Htttoliik cerkven Umt.
Tečaj Jt .
V Ljubljani 14. veliciga travna 1867.
IAhI tO.
JMMfon r Miurn in dajani r Mmtii.
(Konec.J
Veliko selo ho tanikej napravili iu zemljo pridno obdelovali. Zdaj ni bilo O. Lombardu nič tako zlo pri sercu. kakor cerkev napraviti. Sklenil je po nekiga tesarja poslati, kteri je živel na otoku Raiene iu je tudi zmožen bil, cerkev narediti.
Zadovoljili je bil mož iu pogodijo se, jo za 1.500 livrej doveršiti. Pač majhna reč je sama na sebi, pa zu revniga misijonarja strašno število, ker spreobernjeni so imeli pač dobro voljo, pa nič denarjev ne, iu tudi kupčc-vali niso, de hi si ga bili pridobili. Vender serčnost in Ijubezin do lloga vse premaga.
Indijanci, ki so v ti soseski bili, so bili v pet družin razdeljeni, in vsaka družina je imela svojiga višjiga ali vodja. Te je misijonar skupaj poklical, ter jim svet dal, ki ga mu je duh Božji vdihnil, kmalo doseči, česar si vsi žele, namreč tempelj Gospodu sozidati. .Nagovoril je oblastnika teh družin, naj vsak eno piroguo, to je, velik culu naredi, v kteriga bi šlo kakih pet sto ljudi, ker je tesarski mojster s petimi čolni zadovoljili.
Oblastnik so poterdili ta svčt. Tudi Indijanke so hode kaj k hiši Božji pripomoči ter so pridno gombaž predle, in duhovni oče misijonar so jih pohvalili. Ženske so predle, moški pa so posekovuli drevesa za cerkev, in to je šlo tako od rok, de bi se mogel vsak čuditi; tako so po ukazih te-sarskiga mojstra drevesa obsekovali na štiri vogle in jih skupaj vezali, de je bilo veselje.
Kmalo je bilo vse gotovo, samo strehe je majnkalo. Nobedin ni znal žage rabiti, de bi bili deska napravili za streho. Spomnili so se pa nekteri še, ko so bili na Kaie-ni, dc ima nek auglež, tamkej bivajoč, dva černa sužnja, ktera dobro znata žagati. Dvajset mož se jih spravi skupaj tei gredo k angležu. in ga prosijo, uaj jim posodi ta dva sužnja, in namesti nju ostane vsih dvajset uioz pri njem mu delati.
Angležu se je to pač dobro zdelo. Hipama da sužnja, ki sta šla kjer so Indijani stanovali, iu dvajset uiož ostane pri njem ter so mu prav pridno delali.
ljubezen in apostoljska gorečnost CI. l.ombarda ste doveršile delo, ktero bi v ondotnih krajih sama človeška moč ne bila mogla dognati. Nikdar pa ta i la mož v samiga sebe zaupal, temveč vedno v Božjo previdnost, ktera ga je v blagor nesrečnih Indijanov mogočno podpirala. Z Božjo pomočjo mu jc bilo mogoče, iz teh divjakov nar poprej ljudi, iz njih krisijuue in sicer prav pobožne kristjauc napraviti.
kmalo sc je vzdignilo prav veliko kristjansko sel. skoraj bi smel reči, kristjansko mesto v lej divjašini.
O tem času (leta 1728) jc prišlo veliko novih misijonarjev v kaicue, sc k divjakom pudat iu jdi učil.
Eden iz med njih popisuje delu tega goreciga misijonarja iu srečni stan njegovih v kristusu podložnih.
ko sim sc napravil, pripoveduje (a misijonar, nektere teh divjih rodov obiskati, sim poprasevaje o njih značaji iu življenji zvedil. de žive skorej kakor divje brezumne zverine; skorej brez zuanstva na t orne postave. Njih imenilniši poglavar je^imel zraven druzih tudi svojo hčer za ženo.
Zastonj bi jih pregovarjal, stare pota popustiti in nikakor jih ui bilo napraviti, de bi z njim v kuru šli. Sler-mel je la misijonar, kako jc O. I.ombard mogel brez čudežev te divjake kteri niso skorej ljudje imenovati, preober-niti in jim, bi djal. drugo natoro dati.
Gospod pu je blagoslovil njegov trud. Tudi njemu je dul svojo gnado. serca veliko divjakov giuiii. jih z opomi-njevanjem pridobiti, de so mu sledili v kuru. kjer jih je O. I.ombard z vso Ijubeznjivostjo sprejemal.
Kavno saboto večer je bilo. ko je prišel s svojimi divjimi v kuru. Zlo se je čudil, viditi napredovanje vere tukaj. Nisim se mogel solz zderžati. toliko pobožnosl viditi. pravi on, ko so se v cerkvi Indijani tolikanj različnih rodov zbirali. Prepevali so pri sveti maši s lako gorečnostjo, ktera tudi uaj merzlejiga mora presuniti.
Po evangelji stopi O. I.ombard na lečo. Jez nisim razumel jezika, v kterim jc k njim govoril, vidil pa sim, kuko jih je beseda Božju ganila, ker svitle solze so skorej vsakimu oči zalivale. Gostov pri mizi Božji jc bilo veliko. Pol drugo uro so še ostali v cerkvi in Boga hvalili.
To viditi, se nisim mogel zdcržati, dc hi nc bil s prerekam rekel: „To je storil Gospod iu je čudno našim oččiii !"
Popoldan jim O. I.ombard keršanski nauk razlaga: na zadnje pa večernice poj o. Zvečer so se spel sošli, ler so večerno molitev združeni opravljali. Tako so sklenili nedeljo. dau Božji. V ponedeljik so spel prišli k sv. maši; v dva dela razdeljeni so roženkranc molili; po maši pa sc jc vsak k svojimu delu podal.
Cerkev je štiri iu osemdeset čevljev dolga, štirideset čevljev široka. Zraven je zakristija iu soba za misijonarja. Oboje je za velikim oltarjem. Zlo je svitla. iu ko bi imel veliki oltar kako lepo zmalano podobo, bi ne bila nič različna od cerkva evropejskih. Misijonslvo v kuru, sklene misijonar, jc izgled vsim drugim, kteri sc mislijo z Božjo pomočjo še pri druzih rodovih napraviti, ki so po teh neizmernih deželuh razkropljeni. Veliko dclavcov ima tukaj dela: „Zctev je bogata, malo pa dclavcov".
Kaka, ati no brat orni ne potrebne
ati ne*
(Halje.)
Iz iiatorniga čutila: ktero razno k raznim vleče, se izhaja natorno prijalelstvo. Vse pa. kar je natorno dobriga. ve kristjan požlahlniti iu v svoj večni prid oheruiti. Glej. lo je začetik bratovšiu. samostanov iu vsih verskih društev. Človek ima jezik in pamet zalo. de zamore drugim svoje
misli in čutila naznaniti in jili z njegovimi zamenjevati. Vsukimu komur bodi pa svojih misli in čutil nobedin pume-lin iic naznanuje, ampak le tistim, kteri so ž njim enih misel, kteri ga razumejo in ž njim čutijo. Gotovo je prijatcl potola/.en, ko zamore zvestima prijatlu svojo britkost in težave odkritoserčuo potožiti. Se enkrat manj terpi. Havno tako je pa tudi veselje dvakrat veči in prav za prav veselje še le bode, ko ga v drušini enakomislečiga prijatla vživamo. Obernimo to na keršanstvo. Kukošne pogovore imajo ljudje večidel med seboj? Nekterim je le uiauion pri sercu; vsi pogovori so le v časno obernjeni, od zboljšanja stanu, kmetijstva itd. ,.Pristavo sini kupil, in ne morem priti"; „pet jarmov volov sim kupil, jili moram iti poskusit". Drugih veselje je edino v kletvi iu klafauji; ako sta le dva vkup, dober kristjan z mirno vestjo več med njima biti ne more. Tretji, zlasti tretje svoj jeziček le v klepetanje. opravljanje, obiranje obračajo; med boljšim so še tisti, kteri se le od lako imenovanih vsakdanjih reči: od vremena itd. pogovarjajo. Iu vender se vsi kristjane imenujejo, desiravno sc od vsiga tega neverniki lahko pogovarjajo, iu se jim ui bati, de bi s tem svojo nevero zatajili, kako to človeka boli, kteri ima vikši namen pred očmi. kakor le: Živi in vživuj! Taki izgledi so vstani sčasama tudi terdno čednost spodkopati; človeku od takiga nezdraviga zraka omamljeno serce čezdaljc Imlj upada, kako hladno mazilo je pač za ljubijočo keršansko dušo, kadar iz tega omamlji-v iga zraka v boljši driišiuo pride, ker se sme brez strahu zasmehovanja pokazali, kur je; govoriti tudi kaj duhovniga in boljšiga, kn vsakdanje čcncarijc! I'e se pru\ to le ob nedeljah zgodi, je človek poterjen za prihodnji teden, ko Im mogel po dolžnosti stuuu tudi zu časno skerbeti, kar je prav.
In uaj bo tudi, de jc kdo toliko terdili v čednosti, de sr za ves posvetni zusmeh ne meni, iu zruven njega popolnama zadovoljnost in mir duše ohrani: gu vender le sili in žene, tudi druge srečne storiti, iu jih svojigu bla-giga mini deležne viditi, iu mil ui nikakor zadosti, de hi le 011 sam Hogu služil, Marijo častit, bliznjimii pomagal itd., lennic ravno ker za liožjo čast gori, želi tudi drugo vneli, kakor goreč ogorek tudi svojiga soseda sčusumu vname, Priprosiiga, pobožniga kristjana nic holj ne povzdigne, kakor ce vidi, de tudi on saj v mali družbi zamore nekaj za Kozjo ca-t iu zveličanje diis storiti, ko ga llog zu upo-stcljnu ui poplavil. Tudi za mlaeuiga, posvetuiga kristjana Im tesnejši zveza bratovšine koristna. Pridig iu poiliičcnja pac daudaiia>u|i med nami ne pomuujkuje. koliko pa pomagajo ' Večina poslušavcov. dcsiravno bi morebiti goder-njali. ko hi sc kaka navadna pridiga opustila, vender v sercu. dostikrat celo tudi z jezikum govori, kur so Izraelci od mane v piisuvi: „Guu*i nam ze le jedi", Ce pa k kaki družbi pristopi, ga ze misel, de se jc oii po« ^ \«* i * i 11 kolikor toliko ločil in pobožnim pridružil, še Imlj pa i/gled >:»hraiov priganja, svoje življenje holjsuli in za diiso skerbeli. C e v se to dobro premislimo, ne vem kako bi zamogel kdo tajiti, de zamorejo bratovšine v sredi kcršuiistvu brez njegove -kode obstati in pobožnost zlo zviksfvuli! lic- je ker-an-ivo /.miruj enako zveličavno za v>c stanove, vender je ludi gotova resnica, de Id mar-ikleri. ko ga zdaj svetnika častimo, pii v sim svojim kersuiistvu zveličanja iu •»v e t o -1 i n- hil dosegel. ko hi ne hil v kak samostan sel. Tako in i -11 m. in ne rečem preveč, de je mar*ikicri mlačen, po-v eliu kiisljaii >voje življenje /.boljšal in verno z v clieauje do^igel. ko bi ga zunaj bratovšine ne hil; zakaj bratov--iin ravno nie druziga niso, kakor odia-ilik -amosiuiiov piil.i /.ili-e li-iim. ktcii -vela zapustiti ne morejo, pu želijo boli ; /iveti in sc vee iluhoviiili dobrot v deležev ali.
ker he-ede ginejo. i/gledi pa vlečejo, poi-imo sc nekaj teb. -e prepričali, de Iiicgiiejo bratov sine v sledi ker--au-iva do-tikia! edini piipomocck hiti. kak blag namen do-eci kei-au-ivo ii.nn zapoveduje bolnike obiskovali, jim
streči, je ie mar graje vredno, ako vidimo nektero, se tes-nujši zavezati, vsim bolnikain postreči in jim tako rekoč svoje življenje darovati? Iz te zaveze izhajajo usmiljeni bratje in sestre. Se je li popred, ko so vender keršanatvo imeli, toliko dobriga zgodilo za uboge bolnike, kakor se zdaj po njih zgodi? Keršanstvo nas uči, de sv, mati katoliška cerkev za vse mertve moli; skušnja pa nam pokaže, de mertve pokopujejo; boš le zameril, če se nekteri tesnejši zavežejo, edin drugimu lepo pokopališč poskerbeli in za edin druziga obilniši moliti?
Keršanstvo zapoveduje revnim pomagati; bo le pregrešno, ako se jih več zveže, do bi z združenimi močmi revnim in ubogim revšino polajševali? Tudi deržava, de si je kcršanska, napravlja bolnišnice, ubožnice itd.; pojdi in povej nji, de to v keršanstvu ni treba, ker je vsakiuiu zapovedano bolnim in revnim pomagati; boš vidil, kuk odgovor boš dobil! Keršanstvo nam nič bolj ne zapoveduje, kakor zmernost in treznost; boš li očeta Matevv-a grajal, de je na Irskim začel in potem v Ameriki iu Kvropi razširil iu vstauovil družbo ali bratovšino treznosti? Je bila mar nepotrebna? Je li vstanovljenu škodljiva? Desiravno so keršanstvo imeli, se vender niso obvarovali grozovitne pijanosti. Kcršanska bratovšina je v tem njih veliko tavžent ml vernik. Pristopili so k nji, iu glej čudo bratovšine! kjer so bili pred divji zverini podobni, so zdaj dobri, pohlevni kristjanje; kjer so pred lakote umirali, imajo zdaj dosti živeža, oni in otroci! \i je pa reči, ktero bi keršanstvo Imlj cenilo iu bolj priporočevalo, ko sveto nedolžnost in čistost. Kako pa je v ti reči med nami? Oh! človek si mora, ako se tega le spomni, z obema rokuma obraz zakriti. Med deset porokami je dostikrat komaj ena poštena, dostikrat morebiti še ena ne! Kaj bo pomagalo, ko keršanstvo in podučenjc nič ne zda? Prav osnovane iu vredvane bratov-sine ali družbe čistili niludeiičev iu devic se kažejo, kjer so vpeljane, kakor močen jez zoper grozovitim povodinj. V njih so nečistost iu prešeštvanje ravno tako redki izgledi, kakor nedolžno serce zunaj njih. Ileči, de v sredi keršanstva je to odveč, zamore le vuemuriiez iu nevedež uli meseni sladuli. Teh izgledov bi bilo ze več, ko zadosti, uus koristnosti bratovšin tudi v sredi keršanstva prepričati; vender hočem še cuigu pihljati. Kaj misliš, uli hi se bilo kdaj za spreobeinjenje nevernikov iu povikšauje katoliške cerkve v Ameriki toliko storilo, kakor se je po bratovšini svetiga Leopolda ua Dunaji, po lionski na Francuskiiii, po uiouu-kovski nu Parskim? Močno dvomim, in težko če tudi line, de bi bilo zdaj .'Ul školij v Ameriki brez blagoserčuigu podpiranja in mulitvc družnikov imenovanih bratovšin. Ce pa prida in dihicka leh bratovšin, ker ie lako očiten, de gu tudi slepec, ce ne vidi, saj lahko osJula, nobedin tajili nc more; zakaj >c tako pogosto iaji pri drugih, ktere vender ravno tako izhajajo iz kcršuiiskc ljubezni iu popolnost v keršanski ljubezni ise jo ? Verjemi mi. de razloeek med bratov, širnimi je le ta. de je prid iu dobiček pri nekterih, ker vnuiiji, Imlj očiten, pri drugih, ker le ziiotruuj bolj skrit, zato pa nic inaiij-i ne. Zatorej le pojdi s tvojim ugov nram, ku-kor bi bratov sine v kersuiistvu brez prida ali celo škodljive bile, kumor ves in zna* ; tu ugovor ga ui piskaviga oreha vredin.	, D s|.j
\elnO U Prcborjn*
i.juha Danica! l'o zimi -im ti bi! nekaj zelo žalostnima pisal, kar si v 12. listu na l*v struni -vojnu bravcam povedala, od smerti matere, ktera je -e.Imeni uepreskerb-Ijeiiih otrok zupiistiiu; zapustila tudi svojiga moža — slahiga skerbuika svojih otrok — Mihcla Pajka, kieri je bil strah in groza hlizniiiU in il;i!jiiim sosc-kam zavolj tatvine, in i opatija. Vse se ga jc bulo, ko je zopet iz ječe prišel pi oliv si, de no rev n,m kuielaui stanovanje v prah iu pepel spiemeiiiI N *e se ga |e bulo, le pekel >r ga je veselil.
Splošna tukajšua ri.i-.ol jo bila, de je hudodelnik ua poti uvojo lastno ženo vinjeno ubil. Prelita kri, »v. pismo veli, v nebesa »a maševanje vpije. Bog dolgo čaka, pa Njegova pravična roka gotovo zadene. M. P. zboli, in ker domači gospod zavolj smertne pluene bolezni bolnika obiskati ne morejo, pobožno staro vdovico naprosijo, de pri bolniku moli, naj ga nagovarja, de bi se k spovedi pripravil in sveto Rešuje telo prejel. Po dolgim nagovarjanji ga častiti pilštunski pomočnik popoldan 18. sušca spovejo in previdijo. Blagor grešniku, ki se ob pravim času spokori, in z desnim razbojuikam k iiillimu Jezusu oberne zgrevau, rekoč: usmili se, o Jezus! mene revniga grešnika. Ali strah, de morem povedati! Komaj ko so spovednik iz hiše bolnikovo odšli, že on grozovitim kletvinjo izbruhne zoper duhovna s prUtavkani: „Kuko moraš ti piašuti, ali sim jez svojo bubu ubil?" premisli tukaj, u človek: „kakoršno življenje, taka tudi smert!" — Stara vdova pu neprenehama prosi bolnika, nuj svoje grehe spozna, ubjuka, in i»m se za večnost pripravi. In glej! Pol četerliuke ure pred siuertjo bolnik zgovori: „Jez sim grešil"; iu zdihue 27. sušca svojo dušo v roke ojstriga Sodnika. Bog daj, de bi z desnim razbojnikom sprejeta bila! Keršanska dušu! ue odlagaj po-boljšauja svojiga življenja do smertne ure; ue zanašaj se, de ti bo Bog kakor desnimu razbojniku, v zadnjim zdih-Ijeji grehe odpustil, iu gnado zveličanja podelil; zakaj, le eiiimu razbojniku je odpustil, de no obupaš, pa le sauio euimu, de prederzno v milost llužjo ne grešiš. 30, suscu, ravno lilm nedeljo pred Božjim opravilam je bil rajni v hladno naročje matere čeme zemlje položen. Splošno veselje je bilo med množico na pokopulišl. Solze ui bilo viditi, ampak slišalo se je govorili; llvulu Bogu, de je umeri. Bog bodi usmiljen njegovi duši! Tako stu umerla očo iu mati — sluha skerhnika svojih otrok zu dušo. ljubi starši! redilo lepo svoje nedolžne olročiče zu sveto nebo, svetite jim lepo z lučjo svojih izgledov, do vam enkrat no bo nesrečno umreti, in do bote zamogli Sodniku reci: Glej! tukaj so vsi, ktere si mi bil zročil, nobeno ui po moji zauikeiiiosti zgubljeno. Nuj «<» pa ravno otroci svojo telesne starse zgubili, so vender z Božjo pomočjo prav pridno reduike dobili, ki bojo gotovo za keršansko izrejenje zapušenih otrok po očetovo skerbeli.
Naj lukaj za pervo čudno dogodbo se kaj veseliga piideiieui. Po celini keršumivu je razširjena prelepa bratovšina Jezusov iga iu .Marijniga presveligu serca. Kakor se je po drugod v razločnih časih začela, se je ludi lu-kuj v letu iH.iii naprav iiu. Podobo svetili sere Jezusa iu Murije, ktere so letu* (iraški gospod Franc Na gor zelo lepo »obrazili, in ki ji je neka pobožna siuru vdova Pre-horske fure ua svetovanj • oiidušnjigu diisiiigu pastirja naplavila, so velikiga truvnu mnogo častiti duhovski *ve-tovuvee, gosp. Dragollu Merk, blagoslovili, Spremili so tudi od dveh duhovnikov obdani v procesii med molitvijo iz duhov uisiiicc v cerkev prelepo zohiuzcno podolm Marije prečisti- Device luez madeža spoecic, klero je nek lukujšnji kmet iileiuelil, in so jo nesle belo oblečene iu lepo ovenčane driižuicc Matere Hožje t istiga spočetja. Po blagoslov-Ijeuji tleli novih podob so pi idigovuli neizrekljivo veliki množici zgoraj imenovani gosp, od zueelja poho/uosti do Jezusoviga in Marijniga sercu, oii grehov, s kterimi se lo dvoje serce rani — tuko ginljiv o, de si svesio recem: ni bilo očesa, ki hi ue bilo solz ločilo. Poletu je bila pela svetu maša z leviti.
Hog daj, de hi tu slovesnost mnogo iu mnogo pripomogla k zvelieaiiju duš! llog daj, de hi faraui lic bili za-pisuui samo s ceruilain nu polah, ampak s svojim pobožnim življenjem v »crci Jezusu in .Marije. Hog daj, de bi 1'uuije iu dekleta neomudezaiio živeli, cukr. t pa vence v nebesih prejeli, llog daj, de hi vsi presveli »erci Jezusa iu Murije prav čustili. enkrat se pa v ceno z Jezusuni iu Marijo v nebesih veselili!	K.
Smarnična poboinos! r IVoramctlu.
(List do prijatla).
Iz Novoniesta 7. vel. travna. Ljubi prijatel! ti nikoli ne veš, iu tudi jest ti popisati ne zamorem, kako silno lepo se pri nas obhaja šmaruična pobožnost v čast Marije Device, ljube Matere Božje, iu sicer, zjutraj tli četerti ua pet za slovensko, in zvečer pred Avemarijo za nemško ljudstvo, in za take, ki so bolj po nemško kot po slovensko navajeni moliti.
Z a to pobožnost odločeni oltar je oltur Kristusoviga terpljenja, prižuici nasproti, zdaj z lepo, ginljivo podobo Matere Božje ves z zelenjavo in raznimi cvetlicami ozališau, tuko de se od poprejšnjiga ultarja nič ue vidi. Kupelične stene su z beršliuovimi venci preprežene, iu vse je luko pripravno iu vgoduo vredeno, de se ti Marija kakor na verlu prikaze.
Red šmarnične pobožnosti je brez maliga tak, kakor nam gaje A. Suš ki od vlanske ljubljanske šmarnične pobožnosti v Danici popisal, iu kukor je ludi v škofijskim dovoljenji omenjen. Slovensko iu nemško šmaruičiio pobožnost so uuš visokočastitljivi gosp. prošt z vgodiiim iu giuljiviin ogovoram pričeli, druge dneve se pu gosp. prošt in gospodje korurji verste. Zjutrej se uur popred bere s prižuice kratko premišljevanje iz Marijniga življenju, vadim iu mu lile v iz bukev „Murije rožen cvet", in se še molijo .1 Occuaši iu H Cešciiamaiije zu spreoherujenje terdovratnih grešnikov. Na lo gre mašnik med petjem na koru pred oltar, kjer so lavre-tanske litanije iu sv. maša, na zadnje z žegnam svetiga Rešnjiga telesa.
Na vso moč lepo pa je zvečer, ker svitlohu lučic, razno barvanih krogel, zu kterimi lampice gore, in pu vcliciga svetilnika človeka les prečuduo pretresa Zvečer je na prižuici vse kakor zjutraj. Ko musuik pred oltar gre, se poje perva Iretjiua odločene pesmi. Vsaki vecei sta 2 žegua; po penim so luvretaiiskc litanije, eu petnajsiirk io-žeukruucu, kakor versta nanese; po tem druga tretjina pesmi, potlej angelovo češenje, iii ua zadnje „(«euilori Geni-101(110" z žogiium. Po žegitu sc se poje poslednja tretjina pesmi, iu dokler se poje, se skorej nobedin iz cerkve ue gane.
Vsim ljudem je tu polmzuusi tako vsec, de nikdar lega. Zvečer *e vsu gospodu v cerkvi *uidc; iu kukor je liusu kupilclsku cerkev velika, jc vender v-clej uupolujcnu. Gosposki ljudje, ki jih je drujikral malokdaj v kapitelnu vidili, mi zdaj vsaki dun pri siuuriiicui polmziiosii, iu so tako v to prelepo pohožnosl zaljubljeni, de se ze zdaj hoje, ko se bo lichula.
Kur našo /večerno pohožnosl uur bolj povzdiguje, ter sercu vnema, je prelepo pelje, s kteiiiu se spremlja. Nas gosp, vikali so izurjen pevic, de malo lacih; oui >o izučili več liasih študentov, de les luko ginljiv o iu prisercito pojo, de so ljudje do solz omeceni iu v si vneti za Maiijuo »asi. V klero siacuuo ali v liiso prideš, se li povsod od sinar-nicnc pobožnosti pripoveduje, v se je veselo, v se iivalc/.iio, vse oživljeno, ti kako prccudiio lepo in veselo poho/.iiost so tiaui ua^ v isokocuslitljiv i gosp. prost naprav iii, se od v sili strani med gospodo iu med kmeti sliši: veliko smo od v lanske Ljubljansko tozue pobožnosti sli*uli, iu brali, ali dc jc tako silno lepa, tako ginljiv a. se vender ui-iuo uaUiali.
Verjemi mi ljubi prijatel' mo|c serce /.« zd.tvuej m bilo lako veselo piesiiiijeuo, kakor ta mc-ec, iu mislim -i . de laka Ijiihczujiva pobožnost ne im brez duhov ui^a >aoo iu brez llozjigu zegna ostala. Z llogum.	M.
/r l/liili/iane. Pri yo*p H I a z ii i k u ie dokončan novi ,.Piopnum Missaruoi /a 11 u Ii 11 a u - k o skoli|o, ki oh-sc/e | ."i lialisujciiill p il -in I "Ii ' na lepim belim pi-ouo
pupirji, z novim, velikim, rudečim in černim natisam. v kterim so tudi nuj novejši prazniki po času vredeni. Dobiva se pri g. Jok. Bluzniku po 1 gold. 30 kr.
* Vpraša n )a pri poslednjim konkurzu. Iz keršanske nrave: I. In quo consistit virtus prudentiae et ijuule ejus momentum? 2. (juue regulae valent ad pecca-tum ulterius eooperalione 9 3. (juid est meditatio et quo-modo instituitur? Iz kersunske verne: 1. Kstne neeessaria persuusio de coiicessa Kcclesiae Spiritus Suncti assistentia. ut fideles secura gaudcant veritatis christiauae posses-»ione? 2. tjuue sunt Justifieutionis coudiliones? 3. Kxpona-tur et vindieetur d ogni u eutholicum de Trunssubstantiutione. Iz pastirstva (idioniate veruueulo): I. (Juomodo utiimurum pastori agcudiim est euin inlirmis, ob vicinum inortem et subset|uens judieium supra iiiihIuiu anxiis? 2. I'xnr, veni-eii« ud Purochum cuuqueritur, se niinium mule tructuri a inurito, »uuilutciu vituimjue suam versari in periculo, idcoijuc v uit sepururi ub eo, estijue uxor bona et piu christiana; <|Mooiod uiiiim ulterunique scpuratim, quomodo utrumijue si-iii u I iiisiruet, eommouebiique? 3. Sponsa se iu Confessionuli accusat, se fecisse votum perpetuue Custitatis; uxor confi-tetur. se uliquot unnis ante iuituui iiiutrimonium obstrinxisse vol o Caslilalis perpetuue; quid Cunfessariu ugendum, qun-uiodo ima alteruque instruenda? Osnova pridige: Hek: Jest sim dober pastir, t. del: Dober pustir pozna svoje ovce,jih vodi ua dobro pašo, in da svoje življenje za svoje ovce. 2. del: Dobre ovce poznujo svojiga pastirju, poslušujo njegov glas, m ga vbogajo. Iz razlage sv, pisma: Puruphrustice ex planet ur: 1, S. Matih. cap. IV, v. l—It, 2. H. Pauli ad Kphesios epist. rap. IV. v. 17—32. s. finem. Iz cerkveuiga prava: I. lu quo consistit morum probitas, quam elerici praeseferre dcbt iit. et quid ud liunc morum probilutem ser-vaiidum atque colcudam elerici juxtu eunones fugere teneii-tur * 2. (juid est sepulturu eeelesiaslica? quibus illa deue-gauda? 3. Autouius viduus jnste resiliens a spousulibus cum An na initis vzorčni vult dueerc Murium, viduum dc-fu neti Thomac. fratri* defunclae suue uioris Theresiue.—(juue causac jam subcssc debiierunl, ut .Antonius u spousulibus juste resilire potne rit. et potestne ille cum Maria vaiidum inirc matrimoniiim ? Izprušcvunje keršuuskigu nauku: Dui nam dans nuš vsakduuji kruh.
° Milostljivi knez in škof Imdo letaš v nuslednjim redu cerkve pos.cčcvali in zukrutiieul sv. birme delili: V gud sv. Trojice ali kvalerno nedeljo bodo posvetili novo farno cerkev v ter no v skim predmestji v Ljubljani. Birmali bodo mesca rožnika: 14. dan v Polhovim gradeu; 2(1, pri Sla ri cerkvi (Mitlerdorf) na Kočevskim; 21. bodo posvetili ondotno farno cerkev; 22. bo birma v Mozeljnu: 23. v Starim lergu pri Poljanah; 24. v Kočevskim mestu. Mesca mal. serpana: 4. dan birma v Kadeča h; 5. birma in posvečevanje nove furne cerkve v B oslu nji; ti. birma v T r e b e I n i m ; 7. v š e n t - Hu p e r t u ; 8. v T r e b-nim; 0. v Zuženbcrgu; ti. kiniovca vSoderšici; 7. v Hib n i ei; H. v l.ašičah birma in posvečevunje nove farne eerkve.
Iz Uorirt, 10. vel. travna. Tu imaš nekaj, ki bo goriškim bravcaiu Danice gotovo mikavno.
Podpisov au ju za nuše m I a d c n š k o se m e n i š c. saj pri duhovšini, so končane, in zvuii moiifulkonskigu sc je vspeli iz vsih druzih dekanatov č. nadškofijstvii naznunil. Doneski koj zu matico, ali pu letni, so se deluma že « d-rajtuli. deluma lc obljubili. Tu sledi pregled vsih dekanatov:
V goriškim je bilo podpisanih za malico Iti74. letnih d o n es k o v pa 421 golil.; v še nt-pete rs k i m za m. 33». I. d. |h; \ kanalskim m. »03, I. d. 102: v toni in skim. m. ti*.*» gld. .'»7 kr.. I. d. lla; \ cerkniškim. m. ti50, I. d. 7.*»; v b o v ča n s k i m . m. I»30 gld. iti kr., I. d. tiH; čer n i škim, m. 021 gld. 0 kr.. I. d.
99: v komenskim, m. 941!». I. d. 54; v de vinskim, m. 523 gld. 3 ti kr., I. d. 51; v gradiš k i m. m. 124, I. d. 3* gld., 40 kr.; v loč ni škim, m. 802, I. d. 155; v karininskim. m. 171,1. d. tit; v viščanskim, m. 101, I. d. 44; v fluiniželskim. 127 (nedoločno). Skupaj za matico: 8151 gold., 5 kr., in letnih dohodkov: 1331 gold. 40 kr. Toliko jc gotov iga, nekteri gg. duhovni so obljubili vsako leto kaj darovali, po svoji moči, pa se niso zu-vezuli. Tudi od vernih se iiadjumo mnogih letnih darov, bodi si v duurjili ali v blagu.
Razpleti pa kerstanzkhn mrelu.
Iz K i mu. 4. vel. travna, J. Z. Danes zjutruj so Njih svetost. Pij IX., Kim zu dclj časa zapustili. Oh 7. zjutraj so imeli tiho sv. mašil pri velikim ulturji sv. Petru, nud tako imenovano ..fonfessio**, iu potem so bili še pri drugi sv. muši pričujoči, ki seje brulu pred oltarjem „ Sediš apo-stolicue" sv. Pelra. Potem so se podali Njili svetost, sprem-Ijcni ud vsih nuj višjih deželskih iu duhovskih vradnlkov iz cerkve iu |m stopnieuh doli. pred ktcrimi so popolni vozovi pripravljeni stali. Prejden so nu šenl - Pcterskim tergu v voz stopili, sc je še rusovsku cesarica skoz razstavljene vojaške verste prcdrenjulu, de bi ud Njih svetosti še blugo~ slov prejelu. Spremljeni od iieznatnigu številu plemenite stružc in 7 vozov so se Njih svetost med zvonjeiijem peljuli čez šenl-Petcrski terg skoz ungleške vrata (porta ungcli-ca) iz mesta in se bodo opoldne nekoliko malo v Nepipo-mudili, v 1'ivita ('ustelluni pu bodo prenočili. Potem pojdejo obiskut mesta l.oreto, Ankono iu Siniguljo, njih rojstno mesto. Kolouja imu že tudi besedo, de jo bodo sv. Oče obiskuli. Ze je tudi veliko druzih mest pupeževe deržave prosilo za to veliko milost, in zlo se govori, de pred 3 uli 4 mesci sc sv. tiče iic bodo v Kim vernili. — 3. t. m. t. j. trčijo nedeljo po vel. noč! so solnogruški knez in vikši skof v nemško-uvstrijunski cerkvi Murije Device „aU' Ani-mu" v obilnim številu zbrunim Ncmcuiu pridiguli, potem pu je njih brut, dekun. imel velikn sv. mašo. Letuje dobil o sedunji pričujočnosti v Kiinu od Njih svetosti prislov „Mon-signor-u (('upellunus Suue Sunctitutisi. — Kurdinal llutt-I i k so za čas svojiga bivuuja v Kimu delili mnoge dobrote samostanum, cerkvam iu ubogim; 5. I. m. sc vernejo proti domu. Huvno tako tudi kurdiuul Koliuski, v. č. g. (»eis-sel 13. t. m. Solnogruški vikši pustir pu imujo 7. t. m. Kim zapustiti. —
Pogorori 9 gg• flapltovavei.
P. n. g. A. M : Smo posebno hvaležni zu dopis; bi se smeli prederzniti, večkrat kuj pričakovati? — G. S. K.: Prav ljubo in drago! le pogosto, prosimo. —
JMUi darovi*
Za afrikanski misijon:
M. Bandulin 1 gold. — Urš. Kožuh t gold. — Za nune v Indii:
%'eimeuovun 2 gold. —
Mtoihorake zadeve*
V	ljubljanski škofii. (■. Jak. Skala-tu farni-inu vikurju pri sv. Petru (pri Weinbofu) je Šent-Marga-reška furu (pri KlingcnfelsuJ podeljena. Imenovana furnu vikuriju je teduj ud 5. t. m, ruzpisunu iu prušnjc do vis. c. k. vludijc se pu navudi v škofijski pisarniei oddajajo.
V	goriški nad škofi i: D. I.ovr. Siišniku. dosed. kupi. v Drežeuci, jc podcljcnu Krišku fara; iu ua njegovo mesto pride gosp. Juri l.apunju, kupi. v Kredi.