140. številka.                            Ljubljana, v smio 19. ioni ja.                     XXII. !eto, 1889.
Izhaja   vsak   dan »večer,   izimSi   nodelje in praznike,   ter  velja   po poSti   prejeraan   za  a vat ro-oge rske   dežale  7.a   vse    leto   15  gld.,   za   pol   letu  8   #ld.,   za ftctrt lotu 4 gld.,    za jeden  .uphcc 1 gld. 40 kr.  — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom ea vse leto   13  gld.,   za četrt   leta 3 gld. 30  kr.,  za jeden mesec 1 gld.   10 kr.    Za poSilj sinje   na   ri'un   računavse
po  10 kr. za mesec, po 30 kr.  za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znafia.
Za oznanila plačnje se od  Cetiristopne petit-vi'ste po 6 kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat,   in po 4 kr., čc se trikrat ali većkrat. tiaka.
Dopisi  naj  se izvole frankirati.  —  Rokopisi se ne vračajo.   — Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih nlicah St.  12.
Upravništvu naj se nlagovolijo pogiljati naročnine,  reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Zaradi jutrsnjcga praznika iziđe prihodnji list v petck 21. junija 18<S9.
Vse one čast. p. n. naroeiiikt', katoriin smo danes pririjnli nakuznicc, prosimo pruv uljudno, <la hlngovoh'* poslati na roni ino snj do 22. dne t. ni.,  ker  <lrugače jim hode list
ustavuon.     Upravništvo „siovenskega Naroda". Na razpotji.
(DhIj«.)
B.)g ne daj, ako bi meni, ki to pišem, le ko-ličkaj na kuki osebi bilo; liberalec Bern sicer tak, da bi me clr. Mahuič brez vse formalne sodbe na grmado poslal, — ali nikdar ne botu komu kut kandidat na potu; tuđi mi ni na tem, ako ta ali oni poslanec postane, ali meni je naš narod pred očmi. Izženi posvetnjaku njegovo izgojo, če jo moreš! In v tej vzgoji ni meata za ideje slovenskega fanatč-nega konservatizina, kakor se v posledujein času na Kranjskim propoveduje. Vzemimo posledice tega. Kaj je narod brez pos ver. nj ašt va, brez omikanega p o s v e t n j a š t v a ? — Doati je slovensko duhovništvo pripomoglo v našem boji, toila koliko več 80 storili oni posvetnjaki, ki neao imeli ne cerkve, ne kucoga specifičnu barvanegu sistema Zi-govurjati, katerim je le bilo na tem, da se narodu pribori pravo do življenja kot slovanaki  narod!
Ono res veliko koncepcijo boja za to pravo, ono veliko požrtvovalnoat v gmotnern oziru, ono idealno delo brez vseh sebieuih namenov,— v po-svetnja&tvu slovenskem vse to najdemo. Kdo je našo mladino speljal na ono pozorišće, na katerem danea domovinski Ijuhezui altarje stavi, kdo je maso naroda spravil do zavednosti, kakeršno zdaj ima! — V prvi vrsti posvetnjaški in tuđi „liberalno" misleći domoljubi — posvetnjaki.
Svetska kultura je taka, du posvetnjaštvo ne gori za ideje srednjega veka, te kulture ni mogoče navzlic Mahničevim  receptom iz naših ljudij izgnati;
— z materinim mlekom smo jo f.e besali va-se, ka-Rtam je odklenkalo za zrairaj — in te bi se narodi šti kedaj uklonili v te spone, raztrgali bi jih ftez malo časa. Slovenci nesmo sami na svetu. Udje srno evropskega člnveštva in valovi duševnega gibanja vspga kultiviranega sveta dosezajo tuđi naše hribe. Slovenski narod mora deležen biti svetske te kulture, on mora priti do večje omike, dru gaće avojo dušo izdihne na giljotini potujčenja prej, ko mislimo. In s to kulturo se nikdar ne bodo na$i Mahniti »prijaznih.
Bodi jim, kaj je na tem, ako Solo duhovni v roke dobijo, kaj je ua tem, ako ti določijo, kdo bo župan, kdo zastopnik naroda tam in tam, kaj na tem, ako smo pobožni vsi po vodilih naših teh mož, kaj na tem, ako se ne smemo ganiti brez volje gospoda župnika ne v lastni hiši, ne v javnosti, narod bo resili in v tem leži  vse !
Enei^ično zanikujotn to. Prvi sem, ki se dr Mahniču podvržem, nko bi tako biio. Ali ta sistema vržo našega naroda razvoj nazaj v literaturo monsignora Jevana, nazaj v dr, Mahnićevo, v nebo upijočo neumnost. Vun moramo iž nje jeden-krat, vun moramo, ker v njej ne bode moznu sopsti, vunkaj izvlekul nas bode naš kmet, če drugi ne. A mej časom, ko ae bode vršil ta preobrat, ta proces, šla bode slovenska Štajerska i-a večno spat.
Brez narodnega ured njega stanu ni rešitve našemu življu. V srednjem stanu so klice k vsemu napredku narodov. V ta sreduji stan pošilja kmet najkrepkejše svoje ljudi in ta sreduji stan ni nikdar bil in nikdar ne bo strogo konservativen — njegovo delo ga vodi na prej v razvitji fcloveških duševnih mocij — on ne more za to; z močjo narav-nega zakona ga žene do tja, da si širi duševno obzorje. Tak i Ijudje ne poznajo pokornosti kaste, tu je individualnost silna, tu se le udajajo jačji duševni sili, ne pa kacetnu kapelanu, ki je jedva prišel iz semenišča, kjer je le malo imel prilike pogledati v svet in njegovo kulturo, ki je tuđi dosti onega po-zabil, česnr se je v srednji Aoli učiL    Ali mari kdo
misli, da bo clovflk   izumivši telegraf, telefon in do-spevši na duševno visino, kakor nikdar človek prej-šnjih doh, ostal mireu, da   bo   mirno le   to užival, kar mu  „Sendbothen"   ali   „Monatsrosen11,    ali   dr. Mahnićevo du&'vno  prežvekavanje daje !    Neumnost, velika neumnost je misliti, da bi  ali   da bode kako genijalno organizovana koiiservativna sistema razvi-jiiniu ftlovešt.va me je   postavila.    Take   meje   so se zdrobile, ko male vejice pod kolegi časovnih naprednih idej  in bodo se drobile tuđi  v bodore ;   jekleni zakon ntirave vlada t.o razvijanje. Slovanske Tirole lahko napravimo na Kranjskem, ali gorje nam, skoro bodo na ljubih slovanakih tleh ob Adriji ponemf'ene v kmetskom   stanu   in   ne   dolgo   potom bodo naj-lepša tla za nemško svobodnejše življenje.        Skozi naše kraje vodi severnih iležel veliki promet   proti jUgU — tu ni   tal   za   konHervativne   eksperimente in  ljudi!                                                      (Dalju prih.)
Delavska zavarovalnica proti nezgodam za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo.
Na podliigi zakona z 28. decembra 1887. (drž. zak. 1. 1888. ftt 1) glede zavarovanja delavcev proti nezgodam je ministevstvo za notranje stvari z razglasilom z 22. januvarija letos št. 11. drž. zak. ustanovilo delavsko /avarovalnico za TrBt, Goriško, Istro, Kranjsko in Dalmacijo s sedežem v Trstu. Prihodnji mesec se bodo vršile volitve v načelništvo, kateremu je voditi imenovano zavarovalnico. Volilna.^ komisija je objavila glede teh volitev, s katerifa ob jednem se bode vršila tuđi volitev v zavaroval-nično razsndišĆe nastopno razglasilo:
Volitev načehtvenih udov in namestnikov, pri-sednikov razsodišću in njih nameatnikov, katere po §§ 12., oziruma 38. zak. z dne 28. decembra 1887. leta, drž. zak St. 1 iz 1. 1888. izvolijo vršbeni pod-jetniki, delavci in vršbeni uradniki; doloćuje pod-pisana volitvena komisija 5. dan juli ja t. 1. in se v nje zvršitev razglaša naslednje postopanje:
Vse delovršbe,   ki so   podvržene dolžnosti za-
LISTEK
Mejtedensko pismo.
Binkoštne piaznike peljal sem se v Postojino, ogledat si v kršnega Krasa oareji naravska čudeRa, postrani pa Bern imel tuđi namen, malo pobriniti se, ali bi niorda no bilo kje kaj prostora za kako kandidaturo. „Wo alles liebt, kann Karl allein uicht hassen". Zakaj bi jaz ne šel mej kandidate? Ako se odlično konaervati vnim kandidatom prištovajo že ćelo taki, katerim kaj rada iz ust uhaja precej robata beseda „far", zakaj bi jaz ne puskusil svoje srete? Druzega ne treba, nego pri-mernega deleža licemerstva in drznega čela, kadar treba, pa se za parado gre v cerkev, ali pa se napravi ćelo kaka „govoranca". V tem je vsa skrivnost!
Res, da to ni mnogo, a Hcemerstvo ni po mojem okusu, studi se mi v srce. Zato sem kon aervativno kandidaturo obt?sil na kol, saj bi zame sploh ne bila druščina, v kateri se pred ljudini pridno molek prebira jagoda za jagodo, mej štirimi ocrni pa s „farji" okolu meče — in udal sem se izključno zabavi, to se pravi, ogledaval seni si Po-stojiuo, kakor leži in stoji. V naaledujem podajem Vam resultat svojih opazovanj.
Prvo, kar sem zapazil, bilo je to, da je letos menj ljudij   obiskalo jamo,  kakor drufra leta.    Mej
tujci bilo je kacih 130 Dunajčanov, ostali bili so iz Ljubljane, Gorice, Truta, z Reke in iz okolice. An-gležev, Španjcev in „Nemcev iz rajhau ni bilo prav nobenega. Najbrže so se bali, da bi jih Fekete zo-pet povabil na svojo pest a kakemu hotelirju na škodo. Pred jamo ni bilo videti stereotipnega obraza jamskega oskrbuika, da bi kontroloval uhod, ker se je nekdo protipostavno zbal povabiti ga, pa£ pa so bile pod jamo kakor druga leta znane bukvice o jami. „Kaufen Grottenbeschreiben", kričalo se je prav pridno in bukvice prodajale so se Slovencem po 25 kr., Netncem po 35 kr,
Postojinci morali so letos preskrbeti si prostih ustopnic pri jamskem blagajniku, ki je bil s tukimi listki zelo radodaren. Ćele rodbine, ki pa neso bile Postojinske, hitele so s takimi listki v jamo. Jaz sem v jami dobil mnogo prijateljev in znancev. Skoro vsacega sem vprašal kje je obedeval. Do bival sem Čudne odgovore: „Bil sem v goatilni „zum untern Burgei"*, ali: „Zum goldenen Lbvven", „Zur Stadt Fiume", nekdo mi je ćelo odgovori!: V kavarni „Cafebrot und —."
Vi morebiti ne veste, da morajo gostilničarji v Postojini imeti nccnške napise, ker se le od Nera-cev da živeti. Cene jedi in pijač bile ao sicer pri-merne, le v gostilni „Zur ungarischen Krone", ka-terej je pokrovitelj Fekete, bile so pretirane. Bela kava brez kruha 34 kr , „Lungenbraten ohne Zu-speis"  80 kr.,   četrt   cvička s  sifonom 40 kr. itd.,
to je za Postojino vender preveč. Pri Proglerji, ka-terega bi Fekete rad razupil, da tujce s svojimi cenami odganja ua Škodo jamskemu zakladu in trgu, so poštenejše cene, kajti „Lungenbraten mit Weinsauce, Erdapfelpirre und Erbsen"  stoji le 60 kr.
Ker baš o Proglerji govorim, naj še povem, da se je Fekete dvakrat skušal poravnati ž njim. Zadnjič poalal je c.elo našega Demostena Deva in gosp. Deperisa k njemu, a bilo je vae zaman. Prog-ler seveda je silno razkačen, kajti Postojinski dovtip pravi, da je Fekete Progl^rjev hotel tako poCrni 1, da je imel Progler tri te dne posla, p redno je poslopja zopet prebarval.
Bavil bi se lahko še s Postojino. Povedal bi lahko, da ko kopališče „Baraga" od srednjega mlina prestavili k jami, menda največ radi tega, ker so trzanje vedno Čisti in snažni in ne potrebujejo no-bene kopeli. Fekete je pa že tako črn, da ga no-bena voda ne opere več. Toda Čas rai je bil po-tekel, moral sem nazaj. Mej potoma sem samo na kratko pogledal, kako je v Planini župuik Podboj svoj kandidatski oklic krpal, v Logatei, kako kapelan Mikš na svojih govorniških lavorikah spi, ua Vrhniki pa, kako gospod Matevž vežba in vadi svoji „irhasto gardo", in že sem bil zopet v Ljubljani, kjer je sedaj pod novim krčmarjera v čital-nični restavraciji piičeto prijetno iu veselo življenje, kjer se dobro živi in se ni bati tacih cen, kakeršne so bile v Postojini.                               s.
varovanja, so v namen te volitve razdeljene v šest kategorij sorodnih ali drug drugemu bližnjih vršbe-nih naćinov in sicer:
1.   Poljedelskein gozdarstvene delovršbe ; mlini;
2.  železnice,   rudarstvo    in   talivstvo,    struji, orodja i. dr. t. r.;
3.   kemijska obrtnost, kurilne in svetilne   tva-rine, tvarine za živež in užitek;
5. obrtnost a kamenjem in zemljinarai ; stav-binski obrti;
5.   tekstilna   obrtnost;   zdelovanje in   čišćenje obleke;
6.  papir   in   usnje,   les   in   rezbarske   tvarine poligrafični  obrti,
Vsaka kategorija izvoli v načelništvo po j e d-n e g a zastopnika delodajalcev in po j e d n e g a za-stopnika zavarovancev, kakor tuđi primerno število zastopnikov.
Volitev izvršujejo tako delodajalci (vršbeni podjetniki), kakor tuđi zavarovanei (delavci in vršbeni uradniki) z glusovnicami.
Vsak 8amo8voj vršbeni podjetnik, oziroma pri vršbah, katerih ne vodi podjetnik sam, z glase ni poslovodnik, je upravičen v tišti vrš-beni kategoriji, v katero spada njegovo delo, na svojo glasovnieo zapisati po jednega zastopnika za načelstvo.
Vender se pri tem opozarja na to, da vsakemu podjetniku, ker srne samo jedenkrat biti ud zava-rovalnice, tuđi če poseduje več v zavarovalničnem okoliši pod dolžnostjo zavarovanja ležečih delovršb, pristaje pri volitvi zastopnika dotičnih podjetnikov tuđi samo jeden glas. Poseduje li podjetnik delovršbe v različnih kategorijah, dano mu je na prosto voljo, izbrati si kategorijo, v kateri hoče izvrševati svojo volilno pravico; kadar bi pa podjetnik oddal po več glusovnic, tedaj se bode pri glasoštetji samo tista glasovnica, ki se prva vzdigne, štela za ve-Ijavno, vse poznejše pa za neveljavne.
Delavci in vršbeni uradniki vsake delovršbe, ki imajo pravico voliti — in k tem se ne štejejo učenci, radovoljci, praktikantje in druge osobe, kateri zaradi ne še zvršene izobrazbe ne dobivajo nič mezde, ali pa premajhno mezdo — volijo v zboru, kateivga skliče vršbeni podjetnik (poBlovodnik), iz samosvojnih možkih delavcev in vršbenih uradnikov svoje vršbene kategorije z relativno večino glasov tuđi po jednega zastop-nika v načelstvo, ćigar ime zapiše od delavcev in vršbenih uradnikov dotične delovršbe izbrani zaupui mož v njih glasovnico; na tej glasovnici mora podjetnik potrditi, da so bili vsi v delu stojeći delavci in vršbeni uradniki, ki imajo pravico voliti, pozvani izvršiti volitev, in da je bil kandidat njih večine zapisan v glasovnico.
Vsaka glasovnica delavcev iu vršbenih uradnikov bode pri glasoštetji veljala za toliko glasov, kolikor osob, imajočih volilno pravico, spada k dotični vršbi.
V  volil8kem razredu delodajalcev (podjetnikov), kakor   tuđi v onem   zavarovancev (delavcev in vršbenih uradnikov)   se   bode   štel   za izvoljenega za-stopuika delodajalcev, oziroma za izvoljenega zastopnika zavarovancevv naćelstvu za vsuko šestih volilnih   kategorij    tišti   kandidat,   kateri    je prejel   največje   število glasov.    Kadar je jednoliko glasov, razsodi žreb.
V   razsodišče    izvolijo   vršbeni   podjetniki vseh   šestih vršbenih   kategorij   pa   tuđi jednega podjetnika kot prisednika iu jednega uamestnika, zavarovanei   vseh šestih vršbenih  kategorij  pa tuđi jednega   zavarovanea   kot   prisednika iu jed nega namestnika.
Iz iu ej prisednikov in namestnikov v razsodišči ne srne biti nobedeu ud načelništva.
V  ostalem veljajo   za   izvršitev volitve v  razsodišče   ziniselno   vsa   določila,   dana   za volitev v načelstvo.
Z ozirom na veliki prostorni razsežaj zavaro-valničnega okoliša se pri zvrševanji vseh zgoraj omenjenih volite * glasovnice ne oddajajoosebno pri volitveni komisiji, ampak se ji samo u p o š i 1 j a j o.
Glasovnice se smejo, začenši od 21. junija 1889. leta, pošiljati ali naravnost volitveni komisiji (v Trstu, c. kr. namestništvo), ali pa potem političnih okrajnih oblastev (c. kr. okrajnih glavarstev, magistrata), v katerih je stanovišče delovršbi. Kadar se glasovnice upošiljajo s c. kr. pošto, mora se po-šiljatev frankirati. Glasovnice, katere dospo pozneje
nego  5. julija  1889.  leta   zvečer   na   volitveno komisijo, ne vzemo se v poštev.
Priporoča se po 29. dnevu juni ja 1889. leta glasovnic nič več ne upošiljati na politična okrajna oblaatva, ampak na volitveno komisijo
Dalje se opozurja na to, da morajo tu vršbeni podjetniki podpisati svoje glasovnice.
Reklamacije v stvareh zgoraj navedenih volitev je najpozneje do 21 junija 1889. leta upošiljati na pod pisano volitveno komisijo, katera o njih konečno veljavno razsodi.
V Trstu 7. junija  1889.
Za volilno komisijo   delavske zavaroval-
nice proti   nezgoda m   za   Trst,  Primorje,
Kranjsko in Dalmacijo.
Predsmlnik:
Dr. Reinhold p 1. Riiling, c. kr. okrajni glavar.
Temu razglasilu dodajemo, da imajo v dveh vršbenih kategorijah, namreć v prvi in šesti, kranjski delodajalci in zavarovanei (delavci in vršbeni uradniki) većino, da si torej oni v teh kategorijah lahko izvolijo zastopnike iz svoje srede, Če se v izdatnem številu udeleže volitve. Ražen teh utegne zmagati kandidat delavcev (vršbenih uradnikov) na Kranjskem tuđi v tretji kategoriji, če vsi složno oddado glasove. Za volitev v razsodišče imajo večino kranjski delodajalci, katerim je torej zjediniti se, koga hote voliti predsednikom razsodišča in koga njega namestnikoui.
Da bi se doseglo sporazumljenje in preprecilo cepljenje glasov, je prosila volilna komisija, da tr-govska in obrtna zbornica Kranjska posreduj, po-zveduj in nasvetuj,  katere kandidate je priporočati.
Politični razgled.
rVotraiije ileželc.
V Ljubljani,  19. juuija.
Glede sporazumljenja mej Nemci in Ćehi na £e£keiu se je baje nedavno izjavil Taaffe, da se ta stvar lahko poravna v češkem deželnem zboru ali pa zunaj deželnena zbora. Vsekako se pa ta zadeva mora uravnati v Pragi, ne pa na Dunaji. Državni zbor nema s to zadevo nič opraviti. Vlada nema sredstev, da bi prisilila Nemce h sporazum-ljenju. Ćehi in Nemci se morajo Či«to sami zočeti približevati drug drugemu. Še le, ko bode pogaja-nje v teku, bode mogla vlada posredovati.
Iiazpor mej iiciuMltlnii  koNcrvutivcri je viđen in bode vedno večji. Posebno se   utegne   pokazati pri posvetovanji o novem   šolskem zakonu v zbornici poslancev.   Zmerni   elementi   hočejo le so-nadzorstvo cerkve, skrajni pa hočejo solo popolnem izviti državi iz rok.  V  nekem  konservativnem listu čitamo sledeča osnovna načela:   1. Cerkev   ni pod-rejena državi, temveč država cerkvi.   2. Država ne srne ovirati cerkve v njenem delovanji.   3. Kaj po-spešuje   in   kaj   ovira   zveličanje   človeštva,   o tem nema soditi   država,   temveft   le cerkev.    4. Kristi janska država mora   upravljati   avetne zadeve pod ložnikov svoji U tako,   da ne Škoduje njegovim nad* zemeljskim zndevam,   in se mora v tem oziru ravnati po   dotičnih   določilih   cerkve.   Tu    omenjena načela   bi   morda satna   na  sebi   še   ne   bila   na-pačna, toda država   bi   bila popolnoma   zavisna   od cerkve v vseh /ade\ah,  kar bi utegnilo dati povod raznim razporom, posebno v tacih dižavah, kjer je več veroi/povedanj. Ta list nadalje dokazuje, da bi se morala   državi   vzeti pravica,   ki   jo   ima   glede imenovanja   škofov ter odpraviti  vse pravice patro-natov. To ne gre, da liberalni minister papežu pred-lagal, koga naj imenuje za škofa,   še nianj  pa,   da kak židovski  posestnik dajal povelja katoliškemu du hovniku.   Škole naj   bi  volil   kupite], kukor kolegij voli papeža,   da cerkveni   dostojanstvpniki   ne bodo skoro uradniki države.  Sedanji običaj izvira iz ča8a, ko narodi neso imeli  nobenih  pravic, a sedaj je pa drugače, imajo narodi sami odločevati o svoji osodi. Cerkev   se   tuđi   v onih   državah   najlepše   razvija, kjer   je avtonomna.   Seveda   fevdalci   s takimi   na-sveti ne bodo zadovoljni.   Znano je,   kako se brani plemstvo dati kako   pravico   iz rok   iu se ne bodo odrekli svojim patronatskim   pravicam.   Zato je pa pričakovati   v   kratkem    borbe   mej   konservativno stranko. Knezi, grofi in baroni podpirajo  klerikalce le zategadel, ker vidijo, da ugaja njihovim koristim, kakor hitro bodo pa videli, da hoče duhovščina tuđi njim odvzeti kako predpravico,   pa   jo  bodo obrnili na drug pot.
Ogerski naučni minister hoče preorganizo-vati velike sole. PoČituice namerava ukrajšati, uvesti vsakoletne obligatne kolokcije, odrediti, da se bode moral vsak dijak sam zapisati, da bodo imeli boljšo evidenco.
1 Haiije države.
„Moskovskije Vjedomosti" priobčila so oater članek proti „Journal de St. Petersbourg", ki ni priobčil napitnice niMkega carja. Moskovski organ trdi, da ta list ni organ ministra notranjih zadev, kakor se občno  misli.   Ni misliti   o Rusiji,   da   bi
minister ime] drugačno politiko kakor car. Da svet ne bode napačno solil o ruskih razmerah, zahteva Moskovski list, da naj vnanje ministerstvo izjavi, da nema nobene /.veze z „Journalom de St. Peters-bourg" in „Nordom-4. Ta dva lista delata na avojo roko prot'rusko politiko.
Nasprotniki slovanatva dolže Itualfo, da šunta Krečane, da naj se puntajo, v Aziji pa'ruski agenti Armence nagovarjaju, da naj se upro. Rusi bi radi napravih velike zmešnjave v turškej državi, da bi Turćija imela povsod polne roke dela in hi se jim ne mogla usUvljati, ko bodo /nova poskušali pro-dreti  na Balkan.
Na FraiK'ositeiu bodo imele letoB razne socijalističke stranke shude. Sedaj zborujejo v pa-rizu privrženci Heniy-Georgesovih naukov, da se morajo vsa posestva podržaviti. V Juliji imajo učenci in pristaši Mtuxovi svoj shod, potem pa pridejo possibilisti na vrsto. Kakor kaže, socijalistom ne manjka denarj i, da morejo plačevati svojim odpo-slancem dnevnice, da morejo bivati v Parizu, kjer je zlasti  letos vse jako drago.
Dopisi.
Ik Varaždina 18. junija. [Izv. dop.] Pogreb pokojnega J. Franceljna bil je danes po-poludne ob 5. uri jako sijajen. Vsa inteligencija bila je zbrana, da je ukazala poslednjo čast možu, kojega je visoko čislalo vse mesto. Šolska mladež vseh javnih zavodov in nebrojna množica meščan-stva spremila je sprevod. Mej venci je bil najlepši ter vzbujal občno senzacijo, venec z napisom: „Narodna društva slovenska svojemu podporniku." Na-ročil ga je bil telegrafičnim potom g. dr. Vošnjak v imenu vseh narodnih društev, katerim je pokojnik pred malo meseci podarili tri delnice „Narodne Tiskaine". Svoj skromni imetek je Fran-c e I j razdelil na dobrotvorne svrhe. Većni mu spomin!
Iz IVotraiiJMliCtfa IU. t. m. [Izv. dop.] Malone vsa Kranjska izpremenila se je zbok bodo-čih deželnozborskih volitev v bojno polje, kjer se sicer ne preliva kri, a tembolj crnilo, in kjer teko gorjupe besede osobito iz posvećenih ust. Sosebno odlikuje se namreč v tem boji Četa naših kaplan-čičtv, kateri delajo na vse kri pije na to, da pribore somišljenikom svojim nekaj sedežev v Ljubljanski reduti.
Boj ta bojuje se tuđi po naši zavedni No-tranjski, kjer so si doslej možje volilci po svojem treznem razumu sami izbirali zastopnike svoje, zastopnike, koji so bili već ali mati) nekaternikom trn v peti. V včenijšnjem listu glasila konservativne stranke objavil je planinski župnik gosp. Podboj prisiljen vsled pritiska svojih tovarišev — ali morda ćelo predstojnikov — svoj program ter tako nastopil kot kandidat proti dosedanjemu zastopniku notranjskih kmetskih občin g. Hinku Ka v čiču.
Mi se čudimo, kako se je mogel g. Podboj pri svoji treznosti odlučiti za to, da ruši narodno disciplino in izpodkopava deželnozborski sedež zaslužnemu dosedanjemu poslancu g. Kavčiču, da se v boj postavlja proti sedanjemu običaju, dosedanji praksi.
A vsa stvar ima še drugo stran, ki kaže kandidaturo župnika Podboj a v najtemnejem svitu. Župnik Podboj je kandidat viteza Sch war za.
Dosedanji poslanec naš g. Kavčič je vedno in povsod odločno nastopal in branil interese svojih rojakov, ne brineč s« za razne grožnje, zato zaraeril se je rečenemu gospodu, ker ni hotel plesati po njegovih goslih. Da se torej izrine neljubi KavčiČ iz deželne zbornice, za to mu je prav ugodno prišla volitev in ž njo g. župnik Podboj kot kandidat. Mi obžalujemo g. župnika, da se more toli po-nižati in dajati se za sredstvo takim nameuom. S tem svojim korakom stopil je namreč na ono pot, po kateri koraka njegov pokrovitelj in na kateri usi-hajo rože priljubljenosti.
Volilci zavedne Notranjske neso toli slepi, da ne bi videli pravih namenov izza kandidature Podboj eve, zato pa se bodo na dan volitve gotovo tuđi izrekli proti kandidatu Podboju, in vo-lili poleg g. dr. Vošnjaka, g. H. Kavčiča, ker to zahteva Notranjske čast!
Iz ltoHtaiiJcvicc 15. junija. [Izv. dopis.] Kostanjcvica — St. Jernej — to sta kraja, ki bi jih človek najlepšim gorenjskim prišteval. Tu je prekrasna, plodonosna planjava, obrobljeua na jedni strani po prelejrih gozdih mogočnih Gorjancev, na na drugi strani po vinorodnih lepih holmib. Raka — Bučka -- Bela   cerkev — Trska   gora.    Vmes
U^T" Dalje  v prilogi. "^Hi
Priloea „SJovenskemu Narodii« št. 140 19. imujn 1889.
vije se mirno nekdaj po rakih tako gl«i3ovita Krka. Tu živi zdrav Čvrst ljud. Konjereja je tu na Kranj- l skem največja.    Tukaj   ima   človek vse:   prekrasno polje, senožeti, kakor le kje na Slovongkem in nekdaj dobro predobro   vince.    Če   pa   tuđi   poslednje trtna uš uničuje, vender ostajajajo še: „klagi, rumeno valovje, kadar ga žarki zlate" — in travniki in gazdi. Rekel bi, da je okolica   Kostanjevica — Št. Jernoj na Kranjskom to, kar je Savinska dolina slov. Stajer-cem. Ljudstvo tu   dobro   živi;   razven   v krnjih   ob Gorjancih in tam, kjer se   hranijo ob vinskem pri-delku. Kar je vožnje iz osrednjih krajev Dolenjske — Toplice  —   Novo mesto   itd.   opravljajo   kmetje iz St. Jernejske okolice. — Konj se proda iz te do line na leto na stotine in   tukaj   kupujejo   Italijani „karosirje"   16 pestij  visoke.    Tu živi dobro rejeno Čvrsto ljudstvo, ponosno nič manj imoviti nego varčni Gorenjec.
Volitve za deželni zbor se bližajo iu v naši okolici je zanimanje za nje. To je dobro znamenje. Samo v narodu neškodljivih mejah se naj to zanimanje razvija.
Dolenjska je bila do zadnjega časa pastrku; zgodilo se za njo prej nič ni hi le v poslednjih tn-h ali šestih letih kaj malega. Ljuđje so sedaj nestrpljivi; — trtna uš uničuje najlepše premoženjo Do-lenjske; to peče in razumljiva je nezadovoljnost naSih ljudi]. Sto nez adovoljnostjo bi se tu ter tuni rad okoristil kak človek, ki v sebi Ćuti veselje do poslanstva, Išće si v najbližejem krogu prijateljev in ti nosijo ime dalje. Nezadovoljnost mej volilci — nov kandidat — in stvar priđe v tek.
V okolici Kostanjeviški in Št. Jernejski dvig-nil se je tak nov kandidat. Ko njegovo ime pišem vem, da ga le v našem meatu v Št. Jerneji po znajo. Toda bilo mu i to, da bi le bil boljši od onega moža, ki je doslej naše kmetske volilce v de-želnem zboru zastopal. Gospod Iguaz Wutscber, posetnik v Brezovici pri St. Jerneji bi rad dobil mandat za deželni zbor in kakor je gotovo, on proti g. Pfeiferju na svojo pest kandiduje.
Spoštujem vsacega Človeka in sem izmej onih ljudij, ki juristom, medicincem iu drugim učenim Ijudem ne prisvajajo vse modrosti; jaz ćelo mislim, da ima vsak, kdor je pameteu in svojo utroko dobro umeje, sposobnosti za poBlanca za deželni zbor, v kojem naj sedijo udje vseh stanov. Ali pred vsem, kar nam je vprašati naših kandidatvv za deželni ali državni zbor, je pat to: na kak način hočeš v duševnem oziru pomagati ljudstvu našemu na noge. Ako ga hoćeš u a podlagi nemškega uč-nega jezika v šolah in v urari u povzdigniti, potom ne moremo s tabo pogajati se, po tem si kot tak, bodi vseučilišni profesor, minister, trgovec, ali kmet, pri nas nemogoč. Na Kranjskem ćelo z meščaoi v tem vprasanji ne govorimo dosti besed, na slovenskom Štajerskem pa naši kmetje v tem oziru kar nič Šale ne razumejo.
Gosp. Ig. "VVutscher (Bučar) si je nekaj pre-moženja pridobil in živi po zimi v Ljubljani, po letu na Brezovici. Trguje z vsem, želi pa tuđi, da bi vse nemško bilo, to je vsa njegova politika.
Pred tremi leti je bila v nekih krajib neje-volja proti vsem poslancom in tuđi g. Pfeifer je slišal, da se mora kaj za Dolenjako storiti. Dobio si je to zapomnil in storil je inož, kar je mogoče bilo; priden je bil; mene, največjega nezadovoljneža je s svojim delom potolažil. — Kaj neki hoće g. Bučar već storiti! On, ki ga nikdo ne pozna, ki nema nikjer znanja, koje bi se dalo v korist za,-stopanega kraja uporabiti, ki bo le odobraval, kar bodo zastopniki velicega posestva izmislili.
Možje prelepe doline, ki aem jo gori opiaal, Vi ste razsodni možje, ali res mislite, da nai Vaa — g. Ig. Bučar iz Brezovice zastopa! — Mož ne zna ne dobro slovenski, ne nemški, mož je morda dober gospodar, pa za poslanca kratko nikar ni, naj me nj pa za Vaš kraj. Kar oči bi zatisnil, vozeč se po vaši prelepi dolini vedoč, da je Ignacij Bučar vaš poslanec! — Takih kandidatov ne smete Pfeiferju nasproti stavljati; vi, ki ste nezadovoljni ali osobni prijatelji g. Bučarja , ne smete s takim možem na dan, ki za ljudstvo še nić ni storil in nikdar kaj storiti ne bo mogel, katerega le jako nedolžna častilakomnost mej kandidate žene, Se velika strast ne ! — Niti 10 glasov ne bo g. Bučar dobil, ali sram bo vso okolico, da se je v njej našlo takih 10 glasov. Možje, to ne gre, zaradi časti vso Šentjernejske, Kostanjeviško okolice, to kratko nikar ne grel
Iz Gra«ica  15. junija. (Izlet a kud. društva „Tr i g lav".) [Konce] Izi et v vinograd.  V torek   zjutiaj o:   8   uri uberemo se prod   čitalnico. Priliko sem imel tu opazavati   različne obraze: oni koji fio izvrstno spali,    <lržnli so se  kiljavo, a „\>*.> nučnjaki" v pravem pornenu  besede bili so toli raz posajeni, da jh ri Ivlo prestati! Treba jo bilo obojim zdravila.  In tf- «e je v ulmici našlo tam   /.unaj
—   v gostoljubnej kteti! Skoz goz<l budili smo kake Va  ure, zabavljali si  jeden dru^emu ter izvrstuo se imeli. Tu aem 'mol   priliko ppo/nnti g. dr. Geršaka. V narodnoj   borbi   osi veli   mož,   če zmerom gori z mliideniSkim ognjem za ljubljeni svoj narod, srčno veselje sijalo mu je  iz oči videčemu tor ^pozriavš«anu, da na to mladino so lahko zanose.   Spozna', je, da so besede, koje   je   dal   napisati   na   Slavolok   pri uhodu v vit:   „pozdravljena   bodi,   nada  naša,"  da so te besede na pravo zemlju padle.   Ne gre moža javno hvaliti, a mep< srce to veleva in pero se  ne more ustnvljati ! Bog te pozivi ti narodni prvi bontelj!
—  Dospvšim na vrhunce gojzdM-.t, pokaže se nam piekianen   razgled !   Koj  pod nami stoji gostoljuiini Ormož, a daleč tam od zadej  vidimo   zelene hribe, visoke gore, tam za   onim i gorim ii je   Zugreb,   Hr-vatje   kar   vriskajo. Jaz si ogledam utico, raz  kojo ogk'dujemo   domovino evojo, utico, koja je van  popisana z različnimi :zreki. Oči ini padejo na besede koje   dokn'iujejo   toli hvalisano nemško omiko; ža lostil bi   se jaz, ako bi jib kilo v pivej jezi   i/.bii-bal, ne to   ostani v bIuvo   — Nemcein!    Die   Dt'u tKchiin sollen lebeu, dio Windiscb(Mi krep . . .   Obr-nem se v stran in čelo ee mi razvedri;  tu  me pozdravlja slovenski glos:
„Slovenske cvetlice Nam  venčiijo lice Iu glasi  slovenski Pozdravljaju • na".
Da, glati slovensk«, n»9 pozdravljaju, od vseh stranij nam t'ičejo: Bog Vps živi! Mej zadnjimi dospem na določen lvaj. Krasen pnglcrt! Nujlepša podoba polaže se mojim začuđenim ocem: Med ko šatiini drevesi visefc osredek, ua d< uno k mečka hiš na levo mnogo obetajoča ti*"', »pred iu ziulej zapi-rajo nos drevesa. A na svedi Vakih osemdeset mladih ljudij, v vrsti st-defc in veselo knmljajoč. Romantična podoba! Žal, da ne bilo navzučegn sli-karja! Od trenutka, do trenutka, čimdalje bolj se izgubljajo „kiljavei" nnjboljša dobra volja zavlada! Saj pa je tu tuđi pravcato Oimoško vino! Za žejo skrbe rusi, kisle telečje glavo, sir, kisla šunkna itd. Z vinom nas pa kor ne puste na miru! Tamburaši igrajo, a mladi svet vije se že v prekrasnih podo-bah po zeleni trati. Grorao\iti živio razlegajo se po širnej dolini: dospel je dr. Ž'žek. Burno poztlrov-Ijen stopi na mi/.o ter nas prav piisrčno pozdrav Iju želeč najbolje zabuve. Krepke posti ga dvignejo ter neso na okrog! Marsikuk kozaiec rujnega vinca iz-ginil je v veduo žejna grla, movsikatera steklenica se je obrnila, marsikateii naudui^en govor smo &e čuli — a prišla ja ura odhoda! Tu nam poklonijo narodne gospico prelepo svoto, nomonjeno za zastavo akad. društvu „Tiigluv". V par minutj-h nabrale so med navzočimi 35 gld., za kur se jim iz tega mest'i najtoplejše zahvaljujemo! Čuli so so gltsovi, naj ostanemo še v sreilo v gostoljubnem Ot možu, dal se je ta predlog na glasovanje ter bil jednoglasno vsprejet — le odbor za izlet tega m mogel dovo-liti iz različnih uzrokov. Dvignili smo .se tidaj ter žalostnira srcem zapustili kraj, kjer smo so nujiz> vrstneje zabavuli, kjer se jo v inarsikateio srce na-selil oni nemir, koji deia mlado življenje najareč nejše! Z Bogom tedaj gostoljubua hišica. — Ob 4. uri populudne odkosimo ter napotimo v sprem stvu našib ljubeznjivili dara na kolodvor. Tu jeniali smo slovo od novo si pridobljenih srčnih prijateljev iu pnjateljic. Težkim srcem smo hi segli v roko. Bog ve, če Lfi še kedaj vidimo? In nebo samo bajo žaluje, nad to loi:itvijo, lujti oba dnevu zuicrom nas je radostno gledalo, a sedaj pri odhodu zatem nelo se je in hladna kapljica začenja rositi zemljo Zadnji pozdravi, tu si segatno v roko, tam so prijatelja zadnjič objemata: Z Bogom! Sedaj zopet sedimo v svoji Robi ter preobračaino liste debele knjige. Zaman sUušaino zbrati si misli ua vsakem listu čitamo: Nazaj, nazaj! —
Iz Šmurljn pi'i JeHšuli 17. jun. ( Občn i zbor Šmarsko- S latinske podružnice svo-tega Cirila in Metoda. — Konce rt.) V krasno dekorovanih dvoranah Jagodičevih — eksotične rast-line dal nam je bil v la nainen na razpohpranje grad JelSovski — vršil m je včuruj občni zbor nažo
šolske podružnice. Gostov je bilo prišlo od blizu in daleč  — cvet narodne   inteligencije.   Naj već jih je bili iz Celja; poleg družbe pevcov 5e štirji iloktorji juiis i. dr.; prišlo bilo jo obilo  vrlih Šentjurfanov, mej  i.jimi ćela vrstu   brđkih   pospodičin; zastopana bila je vs( lej  zvesta nam Slatina, oz»roma Sv. Križ in  Rutinska vas;   ćelo   iz   aosedne Hrvatske videli smo jib  ii-kaj mej uami.   Da   so   soBedne fare poslale mipnslanike svoje,   razume   se   samo ob sebi. Po đovr'enem   oficijalnem   zborovanji naRtopi gosp. d1". Jiuij Hrašovec,  advokat iz Celja, ter nam  v prelepom gn'oia razloži namea družbe sv. Cirila in Metoda.   Ona budf narodno   zavtduost   ter podpira tuđi  materijalno slovensko Solo zlasti ob mejah na-Spga naroda,  koder je  naval   tujstva najljučji.   Temelj narodne omike  je navodna šola.   Ako hočemo ostati Slovenci in Slavjani, inv. ti moramo slovenske Solo, ljudske hi srednje pa tuđi višje. Število iskrenih   narodrjakov   narasta,   število   renegatov   pada. Gkivna stvar pii veem  nušem  narodnem kulturnem naprtulku pa jo  —  ž e. i e z n a v o 1 j a, n e u p o g 1 j i v značaj ... . Gospod   doktor   zna   govoriti k srcu in pridobi mi   hitro   simpatije   tuđi   drugaće   morda nohajn.h poslušalcev zato, ker on sam ^loboko čuti t\ o remer govori. —  Nato   je  hil koncert našega Šmarskega   pevbkegi*   zbora,   kateremu   so se prichužili po dogovoru   že   pevci iz Celja.   Koncert ta presegol fu vse   naše pričakovanje.   Kar Šmarje stoji, nesmo imeli še takega   pevskega zbora.   Vse pesini pivdnašalo so so a tuko preciznostjo in čuvstvom, da ploskanja   ni   bilo   konca ne kraja.   Mej pevci,  moSr'mi in   ženskimi,   nahajajo   se   tako   iz-vrstna grla, da smejo oglasiti se pred vsakim strogo kritičnim občinstvom.   Kar   nas  posebno veseli,   je to, da   so v novujSem času   tud«  Šmarske  gospodi-čine in ^ospe posvetile *■ ilente svoje  narodni pesni. Vse klevete razr'h „lačenbergerjev11 neso j;h ustra-šile ; spomnMe bo ee,   da   so tuđi   one   bistven   del naroda našega   in   po   tem   trktiin   kolikor   toliko dužno slvžiti domovini po svoje. Slava jim! Velike zasluge za pevsl'  zbor Šmarski ima naš nadučitelj g. Fr. Jurković, kateii   je   skoro ves prosti čas svoj žrtvoval poufcevauju v petji. Plaćilo za ta trud svoj žel je kapelnik z vsenoi svojimi vrlimi, za lepo umoinost naudušenimi   pevci   in   pevkami vred baš pri   sinoćnjem   koncertu,  ki se je tako sijajno ob-nesel.   Ker pa   so Celjsk*   pevci   veliko   pripomogli dobromu uspthu ćele Rvečanosti, bodi jim tukaj iz-rečona zahvala oaza. Živel vea pevski zbor!
Slavni mešnni zbor Šmarski bi prosili, da bi blagovolil dno 5, julija tuđi v cerkvi počastiti sveta slovenska apostola, Cirila in Metoda.
Zamolčati ne moremo, da smo jih včeraj videli nekaj me; nami, k\ jih ni bilo. No, ništa zato. Konci se poznamo. Kdor i«i z nami, ta je proti nam. Ski upulozuo ogibtiti se odločno narodnih krogov pri nm im baš taklno, naravnost škodljivo pa bi uteg-nilo postati tako „ogibanje" za tište, ki živijo neposredno od prebivalstva Šmarskega okraja, recimo za tako, ki so pri nas sele zače 1 i zdravniško prakso in so še jako jako mladi piišli k nam od nekod s Poljskega .... Na koncu naj objavim Se dva telegrame, s kater;ma so nas razveselili rodoljubi iz Nove Cerkve in iz Žalca.
Nova Cerkev (Vojnik): „Slava zbranim bo-jiroljein  za narodno prosveto. Živeli Slovenci!"
Dr. Gregorec.
Žalec:  „Zadržani obžalujemo, da nesmo mej Vaini. Bon blagoslovi složno   delovanje za mili naš nnvod slovenski! Kličemo navzočim srčni živio!" Janez Hausenbichler, Drag. Žuža, Eei'st Sirca, Fr. Koblek.
Domačo stvari.
—  (Slovončevega) poroćevalea iz Št. Petra bodel je volilni shoil tako v oči, da je od vseh Sen-peterčanov, ki so bili pri   volilnem shodu,   videl  le tri, nasproti pa mnogo   Postojincev,   katerih   nikdo drugi ui videl, ko on v svoji   bujni   fantaziji.    Mej volilci, ki so napolnili dvorano in z naudušenimi ži-vioklici proglasili doseJanja poslanca kot svoja kandidata za dež^hii zbor, bili so le trije ali štiri go-spodje iz Postojine,    kateri so  slučajno bili ta dan v Št. Petru,   večina bila je pa domačib   Šempeter-čotiov, dasi se jo neki   gospod   trudil   od   hiSe do Inše ter odgovarjal niožo, da bi no Sli na shod.
—   (Postavljenje   Vodnikovoga spomenika)   so   točno   vrši   in   ni dvomiti, da bodo vsa del a pravočasno končana. Pevci se pridno učijo kuutato,   Pii koncertu, dne 21) junija bode nastopil
tuđi zbor gnspodittn tor pel prof. Gerbičevo po Vodnikovih posnih zloAeno skui-lho: „Kdo rojen prihodnjth11. Stunovnnj bode dovolj pripravljenih, samo tri»l»ii da se udi/leženci oglase uravotaBno, to je do 25. t. m. Bank tt po odkritji spomnunika bode v (-italničnj restauraciji, kjer bode postavljen v ta nameti  pos^beti šotor.
—   (U b top niče na  tribuni) pri  Vodnikovi slavnoati,   kjikor tuđi za banket bodo se   od sob ote 22. t. m. nadalje dobivale pri kustosu narodne čitalnice, oziroma v trunki.
Slavnostni odbor.
—   (Kosovski  spo minski  večer,) oka-terem smo poručali, 'ia g;\ bode priredil „Sokol" s Bodelovanjom ostalih narodnih druStev Ljubljanskih, dolmVn j<* na dan G. julija. Zi t>   \efier naročil je „Sokol" izvrstno izurjeno Dornžalsko godbo,   katera bode svirala samo slovanske — pivd vsem   sevedu srbske —   skladbe.  — Tuđi ostali program je tal^ da Ljubljanskoga občinstva   že dolgo ni čukal tako izreden užitek.
— (Zbor aknd. društva „Slovenija" na Dunaji) izrazil je v svojej tretjej rednej seji dne 15. junija t. I. protest proti goap, dr. Mahnitu, profesorju bogoslovja v Gorici, radi neosno vonegu, njegovoga postupanja jiroti gosp. dr. Josipu Vošnjaku, Oaslnemu članu  „Slovenije".
-- (V Trstu) pri.irav ju se preobrat. „Gnz-zetta Piemoutese* ima z Dunaja Ulegram, da utegoe namestnikoni v Trstu biti imenovan baron Kraus, sedanji nameetoik v L'ragi. — „Corriere di Goi'ziu" pu trtli, da je za to meato odloćeu podmaršal Appel. V Trstu se je te t-loi že prav od'očno trdilo, da je Depretis žu i mirovljeu. „Wiener Ze.tung" t^a še ni objavila, toda „v<ix populi, vox Dei".
—   (Dr. Sve to zar Mi letio)    vinil   se  je dne lo. t.  u>. iz bolnice v Budimpešti v Novi Sad, kjer bode sedaj  htalno bival   pf svojej hčeri Milici Tumieki in zetu Jaši Tomiči.   Miletić   se   jo dobro popravil iu je duševno zdrav.
—  (Uredništvo  „Brusovo")  nas je   na-nrosilo objavili,   da zaradi   praznika iziđe  12. štev. „Brusova"  v petek dne 21. t. m.
—   (Odbor   „Slov.  pevskega društva") prosi  vse poverjenike,   kateiim   ao se poBlale nubi ralne  pole, da blagovole   čim preje mogoče pobrati in doposlati   društvenino   za   leto   1889.    Isto tako naj   store   tuđi  posamični   uđje.    Posnii za letošnji pevski zbor so   vse razpoalane   in naj skrbe pover-jeniki za marljivo vežbanje in močen zbor.    Pevski zbor se bode   vršil  dno 4. avgusta v Celji   s sode-lovanjem vojaSke godbe.    Slavna  pevska   in   druga narodna društva se že sedaj opozarjajo na to slav-nost.   Vsi izvršujoći elani  „Slov. pevskega društva", ki se bote kot taki udelt žiti Vodnikove slavnosti in peti  Vodnikovo   kantato,   naj   se nemudoma oglase pri odboru za potrebne glasove.
—   (Tat vi na.)    V noči od nedelje na pone-deljek ukradel je neznan lopov na vrtu dr. Jerneja Zupanea stol. —    Res čudno, da Se take reci nišo varue. Bode pač   treba   že   po   vrtovih   nastavljati stražarje.
—   (Pred p o r o t n i iu s o d i š č e m v Celji) končala se je veeraj  pravda zaradi zuanega dvoboja v Celji. Zatožen'-c Emerich  Gynito pl. Sepsi Mar-tonos, bivži  pomorski ćastnik, sedaj posestnik zadol-ženega Kristioskega dvorca pri Celji, je koncem fe-bruvarja t. 1. velepoaestnika   Poglavena   na   dvoboj pozval in ga pri Sestem   sttclu  v trebuh   zadel, da je kmalu potem umri.   Uzrok dvoboju bil je ta, da je pokojni Poglaven zalezoval Gyuitovo soprogo, jej nenravne pogoje stavil in z ozirom na svoje izvrstno a Gynitovo neugodno Btanje, zahteval   „brezpogojno kapitulacijo".    Razprava bila je   deloma   zanimiva, rtVIonia pa pokazala takozvanih boljših krogov  „po beljene grobove".    Porotniki so vsa stavljana vpra-čanja jednoglasno potrdili in E   Gynito bil je zaradi hudodelstva dvoboja obsojen   ua   tri leta   ječe,   po ohtrtne b postom.
—    (Bralno   društvo   v   Dolu)   pvindi veselico v prid zgradbe  „Sokolovega doma" v L;ub Jjani v nedeljo dne 23. junija  1889.  leta v vnanjih prostorih gosp. J. Levca. Iz posebne prijaznosti do omenjenih društev uodelujeta gg.   Danilo in Slavko uda „Draniatićtiega društva" iz Ljubljane.  Vspored: I. Pozdrav predsednikov. II.  Petje. III. Prolog, go vori Miaka Levćeva. IV. GivgorčiČ:   Domovina, govori gosp.  Danilo. V.  Dramatična predstava    „Pre-pir med sosedoma". VI.   Loterija.    VII.  Prosta zabava. Med pofiameznimi točkami svira izvrstni tor-cet iz Ljubljana. Začetek ob 5. uri popoludne. Ustop-
nina udom 15 ki\, neudo.' 30 I r. : i osebo. Viv-plače se hvt Iržno vsprejrr j. K tej veselici najuljud-neje vabi o lbor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Pariz 18. junija. V zbornici izjavil je pomorski minister Krantz, da bode v kratkem zahteval 50 do 60 milijonov kredita za vojno brodovje.
Đraždane 18. junija. Popoludne bilo razkritje spomenika kralja Janeza. Prisotni visoki gostje, cesar in kralj, gledala \z okna v palači.
Bruselj 18. junija. V zbornici interpe-loval Janson zaradi pravde proti socijalistom v Monsu ter doka/oval, da se mora minister-stvo ali podvreči, ali pa odstopiti. Minister Bernaert odvrnil, da ima le kralj pravico, raz-pustiti zbornico. Minsterstvo ne misli dati ostavke in nič ne ve o „agents provocateurs". Vsled razjarjenja je seja prcnehala. Na cestah bile velike množice ljudstva, ceste blizu zbornice je policija zaprla.
LondOB 18. junija. „Standard" javlja iz Odese: Ruska vlada naročila 40 železničnih strojev in tisoč vagonov za vojaške transporte.
Bern 19. junija. Švicarskega vnanjega urada nota nemškemu poslaniku odločno ugo-varja, da bi mej švicarskimi oblastvi in nem-škimi socijalisti bilo kako sporazumljenje. Švicarska policija ne more dogodkov naprej vi-deti, niti preprečiti. Pri gotovih dogodkih ume-žavali so se agentje, ki so bili v zvezi. Sviće nevtralnost ju načelo javnega prava v Evropi, katere nevtralnosti še ni nihče pobijal, najmanje pa Svica, ki bode i nadalje vestno držala se nevtralnosti.
Razne vesti.
*   (Birma na Dunaji) končala se je  opo ludno  16. t. m. v sv. Štefana cerkvi   iu   je   trajala torej jeden teden. Število birmancev zuašalo  je ]e-tos 26.257, t. j. preko 3000 već nego lansko leto.
*   (Izdajatelj   potnih   listov   zaprt.) Oiicijala pri ogerskem miniaterHtvu notranjih zadev, Jurij a N ogradi-i a,   so te  dni v Budimpešti pri-jeli in doli pod   ključ,   ker  je izdajal protizakonite potne   liste   in   dotično   pristojbine  spravljal  v svoj žep.    Pri hižni preiskavi v stanovaližči Nogradijeve ljubimke dobili so mnogo pripravljenih potnih listov, katere je nezvesti   uradnik   protizakonito   priredil.
*   (Smrtna obsodba.) Pred porotnim   so-diščem v Tešnu bila je 13. t. na. 23letna dninarica Marija Makovski   iz Most pri Jabiunkavu zaradi detomora obsojena v ymrt na   veSalib.    NeCloveška mlada mati položila je namrec, kakor je »ama izjavila, svojemu  14dnivnemu sinku Franu blazino 6ez usta in jo toli   Časa   tištala, da se je   ubogo   dete zadužilo in izdihnilo svojo mlado dušo.
*  (Usmrtenje.)V Spljetu obesili so 15. t. m. zjutraj   kmeta   Andreja    Bartuloviča,   ker   je 1. aprila m. 1. v Zagvozdu umoril župnika   Hijero nima BeŽića. Tjsmrtonje trajalo je samo tri minute
Zahvala.
Oduševljeni na toli velikaiiakeui vsprejemu, izrokamo vsom vrlini Ormožanoni in drugim, koji no k niišemu izletu kaj pripomogli, mijtoplojSo zahvalu.' Soaolnn* vežo nus tlolž-nost, <la 80 sruno /,ahvjilimov slavnoj ćitulnici v Onuoži tor njonomu prcdaodiiikti g. dr. Ž iže k u , da jo lilugovolilii vso pripravo za i/.lct, toli vulifristuo iz riiti, nadaljo milostivi goapuj iu gospodu dr. Goršaku, Ijuheznjh im duiniui Or mozkiuj, na ^clu krasnim gosjiicain Olgi GorSukovoj, Teroziki Majjdi^ovcj tor Tiliki Frcnnsfo Id o vuj za prokraduu vence in šopke; nuilalju akadcuiićtioiuu društvu „Hrvatska", koje su je za nnS izlet ravno tako zanimalo, kakor mi sami, ter i z vsonai močmi aoduluvalo. — Vseni najarčnujša hvala!
V Grad ci, dno 15. junija 1889.
Za akad. drufitvo „Triglav" :
.1. Kotnlk, tC. predsodnik.
— (ZuNledcnl ponarejalci  UNtne votle.)   Bilo jo   žo  omunjeno,   da v ohčo   po  vaem  civiM/.ovunoin  svetu tako priljubljeno in rnzS'roro Anatlieriu uatno vodo zoho-/dravnika dr. J. G. Popp-a  na Duu  <i /.laati  na Ogcrakeui v velikoj mori ponarejajo in kvarijo.    Ko jo izdelovatelj v Hndimpudti osnoval generuro "uh.oi>h ,vo /a Ogorako, zma-tral jo načelnik  genernim-ga   7Hatt;p's;.Vii za dol'inost svojo, TiiiHtopiti vecje potovj'iije no Ogerake , da jedenkrat naiedi konoo tom sleparijaui. Uspeh tv„A putovanja je bil čudovit. Uo sedaj ,je dal v 9 krnjili na 10 nieatih kacih K!i' stekle-uic ponarejonc Anfithera  ustno vodo konnskovati in proti punarejalcem ?.   eti aodne kois'co.    To stane   sicer prečoj dcnarja, toda i/.delovato!i !;oLi.'i je jedenkn't prav korenito potrebiti,   ker   bi   dobor g!as to žo 40 let  preskuScno vode uto»nil   trputi   '/...rudi   rc^pre.   h   pon; vejani   dob!čkitJ;clji '.h Ijudij.    Da sa ponarejuleetn   de'j  o.eži   in koriš.i vu'couiu obćinstvu,   aklej)! jo   i'.delovateli,   stek'enico   povulsšati za polovico  projaaje   količine.    Izdelovatelj   rad  to   žrtv ajo   z nado,   da na bodo  obć:nsLvro v bodoćo   bolj   varov»»lo pred pokvarjerrmi, pouKrejoniuii in druzimi ničvrednin'i in neko-riatniuii aredstvi.   Cona Anatherinovej vistuuj vodi dr. J. G. Popp-a je   po  ve1!ko8ti   steklenice 50  kr. do  gld. 1.—   in gld. 1.40. Zahtevaj le dr. Popp-a Anatlieriu ustnu vodo, ker te sicer lahko prevarijo.   To uatno vodo inja dvomi zobo-zdravuik dr. J. G, Popp na Dunaji, kjcr naj »e piHraeno na roči, in veo I okanio,  droguorijo iu parfumurijo.     (017—20)
[ iJmiJisirzlF [
za vse leto gld. 4.60; za pol leta J    gld^2.30; za_6etrt leta gld, 1.15«    \
rJC ujei:
18. junija.
Pri Rlaltči« Schwenk z Dunaja. — Siegel ii Calovca. — Wiener, Toma, Siinerich z Dunaja. — Kosselman iz Gradca. — Ochs iz Prage.
Pri Klonu: Wernor z Dunaja. — Festraets iz Gorice. — Schlever iz Brna. — Plrnat iz Zatičino. — Nardin iz Trsta. — do Wottava iz Pariza. — Adler z Dunaja. — Friedman, \Vagn«r z Dunaja.
Pri AvNtrljmkeiu o«nar|l : Hrovatin iz Vipave, — Meže ias Vipave. — Auaster z Dunaja. — Leocher od bv. Lorenca.
Tržne cene r Ejultljaiii
dne 19. junija t 1.
~~~^ " &L kr.                                  | gLlkrl
PSonica, hktl.     .    .    .6— »^peh povojen,  kjr,    .1 — 68
Rož,           „        .    .    . | 4 6« Surovo maslo,     „       . — 76
[Ječmon,     „                      4 Bti Jajce, jedno :    .    ,    . —   2
jOvos,         „        .    .    .    3—  Mleko, liter   .    .    .    . I—   6
i A-jd«,,         „        ... i 4 B(j Govejo         nioso, kgr.   — 54
Proso,        „        .    .    . ■ 5 —  Telećje             „        ,     1—48
jKoruza,     „        .    .    . 1 5 — Svinjsko          „        „      — 501
Krocnpir,   „        ... i 2#b KoStrunovo     m        „      —132,
Leća,         „        ... 12 — Pišanec......—tid\
Grab,         „        ...  13]— Golob......—18
;fižol,         n        ... 11;—   Senr     100 kilo .    .    .    223
Maalo,                kgr.    . !— 84 Slama,    „      „    .    .    . |  2 3iT
MaHt,                   „       .  — 70  Drva     trda, 4 Qiuetr.'   G 40[
Speh friŠen          „       .  — 56      „     mehka, 4       B          4 20,
Meteorologično   poročilo.
:a» 7. zjutraj    V34 0 mm.     170« C    si. zah.   dež.    5-40mm *    2. popol.    7347 mm.     240° C    si. vzh.    ja*. oo    9. zvečer   7368 nm.     18-8° C    ul. vzh.    obi.      dežJa-
Srednja temperatura 19-9°, za 14° nad normalom.
13-a-n.e isisa, borza
dn6  19. junija t. 1.
(Tzvirno telegrafiCno  porufiilo.)
vfteraj     —           danes
Papirna ronta.....glfl   «3^5      — gld.   83-f>0
Srebriift renta.....„       83\ '-      —     n      83'75
Zlata, ronta......„    109-10      —    ,    109-10
afl/o inarcua renta  ....      ,      98*95      —    ,      99-30 \kcije narodne banke.    .    .      „    904-—      —    „    904*—
Kreditno akcije......302 50      —    „    303-25
London........„    119*50     —    „    11935
Napol.........      „        9-51      —    „        948
C kr. cekini......,        5-65      —    ,        5*65
Memfike marke.....,      58 40      —    ,      58-30
4% državne BreSko \t 1. 1854      260 gld.   135 gld. —    » \ Državne srefike iz 1. 1864              100    ,      173    „    25      „
Ogerska zlata renta  4°/0    ......    100    „    90     „
Qgorska papirna renta   5°/0    .         ...      95    „    —      „
5"/o Stajei-Bke zemljifiC. odvez. oblig. . . 104 „ 75 „ Dunava reg. srefike 5°/0 . . 100 gld. 122 „ — „ Zenilj. obč. avstr. 4V«70 zlati zast- liati •    118    »»    —      »
Kreditne srećke.....100 gld.    181    „    50      „
Rudolfove srečke.....       10 „        19    „    50      „
Akcije   anglo-avstr. banke    .    .      120 „      125    ,,    25      tf Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.     .   232    „    —      „ Zahvala.              p
Za   obilno   spremstvo   k   zadnjemu   poČttku   |*| gospoda                                                                   ^M
ALBERTA KAPPUSA   I pl. PICHELSTE1NA            I
izrckamo tom potom vsem prijateljem in znancem, ^H p. n. gospodom tiradnikom, prečastiti duhovščini, ^H slavni požarni brnuibi, čas^itim darovalcem ven- ^H cev, presrćno zahvalo.                                           ^B
Predtrg-Kamna gorica, 18. junija 1889   ^M (457—1)                      Ostali žalujoči.      H
¥ ŠYI€AMJI
Jutri v četi tek   dne  20. junija 1889. VELIK
VOJAŠRI KONCERT.
Za&etek ob 5. uri.                    Ustopnina 20 kr.
Otrocl prosti.
(461)                      SpoStovanjein    HANS   EDEn.
m.       a       m        M.       A       A        A        A.A-.A_     A-   _A_  . A-      *     _A_  _A^ A. -A
Dobro prođajalko
vsprejmem takoj v svojo prođajalnloo z meia-nlm blagom Kraj prije ten. Me/.da povoljnu. — Vefi pove   uprav: ištvo   „Slovenskoga  Naroda11                 (458—1)
DIDAKTOFON Bl^SniStfiiiiat
i ii-t—i)
po kojeui nion* \nakdo km;du uviniti in peti (cei uhvimI nn četrt pol«' papirja!!), stane n;i 3 oktavu h»iuo 2i3 kI«1., uji 4 oktave pa :ta «I<I. V ostaleni služi 1>II)AKTOFO\ popolmuna kot liarinonijuiu tiajnega debi, krepkega in prijetnja glasu. — V imenu glasbenega rmpiedka priporočuje a<; ia obilna naročila z veleštovanjein
AloJ/.iJ Ijiiseuik, Komen, Primorje (Kusteiiland).
Mladetiie, 27 let star, Čvrst, izurjen v trgovini vaitke vrste,  ki ima već  sto goldinarjev gotovinu, želi natopiti kot
pomoćnik ali kompagnon.
— ['onudbe naj se blngovnlijo poslati pod „I*. T- **OO" poste  reatunte  I*tuj.            '                                    i.4r'9—1)
1 Vila v Opatiji i
2£   popolnoinii   novo   zidana,   s 5  sobami,   8a-   fm
I* Ionom,  shrambo,  kuhinjo,   sobo za posle,   **
w balkonom,   vodnjakom,   kletjo v skali, (ir-   U
O varnico.   Dohod k morji.   Cena 8800 gld.   Q
Q         Kuj več pove stavbeni urad Alf. Hart-  Q
q mann-a.                                             (4«o— i-   Q
W Slavnemu občinstva! "W
FRANJO RUS
tSlovenecj
trgovec   8   specerijskim   in jedilnim   blagom
piiporoča. se slav. obeiiistvu xji narof-ilu za vsalcovrstno Itln^o. Dobiti je vodno: Kutu, ri*, ieHliiint'. olj«', Miiiokv«>, popcr in frr<»z«lfi> vsike baze. Za krčma rjo vho blu^o, ki se v tfostilni potrebu ju. J'oSilja po poštmtn puvzetji do pet Uilo. Na zabtevanjn tildi po železnici. ču Be več liHioči. IJlaj,'') vedno sveže in najbolji« \rite po jako nizki  ceni.                                                                           ^340—3)
^^^ ^^  ^W ^^^ ^W ^4W ^W ^kk ^W rfW ^fcfc ^W ^fck J^\l ^IW^^^^fl^. ^l^.
U|te                Fr-tentovane Strakosch-Eoner jeve
"S^k str°Je za ^rail^e in mUD^6
•■^m l|lALEXANDER HERZOG J||j,
■i^fli' fTT?y*   ""^gLif         Ducaj, Grnhrn, r>rauiirr!rtr;is.se 6.             ^-T    Jl
*:-:-'^£'ll*-^JC^ K}t)alct;i zuHtonj  in l'r u n k o. , ". 'j-^ca^
IP JAKOB KITRENT   I
^ T7- Xjia.l2:oT7-ci pri Brd^i ^
jyf izileluju iz najboljše«« l>la»» in prodaja po ^* ^0              '            nixki  ceu I vsukovrstno         (856 JI)     K>
y/      belo, zelene in nijave postekiene      *đ
flončene peči, |
\    štedilno orodje i. t. d.    Š Nekaj čisto novegavdijetetM
je   naravna,   veliko  v sebi   imajoča,   z   oblastveno
koncesijo  z   uiuetno,   svoboduo   o^ljen^evo   kislino
»asiščena, na novo v trgovino došla
Kostrevniška Rimska slatina
pri   Bio^aU'i.
Srefiio  zj«Mlinjeiij«   prirode  in  uinetnosti,   nepre-
kosljiva  dijetetičua  pijaCa,   kakeršue   še  dosedaj
ni bilo,
ruflniško-slatinsta sodna vefla,
zdravejsp, kakov tako imenovana v sifoiiih napol-njena,  bolj se peneca,   nego druge   naliajajoče se
mineralne vode.
Dobiva se v vseh bolj šili lekarnah, proda jal nicali riiduinskili vod, pri trgovcih in direktno pri oskrlmiiivu lliinske slatine, pošla Rogatec-Slatma
(ua Stajerskem).                  (ao5—9)
izvedenega iti izurjtMiega v notarskih upravilih, — lide c. kr. notarska pisama v Loži. — Naznaniln naj so pošiljajo na Frana Straieka, f. kr. notarja v Loži.
I Čitalnična restauracija §
g]                   T7- Xjj-UL*tolja-rLi.                  ]g
y%          Usojam si uljudno naznanjnti,  da poleg Koti-    ^
ftH[   ler|«»veK«  umrriM'tf« plv«   imam tuđi               \fr)
M   Reininghausenovo   M
^[                           mareno pivo                           ||pj
(*Mj   v pntontovntilli Nti'Uleiiinili liter po 24 kr-,    K-,
ftjfhn   J/iu l'tra   I7 •**"•   'n   V* 1 iti-it,   ia  kr.,   to je pri-   ir^š
v*jll   pravno   za   prodajo   čez   ulico   in  je   veduo   sveže   V£u
(^[1   napolnjeno.                                                                      j|fe,»)
^n           Priporočam tuđi novi  neposredno  od pridelo-   'vfcfc
vDJJ   valca došli ,,«vič«»k." iu štujersko  nuuiiziio   Jl''";
;-*jj    vin<»9 iKvrHliia  )c€llla9   ter zagotavljam pazno    \k'<,
j^r\    in hitro  postrežbo.                                                                 [lfe^
>i§jj            Za blagovoljni obisk se prosi.                                  Upi/
u3JJ                                   Z   velespoStovanjcm                                 L|£^
M (4.2)                             Fr. Kaubš.     M
Ilf** " "jf                Proti ogr]u varne
sJttpA železne kasete^
t1.        :  -u         |ci  ao dajo z vijaki  pritrditi,   kakor  tuđi
I rabljene in nove, proti         ___     ^-—-mm""^"
j ^^^ ^m£\ ^"^_^^                                prodaja ceno
&0^Z~------'   S> BERGER, \Vicn. Jlriiiiiiprsir. 10.'
<'■(• Grolloh-ova obrazna ordme   ('i^mi' Cirolicli)   a
ne odpravj   \pseh neristostij   kož^,   kakor:   pi^, oj;i'e,   ||
of^orelosti itd. trr naredi poln  svetio bole in mladin-   I
sko ("iste.  — Ni nikako  barvilo  (Sclnnink+0. — Cena   I
HO kr. — Glavno   razpošiljalnieo ima J. Grolloh v   I
Brnu (Miu-iivskiii. — V Ljubljani  ima  /aiogo   I
Eđ. Mabr,  parfnmer.                                    (652—IH;   ■
Zaloga v Ljubljani pri vdovi gospoda Moritza Wagner-ja na Turjaškem trgu.
Ok'Jciic     kislitie     ■iaJI>of;Utik|Ma,       jT    ^_ n»J£tNtejHH     in     iiajiaučii«'jMit    ^r         \^ J
ttlkitlićua   sluti(iH9  Ixvrstt.uu     s    ^.   ^rJ
NkiiHitjnli    dvbni    pri      >^  r%^L)          <S^
kušl|i,      v r n 111 i li      >^    . ^t^      m        S
bol ei u i li,     hv"        /   j\   ^  V1^*/
lodincm     in        /         ^^     d* S      O^>) ui v li li r ti e in      •        'V^        ^    X
katnru.         X  A,  >   J> /        Prodaju s« y^     ^^^»      S   x          »;>jvefi i»ro-
<V)         >^»    \fj      J^  jS      Uajalnicah nii-
^r    ^V^^       •*-** X       ia«»raluili   voil    in ^r      ^5^^^ *  «S X    !>i|»e<'«»rii!*k*»j{*» 1»Iuk» >^     ry  ^^   ^r ^r     t**r   <lolikalt>s i rt ae   do-/ j4    ^^-        -^     >^                   liivsi po
'^^^7'         jr    slatinskem  raviuiteljstvu y^         jf                 v Kostrevniol.
>^          Pošta Malina pri   Ko^alci.
Zaloga v Ljubljani pri vdovi gospoda Moritza (.•».•{fo     Wagner-ja na Turjaškem trgu,       u
% Gg. šolskim predstojnikom ^ ^             in učiteljem             %
£\   (104—yO                    priporoča                                     "^
I iiHEJA ĐRUŠK07IČAI
^    trgovina z železnino in orod.iem     K
[f   na j\Io>*tii<Mn ti-jjj-ii. (it. IO    fj
^  vsa vrtnarska   orodja,  kakor nuli o rod ja   [W
r^ za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves,   gj-
^j  in sicer: drevesna strgulja, škarje za g<>-   [Cj'
C^ senice,   ročna   lopatica,   drevesna   žaga,   fe;
tS   sadni   trgač,   drevesne   škarje,   cepilnik,   &■
£>)  cepilnik   2a  mladice,  cepilni nož,  vrtnar-   ^2.
K]  ski nož in drevesna ščetka. Ormi ja so vsa   [Jf
fj<|   na    ! c p o   po ples ka ni    I e se ni   plošci      *jC
•>5i       ure je na in po prav   nizki   eeni.           >Ž
Lekarna Trnkoczy
zraven rotovža v Ljubljani         I
Z^Z 3^.31. -velilcerra. Mestnem trg-"«- ZZZ   I
priporoča tukaj ]Mip;nana ii»|lioI|Ha in Nvciu zdrsi-   I
vila.   Ni   tra   dneva,   da  hi   nn  prt'jrli  pisiuouili   /.alival   I
o naditt iel»omo NkiiHcnIU   domaćih   zdrav ilili.  —   I
Lekarn   Trnko(;zy-jcv«   tvrdko je  pet,   iti   Hir.er:   Na   I
Dunaji Viktor pl. Trnkćoiy, V., UiiinJsflninnstr.   I
H;> (tiidi kf.miciia tovarnaU dr. Oton pl.Trnk6ozy,   I
III., Uiideckvplsit/: 17; in JullJ pl   Trnk6ozy, VIII.,   I
Jum-fstiidterstr. ilO.  Vdrailc, i 'na AtiijiTukoin -: Von-   I
delin pl. Trnkoozy.   V Ljubljani:  Ubald pl.   I
Tmkooiy.    1*. i>. »lirinutvo  s*' pro.si,  »tko  mu  j«  na   I
t(Mii   \uM'ć,i',,  da Rpiidiij navedena /.dravila h prvo pdSfo   |
dobi, d<  11; i h 1. i v tako-li1 ni prav i: Lekarna Trnk6-   i ozy poleg jotovia v Ljubljani.
Marijaceljske kapljice za zelodec,
11**«-*^->!&£tim&l%$ffyjm    kaU-rim  ho ima na tiH<x't! Ijudij
in^^^JrjL  1 ^&v    v   žt'lodci   in   ho   neprekosljivo l^£ Rr| \ ~^'?    Hi-c(iHtvo    z,uper:    nom»njkanje
ll^lJRI'■ i 1 4Pi nitM>' hlJIIVil"Jp) filHvoliol, krć v lE^^TnliHH^    plist*', ' ludf'zni   na   vranci,  mt
L^^^'v^^HKB j'"11''!1 ii1 z°ium> 7'nt" *''°»i st°'
i       BJMBIA  Trik CD    2 ^1(|m   5 tucatov   samo 8 ^ld.
ftfUUi\BAlXLI;1\        js$~   SvariN.:    Opo/.ar-
"" TROPFOfc        iatuo,   <la   se  tiate   iHtinite Mil-
unn     rrHT   BKt     Vijui'elJHkc    kapljice    dobivaju
APOTHEKER TRMKOeZt    ya,,V(;n     lotovža    na     vclikeui LA1BACH \ STUtK t»m\ Jiestuem tr^n v Ljubljani.
Cvet a<»i»cr trganje (OlcliO
je odloono najboljšo zdravilo 7.1 »per jtrotin       '&$S
ter rt*vuiatiKtMii, trganjf j)» udih, hohirin«      r'riTEV
y krizi km  živcih,  otfKlino, otrpncle udo    .Mi^P/
in   kitii   ihl.  ]\Ialo ('-aa.i <':u ho rabi,  pa mino   ^^TgMMflj
popidneii)    frvanje,    !<»ir   dnka/.iijo   obilno   V^'^^B
/.alival.   Zithreva   nn j  ne samo „cvet ZO|i(«r    W) M 'W\
tr^unj« |»» dr. Malini" z zravou .stojerim   //|^i »1
znaiiiofiji'tu.  I Hiek!. ">0 kr., tucar ^ld. 4.50.   / ti   vll
i|^~" Ce ni   na steklenid   /.raven stoje-   /   jj    ]^
("e^a  /.iiainoniii,  ni   pi*uvi evet in t,'a procej   ' vi>*a""'njJ1^
nazaj   vrnitt;.                                                              . i i;u(jmarf«»
Planinski zeiiščnl sirop kranjski
f,\\ i^li'itslo in otro ki1, je u;» j hol i Ai /opor kašalj, hripii-voHt, vnitulml. jetiko, prsne in |djmno bolo<<ino. 1 stric). nfi kr.,  1 Miciit ") tri I.  Samo ta .si 1*11 p /,a ")('► kr, je pravi.
Kri čistilne krogljice
ne »mele \>i ao v lrjednein ^ospi'dinjstvii po^ro'iiti in so ne 7.1; tiso"krat sijaino osvedočih1 pri z ibiLHanji (•]»-veskf^a tt^le.sn, ^luvoliolu, ntnim'iiili mlih, skazciicin želotlcu, jetrn li m ultistnili liol^znih; — v Akutljah a 21 kr ; jt'd'n Ziivoj h ti SkuHjaini 1 ^!4l, 5 kr. Raz-poSiljavu so s pošto najinaiij  jed^n  zavoj.
jSf Zdraviia  za  živino. ^S
Sti;g>ji  xa   živino.
|>!.i».i.i \.>i-gl,Mi<, ttidt w.di/.uje konje (ltib»'W», okro^li« mi iNiitoiif. Kr„\t? dube uuni^o linhi'c^u liileku. — Zani()C<.-k ', raliila.m tiavodoui vreil vclia I • 50 kr., fj KMiiiotkov z lahilniui na o lom sumo 2 gld
4-%'ot   i.%\   konje.
WS»^t^^y^^         ^L            Najbolji;    uiaz lo   za
■JIM kIMbI ^^l^—Wl3*  kll!|)''- l'finnsu  pri   pr»'-
4>a4 1^*^ ^2ii^Jt^  tepu žll, uickauji k<ili>u,
'r^n^^KHHHHSSSnp     kupituih lioliv.ili, otrp-
J^BJ^^32kJČ^)' >!■      '-it'KJiv 'Kiku, v krizi 11«i.,
jl^Bp^^gBEvM^^zs  or 0 kan i i iid^.  urliiirjili
WjS^'-\Tus^BhiSr^^. >>a n"na'<< izvinjciiji, ti-F^MUUuipHmSEmF^UMB srunjuMl <<>d Ini u uprave, r~^gU&%i^ffy/\pf^f3^ !"'' silsi'i 11<I.. s kratka fe^^jM^M^jJgP^Pfc^S pi'i vHeh vnaniili Ixih>z-*=nl ni»»>l UliBi&g—MflO' nilt in fiihali. Stekleuica '. .■;::> 'i ni 11 11 «.ii .i-il stane le i yhl., f> stekli-nic /.  r-iiiiin;'!i   nn• «•« 1-■ 111   •. rr«l  samo 4 *(ld.                   ^4:~»*"J—'. 1
CJV A !RIL0 T    ^'1?ii  ''''»''^'  KO pristni,  zanesljivi
-----------_         "      ':.  z:ij:&nir«>ni,   *'e   ini;ij.»   im-: Trn-
U*n-i.y    11 »iiMo   i urslvcuo ztiituilto.   /oper  po-
uari-'jiiajc Istili   se sodnifsKi  postopH.
Vh;i  tu  ictSteta zdraulu h,  priNtuu  dobivujo mhiiio
v lekarni Trnkoczy v Ljubljani
zraven rotovža iP&'~ in eo vsak dan s pošto rszpoailjajo. "^By
I          ZBIRKA.          1
1 DOMAĆIH ZDRAVIL, f
f        kakor jih rabi slovenski narod.         ^
3fl     S poijudnim opisom čl<weškega telesa.      >£
flztlal in založil Dragotin Hribar.                           £?t
Odobril for. Edvard. Benedićič, nadzdnivnik  usmiljenih bratov     ^" ^                                   v  St. Vidu   na  Koroškem.                                   \^
(,'s             Ta  slovenskenui   narodu   zelo   koristim  knjižica dobiti je  v      ^
"(2 „NARODNI TlSKARNl" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — V£* "?>7     Stane 40 kr., po po>ti 45  kr.                                                       I^T
OOG000000000000300000000000 X za  gostilne in restavracije, q
U s shrambo za jed in brez iste, najboijše in najtrajnejše, katn-e Q Q prekose vsak drug fabrikat, ilohe at> v vseh velikostih in po naj- £J| Q                                          nižjili cenah  j»t-i                              ;.inr>—i)  Q
8    ANDREJU DKUSKOVIC-U,    8
2£ trgovcu z žeieznino  na Mestnem trgu hiš. štev. 1O. jgj
OQSXXK»OOffOQOTOOOQOCXX»OQOOO
J|j   ^Gtfl«1^*-    l*rot'«'N<>rji   «••  Ur.   Uli'iike   ini   Ounuji.   profesor   Orii*«lits   |H
H3   l\^oatf       i>niiVs4ir Š«rliin(/,l"r.  »ok. proiVnor Oitp<il/;er,   kuknr tu ili   ^B
Rt!   TJ'fcTiK**                                                          *            '                         ' *                                     ■■
■jH   jjgjfrjjp      vtM-. <1 ni/, i li   slov«-4'ili A«lruviiiknv jh\» niim-J" i(i priporoi-aj«   ^H
^B    lc    |triM(ii4»    in    h\4-Io\ii<>    rili«\ntt   <•.   Ur.   «lt<trin-ii.i    x«>1»<»7.«li*aviiflcn   ^B
I T^r" ^P 4^1 ^P ^P ^ JVnatb-eirii^,  ■
^H   %n  vsakdanjn purtilin,   ker j« \iol.iAa,   tu!y;i> vsaka druga   /.ohna voda,   kot pro-   ^^
|H   acrviitivtio   Hi'i'dHtvo  pruti   \ sein zobniin  in  u tnim   buleAintn,   pr'rAiiniuv  votln. v,;\   J|
H[   trrtrrjinio pri  knuiičiiili   vnittiili  Imlcznih  in  ucolriimlnn   putrf.buu pvi rabi  mim-    Hl
^H                                            r;i|nili   vcil,   k.'f-i::t,  iV se hknidi  labi   /,                                            ^CT
I   Sr. POPP-a sobnim praškom ali sobno pasto,   ffl
^M                                          ohmni vediii) zdnivn in lupe zobc.                                          wgf\
Hj i!*T l'rf ii<»|»ft>Ntuui rubi <lr. l*o]»i>-ovili zohulh Hrt'dhJov se pre- ly SR i/G~~ prtM'i in: (HlNli'ani viimI <l rob ti I li ullvi«% /,u Uutcrc je UMtuat ^J BB   ]tjifr~   vollinu luUo liKOtlmi tla. kulerf ni* lolijo *«b, »Iu zuvtio pilili.   HM
I |)p. Popp-ij z»bna plomba ■'• "a^I^v,,,! ^. """ I ■ l)r. P»i)|i-!i z«ljift.no milu ^^V^&.u^TSn.r I
^B   Ceaa: Anatlifriii uhIiiu yo<la v ilvojiio povekŠHiiih H^okliiiiienli po 50 kr.,   ^H
^M   gM.   1.       in ^Ul.  1.1)1.  — Anallioriu x«itma paHta  v  puAc'ifiih po  u;b\.   \.'2J.   ^M
^M   —  AroimtlU-iia #.ubim pa^ta :'i .'Jf*  kr.    - Kobni  prašek  v  Škutljicitli   po   ^M
^M   ri."i kr,  — Zobua   plomba v  rtiiiji   irM.   1. — .  — Ki'ljlM^ii »  milo u .']D kr.   ^B
^H jjBS" l*r<*<l kiipovaii|fiii |M>n»re|ene Anntluriti ustiie voile. hi |e ^B ^| l»o aitulizi U* i/. Uisliu »H|>ravl jeni proparaj, h kntrriiu »<■ ^obj<- ^H ^B                             pr«>/.j;o«laj  uni4<l|o,  Hf i/.rcviio  Nv»rf.   ~~Wm          |t>l-'>__M'.»     VA
I        Dr. J. G. POPP, Wien, L, Bognergasse Nr. 2.         I
^M   Dobiva se r Ljubljani pri lekarjih J. Swohoitn, X. Alaj-r,   U. pl. rrnkoc:7.y,  K. Hir-   ■■
^|   schitz, (i.  l'ifcoli, ibiljc pri  tr^ovcili  C.  Karin^er, Vaao Petrićif1, Edvurd  Mahr,   ■■
■JI   Pvti'r   Lussnik, brsitje   Kriaper:   r    Postoj in i: Fr. Haeciirich,  lekar;   na Krškem:   ^M
Hl   F. Hihnchet*, lukar;   li. Entfelabi'r^er,  trgovinu i. Kalautenjskiiu blagom; v Jdriji:   ■■
■J   J.   \Varto,   li'kur; v Kranji: K. Šuvnik,  U;kar; Martin  l'ettati, trgovce;  r Shofjej   ■■
^M   Luki: <J. Fahiatii, lekar; r Kočevji: J. Hraim«,  lekar; r Ajđorsfiim: M. (-iu^liiiliao,   ■■
H|   Ukar:   r   Litiji:  J. lieiit?š,   h'kar;   r Metliki:   Fr.  Wacha.    U'kar;   r  Kudovljici:   BI
BH   A.  k<»l>uk,   lekar;   r   Surem   metttu •   F.  llaika,   L).   lii .«oli,   lukarja;   A.  Gustin,   ^|
^B   trgovina x  ^alanterijakim  blagom;   f Kamniku;   .1. Moćnik,  lnkar;   «   Trebnjem:   BJ
^B   .1    Kiiprticht.   lekar;   r   Crnomli.:   .1.   lihi/.ck,   luk;i.r;   r    l'iftnri:  A.   Lubaa, lekar.   BJ
O<l]»rto vsah   <lnn o<l  ». ure »jul raj «lo   IO. ure zve^er.
K       Karola Gabricl-a       S
|C                             veliki   svetovnoziiniii                            K
!i PANOPTIKUM in MUZEJ li
U ±£   v   nali'šć zu to p'Ktavljetjpj,   elegantne)  rj*zshi\infj   Ioni,  velikei  S    " Z JJ                                    ki.c h  400  n nivfr.iv            '                   "   X ^
a.1^ ^?f?r    2O.3, ce :arja Tosipa trg"CL-   ""^ar 5?
11|        ^^                  __^^            5?
.     ^a    CWS3T   Vn:iK  I«m-c>1<   in   pcfoU  it; anatomiftni  separatu!   oildoU-k   oilprA   S  « ^ ^J   '**   K>1   ***IIH'**'   i"   tn.   dan   fja   neka   ilt.ma   znanstveno   razlii^a.  *^kfQ   ^% ™
^                             Ustopnina v panoptikum:                            5 II
*yj    15 kr.,   zji   otrokt«   1«  kr.,   li^tki   za   odrasl«,   veljavni  za v»i!   oddelkt*,   'Sli 5p$               tjrez dopisu il.t, »o  kr., za vojake do namlmka  1» kr.               X I I
^^             Zilržujem ae vaake^a hvalisanja,  prepuSČajoč mziojeviinjo f-astitim   <P%
o-^   obiskovalcem moju razstave.                                                                      ^^
4#                                            Z velespoštovanjeui                             (414_4)   J*
J  KAROL GABRIEL, S. Meisel-a naslednik.  *
Za čas stavbe
miporora
V                         V
J( Kl F^ F\Ir^1 I JK       IHi r\iBI IO s ^ f\V f 11^': A\
Miiit*TItiilii   lliiiiJu)!\y!WifciMi
Mestni trg št. 10 trgOVlDa Z MeZMIlO Mestni trg št. 10
v vclikeut  lzbf»rti in po zelo nixkl ceiti
okove    za    okna     in    vral<i,                             J^fc
štorje zsi  Mtokodoraiij^,   <li'sit                   n^^g^^^-
in   cveke,   stmiokolnu;e,   vezi                     1^^^^^^^^
za ziriovjc, truvci/(* in start*                    L^sV- i^^^B
želozniški* šine za oboke, ^■■um^u^»l-i' C^% l^gs^a znano uajboljši Kam niski fl^^^^^^^^^^K s*S© ffl Portlaiul in lioinan cement. y^^^:'""^^^s^^^^li sklejni papir (Dadipiipiie) i'» ^^W^H^^^^« asfalt za tlak, kakor tuđi r^JM»iil^ R Jl lepo   in   inorno  narejena ste- '|p^,  ||                 ii^^ji
dilna   ognjišča   in  njih  poaa-   * -^                  ^   ^%\
111^. r* II %-       » 1 * -* 1 '    »
Pri stuvbab. kjer ni voile blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v inalo ura li in z liiajhnimi sti'oški na pravom mestn do vode pri li; >avno tako se tud i dohivajo vsi deli za sko-pane vodnjake: železne cevi in želczoliti gornji .stojali, kakor tili)! za lesene cevi mesingaste troinbe iu ventile in železne okove.                                                     (lo.t—jo)
WST  Za poljedeljstvo: fM
Vsako vrške orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, žele/ne in lesene brane in zobovje žanje, motike, lopate, rovnice. krampe i. t. d. Tuđi se dobiva zmiroin svezi Dovski mavec (Lensmfelder Gyps) za gnojenje  polja.
Najboijše in najcenejše
v  ploščevinastih  pušicah
se dobivaju pri
ADOLFU HAUPTMANN-U
Lzdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
""    Laatoina in tisk „NAiotiue Tir*arne*.