Zč. št. 27 (Vabilo obtožencu na glavno obravnavo)
VABILO NA GLAVNO OBRAVNAVO	°Prav- žt- K :Ј2/5.8...
V SKRAJŠANEM POSTOPKU	Pri vseh vlogah navedite
to opravilno številko!
...........................J	8'■.MO.................... ....................................................
(osebno ime)	(poklic)
Dne ...........16/8-1988.............. ob	JL2L,....... uri bo v sobi «7/1......glavna obravnava v kazenski zadevi zoper
vas zaradi ....... ,kaz...de.j.....Г.0...Čl......10£/.II.ar,1....V...ZiU.....£—11,.....-11.4/,II„,....
  .11.* 11'!/II, 107/TT-T v  ..; 11... 114/TT 7Г7 F/.6  ___________________________________________________________.______
Vabimo vas, da se zaradi zagovora glavne obravnave udeležite. Če ne pridete na glavno obravnavo, čeprav ste v redu povabljeni, in tudi ne opravičite svojega izostanka, bo sodišče odredilo prisilno privedbo in vam ne glede na izid kazenskega postopka naložilo plačilo stroškov za privedbo, preložitev glavne obravnave In drugih stroškov postopka, ki ste jih povzročili po svoji krivdi, kot tudi ustrezen del povprečnine.
Obveščamo vas, da imate pravico vzeti si zagovornika, vendar pa, če obramba ni obvezna, glavna obravnava ne bo preložena, če zagovornik nanjo ne bi prišel ali če si vzamete zagovornika šele na glavni obravnavi.
Na glavno obravnavo morate priti z dokazi za svojo obrambo, lahko pa dokaze pravočasno sporočite sodišču, da bi se mogli preskrbeti za glavno obravnavo.
Sodišču morate takoj sporočiti spremembo naslova, kot tudi namen, da spremenite prebivališče.
Opozarjamo vas, da sme sodišče odločiti, da se glavna obravnava opravi tudi v vaši nenavzočnosti, če ne pridete na glavno obravnavo, kljub temu, da ste bili v redu povabljeni ali vam vabila ni bilo mogoče vročiti, ker sodišču niste prijavili spremembe naslova ali prebivališča, če vaša navzočnost ni nujna in ste bili pred tem že zaslišani.
Prilagamo prepis obtožnega predloga — zasebne tožba..
Temeljno sodišče v TEMELJNO
ENOTA v TITOVEM	//
Enota v .....—................................
dne
198...
To vabilo prinesite s seboj I
Obr. Zč. it 28 (Vabilo obdolžencu na glavno obravnavo v skrajšanem*
Predsednik senata — sodnik:
Ах*ј&хуе£лЈЕАШј1ЛА,..
PO ODREDBI SODNIKA
aodH
2395-XV-4427-86
LP 3057 88
Obr. 9,196
SPET VKUP, SPET VKUP...
■ЛИ-ХХ-НОи-87
Д Zulo/ilil Or/, /lil	Obr.	9,197
Da bi omilili posledice lanskega vročega poletja, so se na mariborskem tožilstvu-sodišču odločili, da bodo prvi torek v mesecu prirejali manjše tiskovne konference za tukajšnje novinarje. Na enem takšnih so javnega tožilca Jožeta Kalingerja vprašali, kaj bo s tremi pisci Katedre, ki jih bremeni žaljivo in ..neresnično-alarmantno pisanje. »Če bodo pridni in ne bodo več delali podobnih napak, bomo na obtožne predloge pozabili, ob prvi njihovi neumnosti pa jih bomo aktivirali« — kaj sta napravila Samo in Dragica, da sta prva na vrsti, nima smisla ugotavljati. Vse se spet začenja v mesecu mladosti, ljubezni in veselja, da bi poleti doseglo svoj vrh. Paralele z lanskim letom so jasne — takrat smo v Katedri objavili intervju z Dilasom (dalje glej preglednico na strani) in vse, kar se je takrat začelo razvijat, je bliskovito kulminiralo konec junija. Nesporno je, je, da je
takratne represivne organe usmerjala izjemno aktivna demokratična javnost. Zakaj torej računajo, da je tokrat ne bo?
Ker je utrujena od nenehnih spletk, afer in neumnosti, kar je seveda element delovanja sistema in pokvarjenost vodilnih ljudi na vseh nivojih, ne pa morda krivda mladinskega tiska, ker to jasno artikulira? Ker je utrujena in naveličana lastne nemoči, kajti bolj ko hoče, manj se jo posluša in upošteva? Ker je vsak posamično utrujen od tempa lastnega vsakodnevnega preživetja in niti ne more niti noče misliti na nikogar drugega razen nase? Tudi vse našteto je rezultat delovanja sistema in ne morda slabost državljanov. In kdor šteje za zmago zdravih, naprednih itd. sil to, da se Dragici in Samu onemogoči pisanje, Paragi govorjenje, Studii Humanitatis izhajanje, mariborskemu gledališču delovanje, ... ta si lahko nekam potisne narod,
prihodnost, zaupanje in kar je še zaklinjevalskih besed.
Tja sodijo tudi funkcionarji, ki so samo deklarativno podložni nadzoru in očem javnosti ter državne institucije, ki jih varujejo javni tožilci Kalingerjevega tipa in ki ne prenesejo kritike, ker skladno s svojim, na zgodovinskih izkušnjah temelječem večvrednostnem statusu od kakršnegakoli posameznika, za katerega plodno življenje in razvoj je ta sistem narejen, vsako opombo na svoj račun jemljejo kot poraz. In ker so navajeni, da morajo samo zmagovati, ne črno-belo pa ne znajo gledati, je rezultat jasen. Če naj torej Dragica Korade, Samo Resnik, Dobroslav Paraga, Franci Zavrl, Andrej Novak, . . . nehajo grdo mislit, govorit in pisat o politikah), policiji, vojski, ni prav, da pri teh drugih skušamo odstraniti napake, ampak bo družbeni učinek enak, če utišamo prve. Tudi to je legitimacija sistema.
IZGINULI
Dok ga Brana, jednog dana, nije gumom izbr/sao.
Strašno, strašno!
(D. Radovič)
»VVilder je namreč že bil nihče. Ne obstaja in — sploh ni obstajal.« (George Orvvell, »1984«),
Vizija antiutopistične, totalitarne države, kot si jo je zamislil Orvvell, v kateri se uporablja metoda "izparevanja neprimernih-, je povsem realistična.
Tega, famozno — prestopnega 1984. leta so se meseca oktobra v sarajevskem stanovanju dr. Vojislava Šešlja, takrat predavatelja
na sarajevski Fakulteti političnih ved, zadrževali predstavniki republiškega UNZ-ja Bosne in Hercegovine. Imeli so nalog za preiskavo in ob tej priložnosti odnesli nekatere njegove rokopise, knjige, potni list, dopise, vozniško dovoljenje . . . Šešlju so kasneje sodili samo zaradi spisa »ŠTA DA SE RADI«, ostalih stvari mu še do danes niso vrnili. Dve leti kasneje, prej namreč ni mogel, dr Šešelj zahteva od sekretariata za notranje zadeve v Olovu, da mu izdajo potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu. Izpit je opravil že leta 1978. Večkrat poskuša preko telefona in zmeraj znova dobiva samo prazne obljube, da bodo to storili čimprej. Ko se na
njih obrne pismeno, ne dobi niti tega! Zaradi »molčanja administracije« se je prisiljen obrniti na republiški SNZ in to osebno na sekretarja Dušana Zgonjanina.
Šele po intervenciji republiškega,
mu občinski SNZ odgovori:
»Pri pregledu smo ugotovili, da niste vodeni v evidenci prebival-
cev občine Olovo, niti v evidenci o opravljenih vozniških izpitih in izdanih dovoljenjih tega sekretariata, z dodatnim preverjanjem smo ugotovili, da ste od 30. 3.
1972 do 17. 6. 1000 imoll prcUlva-
lišče na področju občine Novo Sarajevo. Tako niste mogli imeti prebivališča na področju občine
Olovo, niti opravljati vozniški izpit pred komisijo tega sekretariata.«
Pristojnim ni prav ničesar pomenilo dejstvo, da je Šešelj navedel čas opravljanja izpita, imena
ini*rul<torjev, W o o gra vj&UI In 6la
nov komisije, pred katero je izpit opravljal. Očitno nekomu ni všeč, da Šešelj vozi avtomobil.
Jugoslovanska delovna skupina helsinške federacije za človekove pravice / International helsinki federation for human rights
SABORU SR HRVAŠKE
predsedniku
41000 ZAGREB
PROTEST
proti nadaljevanju
represije do Dobroslava Parage
Zaprepadeni in ogorčeni smo sprejeli novico, da Temeljno javno tožilstvo v Zagrebu od Temeljnega sodišča zahteva umik pogojne kazni Dobroslavu Paragi zaradi ••nespoštovanja varnostnega ukrepa prepovedi javnega nastopanja v tisku, radiju in TV ter na javnih shodih«. Po predlogu javnega tožilstva bi Dobroslav Paraga moral za 6 mesecev v zapor.
Javno tožilstvo ignorira eno od temeljnih načel Kazenskega prava (15. čl. ZKP-ja), po katerem je z enako pozornostjo dolžno popolnoma in resnično ugotoviti tako olajševalne okoliščine kot vsa dejstva, ki so pomembna za končno odločitev.
»Sporni« članki Za človeške pravice zapornikov v temnicah Jugoslavije, objavljeni v Tribuni, so bili uredništvu predani pred pravnomočnostjo sodbe, prav tako kakor tekst njegove pritožbe na odklonilno policijsko odločitev o izdaji potnega lista, objavljenem v Katedri.
Ocena tožilstva, da objavljanje pritožbe pristojnemu organu predstavlja javno nastopanje v tisku, je težka kršitev zakona.
Dobroslav Paraga je član jugoslovanske delovne skupine helsinške federacije za človekove pravice in nadaljevanje neutemeljene represije proti njemu doživljamo kot napad na helsinško federacijo za človekove pravice v SFRJ.
Zahteva zaporne kazni za člana helsinške federacije bo imela velik odmev v svetu in bo neugodno vplivala na ugled Hrvaške in Jugoslavije, še posebej glede na bližajoči se kongres helsinške federacije z človekove pravice v Beogradu (od 18. do 21. 5. 1988). Predlagamo, da ukrepate v smeri prenehanja nadaljne represije proti Dobroslavu Paragi-
Pooblaščeni podpisnik za jug. skupino helsinške federacije Vladimir šeks
Ampak, se bo s tem končalo?
Danes ga ni v evidenci . . . Kaj pa jutri?
Ko .ie Drišel iz Sarajeva v Beograd in v novem oUoiju uroj«i ■«
zne formalnosti, je potreboval tudi potrdilo o državljanstvu. Najprej se je obrnil na občino Cen-tar-Sarajevo in zatem pristojnim v SO Novo Sarajevo s prošnjo, naj mu pošljejo to potrdilo. (V teh občinah je Šešelj prej stanoval). Iz omenjenih občin mu odgovarjajo, da v evidencah, katere oni vodijo, človek s takšnim imenom in priimkom ne obstaja! Njegov oče je živel v Trebinju, zato poskuša tudi tam, pa brez uspeha, tudi njihov odgovor je enak. Ker ni vedel, kam naj se še obrne, pride do paradoksalne situacije:
Dr. Vojislav Šešelj, rojen 1954. leta, dvignil in menjal osebno izkaznico in potni list, odslužil tudi vojaščino, bo prvič formalno vpisan kot srbski državljan vknjigo državljanov v svojem dvaintridesetem letu. Analogno vsem tem odgovorom Šešlju ne bi priporočal, da zahteva karkoli od matičarja, ker ga ta lahko preseneti s sporočilom, da se sploh ni rodil.
»Za tistim, ki ni z nami, se izgubi vsaka sled!«
Takšne postopke je zelo težko razumeti brez poglabljanja v bistvo politično-policiiskih pregonov, katerim je bil Šešelj podvržen že prej, kot znanstveni delavec v »matični republiki« in sicer s strani nekaterih mogočnikov in uzurpiranih institucij. Verjetno je odveč povedati, da takšno ravnanje predstavlja ogrožanje osnovnih pravnih načel, na primer enakosti ali zakonitosti, čeprav so to notorni postulati, na katerih temelji neka civilizirana skupnost.
Ignoriranje in etiketiranje ljudi še posebej ne bi smelo biti imanentno sistemu, ki se zavzema za naziv najboljšega in najhumanejšega, Šešelj je svojo kazen prestal in njegovih pravic mu zares ne bi smeli kratiti.
»V današnji jugoslovanski družbi je potrebno pristopiti k vzpostavljanju moderne pravne ureditve, reafirmaciji načela legitimnosti politične oblasti in legalnosti državnih institucij.«
Mislim, da je ta citat iz nekega Šešljevega znanstvenega dela tudi najboljši zaključek.
ALEKSANDAR ČOTRlC