SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po posti prejeman velja:	i
Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlštvo in ekspediclja |t
mesec 1 gld. 40 kr.	£	„KatoI. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
V administraciji prejeman velja:
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 145.
V Ljubljani, v sredo 27. junija 1894.
Letnilc XXII
Leona XIII. apostoljsko pismo.
Pod neizbrisnim, silnim vtisom, ki ga je napravilo čitanje najnovejšega apostoljskega pisma na nas, zapisali smo tukaj dvoje, troje besed. — Leon XIII. za svoje zadnje pismo ni porabil naslova »okrožnica", ker to pismo ni namenjeno samo katoličanom, marveč je namenjeno vsem narodom sveta in zato je Leon XIII. imenuje .apostoljsko pismo".
Prebravši pismo, reči moramo: To je besedi božja! To je glas iz nebes!
Leon XIII. spominja se v tem pismu Izveličarja, ki poslavljajoč se od učencev priporoča svojim dragim, naj bodo vsi eno. Te jedinosti v Bogu, v katoliški cerkvi želi tudi Leon XIII. vsled starosti poslavljajoč se s sveta, vsem narodom sveta.
Zato se obrača do nevernikov, ki blodijo v temi in smrtni senci in sicer najprej do teh zato, .ker ljubezen tje najurneje hiti, kjer je sila za pomoč največa", kakor pravi v tem pismu Leon XIII.
V ljubeznipolnih, očetovskih besedah govori zatem papež vzhodnim razkolnim cerkvam, povdarjajoč, da jih le nauk o primatu loči od katoliške cerkve, katerega je vshodna cerkev prejšnja stoletja očitno priznavala, kakor jasno spri-čuje njena zgodovina.
Posebe se obrača Leon XIII. do slovanskih narodov. Spominja se zaslug sv. Cirila in Metoda za sv. vero in časti, s katero ju je Leon XIII. proslavljal pred nekaj leti, omenja srečnih časov, ko so bili slovanski narodi tesno spojeni z rimsko stolico ter izraža željo, naj bi se kmalu zopet vrnili v blagor Slovanov in cerkve.
Zatem razkriva, v kake zmote je zavedel pro-testautizem ljudi, kako vse razdvaja, kako
izgublja pod seboj vsa pozitivna tla, zani-kujoč celo božanstvo Kristusovo. Nadalje našteva dolžnosti katoličanov, znova obsoja človeški družbi nevarno sekto prostozidarjev, našteva blagodejne nasledke krščanskepreosnovečloveškedružbe, obsoja militarizem ter pojasnjuje, kako bi se najprimerneje rešilo sedanje socijalno in politično vprašanje in k sklepu nam v nebeško-lepem vzletu opiše Leon XIII. podobo krščansko prenovljenih razmer na svetu.
Najnovejše apostoljsko pismo »Praeclara gra-tulationis" zopet kaže Leona XIII. kot »luč z neba" v pravem pomenu besede. Apostoljsko to pismo diše božjo modrost in ljubezen ter v malo besedah obsega neizmernoveliko.
Ta jasnost in točnost in v s e o b -sežnost v besedi, kakor žarno odseva iz nje velik duh Leonov!
Ta iskrenost, gorkota, ljubeznjivost, prizaneslji-vost v besedi, kako ljubo žari iz nje prelepo srce Leonovo !
A ta velik duh Leonov in to lepo srce se kažeta tem večji i a lepši, čim prozorneje odseva iz nju živa vera Leonova, ki se v ponižnosti vkla-nja v vsaki besedi pred vsemogočnim Bogom.
Nemogoče je po našem prepričanju, da bi ta najnovejša apostoljska beseda bila pri raznih narodih brez vspeha. »In če se doseže le del pričakovanih vspehov", pravi Leon XIII. v pismu, »bo to zelo pomenljivo pri sedanjih splošno razrušenih razmerah, v katerih se nezadovoljnost s sedanjostjo druži s strahom pred prihodnostjo".
Za svoje bralce oskrbeli bomo točen prevod znamenitega apostolskega pisma, ki naj sto in tisočero odmeva tudi v Slovencih z vzklikom : Bog živi in ohranjaj velikega Leona XIII! Bog mu obujaj in ohrani po širnem svetu, vzlasti pa v naši slovenski domovini vedno več poslušnih in delavnih sinov in hčera!
Volilni shod v Šempasu pri Gorici.
(Izviren dopis.)
Državni poslanec dr. Anton Gregorčič je sklical dne 24. junija t. I. volilni shod v Šempasu. Shod je bil na prostem. K shodu so prišli volilci iz Kronberga, Šerapasa, Vogrskega, Črnič, Batuj, Dorn-berga in drugih bližnjih vasij. Kot poslušalci so se shoda tudi udeležili mnogi odličnjaki in nekaj stotin privatnih volilcev.
Ob 5. uri popoludne je dr. Anton Gregorčič otvoril shod, predstavil vladnega komisarja gospoda Prinčič-a in potem poročal o svojem delovanju v državnem zboru in o delovanju svojega tovariša grofa Alfreda Coronini-ja, ki je bil tudi navzoč. Pojasnil je stališče slovenskih državnih poslancev gledč raznih klubov in obširno navajal razloge, zakaj so nekateri ostali v Hohenvvartovem klubu, drugi pa izstopili.
Volilci so izstop navzočih dveh poslancev odobrili. Poslanec je pripovedoval, da sedanje ministerstvo teoretično sploh priznava opravičenost naših zahtev gledč porot v Gorici, glede c. kr. uradov in šol. Opazil pa je, da izvrševalci postav mnogokrat preprečijo, kar ministerstvo ne zabranjuje, da je torej treba vedno razglašati krivice, ki se nam godč. Govoril je potem o delovanju obeh poslancev v klubih, odsekih in v javnih sejah državnega zbora; konečno pa razpravljal obširno stališče, na katerem oba po-
LISTEK
f Franc Košar.
Govor milost, kneza in škofa lavantinskega dr. Mihaela Napotnikaob pogrebu stolnega dekana Franca Kosarja v stolni cerkvi v Mariboru dne 14. junija 1894.
(Konec.)
II.
Kaj ne, v Gospodu ljubljeni poslušalci, že ta skromen životopis nam kaže jasno dovolj, kako bogato je bilo življenje dragega nam pokojnika v skuš njah, zaslugah, krepostih in dejanjih. S popolno pravico obračam nanj besede sv. pisma : V s 1 a v i j e spomin pravičnega. (Preg. 10. 7.) Ime Franc Košar imenovalo se bo v lavantinski vladikovini in in tudi daleč čez niene meje vsikdar s častjo. Spomin nanj ostane blagoslovljen. (Sir. 45. 1.)
Pokojni stolni dekan Košar imel je že od zgodnje svoje mladosti posebno ljubezen in nagnenje za vse dobro. Moliti, v cerkev hoditi, Bogu služiti, svetnike in vzlasti Kraljico svetnikov častiti, stariše in predstojnike ljubiti in spoštovati, neumorno delati, učiti se in premišljevati, nato mislil je deček, po tem je hrepenel mladenič, mož in starček. Od zibeli do groba trudil se je pokojni, da bi bilo življenje njegovo pobožno in spodbudno ; bil je vzor krščanske
kreposti in duhovne popolnosti. Kar koli je spoznal, da je pravo, pravično in dobro, plemenito in sveto, vse si je skušal pridobiti, vse to je pospeševal, kjerkoli je mogel, z vsemi silami svojega duha in svojega srca. Bogat v vednostih bogoslovnih in svetnih bil je dika vladikovine. Kot sporočevalec knezoško-fijskega konzistorija reševal je izročene posle z občudovanja vredno temeljitostjo in točnostjo.
Prečastni prelat Franc Košar bil je, da povem na kratko, izredno plemenit mož in velevreden duhoven Gospodov. On je bil plemenit mož. — To je kazal s svojo otroško ljubeznijo do svojih sta-rišev, vzlasti do svoje bogomile matere, ki je v njegovem naročju v molitvi mirno zaspala v Gospodu. Zvesto je spolnoval četrto božjo zapoved in zaslužil zato knežjo čast na tem svetu, pa bo zato pridobil si kraljestvo nebeško.
Bil je veleplemenit mož. To je kazal s svojo delavno ljubeznijo do bližnjega, do prijatelja in nasprotnika, s svojo prizanesljivostjo in krotkostjo, katero je razodeval nasprotniku, to je spričevala njegova miroljubnost, vsled katere je bil nasproten vsakemu nepotrebnemu prepiranju. Kot vodilo služil mu je opomin sv. Jakoba apostola : Vsak človek bodi hiter v poslušanju in kesen v govorjenju in počasen v jezi. Človekova jeza namreč ne dela pravice božje. Zato odložita vso nečednost in obilnost hudobije in v krotkosti ohranite vsajeno besedo, ki more zveličati vaše duše. — (Jak. 1. 17—21.)
Bil je blagosrčen mož. Bil namreč vedno pripravljen pomagati, kjer in kader-koli je mogel; nepremakljiv je bil v zvestobi vsakemu, kateri si ga je pridobil za prijatelja, odkrit in gostoljuben je bil vsikdar ; v iskreni ljubezni je bil vdan svojemu cesarju in svoji domovini.
Toda prelat Košar je bil še več ; bil je tudi vzoren duhoven. Vestuo je izvrševal vse svoje stanovske dolžnosti; spodbudno, dostojno in sveto-resno opravljal je bogoslužna opravila. Bil je vzoren duhoven. To je dokazoval s tem, ker je neizmerno in prevdano ljubil sveto katoliško cerkev, ž njo se je veselil, ž njo trpel, ž njo je bil preganjan, ž njo se je bojeval, ž njo vred obhajal je zmagoslavje. Bil je vreden duhoven. Kako iskreno, pobožno častil je brezmadežno Mater božjo Marijo ! Kako rad je romal k Njej v Marijino Celje, v Loreto, na Trsat, v Lurd ! Tam v Lurdu slavil je v cerkvenem govoru brez madeža izvirnega greha spočeto Kraljico nebes in zemlje tako, da je poslušalce kar očaral za slavljenje Brezmadežne in — zase! Bil je vreden duhoven. Kako goreč je bil za lepoto hiše Gospodove, za kar je znal vnemati tudi bogoslovce. Še v življenju napravil je za vzdržavanie večne luči pred velikem altarjem v samostanski cerkvi čč. šolskih sester v Mariboru vstanovo 1000 gld. ; tako je tudi še kot spiritual z milimi darovi oskrbel dvoje sve-tilnic pred velikim altarjem cerkve sv. Alojzija. Tako tudi v Slomšekovem životopisu (str. 113.) vodstvu
l i. h

slanca nepremakljivo stojita in delujeta in bota delovala, ki je ono, katero je postavil škof Slomšek: za Boga, za cesarja, za narod.
Volilci so s pogostimi dobroklici pritrjevali govorniku in ga pohvalili z dolgo trajajočim roko-ploskom.
Potem se je oglasil župnik Berlot in stavil nekatera vprašanja gledš porot v Gorici. Državni poslanec je odgovoril obširno in povedal, da je ministerstvo obljubilo zboljšanje razmer, kar je morda pripomoglo, da je že letos slučajno odbranih 13 slovenskih porotnikov.
Gospod Anton Monari pl. Nevvfeld je govoril o slabi kupčiji svilodov, o izvažanju murbnega listja v Italijo ter priporočal državnima poslancema, izposlovati pri visoki vladi pomoč, da se sviloreja obvaruje propada.
Državni poslanec dr. Gregorič je navedel nekatera pota, po katerih bi se dalo pomagati, ter obljubil, visoko c. kr. vlado opozoriti na to važno panogo kmetijstva in zahtevati pomoč.
Dalje se je oglasil veleposestnik gospod Josip Faganelj. Pohvalil je delovanje navzočih dveh državnih poslancev, potem pa jima jako zanimivo in in živahno priporočal naročila volilcev. Slednjič je govornik predlagal sledečo resolucijo:
„Volilni shod v Šempasu dne 24. junija t. 1. izreka državnima poslancema dr. Antonu Gregorčiču in grofu Alfredu Coroniniju iskreno zahvalo na njih obširnem in krepkem delovanju za duševni in gmotni prid volilcev in dosego narodnih pravic."
Hvali ju, da sta izstopila iz Hohenwartovega kluba in vzajemno postopala z jugoslovanskimi poslanci.
„Z isto navdušenostjo, s katero smo ju volili v državni zbor, jima tudi danes izrekamo svoje zaupanje."
Z navdušenostjo so volilci sprejeli to resolucijo. Na to se je dr. A. Gregorčič zahvalil za zaupanje in shod sklenil s trikratnim „živio" na presvitlega cesarja.
Ob začetku proste zabave je č. gospod župnik BI. Grč a pozdravil mnogoštevilne goste od blizu in daleč, in prosta zabava se je vršila v najlepšem redu in zadovoljnost. Petje so oskrbeli domaČi pevci, pomnoženi z onimi z Vogrskega, dve kratki predstavi in deklamacijo pa Goričanje.
Politični pregled.
V Ljubi jan i, 27. junija.
Ogerski državni »bor. Zbornica poslancev reši še v tem zasedanju vse cerkvene predloge. Eazprava o zakonih, s katerima se dovoli popolno jednakopravnost Židom in pa vsem veram svoboda bogoslužja, se bode gladko izvršila, ker je zanje tudi večina narodne stranke. Pač pa bode živahneja razprava o zakonu glede na versko vzgojo otrok iz mešanih zakonov. Temu zakonu bode ugovarjala Apponyijeva stranka. S katoliškega stališča bode pa
ta zakon nekoliko boljši od sedaj veljavnih dotičnih določil, dosti pa ne, ker pušča svobodno odločitev o vzgoji otrok le tistim starišem, ki se pod sklenjenim civilnim zakonom o tem dogovori in tudi pismene pogodbe sklenejo. Za druge pa ostanejo v veljavi sedanje določilom katoliške cerkve nasprotujoče uredbe.
Svoboda bogoslužja. O zakonu svobodnega bogoslužja se obravnava sedaj v ogerski zbornici poslancev. Od katoliške strani se je ugovarjalo zlasti tistim določbam, ki se tičejo brezverstva. Liberalci seveda niso hoteli ničesa slišati o tem, da bi se kaj predloga premenila. Zaradi tega bode pa tudi v gospodski zbornici hud boj. Upati pač ni, da bi ga gospodska zbornica zavrgla, ker tudi ondu konservativci nimajo zanesljive večine.
Civilni zakon. Ogerski katoliki baje mislijo poslati pod vodstvom škofov veliko deputacijo k vladarju, da ne potrdi jjredloge o civilnem zakonu. Tudi pravoslavni mislijo poslati podobno deputacijo, katero bode vodil patrijarh. Poslednji bodo posebno opozorili na to, da predloga nasprotuje ustavi, ki priznava samoupravo srbski cerkvi.
Srbija in Turčija. Kralj je za časa svojega odpotovanja v Carigrad izročil kraljevo oblast ministerskemc svetu, vendar z nekaterimi pridržbami. To potovanje v Carigrad ni le navaden akt uljud-nosti, temveč ima političen pomen. Srbija bi rada v Carigradu izpodrinila vpliv Bolgarske, zlasti pridobila Turčijo, da bi podpirala bolj srbski element v Bolgariji proti bolgarskemu. Srbi bi radi v Makedoniji imeli svoje škofe, kakor so jih dobili Bolgari. Srbski vladni listi sedaj grozno povzdigujejo Turčijo da ni nikdar zatirala srbske narodnosti, da celo s carigrajskega dvora nikoli ni bil popolnoma izginil srbski jezik. Zares kar čudil bi se človek, čemu je bilo potreba toliko bojev, če se je res balkanskim Slovanom pod Turčijo tako dobro godilo. S Srbi pa proti Bolgarom delujejo tudi makedonski Rumuni, ki so poslali v Carigrad posebno deputacijo za imenovanje kacega rumunskega škofi za Makedonijo. Tako utegnejo v kratkem v Makedoniji biti štiri različne pravoslavne cerkve.
Kdo bode novi predsednik republike ? S tem vprašanjem se bavi vse francosko pa tudi vnanje časopisje. Kandidatov ne manjka. Kazimir Perier, ki je sedaj predsednik zbornici poslancev, ima baje največ upanja. Mnogo privržencev ima v obeh zbornicah. Drugi kandidat je sedanji ministerski predsednik Dupuy. Zanj bi bile vse demokratične stranke. Bil je učitelj in se je z lastno delavnostjo povzdignil do višjih častij. Tretji kandidat je predsednik senata, Challemel Lacour, ki bi bil radikalcem precej po godu, ali se je že izjavil, da volitve ne vsprejme. Tudi Cavaignac, ki je tudi unuk Carnotov, se imenuje za bodočega predsednika. Mož je republikanec, ali se odločno ne priznava nobeni stranki. Nekateri mislijo tudi na Waldeck-Rousseau-a, ki je bil član v Gambettinem ministerstvu, sedaj pa ni niti poslanec. Tudi o Constausu se govori. On je
jako odločen in bi gotovo anarhistom trdo stopil na prste. Voljen pa najbrž ne bode, ker se ga poslanci boje. Maline, ki je bil predsednik zbornici in je tudi varstveni carinar, ima tudi nekaj upanja.
Saussier, vojaški poveljnik v Parizu, je bil na deželi, ko se je izvedelo o umoru Oarnotovem. V strahu, da nastanejo kaki nemiri, je vlada takoj poslala v Lucharches ponj. Vrhovni inšpektor severne železnice je ob treh zjutraj se odpeljal ponj z jedno lokomotivo in jednim vagonom, ob šestih ga je že pripeljal v Pariz. General je hitro vse potrebno ukrenil, da vzdrži red, ko bi se poskusil motiti. Ker je odločnost Sausierova znana, se anarhisti niso upali začeti nobenega nemira. Da so pa za časa vedeli, kaj se je vse zgodilo, bi pa vsekako se bilo utegnilo maisikaj pripetiti. Tako je pa upati, da se vse mirno izvrši, da Francija dobi novega vrhovnega voditelja.
Dnevne novice.
v Lju bljani, 27. junija.
(Slovesna črna sv. maša za pokojnega cesarja Ferdinanda I.) služila se bode v četrtek, dne 2 8. t. m. ob 10. uri predpoludne v tukajšnji stolni cerkvi.
(Pravda ustavljena.) Iz Gorice: Kakor blisk naglo se je razširila včeraj popoludne (25. t. m.) novica, da je g. vitez dr. J. T o n k 1 i na predvečer sprejel neko zadoščenje in sklenil z g. A. Gabrščekom neko notarijsko pogodbo ter s tem odstopil od znane pravde. Nam ni do oseb ali imen in tudi ne do pravde same, toda menili smo, da bode ta pravda razjasnila goriške zmešnjave in posebno še, da n aj d e j o n e k a ter i č i s t o p o n e d o 1 ž n e m očrnjeni in umazani goriški rodo-Ijubje priliko, da podprisego in pred sodiščem dokažejo svojo nedolžnost. To upanje je šlo po vodi nam in dotičnim gospodom, ki nimajo sedaj nobene obrambe, če prav vedo, da se bode iz nova vdrihalo po njih kakor doslej. G. vitez dr. J. T o n k 1 i je pri sklepanju pogodbe menda pozabil, da so bili ž njim razžaljeni tudi drugi poslanci — tovariši. Spravljivost in priza-nesljivost je lepa čednost in kot take se je veselimo ali se je pa s tem zadostilo tudi pravičnosti in poštenju, bodemo vedeli povedati, ko bodemo pogodbo brali. Nam je do resnice in do časti vseh rodoljubov, katere je politična strast pripravila ob dobro ime. S tega stališča smo pisali od začetka o tej pravdi in s tega stališča bodemo sodili tudi pogodbo.
(Prva posledica ustavljene pravde.) Naprošeni smo objaviti to le odpoved: Prevzvišenemu, visoko-rodnemu gospodu grofu Francetu Coroniniju, deželnemu glavarju v Gorici. Vaša Prevzvišenost 1 Ker vsled odstopa dr. Jož. vitez Tonklija od tožbe proti uredniku „Soče" podpisanima ni več moč, da bi pred sodiščem pod prisego dokazala svoje politično delovanje kot vseskozi lojalno in pošteno, izjavljata tukaj, da odložita svoj deželnozborski mandat. Vaša
bogoslovnega semenišča izrečena hvala, da je namreč duhovščina na njegovo prošnjo, ob priliki, ker so premestili škofijsko stolico, za popravo cerkve svet. Alojzija darovala 2254 gld., velja prav posebno za životopisca samega, Franca Kosarja. Jednako je on, kot neumoren nabiratelj zbral tudi še nadaljnih blizu 8000 gold. pri takih, ki so mu bili iz kateregakoli vzroka hvalo dolžni.
Košar je bil vreden duhoven. Kako zvest je bil sv. Očetu, kako spoštljivo vdan svojemu škofu, kako radostno pokoren cerkvenim prepisom; kako ga je bolelo, ako je videl, da lastni otroci delajo krivico sv. materi cerkvi. Bil je prav duhoven. Mnogo je molil ter premišljeval vsaki dan najmanj pol ure. Pobožno premišljevanje je bilo življenje njegove duše. Po sv. maši se je vsaj četrt ure zahvaljeval, kakor je tudi bogoslovcem posebno priporočal. Posebno rad je molil sv. rožni venec. Še včeraj pripovedoval mi je starejSi duhoven, kako ga je pokojni ob bolezni vnemal za molitev milostipolnega rožnega venca. Omenjeni duhoven tožil je namreč v bolezni o dolgočasju. Molite rožni venec, ta vam bo pregnal dolgi čas, dejal mu je stolni kanonik, ko ga je obiskal. Ta duhoven še sedaj potrjuje, kako resničen je bil ta njegov izrek.
Franc Košar je bil mučenec svojega poklica. Ko sem mu ob priliki priporočil, naj se varuje, dejal je smehljaje: Počivali bomo v grobu ! Tudi sprehod njegov zanj ni bil oddih, pač pa je tudi tedaj
natezal svoje moči. Rad je zahajal na prosto, toda on je mej tem molil ali premišljeval; svoj brevir je najraje molil na mestnem pokopališču, mudeč se med grobovi svojih spovedencev, prijateljev in znancev.
Preljubi v Gospodu 1 Kako delaven, kako kreposten duhoven umrl je tedaj po noči od 10.doli. junija letošnjega leta 1 Kolikratov je bil pokojni nevarno bolan bolan doma previden s sv. zakramenti za umirajoče, in sedaj je umrl na tujem. Smrt potrka, kader jo človek najmanj pričakuje, kader nanjo celo ne misli. Malo kedo ima novo leto za leto svoje smrti in vendar jih je na stotine in tisoče, katerih nagrobni križi nosijo št. 1894. in jo bodo še nosili. Človek ne ve za svoj konec.
Dne 7. junija poslovil se je prelat Košar pre-ljubeznjivo od mene in od svojih dragih sobratov. Mej razgovorom mi je nepričakovano omenil, da ga še nikoli ni tako gnalo moliti za mene, kakor v teh dneh. Čudno, zel6 čudno 1 Morebiti me je ravno molitev tega pravičnega obvarovala pred nesrečo, ki mi je resno grozila zadnje dni. Prav pred svojim odhodom opravil je goreči pokojnik svojo spovedno pobožnost. Na potu v Iko obiskal je slovečo božje-potno cerkev na Trsatu pri Reki ter ondi molil zase in za svoje, kakor je to ljubeznjivo opomnil v svojem zadnjem preprijaznem in veselem pismu z dne 9. junija. V Iko prišel je miren, zadovoljen in
vesel ter upal, da se ondi čvrsto okrepi, kakor lansko leto. V nedeljo zvečer dne 10. junija se je prav dolgo sprehajal po vrtu, obiskal potem v domači kapeli milega Izveličarja v najsvetejšem zakramentu in se podal počivat.
Dne 11. junija zjutraj našla ga je usmiljenka-strežnica z zaprtimi očmi in ustmi, z rokami na prsih, mrtvega v postelji. Njegov obraz žaril se je v blagodejnem miru. Po izjavi zdravnikov bil je mrtvo-ud kriv, da je nehalo biti to plemenito srce.
Tako nam je neizprosna smrt ugrabila onega, ki je bil nam ljub in drag nad vse. Toda kaj more smrt ljubljencu božjemu? Prav označuje veliki apostol Pavel onemoglost smrti z besedami:
Kadar bo pa trohljivo obleklo nestrohljivo, takrat se bodo spolnile besede, katere so pisane: Vni-čena je smrt v zmagi. — Smrt, kje je tvoja zmaga? Smrt, kje je tvoje zelo (I. Kor. 15, 54, 55.) Modrost božja namreč pravi: Pravičnih duše pa so v roki božji, smrtno trpljenje se jih ne dotakne. Očem nespametnih se zdi, da so umrli in njih ločitev se šteje kot britkost in njih odhod od nas poguba ; oni pa so v miru. (Modr. 3. 1,2, 3.) In v skrivnem razodenju govori sv. Duh: Blagor mrtvim, kateri v Gospodu umrjo! (Skr. razod. 14. 13.)
Sicer imenuje rimski pesnik smrt aeternum exi-lium, večno prognanstvo, toda pri nas kristijanih nosi drugo ime, sv. Avguštin ji pravi: reditus in patriam, povrnitev v domovino. Sv. Pavla mori lu-
prevzvišenost naj blagovoli to najino izjavo vzeti na znanje. — V Gorici dne 26. junija 1894. Tomaž C e r i n , prof. bogoslovja. — Dr. And. Lisjak.
(Nov notar.) Dr. Marij Paioletto je imenovan in je že prisegel kot notar v Ajdovščini.
(Božji rop.) Po noči mej 21. in 22. t. m. so se ukradli neznani hudobneži v zakristijo in od on-dot v eerkev v Velikih Zabljah, tam so ukradli monstranco, kelih, ciborij s 40 malimi sv. hostijami in 400 gld. Bežali so najbrž proti Trstu. Morda so ti brezbrižneži kaj v zvezi s suhorskimi roparji.
(Nesreča.)Iz Senožeč, 25. junija 1894. leta 20. t. m. splašil se je Andreju Peganu, hlapcu v tukajšnji tovarni za pivo, na Gabrku konj in ga z vajeti za seboj vlekel. Pri tem se je hlapec močno poškodoval na obeh rokah, katerih jedno si je zvinil, in na nogi. Upanje je, da ozdravi.
(Podelitev rešilne talije.) C. kr. deželna vlada za Kranjsko podelila je Josipu Bonešu za rešitev življenja Josipu Ravnikarju dne 26. oktobra 1892. iz Ljubljanice, postavno talijo v znesku 26 gld. 25 kr.
(Shod avstrijskih odvetnikov) pričel je včeraj svoja zborovanja o preustrojitvi obstoječega odvetniškega reda v deželni dvorani dolenjeavstrijskega deželnega odbora na Dunaju. Kranjsko odvetniško komoro zastopa g. dr. Alfonz Mosche iz Ljubljane.
(Umrl) je v Gradcu g. Karol Wescher pl. P i b e r a u, umirovljeni e. in kr. stotnik pehotnega polka št. 23. Pokojnik se je porodil leta 1819. v Ljubljani.
(Požar.) Dne 21. junija nastal je pri Jožefu Zdešarju iz Brda (Koseze) hišna št 18 ogenj in mu je pokončal hišo iu hlev. Škode ima nad 1000 gld. Vzrok požara je neznan.
(Pokopana) je bila danes na Žalah v K a rani k u gospa Marija Hoje k, ki je umrla v 71. letu svoje dobe — v štirskem Gradcu pa gospa Jovana S mre k ar, vdovljena grofinja de M i ari v 77. letu svoje starosti.
^ (Okrajna učiteljska konferencija za okolico ljubljansko) bode dne 18. julija v Ljubljani. Razven navadnih vsakoletnih točk bode letos volitev dveh zastopnikov izmej učiteljstva v c. kr. okrajni šolski svet. G. France čr nago j, učitelj iz Šmartna pod Šmarno goro, bode poročal »O kulturi cvetlic na šolskem vrtu".
(Za gozdarske aspirante.) Deželna vlada kranjska naznanja da se je pri njej oglasiti s prošnjo vsaj do 31. julija t. I. vsem onim, ki se hote udeležiti državne skušnje za gozdarje ali za lovsko in lovsko-varstveno službo.
(Poštna pristojbina za poštne pakete v Srbijo) do 3 kg. brez napovedbe cene znaša namesto dosedanjih 63 kr. zanaprej 50 kr.
(Razpisano) je mesto poštnega ekspedijenta pri poštnem uradu na Premo, v postojinskem okraju. Prošnje do 1. julija poštnemu in telegrafuemu vodstvu v Trst. — Služba okrajnega sodnijskega sluge je razpisana pri okr. sodišču v Cirknici ozir. pri
kakem drugem okr. sodišču. Prošnje do 24. jul. deželnega sodišča predsedništvu v Ljubljani.
(Dr. Sclieicherjeva petindvajsetletnica.) Jutri obhaja slavnoznani profesor dr. Scheicher v St. Hipolitu svojo duhovniško 25letuico. Neustrašenega in neumorno delavnega apostola krščanskega socija-lizma, prijatelja trpečega človeštva tudi Slovenci, vzlasti duhovni, hvaležni pozdravljajo ta spominski dan želeč mu tudi v prihodnje dosedanjih močij in mnogo vspehov pri delu za krščansko preosnovo človeške družbe.
(Prememba najmarinskega roka za Ljubljano.) C. kr. finaučni minister je na prošnjo mestnega magistrata ljubljanskega roke za vplačevanje domovne najmarine, katera se je doslej plačevala 1. februvarija, 1. maja, 1. julija in 1. oktobra vsakega leta z ozirom na sedanji najemni in selilui red tako pre-drugačil, da je domovna najmariua v mestu Ljubljani za vsako četrtletje naprej, in sicer 1. februvarija, 1. maja, 1. avgusta in 1. novembra vsakega leta plačevati. Ravno ti obroki veljajo tudi gledč 5odstotnega davka od poslopij, ki so vsa ali deloma v ime zidanja proste od domovne najmarine.
(Toča) padala je predvčerajšnjim proti 4. uri popoludne po Goriškem in Notranjskem ter prouzročila dokaj škode po polji.
(Položaj naših izseljencev v Ameriki) je, kakor povzamemo jednemu privatnih poročil, — nad vse kritičen. Obilo naših rojakov nima ni zaslužka ni sredstev za potovanje domu, in tako žive tam v največji bedi. Mnogi, kar jih ima kaj posla, so pa tako slabo plačani, da sebe in svojo družino komaj prežive, zbog tega pomanjkanja tudi oni, ki imajo svojo rodovino doma, ne morejo več dopošiljevati prihranjenega denarja. Na drugi strani pa jih tlači draginja, da je joj, in vender ni upati, da bi se ta položaj jim zboljšal. Navedeno naj je v svarilo vsem onim, ki še sanjajo o amerikanski — „srečiu in — prevari !_
Narodno gospodarstvo.
Nakup postopne slame.
Da se zagotovi za dobo od 1. septembra 1894 do 31. avgusta 1895 potrebščina posteljne slame za c. kr. deželno-brambovski pehotni polk št. 5 v Ljubljani, vršila se bode dne 16. julija 1.1., dopoludne ob 10. uri, v deželno-brambovski vojašnici v Ljubljani zakupna obravnava. Skupna potrebščina slame za napominano dobo znaša v vsem 400 meterskih centov. Razglas iu splošni pogoji glede te obravnave vpogledajo se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Telegrami.
Carnotov umor.
Pariz, 26. junija. Časopisi poročajo, da so v nekaterih delavnicah odpustilo vse italijanske delavce, ker so se bali nereda. Tako so v St. Denisu iz delavnic „Socite de sorges"
crum, umreti mi je dobiček, ostane vedno resnično za vsacega, ki v Gospodu umrje.
Najbolj tolažilni nagrobni govor, katerega sem kedaj bral, govoril je od Boga razsvetljeni apostol narodov Pavel svojim ljubim Tesaoničanom, ki so bili v skrbeh zaradi svojih umrlih domačih. Ta prekrasen žalogovor beremo tudi v listu pri črni sv. maši. Oudi beremo: Nočemo pa bratje, da bi vi ne vedeli od spečih, da ne žalujete, kakor oni, kateri nimajo upanja. Zakaj ako verujemo, da je Jezus umrl in vstal, tedaj bo Bog tudi tiste, kateri so zaspali v Jezusu, ž njimi pripeljal. To namreč vam povemo po besedi Gospodovi, da mi, ki živimo, ki ostanemo v prihod Gospodov, ne bomo pred tistimi prišli, kateri so zaspali. Ker sam Gospod bo ob povelju in glasu velikega angelja in na trobento božjo prišel z neba; in kateri so umrli v Kristusu, bodo vstali prvi. Potem bomo mi, ki živimo, ki smo ostali, vzeti ž njimi vred na oblakih Kristusu naproti v zrak in tako bomo vedno z Gospodom. Zato se tolažite med seboj s temi besedami (I. Tas. 4, 12—17.)
Po krščanskih nazorih je smrt le daljše spanje, kakor bi se smelo spanje imenovati krajša smrt; po katoliškemu nauku se on, ki se loči s sveta, povrne, on, ki zaspi, zaspi zato, da vstane. Nad temo trohljivosti svita se zarja onega dneva, ki bo spremenil trohljivo v netrohljivo in zemeljsko, kakor pravi sv. Avguštin, v nebeško, v večno spremenjeno.
Zato se sicer danes poslovimo od prečastitega
prelata in stolnega dekana Kosarja, toda le za ta svet in sicer le od njegovih telesnih ostankov. Duh njegov ostane med nami, kakor se je skazoval v dobrih delih in v krepostih. Usta njegova so sicer onemela a njegov vzgled govoril bo tudi še nadalje ter klical posameznim: Dragi bogoslovci, živite du-hovsko, velevredni duhovni, živite kot pravi duhovni! In vi, svetni kristijani, živite krščanski pobožno in bogaboječe ! Tako življenje je najboljša priprava za srečno smrt. Kedor hoče srečno umreti, mora sveto živeti.
Preden naposled troje lopatic blagoslovljene zemlje sipnem na rakev svojega očetovskega prijatelja, modrega svetovalca in neumornega sodelavca v vinogradu Gospodovem, priporočim ga iskreno v pobožno molitev, za kar nas vse prosi v svoji oporoki z due 10. jun. 1889 ki se pričenja z besedami: Praecipe domui tuae, morieris. Oskrbi svojo hišo, ker umrl boš (IV. kralj. 20. 1.) Molimo mi zanj, tudi on bo za nas prosil ter nas izročal Bogu in besedi njegove milosti, ki je mogočen, da zgradi in da delež med vsemi svetimi. (Dj. ap. 20. 32.) Sploh pa naj dragemu pokojniku On, v čegar imenu je tolikim odpuščal grehe, milostno odpusti tudi morebitne nepopolnosti, slabosti in časne kazni — Ou, v čegar imenu jedino moremo zveličani biti. Jezus Kristus, čegar sveti križ bo postavljen na grob pokojnikov, dodeli temu velikemu trpinu za časne križe nebeške krono! Amen in tako ee zgodi!
odpuščeni italijanski delavci. V Belfortujev prepiru o atentatu jeden delavec umoril italijanskega delavca.
Pariz, 26. junija. Magistrat je določil, da bode Carnotov pogreb v nedeljo.
Lyon, 26. junija. Danes je mir. Upa se, da se izgredi ne ponove.
Peterburg, 26. junija. „Journal de St. Petersbourg" piše, da bodo v vsem svetu zavladala največja nevolja, ker je umorjen Car-not. Rusija je Carnota spoštovala in se popolnoma pridružuje v žalovanju Franciji. Časopisi prinašajo dolge nekrologe o Carnotu. Nekateri so izšli s črnim robom. Vsi zatrjujejo, da je umor Carnotov jako pretresel rusko družbo. Vsi listi se strinjajo v tem, da je v Carnotu Francijo zgubila dobrega državljana, vrlega domoljuba in vzglednega državnega načelnika.
Lyon, 26. junija. Izgredniki so oropali kacih 40 italijanskih prodajalnic.
Lyon, 26. junija. Več oseb, ki so ropali v neki italijanski prodajalnici, je hudo poškodovanih, ker se je razletela steklenica, v kateri je bila neka esenca. Jeden poškodovancev je že umrl.
Grenoble, 26. junija. Tukaj je bila proitalijanska demonstracija. Nekateri ponočnjaki so napali italijanske delavce. Neki pijanec je iztrgal z italijanskega podkonzulata grb in zastavo Policija ga je prijela. Pre-fekt je pisal podkonzulu pismo, v katerem ta dogodek obžaluje.
Pariz, 26. junija. Morilec je živel dalje časa v Parizu pri nekem vinskem trgovcu pod napačnim imenom.
Valenoe, 26. junija. Zaprli so delavca, ki je pretil italijanskim delavcem s pištolo.
Pariz, 26. junija. Vedno v večjih množinah silijo ljudje v Elisee, da vidijo umorjenega predsednika. Mir se nikjer ni motil.
Pariz, 26. junija. Truplo Carnotovo pokoplje se v Pantheonu. Sedaj leži mrlič na odru v najlepši dvorani v Elesee-ji. Štirje gojenci vojaške šole v St. Cyru imajo stražo.
Pariz, 26. junija. Carnotovo truplo se cerkveno blagoslovi v cerkvi Notre Dame. Francoski častniki bodo jeden mesec nosili znamenja žalosti.
Lyon, 26. junija. V sredi mesta je mir, na levem vbregu reke Rlton je pa vse razburjeno. Zupan in prefekt poživljata ljudi, da naj mirujejo.
Dunaj, 26. julija Govori se, da se dela na to, da se vpelje nekaka mejnarodna zveza proti anarhistom.
Marseille, 26. junija. Tukaj je mir, izimši nekaj malih neredov. Za jednim Italijanom ob morskem obrežju je več mladih ljudij žvižgalo.
Montlugon, 26. junija. Včeraj je več ljudij tukaj hotelo napasti italijanski cirkus, ali je k sreči jim zabranila policija.
Lyon, 26. junija. Caserio priznava, da je anarhist. Trdi pa, da je ravnal na svojo roko. On ni dobil naloga od nikake zveze, da naj umori Carnota. Preiskovalni sodeč pa vendar misli, da je vse delo kake zarote.
Pariz, 27. junija. Misli se, daje Caserio bil zamotan v dogodke v Aiges-Mortesu in da je to prvotni povod hudodelstvu.
Pariz, 27. junija. Včeraj zvečer je bilo po mestu živahno gibanje. Ljudstvo se vzne-miruje, ker je neki list pisal, da so v Rimu v neki protifrancoski demonstraciji ubili francoskega veleposlanika. List so konfiskovali. Vojaki na konjih stražijo po mestu.
Lyon, 27. junija. Zažgali so skladišča blaga. 30 ose o so zaprli, ko so hotele ropati. Dan je minul mirno. Vkupe so zaprli že 2000 oseb, od teh so četrtino izpustili. Prodajalnice so zaprte. Vojaštvo se je pomnožilo. V Ruatieri Vais oropali so nekaj italijanskih prodajalnic. Razletel se je sod petroleja. Dve osebi ste zgoreli.
Pariz, 27. junija. Zaprli so Italijana Ma-tagnija, zaradi Francijo žalečih izrazov. V njegovem stanovanju našli so več anarhističnih papirjev.
Pariz, 27. junija. Sultan je izrekel svoje sožalje zaradi smrti Carnotove francoski vladi in vdovi.
Lille, 26. junija. Dijaki priredili so veliko protiitalijansko demonstracijo. Več oseb so zaprli.
Cette, 26. junija. Tukaj so zaprli osem anarhistov.
Volitey francoskega predsednika republike.
Pariz, 26. junija. Splošno se misli, da pri drugi volitvi dobi Kazimir Perier glasove vseh zmernih in I)upuy glasove radikalcev in drugih opozicijonalcev. Pčtite ,,Eepublique" pa pravi konci svojega članka: Niti Kazimir, niti Dupuy!
Pariz, 27. junija. Kazimir Perier je formalno naznanil kandidaturo.
Pariz, 26. junija. Ministerski predsednik Dupuy je izjavil, da kandiduje za pred-sedništvo republike le iz udanosti do domovine, ne pa iz častihlepja. Zaradi časti bi gotovo v tako težavnem času ne prevzel mesta s toliko odgovornostjo.
Pariz. 27. junija. Poslanci začeli so odhajati v Versailles ob 9. uri dopoludne. V Versaillesu so pripravljeni vojaki. Zaseli so mej drugim kolodvor. V Lyonu je danes mir.
Versailles, 22. junija. Dopoludne je bil polni zbor levice. Udeležilo se ga je kacih 100 članov, in so radikalci prevagovali. Bris-sona so že jednoglasno postavili za kandidata. Pooblastili so svoje načelstvo, da postopa, kakor se mu bode zdelo po dogodkih primerno.
Pariz, 26. junija. Desnica je sklenila, da ne postavi nobenega kandidata za novo volitev predsednika. Dala bode glasove kandidatu, kateri jej bode najbolje ugajal.
Dunaj, 27. junija. ,.Wiener Zeitung" objavlja, da je pravosodni minister imenoval kornega vikarja stolne cerkve v Ljubljani gospoda Ignacija Žitnika za duhovna - kurata v kaznilnici v Ljubljani.
Dunaj, 26. junija. Delegaciji snidete se v septembru v Budimpešti.
Dunaj, 26. junija. Kolegij medicinske fakultete bode v kratkem imel posvetovanje, kako bi se poprečili podobni izgredi, kakor so bili včeraj, ko je hotel predavati Noth-nagel. Pri rektorju je včeraj bila deputacija dijaških društev. Rektor jih je pozval, da naj mirujejo. Dijaki so pa izjavili, da so bili izvani od gosp. profesorja in zahtevajo zadoščenja. Dokler se jim ne da zadoščenje, ne morejo prevzeti nobenega jamstva za mir. Izrekli so željo, da se odlože predavanja do
četrtka, da bodo dijaki imeli skupno posvetovanje. Govori se, da se razpusti več nemško-narodnih dijaških društev.
Rim, 26. junija. Zbornica je z 205 proti 138 glasom vsprejela prvi paragraf zakona o 20°/o povišanju dohodninskega davka.
Mi svoje častite čitatelje opozarjamo, da bode žrebanje dunajskih srečk s 5 glavnimi dobitki a 10.000 kron
le dne 12. julija.
Umrli no:
23.	junija. Marija Geba, pesestnica, 77 let, Židoraka steza 3, marasmus.
24.	junija. Emilija Kobald, paznikova hči, 8 mesecev, Travniške ulice 3, driska.
25.	junija. Alojzij Tavčar, strojevodje sin, 13 mesecev, Kolodvorske ulice 11, jetika.
Tujci.
25. junija.
Pri Slonu: Emilij pl. Malberg z rodbino iz Trebnjega.
—	Baron Skrlanske z rodbino, Klofutar, Ruzek z Dunaja.
—	Bender iz Pforzheim-a. — Ramoveš z Ostrega Vrha. — Rautnik iz Gradca. — Wunderlich iz Altenstadt-a. — dr. E. Burgar iz Kočevja. — Cohen iz Trsta. — ŠušteršiC iz Metlike.
Pri Maliiu: Nemszek, Sinnreich, Pregelhof, Freuden-thal, Neuburg z Dunaja. — Sattler iz Dun. Novega Mesta. — Senitza, Perko iz Celja. — Krauss iz Zagreba. — Steinhadt in Klišič iz Trsta. — Wolrab, Standt iz Prage. — Rizzoli in pl. Fichtenau iz Novega Mesta. — Pammer iz Ljubna. — Gruntar iz Ribnice.
Pri bavarskem, dvoru: Martin Mohar iz Novega Mesta. — Kothel iz Kočevja. — Secco iz Vidna. — Pollak iz Trsta._
Vremensko sporočilo.
a a a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	S 3 •ge* E s *
opazovanja		Krakom.rm T mra	toplomera po Celtija			
26	7. a. zjut. 2. u. pop. 9. ». iveč.	737-7 735-1 734-3	190 24-2 19 8	sl. vzh. brezv. n	oblačno rt	1-00 dež
Srednja temperatura 21-0°, za 2-2° nad normalom.
Zahvala.
Podpisani odbor si usoja v imenu vseh udeležencev izleta v središče lepe Dolenjske izreči tem potom gospodu Ivanu Krajca za prijazen vprejem in gostoljubnost, ter vodji kmetijske šole na Grmu gosp. Rihardu Dolencu za prijazno razkazanje tega zavoda svojo najiskrenejšo zahvalo. Vsem udeležencem ostane ta dan v najprijetnejšem spominu.
V Ljubljani, dnž 27. junija 1894.
Odbor društva tiskarjev, kamenopiscev in kamenotiskarjev _na Kranjskem._
Eksekutivne dražbe.
Matije in Frančiške C vrl posestvo (940 gld.) dnž 11. jul. in 11. avgusta v Koeevji.
Jan. Čeha posestvo iz Vrbovca (650 gld.) dnž 6. jul. in 7. avg. v Trebnjem.
Konkurz.
C. kr. dež. sodišče v Ljubljani je proglasilo na nepremično in premično premoženje Alojzija Rusa, trgovca v Šmartnem pri Litiji, konknrz. Konkurzni komisar je e. kr. okr. sodnik litijski Iv. Nabernik, upravnik imovine c. kr. notar Luka Svetee. Likvidacijski rok je dne 1. avgusta pred konkurznim komisarjem.
Leopold Tratnik
prej M. Schreiner, pasar in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra oesta 27,
priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo
najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne
cerkvene posode in orodja.
Vsakatero naročilo izvrši kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spoSt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled.
Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni.	311 26—6
Dunajske srečke po 1 krono. - Predzadnji teden.
5 EtaMoitojo 10.000 ta.
2	Srečke priporoča 315 11
„MERCUR", menjalnična delnična družba na Dunaju, Wollzeile 10.
Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča _po pošti, -gat
Ubald pl. Trnk6czy
lekar zraven rotovža v Ljubljani
priporoča:
wKurjcočcsno tinkturo.-««
Bolečine pomirljivo sredstvo pri kurjih odesihin pri trdi koži na nogi. Ima to prednost, da se s lo tinkturo
____^__kar s ščetko pomaže
bolni del na nogi. — Stekleničica z rabilnim navodom in ščetko velja 40 kr., tucat 3 gld. 50 kr. •
Cvet zoper trganje (Gichtgeist) lajša in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr.
Marijaceljske kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucati 4 gld. 80 kr.
Planinski zeliščni ali prsni sirop za odra-ščene in otroke; raztvarja sliz in lajša bolečine, n. pr. pri kašlju. — Steklcnica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr.
Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodec pri zabasanju, in skaženi želodec. — Škatulja 21 kr., 1 zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr.
Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva se dobijo v	292 7
lekarni
Ubalda pl. Trnkoczy-ja
v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo.
F. A. SARG-OV SIN & Cie. Prva in najstarša tovarna za stearinske sveče v Avstro-Ogerski. Ustanovljena po Ad. de Milly leta 1837.
Uvedenje B Iznajdba fl Iznajdba A Trideset
C. in kr. dvorni zalagatelji
glicerinske tahrikacije
v
Avst. - Ogerski
glicerinskih mil itd.
po
F. A. Sarg-n
1858.
uvedenje Kalodonta"
prvih
svetinj
in
diplom
do
in	jp 1000. pftfiflp 1887. H^A 1894.
Milly, miznih, baroknih, renesance, stožčastin in votlih sveč; Milly-nočnih lučij in voščenih božičnih sveč i. t d.
Dobe se povsod.	tfC Zahtevaj Izrecno SARG-ove Milly-sveče.	288 6-4	Dobe se povsod.

Pisarna: Ounaj, IV., Schvvindg. 7.
sveč.
Dunajska borza.
Dne 27. junija.
Papirna renta 5*, 1«» davka ....	98	gld.	06	kr.
Srebrna renta 5*, 16* davka ....	97	.	05	.
Zlata renta 4*, davka prosta.....121	„	70	„
avstrijska kronina renta, 200 kron . ,	97	,	90	„
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1002	.	—	,
Kreditne akeije, 160 gld........351	„	40	.
London, 10 funtov stri..............125	„	30	„
Napoleondor (20 fr.)................9	„	98	.
Csiarski cekini . .................5	r	93	„
Nemških mark 100.........61	„	45	„
Dn6 26. junija.
Ogerska zlata renta 4% . Ogerska kronina renta 4*, 200 kron 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . 5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gid. .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr osr. zem. kred. banke 4 % 4<H> kranjsko deželno posojilo Kreditne srečke. 100 gld. St. Genois srečke. 40 gld.
120 gld. 85 kr. 95 . - n
. 148		50	■
. 157		75	»
. 197		—	9
, 98		50	n
. 97		60	n
, 196	m	—	A
. 70	n	—	n
41» srečke dunajske parobrodne družbe . .	135	gid. —	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , .	18	.	—	.
Rudolfove srečke, 10 gld.......22	„	25	»
Salmove srečke, 40 gld........73	„	—	,
Waldsteinove srečke, 20 gld......50	—	,
Ljubljanske srečke..................24	„	30	.
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. . .	153	,	20
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. >t. v.	3110	.	—	.
Akeije južne železnice, 200 gld. ir. , . .	108	,	50
Papirnih rubeljev 100 ............134	„	—	„
itur Nakup ln prodaja *£fi vsakovrstnih driavnlh papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitki. Kalantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E B C T B"
VolIziilB it. ID Dunaj, liriaMIhritrun 74 8.
Pojasnila TEXS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vsstni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic,