volume iii. — leto iii. Single Copy 3c CLEVELAND, O., ČETRTEK, (THURSDAY) AUG. 5. 1920. ŠT. 184 (NO.) Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c Published and distributed under permit (No. 728) author . by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, 0. By order of the President, A. S. Burleson Postmaster, General {■■■■IMMiMttMHMiiH^^ panika v varšavi; ali pošljejo zavezniki pomoč? London, 4. avgusta. — Brezno poročilo, ki je prišlo v ! ''n>- pravi, da so boljševiki s(° 62 milj od Varšave in okoli 40 milj od Lvova. p°ročilo tudi pristavlja, da je ^vladala velika panika v Var-in da vsi premožni sloji že iz Varšave, ker se bojijo okuPacije. Poljska viada je danes že od-8ovorila, da je pripravljena pokorit} se z boljševiškimi zaupniki v Minsk, kakor hitro 0 mogoče. To se je določilo na J* obrambnega sveta in zapiske misije, ko sta zboro-VaIa skoz ves dan. rjetno je, da bo poljska de- ve, Racija odšla v Minsk že v Cetrtek, toje danes. . dijakom se mudi do premija • Zavezniška misija pa jim najbrže odprla oči, da vidijo, jekaj so se bojevali. Armada razbita, municije ni, živeža ^ Preostaja, pomoči ni, torej a3 še preostaja poljski armadi? G^ar;z, 4. avgusta. — Lloyd rSe in Millerand sta danes s j 0rila eno uro po telefonu o v..anji poljski situaciji. Pra-^ > da se v kratkem snideta, n b°sta obdržavala sejo glede °'jakov p Cv°ri se (koliko je na tem slali , Ce), da bodo zavezniki po- Šest divizij na Poljsko. je a?opis Matin je izvedel, da francoska vlada vprašala Žd tiaj ružene države za svet, stori v tej situaciji. kaj So ariz> 4. avgusta. — Sijajno vel'tmagali bo,:"ševiki in dosegli ]j 'vojaško zmago nad Po-. l> kateri so po poročilih že ;n Ust'li bojno črto ob reki Bug St bodo najbrže umaknili do Varšave. °zirom na zadnja poročila, > Prihajajo iz poljsko-ruskega bi^Ca> je poljska armada raz-ž »a kose; zmagoslavne bolj- IrV ■ *a čete pa podijo ostanke t. sl{e armade proti Varšavi, že takorekoč obkrožuje-VedV velikem polkrogu, ki se, .n° bolj zmanjšuje. lc0 a ^ojni črti Bug, ki se lah-1 Jj^'Kierja z bojno črto na bi arni 'tko so Poljaki izgubili svojo te J,brez vsakega boja. Razbi- i Po'jske čete se hitro umika-in i šujejo svojo fronto, skrbeh radi a,'IŠCa zedinjenih držav. zakar bodo morali prepustiti skoro pdovico njih dežele svojemu sovražniku. .f. y. * Washington, 4. avgusta. — Premirovne pogoje se bo Poljakom ponudilo od strani sovi-jetske vlade le v dobrobit bolj-ševiške kampanje. Tako se je glasil ukaz, ki je bil izdan 29. julija na severno zapadni bolj-ševiški fronti. To je danes zvedela tukajšna poljska delegacija. Clan revolucijonarne komisije, Skalin, je poslal na sodruga Kranklis, komisarja dvanajste armade, ukaz, kateri se je či-ta'1 tako: ''Mi bomo predložili premirovne pogoje Poljski v našo lastno dobrobit. "Dokler ni izdan formalni ukaz od strani vojaškega štaba, le kar naprej podite Poljake. Vam se ni potreba zmeniti za nobene obvezne premirovne pogoje." * * * Varšava, 4. avgusta. — Vsi Amerikanci, izvzemši uradniki in pomočni delavci, so imeli naročeno, da naj zapustijo Varšavo še v sredo zvečer. Legacija jim je preskrbela vlak, ki jih je odpeljal v Gdansko. Po poročilu, je zapustilo mesto okoli sto Amerikancev. Preskrbilo se je tudi trans-portacijo večim Poljakom, kateri imajo sorodnike v Ameriki. Po večini so to žene in otroci, ki so dobili dovoljenje od poljske vlade pred par dnevi. Vse angleške žene in otroci, ki nimajo posebnega opravka v Varšavi, so prošeni od strani angleške vlade, da naj kaj kmalu zapuste mesto. Pripravilo se je že železniške voze tudi zanje. Z ozirom na poročilo, katero je podal član poljske premirovne delegacije, ki je odšla v Ba-ranoviči, da diskuzira premirovne pogoje, pravi, da boljševiki niso pustili, da bi ostala poljska delegacija v zvezi s poljsko vlado v Varšavi. Rusi pa zopet pravijo, da to ni res, da bi oni hoteli odvzeti pravico do pogovarjanja z varšavsko vlado. Boljševiki le pravijo, da jih Poljaki niso razumeli, zakar je prišlo tako daleč, da niso razumeli, kaj pravzaprav boljševiki zahtevajo od njih. i Vi0 Je 4 .avgusta. — Ko se kratkim v državnem v»$j] entu v Washingtonu bilj tl konferenca, na kateri so by, gav2°či državni tajnik Col-Di{ lr Geddes, angleški posla-^Otr. Washiligtonu, Rorland ^f),/"' ameriški poslanik na Bm in Sir Alstrom, an-% Poslanik na iKitajskem, je razpravljalo Pot v Varšavo odprta. Pariz, 4. avgusta. — Angleški in francoski vojaški izvedenci, ki se nahajajo v Varšavi, so prepričani, da se mora poljska vlada umakniti v teku dveh ali treh dni. Skoro gotovo je, da se bo poljska vlada v teku te dobe preselila, najbrže v Krakovo. Poročilo članov vojaške misije, so sinoči poslali brzojavko, v kateri je rečeno, da se je poljska arnjada ob reki Bug morala tako naglo umakniti, da ni mogla niti mostov uničiti za sabo. Ta reka tvori tudi zadnjo brambno črto pred Varšavo. Vojaška misija poroča, da se je včeraj ob robu allensteinske-ga distrAta nahaja posebna armada ruske kavalerije, ki je včeraj dospela do točke, ki je samo še BO milj oddaljena od Mlawe, ki se nahaja 31 milj severozapadno od Varšave, in ki leži na edini direktni železniški progi, ki vodi iz Gdanske-ga v Varšavo. Kot se poroča, se namerava ta kavalerijski kor v poljski koridor ob bližnjem Baltiku in od tam pa v Pomeranijo. Zavezniški izvedenci poročajo, da so poljske čete na celi severni in osrednji fronti demobilizirane in se umikajo. Ti vojaški veščaki priznavajo, da so izgubili popolnoma. vsako upanje, da bi se še Poljaki za-mogli postaviti v bran. Poljski premimi delegat je so ise vrnili v Varšavo v torek zvečer in poljska vlada ima ja-ko malo upanja, da se ji posreči doseči skorajšno premirje. Člani zavezniške misije so prepričani, da sovjetska vlada ne. mara pogajanj in da je nalašč določila, da naj bi se danes vršila nadaljna pogajanja v Minsku, vedoča, da je Poljakom nemogoče vrniti se ob času, kar prinese novo^ odložitev. Kot ise poroča, je poljska vlada čisto neodločena, in sama ne ve, da-li pošlje zastopnike v Minsk. Izvedenci so mnenja, da največja nevarnost preti od tega, ker bo vsak Čas pretrgana zveza z Gdanskim, odkoder dobiva Poljska vse svoje vojaške potrebščine. Lord D'Abernon, angleški poslanik v Nemčiji, ki je tudi gih z ozirom na odnošaje med član angleške misije na Polj-Ameriko in Japonsko zelo po-!s'kem, se je vrnil iz Varšave v pol°žaj na daljnem Si "t °jlu' in je izgledalo, kot da %u ° Angliia Pridružila po-Xtnju Zdru"ženih držav z % 111 na Vzhod, je bilo posla- SeWka.l več izrednih brzo-V morajo m\ vek in dobiček, katerega se napravi pri prevažanju, bo znašal mesečno po $1,500,000; ta vsota se vloži v njih glavnico, izvzemši vsoto, ki se mora plačati v rezervni fond, ki stoji kot garancija za stalnost delavske plače. Ako bi se ne moglo plačati delavcev ali pa če bi prišla brezposelnost, tedaj bi se vzelo iz tega pomočnega sklada. Na krovu ladje Crema je le 12 častnikov in 44 mož ki opravljajo navadno delo. Ladja je pripeljala v Ameriko češnje, limone, češenj in kamen plaveč iz Palerme. Iz tega se vidi, da je delavstvo v Italiji na straži ter deluje v svoj lastni namen in dobrobit. Njih dela in vsakdanji dokazi pa bodo pripeljali delavce drugih narodnosti do tega, da naj bo delavec gospodar tistega podjetja, pri katerem dela, če se hoče, da ne bo štrajkov in posameznikov, ki bodo vlekli mastne dividende. Delavci sami pa bodo najbolje vedeli, kaj potrebuje, da se razširi njih kooperativa, kajti interesi kooperative so njih lastni interesi, ne pa ljudi, ki bi dali denar v to podjetje, toda ne bi imeli smisla o delu in nalogah, ki jih ima taka' družba. U i x ške povišale če bi bili vsi oni» Brezposelnost nas ki so brez dela, šteti na dolo- stane $35,000.000 na leto. ( D al j e i Natančna primera med Anglijo in obema navedenima državama je nemogoča, zato, ker določujejo brezposelnost na Angleškem v prijemkih iz unijskih brezposelnih podpor, ki se plačujejo za dobe, ki so različno določene med posameznimi unijami—navadno, ko je bil član unije brez dela en teden in ne več kot šestindvajset tednov. Malo ameriških unij plačuje brezposelne podpore in tajniki so v vseh slučajih poročali, da so bili brez dela vsi oni člani, ki sicer niso štrajkali, ali so bili brez dela za gotovo dobo dni. Angleške številke so velko bolj natančne kot pa iz držav Massachusetts in New Yorka, zato ker so jih preračunali na podlagi številk, ki so kazale, čen dan, moremo samo ugibati. Vsekakor je pa neizogibno, da če bi bile številke popravljene in postavljene na enako podlago, bi bila brezposelnost med unijskimi delavci mnogo večja v Združenih državah kot pa na Angleškem pred vojsko. Odstotki brezdelavnosti med neunijskimi delavci so vedno višji kot med unij'skimi. To je posebno resnično v Združenih državah pred vojsko, ko so imeli vele-industrijalci veliko rezervo delavcev, na katero so se lahko zanesli, če so šli tovarniški delavci na štrajk ali če se je pripetila kaka druga nezgoda, ko so potrebovali več ljudi. To je sedaj popolnoma izginilo, zato ker se je vir delavskih sil posušil in sedaj ni preveč delavcev v nobenem kraju. Eden izmed neizogibnih rezultatov v povpraševanju za delavci je ta, da je razmerje med onimi, ki delajo, in onimi, ki so znane onim, ki upravljajo dr-j žavne dolžnosti. Dober sistem zavarovanja zoper brezposelno-j ©ti je skrajno potreben, da vidimo, kje vlada brezposelnost in kaka je ta brezposelnost. Ni ravno potrebno, da bi bila podpora tako velika, da bi pomenila lahko življenje za one. ki ne marajo delati. Izvežbani in izkušeni pohaja-či, ki delajo to celo leto, bi bili seveda izključeni. Dobri stari zakon, katerega so upeljali v Virginiji, ko je še bila ko'onija, da tisti, ki ne mara delati, tudi ne sme jesti, bi moral zopet o-živeti. Zavarovalnina zoper brezposelnosti pomenja, kot potreben del sistema, da mora vsak delati, kadar dobi pripravno delo. Cena brezposelnosti, ki je najhujša izmed vseh industrijalnih nesreč, je naravnost ogromna. Njena vrednost presega na leto več kot pa prod utiraj o vse naše industrije. Koliko izdelkov bi se lahko produciralo, koliko delavcev uposlilo, koliko denarja bi ne bilo izgubljenega vsako leto, če bi kdo mogel zajeziti to deročo reko* kateri se pravi brezdelnost, katere delavec ni sa;m zakrivil, ampak oni, katerim niso dobički nikdar dosti veliki. Brezposelnost pomeni, da peša vsak produktivna moč, da se izdela na leto samo — 66—2-3 7< in da se izgubi ria leto petintrideset miljard samo zato, ker ne moremo uvideti, da je nevednost, čeravno pomeni blaženost za gotove ljudi, precej visoko v ceni. je posneti iz poročila ženevske- i ra se že od 1. 1910., ko so ga menarodnega kongresa, uve- ske socijalfetinje začele'to vprs-ljavljena ženska politična volil-Išanje in se je tiskalniške®* na pravica. Ne samo v Ameri- j ženskemu uslužbenstvu dovoli ki in v Avstraliji so dobile žen- lo nočno delo. Glede prostitu-ske glasovalno pravico, temveč, oije se je kongres postavil zoj$ celo po nekaterih afriških o-j vsako ureditev in kasarniraii) krajih jo že imajo in v konser- prostituk, ker tozadevne odred-vativni Angliji sedi tudi že pr-jbe samo uvekovečajo prostitu-vi ženski poslanec v parlamen- cijo in za prostost in enakost tu. Upatj je, da bodo pri pri- j boreče se žene vidijo v .prost? hodnjih volitvah dobile volilno!tuciji onečaščenje ženskega sP0' pravico še prav vse angleške la Na kongresu so bile zbra>lE žene z vsega sveta. Zastopa"* žene. Danska in Norveška imata svoje ženske poslance, na Švedskem bodo pri prihodnjih so bile celo Indijanke, kpf volitvah volile tudi že žene. Av- opravljene, z 'zlatom in sr strija in Nemčija imata tudi že; prešitimi pisanimi svilnati®1, svoje ženske volilce. Rusija pa'oblekami, odete v indijanske jo ima že od revolucije, od l.jtenčice. Ena izmed njih je ®f 1917., sem. Edinole romanske la celo pesnica, ki je dežele in Balkan še nimajo ženske volilne pravice. Tudi na Francoskem in v Italiji žen- lepo znala govoriti. Dve iz®-Indijank sta celo na nosovi nosili bril j ante (?). Japonke«f skam ne bo več treba dolgo ča- bile v črnem kimono z naranin1' kati, da dobe tudi one svojo i mi rutami iz atlasa in v sneZ' koliko članov je v resnici dpbi-,brez dela vsled štrajkov, večje, vato podporo, med tem ko so a-1 G&tovih številk niinam0) to- meriške vključile samo one, ki' so se javljali pri tajnikih posameznih unij. MEDNARODNI ŽENSKI KONGRES ZA ŽENSKO VOLILNO PRAVICO V ŽENEVI. Ko se je leta 1913 sestal v Budimpešti mednarodni ženski kongres, se je o ženskem vprašanju tudi v sred-Evropi začelo živahnejše gibanje. Enakih kongresov se socijalistinje sicer še niso nikdar udeležile, ven- Angleške 'številke razlikujejo med delavci, ki so na štraj-kih ali katere se je poslalo domov in onimi, ki nimajo dela vsled drugih vzrokov. Ameriške številke -izključijo one delavce, ki so šli na štrajk. Za koliko bi zmanjšali ameriške številke, če bi izključili vso brezposelnost pod enim tednom, ali za koliko bi se angle- da vidimo vedno, da štrajki ni-1 dar pa so jim izkazovale simpatijo. Leta 1913. se je ženska volilna pravica začela še v prvih svojih primerih uresničevati . Samo na Finskem je bila takrat že udejstvena. V Ameriki in Avstraliji je bila na svo- so važni, kar se tiče povzročitve j brezposelnosti, če jih primerjamo z brezdeljrift, ki nastane vsled pomanjkanja snovi, zahteve po pridelkih, neprimerne organizacije v industriji, ker ni glasovalno pravico. Amerikan-ka, Miss Nathan je potom ski-optikGna na platnu pokazala vse dežele in države po vrsti, kjer je že dana ženskam ta pravica. Države, kjer je ženske še nimajo, so bile črno pobarvane. Ženski kongres v Ženevi je hotel razpustiti sedanjo mednarodno žensko zvezo, vendar pa je bil ta predlog končno odklonjen, češ, da je še vedno nujna potreba, da obstane organizacija še dotlej, dokler ne bodo ženske dobile glasovalne pravice najmanj še v deželah, ki se, kakor na pr. Švica, smatrajo za demokratične. Kongres je sklenil, da v prihodnje zboruje mednarodni ženski kongres vedno v eni izmed onih držav, ki ženem še vedno niso priznale politične enakopravnosti z mož-jem; prihodnji kongres bo v Franciji. Mednarodni kongres je sicer insceniran od meščanskih ženskih organizacij, ki pa jim je treba priznati, da so na tem kongresu pri vsakem vprašanju pokazale res precej demokratičnega mišljenja. Priprave za ta kongres so bile impozantne. Poleg vseh mogočih vprašanj o ustroju ženske organizacije, se je obravnavalo vprašanje o prostituciji', plačah ženskam, o ženskem nočnem delu in dru- nobelih čevljih. Tudi ena Tur' kinja je bila prišla, ter Island' v beli obleki in friziško kap1"* na glavi. Predsednica sveto? ne ženske zveze je ga. Cat-J'P man. Na tem kongresu so ^ zbrale tudi mnoge socijali"' nje: od Labour Party in pendent Labour Party, ena Tijaniska, več francoskih, e®! nemška in nemško aVstrcw socijalistinja. Nemška žen®, zveza je poslala eno delegat^; dunajski socijalci so poslali ^ kongres po eno zastopnico držav, kjer je že uveljavi}® ženska volilna pravica, so PrI5 cele vladne zastopnice: iz N®1^ čije, Avstrije, Cehoslovaške drugod. Socijalistične zastopnice mnogo in navdušeno gov za mir med narodi, obsojaj zadnjo krvavo vojno. Kakor ženski koflF 'vori,s V veH' rečeno je ta imel meščansko obiležje, _ dar pa je izražal demokrat1^ smeri in se pokazal kot boJ" nik za žensko enakopravnost "Naprej' KJE JE BOG? % Katehet: Kje je Bog? /J Učenec: Povsod, v neb|L in na zemlji, v vsakem okr« Katehet: Ali je tudi v šoli* Učenec: Tudi. Katehet: V vaši "stali"? , . i Učenec: (pomišlja in'ne ? gem, kar pa je naloga strokov- nobene dobro zarisane poti, ka- jem pohodu, v škandinavskih | ko se mora postopati z delavci [ deželah pa je bila uvedena de- i in ker se noče nobeden izmed j loma v občinah. Ljuti boji su-( delodajalcev potruditi, da bi si.fragetek. v Angliji niso takrat! pridobil dobro voljo in sodelo-'še dosti hasnili. Po svetovni vanje delavcev samih. vojni se je stvar silno izpreme-; Nevarnost kriz, ki se nam bli- j nila in v 36 državah je, kakor j lo! To sporno vprašanje dati-! ali ne nega gibanja, da re'ši to dvoje zadnjih vprašanj. Povedati je treba, da se je ženevski ženski kongres postavil washingtonski delavski konferenci nasproti glede vprašanja ženskega nočnega dela, češ da je krivično prepovedati ženskam nočno de- Katehet: Bog je torej po^ hf Učenec: Samo v našem ga ni. Katehet: Kako je to? Učenec: Ker nimamo Katehet: (modro) Bog vsega mogočen, torej je tu$| vašem hlevu, pa če ga ^ Ua Skušnjave Tomaža Krmežljavčka. i m "Poslušaj! Sveto pismo pravi: "Prej pride vel-blod skozi šivankino uho, kakor bogataš v nebesa. Kako si to razlagaš?" Tomaž pa ni bil nič slišal katehetovega razlaganja te svetopisemske primere in ni ničesar vedel o lepih naukih, da bogastvo zapeljuje človeka v tak greh, da bi še velblod preje prišel skozi švivankino uho, kakor bogataš v nebesa. "To si razlagam... to si razlagam," je jecljal Tomaž in je debelo požiral,"--To si razlagam tako, da so bili v starih časih velblodi tako majhni, kakor mlade bolhe." "Izgubljen si... izgubljen... frdaman," je vzkliknil katehet. "Tvoje duše ni več mogoče reši-* ti. .Spravi se na svoje mesto. .. Jaz te sploh več ne poznam. .. še tvoje ime bom izbrisal iz spomina... uboga tvoja mati. .. še v grobu se bo obrnila.. ." Tedaj pa je bilo že konec Tomaževe potrpežljivosti in z vso njemu lastno nesramnostjo je odgovoril : "Prava reč, če se mama ertkrat v grobu obrnejo — kdo pa bo zmerom na hrbtu ležal." Katehet je napravil obraz, kakor da je dobil raka v želodcu, potem pa je Tomaža zgrabil za lase, ga potegnil do vrat in ga iz sobe ven vrgel. Ko so bile duri zaprte, je pa obrnivši se k dijakom, rekel; "Molimo za to izgubljeno dušo! Oče haš.." Med tem, ko so dijaki molili veseleč se naglega koncu poduka, je pa Tomaž, čakajoč na konec ure, hodil po hodniku in filozofiral: "Kako je šola neumna! Latinsko se učimo, pa grško se bomo učili, pa naravoslovje, pa algebro in kaj vem, kaj še vse. Zakaj se ne učimo tudi kvar-tati?" Ko je zapel šolski zvonec, je bil Tomaž prepričan, da je izvežbanost v kvartanju veliko večjega po -mena za življenje, kakor latinščina in grščina in algebra, in se j6 v tem smislu pripravil za svoj zagovor za slučaj, če bi ga hoteli izključiti. Do tega pa ni prišlo, pač pa je bila mati Polona obveščena o Tomaževem početju v šoli in je s svojimi krepkimi rokami izpolnila, kar je že katehet z roko in z jezikom storil v šoli Tomažu Krmežljavčku. Vse to pa Krmežljavča ni poboljšalo, nego ga le utrdilo v njegovi zakrknjenosti. Katehet je o:l tedaj Tomaža dosledno ignoriral, a po katehetovi zaslugi je prišel Tomaž v kratkem času tudi pri vseh učiteljih na jako slab glas in je kmalu občutil, kako je pri njih zapisan. Vsak čas je moral slišati trpka očitanja, da dela sramoto celemu razredu in da je moralično pokvarjen deček. Ta očitanja so se zajedla v njegovo srce in mu napolnila dušo z gorjupimi uvstvi. Veselja za študiranje mu to ni povečalo, a ker se je jako dobro učil, ga navzlic vsi njegovi nesramnosti in vseni njegovim pobalinstvom niso iz šole izgnali. Na počitnice ni šel nikoli. Zahotelo se mu je pač večkrat, da bi videl Mračno selo, svojega nomi-nelnega očeta svoje znance in znanke, toda mati Polona ga je vselej ostro zavrnila, kadar je izrazil take želje, češ: Dokler boš tak lump, kakor si zdaj, te oče ne marajo videti. Tako je ostal vsake počitnice v Ljubljani in se pomestil, ne da bi vedel kako in kdaj. Tudi v drugem in tretjem razredu se mu v šoli irr izv.en šole ni nič bolje godilo, kakor v prvem letu. Katehet mu je redno vsak teden vsaj enkrat povedal, da ne bo nikoli nič iz njega in naj nikar ne mitfli na duhovski stan, ker za take izpridene mladeniče ni prostora v sveti cerkvi. "Tebe bodo še žandarji lovili in končal boš v Gradiški med razbojniki ali pa celo na vešalih." S temi besedami je katehet redno končal svoja opomi-njevanja, ki jih je pa Tomaž vselej vzel s hladnokrvnim zaničevanjem na vednost. Poleg kateheta je bil učitelj prirodoslovja Tomažu najbolj gorak. Učitelj je namreč nekega dne obljubil dijakom, s pogojeni, če bodo pridni, da jim pove v prihodnji uri posebno zanimive stvari o človeških možganih. Tomaža je skrivnost človeških mežgan posebno zanimala, kajti navzlic svoji mladosti je bil vendar že zapazil, da je velikanski razloček med umstvenimi zmožnostmi različnih ljudi in če ga je Polona Gavtroža za kazen zaprla, je kaj rad premišljeval, kaj je vzrok tej razliki. Veselil se je torej na obljubljeno predavanje o človeških možganih in bil prav neprijetno iznenaden, ko je profesor napovedani dan vzel katalog v roke in začel izpraševati. Nihče ni bil pripravljen na to izpraševanje in vsi dijaki so s prosečimi pogledi klicali Tomaža na pomoč. Tomaž se je res dvignil. "Prosim, gospod profesor," je rekel pogumno, dasi je vedel, kako izzivanje pomeni njegov nastop, "v zadnji uri ste nam za danes obljubili posebno zanimivo predavanje o človeških možganih." "A kaj — možgani — možgani — jaz imam druge reči v glavi, pa ne človeške možgane." Tako je v svoji nevolji zaklical profesor naravoslovja in je spoznal pomen svoje izjave šelo tedaj, ko je ves razred začel tuliti in rezgetati. Najglasnejši je bil Tomaž Krmežljavček, ki .se je hotel same vese-losti na glavo postaviti. Seveda je bil nemudoma poklican k tabli in moral prestati natančno izpraševanje. Toda ker je vse znal, je srečno utekel preteči preteči nevarnosti. Ostala pa mu je nenaklonjenost profesorja prirodoslovja, kakor se nekaterih drugih učiteljev. Končno pa je vendar prišlo do tega, da je postala mera prepolna in je nastala katastrofa. Zgodilo se je to vse v nekaterih dneh, ki jih je Tomaž i",e val "mojega življenja veliki teden." Tomaž Krmežljavček in Artur Gavtroža sta s paj spala v mali temni kamri in sta bila domeni da gre ob nedeljah vedno le eden k maši, drugi P? (| sprehod. Kadar je bil kateri zasačen, da ga ni cerkvi, je vedno drugi po krivem pričal, da je bil ma bolan. Neko nedeljo pa sta hotela biti oba tf in ker se nista mogla sporazumeti, kdo je bolj sta ise stepla. Veliki Tomaž je slabotnega A^'i premikastil in ga prisilil, da se je udal njegovi v°'' za kar je Artur prisegel strašnp maščevanje. * Priliko za to je kmalu dobil, pri prvi uri krŠ» skega nauka. Katehet je v dotični uri pripovedoval o brez*^ nosti današnjega časa in kot znamenje te brezbo^ sti navajal, da se cerkve vedno bolj prazne. Tol| je imel o tem, kakor o marsičem drugem svoje' h sebne nazore, temelječe na spoznanju, da 'so Prid. dolgočasne. Koncem ure je šel na kateder in Je.1 snemajoč katehetov glas in katehetove kretnje P0' vil razlago po svoje. "O moji ljubi kristjani in backi," je razl^ "Prišli so hudi časi na zemljo. Cerkve so prftzn® oštarije polne, nihče več ne posluša božje besed^J cerkvi, toliko raje. pa poslušajo hudičevo beS3 gledališču. To mora postati drugače. Kadar bam ^ postal duhovnik, bom na prižnici harmoniko jj prepričan sem, da cerkve ne bodo več prazne ]n : bo efer vedno bogat..." Tako je, pašeč se ob splošni veselosti vsega ^ reda, govoril Tomaž, stoječ na katedru in ni zil, da so se, vrata tiho odprla in da, stoji na katehet. •, i'9' "O moji preljubi kristijani in koštruni," ju daljeval Tomaž, "sedanji svet se potaplja v gretu ; ibrezbožniki uče, da je greh naj prijetnejša zab»v (Dalje prihodnjič.) 02010102234802020102232348000100010202000200000001020001235300020201010201010201020000000101020248234802 8902234848535348535348020053530100534802020102480002484801010102000202000000010201020101020201010102010002 PRAŠIČ JE IMEL SLABO SREČO. Lancaster, 3. avgusta. — Pred tremi meseci in pol je na farmi Ch. Fisherja prevrnila velika kopa sena, ki je pokrila dve kravi in enega prašiča. Kravi je farmar izkopal izpod sena, toda na prašiča pa je popolnoma pozabil. Mislil je pač, da je že prašič poginil pod senom. — Ko pa je danes čistil to seno iz kraja, kamor se je prevrnilo, je našel pod senom prašiča še živega, toda bil je velik revež. Tehtal je le 40 funtov napram 110 funtom, kolikor je tehtal takrat, ko ga je podsiulo seno. Prašič je še z veseljem jedel in hodil, le slep je bil, ko ga je svetloba po treh in pol meseca obvestila. Drugi prašiči, ki so iz istega zaroda tehtajo danes že 300 funtov. iiiTOflinnKifiiiitinnainm Najhitreje in najstalneje. Pošiljanje denarja v staro domovino je potom čeka (draft). TU- !p KAJ JE KAR JE POTREBNO: Mi vam pošljemo ček. To ček pošljete vi naslovljencu in §|§ Kadar on ček prejme, gre z njim na dotično banko, kjer dvigne ?Jl denar. Mi izdajamo čeke na vse večje banke v Jugoslaviji. —Po- |j| Jumo denar tudi potom pošte in brzojavno. — Naša cena je =1= vedno najnižja. |j| Pošiljamo denar na bančne uloge na vse hranilnice v Jugosla- =p viJi in vam dobimo vložilne knjižnice v najkrajšem času. Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih družb. Našim 9{| Potnikom preskrbimo vsa potna izkazila brezplačno. Dobimo vam |J§ vaso družino iz starega kraja v Ameriko. Izpolnjujemo vse jav- jjjg ne notarske posle kot so: pogodbe, in razvrstne druge postavne |j| listine. PRIDITE OSEBNO ALI PIŠITE ZA POJASNILA. zapadno od Ismida proti Ada- do zavzeli vse železniške proge bazar. Tukaj se misli, da bo- in strategične točke, do Grki in Angleži nastopili Izet Paša, nekdanji veliki ve-proti Turkom v okrožju Smir- zir je dobil od sultanove vlade ne potom gibanj svojih čet! po ver jen je, da odide v Angoro skozi Anatolijo in črnomorska! in skuša doseči *spravo z naci-pristanišča, na kateri način bo-1 jonalisti. Bolni Slovenski možje in ženske Ne bodite bolni. Ako ste že dolgo' časa bolehni in tudi ako ste ravnokar pričali hiralij m niste dobili nika-ke olajšave, .pridite k meni. Pustite, da vas temeljito preiščem in vam odkrito povem, kaj mi je mogoče storiti za vas. Gotovo ne boste razočarani. KONČNI REZULTATI ŠTEJEJO PRIDITE K MENI ŠE DANES! John Nemetli pros. Glavnica i rezerva Dreko S2.000.000.00. ||f v bančnem poslopju 1597 Second Ave. sjl J 10 E. 22nd St. NEW YORK CITY |f JAZ SEM USPEŠNO ZDRAVIL nove in zastarele bolezni, kot so naprimer, krvne, kožne in nervozne bolezhi, želodčni, črevesni in ledvični neredi, tudi rervmatizem. bolečine v hrbtu ali sklepih, glavobol, zaprtost, nervoznost, izpahke, katarh v glavi, nosu ali grlu. NE ODLAŠAJTE, POSVETUJTE SE Z MENOJ NEMUDOMA. Uradne ure: 9. ziutrai do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10 riop. do 2. m»> KAJ POVZROČAJO PODGANE? Narodna geografična družba v Washingtonu, katere namen je,da zasleduje bolezni in zdravstveno stanje v Združenih državah, poroča kako veliko škodo delajo podgane v Združenih državah. Prva in največja nevarnost je, da preneisejo bubo-nično kugo. Dosti jih ima Amerika, kajti nemogoče jih je pognati iz podzemeljskih kanalov, v New Yorku, Bostonu, Clevelandu, Chicagi itd. Zadnja pfeiskava je dognala, da izgubi Amerika vsako leto okoli $200.000.000, samo zaradi podgan, ki zanašajo bolezni, povzročajo' požare in uničujejo velikansko množino živeža. Koliko pa je še škode, ki prihaja od strani pcdgan, za katere ne moremo direktno pričati. Prej omenjena vsota se razdeli na mesta in vasi. V mestih je vsako leto škode za 50 miijonov dolarjev, ko jo je na kmetih ali farmah za S150.000.000. Štetje v letu 1910 je tudi pokazalo, da je potreba v Ameriki 150.000 mož z orodjem, ki pridelajo toliko živeža, kolikor ga uničijo podgane v enem letu. K temu pa moremo še prišteti uničenje drugih produkcij, za katere je potreba še na-daljnih 50.000. mož, da naredijo tisto delo. Tako je potreba 200.000 mož, ki delajo samo za podgane v Ameriki. Ali bi ne bilo dobro, da bi država uničila to velikansko zalego podgan ter prihranila veliko vsoto denarja, katerega se potroši v Združenih državah samo radi podgan. AS GOOD AS THEY LOOK Mi zaključujemo našo celo zbirko način zdravljenja se je izkazal uspeš- g f&mj??nim. Osebno opazovanje metod uporabljenih sa TB po evropskih klinikah, ko sem bil v Londonu. ■ paHtiL. 1 Parizu, Rimu, Dunaju in Berlinu in moja 25- q žffilpŽajŠfift &M letna skušnja v zdravljenju Resnih in Za- g mMŠiHiik. starelih bolezni moških, mi daje mnogo pred- B H» I nosti Pri zdravljenju in vselej dosežem uspe- m Pllw^f^slllfcJ šon rezultat- Ako ste bolni Pri(iite na brez- g EpP^Mi^fl plačno posvetovanje, kjer se odkrito popovo- n rimo;'lahko si prihranite mnogoletno trplje-;■ nje in si popolnoma spremenite pot življelija. B ifesSPln^ POSVETOVANJA IN NASVETI BREZ- 1 iA. PLAČNI. GOVORIMO SLOVENSKO. t 2 EAST EXCHANGE ST. [I Wm 1 Vogal ^ Exchange. IMifžJLL AKRON, OHIO. B ste podrtija ali ste mož? Pridite k meni. in pomogal vam bom. ® —• Od 10 dop. do 4. oop. Zvečer od 6:30 do 8. V nedeljo zaorto. m 617 Euclid Ave., Drugo Nadstropje, Cleveland, Ohio. REPUBLIC Poleg STAR BLDG. Gledališča. Poleg Eond's trgovino 2 oblekami nefč&j po nakupni in nekaj še nižje nego po nakupni ceni, da na-j redimo prostor za zimsko zalogo, ki dnevno dohaja. Predali raznih posebnosti so napolnjeni z vsakim dnem z: MOŠKIMI OXFORDI, MOŠKIMI PRAZNIČNIMI ČEVLJI, MOŠKIMI! DELAVNIMI ČEVLJI — ŽENSKI Š01NI IN OXFORDI v belem, črnem in rujavem ŠOLNI IN OXFORDI ZA GOSPODIČNE IN OTROKE v žrneiti, belem in rujavem. TENNIS ČEVLJI za dečke, deklice in otroke. Privediie seboj vaše otroke. Imamo čudovite izrednosti za celo družino. VABILO NA DYABNEVNO katero priredi 752 EAST 152ND STREET, Vsaki dolar, katerega prihranite sedaj bo Vreden dva, kadar se nekdanje razmere povrnejo. Ali ako hočete, da vara donese denar dobiček, žagajte ga na hranilno viogo po 5%, katere vam Plača v Jos, Kunčičevi dvorani in vrtu Zabave bo mnogo za vse. Posebno ženske pripravljajo nekaj izvrstnega, kar pa ostane tajno. Pridite, pa boste videli kaj bo. Ker se gre v korist za bodoči Dom, zatorej so vabljeni vsi Slovenci in Slovenke in društva, posebno še društva, katera ste v akciji. Godba "Triglav" bo igrala krasne komade. Nadaljni program se bo vršil po razmerah. Hjl4 E. 156 St ^"WlillW Slavnemu občinstvu in vsem mojim prijateljem si usojam naznaniti, da sem prejel lepe uzcrce (sample) za jesen in zimo za obleke in površnike (suknje), katere sedaj prodajam po jako znižani ceni. In to pa zato, ker sedaj ni veliko dela. Pridite sedaj in naročite vašo obleko ali površnik, kajti sedaj si prihranite lepe denarje. Vse obleke in površniki so zgotovljeni doma z mojo lastno reko. In zato je vsako delo jamče-no (garantirano). Naznanjam tudi, da imam 2,000 moških čevljev, katere prodajamo po jako znižani ceni. Pridite in oglejte si mojo zalogo in se sami prepričajte, da je resnica. Imam tudi razno drugo blago, srajce, kape, klobuke, itd. Se priporočam vam vaš dobro poznani Na tej veselici se bo dvignila številka za zemljišče vredno $950.00. V soboto 7, avgusta ob 6. uri zvečer. V nedeljo 8. avg. po 3. uri popoldne ZA OBILNO VDELEŽBO VABI ODBOR. Uijudno ste vabljeni OTVORITEV NAJVEČJE MODERNE TURKI ZACELI Z OFENZIVO f NA 60 MILJ DOLGI FRONTI. | Carigrad, 4. avgusta. — V | pondeljek so turški nacijonali- | sti v Mali Aziji pričeli z veli- | ko ofenzivo ob 60 milj dolgi | fronti, naperjeni proti Grkom. g Bojna črta se vleče ob bagdad- [l ski železniški progi zapadno od | Kutahije proti Simav.. Grške | čete dobivajo ojačenja iz Tra- | cije in so skupno z angleškimi [i oddelki začele s prodiranjem [! PAROBRODMMl LISTKI V CLEVELANDU V soboto, 7. avgusta, od 1. do & ure zvečer. Collinwood, O Tujezemska menjalnica LJUDJE, KI SO KUPILI DENAR je sedaj odprta, poleg navadnih uradnih ur, ob pon-deljkih OD 3. POPOLDNE DO 9. ZVEČER IN V SOBOTAH OD 5. POPOLDNE DO 9. ZVEČER. Tujezemskj oddelek se sedaj nahaja v Citizens Annex Bldg. z vhodom iz vzhodne 9. ceste, blizu Euclid Ave. POTOM TEGA ODDELKA pošilja "The Citizens" denar preko morja po pošti ali po kablu. Kupuje in prodaja tujezemski kovinaisti in papirnati denar. Izdaja drafte, kreditna pisma, in traveler's cheques. NAŠI VPOSLJENCI GOVORIJO VAŠ JEZIK. THE CITIZENS SAVINGS AND TRUST COMPANY Euclid Ave. & East 9th St. CLEVELAND, OHIO. RAZNIH TUJEZEMSKIH NARODOV pred tremi ali štirimi meseci, za takojšnjo vporabo, delajo sedaj velik dobiček pri vsaki priliki, ko se dvigajo cene. Cene so še vedno nizke, toda vidi se nagnjenje proti dviganju. Ako boste kdaj rabili tujezemski denar, kupujte ga sedaj. Naše cene imajo za temelj najnižja tržna naznanila. DRAFTI — DENARNE NAKAZNICE — KABLI — TUJEZEMSKI DENAR Direktna žična zveza s tujezemskimi trgi. 216 SUPERIOR AVE. NI E. Nasproti pošte, Navzdol po stopnicah v Cuyahoga Bldg i m'RAIN AVENUE VOGAL FULTON RD. || '1 iiliT« iTSTr« »T3n t ET^ EtET« tiii«riiT3Ti«TSTi iT^TSiTS^r^ 00010202010202000001010001010100020102020001000000000202000202000201010102010101000000020002020002014801010108010200020002010230020002 NOVICE FRANK ČERNETOVA TRGOVINA UKRADENA. Nočni tatovi so vedno na delu. Njih razširjena in oporab-Ijajoča znanost obstoja v tem, da prinesejo v roki zavito opeko, katero enostavno vržejo v okno, da si naredijo potrebno odprtino skczi steklo. Tako so naredili sinoči s Frank Cernetovim izložbenim oknom. Neznani tat je razbil steklo z ovito opeko. Naredil je toliko odprtine, da je lahko pobral nekaj ženskih ročnih torbic, verižic in druge zlatnine, ki je bila razstavljena v oknu. Pustil pa je še precej blaga, katerega bi lahko odnesel, pa še mu je najbrže zelo mudilo, kajti trgovina stoji na ogalu, kjer sveti cestna električna svetilka; ali pa je bil tat tako nežen, da ni maral nositi preveč blaga. Tat je moral biti dobro poznan z izložbenim oknom, kakor-tudi z sistemom, kdaj se spravlja blago in kako. . Pravijo; da se je tatvina še završila pred polnočjo. Škoda na okradene-mu blagu se ceni čez $200. — Dveletna J. Jutovski na 1581, vzhodna 27. cesta, se je igrala okoli ognja, ki je gorel na dvorišču. Opotekla se je, ker ni bila vajena hoditi po dvo rišču, in ogenj se je obračal po vetru, kar je povzročilo, da se je vnela njena obleka. .Njena mati je videla, kako je gorel mali otrok in hitela na pomoč; toda bilo je prepozno. Prepeljali so malo dekletce v bolnišnico, kjer je eno uro pozneje umrla. — Postrežba pri oddajanju tovornega blaga na cleveland-skih postajah se je izboljšala, odkar so dobili železničarji povišano plačo. Tako poročajo uradniki železniških družb. — Ker se je policaju Adamu Bukland dokazalo, da je bil pijan pri svojem policijskem delu, — kar pa pravi sam, da ni res, — je še včeraj resigni-ral iz policijske službe. — Imel je $3,300 denarja, sedaj pa ima še $3. — Bil pa ni neveren Tomaž, ampak je verjel vsem, ki so mu govorili o velikih svotah denarja. Večkrat se najdejo tako dobri ljudje, toda žrtvujejo ponavadi bolj male vsote. Rado Marin, 5602 Harman ceste pa je srečal pred par dnevi dva moška, ki ista mu povedala, da sta kapitalista ter imata v škatlji $15,000. Rada bi šl$ iz me^ta, toda denarja nista hotela vložiti na banko. Vprašala Rada, če bi ga jima spravil. Zadovoljen je bil, kajti ni še bil gospodar $15,000. Da pa bi bila neznanca gotova in brez skrbi, da Rado ne uide z denarjem, sta mu rekla, da naj že radi zaupanja položi nekako varščino. Dal jima je $3,300, katere so dali v škatljo. — Prav "tisto" škatljo pa je on nesel domov, da jo hrani na domu. Ker neznancev le ni bilo od nikoder, so sosedje nasvetovali Radu Martinu, da naj pogleda v škatljo. To je tudi storil, toda v škatlji ni bilo več kot trije dolarji. — Poročno- dovoljenje sta dobila H. BaliČ in Jennie Klun iz Colliriwooda. Ženin je star 24 let, nevesta pa 19. — Vse najboljše! — Ana Albic je prišla na sodnijo, kjer je zahtevala ločitev od svojega moža.. Za vzrok pa je navedla, da jo je njen ljubi možiček zapustil že na poročni dan. Človek bi skoraj ne verjel, toda je vseeno resnično. Njen mož je sedaj na Ogrskem. — Kdor ne ljubi ure budilke, naj jo nikdar ne kupuje. Lahko mu doprinese ločitev od njegove ženke. Tak slučaj se je dogodil G. S. Smithu na vzhod- ni 88. cesti. Imel je zenko, ki bi se rada ločila od njega. Pa mu je navila uro budilko, da ga je klicala okoli polnoči vsak večer. To je moža jezilo, pa je šel na sodnijo, kjer je vložil prošnjo za razporoko. — Uradnik poročnega urada v mestu pripoveduje, da pride tje vsaki dan več poročnih parov, kateri ne morejo povedati imena, katerega je imela njih mati, ko je bila še dekle. Skcro vsak drugi pravi: Let me see.... a uradnik se boji, da taki zaljubljenci pozabijo še svoja lastna imena v srečnem zakonskem življenju. — Osemnajst kanarčkov je ukradel H S.heets 1643, vzhodna 71. cesta. Ukradeni :SO bili baš na isti cesti. Dva policaja sta imela nalogo, da -jih dobi-sta. In res sta jih našla pri prejomenjenemu ter s tem zaključila presladko melodijo, ki jo je poslušal v harmoniji teh osemnajstih slavčko.v. — Policija* bi rada zvedela smoter, ki je včeraj gnal Mrs. June Shaffer v smrt, na domu 8403 Quincey cesti. Stara je bila 33 let ter poročena z možem, ki dela kot nočni čuvaj pri Piston Ring družbi na St. Clair in Ontario cesti. — Sinoči, predno je šla spat, je rekla svoji sestri, Miss Peterson, da se bo ustrelila. Sestra ji pač ni verjela, ker je mislila,' da se šali. Vprašala pa jo je po vzrokih, nakar ji je odgovorila: "Boš že potem izvedela." Nato je odšla v spalno sobo. Malo pozneje je počil samokres, na tleh pa je ležala Mrs. Shaffer, zadeta v desno sence. Poklicali so policijo, ki je prihitela na mesto in odpeljala ustreljeno v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrla. Včeraj je imelo okoli 5600 clevelandskih dečkov, ki prodajajo časopis "The Cleveland Press" svoj piknik v Euclid Beach parku. — Mesto Cleveland bo dobilo 129.329 dolarjev od avtomobilskega davka za popravo mestnih cest. — Tatovi so postali veliki znanstveniki. Včeraj je nekdo ukradel dr. Ed. Konradu na 2191 Professor cesti mikroskop, ki je vreden sto dolarjev. — Še pred petnajstimi leti je trdil Dr. Henry J. Jaulusz na 2182, vzhodna deveta cesta, izprašan zobozdravniški specijaliijt, da ima skoro vsako storjeno hudodelstvo svoje ko-renike v slabih zobeh. Ob tistem času je tudi vprašal, če bi se mu dalo dovoljenje, da bi preiskal zobe vseh jetnikov v Sing Sing jetnišnici. Takrat pa se je pričel smeh med zdravniki in bratovščinami zdravniške vede. Kdo mu je verjel kaj enakega. Od tistega časa je ta zdravnik še vedno zasledoval to teorijo, pravdo danes. Pred kratkim pa je že časopih, ki izhaja v Sing Sing jetnišnici, prinesel uredniški članek, v katerem se pov-darja, da se je mnogo hudodelstev naredilo le vsled posledic, katere so doprinesli slabi zobje. Zdravnik je tudi prepričan, da ima 80 odstotkov vseh kriminalistov slabe zobe, vsled česar kri pritiska na živčevje v možganskem sistemu, ki do-pelje človeka tako daleč, da stori zločin, — Osemletni L. Ferari iz 69. zapadne ceste je šel s svojo materjo k jezeru, kjer se je šel kopat. Mati je sedela na bregu ter opazovala, kako se njen sin zabava po vodi. Naenkrat pa se je prigodilo, da se je fantičku spodrsnilo, padel je in se udaril na glavo. Izginil je v vodi. Mati je hitela na pomoč. Skočila je v čoln ter veslala na kraj nesreče, toda fantka ni bilo več na površje.' Precej časa je minilo, predno so dobili truplo utopljenega fantiča. PARIŠKI ZDRAVNIK POVRNIL LEPOTO 50 LET STARI ŽENSKI. Pariz, 4. avgusta. — V teku petih dni je neka pariška žen-; ska, stara 50 let, dobila na obrazu isto lepoto, katero je imela pred petindvajsetimi leti. Vsa znamenja starosti so izginila in gube ne kazijo več njeno obličje, in zunanjost njenega lica izgleda kakor takrat, ko je bila že nedolžna devičica. Da pa se ne povrnejo njene gube, in da ostane ta obraz ved-no mlad, potreba se je vzdržati! od joka in smeha, kolikor je pač mogoče. Čarovnik, ki je naredil ta moderni čudež, bil je zdravnik, ki je rabil zdravniški nož. "Jaz sem bila kar vznemirjeno vesela," je dejala pomlajena ženska, "toda smejati se ne smem. To bi mi prineslo zopet neprijazne gube." To je pove' dala kmalu potem, ko se je operacija završila. Operacija je zelo majhna in ne vzbuja prevelike bolečine. Za ušesi se ureze zarezo, kakor veliko se pač že potrebuje, nakar se napne toliko koža, da se poravnajo vse gube. To tudi ne boli; ko je prejomenjeni ženski zdravnik ravnal kožo, mu je še rekla, da naj dela kar brez strahu, da ji ne dela to preveč bolečin. (Kaj bodo rekle k temu naše mlade gospodične, ki iščejo ženine?) VABILO NA — IN — SLAVNOST DESETLETNICE — katero priredi — MALI OGLASI Med pridigo je bilo. Faj-mošter je zgovorno govoril, ko je začel jokati malček, katerega je prinesla mati s seboj. "Radi mene ti ni treba iti ven, sestra v Kristusu," je re-kal župnik, "otročji jok me ne vznemirja prav nič." "No, ampak tvojega malega bratca v Kristusu vznemirja tvoja govorica," je rekla ženska, predno je zapustila cerkev. * * * MODERNE REFORME: "Kaj je razlika med staroko-pitnim poljubčkom?" "O, približno pet minut." * * * * Cez tri sto glasov se je obljubilo Mooney-u iz slovenske naselbine. Pa naj jih mu dajo, če jih že hoče imeti. Oglas iz leta 1950: — Lepa ženska brez otrok bi zamenjala svojega moža z zen'sko, ki ljubi počasnega in kratkovidnega možička. Ponudbe sprejema njen mož. V nedeljo dne 8. Augusta, 1920. v zunanjih in notranjih prostorih. SLOVENSKEGA DOMA V COLLINWOOD NA HOLMES AVENUE. Začetek ob 2. uri popoldan. Ker bo ta slavnost nekaj izvanrednega, zatoraj so vabljeni vsi Slovenci in Slovenke in društva, posebno pa članstvo društva "Mir", zaradi skupnega slikanja in pozdravnega govora ustanovnih članov. PROGRAM: 1.) Godba društva Triglav. 2.) Petje društva Soča. 3.) Srečkanje lepih in bogatih dobitkov. 4.) Streljanje za dobitke. 5.) Keglanje za dobitke. 6.) Ples in razne druge zabave. Postrežba z jedili in pijačo po starokrajski navadi. VSTOPNINA PROSTA. K obilni udeležbi vabi ODBOR DRUŠTVA "MIR'. iiBaiiiiiiiiiiiiiiiMiifliiiiiaiai PRODA SE STUDEBAKER avtomobil za sedem oseb. Ali pa se zamenja za lnanjši avtomobil. Poizve se na 897 E. 75th St. (182-87) ŽELIM KUPITI POHIŠTVO od družine, katera namerava odpotovati v staro domovino. Ponudbe naj se pošiljajo do 1. septembra na Frank Lesar, št. 1264 E. 60uh St. (T.T. 182x84) TAKOJ SE PRODA POHIŠTVO za dva človeka. Zglasiti se je pri John Nelc, 6112 Glass Ave. (182-83-84) Čl TA ITET D. Stakich & J. Krall MI PRODAJAMO hiše lote in farme ISTOTAKO ZAMENJAMO FARME ZA POSESTVA V MESTU. Poštena postrežba. 15813 WATERLOO RD. j HIŠA S 10 SOBAMI moder« urejena; pot iz trdega lesa; m» iderne steklene shrambe za P« I sodo, fino delo. Kakor tudi P5 j sebna naprava na oknih in vrt tih za poletje in pozimi. D" forneza, električna razsvetljavi plin. Dva lota, vsak meri 40 P 135 čevljev. Garaža za tri af' tomobile. Hiša stoji na jaty lepem prostoru,- samo nekolik* korakov od tlakovane ceste ^ terloo Road. Proda se radi & hoda iz me3ta. Več se po'zff pri Kari Kotnik na 6418 St Clair Ave. (184-8® DVA FANTA ŽELITA SOB" za spavanje pri čistih l.juclet-Ponudbe na J. Mihalič, 1604 & 43rd St. : » M ■0 ALI VESTE? Da imamo zvezo z vsemi velikimi bankami v JUGOSLAVIJI? In da pošljamo denar tjakaj po najnižjih dnevnih cenah in da garantiramo vaš denar. I TRUST CO. Corner Lorain St. and Fulton Road. Tel. Central 359G W Gramofonske Plošče zahtevajte novi cenik Velika zaloga ur in zlatnine. Wm. Sitter 5805 ST. CLAIR AVENUE Cleveland, O. kisr- FORD TRUCK 1 ton tonaže, J* naprodaj poceni, ker ga ne rs' bim. Je v dobrem stanu. Zgl»fI' te se pri John Kramer, St. Clair Ave. (183-1&1 IZUCEN TRGOVSKI POMof NIK išče službo v slovenski $ ceriji. Govori slovensko, hr®1' sko in angleško. Poizve se' uradu Enakopravnosti. HIŠA IN GOSTILNA se P«* Cena jako nizka. Vprašajte "j 15616 Calcutta Ave. CollinW (184-1 IŠČE SE ŽENSKA, da bi haia in opravljala hišna opT&f la za dva človeka. Vprašaj' (na 1565 E. 49th St. (I84j FORD AVTOMOBIL, 1917 J* del se proda po nizki ceni. i Vprašajte na 15616 Calc"^ Ave., Collimvood. (184-86- NAZNANILO. Ne bodite predobri, kajti od samih dobrot se ne da živeti. * * * Najboljši način, kako varčevati z dnevno lučjo je uporabljati jo. Ronanje za predsednika v Mehiki je odvisno od naglice, s katero ste v stanu ronati. PRAZNA HIŠA NAPRODAJ! Moderna hiša, na Edna Ave.; 2 kopališča, 2 porča, furnez, e-lektrika, skriljeva streha; se proda do 16. avgusta. Cena $10,500. Vprašajte takoj na 6120 St. Clair Ave. ali pustite vaš naslov. 184-86 SOBA SE ODDA V NAJEM za enega ali dva fanta. Vprašajte na 6017 Glass Ave. (182-84) Dr. D. J. SMALLY Zobozdravnik 6204 ST. CLAIR AVE. Moderno zobozdravništvo brez bolečin. Ruvanje zob, Bridge-work, in Platework je naša špecijaliteta. URADNE URE: Od 9. ure zjutraj do 8:30 zvečer Ob nedeljah: od 9. ure zjutraj do opoldne. — Zaprto ob sredah popoldne. 01=301——IOE= nn» V R T IM A VESELICA — se vrši — 8, aug\ v J. N. Domu, v Euclid, 0. — ob priliki — 10-letnice društvenega obstoja TEŽAKI ZGLASITE SE PRI THE CANFIELD OIL COMPANY. WORKS NO. 2. WHEELING & LAKE ERIE ' RAIL ROAD. (180—86.) Vsi člani društva Primož Ti bar se uljudno vabijo v ned^'1 8. avgusta, točno ob 12.30 P* poldne v društvenih prost®1 Slov. Nar. Doma. Pred ko $ demo na določeno mesto, kar" bilo sklenjeno na zadnji Poleg tega imamo še eno izv redno stvar za 'rešiti. Z bratskim pozdravom JOSIP KONTE-(184-86) predseduj «1m vJ^iV ŠT. 137 S. N. P. J. ' Slovenka sem, tako je mati djala, Slovenka sem, tako mi domovina kliče! Ostala bom do groba zvesta, Vsikdar "Napredna Slovenka"! Vspored: 1. Godba pod spretnim vodstvom g. A. H. 2. Dražba za 20-funtno Drobničovo gosko. 1 3. Srečolov za najlepše dobitke. 4. Dirka članic (mladi vojaki) 5. Izžreban bode zlat prstan z znakom S. N. P. J. 6. Tekma za darilo najlepšega plesalca. Cenjeno občinstvo se najvljudneje vabi na našo vrtno veselico. Obeta se Vam starka zima, zato naj vsak pohiti še enkrat tja v prosto naravo, da se na-užije čistega zraka. Vsakomur je znano da Napredne Slovenke prekašajo vse druge prireditve, zato Vam kličemo na veselo svidenje. # ■ ■ i a ■ * ll MLAD FANT, katerega tiskarski posel, se sprejme ' koj v službo. Vprašajte v l,r3, du Enakopravnost. Th^hhhbbhhb bo liereand with it the joy' of a vacation trip. Where are you goiiw? The Great Lakes ia the meeea for particular and experienced travelers on business and pleasure trips. The D. & C. I.ino Su»men> embody all the qualities of »peed, safety and comfort, the freedom of tho decks, the cool refreshing lake breezes. D. Ac C. ft Scrvico Guarantee. Daily Service May 1st between Detroit and Buffalo. Leavo 0:00 1'. M. Arrivo destination 9:00 A. M Daily Scrvico April 1st bo-tweoD Detroit and Cloveland. Leavo 11:00 P. M. Arrivo destination 6:15 A. M. MACKINAC ISLAND Bervioc Juno 14th to Sept. 14th. 3 trips per week Juno 14th to July 1st. July 1st to Sept. 14th, 0 trips por week. Betwoon Detroit and Buffalo Use Your Rail Tickots Bond 2c Stamp for Illustrated pamphlet and map of Great Lakes. Address L. G. LEWIS, SO] ve mi m< Pr Hi lo< Vs eli vs Če so ot ni zi lile Lil Napredne Slovenke. n OH fiiiiiaiiiii Spodaj podpisani izrekam na tem mestu najtoplejšo zahvalo zdravniku klropraktike 1 ALBERT 1VNIKU, čigar urad je na 6408 ST. CLAIR AVENUE ki je mojo čez 20 let trajajočo bolezen v dveh tednih tako korenito ozdravil, da i?a morem vsakemu in vsaki čas najtopleje priporočati. S pozdravom beležim MIHAEL DRAGAN, 1381 East 47th St. LIBERTY SONDI iN no varčevalne znamkk Prodajte sedaj. Mi v gotovini tako j.Simon, z'J|,Vgj) vi prekupčevalec, soba 2l<5 > noxBldg.,, drugo nadstr^ Vzemite vzpejačo. Vogal ^ ta cesta in Eucli dave.. naCLjpf ger Sewing Machine Co. u f to do 6. ure zvečer.