cini 01« t*- Stcv. 8%. V Ljubljani, četrtek 13. aprila 1939. Leto IV ^anasnfa Izfava angleške vlade o ohranitvi sedaniega političnega stanja na Sredozemskem moriu in o jamstvu za meje balkanskih držav: Napad na Grčijo ali Turčijo bi pomenil napoved vojne Angliji... London, 13. aprila, m. Anglija in Francija sta sklenili, da bosta danes likratu izjavili, da prevzameta na svojo lastno p»budo jamstvo za ohranitev neodvisnosti in nedotakljivosti Grčije in Turčije. Ta zagotovila, kakor tudi splošno stališče Anglije in Francije nasproti Italiji ter sedanji položaj v Evropi bosta angleška in francoska vlada izrazili v mnogo ostrejši obliki, kakor pa je bilo pričakovati z ozirom na vesti o naporih enega dela angleške vlade, da bi Anglija nasproti Italiji zavzela pomirjevalno stališče. Do spremenjenega sklepa angleške in francoske vlade je prišlo sinoči potem, ko sta obe vladi ugotovili, da pogajanja niso uspela, ker Tladi iz Rima nista dobili trdnega zagotovila, da se bodo umaknile italijenske čete iz Španije v skorajšnem in točno določenem rokn. London, 13. aprila, m. Vsa angleška javnost nestrpno pričakuje današnje izjave, ki jo bo zaradi novega političnega položaja v Evropi dal ministrski predsednik Chamberlain. Vsi krogi pravijo, da bo z izjavo angleške vlade predvsem močno poudarjena volja Velike Britanije, da so z vsemi sredstvi zagotovi neodvisnost Grčije in Turčije. Ni znano, v kakšni obliki bo ta volja poudarjena. V današnji izjavi bo Chamberlain povedal, da je ohranitev sedanjega stanja na Sredozemskem morju v najširšem smislu življenjska korist Velike Britanije. Ni še znano, če bo Anglija prevzela še posebna jamstva za Grčijo, — jamstva, ki bi bila podobna onim za Poljsko. Izven dvoma pa je, da se je Velika Britanija odločila, da bo vsak napad na Grčijo in Turčijo smatrala za napoved vojne sebi. Po zadnjih vesteh bo izjava angleškega ministrskega predsednika celo dolga, tako da b« Chamberlain govoril celo uro. Oblika izjave bo izredno stroga. Dotikala se bo vseh primerov, ▼ katerih je po angleškem mnenju Italija prekršila angleško-italijanski sporazum po ravnovesju na Sredozemskem morju. Ti primeri so: zavlačevanje odhoda italijanske vojske ii Španije po končani vojni, čezmerno zbiranje italijanskih vojaških sil v Libiji ter lasedba in priključitev Albanije. Izjava je bila sestavljena po dolgotrajnih posvetovanjih, ki jih je imela angleška vlada s Francijo ter ■ vladami vseh balkanskih držav. Zunanji minister Halifax je včeraj sprejel francoskega poslanika, romunskega, grškega, poljskega in turškega poslanika, katerim je sporočil glavno vsebino izjave. Vsega skupaj so posvetovanja z zastopniki balkanskih in drugih držav trajala enajst ur. Med Poldko ?n Nemčfo 'Berlin, 13 aprila, m. Podobno kot poljska vlada so tudi nemški odgovorni krogi odločno zanikali vse vesti, da bi bil poljski veleposlanik v Berlinu Lipski v Varšavo nesel kake nemške predloge. Odgpvorni nemški krogi poleg tega zatrjujejo, da razen vrnitve nemških čet iz Češke in Moravske v Nemčijo ni bilo nobenega drugega premikanja vojaštva. Poslanik Lipski je odpotoval snoči iz Varšave v Berlin. Pred tem je bil sprejet pri Becku, ki mu je dal navodila poljske vlade glede nemško-poljskih spornih vprašanj. Jutri pričakujejo v Varšavi prihod nemškega poslanika v. Moltkeja. Zdi se, da se je zbralo v Varšavi sedaj več poljskih diplomatov, ki delujejo v Nemčiji, da poročajo poljski vladi o položaju v Nemčiji, posebno pa o ravnanju s poljsko manjšino. Poljska vlada je izdala nekaj strogih ukrepov glede ravnanja z nemškimi agitatorji, proti katerim morajo nižje oblasti nastopati z vso ostrostjo. Italijanski glas o pomoči za balkanske driave Jamstvo za grške in naše mefe — nedostojen korak Anglije in Francije Rim, 13. aprila, o. »Popolo di Roma« prinaša članek, v katerem pravi, da je stališče grške iv jugoslovanske ,vlade do Italije zadnje čase tako jasno , in trdno, da Italijo odvezuje-vseh grehov, katerih jo dolžita Francija in Anglija. To stališče, ki se je pokazalo ob albanskih dogodkih, najbolj prepričljivo dokazuje, da Italija nima do balkanskih držav nikakih sovražnih namenov. Ponuditi Jugoslaviji in Grčiji francosko ali angleško jamstvo, bi v resnici pomenilo kršiti samostojnost in neodvisnost teh dveh držav. Francosko-angle-ška izjava, ustvarjena po šestih dneh napornih posvetov, je z ozirom na vse to nedostojna. Atene, 13. apr. o. Vsi grški listi se bavijo z zagotovilom, ki ga je grički vladi dala Italija pred dvema dnevoma. V tem zagatovilu Italija pravi,, da bo spoštovala neodvisnost Grčije in nedotak' ljivost njenih meja. Poročajo, da se je grški poslanik v Rimu predsedniku italijanske vlade zahvalil za to italijansko obljub«, ki dokazuje, da nobena stvar ne bo mogla skaliti dobrih odno-šajev med obema državama. Listi pravijo dalje, da je predsednik grške vlade Metaxas v svojem govoru, ki ga je imel v ponedeljek po radiu naglasil, da neodvisnost in meje Grčije sploh niso v nevarnosti. S tem je konec vesti, ki 60 se širile v zvezi z mednarodno napetostjo. Grški narod ima neomajna zaupanje v moč svoje države, ker ve, da vlada s pozornostjo spremlja razvoj dogodkov ter nadaljuje napore za ohranitev miru, ki so se začeli že avgusta 1935. List »Hestia« dadaja, da je grški narod globoko krščanski ter zaradi tega želi, da bi bil ohranjen mir med V6emi narodi. ■ ■ Odhod italijanskih prostovoljcev is Španije naj bi se začel po veliki vo aški paradi S. ma a v Madr du Rim, 13. apr. a Predsednik italijanske vlade Mussolini je včeraj imel dolg razgovor z generalom Gambarom, poveljnikom italijanske vojske v Španiji. Uradno poročilo o tem sestanku pravi, da sta Mussolini in Gambara razpravljala o vrnitvi italijanskih prostovoljcev iz Španije in o dnevu, ko bi se naj odhod Italijanov začel. Italijanski listi pripominjajo k temu sestanku, da je Mussolini le točno povedal, kako misli o odhodu prostovoljcev: Italijani bodo zapustili Španijo, kadar bo to hotel general Franco. Madrid, 13. aprila, o. 2. tr.aja bo v Madridu ogromna vojaška parada v proslavo Francove zmage. Ob tej priliki bo general Franco slavil slovesni vhod v Madrid. Takoj po 2. maju se bo začela demobilizacija špansko nacionalne vojske in odhod tujih prostovoljcev iz Španije. General Franco namerava za začetek demobilizirati pet letnikov, to je okoli 500.000 mož, toliko vojakov pa bo ostalo še pod orožjem. Demobilizacija bo napredovala skladno z zaposlovanjem bivših vojakov v industriji. Takoj po izvedeni demobilizaciji pa bodo vpoklicali na odsluženje roka vse sposobne moške iz pokrajin, ki so bile do zadnjega pod rdečo oblastjo, in tiste, ki so služili v rdeči vojski. Pri teh vpoklicih ne bo šlo toliko za vojaško urjenje, kakor za propagandno o! kovanje ljudi v smislu nacionalnega političnega programa. Pri paradi 2. maja bo sodelovala pehota, topništvo, oddelki tankov, pionirski zbor, letalstvo, oddelki delavcev iz orožarn, bolniške strežnice. V sprevodu bodo vozili vse vrste orožja in vojnega materiala, izdelanega med državljansko vojno v nacionalni Španiji. Včerajšnji sklepi albanskega ustavodajnega zbora v Tirani Albanija in Kalifa - pod istim vladarjem Tirana, 13. aprila, o. Včeraj ob IG se je sestal na pobudo Italije sklican albanski ustavodajni zbor, ki ga je tvorilo 120 albanskih poglavarjev, političnih in gospodarskih osebnosti. Zbor je vodil predsednik začasne albanske vlade Džafer Ipi. Zbor je na tej seji sprejel naslednje sklepe: 1. Sedanja oblika vladavine in političnega reda je odpravljena, ravno tako tudi dosedanja ustava. 2. Imenuje se nova vlada, kateri daje skupščina popolno oblast. 3. Politično in splošno sodelovanje med Italijo in Albauijo bo določeno in izpopolnjeno z vrsto novih pogodb ter sporazumov. 4. Albanska krona se ponudi italijanskemu vladarju Viktorju Emanuelu in njegovim potomcem, s čimer stopi Albanija v državno zvezo z Italijo v obliki personalne unije — imela bo istega vladarja kakor Italija. Nova albanska vlada je sestavljena iz osebnosti, ki so znane po svojem prijateljskem miljenju glede Italije. Predsednik vlado in minister za javna dela je Šefkat Verlaci, zunanji minister Dino Džemi, pravosodni minister Džafer Ipi, finančni minister Alizoi Feizi, gospodarski minister Beca Andon, prosvetni minister Ernest Količi. Na seji zbora so sprejeli izjavo, v kateri pra-da sb vsi Albanci s hvaležnostjo spominjajo Mussolinijevega dela in skrbi fašistovske Italije *a razvoj in blagostanja Albanije. Zato so Alban- ci sklenili svoje življenje in usodo še tesneje povezati z Italijo. Džafer Ipi je imel na zboru govor, v katerem je izražal silno veselje nad prihodom italijanske vojske v Italijo, česar so si Albanci že dolgo želeli, ker so videli edino v tem pot do reda, pravice, miru in blagostanja za domovino. Četrt stoletja so poskušali upravljati svojo domovino z lastnimi sredstvi, toda ves ta čas so njihovi oblastniki pokazali nele popolno nesposobnost, marveč so tudi v vsem omikanem svetu vzbujali vtis, da so Albanija ne zna sama vladati. V državi je ves ta čas vladala zmeda in siromaštvo, ki se bo zdaj nehalo. Rim, 13. aprila, o. Italijanska vlada je bila snoči uradno obveščena o sklepu albanskega ustavodajnega zbora, da želi Albanija stopiti v državno zvezo z Italijo in_ ponuditi krono italijanskemu kralju in cesarju. Mussolini je zaradi tega izdal ukrep, da morajo po vsej Italiji izobesiti italijanske in albanske zastave. O sklepu albanskega ustavodajnega zbora bo razpravljal veliki fašistovski svet, ki je sklican za nocoj ob 22„ v petek ob 10. se sestane zaradi tega vprašanja italijanska vlada, v soboto ob 18. pa obe zbornici, s čimer bo priključitev Albanije k Italiji tudi uradno izvedena. Pariz, 13 aprila, o. Albansko poslaništvo v Parizu razglaša, da ne priznava sklepa ustavodajnega zbora o združitvi Albanije z Italijo in da ne priznava pove vlad«, imenovane po osvajalcih. Potovanja romunskega kralja Bukarešta, 13. apr. m. Z ozirom na vesti, ki so jih objavile nekatere tuje agencije, da je imel kralj Karel za časa velikonočnih praznikov sestanek z bolgarskim kraljem Borisom, so časnikarji prosili za informacije na pristojnem mestu. Tu so dobili zagotovilo, da so te vesti navadne izmišljotine. Prav tako so romunski merodajni či-nitelji odločno zanikali vse vesti, ki pravijo, da bi moral kralj Karel v kratkem odpotovati v Nemčijo. Predsednik Združenih driav o vojni v Evropi Washington, 13. apr. o. Predsednik Združenih držav Roosevelt je pred odhodom na počitnice sprejel ameriške in tuje časnikarje ter se z njimi dalje časa razgovarjal o sedanjem svetovnem položaju. Na vprašanje, kaj bi storila Amerika v primeru vojne v Evropi, je odgovoril, da bi Amerika nedvomno šla na pomoč Franciji in Angliji proti Italiji in Nemčiji. Pristavil je, da so te besede njegovo osebno mnenje in da jih ne gre smatrati za kako uradno obveznost. Parade za Coringa v Afriki Tripolis, 13. apr. Včeraj je bila v čast maršalu Goringa druga velika vojaška parada, katere so se udeležile vse edinice 20. armadnega zbora in tudi čele domačinov. Pri paradi je sodelovalo 23.000 vojakov s 150 motoriziranimi topovi, 1.800 konji in 300 tovornimi avtomobili. Ob 17.30 se je Goring s spremstvom vkrcal na parnik »Monserat«. Ko je parnik plul iz luke, so ga vojne ladje pozdraviie s topovskimi streli. Go-ring potuje najprej v Neapelj, jutri pa prispe v Rim, kjer ostane več dni, Anglifa in grška prstanlšča London, 12. aprila. Angleške oblasti zanikujejo glasove, da bo Anglija dala Grčiji 300 letal v zameno za uporabo grških pristanišč za angleške vojne ladje, zlasti pa za uporabo pomorskih postojank na Krfu. Glede dovoljenja, da smejo angleške vojne ladje v grška pristanišča, velja pripomniti, da ni bilo angleškim ladjam nikoli prepovedano pluti v grške luke. Glede letal in vojnega materiala pa izjavljajo, da že nekaj mesecev potekajo pogajanja o angleških dobavah. Za Grčijo ta pogajanja bi se z okrepitvijo zvez med obema državama le še pospešila. Zastopnik dr. Mačka pri predsedniku v ade Belgrad, 13 aprila, m. Z drugim brzovlakom je sinoči odpotoval iz Belgrada v Zagreb podpredsednik bivše HSS dr; Avgust Košutič G. Košutič je bil v Belgradu dva dni ter je imel dvakrat razgovore * zastopniki 6rbijanskih opozieionalnib skupin na stanovanju dr. Ninčiča. Včeraj dopoldne je obiskal tudi predsednika vlade in notranjega ministra Dragiša Cvetkoviča ter imel z njim daljši razgovor. Na razgovore, ki jih je imel s srbijanskimi opozicionalci dr. Košutič, je včeraj prišel tudi dr. Hinko Križman iz Zagreba, Šport v zadnji minuti Za tekmo * Anglijo, ki jo bo pojutrišnjem v Hampden Parku v Glasgovu odigrala reprezentanca Škotske, je škotski zvezni kapitan določil naslednje moštvo (Angleško enajstorico smo priobčili že zadnjič): Dawson (Rangers), Carabine (Third Lanark), Cummings (Aston Villa), Shan-li^ (Preston Northend), Baxter (Middlesborough), Mc Nab (\Vest Bromwich), McSpadyen ( Partick) Thistle)- Walker (Hearts of Middlothians), Dou-gal (Preston Northend), Venters (Rangers) in Milne (Middlesborough). Kakor vidimo, so Skoti svojo postavo sestavili v veliki meri tudi iz tistih igralcev, ki sicer igrajo po raznih angleških profesionalnih klubih. Pravih škotskih igralcev, ki igrajo v domačih klubih, je v tej postavi le pet. Splošno se računa, da je ta škotska enajsterica izredno močna. Evcrton je še vedno v sijajni formi. Do konca mora odigrati vsega skupaj še štiri tekme, pa že zdaj vodi pred drugoplaciranim klubom s šestimi točkami naskoka. Ker je_ klub še vedno v odlični formi in njegovi zadnji nasprotniki niso med najhujšimi, bi se moral prav za prav zgoditi čudež, če bi ga drugoplocirani klub prehitel ter mu vzel naslov angleškega prvaka. Vesti 13. aprila Prvi italijanski vojak, ki je padel v Albaniji, je bil poročnik Rudolf Bombič iz Pulja v Istri. V Pulju mu bodo priredili slovesen pogreb, ko bodo prepeljali truplo iz Albanije domov. Uvoz tujega zlata v Ameriko je zadnje dni silno narasel in je večji kakor pa je bil ob krizi na Češkoslovaškem v septembru. V marcu je bilo uvoženega za 365 milij. dolarjev zlata. Angleški minister za čezmorsko trgovino Hudson je odložil svoje potovanje v Združene države. Med Nemčijo in med Norveško se utegne razviti spor zaradi pokrajin ob južnem tečaju, katere so si po dveletnem raziskavanju prilastili Nemci. Norvežani trdijo, da pripadajo ti kraji njim, ker so norveški raziskovalci bili tani že davno pred Nemci. Angleška kraljeva dvojica ne bo odložila uradnega potovanja v Združene države in Kanado, kakor to poročajo nekateri angleški listi. Angleški kralj in kraljica bosta odpotovala 6. maja s križarko »Repulse«. Prvi španski poslanik v Parizu Lequeriea je imel predavanje, v katerem je dejal, da novi politični in družabni red v Španiji ne bo temeljil ne na skrajnih levičarskih, ne na skrajnih desničarskih načelih. Nova Španija ne mara niti ene niti druge take politike. V njej bo osebna človeška svoboda ena največjih svetinj. Na poskusnem letu sc je ponesrečilo že drugo ameriško bombno letalo najnovejše vrste. Med letom je aparat začel goreti, pri čemer so našli smrt trije ljudje. Zaradi teh nerazložljivih nesreč vlada v Ameriki prepričanje, da jih povzročajo tuji vohuni, ki bi radi preprečili dobavo teh letal za Anglijo in Francijo. »Vscamcriški dan« bodo praznovali jutri v Severni in Južni Ameriki. V proslavo lega dne bosta govorila tudi predsednik Roosevelt in njegov zunanji minister Hull. ki se bosta v govorih dotaknila vseh važnih političnih vprašanj, zadevajočih obe Ameriki in pa splošnega političnega položaja na svetu. Molitve za mir bodo danes v Westminsterski opatiji v Londonu ves čas, ko bo trajala seja v zgornji in spodnji zbornici. Nemški listi hudo napadajo angleški dnevnik »News Chroniclec, ki prinaša vesi, da bo Nemčija na vsak poskus obkolitve po Angliji in Franciji odgovorila e tem, da bo zasedla Holandijo. Nemški časopisi pravijo, da ni Nemčija < postavila na holandsko mejo nili enega vojaka. Tudi ni res, da bi nameravala Holandijo zasesti za to, da bi od tam lahko ogrožala z letali Anglijo. Madžarski zunanji minister grof CzakiJ bo imel danea govor, v katerem bo obravnaval razna politična vprašanja in med njimi tudi odno-šaje Madžarske do sosednjih držav: Nemčije, Slovaške, Romunije in Jugoslavije. Angleški poslanik c Rimu lord Perth bo prihodnji teden odpoklican, piše največji londonski list »Times«. V Berlin je dopotoval naš novi poslanik dr. Ivo Andrič, ki bo te dni prevzel posle. Italijanski listi se norčujejo iz dolgih priprav Anglije in Francije po zadnjih dogodkih v Albaniji. Ugotavljajo, da je Italija zasedla Albanijo v tako kratkem času. v katerem ni predsednik angleške vlade Chamberlain najbrž ujel niti ene same ščuke med svojim velikonočnim oddihom. češka vlada je izdala zakon o obvezni predvojnSV vzgoji mladine. Zakon je izdelan po nemškem vzgledu. Bivši španski rdeči zunanji minister Del Vayo je včeraj odpoloval iz Francije v Newyork. Nemška obrambna sila je vsak frenutek priprav Ijena marširali, pa naj Hitler zahteva od rr> karkoli hoče. Nemški narod bo šel za njiir v slepi pokorščini po vseh potih — piše maršal Goring v glasilu nemške vojske »Die Wehrmacht< za Hitlerjevo 50 letnico. V Bolgariji so razpustili bolgarsko narodno soci- alistično stranko, ker je njeno delo postajalo nevarno ostanku države same. Nemški propagandni minister dr. Gobbels je včeraj dopotoval z Rodosa v Carigrad in si bo ogledal mesto. Sprejel ga je samo carigrajski župan in pravijo, da ne bo imel nikakih razgovorov za zastopniki turške vlade, ker je njegov obisk čisto zasebnega značaja. Belgija jo še vedno brez vlade navzlic nevarnemu zunanjemu položaju. Belgijski politiki nimajo druge skrbi, kakor vaie za parlamentarno telovadbo — pišejo belgijski listi. Kralj Leopold je včeraj znova naročil katoliškemu 6enalorju Pierlotu, naj skuša sestavili novo vlado. Razpis treh zdravniških mest Razpis treh zdravniških mest. Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje v banovinskih bolnišnicah v Mariboru, Slovenjem Gradeu in Novem mestu po eno meelo zdravnika-uradniškega pripravnika za VIII. pol. skupino — Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno, odnosno banovinsko službo v smislu § 3 zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo. — Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 25. aprila 1939 Sodbe pred okrožnim sodiščem Maribor, 12. aprila. V današnjem »Slov. domu« smo prinesli poročila o dveh razpravah, ki sta bili danes pred mariborskim okrožnim sodiščem. Zaradi roparskega napada na gluhonemo revo se je zagovarjal 23 letni Franc Tramšak iz Zg. Bistrice. Zaradi !>omanjkanja dokazov je bil obtoženec oproščen. — Druga razprava proti bratoma Alojzu in Francu Matjašiču iz Senčaka, ki bi se moral zgovarjati zaradi uboja, pa je bila preložena na 26. aprila t. 1. zaradi zaslišania novih prič. * Zverinski morilec Jurij Zabukovšek pred sodiščem Celje, 13. aprila. Na predvečer praznika Vseh svetnikov se je dogodil lanska leto zločin, ki je pretresel vso celjsko okolico. Vsi so z največjo pozornostjo sledili časopisnim poročilom, ki so zelo natančno poročali o groznem in pretresljivem dogodku ob Voglajni, kjer je padla kot žrtev brezvestnega zločinca dobra 42-letna Ivanka Zakrajšek iz Milanovega vrha pri Čabru. Umor je bil prava zagonetka Vse je že kazalo, da morilca ne bo mogoče dobiti, dokler ni bilo nenadoma vse razjasnjeno ter so štorski orožniki aretirali podlega zločinca in ga izročili sodišču. Celjani eo se že dalj časa zanimali, kdaj bo prišel ta brezvestnež pred 6odišče, da ga zadene pravična kazen. Prihajali so v uredništvo, se zanimali za razpravo na sodišču, da bi ja točno zvedeli, kdaj bodo lahko poslušali razpravo. Sodišče je rabilo še tačnejše podatke o morilčevem življenju v Nemčiji, zato je bila razpisana razprava šele za danes. Že pred 8. uro se je zbralo pred veliko sodno dvorano okrožnega sodišča okrog 200 ljudi, da prisostvujejo razpravi. Pravi nemir je nastal, ko so pazniki pripeljali uklenjenega 52-letnega morilca Jurija Zabukovška in ga peljali v sodno dvorano. Velikemu senatu je predsedoval predsednik okrožnega sodišča g. dr. Vidovič. V začetku je predsednik sodišča ugotovil, da je prisotnih vseh 16 prič, takoj nato pa ie prebral rojstne podatke Zabukovška Jurija in dal besedo državnemu tožilcu, da prebere obtožnico. Državni tožilec je v obtožnici pribil, da je Jurij Zabukovšek zvečer 31. oktobra lanskega leta v Čretu pri Celju ob Voglajni po zrelem preudarku usmrtil Ivanko Zakrajšek, jo zadrgnil s pletenim pasom ter z roko stisnil vrat, se polastil njenega denarja v gotovini 10.000 din, njene hranilne knjižice z naložbo 4 027 din in vse njene obleke, perila in obutve. Obtožen je tudi, da je 20. oktobra odvzel Mihaelu Korenu v Trbovljah moško 6uknjo, vredno 800 din. Morilčevo iivlienje Kakor smo že poročali, se je Jurij Zabukovšek leta 1909 izselil v Nemčijo, kjer je ostal do izbruha svetovne vojne. Po vojni se je vrnil v Pfordsheim in ostal tam do leta 1935, ko je odšel v Francijo. Tu je delal prvi dve leti, potem pa je na svojo roko začel kot slikar v Colmanu. Ni pa imel jugoslovanskega vizuma, zato so ga upravne oblasti prijele in zahtevale od njega ureditev osebnih listin. Zaradi tega je meseca februarja 1938 pripotoval v Jugoslavijo, vendar pa mu okrajno glavarstvo v Celju, kamor je pristo-|en po občini Dramlje, ni hotelo izdati potnega lista za Francijo. V drugi polovici marca je bil sprejet pri Korenu Mihaelu v Trbovljah, kjer je ostal do 6rede junija in imel na teden po 100 din zaslužka, prosto hrano in stanovanje. Po preteku kakih 4 mesecev se je zopet vrnil v oktobru v Trbovlje. Okrog 20. oktobra pa je nenadoma odšel ter ukradel 6vojemu gospodarju moški plašč. Kmalu se je seznanil z ločeno posestnico Sovine Apolonijo v Zepini blizu Škofje vasi pri Celju. To je nalagal, da je prispel iz Francije, da ima tam enonadstropno hišo z 10 6obami in 70.000 fr. franki prihrankov, da je kot elcktromonter v občinski službi ter da bo že po 5 letih upokojen in da bo dobival polno pokojnino, da je vdovec in ž«?li najti skrbno ter varčno gospodinjo, kateri bi plačeval mesečno pa 1800 fr. frankov in ji stavil na razpolago je posebno služkinjo. Sovin-čeva mu je tarnala o slabem gospodarskem stanju svojega posestva in o svojih dolgovih. Jurij Zabukovšek ji je takoj obljubil, da bo on 6am dobil denar iz Francije ter jo rešil dolgov. Nato bi se poročila in odpotovala v Francijo. Jurij Zabukovšek je dalje časa stanoval pri Sovinčevi, svoje obljube pa ni mogel izpolniti. Sovinčeva je začela postajati nestrpna ter ga je odganjala od hiše. Kmalu nato je Zabukovšek odpotoval ter nalagal Sovinčevo, da se odpelje osebno v Francijo, da ji bo prinesel denar ter pripravil vse potrebno za skupno potovanje v Francijo. Dne 22, oktobra ii je brzojavil in jo tako hotel prepričati na svojo denarno pomoč, da ne bi prodala svoje domačije. To brzojavko je oddal v Trbovljah. Pet:čne neveste fe iskal Jurij Zabukovšek se je nato začel zanimati za ženske, ki bi imele denar. Obrnil 6e je na »Jutro«, kjer je naročil oglas, da kot 50-letni vdovec, elektromonter iz Francije, z lastno hišo, išče pridno ženo z doto. Ponudbe so prišle na podr. v Trbovlje pod značko »Francija«. Jurij je res dobil nekaj ponudb. Med temi nesrečnimi ponudbami je bilo tudi pismo Ivanke Zakrajšek, ki mu je razodela, da ima precej prihranjene gotovine. S to se je seznanil v Ljubljani in z njo prenočil v neki ljubljanski restavraciji. Ivanka je prišla poleti za nekaj časa na dom 6voje 6estre v Rajhenburg. Semkaj je prispel tudi Zabukovšek. Vkljub odsvetovanju svaka, da ne bi poro- čila Jurija, je Ivanka vztrajala v svoji odločitvi, da ga bo poročila. Dne 29. oktobra se je Zabukovšek zopet nenadoma pojavil v Rajhenburgu, nakar sta že ponoči odpotovala. Ivanka je pobrala vse svoje stvari in se ponoči odpravila proti Zidanemu mostu. Denar je shranila v ne-drije. Še i6ti dan sta se pripeljala v Ljubljano in pustila v garderobi kovčega, nato pa popivala po Ljubljani do 31. oktobra. Zglasila sta se tudi v Kranju, kjer pa jima je bilo dolg čas in sta se 31. oktobra odpeljala proti Celju. V Celje sta prispela z osebnim vlakom ob pol 9 zvečer. Med vožnjo sta v posebnem kupeju pila pelinkovec, ki ga je Zabukovšek kupil v Ljubljani, da bi Ivanko upijanil. Na vlaku je pelinkovcu primešal tudi strupa, ki ga je nosil s seboj. Misel, da bi se Ivanke končno znebil, je v Juriju dozorela šele v Celju, ko sta jo mahala od celjske postaje, prišla skozi Aškerčevo ulico in pri Kmetijski družbi zavela po poti ob progi mimo Cinkarne, šla mimo Kemične tovarne, hodila po desnem bregu Voglajne za Westenovo tovarno ter prišla preko Westenovega mostu. Ko sta stala na voglajnskem mostu, je Jurij ponudil Ivanki pelinkovec, kateremu je prilil nekoliko arzena ter to mešanico ponudil ZakrajškovL Ivanka je padla v omedlevico in bila takoj mrtva. Jurij je nato pobral njeno ročno torbico, krznen ovratnik iz lisice, zapestno uro, denarnico in nekaj denarja, njen denar v znesku 10.000 din pa je imel že pri 6ebi, ker mu ga je Ivanka izročila že v Ljubljani v varstvo. Takoj po umoru je bežal Jurij k Apoloniji Sovine r Žepino in ji povedal, da prihaja iz Francije in da ji je prinesel nekaj osebnih stvari pokojne žene in tudi precej svojega denarja. Iz žepa je potegnil precejšen šop bankovcev ter takoj naročil 5 litrov vina. Priče so izpovedale, da je bil Jurij ta večer izredno dobre volje, da pa je postal drugi dan precej nemiren. Čez nekaj dni sta Jurij in Apolonija odpotovala na Brezje, kjer je Jurij plačeval za oba z izropanim denarjem. Prava zagonetka • Kdo je žrtev? Ko sta na praznik VseK svetnikov vozila Franc Lešnik in Valentin Tojnko venec na mestno pokopališče ob potu ob bregu Voglajne, sta našla mrtvo truplo neznanke. Na kraj umora je prišla takoj komisija s sodnimi zdravniki, ki so izrekli mnenje, da je bila neznanka nasilno usmrčena in zadrgnjena s pletenim trakom ter zadavljena z roko. Zensko truplo so nato odpeljali na pokopališče v Teharjih, kamor so prihajale trume občinstva, da bi ugotovili identiteto neznane umorjenke. Mnogi so trdili, da je to Neža Ver-bovškova iz Zibike. Pa je prišlo iznenadenje. — »Umorjenka« se je nenadoma pojavila pri ovojem advokatskem zastopniku v Celju, ki se je je skoraj ustrašil, ko je prestopila vrata njegove pisarne. Smer preiskave se ie obrnila popolnoma drugam. Sled za morilcem Štorski orožniki so se takoj zanimali za Sovinčevo v Žepini in o njenem razmerju z Jurijem. Na vse to jih je opozoril Černič Ivan, kateremu se je razmerje med Jurijem in Apolonijo zdelo že od vsega početka zelo sumljivo. Zvedel je namreč, da je Jurij prinesel ravno usodnega večera Sovinčevi nekaj ženske obleke in precej denarja. Prepričan je bil, da je Zabukovšek morilec. Jurija so orožniki presenetili pri Sovinčevi, ko se je pravkar vrnil z Nove cerkve. Bilo je zanj pravo presenečenje. Začel se je mrzlično tresti po vsem telesu. Ko pa so mu pokazali sliko umorjene Ivanke Zakrajšek, je postal ves bled ter na vprašanja sploh ni hotel odgovarjati. Pri zasliševanju je Jurij na skrivaj zaužil strup in padel v nezavest. Toda orožniki so mu postregli z vročim mlekom, da je Jurij močno bruhal. Takoj nato pa so ga pripeljali v celjeko bolnišnico, kjer so mu zdravniki izprali želodec in mu rešili življenje. Vso noč so Zabukovška stražili orožniki. Jurij se je delal navidezno popolnoma mirnega vkljub temu, da so mu vedno stavljali vprašanja ter mu izpraševali vest. — Zjutraj so mu pokazali sliko umorjene, pokazali pisma, ki jih je pisal Ivanki. Jurij je priznal umor. Ta:na razprava Na predlog morilčevega branilca je zaradi gnusnih in ogabnih podrobnosti sodišče prekinilo javno razpravo in jo proglasilo za tajno. Kamen za slovenski prosvetni dom je res težak, z dobro voljo pa ga zmore vsak \ Ljubljana od včeraj do danes Zašli smo končno že kar v pravo pomlad. V nekaj dneh so ozeleneli kostanji po naših drevoredih, ob cestah po mestu so mladim brezam vzrasli spet nežni zeleni lasje. Ta čas je najlepši; pozneje zelena barva postane zamolklejša, listje se razraste in po gozdovih zapre pogled v daljavo; zdaj je še odprt, listja je še premalo, da bi lahko zakrilo razgled. Človek gleda skozi vrzeli v zeleneči steni drevja daleč ven na ravno polje, kjer je tudi prva rast že pregrnila prst z žametasto, svetlozeleno odejo. Zrak je mlačen, sonce sije prijetno, ne hladu, ne vročine ni. Spomladanski sprehodi so med vsemi najlepši. Počasi se livade pokrivajo s prvim cvetjem, prvi ptički začno peti. Druga leta gre ta čas mimo nas skoraj neopazno. Dež in megle nam zakrijejo navadno čas, ko drevje in polja začenjajo zeleneti. Človek se umika v hiše in se zamoti z drugimi skrbmi, ker ga prav nič ne mika, da bi v dežju blodil po prostem. Ko se nebo ujasni, nenadoma zapazi, da je okrog njega že vse zelo lepo zeleno. Letos pa je drugače. Na vso srečo smo dobili v aprilu najlepše spomladansko vreme. Človek mora skoraj oditi ven, nobena reč ga ne zadrži več doma. Pomladanska priroda ga vabi. Prijetne dneve preživljamo, vse je veselo. Letošnja pomlad je bila vse dozdaj izredna. Tisti, ki hodijo na visoke gore, vedo povedati, da so gorska rebra in stene po južnih plateh letos že vse kopne, le po žlebovih in grapah leže plazovi. Sneg se je po tej plati uletel, zdaj se začenja po severni. V osojnih krnicah pa je še smučanje v živem teku. Sedemdesetletirca Riharda Jakopiča Znameniti slovenski slikar Rihard Jakopič, ena najvidnejših osebnosti v našem slikarstvu, te dni obhaja sedemdesetletnico svojega rojstva. Odveč bi bilo naštevati njegove zasluge za razvoj naše umetnosti, sai je njegovo ime znano slednjemu kulturnemu Slovencu. Ob svojem življenjskem jubileju je mojster Jakopič dobil obilo čestitk od vseh strani. Obiskali so ga na domu zastopniki Narodne galerije ter Umetnostno-zgodovinskega društva. Čestitalo pa mu je tudi Društvo slovenskih likovnih umetnikov s svojim novim predsednikom kiparjem N. Pirnatom. Deputacija je Jakopiču sporočila, da ga je bilo Društvo slovenskih likovnih umetnikov na svojem rednem občnem zboru izvolilo za svojega častnega člana Tatovi pridno flobratu?c?e,f Zdajle spomladi vrtnarji in sadjarji ter kmetje zasajajo sadna drevesca. Ta drevesca pa diše marsikomu. Na ljubljansko policijo zdaj dan za dnem prihajajo prijave o tatvinah sadik, pa tudi drevesc, ki so bila že dalj časa v zemlji. Zlasti so »v modi« mlade jablane in hruške. Za kolesa »sezona« pri tatovih itak skozi vse leto nikdar ne jenja. V Medvedovi ulici je bilo ukradeno Ludviku Hrženjaku kolo, ki je bilo vredno 1200 dinarjev. Komatarjevi Vidi pa je zmanjkalo kolo, ki je bilo vredno 1900 "dinarjev. Ivan Škrt je imel pred Kavčičevo gostilno v Kav-škovi ulici kolo, ki je veljalo 800 dinarjev. Ko je pogledal za njim, ga že ni bilo več tam. Na Rudniku je bilo ukradeno Ivanu Martincu 500 dinarjev vredno kolo. Antonu Tomažiču pa je na Šmar-tinski cesti neznan lopov odpeljal kolo vstran, pobral kolesna obroča in plašča, ogrodje pa je zagnal proč in so ga pozneje dobili. Ljubljanska policija je dobila obvestilo, da je Filmi, ki jih velja videti... ali ne videti »Giusseppe Verdu (Kino Union). Italijani 60 izdelali film o svojem največjem glasbeniku na način, ki izčrpava posamezne odstavke v njegovem življenju v epizodni obliki. Ni pa 6e jim posrečilo izgladiti prehodov, zato vse epizode učinkujejo kot fragmenti, nekateri bolj, nekateri manj srečni, neki celo prav pretresljivi. Trdnega pilota pa delo nima, čeprav glavni igralec Giacchetti pokaže, da zna igrati. Seveda je veliko vprašanje, če je bil Verdi res tako tog, kakor je v filmu. Zdi se nam, da je nekaj splošne italijanske nagnjenosti k pa-tetiziranju in pozi v tej interpretaciji. Po posebni lahkomiselnosti, ki sicer ni lastnost italijanskih režiserjev, katerih dela smo že gledali v Ljubljani, se pozna, da se je režiser Carmine Gallone precej mudil v nemških ateiiejih. Film pa ima prav gotovo mnogo stvari, zaradi katerih ga velja videti. Predvsem so v njem najlepši glasbeni motivi iz Verdijevih del v odlični zasedbi. Po daljšem času spet 6lišimo Giglija in Cebotarijevo. Zbor in orkester milanske Skale igrata, da je veselje. Zaradi teh stvari »Giusseppe Verdi« zasluži obisk. najbrž proti Sloveniji namenjen osemnajstletni tr- fovski vajenec Dragutin Ivanovič iz Bajine Bašte. 'ant se je oblekel p>av čedno. Pri Tivarju je kupil novo obleko. Ivanovič pa ima lepo maslo na glavi. V Belgradu je nekoga oropal in e svojim plenom nato pobegnil. Pri sebi ima revolver znamke »Parabellum« na šestnajst nabojev. Ko je ubežal, je imel pri sebi 70.000 dinarjev gotovine. To je kaj čeden denar in se bo fant ž njim prav gotovo kje izdal. Na Šišenskem vrhu je gorelo Včeraj okrog pol petih popoldne je nad znanim posestvom Bellevue v Kozlerjevi parceli nenadoma zakikirikal rdeči petelin. Kakor bi trenil je bilo v ognju okrog 400 kvadratnih metrov sveta, povečini gošče in grmičevja. Ljudje, ki so se sprehajali tam v bližini, so seveda nemudoma obvestil! policijo, ki je obvestila prostovoljno gasilsko četo v Šiški ter ljubljanske poklicne gasilce. Poklicni gasilci so nemudoma vzeli orodni avtomobil ter se odpeljali na kraj požara. Prostovoljni gasilci iz Šiške pa 60 imeli bliže do požara. Z njimi je prihitela tudi kopica otrok. Nemudoma so se združene moči vrgle na gašenje ognja, ki so ga tudi prav v kratkem času pogasile. Škoda, kakor kaže, ni bogve kakšna, saj na tej parceli ni bilo drevja, ampak le grmičevje, resje in mah. Ob temle spomladanskem času, ko se sonce dobro upira v zemljo in postaja listje suho, ker ni deževja, po gozdovih kaj rado zagori. Nepremišljen sprehajalec gre mimo in vrže vstran cigaretni ogorek ali pa vžigalico, ki je še ni bil ugasnil in že v prav kratkem času zagori suhi material. Nekaj novih ponesrečencev so sprejeli _včeraj v ljubljansko bolnišnice. Delavčeva žena Urša Kalin iz Ljubljane se je precej močno opekla pri Štedilniku. Kočarjev sin iz Doba, Jože Markovič, si je po nesreči pred domačim hlevom zlomil nogo. Dninar Tine Kastelic iz Kremenca pri Igu, je padel s kolesa ter se potolkel po glavi. Franc Župec je pogladil s kolom po rami Toneta Grmeka iz črne vasi tako nespretno, da s« je Grmek moral zateči v bolnišnico. Delavec v Škofji Loki, Antič Petronije, je žagal drva, pa je prišel z roko preblizu žagi, ki mu je odrezala štiri prste na levi roki. Včeraj je bil v bolnišnici prav zares izreden naval, po pomoč se je oglasilo kar 170 bolnikov. šah Včeraj je bil drugi prosti dan za igralce, ki v Zagrebu tekmujejo za naslov državnega prvaka. Odigrane so bile do zdaj prekinjene partije. Po odigranju prekinjenih partij se je tabela precej spremenila in razčistila. Kostič še vedno vodi a celo točko več. Za njim pa slede trije njegovi najresnejši tekmeci. Posebno Preinfalk je s svojo precizno igro pravo presenečenje tega turnirja. Ža njim slede trije slovenski mojstri, nato pa tekmovalci iz Vojvodine. Tako so Slovenci po nekoliko slabšem začetku pokazali svoje odlične sposobnosti. Upajmo, da se bodo Slovenci tudi še v zadnjih petih kolih dobro držali, da bo čim več slovenskih šahistov zastopanih na veliki šahovski olim-piadi v Buenos-Airesu, ki bo meseča junija. Prekinjene partijo so se končale takoie: Dr. Kalabar in Preinfalk sta odigrala svojo prekinjeno partijo iz VI. kola. V začetku je bil Preinfalk nekoliko boljši, v središčnici pa je dr. Kalabar izenačil in bi Preinfalk le težko proti njemu kaj dosegel, če bi Kalabar tudi proti koncu fnk° dobro igral. Toda Kalabar se v zapleteni poziciji ni dobro znašel in je svoj položaj toliko pokvaril, da mu ni več preostajalo drugega, kakor da se je vdal, kajti Preinfalk je bil že tako močan, da je lahko žrtvoval za figuro dva kmeta. Pirc in Petek sta imela še dolg iz VIII. kola. Igrala sta damski gambit in je Petek v začetku dobro igral. Prehitro pa je vlekel kmeta in ga izgubil. Kljub temu pa je svojo pozicijo pozneje izboljšal in je imel možnost, doseči remis. Ker pa končnice trdnjav ni dobro obvladal, ga je Pirc s precizno igro po 56. potezi prisilil, da se je vdal. Avirovič: Vidmar ml. Parjita iz VIII. kola, ki je bila prekinjena v zelo zapletenem položaju. Vidmar je stal tedaj nekoliko boljše. Avirovič je imel že dobljen remis z večnim šahom, pa s tem ni bil zadovoljen. Ker pa je pozneje igral preveč tvegano, je Vidmar stal kmalu boljše in je v končni trdnjavi ugrabil nasprotniku dva kmeta, kar mu je zadostovalo za zmago. Vukovič : Kalabar. Partija tudi iz VIII. kola. Dr. Kalabar si je zgradil že zelo lep položaj, včeraj pa je iz neznanega vzroka partijo poslabšal in se končno vdal. Stanje po X. kolu: Kostič 7.5, Pire, Preinfalk, Vukovič 6.5, dr. Vidmar, Vidmar ml., Lešnik 6, Tomovič. Broder, Schreiber 5.5, Filipčič, Avirovič 4.5, Furlani 4 (1)„ Petek S, Rožič 1, Kalabar 0.5 (1). tlerwey Mlen: 195 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec Ko so pa prišli do gorovja, je brzina vožnje vendar malo popustila. Pokrajina je delno spominjala na Švico. Hiše so bile iz lesa in zidane kakor planšarske bajte, samo s to razliko, da so bili balkoni |K>barvani temno-krvavordeče... Iz daljave 60 se zdele te vasice a cerkvami med gostim hrastovim in pinijevim zelenjem kot majhna skupina piščet, ki se stiskajo h koklji. V Oraysonu so izmenjali vprego. Nastala je prava bitka pijanih centavrov. Iz klopčiča grizočih in hrskajočih živali in iz zmede vprežnih vrvi in vajeti, so se po dolgem času izmotala iz prahu in vrveža telesa mož. Temne postave z mogočno plapolajočimi plašči in z na čelo potisnjenimi klobuki, so stale brezčutno sredi oblaka rumenega prahu, ki je obdajal kočijo. Zdelo se je, da se premikajo 6amo oči nad stisnjenimi ustnicami in ostrimi nosovi. Napravljali so vtis prepihanih kraguljev. Bilo je nemogoče reči, ali so plemenitaši ali berači. V teh ljudeh je bila osredotočena revščina in ponos, ravno-dušje in sumničenje ter vdanost v usodo vsega moškega prebivalstva v Španiji. Nemogoče je bilo uganiti, kaj mislijo. Morda sploh niso nič mislili. Stali so nepremično. Ne sebi so imeli nekaj arabskega. To je bilo prvo srečanje zemeljskega in večnega, ki ga je Antonio doživel v Španiji. Odslej naprej je vedno srečeval take postave, dokler je ostal na polotoku. Divje eo zdrveli iz Oraysuna in so ob nastopajočem mraku že večerjali v Astigarragi, kjer Jo celo Ouvrard uvidel, da je njegova bojazen pred revščino in lakoto smešna. Prti, zastori in prtički so bili snežno beli in vsa gostilna naravnost mučno čista Velika dekleta z gora, ravna kot »dragonarji« z debelimi kostanjevimi rjavimi kitami, ki so jim padale do bokov, so nosila na mizo jedila: močno papricirano mesno juho, mehak bel kruh s tenko zlato skorjo. Nato so sledila mesna jedila. V 6obo eo jih nosili na posameznih krožnikih, na mizi pa so jih sestavili na velikem pladnju. Kokoš, ovčje meso, zrezki, slanina, nadevane klobase s chorizo in pimentom, so tvorile temelje te^ masivne hiše, ki jd bila okrašena z zelenjem zelja, salate, nepogrešljive garbanze in čičerbe ter polita z omako iz dišečih korenin. Juan jim je pokazal, kako morajo mešatk Komaj so odložili svoje grebenaste vilice in ozke, koničaste žlice ter nameravali vstati — so začeli znova nositi na mizo. Na olju pečena piščeta, ribe, ovčje zarebernice, šparglje in solato. Ouvrard se je začel smejati, kajti vedno znova in znova so se odpirala vrata, skozi katera so prihajala nova dekleta z novimi jedili. Za poobedek so bili še makaroni, na ponvi pečeni mandlji, ovčji sir in končno še posoda z žarečim ogljem za prižiganje cigaret. Nato malaga, sherry in konjak. »Juan« je vzkliknil Ouvrard, »odreži ovco od voza in jo vrzi proč.« »Obdržal jo bom za Simbo,« je odvrnil Juan. »V Španiji 6e ljudem ne zdi potrebno krmiti pse. Ovca bo pa zadostovala do Madrida.« Slmba je, sit do grla, 6pal vso pot do Burgosa na strehi kočije. Le njegove nosnice so drgetale zaradi cigaretnega dima. Ob dveh ponoči so odpotovali naprej. Pokrajina je postajala bolj gorata in bolj divja, gostilne preprostejše, vasi so bile pa samo »pueblos«. V pokrajini Alava, ob vznožju gore Salinae, se je med nepopisnim kričanjem zaletela v peterovprego cela procesija »volov«. Z bodičastimi palicami, biči in moškimi rokami na kolesih, ter z dolgo kačo peterovprege, katere začetka na ovinkih sploh ni bilo mogoče videti, se je vzpon končno posrečil. Bil je bridko mrzel dan; gola rebra pirenejskega pogorja 60 ležala za njimi kot neštevilne gube tja vrženega kosa žameta, kakor da bi Bog ob stvarjenju sveta spustil na zemljo sijajeh plašč in jo prekril. Pred njimi je ozek pas snega v črni steni Sierra Nevade ločil mrzlo smaragdno zeleno nebo. Nad prepadi in na širnih snežiščih so bile modre in vijoličaste sence, ki so jih metali posamezni vrhovi. Pireneji niso tako nepregledni in tako razklani kakor Alpe. španske gore so bile res trden zid, ki se je zdel zgrajen po načrtu. Iz velike daljave so se v suhem in jasnem ozračju zdele kakor bivališče divjih velikanov, ki so od časa do Časa počivali na teh modrih sedežih; s svojimi redkimi in belimi lasmi segajo v oblake, noge pa iztegujejo v ravnine kakor sfinga svoje šape. V meglo zaviti Biskajski zaliv je bil sedaj že daleč za njimi. Bližale so so ravni Leon. V pokrajini je bilo kljub posameznim raztresenim znakom bohotne kulture že nekaj afriškega. To so najprej opazili v Vittoriji, kamor so prispeli zvečer v svitu bakel. Pred njimi je šla čreda volov g pokončnimi rogovi, dokler niso prišli do »paradorvieo«. Tu so imeli mnogo sitnosti z oblastim zaradi prtljage. V »posadi« so ležali na trdih ležiščih, zjutraj pa so še pred sončnim vzhodom dobili grenki »jicara de chocolate«. Ko so naslednji dan prepotovali Mirando, so postali preroški znaki suše, na katere so naleteli že prej, popolna resničnost. To se je poznalo najbolj v značaju ceste same, v sklanem pasu Pancorde, ki je tvorila vhod v staro Kastilijo in Leon. Vse, kar jim je bilo prej prijetno in znano, je ostalo za gorskimi votlinami Pancorba. Briviesco ob vznožju prelaza se jim je zdel, da je že na drugem svetu. Gostilne in postavljanje vprege v hlev sta bila odslej neločljiva. Cesta je držala skozi celo vrsto neprijetnih krajev, ki so bili kakor prašna lava. Pradanos, Častil de Peones, Quintana Duennas, Quintanapalla so se imenovali kraji v tej deželi, kjer so se stare, bradate, zgrbljene in iznakažene ženske zbirale ponoči okoli ognja in mešale v ogromnih kotlih svoj guisado, kot da hočejo prestrašiti tujce; skratka, zdele so Se kakor čarovnice, ki bi mogle vsak hip odjahati na svojih širokih metlah. Vse ženske so hodile bose. Nad tem se je Ouvrard bog ve iz kakšnega razloga vedno pritoževal. Zn to je bil občutljiv. Ko jo videl, kako mešajo s svojimi velikimi žlicami kašo, ga je jezilo, da niso imele čevljev. V gostilnah, ki so bile zaradi prihranka mestne trošarine izven obzidja, so ljudje komaj govorili. To so bile gostilne-najslabše vrste, na katere so naleteli na vsoj poti. V rdečem svitu so sedeli skupaj pod eno streho živali in caballeros, otroci in veliki umazani psi iz vse okolice ter molče čakali na svoj kruh, sol in meso. »To ni tako, kot na jugu v Sevilli, senor. Poglejte samo, kako se ti ljudje po jedi zavijejo v svoje plašče, potegnejo klobuk na čelo in kako napravijo vsak šest dimov iz ene cigare. Nobene pesmi I Nosnice deklet so od njuhalnega tobaka take, kakor črne votline. Tukaj je tako vroče, da bi se vam najbrž trebuhi zgrbančili. Ali naj vzamem svojo kitaro?« »Ne,« je dejal Antonio. »Tu ni kraj za godbo, Juan.« Samo enkrat so slišali godbo. Od daleč je prihajat globok resen glas, ob dolgočasni spremljavi bobna, ki je udarjal v tričetrtinskem taktu, kakor bi stresal suh grah v škatli. To je večno enako dolgočasno petje, ki se ponavljalo in ob katerem sc le slišalo rahlo cepetanje bosih no o. Od tu in tam Gledališko igro o življenju in delu trgovcev s špecerijskim blagom nekdaj in sedaj je napisal belgrajski trgovec Zivojin Mikelič. Svoje delo je takoj poslal gledališki upravi z zagotovilom, da bo vprizoritev privlačna za vse prestolniške trgovce in da bo gledališče vsakokrat polno zasedeno. Trgovec je pred dvajsetimi leti videl v Budimpešti podobno igro in to ga je eedaj vzpodbu-bilo, da se je še sam lotil takega dela. če bo igro-kaz pokazal svojo kakovost, ga bo belgrajska drama stavila v svoj program. Na vsak način je pa že samo po sebi zanimivo, da se trgovec s špecerijo spomni na gledališče in začne sukati pero. Neprijeten doživljaj * medvedko, ki eo jo po vasi vlačili cigani, je imela neka 12 letna deklica v Hraenu pri Sarajevu. Deklica je nosila košaro kruha domov. Ko je zagledala medvedko, se je ustavila in zvedavo gledala. Medvedka pa se je nenadejano pognala proti njej in jo podrla. Iz košare ji je pograbila kruh, nato pa odskočila v stran. Dekletce je preživelo le nekaj trenutkov silnega strahu. Belgrajski zdravnik dr. Mihajlovič, ki je poskušal zastrupiti svojo ženo in oba otroka, nato pa sebi pognal tri krogle v prsa, je bil oddan v zapor. Ženo in otroka eo rešili, zdravniku pa so vse tri krogle obtičale v neposredni bližini srca. Oddali so ga v sanatorij, kjer so ga rešili, toda krogel mu niso mogli odstraniti. Vse bodo ostale, vendar so zdravniki prepričani, da se bodo obdale s posebno zaščitno mreno ter ne bodo zastrupi,jevale ostalega tkiva. Dr. Mihajlovič se je dva dni še sprehajal po mestu, nato pa ga je sodišče dalo zapreti v preiskovalni zapor. Žena pa mu je vse odpustila in ni vložila tožbe. S 25 mliijoni dinarjev, ki jih določa finančni zakon, bodo začeli letos izsuševati in urejevati Nikšičko polje v Črni gori. Obenem bodo zgradili veliko vodno električno centralo na reki Zeti. Nikšičko polje je močno močvirno in zato neplodno, čeprav rabi Črna gora zemlje, kjer bi se lahko sejalo žito. Na pridobljeni zemlji bodo mogli pridelati toliko žita, da se bo prehranila vea bližnja okolica. V sodu, ki ga je čistil, je našel smrt delavec. Bogdan Vlajkov iz Vršea. Naročeno mu je bilo, naj očisti velikansko kad, ki je bila znotraj prevlečena s parafinom. Z neprevidnim ravnanjem z bencinsko svetilko je povzročil, da so se doge zadale. Ve« prestrašen je izpustil iz rok svetilko, lsi s« je razbila, a zaradi bencina se je vnel ves sod. Ker ni imel lestve, da bi zlezel iz soda, je zgorel. Zaradi vode so se krvavo stepli kmetje blizu Djakovice. Zjutraj sta šla šačir Kine in Ta|r Smail k potoku, da bi zajela vodo. Soseda Arslan Dema in Rustem Kadri ter Osman Kadri so prihiteli k njima in zahtevali, da prenehata zajemati vodo, ki da jo oni rabijo za namakanje svojega polja. Zaradi tega je prišlo do spopada, pri katerem so vsi uporabljali samokrese. Rustem Ka-drija in Arslan Dema sta obležala mrtva, a Kadri Osman in njegova hči pa sta bila težje ranjena. V lokomotivo i vagonom se je zaletel na postaji v Pančevu osebni vlak, prihajajoč iz Belgra-handicap«-dirko je razpisanih 15, za turiste pa 7. — Podrobnejši razpis dirk bo pravočasno objavljen. in kontrolna postaja 1 »Državni zaklad kraljevine Jugoslavije«. K stroškom nakupa sveta je poljedelsko ministrstvo prispevalo polovico, drugo polovico pa dravska bano-*vina. Kmetijska poskusna in kontrolna postaja je bila ustanovljena že pred vojno in je takrat bila imenovana »Kmetijsko kemično preskuševališčec Kot prvi ravnatelj zavoda je fungiral pok. inženir Turk. V zemljiški knjigi je bilo že ta mesec zaznamovanih mnogo večjih zemljiškoknjižnih transakcij. Zemljiškoprometni komisiji na okrajnem sodišču je bilo v zadnjem času prijavljenih nad 125 kupnih pogodb, ki se nanašajo na nakup hiš in stavbišč v mestu in v bližnji okolici. Veliko je zanimanje za razne stavbne parcele v kat. občinah Vič, Zgornja šiška, Dravlje, Ježica, Moste in v Peterskem predmestju, kjer so cene stavbnim parcelam od najmanj 25 din m5 naprej. Med ameriškimi Slovenci V Milwaukee, Wis., živi rojak John Kapushar, po poklicu mornar na jezerskih parnikih. V hudi zimi ni vedel kam bi se dejal, dokler ee spet ne otvori prometna sezesna na jezeru in z njo prilika za nov zaslužek. Nekega dne 6e ga je precej navlekel in tak prišel pred gasilsko postajo. Zahteval je, naj ga sprejmejo na toplo, pa mu niso ustregli. On pa, ne bodi len, se je nedaleč od tam od tam obesil na alarmni aparat in kmaJ« je bila okoli njega vse polno gasilcev, pa tudi policija, ki je Johna prijela. Pred sodnikom jo potem povedal svojo željo, da bi bil rad za nekaj tednov na toplem in preskrbljen in sodnik mu je ustregel ter ga priprl za nekaj tednov, da bo lažje počakal konca zime, ko bo zopet prijel za delo na jezerskih parnikih. — V Clevelandu, O., je preminul mnogim poznai rojak John Rossa, v starosti 52 let, ki je stanoval na East 156. Doma je bil iz Št. Vida pri Vipavi v zasedenem ozemlju in je prišel v Ameriko pred 29. leti. Zapušča ženo Angelo, rojeno Bajc, tri sinove in eno hčer ter brata. V stari domovini pa mater in brata. — V bolnišnici v Greensburgu je umrl rojak Anton Koncilja v starosti 51 let. Doma je bil iz Kresnic ob Savi in je prišel v Ameriko pred 27. leti. Zapušča ženo, brat in setro. *— Dalje je umrl Frank Henikman v starosti 72 let. Doma je bil iz vasi Podturen, Toplice pri Soteski na Dolenjskem. V Ameriki je živel 45 let. Zapušča ženo in štiri sinove. — V Clevelandu, 0„ se je nenadno zgrudil na cestnem tlaku Frank Debevc. Mož je bil na sprehodu in se je vračal od jezera proti domu. Sodijo, da ga je najbrže zadela kap. Padel je pa na tla s tako eilcu, da si je prebil čelo. Star je bil 56 let. — Doma je bil iz Žerovnice pri Cerknici in ije prišel v Ameriko pred 30 leti. — V Wenoni, 111., je umrla rojakinja Mrs. Hedvika Swiatek. Dekliško ime pokojne je bilo Sitar in je bila rojena nekje na Gorenjskem pri Kamniku. Stara je bila 37 let. Njen soprog je umrl pred tremi leti, kmalu ko sta se preselila iz Chicage. Za njo žalujejo sin, oče in dva brata. — V Ely, Min., je umrl rojak John Žitnik, star 51 let. Pokojni je bil rojen v Šmarju pri Ljubljani in je prišel v Ameriko leta 1905. — Na svojem domu v West Allis, Wis., je pred kratkim umrla Mrs. Mary Podlogar, stara 52 let. Doma je bila v Ribnici na Dolenjskem. V Ameriki je živela 35 let. Zvečer se je še nahajala na zabavi s vojim so,progom, ko je pa prišla domov, ji jc postalo slabo in predno je prišel zdravnik, je že umrla. Ranjka zapušča soproga, pet sinov in štiri hčere. V Kemmereru Wyo., je umrl rojak Frank Pu-stovršnik, samski, star 57 let in rojen v Rečici ob Savinji na Štajerskem. Več let je bil mrtvouden na desni roki. — Rojak Anton Kebe iz Cliff Mine, pa., brat g. župnika v Pittsburghu, že dolgo vrsto let dela v premogovniku samo tekom zime, da si skrajša zimske mesece. Ko je zadnji teden v rovu premikal tračnico, mu je voda iz tal, pomešana z žvepleno kislino, brizgnila v oči, tako da je siromak skoraj oslepel. — V Milvvankee je avto povozil do smrti rojaka Johna Potočnika, starega 49 let Do nesreče je prišlo, ko je John hotel prekoračiti ulico. Doma je bil iz Križa pri Gornjem gradu in je živel v Ameriki 27 let. — V Brooklynu je umrl rojak Matija Zidar, v starosti 59 let. Doma je bil iz Morave, fara Kočevska Reka pri Kočevju. V Ameriki je živel nad 35 let. — V Springfieldu je bil pri avtomobilski nesreči na mestu ubit tukajšnji mladi rojak John Furlan, 6tar šele 24 let. Rojen je bil tukaj v Springfieldu. — V Spriengfieldu, Mass., je umrl roiak John Stralovič, v starosti 71 let. Doma je bil iz Gabrovca pri Metliki, odkoder je prišel v Ameriko pred 52 leti. — V Genovi, O., je umrla Mary Strnad, v starosti 57 let. Doma je bila iz Trtkova pri Sv. Vidu na Štajerskem in je živela v Ameriki 30 let. — V Baswellu Pa„ ie podlegla bolezni za vodenico rojakinja Johana Novak. Pokojna je bila doma iz vasi Kot pri Igu. — V Caluraeta Mich je na domu svoje hčere umrla rojakinja in dobro poznana slovenska žena Margareta Sunič, v starosti 65 let. Rojena je bila nekje v Beli Krajini, odkoder je nrišla v Ameriko pred 46 leti. Športne vesti Zadnja ligaška tekma v Ljnbljani. V nedeljo nastopi v Ljubljani proti slovenskemu ligašu belgrajski Bask. Bask je danes na osmem mestu na prvenstveni tabeli, naša Ljubljana pa je na devetem mestu. Nedeljska tekma nam torej obeta lepo in izenačeno borbo, iz katere pa nujno želimo, da izvleče Ljubljana obe točki, tako da bomo popolnoma brez skrbi glede nadaljnjega sodelovanja naše Ljubljane med dvanajstorico najboljših nogometnih klubov v Jugoslaviji. o Do strahovitih škandalov in pretepa je prišlo pri nedeljski tekmi med budimpeštanskim Ferenc-varoszom in dunajskim Wackerom. Tekma je bila ob stanju 4:2 za Madžare prekinjena zaradi surovega izpada madtarskega igralca Toldyja, ki je dejansko napadel soigralca Viriusa od Wackerja. Navzoče občinstvo je bilo zaradi surove igre tako razdraženo, da je vdrlo na igrišče z namenom, da pretepe igralca Ferencvarosza.^ Slednjim se je posrečilo, da so pravočasno z igrišča pobegnili; na igrišču je stal samo igralec Ferencvnrosza Sarosy III. katerega so ljudje tako pretepli, da so ga onesveščenega odnesli z igrišča. Zagrebški Gradjanski bo v kratkem izgubil šest svojih najboljših igralcev, ki morajo odslužiti svoj vojaški rok v različnih krajih Jugoslavije. Ti igralci so: Jazbinšek, VVolfl, Pleše, Brozovič, Ci-mermančič in Djanič. Gradjanski se bo pač potru-trudil doseči, da bodo ti igralci svoj vojaški rok odslužili v Zagrebu. Na teniškem turnirju za prvenstvo Egipta v Aleksandriji je zmagal Gotfried von Cramm. Ta odlični igralec prihaja vedno bolj v svojo staro formo in je v Aleksandriji z lahkoto premagal Americanca Mac Neilla z 7:5, 6:2, 8:6 in 6:2 Vremensko poročile »Slovenskega doma« Kraj Barometer- I sko stanje | tempe- ratura * C' a t > šs — r. as o a ■gs ¥ Veter (smer. jakosti Pada- 1 vine if B • 'u-U e: c c m/m «0 % Ljubljana /6S-C 22-8 8-0 78 0 ENE: Maribor 766-1 22-4 4-0 7l 0 0 — — Zagreb 768-5 22-0 6-0 5C 1 WS\V, — Belgrad 769-L 20-0 2-0 61 0 0 — — Sarajevo 770-0 20-0 11 80 0 0 — Vis 767-/ 17-0 111 50 0 0 MS — Split 765'; 22-0 l3-( 50 0 0 — Kumbor 766-7 I9v m 60 0 N, — Rab 767*t 17-0 12-1 50 0 0 — — Ouiipovnlh 766’/ 20-0 13-C 40 0 Na — — Vremenska uapoved; Večinoma jasno in toplo vreme. Koledar Danes, četrtek, 13. aprila: Hermenegild. Petek, 14. aprila: Tiburcij. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr, Sušnik, Marijin trg 5j mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec, Rimska cesta 31. ZASEDANJE NOVO IMENOVANE SKUPŠČINE DELAVSKE ZBORNICE. Minister za socialno politiko je razrešil skupščino ljubljanske Delavske zbornice in imenoval novo po pooblastilu čl. 104 finančnega zakona za proračunsko leto 1939-40. Novo imenovana skupščina DZ, v kateri je s pretežna večino zastopana Zveza združenih delavcev, bo imela dne 15. n 16. t, m, svojo prvo sejo v dvorani DZ v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: V soboto, 15. aprila ob 11 dopoldne: 1. Začetek skupščine, 2. Volitve upravnega odbira. 3. Volitve finančne kontrole. 4. Slučajnosti. Takoj po seji skupščine bo seja upravnega odbora. V nedeljo, 16. aprila ob 9 dopoldne: 1. Poročilo predsednika. 2. Proračun Zbornice za leto 1939-40, 3. Volitve tajnika. 4. Samostojni predlogi in slučajnosti. Dražba košnje aa Barju, in sicer mestnih potov in etradonov bo 23. aprila ob 10 pa maši v šoli na Barju. Dražba mestnih potov in »trado-nov v Rakovi jelši bo pa v gostilni Kosec na Opekarski cesti 23. aprila ob eni popoldne. Košnja bo oddana za 5 let. Sklicujemo redno letno skupščino Gasilske zajednice dravske banovine za nedeljo, 16, apr, ob 9 dopoldne v verandni dvorani hotela Union v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. O predlogih članov zajednice je mogoče razpravljati le tedaj, če so predloženi starešinstvu vsaj 3 dni pred skupščino. Vsaka župa pošlje na skuičino po dva zastopnika. Vsi zastopniki gasilskih žup morajo imeti poverilnice Gasilske zajednice, s katerimi se izkažejo, da *o upravičeni zastopati župo na skupščini zajednice. Kamen za slovenski prosvetni dom — izpričevalo naše požrtvovalnosti! Proslava »Dneva Podmladka Rdečega križa« bo letos v Ljubljani v nedeljo, 23. aprila. Vršila se bo v frančiškanski dvorani v času od pol 11 do 12. Zelo zanimivi spored akademije bodo izvajali podmladkarji srednjih, meščanskih in ljudskih šol. Čisli dobiček prireditve je namenjen letošnji počitniški koloniji revnih ljublj. učencev. Predavanje Prirodoslovnega društva. V torek, 18. aprila predava v mineraloški predavalnici univerze g. inž. France Avčin o temis »Radij in njegova uporaba«. Začetek ob 18.15. Koncert v Škofji Loki. Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske bo priredil na belo nedeljo v Škofji Loki velik koncert, na katerem bo zbor izvajal naslednja dela: Anton Lajovic: Bolest jo kovač, Večerna pesem, Napitnica, Kroparji, Lau in Zeleni Jurij. Sopran v teni zboru bo pela Ljudmila Polajnarjeva. Nato bo zapela gdč. Polajnarjeva tri Lajovčeve samospeve, in sicer: Begunka pri zibeli, Veter veje in Kaj bi le gledal. Spremlja jo na klavirju prof. Marijan Lipovšek. V li, delu bo zapel zbor: Foerster: Ljubica, Adamič: V snegu, Koporc: Ukrajinska, Tomc: Svatske, Slavenski: Voda zvirn in Mokranjac: X. rukovet. Zbor bo vodil zborovodja ravnatelj Mirko Polič. Koncert bo v dvorani Sokolskega doma, začetek točno ob pol 9 zvečer. Vstopnice se bodo dobile pri hišniku Sokolskega doma. Spored jutrišnjega koncerta t veliki filharmonični dvorani. Koncert ima naslov »Večer komorne glasbe«, izvajali ga bodo: kolorattirna sopranistka Ksenija Kušej, violinist Albert Dermelj, čelist Bogomir Leskovic, pianist Marijan Lipovšek. 1. Schubert: Klavirski trio v g-duru, 2. Beethoven: Tri škotske pesmi za glas s spremljevanjem klavirskega tria, 3. Dvorak: Sonatina v g-duru za violino in klavir, 4. Torelli' Arija »Nade moje« za glas, violino in klavir, 5. Handel: Arija Tusnelde iz opero Arminio, za glas in klavirski trio, 6. Mozart: Arija iz opere II re pastore, za glas, violončelo in klavir, 7. Dvorak: Dumski trio. — Začetek koncerta bo točno ob 20 v veliki filharmonični dvorani v petek 14. t. m. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Šola Glasbene Matiee je začela danes z rednim poukom. Lltsbljansko gledališče DRAMA — začetek ob 8 ivežer: četrtek, 13. aprila: »živi mrtvec«. — Premierski abonma. Petek, 14. aprila: Zaprto. (Gostovanje v Celju: »Kaj je resnica?). Sobota, 15. aprila: »Živi mrtvec«. Red B. . OPERA — tačetek ob 8 zvečer: Četrtek, 18. aprila: »I*>hengrin<. Red Četrtek, Petek, 14. aprila: Zaprto. Sobota, 15. aprila: »Vse za šalo«. Premierski ab. Mariborsko gledališče Četrtek, 13. aprila, ob 20: »Dijak prosjak«. Red B. »Dijak prosjak« namesto »Štev, 72«. Zaradi obolelosti v dramskem ansamblu se je morala zn jutri, 13. t. m, določena ponovitev »Štev. 72< od-uepela klasična in zabavna opereta »Dijak prosjak«. Abonma B ostane -. v,, Norman Railly Raine: JUNAŠTVA ROBINA HOODA ZGODOVINSKI ROMAN S SLIKAMI Ze drugič v tej težki in še vedno neodločeni borbi dveh nasprotnikov, ki.6ta bila oba enako odlična mečevalca in borca in ki je oba prežemala enako velika in enako divja mržnja, sta si obstala s prsi ob prsa nasproti oba sovražnika, sir Guy Gisbourneški, močni zastopnik samoisilnega Ivana brez dežele in njegov zviti svetovalec — ter zagovornik ponižanih in razžaljenih, odvetnik pravice in borec za edinega pravega angleškega kra-ija, Riharda z Levjim srcem, junak saksonskega naroda, Robin Hood. Nasilje se je v odločilni borbi pomerilo s pravico, podlost s poštenostjo. Ta boj je moral »ančati, tod ni bilo prizanašanja. Preveč velike stvari 60 zavisele od njegovega izida. Borca sta strmela drug v drugega. V njunih pogledih se je izražalo neskončno sovraštvo. Zdaj sta ta dva nasprotnika, ki sla si imela toliko stvari povedati, molčala. Le njuna meča sta govorila mesta njiju, grozovito in jasno. Sir Guv Gisbourneški je buljil v Robina Hooda. Vse telo, slednjo mišico in slednji živec mu je prežemala ena sama misel in jemala v posest ena sama pokornost, Čakal je ugodne prilike, da bi vrgel svojega nasprotnika ob tla, ga prebodel in ubil ter se na ta način rešil tega mučnega boja, ki nikakor ni mogel priti do svojega konca. | Tudi Robin Hood ni mislil prav nič drugače. | Tudi on je samo gledal, kdaj bo napočil trenutek, v katerem bo moral rav-jr.ati. Kratka in odločno, naglo in silovito ! — potem bo vse dobrot Boj bo potem odločen. I Samo, kdo bo prvi? Kdo bo ta boj odločil v svojo korist? Kdo bo hitrejši, kdo uspešen? Komu se bo zdaj, zdaj, že {čez nekaj trenutkov končno nasmejala STeča? Sir Guy Gisbourneški in Robin Hood sta obstala kakor dva kamenita kipa Popolnoma nepremična sta stala s prsi ob prsa. In vendar, kakšna sila je bila v njuni mirujoči napetosti, kako do skrajnosti so bile napete njune mišice! Kako silna je bila njuna pozornost, kako velika njuno pričakovanje dogodka, Id bo moral vsak hip nastopiti! In zdaj se je zgodilol Sir Guy Gisbourneški je z vso sila s prsi odrinil od sebe Robina Hooda popolnoma nepričakovano! Robin Hood pa je bil pripravljen! Uma je odskočil, se pognal vstran in izognil strahovitemu udarcu sira Guyja Gisbourneškega, ki je bil zamahnil po njem brez oklevanja in premišljevanja Dobro je vedel, kako je njegov nasprot nik prekanjen. Napad sira Guyia Gisbourneškega je na ta način srečno odbil. Zdaj pa je napadel sam. Njegova prava ura je prišla. Nekaj spretnih udarcev in že je prisilil sira Guyja Gisbourneškega, da 6e mu je maral umakniti proti kameniti pregradi, ki je vezala tam v bližini dve steni ter varovala pot, ki je po stopnicah vodila še globlje proti podzemlju, kjer so bile grajske ječe. Sir Guy Gisbourneški je kakor maček skočil na kamenito pregrado ter se Robinu Hoodu zarežal z neskončnim zaničevanjem naravnost v obraz. Nato pa je zamahnil nad Robina. Toda Robin Hood se je spretno in gibčno kakor zver v trenutku sklonil. Sir Guy Gisbourneški je mahnil prazno ter se usodno razgalil. Robin Hood ni okleval Bliskovito je strahovito zaril sve ms siru Guyju Gisbourneškemu v trebuh. Takoj ga je nato izvlekel Menil je, da bo moral mahniti še ei krat. Toda, ko se je ozrl spet nazai —■ kratka sekunda je bila za to potrebi — 6ira Guyja Gisbourneškega že ni bi več na kamenitem podstavku. Sir Guy Gisbourneški je padel. Njegovo težko telo 6e je zavalilo f stopnicah. ... 6lr Guy ni več ital na kameniti pločadi. Težko telo se je zvalilo po stopnicah... (Foto. VVarner Bros i »Slovenski dotnt Uhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, ta inozemstvo 25 din, Uredništvo; Rnpitarfevn nllra (Pili Telefon 1001 de 1005. Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani: K. Čeč Izdajatelj Inž. Jože Sodja Urednik: Mirko Javornik. Težko je udarjalo ob kamen, ko je zdrsavalo ob pregraji, prav do kraja — potem pa je zdrsnilo čez njo in padlo naravnost navzdol ob stopnicah, v mračne globine, tam kjer so bile grajske celice. Zamolklo je zabobnelo, težki udarec se je razlegel med zidovi, ko je udarilo ob ravna, vlažna tla globoko spodaj težko truplo sira Guyja Gisbourneškega ter se tam. ustavilo in umirilo. Bil je to strahoten padec. Boj je bil končan. Zmagal je Robin Hood. Končno je bil ugnan strahotni nasprotnik, nasilnež in lopov. Mirno je zdaj ležalo njegovo truplo na mokrih, plesnivih tleh /raven ječ. Iz globoke rane je siknila temna kri. V velikem curku je brizgala po sijajnem vitezovem oblačilu Vsega je zamazala s temnimi lisami. Na tleh se je začela nabirati; curljala je s trupla, kapljice so udarjale ob tla, se družile in majhen potoček se je začel razlivati po visečih tleh, ki niso bila tlakovana. Zemlja, črna, pusta, je bila žejna krvi. Tople, rdeče človeške krvi. Truplo sira Guyja Gisbourneškega se je kmalu umirilo. Njegove oči so ugasnile, Zagledale so se bile v smrtnem boju v kameniti strop in osteklenele. Ze niso_ več razločile ničesar. Iz njih je izginil sijaj, ki je bil v njih plamtel vse življenje tako jasno in hladno. Zdelo pa se je, kakor bi bilo sovraštvo. ki jih je bilo polnilo, v njh te vedno živelo. UBrara: Kopitarjeva ulica 1 Iz časov, ko so bili ljudje trdno prepričani, da zvezde prinašajo kugo, lakoto, vojsko... Praznoverje, ki je bilo doma tudi na dvorih »Repatica! Vojska bo, lakota, kuga! Konec sveta!« — tako so včasih s strahom pripovedovali ljudje, ko se je na nebu prikazal komet. Že če se je na nebu prikazal meteor, je pri ljudeh to pomenilo, da se bliža 6mrt. Ljudje so verjeli, da je oni, ki je videl repatico, naredil velik greh, drugje pa so bili spet prepričani, da je rešil dušo, kamor pa je padel komet, tja pa, da je prišla sreča. Ljudje so mislili, da bodo tam našli zaklad ali kakšne druge dragocenosti. Skoro v vseh evropskih krajih so bili ljudje prepričani, da se človeku izpolni vsaka želja, ki jo ima v trenutku, ko pade komet. Ponekod ljudje še danes verjamejo, da ima V6ak človek svojo zvezdo. Posebno so nagnjeni k vražam tudi na Tirolskem. Kadar se človek rodi, pravijo da se repatica prikaže in ko umre, spet izgine, ugasne, prav kakor človekovo življenje. Kadar se je pojavila zvezda repatica, so včasih ljudje s strahom pričakovali, da celo tli daleč konec 6veta, Letos kar devet repatic Letos se bo pojavilo na nebu, kot beremo v dnevnih časopisih, celo' devet kometov. Zvezdo-slovci bodo imeli lepo priliko pri opazovanju teh repatic izpopolniti svoje znanje. Ljudje pa danes ne verjamejo več toliko v vraže, kot včasih, in 60 prepričani, da tudi razna rnamenja na nebu ne morejo prinesti kar tako kuge, lakote, vojske ali pa celo konca sveta. Kometi razpadajo v drobce, ki nato 6ami zase nadaljujejo nato svojo pot okoli sonca in zemlje. Kadar pride tak drobec v bližino zemlje kakšnih 80—100 kilometrov, zažari zaradi trenja v zraku. f,Vse bo nekoč zmrznilo I" Leta 1860 in 1880 so oznanjali ljudje konec sveta, ker so tedaj videli na nebu komet. Zemljo so si predstavljali kot nebesno telo, ki se je odtrgalo od sonca in ugasnilo prav tako, kakor na primer ugasne oglje, ki ga vzameo iz peči. Od tedaj je strah, da bo vse, kar je živega na zemlji, nekoč zmrznilo. Iz tedanje dobe se je ohranila tudi slika, ki jo je dal narediti nek zvezdoslovec: iantastično sonce, ki komaj še malo sveti, visi na nebu kot žalostna nočna lučka. Zemljo povsod pokriva sneg. Vse je zmrznjeno. Nikjer ni nobenih rastlin. Tu pa tam stoji nekaj golih dreves, ki jih ljudje na čudo še niso požgali, da bi se ogreli. Zadnja skupina ljudi se stiska v smrtnem strahu. Ljudje nimajo več niti toliko moči, da bi odpotovali proti južnim, toplejšim krajem, kakor je to storil človek iz kamene dobe, ki je vendar tudi doživel ledeno dobo. Ni skalnatih bivališč, ni ognja in ljudje ne nosijo kožuhov. Mrliči leže vsepovsod po zemlji. Ljubki otrok se stiska k očetu. Tako 60 si še pred kratkim predstavljali zemljo učenjaki. Vedeli so celo točno povedati, kdaj bodo ljudje izumrli. V resnici pa o tem, da bi se bila zemlja že kaj ohladila, še ničesar ne Šimpanzov nastop Za ledeno dobo je nastopila topla doba. V novejšem času skušajo učenjaki dokazati, da je posledica radioaktivnih snovi v zemlji prej ogrevanje kot pa ohlajevanje. Toda tudi to ni merodajno in zanesljivo. Skrbi, ki so odveč Konec sveta ne more priti samo na ta način, da se zemlja ohladi, pač pa tudi s tem, da zemlja in komet trčita skupaj. To pa navsezadnje ni ravno izključeno, toda, ali niso odveč vse takšne naše skrbi. Saj se vendar tudi vozimo z vlakom, čeprav iz statistike vemo, da vsak sedemnajsti človek umre kot žrtev železniške nesreče. Zemeljska obla je na vsak način izpostavljena nevarnosti. Tega ni mogoče zanikati. Ali mar niso padli že nešteti izpodnebniki, težki po več ton, se razleteli v zraku in padli na zemljo kot ljudem gotovo nezaželjeni dež. Ali mar ni pred leti padel v sibirske pragozdove izposdnebnik, katerega šum so ljudje slišali sto in sto kilometrov daleč in ki je uničil tisoč kvadratnih kilometrov zemlje. Takšne nepričakovane in tudi neprijetne obiske lahko zemlja pričakuje tudi danes. V vse-mirju blodijo neprestano planetoidi. Do danes eo jih videli kakšnih 1.200. To so kosi, ki so odleteli pri trčenju nebesnih teles. 1. avgusta 1907. bi kmalu padel ogromen meteor na angleško tovorno ladjo »Cambrian«. Padel je nekaj milj proč od ladje v morje. Ogromen val je butnil v parnik, ki pa se je k sreči še rešil. Nepopisen strah je leta 1803 vzbudil v Aigle v Franciji, kjer je padlo na površino desetih kvadratnih kilometrov tisoč kosov izpodnebnega kamenja. V Madridu je ljudstva preživelo silen strah, ko je leta 1896 začelo nenadno deževati kamenje. S silnim bobnenjem se je meteor v zraku razletel in kamenje je odletelo na vse strani. Zemlja se je tresla, v hišah 6o zazijale razpoke in na tisoče oken se je razbilo. Izoodnebnik, ki se je zaril 400 m v zemljo Na naši zemlji je mnogo krajev, kamor je že padel izpodnebnik in pustil za seboj lijaku podobno odprtino, včasih tudi do tisoč metrov v premeru. V Arizoni je še ohranjena sled za takšnim meteorjem iz predzgodovinske dobe. Glavni kos meteorja se je zaril 400 m v zemljo in izkopal žrelo, široko tisoč metrov. V vsemirju se večkrat dogodi, da trčita skupaj dve nebesni telesi. Eden najzanimivejših pojavov te vrste smo doživeli 25. maja 1925. leta z zvezdo Nova-Pictoris, ki se je nenadno pojavila na nebu, svetla kot sonce. Morda sta se v vsemirju srečali dve, davno že ugasli telesi in 6e pri trčenju razleteli. Pozneje so zvezdoslovci dognali, da je Nova Pictoris sestavljena iz dveh zvezd, ki sta se približevali druga drugi s hitrostjo 200 km na sekundo. Ker je bila ta zvezda od nas oddaljena 540 svetlobnih let, 6e je morala katastrofa zgoditi že v 14. stoletju Karl V. - drugi Noe Stari vek je oboževal astrologijo, ki je podajala roko astronomiji. V srednjem veku so se ji pridružile še saracenske in sicilske pravljice Vrhunec je dosegla astrologija v 14. in 15. stoletju. Mogočna središča so bila mesta Padova, Bologna, Toledo in pozneje Pariz. Od gibanja zvezd je bila po mnenju ljudi odvisna vojska, nalezljive bolezni in usoda posameznikov. Poveljniki so pred vsako bitko prej zahtevali točno poročilo o tem, kaj »pravijo« zvezde, potem so se šele upali spustiti v boj. Leta 1524. je bil napovedan drugi vesoljni potop. Ljudje, predvsem ob evropskih obalah so se že pripravljali, kako bi se rešili. Karl V. je svojo vojsko peljal v hribe. V Toulousu si je dal zgraditi barko. Astrologi pa so se osmešili. Ljudem pa so razlagali, da so solze spokornikov oprale greh z zemlje. „Na prst se nabode angeljček! Kmetje, pa tudi drugi so vedeli, da se na nebesna telesa ne sme kazati s prstom, kajti rekli so, da se na prst nabode angeljček in prst odpade. Pred soncem so se klanjali in ga klicali, naj človeku, ki ima vročino, spet vzame to nadlogo. Če je na novega leta dan zjutraj sonce krvavo žarelo, ko je vzšlo, je to pomenilo, da bo kmalu vojna. Tudi luni so se klanjali. Bila pa je sicer na 6labem glasu. V mesečini so imeli zli duhovi svoje plese. Pri luninem svitu ljudje niso smeli ničesar delati. Ljudje 60 se celo bali piti Glavna ulica v Tirani, bivši prestolnici albanskega kralja Ahmeda Zoga. vodo, na katero je sijal me6ec. Ljudstvo pa je upoštevalo zvezde, ne samo v vražah, pač pa jih je vpletalo celo v svoje pesmi. Najlepši kometi so imeli najžalostnejšo zgodovino. Prva kuga v Carigradu leta 1031., za časa cesarja Justinijana, pravijo, da je bila posledica pojave kometa, ki 60 ga malo prej ljudje videli na nebu. V tem smislu so napisane cele knjige, Te knjige pišejo o smrti kraljev, o uporih proti Cerkvi, o povodnjih, sušah, draginji, nalezljivih boleznih in potresih. Veliko rojstev in 6mrti slavnih ljudi so pripisovali pojavu kometov. Astrologi so bili dostikrat tudi naravnost smešni. Leta 1868 so pripisovali kometu krivdo za to, da je tedaj poginilo veliko število mačk. Zaradi vraž se je odpoveda cesarski krom Znameniti ljudje pa niso mogli biti brez astrologov. Karl V. se je po nasvetu nekega astrologa odpovedal nemški kroni. Nekateri kometi eo bili duše slavnih mož, drugi spet božji meč. Ker so se ljudje bali, da je komet znamenje božje jeze, so zidali cerkve in samostane, po katerih so ne-prestaio zvonili. Na Danskem so leta 1618 začeli kovati spominski kovani denar. Smrtni udarec astrologi i Tycho de Brache se je bolj nagibal k astrologiji. Keppler se z njo ni strinjal, vendar jo je iz finančnih razlogov tudi on upošteval. Konec XV. stoletja je proti astrologiji strogo nastopil Savonarola. In vendar je našla v XVI. in XVII, stoletju v Franciji za časa Katarine Medičejske in Jurija III. in IV. 6Voje oboževalce. Astrolog No-stro Damus je živel v soncu francoskih razkošnih salonov in za ves svet pisal prerokbe celo v rimah. Karl IX. ga je imenoval za svojega osebnega zdravnika. Nostro Damus je tudi napovedal konec papeštva. V Angliji 60 bili najbolj vdani astrologiji Stuartovci. Paracelsus je začel ločiti astrologijo od kemije in zdravilstva. Kopernik pa je zadal astrologiji smrtni udarec. Perzija, Kitajska in Indija pa so ostale zveste svojim zvezdam. Newton (1680) je bil prvi, ki je prištel komete k nebesnim telesom. Haley je prvi poskusil ugotoviti 6mer kometa, ki se je pojavil 1682. Šele v 17. stoletju so komete lahko opazovali z daljnogledi. Vseh ni mogoče videti z »neoboroženim« očesom. Do zdaj so jih našteli 600. Če bi zvezde res imele takšno moč, kakor eo jim jo pripisovali nekoč astrologi, bi morali zadnje čase videti nebesna znamenja, kakršnih še ni bilo nikdar. Programi Radio Ljubljana četrtek, 13. aprila: 12 Zvezde in zvezdniki (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Okrogli napevi, ve®?}1 odmevi (plošče) — 14 Napovedi — 18 Koncert radijskega orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.59 Deset minut zabave — 29 Pevski kon-£frh. Vdelujeta- g. Ado Dariau in radijski orkester — oinsonijski orkester iz Filadelfije — 22 Napovedi, poročila — 2215 Originalna švicarska godba (bratje Malenšek). — Konec ob 23. p' 12 Po naših logih in gajih (plo- šče) l_.4a Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Ženska ura. Pesniška zbirka Vide Tauferjeve (ga. prof. Silva rlr'l - - Reproduciran koncert komorne glasbe — 18 40 Franooscina (g. dr. Stanko Leben) _ 19 Napovedi, poročila — 19 30 Nac. ura1-19.50 Zanimivosti o izseljencih - 20 Samospev! gdč. Marije Rajhove, harmoniko igra g Rudolf — 21 koncert slovenskih skladate- ljev (radijski orkester) — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče. — Konec ob 23. Drugi programi ČETRTEK, 13. APRILA: Belgrad-Zagreb: Simf. koncert - Sofija: 19.30 Orkester in klavir — Varšava: 19.35 Lahka glasba — Budimpešta: 20 Slavnostni koncert. — 22.05 Lahka glasba — 23.15 Ciganska glasba — Trst.Milan: 17.15 Vok. koncert — 21 Wagnerjeva opera aLohengrln« — Rim-Bari: 21 Igra — 22.30 Celo — Dunaj: 20.10 Iz nemških oper — Berlin: 20.10 Plesni večer — Konigsberg: 20.55 Gogoljev Revizor« — Vra-tislava; 20.10 Simf. konc. — Koln: 19.20 Pfitzner dirigira svoja dela — Monakovo: 20.10 Millockerjeva opereta »Gasporone« — Beromiinster: Landlerji — 21 Mozartova »Velika maša« v c-molu — Lgon: 20.05 Jugoslovanska oddaja. PETEK, 14. APRILA: Belgrad: 20 Opera — Zagreb: 20 Klavir — 31.30 Lahka glasba — Sofija: 19.30 Verdijeva opera »Rigoletoi — Varšava: 19.20 Nar. gl. — 20.15 Moderna glasba — Budimpešta: 19.30 Opera — 22.25 Plesna glasba — 23.15 Ciganska glasba — Trst-Milan. 17 Koncert iz akademije sv. Cecilije — 21 Simf. konc. — Rim-Bari: 21 Opereta — Dunaj: 20.10 Romunska oddaja — Konigsberg: 20.10 Simf. konc. — Koln: 20.30 Cirkns — Stuttgart: 19.19 Smetanova opera oPronada nevesta« — Frankfurt: 20.45 Brahmsova komorna glasba — Beromiinster: 20.40 Švedski konc. — 21.30 švicarska nar glasba — Strasbourg: 22.30 Char- P^ptlAPAU lrnupftrf ' Otrok zrastel v nekaj tednih za 1 meter Zadnjič smo poročali, da je v ameriških zdravniških krogih vzbudil veliko pozornost osemletni dečko, ki vse premikajoče se predmete vidi narobe. Zdaj pa poročajo iz Newyorka o drugem čudovitem otroku, ki raste kakor goba. Gre za nekega triletnega dečka, ki ga zdravniki opazujejo na kliniki v Lenox Hill. Ta otrok je zrastel v nekaj tednih skoraj za cel meter. Medtem ko je bil pred kratkim visok še 70 cm, meri zdaj kar 1.55 m, kar je res nenavadna velikost za takega otroka. Zdravniki menijo, da to nenavadno rast povzročajo neke žleze. Pravijo, da 6e zdi, da je fant duševno popolnoma zdrav in tudi sicer ne kaže nobenega znaka nenormalnosti. Če ne bi bilo Amerikancev, bi bilo pa res dolgčas na svetu. »Hvala Bogu, da Imam vsaj ta rešilni pas«.