40. številka Ljubljana, v soboto 16. februvarja. XXII. leto, 1889 Izhaja vsak dan «vežer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vs t ro - o ge r sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 80 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ■» po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u p ravni š tv o je v Gospodskih ulicah št. 12. Upravništvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Na Dunaji, 14. februvarja. V prejšnji seji nadaljevala se je, kakor Bem že poročal, postava o skladiščih. Na vrsti je §. 3., glaseč se: V prošnjah o koncesiji v napravo javnega skladišča se mora navesti : 1. ) Dokaz samosvojstvenosti in neoporečnosti započetuika, oziroma, če je p rosi to Ij osoba pravna, tudi zastopnika, ki si ga določi. 2. ) Dokaz mesta, krajevne lege in urejenja skladišča; potem se mora navesti vrsta blaga, ki se naj shranjuje, zlasti, če se naj blago, od katerega se mora plačevati carina ali užitnimi shranjuje ali oboje, ali sploh blago, ki se nadzoruje carinsko ali užitninsko. 3) Pogoje za porabo skladišča (reglement); 4.) če bi se porabili prostori javnih železnic, dokaz, da jih oskrbovanje železnic utrpi in privolitev železničnega početja, oziroma v slučajih, navedenih v §§. 43. in 45. dokaz, da se je že prej do-gorilo z železnico o popravi redu. Če je več prosilcev koncesije, se ozira z jed-nakimi | pogoji, zlasti na javne skupščine (dežele, občine), potem glede njih pravilnega področja na v §. 1. postave 14. aprila 1885. dr. zak. štev. 43 navedene pridobitne in gospodarstvene družbe in založnice, ta §. vsprejme se z dodatkom poslanca Wrabca v zadnjem oddelku, da se na orne njene družbe ozira, če istinu je najmanj jže tri leta. §. 4. se glasi: §. 4. Koncesijo v zidanje skladišča javnega, daje trgovinsko ministerstvo. Če se'tiče skladišča, katero naj shranjuje, če tudi deloma blago, od katerega se mora plačevati carina, ali katero kontrolu je davkarija (javno shra-nišče), daje se koncesija v sporazumljenji z raini-strestvom finančnim. Dajoč koncesije ozira se na potrebo prometa in se zaradi toga poizveduje pri trgovinskih in obrtnijskih zbornicah, potem pri c. kr. kmetijskih družbah, oziroma deželnih svetih poljedelskih. Poslanec dr. Menger predlaga, stilističen popravek, kateri 8e pri odobritvi 4. §. vsprejme. §■ 5. se glasi: §. 5. V osigurenje terjatev, ki jih ima oprava skladišča do početnikov njegovih in kodi kakih povračilnih zahtev dohodninskih, določi se, dajoč koncesijo, primerna kavcija, katera se ulaga pred izvrševanjem Kavcija se da ali v gotovini, v papirjih vrednostnih, v katerih se more nalagati imetje oskrbovancev, ali da se prepuste pravice zastavne do ne-premakljivosti, a le po določbah §. 230. civilnega zakonika. Javnim družbam se lehko opusti ta kavcija. Će se tiče javnega prostega shranišča, določi še državna uprava odškodnino, katero mora plačat; podvzetnik za užitninsko nadzorstvo. Poslanec dr. Kronawetter predlaga, da se spremeni poslednji odstavek §. tako: Če se tiče javnega prostega shranišča, mora lastnik skladišča po vrniti stroške za potrebno užitninsko nadzorstvo, katere naznani vsako leto posamezno urad finančni. §. 5. vsprejme se potem s prememho poslanca dr. Kronawetter-ja. §. 6. glasi se: §. 6. Opravila javnih skladišč so opravila trgovska v smislu 271. člena trgovinskega zakonika in podvzetje samo je trgovec v smislu 4 člena istega zakona Poslanec dr. Kronawetter predlaga stilistično premembo §. Posl. dr. grof Pminski pravi, da naj se v §. členi 271 in 4 opuste. Predloga se podpirata in poročevalec dr. vitez Billinski, predlaga, da naj se vsprejme § s spremembama poslancev dr. Kronawettra in grofa Pi-ninskega, glaseč se: Opravila javnih skladišč so v smislu trgov, zakonika opravila trgovska, podvzetja samo trgovci. §. 6. se tako nespremenjen vsprejme. (Konec prih.) Posamne misli o učiteljstvu. „Zora puca, bit će dana". Ako nas ne varajo v-a znamenja smemo učitelji slovenski zaupno zreti v tekočega leta dobo. Tolikanj zaželjena „Zaveza slov. učiteljskih društev" je osnovana, ponosno lahko kaže vesoljno učiteljstvo sloveusko na svojega resnega hotenja učinek — kajti ravno pri osnovi „zaveže" poka/ali so učitelji slovenski razumništvu svojemu ter tudi inim svojim sodrugom, da vedo dostojno ceniti stanovski svoj poklic in da so si v svrati imenitnosti, ki jo zavzema dandanes tesna združitev. Če Bog da in dobra nam sreča, zborovali bodo v prvič ob letošnjej Velikej noči v belej Ljubljani „zavezni" delegatje in drugi zavedni kolegi z vseh vetrov mile nam slovenske domovine. To bode spomina vreden dan našemu stanu, to slavnost, ki se bode in mora žarno blesteti v povestnici učiteljstva slovenskega! Spoznavali se bomo takrat mej seboj in prijateljsko občestvo rodilo bode dokaj dobrih uspehov na vse strani ! Odslej ne ločijo nas več deželne meje, vsi se čutimo lahko jednotne, kajti združeni smo po istih smotrih v jedno ce'oto, ki se celokupna i lahko pojavlja kot taka povsod in vselej, kadar gre za interese naše šole, za korist našo in za ugled poklica našega! Učitelj slovenski ne bode več taval samoten ; — on gre na dan in se brez strahu lahko pokaže na plan .... Neustrašljivo bode učiteljstvo slovensko povzdignilo sedaj vsak čas svoj glas, ako bode zahtevala to čast njegova! „Zaveza" naša sodržuje vse slov. učiteljstvo, ona bode torej zmirom branitelj njega koristij ter ščit, ob katerem se bodo sigurno razbile vse zlovoljne nakane sovragov naših. Najdražji zaklad rodu našemu je — šola. Le to svetinjo čuvala in negovala bode „zaveza" najskrbneje. To jej bode najsvetejša dolžnost! — Kdo pač more in mora boj ljubiti narodno šolo, — nego učitelJBtvo ? O Velikej noči pokazalo bode učiteljstvo sloveusko po svojej obilnej prisotnosti pri prvem „zaveznem" zborovanji, v koliko je istinito prepričano o važnosti započete svoje združitve. Gojimo najboljše nade in nadejamo se, da nade naše ne bodo — prazne pene. Naše ime, naša čast je angažovana. Slovenski učitelji pokazati morajo svetu, da so možje in da ljubijo dejanja a ne samo — besede! In to sijajno pokazati, — nudi se jim prilika o Velikej noči! . . . . LISTEK Nedeljsko pismo. Nekje sem čital, da je prav lahko narediti trobento. Ne treba druzega, nego luknje, okolu katere se ovije medenina. Ta recept je zelo jedno-staven, sličen skoro onemu v nekaterih krčmah Ljubljanskih, kjer imajo paprikovano jušad (sauce) za guljaš stalno „na pipi", — kakor si hudomušni svet pripoveduje — in le zaradi lepšega vržejo par koscev mesa in debel krompir — late qui splen-deat — na jako plitvi krožnik. Po receptu za trobento proizvajajo se tudi prav lagodno podlistki. Okolu tedenskih dogodkov prepreže se obilica citatov iz Gbthe ja, zlasti pa z njegovega „Fausta«, udari parkrat pioskoma z loparjem na „židovsko" politiko, pokliče na pomoč Voltaire-a in Tertulijana in efekt je gotov. Vesoljni svet čudi se tej nepričakovani učenosti, ugiba, kdaj in kje jo dotični pisatelj vse to čital ter obžaluje, da še nemarno slovenskega vseučilišča, kajti tolika učenost našla bi samo na katedru pravo mesto seveda na katedru za BUehmannove citate. Čudom sem se čudil, da je pokojni Gothe hkratu v Slovencih dospel do tolike časti in slave. Pred leti čital sem ostre napade nemških pisateljev, mej katerimi je zlasti poredni Henrik Heine Wei-marskerau polubogu zdaj pa zdaj s posebnim veseljem izpulil kako ščetinico, bral sem tudi v slovenskih listih, da je Gbthe bil pravi pagan, ne-veruik, da so spisi njegovi kužni, on sam pa velik ateist, zatajevalec Boga. In že pred leti sem se vsakikrat po trikrat prekrižal, kadar sem čital tega bogotajca sicer Bvetovno slavno ime. Toda „tempera mutantur" ! Današnji svet je ves drugačen. Gothe ni več tak uevernik, kar bi se tudi ne strinjalo z današnjim prosvetljenim stoletjem. Vsaka reč ima dva konca, Gbthe pa tudi. Jeden konec je brezbožen, drugi konec pa kakor nalašč ustvarjen in pisan za urednike „Slovenčeve". Posebno pa jim prija njegov „Faust". Tega bodo čitatelji „Slovenčevi" kmalu imeli celega, morda se jim niti ne vzkratijo slavni stihi: „Der Apfelein begehrt ihr sehr — Und das vem Paradise her" Kakor me veseli, da so prišli krasni, uprav klasični proizvodi Gothejevi do prave veljave tudi v nas, da se naša vrla duhovščina rada diči celo s citati iz Voltaire-a in se torej sinemo nadejati, da bode v kratkem, če ne kateri drugi spis, vsaj njegov „Candide" zagledal v slovenskem prevodu beli dan, vender ne morem umeti, zakaj je bilo pred par leti proti našemu ljubljencu, pesniku Gregorčiču; toliko nasprotstvo, zakaj se je s toliko strastjo napadala njegova prekrasna pesen „Človeka nikar!" Ako Vam ugaja Gbthe in njegov „Faust", kako se morete zaganjati v uzorno čistega Gregorčiča? Ko smo že to doživeli, ne bode nam nič novega, ako bode Mahničev „Rimski Katolik" začel Stritarja, Gregorčiča in Gorazda uničevati s citati iz Renana, Davida" Straussa, iz Spinoze, ali pa celo iz žida Bbrneja , kajti „namen posvečuje sredstva". V ostalem pa mi citati Gotheja v „Slovenci" nikakor neso presedali. Celo vesel sem jih bil. Pomislite samo odkritosrčno izpoved, da so gospodje s svojim do v ti po m pri kraji. Smejati se morate, kajti malokdaj se je taka resnica povedala tako javno, tako odkritosrčno. V ta namen niti ni trebalo klicati srednjeveškega Čarovniku „Fausta", niti peklenskega Mefista na pomoč, vso bi se bilo laglje opravilo, kajti brez citatov, bil bi to vsakdo Takrat, tovariši, prihitite mnogobrojno v okrilje metropole Kranjske, tedaj pokažite drugojezičnim tovarišem svojim, da tudi Vi umete, kaj je kolegijalnost, bratovBka ljubav, solidarnost, kaj požrtvovalnost! In v to ime: ,Na veselo videnje in plodonosno delo o velikonočnem času tekočega leta!" „ Popotnik." Politični razgled. Notranja Uežel**. V Ljubljani, 15. februvarja. V zbornici o^ersk i je bila burna debata o vladarjevem odgovoru na izjavo sožaljenja predsednikovo obeh zbornic. Opozicijski poslanci so nagla-šali, da je vlada odgovorna za ta odgovora, ker je po zakonu odgovorna /a vse postopanje krone Grajali so, da vlada hoče krono spraviti v nasprotje z narodom. Če ima Tisza zaupanje krone, še ne zadostuje, imeti mora tudi zaupanje naroda. Poslednje je pa izgubil, torej mora odstopiti. V u ;t u j«' države. Vsa izvestja iz Belega grada kažejo, da Kri stič ostane vsaj do volitev na krmilu. Kralj ga bode pa skušal še potem obdržati, če le v skupščini ne bode prehude opozicije. Da se kralj srbski upa tako delati proti volji naroda, je to uzrok, da liberalci in radikale! neso jedini mej seboj. V kratkem bodo nekda Laza Petrovič imenovan policijskim ravnateljem in sedanji prefekt Gliša Gjorgjevic pa okrožnim načelnikom. Bivši finančni minister Petrovič in Ilabić bodeta imenovana davčna ravnatelja. Vse te osebe so jako povoljne sedanji vladi in njih imenovanje bi dokazovalo, da ima Kristič Še vedno zaupanje krone. — Ožji ustavni odsek je že izdelal nov volilni red in pride elaborat sedaj v širjem odseku v pretres. General Boulanger misli pohoditi južne pokrajine iVunrosli«*. potem pa pojde v Italijo, da pokaže svoje prijateljstvo do naroda italijanskega. Nekateri njegovi pristaši se že zaradi tega dogovarjajo z uplivnimi osebami v Italiji. Pnhoduje dni se bode nemškemu zveznemu sovetu predložila predloga o pomnoženji topništva. Posvetovanje o tej predlogi bode se tako poBpe&ilo, da se bode začetkom marca lahko ž njo bavi I državni zbor. V pruski zbornici je poslanec Windhorst stavil predlog glede vodstva veronauka v ljudskih šolah. Po tem predlogu bi ne mogel postati nikdo učitelj, proti kateremu bi cerkvena oblast imela kake pomislike. Ko bi pa cerkveni oblasti ne ugajal, ko bi že bil učitelj, mu pa morejo vzeti pravico, poučevati veronauk. Cerkveno oblastvo bode izbiralo organe, ki bodo vodili in nadzorovali učenje veronauka. Organ, katerega izbere cerkovno oblastvo za vodstvo veronauka, Brnel bode sam poučevati veronauk, ali pa biti zraven, ko bode učitelj poučeval ta predmet. Smel bode vsak čaB posezati v pouk ter dajati učitelju navode, kako naj poučuje. Cerkveno oblastvo bode določevalo knjige za veronauk in kaj se bode v posamičnih razredih poučevalo iz veronauka. Chamberlain čuti, da angleški unij on isti že zgubljajo svojo popularnost. Zato je na meetingu v G1hskowu naglašal, da se morajo poprijeti napred-njaških idej Priporočal je brezplačen ljudskošolski pouk, dovoljenje posojil iz državnih sredstev angleškim in škotskim zakupnikom, da bodo si mogli nakupovati zemljišč in skrb za zboljšanje stanja kmetov. Vse te točke so jako lepe, ali je vprašanje, kako izvesti. Unijonisti imajo le malo glasov v parlamentu, vlada in konservativna stranka jdi pa v tacih zadevah podpirali ue bodo. Liberalci bi jih Verjel, ugovora ni bilo pričakovati niti najmanjšega. Kakor citati, tako je bilo tudi bobnanje nesrečno. Več ur naprej so gospodje že pripovedovali, da pride danes v glasilu njihovem grom in blisk, kaj groznega, nečuvenega, da bode jok in škripanje z zobmi. A vse to je izostalo. Stara Ezopova basen se je zopet ponavljala, izpod gore priskakljala je prastara miška, ki se jej pravi „ridiculus mu8M, za njo pa dolga vrsta nemških citatov, ki nam vnovič dokazujejo, kako dobro in koristno je, ako človek umeje nemški in jo s pridom Čital Gothejevega „Fausta", pri tem pa imel še Joliko časa, da je v francoskem izvirniku čital Voltaire-jeve preslavne spise ter si je globoko utisnil v srce, zapomnivši si vsaj dve besedi, češ: »Dotti sumus!" Nesrečno je početje, izganjati hudiča z Belce-bubom, jednako nesrečno pa, blamažo zagovarjati z Gothejem in Voltairjera. Kaj pač poreko visoki in višji pokrovitelji? Ker „Dement»r-ApparatB v tem oziru ne bode služil, kakor v par druzih obče znanih slučajih, ki se je resnica javno strmoglavila, sem pač radoveden kakšen bode konec. s. podpirali, toda u n Jon isti se ž njimi ne morejo sporazumeti, če nočejo vreči sedanje vlade. Jako velik sovražnik Anglije je Maharadža Dulip Sing, ker so ga Angleži v mladosti prisilili, da se je odpovedal prestolu v Lahoru. Ta mož si je že mnogo prizadeval, da bi spuntal Indijo. Sedaj ima že cel načrt pripravljen, kako bi pregnal Angleže iz Indije. V Ameriki in na Irskem ima mnogo pristašev, ki so mu pripravljeni pomagati. Pa tudi v indijskej vojski jih je mnogo, ki bi mu radi pomagali. Izdal je že več oklicev na indijski narod, ki se pa po Indiji neso dosti razširili, zaradi pazljivosti indijske vlade. Največja ovira, da svojih namer uresničiti ne more, je ta, da mu manjka denarja. Potreboval bi kacih 40 milijonov goldinarjev. Sedaj biva v Parizu in si baje prizadeva, da bi kje dobil denar, pa se mu neče posrečiti. Dopisi. Iz Celovca 14. februvarja. (Naš advokat dr. Jak. Šegula.) Z veseljem poročamo, da se nam je po dolgem trudu posrečilo, dobiti si semkaj advokata, kakoršuega smo si Slovenci na Koroškem že dolgo Želeli. — Bridke skušnje imamo iz preteklega časa ; mnogokrat so nas psovali naši nasprotniki, in ker smo bili brez pravnega zastopnika, si tudi pri naših sodiščih nesmo mogli iskati postavnega zadoščenja za pridejana nam razžaljenja. Ravno tako so bili naši slovenski kmetje v vseh zadevah vsekdar navezani na odvetnike, ki so nam Slovencem nasprotni, in s katerimi se neso mogli sporazumeti v svojem maternem jeziku. — Advokat dr. Abuja hodil je o svojem času z nami Slovenci čez grm in strni, zahajal prav pridno v takrat še obstoječo čitalnico, pel mnogokrat z nami naudušeno „Kje dom je moj?" in „Hej Slovani!" a to vse le toliko časa in zaradi tega, da se je tukaj dobro in mehko vsedel ter si pridobil z našo pomočjo kli-jentov. Kakor hitro pa se je čutil osiguranega, obrnil nam je hrbet ter skočil v nasprotni nemško-liberalni tabor. — Nasprotniki naši se ga sicer sami tudi še danes ogibajo, ker mu ne zaupajo prav in ga nazivljeio „den vvindisehen Advokaten** prav po krivici, kajti on ni bil nikdar naš, marveč je bil in bode z dušo in telesom nemški liberalec in kot tak naš nasprotnik, ki sploh nikdar ni imel srca za nas. Hlinil se nam je takrat, ko je vedel, da nas potre buje, potem pa je obrnil, in tako on danes ni priljubljen niti pri nas, uiti pri naših nasprotnikih. — Naš advokat dr. Šegula, ki se je aedaj naselil pri nas, pa je značajen mož ; biva še le malo dnij mej nami in že si jr pridobil srca nas vseh. Nj ega tedaj p o d p i r a j m o! Naša skrb bode, da dobi pri nas dovolj opravila ; saj naš slovenski kmet najraje tja zahaja, kjer se more pogovoriti v svojem domačem jeziku. — Kakor po navadi so se tudi g. dr. Šeguli stavile tukaj v Celovci glede* stanovanja že razne zapreke. A preč. naši gg. kanoniki so mu pomogli iz prve zadrego ter so mu v ko-rarski hiši v Pernhartovih ulicah, kjer bode sedaj otvoril odvetniško pisarno, za začetek prepustili najprimernejši prostor, ki si ga je mogel za to sploh želeti; za pozneji čas pa mu je naš preljubi j eni in zaslužni slovenski mecen, preb 1 ago iodni gospod Josip Gorup na Reki, ki ima tudi tukaj v Celovci svoja posestva, zagotovil v svoji lastni hiši v Kramarskih ulicah poleg Novega trga primerno stanovanje. — Na ta način bode naš advokat g. dr. Šegula tudi glede stanovanja osiguran in ne bode se mu treba bati, da ga bodo nasprotniki naši (v prvi vrsti morda iz zavisti in sovraštva njegovi nasprotni kolege) preganjali od hiše do hiše in ko-nečno skušali pregnati ga celo iz Celovca. Ker je ve-lecenjeni naš mecen, velikodušni g. Goru p pri tej prilikizopetpokazal odkritosrčno, damu je tudi na našem blagoru in napredku ležeče, izrekamo mu koroški Slovenci za to ljubav po tem potu javno presrčno zahvalo, našemu slovenskemu advokatu g. dr. Šeguli pa želimo mnogo opravila in prav dobrih uspehov Dela, kakor mislimo in tudi Že splošno čujemo, mu ne bode primanjkovalo. — Gori omenjenega gospoda advokata tedaj najtopleje priporočamo čč. duhovščini, vsem rodoljubom in sploh vsem koroškim Slovencem. — „Svoji k svojim!" Iz Celja 15. februvarja. (Nemcuraka nestrpljivost.) Naši „pranemci* se neso dolgo veselili junaškega svojega čina in oskrunjenja plakatov s cesarjevim manifestom. Komaj smo v torek odposlali pritožbo v Gradec, opažali smo že V sredo popoludne v veliko svoje zadoščenje, da so se po na- ročilu Celjskega magistrata prilepijali novi slovensko-nemški plakati, pred katerimi je bilo koj opažati cele gruče ljudi, kmetov in drugih — ki so čitali cesarja besede. Gospod Stiger, ki sedaj nadomestuje župana, je izdal to naroČilo, bodisi proprio motu, bodisi vsled migljaja od zgoraj. Namestništvo je, kakor čujemo, takoj, ko je prejelo pritožbo, zaukazalo preiskavo te zadeve. — „Vigilantibui iura". Stvar bi bila s tem v normalnih razmerah končana ; ne tako v Celji. Ko smo namreč včeraj četrtek v jutro priSli na ulico, opazili smo povsod Bledo ve ponoČne delavnosti Celjskih „kulturonoseev"; povsod bil je raztrgan ali tudi celo potrgan slovenski del cesarskega manifesta. Ne vemo, ali so merodajni faktorji nam nasprotne stranke s tem delovanjem svojih pouličnjakov zadovoljni ali ne; odgovorni zanj so na vsak način. Pridigovali so sovraštvo in črt zoper vse slovensko, nosili na ogled skrajno nestrpljivost do najpohlev-nejše slovenske besedice ter so si tako vzgojili v svojih nazorih in v svoji veri svoj „mob". Kakor-šnega so si izgojili takega imajo in za takega so odgovorni. Dauašnji dan (petek) prinesel nam je v tej zadevi novo začudenje. Slavni naš magistrat, dal je raztrgani manifest nadomestiti z novim. Pa mej tem, ko je na preišnjih slovenščina bila na prve m mestu, — kar je-čisto naravno, ker so se ti plakati tiskali za slovenske pokrajine, — je teh danes na novo prilepljenih plakatih uemški tekst na prvem mestu, „Stadtspraehe" ? Ne vemo, ali je Celjski magistrat si dal te nove plakate sam hitro natisniti, ali pa je morebiti vlada dala za Celjane te nove plakate tako napraviti, češ, da bodo Celjski ponočni pohajači laglje prenašali nemško slovenski manifest Upajmo torej, da so Be živci Celjskih pouličnjakov že toliko pomirili, da bodo prenesli nemško-sloveuske plakate in jih pustili sedaj konečno v miru. Iz Dvorana Dolenjskem 14 februvarja. [Izv. dopis.) Nesem še bral dopisa iz našega kraja v „Slov. Narodu". To tudi ni čuda, ker v »iro-maškem ljudstvu preneha vse zavzetje za vanjski svet; celo pritoževati smo se nehali. Kakor je znano, je pri nas železna tovarna, ki .je nekdaj imela dobre čaBe, a dandanes premenilo se je vse. Naša plačila znižala so se več kakor za polovico, ni najslabši delavec, ki dobiva po 60 kr. na dan ob svojem. Trdneji delavci podali so se torej po svetu, mnogo jih je šlo v Ameriko iskat boljega zaslužka. Naši gospodje uradniki so prepričani, da, ako ne dobimo v par letih železnice, mora iti tovarna pod zlo, kajti naše cene za daljne kraje ue morejo biti tako nizke, kakor od onih tovarn, ki so ob železni cesti. V Krški dolini so vsi drugi pripomočki, da bi se razvilo tovaroištvo, dajalo siromašnemu ljudstvu potrebnega kruha. Samodelnih močnih slapov je brez števila in lesa vsake vrste je mnogo, ne vem torej, kaj je bilo nekaterim na umu, ko so se potegovali za železnico Čez Trebnje. Privoščimo jo tudi Trebanjcem, pa miBlimo, da jo tudi oni še ne dočakajo kmalu. Nagla smrt preblagega cesarjeviča nas je zelo preBunila; zbirali srno se v naši cerkvici molit za njegov pokoj in za tolažbo cesarske hiše. TačaB je bila vender dobrota, da nemarno svojega duhovnika, kajti v farni cerkvi v Žužemberku bi 86 nam še to gotovo prepovedalo. Ni nam znano, da bi se za nesrečnega kneza ondu brala kaka sv. črna maša, ampak zadnjo nedeljo se je le oznanilo, da bode sv. maša za cesarsko rodovino. Tudi nesmo slišali, da bi bili molili v tej cerkvi za pokojnika ali nesrečo omenili v kaki pridigi in vender se po vsaki pridigi moli za celo vrsto ranjcih, ki se pred oče-našem napovedujejo z imenom. Zbrali smo bili nekaj trpko zasluženih grošev, da bi g. duhovnik ravno tako molil za našega ceaarjeviča, pa nesmo se upali izročiti, boječ se, da bi naša prošnja ne bila uslišana. Čuli smo vsaj, da je g. učitelj povprašal, ali bode črna maša, pa g. župnik da je odgovoril, da ni dobil dotičnega povelja. Če bode isto prišlo, se bode sv. maša sicer služila, pa druga stvar je, kako se bode! Ne vemo, če so si sv. maše v bistvu različne ! Ali je to morda kakor pri pridigah ? Res nesmo imeli doslej pridig, v katerih bi se toliko govorilo o mesni ljubezni, o poželjivosti o plesu in Dalje v prilogi. Priloga ^Slovenskemu Narodu" št. 40 16. februvarja 1889. < i »jemanji. Ne vemo, kje je uek gospod vae to viiel in se naučil; morda pa mu je prav, da poslušajo ie stvari nedolžni otroci! Res dvojimo, je li bolje, da otroci ostanejo brez božje besede ali da se jim ono razlaga tako?! Poštena dekleta se pri spovednici vsprejmo s pozdravom: ali si plesala? Če potrdi, potem se zapro vratica spovednice. — Mi pa mislimo, da je dosti hujših grehov kot ples in da se dobe lahko prav blizu. Pošten ples je bil in bode, Če tudi kosov in Sčinkovcev ne bode! Take težave in take tolažnike imamo, torej Bog nam pomagaj, sami smo preslabi! Is Plnnlii** na Notranjskem 14. febr. [Izv. dopis.] Kakor po drugih krajih naše obširne Avstrije, tako tudi pri nas nesmo mogli na prvi hip verjeti tužnemu poročilu o prezgodnji smrti cesarjevičevt. Ko se je pa žalostna vest oficijalno potrdila, zavihrale so tudi pri nas raz Župnijskega zvonika, podružničnega zvonika sv. Roka v Gorenji Planini in šolskega poslopja črne zastave. Milo zvonenje je oznaaovalo po vsej dolini pretresujočo žalno vest ter vabilo narod k molitvi za visocega pokojnika in vso cesarsko hišo. V srce segajoči h besedah je naš vse časti vredni gosp. župnik takoj prvo nedeljo po katastrofi opisal raz lece ljudstvu ta dogodek, a v šoli so se razobesile po vseh treh razredih podobe cesarjeviča Rudolfa ter se pre-pregle s Črno tančico. Včeraj dne 13. t. m. služila se je pa v župnijski cerkvi črna peta maša z libero, katere se je udeležila selška mladež 8 črno ovito šolsko zastavo, učiteljstvo, občinski odbor, krajni šojski svet, Haasberško uredništvo, požarna bramba in mnogo druzega pobožnega ljudstva. Tako sme pokazali pri nas, da se radi veselimo z veselimi pa tudi žalujemo z žaloBtuimi in da smo in ostanemo vedno lojalni Avstrijci. Ker imam ravno pero v roki, naj omenim še to, da se je spomeniška plošča Miroslavu Vilhaiju uzidala v njegov rojstni dom že jeseni, in da z belim prtom zakrita čaka slovesnega razkritja, koje se bode baje vender vršilo tja v spomladi ali vsaj v poznem poletji. Žalostno in nedostojno bi bilo, ako bi se slavuost še odlaša a. Na svidenje torej! Domače stvari. — (Imenovanje in p r e m e š č e n j e.) Sodniški pristav Sehraid v Ljubuem imenovan je državnega pravdnika namestnikom v Celovci, sodiški pristav Moritsch premeščen je iz Marnbrega v Beljak. Gosp. Fran Šuta, avskultant za Kranjsko vsrprejet je mej bosenako-hercegovinsko uradništvo. Gosp. Fran Podgoršek, pravni praktikant pri okrožnem sodišči v Celji, imenovan je avskultantom za Kranjsko. — (Pismo, katero je preuzvišeni vladika St ros ma jer) poslal .Ljubljanskemu Sokolu" glasi ae: „Slavni „Ljubljanski Sokole" ! Oviem mi je drago priznati — o čem amo inače svi uvjereni — da si je „Ljubljanski Sokol" za dvadeset i pet godina svoga obstanka stekao velikih zasluga koli u osvješćivanju sloveuskoga naroda, toli u budjenju i unapredjivanju slavenske misli i bratske usajamnonti med slovenskom braćom našom U tom uzvišeuom njegovom poslu nije ga ništa smelo, od toga pleraeuitoga nauma nije ga ništa odvratilo, ni smieh blizih ni dalekih protumišljenika, ni zaprieke domaćih protivnika, a niti — što je u nas žalibože najobičnije — niti sama poznata naša slavenska nestalnost i malaksalost. „Ljubljanski je Sokol" odvažno koracao, neumorno radio i za to pun ponosa može gledati Da svoju prošlost, otvorene duše može primati zasluženo priznanje sadašnjosti a pun temeljite i plemenite nade može idi u susret budućnosti, koja će mu — ne dvojim ni malo _ sa najboljim uspjehom okruuiti nastojanje njegovo jer je to nastojanje pravedno, uzvišeno i Bogom samim nadahnuto. Da se narod narodom ćuti i da svoje biće shvati i du bližnju braću svoju upozna — a to bez ičije tudje Štete, a u duhu Isusovom — to je zadaća doista uzvišena, Bogom samim nadahnuta. „Ljubljanskomu dakle Sokolu", koji je u tom pravcu djelovao, iskreno moje priznanje i duboka moja hvala. Nemanje me veseli čuti, da je neutrudivi „Sokol" odlučio sagraditi sebi vlastitu sgradu, sgradu kako iz nacrta razabirem, vele liepu, sgradu uprav umjetničku, pa u toj sgradj ići za stelju svojom većom jošte uztrajnošću. Zadaća doista, koli uzvišena toli velika i pomućna ! Ali dobra volja i pravedni Bog će pomoći, da će neumorni „Sokol", koji je i dosada bio pionir narodne prosvjete, veliku svoju zadaću izpuniti i pokazati nama svima, Šta sloga i rad može i što riedi cigli jedan „Sokol" u svjestnu i valjanu narodu, koji rad ja i odgaja same sokoliće Bog blagoslovio ! Bog pomagao! U toj svoj radosti ipak me jedna žalost mori i srdee mi para, a ta je, da slavnomu 3Ljubljanskomu Sokolu" uemogu onako novčano u pomoć priteći, kako mi to duša želi i srdee nalaže. Ali naše su okolnosti takove, da bi čudo bilo, kad bi materijalno stanje cvalo. Zato molim slavni „Sokol", da i ovu malu svotu od dvie sto forinti izvoli primiti onako srdačno kako bi to kud kamu veću svotu možda primio. Od srdea je i od iskrenoga prijateljaiod naj odanijega brata slovenskoga naroda. Koliko oemogu s novcem, toliko ću nastojati molitvom i blagoslovom podupirati uzvišenu svrhu junačkoga „Sokola". Još jednom : Bog blagoslovio! Bog unapredio! Slavnomu „Ljubljanskomu Sokolu" sa bratskom ljubavju najudaniji brat i prijatelj J. J. Strossm aycr, biskup. — (Občinski odbor Črnuče pri Ljubljani) je v svoji zadnji seji jednoglasno zvolil prvaka slovenskih rodoljubov, g. Josipa Goru pa, svojim častnim občanom. — (Slovensko gledališče.) Poročali smo že, da priredi dramatično društvo jutri v nedeljo dne 17. t. m. na korist igralki Zvonar je vi in igralcu Danilu igrokaz „Lovood.ska sirota". Mesto našega orkestra oskrbuje godbo pri predstavi T r -žaški gledališki orkester. Po predstavi koti-certuje godba v prostorih čitalnične restavracije in so na programu razne pevske točke gospe Justine Bianchi. Večer bode tedaj jako zanimiv in upati smemo razprodane hiše. — (Žalostno znamenje.) V Ljubljani, kjer je še pred kratkim težko bilo dobiti prostor za kako prodajal nico, je Beda j 35 prodaj alnic praznih. Komentara k temu ne treba. — (Enketa ob ustanovitvi in organizaciji delavskih zbornic) snide se v sredo dne 23. t. m. dopoludoe ob 10. uri v državnozbor-skem poslopji na Dunaji. Iz Ljubljane poklican je k tej enketi g. Matija Kune. — (Avstrijskim državljanom) bil je danes pri mestnem magistratu vsprejet g. Viucencij Maloth, znani in priljubljeni kavaruar pri Virantu, kateremu je mestni zbor že prej zagotovil vsprejetn v mestno občino Ljubljansko. — (Vodmatski jez.) G. kr. okrajno glavarstvo ukazalo je te dni, da se ima jez pri Vodmatski tovarni za sukno v jednem letu odstraniti, ker zavita odtok vode in je škodljiv za vse barje. — („Slovenskoga Pravnika") izšla je 2. letošnja številka, ki je pa prva, katero je izdalo društvo „Pravnik" v Ljubljani. Vsebina: 1. Nadvojvoda Rudolf. — 2. I. redna glavna skupščina društva „Pravnik" v Ljubljani. — 3. O zakonih in o pravni terminologiji v slovenščini. (Spisal dr. F.) — 4. Ali se transmituje pravica dednega nasledstva „ab intestato" umršega zakonskega otroka na) zapad lostui erar? (Spisal E.) — 5. Kako je koleko vati zemljeknjižne uloge, s katerimi zahteva last nik posestva sam, da se odpišejo različni in raznim kupcem odprodant delci posestva? (Spisal A. A. Z.) — 6 Iz sodno-zdravniške prakse. (Spisal dr. Fran Zupane). - 7. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo: Kazensko pravo: — 8. Drobne vesti. — 9. Vabilo na sodelovanje in naročbo. — (Na Vodnikovo besedo s plesom pri K o s 1 e r j i) se slavno občinstvo opozarja. Odbor je vse onkrbel, kar more Vodnikovo slavnost odlikovati. Zlasti je pevski zbor marljivo se pripravljal, kar kažejo novi zbori in opereta .Sodnik in Kmeta". Šišenska čitalnica ohranila je prvotno lepo navado, da praznuje „Vodnika" z besedo in plesom; zato pa slavno občinstvo rado prihaja k tej veselici. Kakor je bilo druga leta, tako bo sigurno tudi jutri. Vse upanje je, da bo udeležba ;n zabava živahna. — (Odbor za spomenik Miroslava Vil ha rja.) Za bralnim društvom v Zagorji na Notranjskem, priredilo je bralno društvo „Mir" v Sv. Petru na Notranjskem 14. t. m. v prid spomeniku Miroslava Vilharja v Postojini veselico in jutri 17. t. m. vršila se bode v ta namen lepa beseda Postojinske Čitalnice. Čitainice io bralna društva po Notranjskem pričela ao tedaj tekmovati v narodnej svojej požrtvovalnosti, kar si moramo v njih čast in slavo zabeležiti. S tem pa bodo tudi dosti pripomogle, da se bode v notranjski metropoli v Postojini postavil lahko čeden spomenik slavnemu pesniku, Notranjskej pa vidni znak njenega napredka in narodne probujenosti. Opozarjamo častite rodoljube po Notranskem še jedenkrat na jutrajšno veselico čitalnice Postojinske pričakujoči prav dobri gmotni uspeh. — (Oznanjevalci spomladi). V četrtek opazovali so v Trstu goste tolpe škorcev, idočth proti severu. Škorci so i zine j prvih ozuaajevalcev spomladi. — (Iz Škofjeloke) dne 15. februvarja. Od danes zjutraj 8. uro visi na poslopji tukajšnje sodnije bela zastavo v znamenje, da pri tukajšnji sodniji ni nobenega ujetnika. To je bilo zadnjikrat leta 1880. — (Iz Cerknega.) Vsled smrti cesarjeviča Rudolfa preložila je Narodna čitalnica v Cerknem „veselico", ki je imela biti dne 2 svečana t. 1. na nedeljo dne 24. t. m. Ker vspored ostane isti se nova vabila ne bodo razpošiljala, — (Franj a Miroslavova Kalskega) skladbo „Kolott je Zagrebški „Obzor" jako laskavo ocenil. Rečena skladba je mej Jugoslovani, posebno mej Hrvati vzbudila veliko pozornost, kupujejo je tako pridno, ada bo je v nekoliko dneh skoro vsa poprodala. — (Vabilo) k plesnemu venčku s tombolo, katerega prirede častniki Cerkniške požarne hrambe v nedeljo dne 17. svečana t. 1. v prostorih gospoda A. de Schiava. Začetek ob 7. uri zvečer. Godba: Glasovir. Ustopnina 50 kr. od osobe in 80 kr. z družino, čisti dohodek namenjen je za napravo gasilnega orodja. K prav obilni udeležbi vabi odbor. — (Semenj na Bučki) pri Krškem dne 25. t. m. je zaradi osepnic prepovedan. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Beligrad 15. februvarja. Vojni minister Protić sproiil je misel, da se gotovo število srbskih Častnikov odpošlje na Rusko, da se ondu teoretično in praktično izobraiijo. O tem definitivnoga sklepa še ni, a vrše se resna posvetovanja. Pariz 15. februvarja. Ptrlamentarični krogi mislijo, da ni nemogoče, da Floquet zopet prevzame ministerstvo, ker je še vedao za revizijo. Gotovo je, da bode Meline pozvan. Carnot pos vato val se je po pol u dne z mnogimi osebami, mej drugim z Magninom, ki je Sou-beta in Tirarda pozval v palačo Luksenburg. Po zadnjih poročilih je dvomljivo, bode li Meline prevzel sestavo kabineta, Bruselj 15. februvarja. Od tovornega vlaka na progi Chalous-Namur odtrgalo se >e več vagonov, ki so nazaj drdrajoč zadeli na drug vlak. Vagoni in blago močno poškodovani. Budimpešta 16. februvarja. V dolenji zbornici predlagal Tisza z ozirom na novo pojavljajoče se pomisleke pri štirinajstem paragrafu brambenega zakona, da se napravi nov tekst, izrekajoč, da je kontingent novincev veljaven za desU let. Predlog se bode tiskal in se bode v ponedeljek obravnavalo o njem. Razne vesti. * (Nov planet.) Po poročilih iz Nizze je dne 8. t. m. ob 10. uri na tamošnjoj zvezdami Mr. Charlois zasledil nov planet. Ta je že 284. dosedaj znanih planetov ter je zvezda 12. velikosti. * (Povodenj na Holandskem) Iz vseh krajev kraljevine Nizozemske dohajajo izvestja o strašni škodi prouzročeni po povod nji. Rotterdam je čisto pod vodo. V Amsterdamu, Haagu in Ut-reehtu je poulični promet popolnem prenehal. Po raznih krajih prekoračili so morski valovi nabreaje. Sedemdeset ribiških bark se je z ljudmi in blagem vred potopilo. * (Opravičena nuj nos t.) V Madridu obče poznati bankir markiz de Ca m po izgubil je s smrtjo svojo soprogo pred štirimi tedni. Sedaj se pa hoče z dovoljenjem kraljičinem Že zopet takoj oženiti z gospo Recourtovo. Ta nujnost je vsekako opravičena, če pomislimo, da je zakonaželjni udovec prekoračil že Rubikon 80 let. * (Požar.) V Filadelfiiji pogorela je do tal 10. t. m. po Z j edin j en i h državah obče poznata Wyeth Brothers-eva tovarna kemikalij. Kako je nastal ogenj, ni znano. Škoda ceni se na jedeu milijon dolarjev. Človek ni zgorel nobeden. Bolezni *eloneeve pojavljajo se v raznih oblikah, posebno, če se ne zmenimo M majhne s'abosti želodca, da bi je odpravili. Za tuke morali bi imeti vedno pripra\ Ijeno kuko domače sredstvo. Posebno dobro pomaga «Ir- Rogov zdravilu! balzmn ta lekarne 1'». FRAGNKR-ja v Pragi. Dobiva so v v-seb 1—1) Preslc-ašena slc^izl 40 let! 2000 naJs,llvIU'JSil1 Pnd'es'»rjev in zd avnikov Evropa zapisujejo in priporočajo za vsakdanjo rabo le pristno c. kr. zobozdravnika dr. Popp-a Anatherin ustno vodo v dvojno puvekšanih steklenicah, kot radikalno sredstvo proti vsakemu zubobolju, vsakej bolezni nst in dlefina, katera, če se rabi hkratu z dr. Popp-ovim zobnim praikom ali zobno pasto, vedno ohrani zdravo in lepe zobe. Dr. Popp-a zobna plomba. (6W—l&j Dr. Popp-a zeljiščno milo /.a vsakovrstne izpuščaje, zlasti za kupelji. ■»red ponarejanjem h t- v lnMliieni inter«*su -i aH. Zaloge imajo vse lekarne, parfumerije in drojjuerije. „LJUBLJANSKI 2V0H" Ml ..ji za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Javna zahvala. Slavno glavno zastopništvo zavarovalnice „ F o n -c i ero" blagovolilo jo tuaajšnji požarni hrambi za izvrstno delovanje pri požaru dne IG. novembra 1888. znesek od 15 gld. podariti. Za to darilo izreka podpirano rmčeluN štvo zgoraj omenjenemu slavnemu zastopništvu najsrenejo zahvalo Prostovoljna požarna hramba v Cerknici, dne 10. iebruvarja 1889. Ivan Koree, načelnik. rJV ii j c i : 16. februvarja. Pri Slonu: Spltzir z Dunaja. — CSogl'n iz Zagreba. — Stein z Dunaja. — Ti niscliiti iz Mokronogu. — (»osael iz Prage. 1'ri Mallt-i: llinder iz 1'rage. — Lederer z Dunaja. — Sebniitl iz (iradca. Pri j u z ne ni kolo«l««iru : Bi rger iz Polju. Kramer iz Skofjeloke. I . } Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v j mm. | 15. febr. 7. zjatraj 2. popol. 9. zvečer T 23 1 mm. 721 3 nun. 7244 mm. — 9-8° C 1-4° C — 1-8° C si. svz si. j z. si. svz. obl obl. obl. 8 70 mm. snega. Srednja temperatura —4-3°, za 3-7" pod normalom. X3"u.n.aoslssb "borza dnć 16 februvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Št. '2874. (116-1) gld. včeraj 83-30 838-> 111 30 9890 884-— 311-60 121-35 Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta..... 6"/„ marčna renta . . , Akcije narodne banke. . Kreditne akcije .... London. ..... Srebro ........ , —■— Napol........., 9-59 C. kr. cekini . ; . . , 5-68 NemAke marke..... . 59 30 4°/0 državne srečke ie 1. 1861 260 gld. Državne srečke iz 1, .1864 lOo „ Ogerska zlata, renta 4°/0 . . ... Ogerska papirna renta •'>',, . ... 5";,, Štajerske zemljišč, odvez, ohlig. . Dunava reg. srečke 5°/u . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/x(>/0 zlati 2ast. listi . Kreditne srečke..... 100 gld. Rudolfove srečke..... 10 Akcije anglo-avutr. banke . . 120 1' i aminv. ay-društ velj. 170 gld. a v. - gld 136 gld. 180 „ 101 „ 94 „ 104 ,, 123 „ 121 ,, 184 „ J* „ 129 „ 236 „ dauefc 83-30 83 90 111-35 9890 886-— 312 10 121-25 «.)-58 5-6G 59-20 25 kr. 25 30 10 75 50 (11) i*) Pri otročjih boleznih potrebujejo Be često kislino preganjajoča sredstvu in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi tuilega uplivanja svojega na O LAVNO SKLADIŠTE ne katero radi zapisujejo pri želodčevi kislini, sk rofeljnih. pri krvici. otekanji žlez i. t. d , ravno tako pri katar ih v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetnika Losclmer-ja monografija o Giesahllbl-Piielistein-ii.) z lepo pisavo, slovenščine veščega, vMpreJiue lakoj ao-larnka pisarim v Malno nIiizIio in pod ugodnimi pogoji. (10«—3) Kje? pove upravnistvo „Slovenskega Naroda". ki.am.jm; m hijene in boi« po cc:i samo pii H. Ki;ic«.i:ir-j J. Dua«j, CJrabea, Brau nemtraMNe lO. (58—i") Pri magistratu deželnega stolnega mesta Ljubljano je popolniti: a) službinsko mesto magistratnega tajnika z letno plači) 1200 gld. in pravico do dveh v upokojnino likovnih 10°/„ petletnic; b) novo ustanovljeno službinsko mesto konceptnega pristava z letno plačo 750 gld. in pravico do dveh v upokojnino uštevnih 10°/0 petletnic. Prošnje za ti službi je vložiti aM». letos pri mestnem magistratu. Prositelji za mesto magistratnega tajnika morajo poleg družili potrebnih svojstev dokazati sposobnost, kakoršna je predpisana za upravno državno službo, oni za mesto kon-ceptnega pristava posebno stroko vnaško zve-denost v statistiških delih. V Ljubljani dne 15. februvarja 188[>. Župan: G rasse 11 i. Štev. 2811. ~ "(114-1) IiJtzf/las. Pri podpisanem magistratu izpraznjena je Jeanete pl. II u b e nf el d o v e ustanove za deklice v znesku letnih 320 gld. Pravico do te ustanove ima deklica iz mestne Župnije sv. Jakopa v Ljubljani, ki je lepega vedenja. Prošnje podprte s potrebnimi izkazih vložiti je tukaj tli 20. marca letos. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 14. februvarja 1889. Zupanov namestnik: VonČina. i Aient a Mi stroje | ( za Kranjsko, Koroško in Spodnje Štajersko ( vsprejme Me pri (92—3) IVANU JAX-U, I zaloga šivalnih strojev v Ijuhlju i. 9 Štev. 2871 (115) Bolezni želodca .n spednjih telosnih delov, jeter in vranice, zlat.-, žila, zuprtje, vodenica In kronična driska zdravi so n n j 11 s p t; š n ej o s Piccoli-jevo ,Esenco za želodec', koju je tudi i/.vrstno sred-.-tvo proti glistam. (82-1) f'oš ljsi ju i'/.deloviirelj lekarnar ii. 1'HCOLI v LJul»l jaiii (na Dunajski eosti) proti pošt. po vzet jn. Vsled sklepa občinskega sveta Ljubljanskega z dne 12. t. m. razpisuje se s tem v novic dobavo mizarskega dela za novo petrazredno desko ljudsko solo. Dobava tega dela oddaje se na podlagi načrtov, podrobnih obrisov, proračunske mere in stavbinskih pogojev, kateri se pri mestnem stavbinskem uradu ob navadnih uraduih urah vsakemu pa vpogled, dalje na podlagi vzorcev po jednotnih cenah, katere morajo ponudniki sami nastaviti s številkami in z besedo v zapečatenih ponudbah, ki jih je oddati •!.fant. — Vpraša naj se pri gosp. Franu OrcNeliku ml., prodajaln iea speceiijskr^a b Infra, viioi in žganja, v Ljubljani, na S\. Petr« cesti. (105—3) Izvrsten med (pravi garantiran pitanec) doliiva so v kositrenih ikatljah po 5 kilo, kilo SO kr., ukatlja 30 kr., proti predplačilu ali poštnemu povzetja pri (113-1) OROSLAVU DOLENCU, HVl'4'.H'jl V Iijlllll.jillli. 1 Dobil sem vašo cenjeno pošiljatov, 1 tlacon izvleček olja za sluh katerega Bena naročil zu 861etuesa moža, bolehajocVga za na^liibustjo. Zares pravi CUllel je, kak upliv je sredstvo Imelo pri loj osobi. Ko jo sele "J4 ur je rabil, slišal j'i mož več metrov s svojimi, poprej -/avsein Kliililiuit ušeni tilctaUanje stenske ure. Mož, kate remu so svet sedaj popolnem nov zdi, zalivaljnje Vas in Boga za ćudovito pomoć (781 - 8) S spoštovanjem Cinatav Hajcr, Aloksunderfeld. Ta izvleček: olja. za slula. c. kr. sekundarskega zdravnika dr. Scliipeka, dobiva so z navodilom, kako rabit", po gltl. 1*50 iz glavno zalogo 1'i-ami Criiiinol li-Jn na Duuaji, FiknfhaiiN, NtailiongaMNe 1. ****K***UHMHXX*XXXXX*UUUUUKHU*HKU**** X X x Naznanilo. x $$ Graščina Gradac polog Ornomja na Dolenjskem tisi fH najom % 1^; iisi vee Um II pristavo Zastavo in opekarnico. u B Kateri žele vzeti v najem, zvedo natančneje pri oskrbništvu graščine Gradac. M Nadalje proda graščina |C x posestvo Tur in Vinico s S v parcelali, in sicer : dva mlina, travnike, njive, gozd in poslopja, Kt in se mora tretjina kupnine takoj plačati, ostanek pa v treb letih, kateri se mora obre- J štovati s 6°/0. g R Prodajalo se bode na Turnu dne 15. marca, na Vinici dne 16. marca 5 8 1889. v ondu. igg—:i jg x*xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx*nx 8184^1 1 Šfez^fe^r* Priporočba dimnikarske obrti. Opiraje se na mnogoletne skuSnje svoje obrti po raznih dežeiall, priporočam bo ćastltim p. n. hišnim posestnikom, prečastiti duhovščini, posestnikom tovarn v mesto in na deželi za izročitev Miittženjn «Iiiiiiiiko v. peetj in Hi«-. JA bliZII lij ubija lie, ob velikej cesti, obsczajoče: okolo 48 oral njiv, travnikov in gozda; 6 trdnih z opeko kritih poslopij, z živino (12 glav], vozovi, sploh z vsem premakljivim blagom vred, se pod ugodnimi pogoji prostovoljno proda. Natančneje se poizve pri gospodu Jakobu Matiian-u, vulgo Ži-bert, v Zgornje] Šiški št. 17, pri Ljubljani. uis—i) L* *MC* *ml* *JR* »ml* *Ml* 'ml*'m.' *ml* *wl* *WC* *Mc* *ml* • JC* ♦JK* *mL* T t? cli«» ti tMi>««i***im*Hl*ti n ix | ><*• iju v i , j n l > ij.■■ i. -10»' Tapecirar J in dekorater. 3 fT^Tj ANTON OBREZA f {_in dekorater^ y l^k^ ŠclftllburgOVC ulice st. 1, ^ priporoča okusno in trdno narejene zimnice, modrece na peresih, divane, stole, otomane, garnituro za Haloni«, jedilne sobe in spalnice; dekoracije za sobe, dvorane in cerkve. — Moji; delo in blago, katero rabim, je pri-poznano dobru in brezhibno, kar j,rn tOVO priča moja razstava v Uiiiltiltl nuinu, in stojim z ozimni na nizke eene izven konkurence. — 1'riporočam pa vsem rosnim kupcem, da zahtevajo moj ilustrdvani cenik in uzorce blaga, kar ra/.poftiljam zastonj in franko. Za čas stavbe priporoma Mestni trg št. 10 trgOVma Z MeZIMlO Mestni trg št. 10 v velikem izboru in po zelo ni/Ki ceni okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, samokolnice, vozi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, znano" najboljši Kamniški Portland in Roman cement, sklojni papir (I)ach-pappe) in asfalt za tlak, kakor tudi' lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezne dele. Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake, za zabijati v zemljo, s katerimi j<» mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (I03— i) W~ Za poijedeljstvo: ~W Vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in pluine, žuiezne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Len^nfelder Gyps) za gnojenje polja. li usliša domaČih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, tiadzdravnik usmiljenih bratov v Št. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti jc v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice št. 12. — Stane 40 kr., po pošti 45 kr. Svetovna razstava v Bruslji 188S srebrna svetinja. Oillikovnlne svetinjo. „„„■»••«> '**""""" «■"»"__Unu. lligijenirna razstava v Tarizti 1888 zlata svetinja. Tovarniška zaloga sukna EDVARDA CERHAK-A v KRINOVU (•Jiiyroi*ntloi"l"— AvhI**iJhIoi sl*l<»^i|n) priporoča priznano do'bro (20—12) sukno in iz wwW Izdelke po izvornih tovarniških cenah, «1 Kompletne, bogato i /.brane zbirke uzoreov ho gospođom krojačom in raz-prodajaloem na drobno na Mbtevanje nefrankovane na razpolago, iz katerih se lahko preverijo, kako korist hiulo imeli. <'e bodo, blago dobivali naravnost iz Krnova (J'agerndorf). /a dobro blago in točno pošiljanja ae jamči. ■Infra in itolovu pomoć boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanja zdravja obstoji jedino v teru, da so vzdrži in pospešuje dobro prebartjmje, kajti to je jr/aont pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše titutmvt* sfertsttiup, tla so prebavljenje uravna, da so pravo mešanje krvi doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, jo uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč )s\ko Bkrbno, upliva uspešne pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljeranji, telesnih iti želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri pretia polnjenji želodca z jedini, zaslinjenji, krvnem natokti, hetnerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondr\ji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, naprav Ija kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva jo zdaj gotovo in priznano ¥J u tis ho dnmtuve fetlst« <» postal in He bplošno razširil. 1 Mtoltloulcit f»0 lci-., ?-£ Mtcklenlci 1 tdrft^'to univerzalno mazilo od več strani j ponareja, opozar- * jam. da ga po pravim receptu le jaz izdelujem. Pristno jo samo, lmj hiši <*t. 17 pol«'£ pur-llfgll nili a v [j jlllll novo ostilnico pod imenom „TEIGLiLV", kjer bodem točila ilolira ilolenjMUit \imi j>o nizke j ceni in slavnemu občinstvu, kojega uljudno vabim, vsestransko dobro postregla. s spoitovanjem (112—2. Lucinka Odiazek-ova. 4 4 4 Iv Feliks Proti ognju varne blagajnice in kasete po ceni in najsolidneje narejene. Na vseli razstavah jako visoko odlikovane. Zaloinik vseh avstro>ogerskih železnic, postnih hranilnic itd. Odlikovan ođ Nj. c. kr. vele-' i ■ *' .i z velike zlato svetinjo za umetnost, znanost in industrijo. (3—12) Blažicek, Dunaj, V, SlraussenffaHse 17. Kdor si želi jasnosti o nemškem obliko« slovji, omisli si naj (102—2) Početnico nemškega jezika. Za 1. in 2. razred slovenskih gimnazij, tudi za pripravnice slovenskih učiteljišč sestavil c. kr. profesor v Kopru. V platno vezana stane 80 kr. Razpošilja jo pisalec sam, in to poštnim potom, ako se priloži še b kr. poštnine. V*V VVV v~y\Ty vT> V^V •jk* •jr. L. Luserjev obliž (flaster) za turiste. Uotnvo in hitro Uplivajoče sredstvo proti kurjim očesom, Žuljem, tako imenovani trdej koži na podplatih in petah Kroti brado V It »tO in vsem drugim trdim i/.iaskom kaže, — Uspeli zajamčen. — 4^B»y" Ona sksdljiti 60 kr. a. v Glavna razpošiljalnica: i L. Schwenk-ova lekarna v Meidlhitfii pri Ihuiaji. Pristnega Imajo vi>|ni»i5»iii .1. Swo-boda, U pl. Trnkuc/v; v kmluitovem D. Rizolli; v Kamniku .1. Močnik; v Celorel A. Egger, W. Thoroiwald, P, Birnbaoher; v iirezitii A. Aichingor; v Trgu na Koroškem) C. iMennor-, v Keljaku F, Scholz, Dr. E. Kumpf; v HolfuberKU A. llnth; V CJorici G. B. Poutoni; v Krnnji K. Savnlk. Ta obli« ^ sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, K cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnar- K ski nož in drevesna ščetka. Orodja so vsa fjf trn lepo p o p 1e s k h n i leseni plošči rje urejena in po prav nizki ceni. HOTEL M SLONU". JUTRI (08—3) VOJAŠKI KONCERT. Fatontovane Strakosoh-Boner-Jeve stroje za pranje in munge priporoča (57-5)3 IMA IIKRZOGr,' Dunaj, Graben, EraunerstraBse 6. ' = Katalogi zastonj iu franku, h m Sveži pustni i dobivajo se vsako nedeljo v Jat. ZataitoTi jatami (in—a) Stari trg št. 19. hranilnice Kočevskega mesta Odbor hranilnice Kočevskega mesta je v svoji seji dne 1. februvarja 1889. sklenil, ol»rt*sti xa |i4i»ojlla9 zavarovana na posestvih, z daie I. Julija fi««»: pocenši znižati s G% na 5%. Dosedaj obstoječa dolžnost, da se mora slednje leto 1 °/o kapitala nazaj plačati, se je odpravila, vender sme vsak dolžnik se nadalje na ta način dolg plačevati, če sam hoče. Hranilnica Kočevskega mesta, dne 1. februvarja 1889. Ravnateljstvo. ]%Te zaineiiit4 t, RCMl^tnisko. Radenska kisla voda in kopališče. RafleiiGi na slov. Štajersiein o„ vznožji Slovenrtib goric. Kot zdravilna voda. Kot namizna voda. Obvarovalno zdravilo. Kopeli in stanovanja. Radenska kisli vodi ima ined vsemi evropskimi kisleci največ natrona in litija. Posebna njena lastnostjo, da pomaga pri vseh boleznih, koje dobi človek vsled prevelike kislimi v svoj1 vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu, mehurji in ledicah, tor jo neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, i>i i boleznih v mehurji, pri zasliženjih, kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vreclu, katarih in živčnih boleznih. Vsled obilne oglene kisline in oglenokislega natrona, prijetnega okusa in močnega penjenja jo radenska kisia voda najlijlj priljublicna poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno Bameda, žejo gaseča pijača, kojo imeiuijejo mineralni šampanjec. Jako razširjena je in mnogo so rabi radenska kisla voda kot varstvo in zdravilo sopar davico, Skrlaticu, mrzlica in kolero. Kopeli se prirejujojo iz železnate in kisle vode s raznovrstno gor-kot •. Skofinja uči, da pomagajo posobno zoper : hudico, trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi. bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 85 kr, cena za eno sobo 30 kr. do 1 gld.) (339—37) flnlionn l/icll Elfii |#nt 7t\m\i\\n Ui(iV radenske kisi- vode ima v sebi 006 gr. dva-UyijUIIU-I\IOll II LIJ RUl Alll CtVIlU. kratno ogljeno-kislega litija t» jo množioa, ki Be težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Kolike vrednosti jo ta jako močan lužuik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil jo koSčeke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v enako močno tekočina kalija, natrona in liLija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzotc kosti v kratkim proste vse nesnago. To ga jo napotilo, da jo začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniSko prevlako so postajale vedno manjšo ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri enacih razmerah tudi drugi zdravniki. Cen ihti š'fi"/tošifj(i zttstoiij in franko kopat išče radenske slatine na Štajerskem. v zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastner v Ljubljani. I/dajatelj iu odgovorni urednik: Drago t in Hr Lastnina iu tiuk »NArtulne Ti:'kanH>u,