©MOViNft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 292 CLEVELAND, OHIO. TUESDAY MORNING, DECEMBER 13TH, 10:32 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Demokratski kongres je Resolucija sprejeta na jav-,začel hraniti denar. Vlad- nem shodu naših ljudi pre-ni proračun je nižji teklo nedeljo v S. N. Domu Največji lov v Ameriki se začne 4. marca Washington, 11. decembra. Cleveland. — Resolucija, ki je Demokratska zbornica poslancev bila sprejeta po javnem shodu v kongresu je začela črtati mili- preteklo nedeljo glede starostne jone iz proračuna, kakor ga je in brezposelne zavarovalnine se predložil predsednik Hoover, glasi: Ker je brezposelnost dose-Včeraj je bil sprejet proračun gla skrajno kritičen položaj, in za poštni in državni oddelek via- ker je podpora nezadostna in ne-de. Dočim znaša ta proračun za zaželjena od strani zmožnih in letošnje leto $1,156,247,833, je delovnih ljudi, ki so zgubili svo-Hoover priporočil, da se ta pro- j je delo ne po svoji krivdi, in ker račun zniža na $994,328,901, to-J je zavarovalnina zoper brezpo-da demokratska zbornica je šla selnost pripoznana po vseh in-še bolj globoko z nožem in je dustrijskih deželah kot najbolj odobrila samo $961,000,000, to-j uspešni način, da se skrbi za rej je proračurt za $192,000,000 j brezposelne na dostojen in .po-nižji kot je bil lansko letp, ali za ;sten način, in ker je ohajska dr-$32,000,000 manj kot je pripo-jžavna komisija za študijo brez-i-očil Hoover. Demokratska zbor-; poselnosti priporočila governer-nica je zbila iz proračuna mno- ju, da se sprejme postavna brez- ge luksusne predmete, kot večje število avtomobilov za visoke uradnike, nadalje je vzela subvencijo raznim parobrodni m družbam za prevažanje ameriške pošte. Demokrati so prepričani, da lahko znižajo splošni proračun za leto 1933-1934 za najmanj tisoč milijonov, dolarjev. -o-- Za vaš denar pcselna zavarovalnina, ki sicer ne gre dovolj daleč, da bi odgovarjala razmeram, raditega naj bo sklenjeno, da zahtevamo od državne postavodaje, da upelje pi isilno zavarovalnino z o p e r brezposelnost. Z a v ja, rovaln/ino naj upravlja država s pomočjo prispevkov, katere daje država J in delodajalci, in iz tega fonda inaj se plačuje delež brezposelnim delavcem, industrijskim in poljedelskim, in sicer naj znaša zavarovalnina polovico njih sicer redne plače, toda ne več kot $25.00 na teden in ne manj kot Washington, 11. decembra. Generalni poštni mojster Walter F. Brown, največji prijatelj Hooverja, je včeraj pričal pred kongresnim odborom glede pro-i $12.00 na teden. Nadalje zahte-računa za poštni oddelek vlade.! varno od državne postavodaje Pri tem je prišlo na dan, kako!kot tudi od članov kongresa iz neverjetno nesramno se je za- države Ohio, da gredo do skraj-pravljalo v poštnem oddelku, do- | nosti, da preskrbijo potrebne čim so poštnino zvišali in je Hoo- fonde za takojšno odpomoč brez- ver pridgal po deželi o varčnosti Generalni poštni mojster je povedal, da je kupil nov cilinder, katerega rabi pri družabnih prilikah. Ta cilinder je bil tako visok, da je šel težko z njim v av poselnim. Nadalje je sklenjeno, da jako energično obtožujemo poročilo manjšine governerske komisije radi njene brezpamet-ne in brezsrčne opozicije za brez-Iposelno zavarovalnino, in dviga- Evropa priznava nemško Državna postavodaja v zahtevo, da Nemčija zvi- Ohio bo volila prihodnji ša število svoje armade j mesec za preklic suše Geneva, 12. decembra. Nemška vlada je ponovno poslala svoje zastopnike na razoroževal-no konferenco v tem mestu. Nemška vlada je pred več meseci cdpoklicala svoje zastopni- Columbus, Ohio, 12. decembra. Takoj ko se snide državna zbornica države Ohio v januarju mesecu bo prišlo na vrsto glasovanje, da se prekliče d.r-avna prohibicijska postava. la- ke iz razoroževalne konference, ti predloK bo zaeno vložen v obeh ker se Nemčiji ni priznala ena- zbornicah legislature, v senatu kost v orožju, da ima namreč tnako število vojaštva kot imajo druge velesile. Da kot v zbornici poslancev. Mokri so prepričani, da imajo dovolj •'e veliko število glasov na razpo- ga Nemčija ponovno poslala svoje zastopnike na konferenco, se ima pripisati dejstva, da so Anglija, Francija in Italija v principu priznale nemško zahtevo po enaki oborožitvi. Francija kot Anglija sta bili prisiljeni do tega koraka, ker sicer bi se raz-1 glasovanje, ko dobi dr- oroževalna konferenca popolno-j žava 0hio tozadevno postavo v ma razbila. Glasom mirovne po-; p&trdilo> da se prekliče 18. godbe sme Nemčija imeti le 100,- ameridment. Videlo se bo ta-000 vojakov, in če bi se število :kcj( kakSnetra mnenja je držav-armade v drugih državah zniža-1 na zbornica glede prohibicije. lo, bi se enakomerno znižalo tu- Governer white se je izjavil, da lage, da zmagajo. Izmed 13& poslancev v dolnji zbornici, jih [je 51 republikancev in 84 demokratov. Demokrati so obvezani po platformi, da glasujejo za preklic prohibicije. To glasovanje bo kot nekak uvod za po- di število nemške armade, in i Nemčija trdi, da bi bila pri tem | preveč prizadeta. Raditega za-i hteva, da se ji elovoli enako šte-jvilo vojakov, v primeru s števi-! lem prebivalstva, kot ga imajo j ostale velesile. o- Ženske, pastorji, cerkve, razne skupine pripravljeni za boj proti pivu tomobil. Zato je naročil nov av- mo kar najbolj energično svoj tomobil, na državne stroške se- glas napram nečloveški, nepra- veda. Za novi avtomobil je bilo vični in na poboj vzbujajoči su- zamenjanih osem vladnih avto- gestiji, da se brezposelne delav- mobilov in doplačalo se je še $1,-700.00, da je šel cilinder Browna lahko noter. To je vzrok, zakaj plačujemo tako visoko poštnino, -o—- Radio koncert ce .požene iz mest na deželo, kjer pod današnjimi razmerami niti farmarji ne morejo se dostojno preživeti. Nadalje je sklenjeno, da se pošlje po en iztis te reso-Ranjki John Špeh lucije governerju, državnim po- Huda usoda je preganjala le- stavodajalcem, Članom kongresa tos poznano slovensko družino m časopisju. — John Špeha, slovenskega trgov- j predsednik. Jos ca na 63. cesti, ki je bil v nede-1mk-ljo na tako tragičen način ubit j v avto nesreči. Spomladi mu je j umrla soproga, tekom poletja pa je utonil nadebudni sin, in v nedeljo pa je posegla neizprosna smrtna roka in odpeljala s seboj očeta Johna. Ranjki John je bil vseskozi naš dober in pošten prijatelj. Vzorno je vodil svojo trgovino in bil priljubljen povsod. Star je bil 55 let, in se je nahajal v Clevelandu nekako 30 let. Doma je bil iz vasi šmorata pri Ložu, in zapušča v Clevelandu štiri sinove, Johna, Josepha, Williama in Antona, poleg teh pa še tri hčerke, So- Tudi preteklo nedeljo smo imeli prav prijazen slovenski radio koncert, ko sta ljubeznjivo peli sestrici Leona in Gertrud Dolinar in je Johnnie Grebene s svojim orkestrom živahno pošiljal slovenske valčke po zraku v domove naših ljudi. Dočim smo imeli v petju doslej na radio programu le večinoma narodne pesmice, sta pa sestrici Dolinar zapeli tudi nekaj bolj umetnih, in sicer: "Na tujih tleh," "Pomlad," "Upanja žar" phie" omoženo Kralik, Jennie in in "Na Gorenjskem je fletno." Washingtcn, 11. decembra. Vodstvo Anti-Saloon lige v Ameriki je izdalo poziv vsem suha-škim silam v Ameriki, da se zberejo in organizirajo. Gre se za življenje in smrt, pravi manifest suhaške lige. Glavna suha-ška konferenca se bo vršila v Washingtonu od 14. do 16. fe-bruarija. ženske organizacije, protestantovske sekte in razna posamezna društva, ki se zani-Frank černe, imajo za prohibicijo, so povablje-Terbižan, taj- ni, da pošljejo delegate, da. konferenca suhačev še pravočasno razbije vsako postavo, ki bi dovoljevala povratek opojne pijače postavnim potom. Definiti-ven program suhačev pride v kratkem v javnost. Suhači bodo nastopali brez vsakega usmiljenja, agresivno in nasilno, kot da bi oni zmagali pri zadnjih volitvah. Za vsako ceno nameravajo preprečiti povratek opojne pijače. 100,000 protestantovskih pastorjev se je vdinjalo suhaški ligi za propagando. --o- Japonska zahteva, da se Francoski parlament do volil plačilo dolga, ki zapade 15. decembra Mary, kot tudi enega brata in eno sestro. Ranjki je bil član društva sv. Antona Pad. št. 138 C. K. of Ohio, in društva Kristusa Kralja, št. 226 K. S. K. J. Pogreb ranjkega se bo vršil v petek zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. Vida iz hiše žalosti na 6214 Glass Ave. pod vodstvom Frank Zakrajška. Naše iskrene simpatije preostali družini, ranj-kemu Johnu pa naj bo rahla ameriška zemlja! Društvo Danica Društvo Danica št. 11 S. D. Z. ima svojo glavno sejo nocoj večer. Članice naj pridejo polno-številno. Prav lepo je bilo obe poslušati. Peli sta prvič na radio, pa bi jih še radi slišali. In zelo dober je bil Johhnie Grebene s svojim orkestrom. Včasih so peli in svirali starini, danes pa kar mladina zavzema njih mesto in prav dobro se odreže ob vsaki priliki. -o- Svetkovi kolendri Pogrebni zavod August F. Svetek naznanja, da je že dobil nove koledarje in jih vsak lahko dobi, ako se oglasi pri njem, ali pa če vpraša zanje v slovenskih kojnim John špehom. grocerijskih trgovinah v Col-linwoodu in Euclidu. Državna zbornica Če pride v prihodnjem letu na vrsto, da državna postavodaja države Ohio glasuje radi odpovedi prohibicije, tedaj imajo mokri v državni zbornici več kot dvetretinsko večino, dočim so jo lansko leto imeli še suhači. Dobra družba Vsi uslužbenci Pocahontas Oil Co., 500 po številu, dobijo za Božič darilo, enako 5 odstotkom njih plače. Poleg tega so dobili vsi zboljšano plačo za 5 odstotkov, Skupna molitev Društvo Kristusa Kralja št. 226, K.S.K.J. ima v sredo večer, ob 7:3,0 skupno molitev za po- Prosi se zmza pri vseh državah Geneva, 11. decembra. Japonska je zahtevala na konferenci narodov, da se znižajo vojne mornarice raznih držav. Zahteva tudi, da se ne gradijo več ladje, ki bi prevažale vojne zrakoplove. Japonska želi, da se. spremeni tozadevna pogodba med Anglijo, Ameriko in Japonsko, ki daje Ameriki in Angliji za vsakih 5 vojnih ladij le tri za Japonske. Velike vojne ladje ne bi smele nositi več kot 25^)00 ton, križarke ne več kot 8,000 ton, torpedovke pa 1,500 ton. Tudi mera topov se bi morala znižati, in ne bi smeli biti dovoljeni večji kot 14 palčni topovi. Vsa tonaža angleških in ameriških vojnih ladij ne bi smela znašati več kot 275,000 ton za vsako državo, za Japonsko pa 200,000 ton. Francija in Italija bi morali biti zadovoljni s 150,-000 tonami. , -o-- Obisk pri županu Naš poročevalec se je mudil včeraj v uradu župana Millerja. Mr. Miller se je pritoževal o napornem delu v uradu. Izjavil je, da je vedel, kako odgovorno delo ima župan v teh časih, toda da bi ga čakalo toliko dela, kot ga v resnici ima, niti sanjal ni. Poleg uradnih dolžnosti, ki držijo župana dnevno najmanj 10 ur v uradu, ima toliko klicev na vse strani, da se more odzvati le enemu izmed desetih. Bridko se je pritožil, da že tri tedne ni večerjal doma. Preteklo nedeljo je posetil 14 različnih slavnosti in proslav, in bolj jih odklanja, pogoisteje ga vabijo. Z doma je šel ob 7. uri zjutraj in je prišel ob pol dvanajstih zvečer domov. Ima pač bo podpisal, kar bo sklenila izbornica glede odprave prohibicije. -o- Kanada grozi Washington, 11. decembra. Iz Kanade prihaja glas, da bo kanadska vlada preklicala pogodbo, katero je sklenila z ameriško Plače policistov Mestna zbornica je na priporočilo župana Millerja sinoči od- vlado glede prohibicije. Kanada glasovala s 17 glasovi proti sed- se je namreč pred nekaj leti ob-mim, da bodo tudi v letu 1933 vazala, da ne bo dajala dovolje-plače policistov in ognjegascev ;nje raznim ladjam, da bi vozile znižane za 10 procentov. Na-1 opojne pijačo iz kanadskih pri-spreti predlogu je bil council- j stamšč v Ameriko. Uradniki man Finkle, ki je izjavil, da še zak!adni£kega oddelka naše vlade ne vemo, kakšne finance bomo so prepričani, da če Kanada to imeli prihodnje leto, in naj se stori, da bodo Zedinjene države torej policistom vrne stara pla- v kratkem preplavljene z naj-ča, toda njegovega predloga nih- bolj raznovrstno kanadsko opoj-Paris, 11. decembra. I* man- £e ni podpiral. Enako se je od- no pijačo. Stvar je prišla na cm odbor poslanske zbornice g]asovalo tudi, da imajo znižane dan, ko je prohibicijski urad parlamenta je danes odglasoval, plpče vgi usiužbenci mestne sod- prosil kongres za večjo svoto deda Francija plača $10,459,251 nij-e jn urada mestnega clerka. narja, da bolj zavaruje kanad-dne 15. decembra Zechnjenim Nadalje je councilman Artl sko mejo proti tihotapcem. Na državam, ko zapade tozadevni predlagal) da župan študira, ka- vprašanje, zakaj zahtevajo več rok. Vendar se bo ta denar pla-;ko je mogoče dobiti $6>000,000 denarja, so uradniki odgovorili, čal izrecno pod pogojem, da do- za plače delavcem: Ta denar gre da Kanada nič več ne zadržuje voli vlada Zedinjemh držav, da,gedaj brezposelllim v obliki pod- tihotapcev z opojno pijačo, in se vrsi revizija vojnih dolgov. | pore> toda ajj ne b- kazalo, da bi morajo ameriški agenti sami Francoska vlada je izjavila, da|ge da]o delo 6 000 brezposelnim, dražiti mejo. spoštuje pogodbo ki jo je nare- jpQ $1;000 na leto> da bi se tako ; -0- dila glede vojnih dolgov. Obenem živeli z 1agtnim delom> namesto> i M je Slovenec? je francoski parlament ^a-i da bi prejemali podporo? Nada- Iz mesta Waterbury, Connec- lje je bila sprejeta postava, da ticut, prihaja vest, da je tam se je francoski hvalil angleški vladi, ki je vedno lojalno sodelovala s francosko vlado glede dolgov. Z enakim predlogom bo zadovoljen tudi francoski ministerski predsednik Herriot, kateremu sedaj ne bo treba v zbornici zahtevati zaupnico in s tem riskirati obstanek vlade. Iz Washingtona se pa poroča, da je litvinska vlada poslala sporočilo, da ji ne bo mogoče plačati dolžnega obroka 15. cTevelanda! decembra. Litvinska bi morala plačati $92,000. -o- m morajo plačati oni trukarji, ki umrl neki Frank Gorše, ki je ži-vezijo od drugod živež v mesto vel v skrajno sirotnem stanova-in ga prodajajo od hiše do hiše, nju, toda so ob njegovi smrti $200 licence na leto in za $500 dognali, da je zapustil $1,043,-bond morajo položiti. To se je 688.45. V zapuščini se nahaja storilo, da se podpira domače, $400,000 gotovega denarja. Več mestne trgovce, ki v mestu pla- mesecev prej, predno je umrl, je čujejo davek, dočim izven-mest- bil videti jako potrt. Govori se, ni prodajalci ničesar ne plaču- da je zgubil mnogo denarja v jejo, toda vlečejo lep dobiček od špekulacijah na Wall Streetu. Splošno se je sodilo, da je bil -o--I naj večji siromak, toda sodnija Nesramni roparji je ugotovila, da je zapustil nad Dva roparja sta prišla v sobo- milijon dolarjev. Poleg $400,-to zvečer v poslopje National 000 v gotovini zapušča Gorše Biscuit Co. na 711 Carnegie $269,000 v Liberty bond i h in v najboljših bondih in Oče in sin John Ziolek, 48 let star, njegov 18 letni sin Joseph, sta ^vejkjer sta ustrahovala"sedem $383',000 „ „ bila v soboto aretirana in obto- i usiužbencev z revolverji. Ropar- ostanek ima na prvi vknjižbi, žena požiga. 2. decembra sta gta spravjia vseb sedem moš- Oprema njegove sobe, kjer je povzročila v hiši na 2889 W. kih y veliko železno. biagajno, stanoval je bila precenjena na 11th St. razstrelbo, kateri je sle- kjer gta VZfila prej $500-00( na. $i5.00. Baje ima brata v New dil požar. Naredila sta to, dado- kar sta zaprla biagajno. Ljudje Yorku Arturja. Ostale podrob-bita zavarovalnino, pa m ratalo. ge skoro zadušili v njej> da ni nc3ti niso znane. Dva čudna aduta 'prišel mimo nočni stražnik, ki V zaporih se nahajata Earl je s pomočjo policije oprostil ne-Blake in Joe McKenzie. Blake srečnike. trdi, da mu je McKenzie ukradel; Nove licence njegovo ženo, McKenzie pa pra- j Avtomobilske licence za drža- praznike precej padle. Butleger-vi, da mu je Blake ukradel bušelj vo Ohio za prihodnje leto so ji na debelo so sicer pred krat-krompirja, da bi se maščeval ra- oranžne barve s črnimi številka- kim. zvišali cene, toda prodajal- ' Znižane cene" Kot se poroča bodo cene žganju in enaki pijači, ki se toči na prepovedan način, za božične člane, da pridejo v obilnem šte- tudi županski stan svoje križe vilu. in težave. di tatvine soproge. Pevsko društvo Lira mi. In te licence niso še kaj ča- ci na drobno se pritožujejo, da sa v prometu, pa se že naznanja, se morajo cene znižati, ker pada Letna seja slovenskega pevskega da bodo avto licence za leto 1934 število odjemalcev radi depresi-društva "Lira" se vrši v torek, temno-rdeče barve z belimi šte-1 je. Po mnogih krajih so že zni- 13. decembra, štorih. v navadnih pro- vilkami. Kako se mudi državni,Žale cenc' pintu žganja od $1.50 avto komisiji! j na $1.25 ali še celo ceneje. AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 18TH, 1932 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879. 83 No. 292, Tue., Dec. 13th, 1932 Zakaj delavska organizacija? Delavec, ki danes ni organiziran, je izkoriščan v vsaki tovarni, v vsakem podjetju, vsak dan in vsepovsod. Mi mislimo v prvi vrsti delavsko organizacijo, brez politične primesi, kajti kakor hitro je delavec strokovno organiziran in se zaveda da je ime delavec pošteno ime, kateremu gre ista čast, pravica in privilegij kot delodajalcu v pravilni smeri, bo delavec dobil tudi zavest na političnem polju. Delavske organizacije se borijo neprestano za boljše plače, preprečujejo zniževanje plač. Znižana plača pomeni manj kruha, manj zabave, manj življenja, mnogo solz, trp-lenja in mizerije. Včasih je treba znižati plače, toda Dred očmi se mora vedno imeti standard življenja, dostojno'človeka, ki je v delavcu ravno tako opravičen do vseh mogočih in razumnih ugodnosti, kot v vsakem drugem predstavniku današnje človeške družbe. Delavske organizacije se borijo za krajši delovni čas. Delavec, ki bo trdo delal vsak dan dvanajst ali več ur, ne bo dočakal 60. ali celo 70. leta. Delo samo na sebi j d zdravo in utrjuje telo, toda preobilno delo je ravno tako kot preobilna pijača, kot vsaka prenapetost. Ubija dušo in telo. Delavske organizacije se borijo za znižanje delovnih ur. Osem ur dela je dovolj za vsakogar v enem dnevu. So izjeme, toda povprečno je osem ur standard dela. Organizirani delavci so močni, neorganizirani delavci so vselej izkoriščani, ker niso poučeni, ker se ne zavedajo svoje moči. Organizirani delavci zahtevajo spoštovanje do samega sebe, zahtevajo človeško dostojanstvo. Nepoučen, neorganiziran delavec bo slepo sledil vsakemu povelju, in to dostikrat v svojo nesrečo. Sto in sto let je že preteklo, odkar so se delavci začeli organizirati. Delavske organizacije dajejo delavcem potrebno naobrazbo, izkušnje, delavske unije so nekaka družabna šola za delavce. En sam člen verige še nikdar ni potegnil ničesar, toda veriga obstoječa in dobro sklopljena s sto in več členi vleče potezne in ima uspeh. Pri organiziranih delavcih se razvija bratstvo, zastopstvo, zginja mržnja, nastaja sopomoč, tako da organiziran delavec lahko zavzame v človeški družbi svoje mesto, ki mu po dostojanstvu dela pripada. Organizacija ubija sebičnost in nehote sili druge ljudi, da spoštujejo lastnino in osebnost svojega bližnjega. Delavske organizacije so one, ki' se borijo za boljše delavske razmere v delavnicah. Kjerkoli delavci niso organizirani, so prepuščeni na milost in nemilost onim, za katere delajo. Organizirani delavci pa se znajo potegniti ob pravem času za svoje pravice in ob istem času spoštujejo tudi pravice onih, za katere delajo. Unijski znak na vaših tiskovinah je znak delavske organizacije, znak, da so delavci plačani dostojno, znak, da so organizirani, da želijo sebi in podjetju napredek. Dolžnost vsakega delavca je, da se pridruži tej ali oni delavski organizaciji. Organizirani delavci so tekom let pridobili več zmag kot neorganizirani, da v skoro slehernem slučaju zmagajo, dočim se neorganizirane delavce preganja od mesta do mesta. Kjerkoli se v vašem mestu nudi prilika, da se organizirate, pridružite delavski organizaciji, storite to. V vašo korist bo. Organizacija pomaga tudi družini, kajti boljše delo pomeni boljši zaslužek in boljši zaslužek prinaša boljše življenje in več ugodnosti v življenju. Organizacija je direktno potrebna delavcem, ker je najboljši branik delavskih pravic. In tako organizacija končno odobrava sam delavski razum. Kdo more biti proti delavskim organizacijam ne da bi delavca hotel nalašč izkoriščati? Kjerkoli danes biva civilizirani svet se dobijo organizirani delavci. Delo linijskega človeka je vedno bolj "zanesljivo kot delo neorganiziranega, unijski ljudje so veliko bolj odgovorni za pravilni produkt dela, kot neizučeni. V organizaciji je moč, in kjerkoli se vam nudi prilika, organizirajte se, pridružite se delavskim organizacijam, sebi v korist, za zboljšanje de.la, za boljši napredek delodajalca in delavca. Cleveland, O. — Slovenski radio program kaj zvesto poslušamo vsako nedeljo, ker je tako lep in zanimiv, da bi bilo škoda kako nedeljo zamuditi. Zadnjo nedeljo smo ga zopet slišali in poslušali, kako so sestre Dolinar lepo zapele. Kako lepo se vzameti skupaj z glasovi. Pozna se, da sta že dostikrat skupaj nastopili. V srce segajoča pesem so bile kitice "Na tujih tleh," "Pomlad" in druge. V imenu vseh poslušalcev vam izrekamo srčno zahvalo in vaju prosimo, da bi še nastopile kakšno nedeljo na radio programu. Orkester Grib-bons je jako imenitno igral. Hvala tudi Mr. John Grdinu za nje- govo razločno oznanjevanje. On je kakor nalašč ustvarjen za to. Kako lepa in poskončna je bila polka, namenjeha vsem birman-cem in birmankam pri fari sv. Vida. V imenu naših malčkov: hvala vam! V prvi vrsti pa se moramo zahvaliti našim trgovcem in obrtnikom, kajti ako se ne bi oni zavzeli, ne bi mi imeli vsako nedeljo tako lep radio program, j Naši trgovci so se že veliko žrtvovali in se še žrtvujejo, da nam lajšajo te puste zimske dneve, da se malo razveselimo in pozabimo na slabe čase za pol ure, Mi moramo pa tudi gledati, da jim bomo hvaležni in da bomo hodili kupovat naše potrebščine k našim trgovcem, ne pa k tujcu, od katerega nimamo nič. Kdor bo kaj kupoval za božič, naj kupi pri naših ljudeh, pri domačih. Tam dobite sveže blago, ne preležano kot pri tujcih. Pa na svidenje prihodnjo nedeljo! Tončka Jevnik. Warren, O.—Zopet se bliža leto h koncu in ne bo dolgo, ko se bo poslovilo od nas za vedno. Ostal nam bo le še spomin enim bolj globoko vtisnjen, a zopet drugim manj. Bilo je dolgo leto za povprečnega delavca, ki je od dneva do dneva pričakoval, da bi se njegovi upi uresničili. A bilo je vse zaman. Ko je bilo to leto nastopilo, je bilo veliko delavcev, ki so se nahajali v kritičnem položaju in ki so upali, da bodo koncem leta drugačne razmere. Nihče si ni predstavljal, da se bo skozi celo leto množila brezposelnost in h koncu leta usoda pripeljala zopet novo armado utrujenih delavcev, ne utrujenih od dela, pač pa bede, pomanjkanja in skrbi, kar je veliko bolj naporno kot delo v tovarni. Umevno je, da si vsak, od največjega bogatina do siromaka, napravi nekak načrt za prihodnje leto. če se bo pa načrt izpolnil po zarisani poti v teku leta, je pač skrivnost usode. Torej kaj bo z novim letom? Ali bomo zopet delali nove načrte, ki so se v zadnjih par letih izkazali nepotrebni. Da, gotovo! Vzbuditi moramo zopet novo upanje s trdnim prepričanjem, da bomo dosegli, kar si želimo, čeravno se nam vidi dvomljivo, ker up nam lajša življenje in dnevi nam hitro minevajo. Kakor se godi delavcu, take so tudi nekako razmere v tukajšnjem Jugoslovanskem domu. Mi vsi želimo, da bi se povspel do viška in se otresel bremena, ki ga teži. Toda pred seboj ima zelo trnjevo pot in vse, kar moremo za enkrat storiti je, da ga obdržimo na mestu, da se ne pogreza. Zato pa tukaj prijazno vabim vse delničarje v in izven naselbine, da se gotovo udeleže letne seje, ki se bo obdržavala v nedeljo 18. decembra zvečer ob sedmih. Ker se naša redna seja vrši navadno vsako četrto nedeljo, smo morali letno sejo napraviti na ta dan zaradi božičnih praznikov, ker vsak je rad v praznikih doma pri svojcih. Udeležite se je polnoštevilno. ker je veliko stvari na dnevnem redu, da se jih uredi. Preurediti je treba tudi pravila, da bodo bolj odgovarjala za v korist domu in delničarjem. Obenem se bo pa tudi volil nov odbor za prihodnje leto, da bo vodil stvari z boljšim uspehom v novem letu, nego smo jih vodili mi v tekočem. Bilo bi še veliko slabeje, da niso naši delničarji in drugi rojaki iz Girard, O. sodelovali z nami, za-kar jim moramo dati priznanje in smo jim dolžni hvalo. Na starega leta dan, to bo v soboto 31. decembra, pa smo namenjeni počastiti Miklavžev večer v veselje mladini. Kaj vse se bo napravilo, bomo še ukreni-jli na letni seji. Torej v nedeljo večer se oprostite od doma in skupno pridimo ob sedmih zvečer v naš dom. Končno pa želim uredništvu in vsem čitateljem tega lista vesele božične praznike in srečno novo leto. Frank Ponikvar, tajnik. BODIMO USMILJENI Občinstvu je znano, da že več let deluje v naselbini Community Welfare klub. Tudi je znano, da ta klub podpirajo večinoma trgovci, nekatera društva, klubi in dobri rojaki, ki se odzovejo prošnjam kluba. Vrle članice se potrudijo kolikor mogoče na en ali drugi način, da klub dobi prispevke za uboge rojake, ki so brez sredstev. Ampak tudi ta klub tare depresija. Trgovci enako trpijo, kakor tudi društva in razni klubi ter naši rojaki, ki so še vselej z veseljem pomagali, danes s težavo prispevajo, a kadar se gre za naše uboge, je še vedno odprta roka in srce. Namen našega kluba je pomagati onim, ki so najbolj bedni in siromašni. Da bi pomagali vsem, ki so potrebni, je nemogoče. Potrebni smo pa vsi: trgovci, društva, klubi, večina rojakov in članice tega kluba. Zatorej prosimo, bodite usmiljeni in ne prosite pomoči tega kluba, ako niste resnično v silni potrebi. K odboru pride sem in tja kaka pritožba, češ, tam ste pomagali, ki niso potrebni; imajo vino v kleti, kuhajo ga, prodajajo ga, denar imajo na banki in od "charities" dobivajo pomoč. In vendar, kadar prosijo, se predstavijo, da so v silni potrebi. Rojaki, kje imate srce? Ne jemljite kruha iz ust družinam, ki res trpijo lakoto. Ne pripo-ločajte pomoči onim, o katerih veste, da niso potrebni. Ako vam je znan kak slučaj, kjer so prejeli podporo, katere niso bili potrebni, naznanite odboru. S tem boste pomagali družinam, ki so v resnici potrebni. Sodelujte s klubom, ki se pošteno žrtvuje za naše siromake. Ako bi klub podpirali bogataši in milijonarji, bi z veseljem obdarile vsakega prosilca. Ker se pa mora tudi naš klub boriti, da dobi kake prispevke, bodite pošteni. Za Zahvalni dan je razdelil naš klub jestvine 60 družinam, to je 265 osebam. Druga pomoč je.pa radi finančnega primanjkljaja nemogoča^Za božič se bodo pa zopet delile jestvine. Odbor je že na delu in preiskuje posamezne slučaje, zato še enkrat prosimo: bodite usmiljeni, Community Welfare Club. S HARMONIKO NA MEDVEDA (Piše Jaka) Tako smo prerivali tiste cente sem in tje, noben ni mogel za-bogateti, da bi si bil ustvaril srečo za bodoče življenje. Ko je bila polnoč proč, je bil predlog na mestu, da gremo spat. Vsak si je odrezal še en sendvič za povečerk, potem pa začnemo metati škarpe in suknjiče okrog po kuhinji. Ko Smo bili že vsi na tem, da odidemo v našo hotelsko sobo, kjer so nas čakale postelje, prime Vil-ček harmoniko v roke in začne prebirat viže. "Kaj bo pa sedaj?" ga vpra šam. "I, kaj, eno bom zaigral, da se ne odvadim," mi reče, "Gmah daj in spat pojdi, če ne ti bomo tisto tvojo škatljo postavili ven na jard," je bilo mnenje drugega. "Fantje, veste kaj, zdajle smo v Ameriki in imajo vse frej. In če se meni hoče igrati, bom igral, pa če se vsi na glavo postavite," je bilo Vilčkovo odloč- no mnenje. Ker je fant že star 21 let in ima že volivno pravico, smo mislili mi drugi, da morda bi res ne bilo lepo, če bi mu krati i to veselje. In tudi bali smo se, da bi res začel jokat ali bi se vrgel na tla in začel brcat z nogami, če mu vzamemo harmoniko, pa smo mu rekli, naj igra, ampak da bo sam sebi igral in da se bo že naveličal. Mi smo odšli pa spat. Vilček nam je zaigral veselo poskočnico, ko smo odhajali v spalno sobo. Dasi so bila dvojna vrata med nami in Vilčkovo harmoniko, pa ni to nič branilo milim glasovom hre-ščeče harmonike, da ne bi prihajali k nam in nam odganjali spanje. Zavili smo se vsak v svoje blenkete in nekaj časa je bilo vse tiho. Iz kuhinje so se slišale razne viže, nekatere še precej umerjene, druge pa take, da se ni moglo za gotovo reči, alj je valček aji je polka, če ni mar koračnica. Sam ne vem, kje je fant pobral vse to. Pa to bi še ne bilo tako hudo, da ni Vilček dajal harmoniki takt z nogo, oziroma s težkimi škor-nji, da je bobnelo, kot bi kdo pribijal deske na streho. Temu primerno se je zaslišalo tudi iz raznih postelj godrna-nje, razni klici in protesti. Slišalo se je celo o krvavi resoluciji, da se bo šlo z deputacijo v kuhinjo in tam z golimi rokami zadavilo igralca, harmoniko pa vrglo v peč. Toda vs^k je raje ostal v mehkem blenketu, kot bi pa capljal z bosimi nogami okrog. Končno pa zaškrip-lje postelja, na kateri so počivale kosti našega kapetana, zasliši se nekako godrnjanje, kot bi kdo gonil medveda iz brloga. Temna postava se premika skozi sobo in odpre vrata v vežo. Aha, si mislim, sedaj bo pa nastalo premirje s harmoniko in eden izmed naših lovcev ne bo videl jutri belega dne. Toda harmonika je cvilila kar naprej in naprej, igravec je dajal takt po tleh, da se je hiša tresla. Nobene spremembe. Iz veže se je slišalo, da naš kapetan nekaj išče. Sumil sem ga že, da si da opraviti okrog sodčka, ko naenkrat zadoni po vsej hiši presunljivi glas kravjega zvonca. Sicer je res lep naš slovenski rek: zob za zob in klin s klinom, ampak da bi si na ta način pomagali iz blata v lužo, da bi s kravjim zvoncem poskušali prevpiti silni glas harmonike, to je pa že od sile. Ko je Vilček zaslišal konkurenco iz veže, je odprl vse registre, začel dajati takt z obema nogama in nastal je tak špektatel, kot ga še živ dan nisem slišal. Ali je to krščanska ljubezen do bližnjega in spanja željnega človeka? Ne, to je naravnost vneboupijoči greh in prepričan sem, da se bosta oba razdiralca mirnega spanja za to še na onem svetu pekla. Kar nas je bilo ostalih pasaŽirjev, smo vzdignili protest s tem, da smo začeli metati v vrata vse, kar nam je prišlo v roke. Jaz sem mislil, cfe bom vsaj potolažil našega kapetana in ga spravil na pot poboljšan j a, zato sem začel vpiti na vse grlo: "Na sivka, na, na!" To je pomagalo, da je prišel Gašper nazaj in mi vi gel zvonec v glavo s pripombo, da se ne gremo krave. V tem si je pa tudi že Vilček toliko potolažil svoje srčno hrepenenje po igranju, da je še enkrat raztegnil meh, špravil iz sebe nekaj, kar je mislil, da je bilo vriskanje (po mojem mnenju je bil to samo vzdih trpeče duše), harmonika je dala od sebe še nekak srce pretresu j oč glas, potem je bilo pa vse tiho. Ko je prišel v našo soseščino, smo ga z raznimi sladkimi besedami prepričevali, da naj se nikar ne čudi, če bi se mu jutri v gozdu kaj pripetilo mesto medvedu in da naj sam sebi pripiše, če ne bo nikdar več videl milega Clevelanda in njegova harmonika tudi ne. Vilček je pa samo rekel: "Fantje, veseli bodimo, pa se nam bo dobro godilo na tem in na onem svetu. Kaj nam pa morejo? Nič!" "Ti bom kmalu dal, kaj nam pa morejo," se oglasi strogi ka-petanov glas iz d r u g e sobe. "Spat mi pojdi, fantiček pa mir nam daj." Besede so zalegle in končno je res zavladal mir in pokoj v leseni bajti. Za hišnimi ogali se je pa lovila ostra burja in nam na svoj način pela uspavanke. (Pride še.) -o- V RUSIJI HOČEJO ZA-PRETI VSE CERKVE V sovjetski Rusiji hočejo iztrebiti vse vere, in sicer pravijo, da se bo to zgodilo v petih letih. Protiverska petletka se je pričela letos 15. maja, ko je podpisal Stalin z drugimi boljsvvi-škimi prvaki poseben odlok, nanašajoč se na protiversko gibanje. Postopno zatiranje ver se vrši po točno določenem načrtu. Odlok določa za prvo leto petletke odstranitev vseh verskih šol, in sicer s posebnim zakonom. V prvem letu brezverci sicer še ne računajo z zatretjem cerkva ali z razpustitvijo cerkvenih občin, pač pa smatra odlok za neizogibno potrebno, da se v drugem letu protiverske petletke po vseh večjih mestih Rusije zapro vse cerkve. Druge cerkve se bodo zapirale postopno tako, da ne bo 1. maja leta 1937. na ruski zemlji nobena cerkev več odprta. Za drugo leto protiverske petletke je pripravljena tudi huda metla, ki bo pometala po vseh sovjetskih ustanovah in postavila na cesto vse, ki so še verni. Prepovedano bo izdajanje verskih knjig in izdelanih bo okrog 150 protiverskih filmov. V tretjem letu stopijo na plan protiverske organizacije. Iz Rusije bodo izgnani vsi duhovniki in cerkveni uslužbenci, ki ne bodo hoteli sami opustiti svoje službe. V četrtem letu bodo vse cerkve, sinagoge in mošeje izročene javni upravi, ki jih izpremeni v kinematografe, klube in zabavišča. Slednjič ostane še peto leto protiverske petletke, ko bo treba po načrtu utrditi in poglobiti napad na bojišču proti veri. To je torej pot, ki jo hoče ubrati sovjetska vlada v borbi proti veram. Popoln uspeh pa je vsekakor dvomljiv. ŽENSKO TRUPLO V BRZEM VLAKU Na postaji v Napoliju so odkrili v železniškem vagonu dva ročna kovčega. Ko so ju odprli, so našli v njih kose razsekanega trupla mlade ženske. Glava je bila ločena od vrata. Prav tako tudi ;ioge in roke, ki so jih našli v drugem kovčegu. Dnevna vprašanja 1. Kdaj je zgorela šola v Col-linwoodu, ko je umrlo v ognju 174 otrok, med njimi mnogo slovenskih? 2. Kdaj pride Velikanoč v prihodnjem letu? 3. Ali more oseba, ki dobiva pokojnino od vlade Zedinje- » nih držav, dobivati pokojnino v tujezemstvu? 4. Kdo je bil cesar, ki je dal odsekati glavo vdovi in trem hčeram svojega prednika? 5. Katera civilizirana dežela, ki je velika skoro kot država Ohio, nima nobene železnice? Odgovori na vprašanja 1. Požar v collinwoodski šoli se je pripetil 4. marca, 1908. Nad 50 slovenskih otrok je tedaj zgorelo. 2. Dne 16. aprila, 1933. 3. Gotovo. Nad 5000 oseb dobiva ameriško pokojnino v raznih evropskih deželah. 4. To je bil bizantinski cesar Phocas, ki je vladal od leta 602 do 610 po Kristu. Phocas je prišel do cesarskega prestola radi "vojaške revol-te, katere žrtev je postal cesar Mavrici j. Ne dolgo potem, ko je zasedel prestol, je Phocas dal obglaviti Mav-ricija in njegovih pet sinov. Konstantina in njene tri hčere, Kleopatra, Anastazija in Teoktesta so bile zaprte v ječo. Tri leta pozneje je Konstantina, bivša cesarica, soproga ubitega cesarja Mavricija, povzročila re-volto proti cesarju Phocas, ki je povzročila krvavo klanje v Carigradu, toda je bila brez uspeha. Vendar so to pot prizanesli Konstantini, ki je pa dve leti pozneje zopet se uprla in nahuj-skala vojaštvo proti Phoca-su. To pot cesar ni poznal usmiljenja. Bivša cesarica in njene tri hčere so bile 'naj prvo mučene en tefclen, potem pa obglavljene. 5. Islandija. Če verjamete al' pa ne. čeprav ima ta kolona tak naslov, da je za vse prav, pa se vendar včasih kaj takega zgodi, da še celo jaz, ne verjamem. Tako sem dobil poročilo iz 167. ceste v Collinvvoodu opis dogodka, o katerem se mi zagotavlja, da je absolutno resničen in se je zgodil oni večer ter je opisan prav tako do pičice, kot se je stvar odigrala. Hišna gospodinja gre v klet po krompir. Predno je šla doli po stopnicah, je odprla električno luč, kakor je pošteno in prav, da človek ne stopi mimo stopnice. Gre v shrambo, kjer je imela krompir in jih ravno izbira, ko naenkrat elektrika ugasne. Gotovo je nastal kratek stik v žicah, si misli žena in hoče zopet iz kleti, da pokliče gospodarja, naj popravi. Komaj pa pride iz shrambe, ko se zopet luč posveti. Gospodinji se stvar čudna zdi, ampak ne posveča luči posebne pozornosti, pa gre zopet nazaj po krompir. Pa komaj se skloni na posodo, ko že zopet ugasnejo luči. "Vranč!" pravi gospodinja, "tukajle se pa eden igra in mi nagaja." "Hej!" zakliče gori v kuhinjo, "stari, ali mi boš dal takoj gmah z elektriko! Bi rad videl, da bi se ubila, kaj ne? Kaj pa odvijaš in privijaš luč, kakor da ne bi imel drugega dela!" "Kaj se ti sanja, ali si si morda enega natočila v kotu? Jaz ves čas tukaj sedim pa Ameriško Domovino berem, "sviča" se pa še pritaknil nisem," je bil ponižen glas od slabše polovice iz kuhinje. Predno je mogla pa žena dati primeren odgovor, se pa luči zopet posvetijo in zadeva je bila poravnana, vsaj toliko časa, da prinese žena krompir iz kleti in da se bosta ž njim pomenila od obličja do obličja. Zopet začne zbirati krompir, ko naenkrat zopet luč ugasne. Tedaj pa ubogi ženi zagomaze po vsem telesu mravlje, vrže krompir po tleh in se ročno podviza, kolikor hitro je pač mogla, iz kleti in pade v kuhinjo. "Janez," dahne preplašena žena, "v našem kevdru pa straši!" "Saj sem rekel, da si nekoliko potrkala po sodu in sedaj vidiš vse mogoče strahove," jo tolaži mož. "Tako sem te'šč, da bi šla lahko k obhajilu, ampak nekaj ni prav pa ni pri naši hiši. Električna luč se prižiga in zopet ugasuje, kot bi se zvezde utri-njale. Spomin je, ti pravim in najbrže boš ti prej umrl ko jaz." "O tistem bi se dalo pa še nekoliko debatirat," se brani mož, "in tisti tvoj spomin si bom šel pa ogledat. Najbrže je kaka žica premalo pritrjena pri "svi-ču," bom koj popravil." Mož gre v klet in prižge luč. Ozre se pfoti steni, kjer je bil "svič" za elektriko in v svoje veliko začudenje zapazi tam domačo mačko, ki je sedela na bak-si in se s tačicami igrala s "svi-čem," katerega je odpirala in zapirala, kar se ji je menda grozno dopadlo. ^ "že vidim tisti tvoj spomin," zakliče mož gori v kuhinjo. "Mačka ti je nagajala z lučjo, ne pa spomin." žena kar verjeti ni mogla, da bi imela mačka svoje prste vmes in jo tako grozno prestrašila, ampak ko ji je mož zadeva dokazal, je rekla: "Pošast mačja, da bi si bila le kremplje obžga-la!" A Mala Jožica je molila, da bi .i1 Bog dal bratca. Prošnja ji .ic bila uslišana in dobili so v družino — dvojčka. Tisti večer .iv' Jožica molila takole: "Ljubi Oče v nebesih. Za enkrat imamo zadosti. Amen." AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 13TH, 1932 a Sedaj je čas, da se kaj piše o lovu in jaz bi marsikaj lahko napisal o naših slavnih lovcih, kateri so bili poslani nad divje race v Sandusky, toda ker nam je Andrej iz Barbertona pokazal ob priliki zajčje večerje tako dvomljive slike glede naših lovcev, zato bom o tem molčal. Da bi pisal o lovu na medvede in srnjake, tudi ne morem, ker nisem imel sreče, da bi se udeležil kaj takega. Edino, kar za danes lahko lopišem, je doživljaj naših dveh lovcev, oziroma življenske nevarnosti nekeg>a ubogega zajčka. Na lov se podata naš prvak Frank in Tone U. Prvi je vzel dva, drugi pa enega lovskega psa. Frank, ki je mlajši od svojega tovariša pa ima več izkušnje v lovu kot vsi tisti trije cucki skupaj, začne, prišedši na farmo, takoj stikati za zajci in ni ga dolgo vzelo, ko opazi pod grmom spečega zajčka. Brž pokliče Toneta, naj pride bližje ter se pripravi na strel, češ, da leži zajec baš pred njegovimi nogami. Tone, ki je hotel svojega tovariša skušat, slednjemu svetuje, naj kar spečemu zajcu nos ali kar celo glavo odstreli, češ, da je to najbolje. Toda Frank kot pravi sport, sune zajca v zadnji "sekšn" ter mu da na ta način priliko, da si ohrani življenje. Tedaj pa — pok! pok! — za ubogo bežečo žival. Toda ta se ne zmeni za streljanje, ter jo briše v bližnje grmovje, psi pa za njo čez drn in strn. čez kake pol ure priskaklja ravno isti zajček (da je bil isti sta ga lovca poznala po tem, ker je imel na eni strani več dlake ko na drugi), ves upehan zopet pred naša dva fanta, ter se postavi na zadnji nogi in ju debelo gleda. , Sedaj je bila vrsta na Franku, da svojega tovariša skuša, zato svetuje Tonetu, naj strelja na zajca, ker ima tako lep "čenc." Toda tudi ta ni hotel streljati na sedečega zajca, pač pa šele tedaj, ko jo je zajec ubral proti bližnjemu potoku. Toda zaman je pokalo, kajti zajec je dosegel potok, toda že tako obupan, da se je, menda v samomorilnem namenu, vrgel v vodo. Toda glej smole: v plitvi vodi je bila nastavljena past (menda za musk-rat) in ubogi zajček je stopil baš vanjo. Tako sta naša dva fanta končno le prišla do svojega plena, ki je odšel brez svinčenega krsta na oni svet. čast gre našima fantoma, ker ne streljata na spečo ali sedečo žival! Gre jima pa tudi vse priznanje za njiju velikodušnost, ker sta rešila zajčka nadležne pasti, čeprav sebi v prid in ne zajcu, kajti plen sta si delila: eden je vzel zajca, drugi pa past. Sedaj naj pa človek pomisli, kolikim nevarnostim je ubogi zajec izpostavljen v času lovske sezone: lovci z modernimi puškami in izurjenimi psi, ljudje s palicami zasledujoč zajce po odtisih nog, katere puste za seboj v snegu. Zopet drugi z vrečo in feretom v žepu, katerega spuste v luknje, da jim spodi zajca v vrečo. Kje so pa še mačke, lisice, sove, kragulji in druge ujede. Torej vidite, da je ubogi dolgoušec usmiljenja vreden in jaz nikakor ne bi hotel menjati z njim, čeravno sem deležen tudi jaz, kot milijoni drugih Zemljanov, Hooverjeve prosperitete in to še v precejšnji meri. V četrtek 1. decembra smo imeli sejo, toda nič važnega ni prišlo na dnevni red, pač pa bomo imeli več važnih vprašanj za rešiti prihodnjo sejo 5. januarja. To bo letna seja ter se bo volilo nov odbor, zato je potrebno, da so vsi člani navzoči. Prihodnja vaja se vrši 15. decembra Tako smo pa streljali 1. decembra: odgrnilo z njiv snežno odejo, da so mogli do hrane. * V naročju mlade Vesne . . . Prisluhni pesmi, v mlado jutro kipeči. Solnce je komaj ozlati-lo mlado popje, ko je golob za-grulil. Na starem hrastu je dvoril golob golobnici. Priklanjal se ji je, jo ljubkoval, ponosno je nasršil perje, dvignil glavo in jo pritisnil golobici na vrat, hodil okoli nje in se ji dobrikal in ji urejal perje. Lepa, drobna je bila, drugo leto je šele, kar je oznanil sivi gospod z belo ovratnico, da je vzel golobico, pa se ponižno stiskala k deblu, še se ji je priklonil, pa zagrulil: Ho-ru, ku, kuru, horu, kil kurru, horu . . . Zletel je, perje se je zableščalo v jutranjem zlatu, v loku je šel navzgor, tleskaje s perotmi, pa se spustil v lepem loku navzdol, pa spet s tleskom peroti navzgor — svatovski golob j i let Penosa V. 149 Urankar J. 131 Turšič ........ 157 Susel ........ 146 Peterka ...... 1"39 Kavčnik...... 126 Podpadec ...... .. 143 Novak A. 132 Ravnikar .. .. 61 Pirnat,........ .. .. 114 Penosa L..... .. .. 102 Sietz ........... .. .. 157 Novak J....... .. .. 137 Dolenc........ .. .. 137 Paul Keller cvet naše vasi KL1CAR DNEVA Mesto se je prebujalo, prve se potopil v temino noči in spa- branjevke so hitele s polnimi vo- nja. zički na trg, mesarji so podili svoje konjiče, zaspanci med njimi so hiteli. Na robu mesta, kjer podaja vaški svet mestnemu gostoljubno roko, se je dvigal . mal holmec, vrh mu je bil poraščen s temnimi smrekami, nižje, sredi so si v vetru česale svoje lepe lase vitke breze prav za robom pa je bila gosta bukova hosta. Ob cesti pri hribcu je stalo znamenje, dobrim v opomin, slabim v svarilo, nad njim je bil star hrast, kjer so žvižgali pomladi kobilarji podnevi in čuki in virčki ponoči. Ko se je narava sklonila v jesen, ko je prišel padati želod, so zgodnja jutra pri hrastu kraj ceste oživela. Veverice so prišle le mimogrede, prav tako šoje, stalni gostje pa so bili divji golobi. S prvim svitom so prišli, pred hrupom dopolneva odšli globlje v gozd, na večer pa spet prišli na želodovo pašo. Svinčeno modrikasto sivi so bili, na vratu so imeli bleščečo belo ovratnico pa kovinsko se lesketajoče perje. Prsi so bile vinsko rdeče, rep je imel tem-nosivo progo, povsod pa je prevladovala zamolkla sinje siva barva, nožice so imeli rožnate, oko pa jim je sijalo v bledoru-meni barvi — grivarji so se.pasli po želodu. Mrak je razgrnil sive zastore, življenje v gozdu se je umirilo. Tu in tam je še zapel samoten ptiček pa vtaknil glavico pod pe-rotke. Golobi so odšli spat globoko v les, v temno smrečje, samec je morda še tiho zagrulil pa Ob mrzlih jesenskih sapah so se grivarji poslovili od praznih polj in golih gozdov, se zaupali krilom in odšli prosit gostoljubja v dežele solnca. Na jesen so se zbirali v jate, hodili na pašo po strniščih in sveže razoranih poljih, pa dobro živeli. Ajdo so poželi, ozimina je oze-lenela, želoda je bilo čezdalje manj, noči bolj mrzle. Stvarnik je opominjal sive ptice: Vaš čas je prišel. Poslavljala se jim je zima, leska je klila, po vrbju so bile bele mačice. Sinica je v vrbju poskušala peti. Po poljih je bežal še sneg, na osojah ga je solnce zlizalo, prekopne so bile. Megleno, zgodnje marčevo jutro je pozdravilo zmučene popotnike — grivarji so se vrnili iz zimovališča. Dolga pot jim je utrudila krila, tiho, mirno, negibno so sedeli po drevju holma kraj mesta. Odleteli so na večer na kopne osojne travnike, pa si tam iskali pičle hrane. Noč je zagrnila zvezde s sivimi meglami, pod jutro je pričelo snežiti, snežilo je ves dan, na večer se je šele zvedrilo. Golobi, znanilci pomladi so pa tiho posedali, bistra očesa so jim otopela, mati, narava je kruta. Najprej kliče krilate popotnike nazaj v domovino, potem jih pa postavi na trdo, trdo preizkušnjo, kar ni krepkega, zdravega, to ni za narod. Res, pomladni mraz je s svojimi ledenimi perotmi uboge golobe naravnost kosil, onim pa, ki so ostali, se je nasmejalo solnce in jim S prvim češnjevim cvetjem sta si pričela graditi na bukvi gnezdo. Zvila sta si ga iz drobnih vej, bolj je bilo podobno re-šetu kot gnezdu, sicer bi si vzela v najem staro vranje ali sračje gnezdo, potlačila veveričjega, pa ni bilo nič pripravnega. Ko sta bili izleženi dve jajci, si jih lahko videl od spodaj skozi redko gnezdo, kmalu pa je zakrila go-lobji dom gora, ki se je odela v zeleni plašč mladoletja. Golobica je valila, samec pa ji je dvoril, grulil in jo nadome-stoval na gnezdu, ko se je šla past in pit. Golobica se je tiho vrnila, gospod se je vsedel na vejo kraj gnezda pa oznanil svetu golob je reve in težave. Zjutraj je že začel, zvečer je še pred-no je zaspal, zaklical: Poslušajte možje poslušajte žene kolk' golob je trpe Kolk'. . . Gnezdo je oživelo. Goli ne-stvori, poraščeni z rumenim puhom so ždeli povsem mirno, le ko jih je starka pitala, so nemirno potrepetavali s perotkami. Majsko solnce je pozdravilo mlada krila in golobčki so zleteli-- Stari par se je ljubil naprej. Lepi samček je neprestano dvoril samici, ji pel, jo gladil in ji s kljunom uravnaval perje, za spremembo sta šla letat v j litrih v kratkih lokih svatovske polete — pripravljala sta se na drugo gnezdo. Golobica je hotela še valiti, ko so staknili hrast z golobjim gnezdom ptičarji. Poskušali so plezati — ker ptičarji ne puste nobenih ptic pri miru, — radi bi dosegli gnezdo. Poskušali so zaman. Drugo jutro je šel h gnezdu spet mlad rdečelas, kozav ptičar, pa samo golobico preplašil, drugega nič. Golobica se je "skujala," plašni so golobje, in pustila gnezdo. Posedala sta s samcem še v tihih večerih na starem hrastu, sem in tja je še zaljubljeno zagrulil, pozdravil tu pa tam mlado jutro, a pomlad je šla že proč, ogenj ljubezni je ugasnil. Zjutraj, ko se je porajal dan, ko je zaklical v mlado jutro, je še zapel ljubavno pesem, zvečer v mraku se je še spomnil na gnezdo pa zapel: Poslušajte možje dekleta hite že v post'lje mehke Smuk ... pa vtaknil glavo pod peroti. "Prav, prav, Jože," je dejala Mina, sklonila glavo nad rokami in stisnila zobe. "Kaj mi tebe brigamo? Le ti, ti sam — se brigaj zase!" Nejevoljno je vstal. A ona je trdo govorila dalje: "Le naj človek zase skrbi, Jože! Kaj te briga, če drugi propadejo? Ali meniš, da ti bo kdo pomagal, če boš propadal? Le oziraj se, le kliči na pomoč, kadar si v stiski ne bo, ki bi ti pomagal, nihče ne bo prišel, niti brezbožnik niti po-božnik — pa ta morda pride, a z miloščino, ki te ne bo nasitila. Ti sam, Jože, ti sam si svoj gospodar! Kaj smo ti dali mi? Miloščino. Majhno plačo! Ti s tm, Jože — ti — ti — a dragi — puh! Nase misli! Napravi si pot, pripravi cilj! Ne bodi neumen, ne misli, da bi ti mogla Boštjanova Mina kaj svetovati! Ta je še bolj neumna ko ti. Ona še sebi ne zna svetovati, ne ve, kako bi s kmetijo, kako z družino, najmanj pa ve, kaj bi sama s seboj! Le pojdi, Jože, pri nas ni rešitve zate!" Ubežnik je še nekaj nerodno ugovarjal, dejal, da je navezan na Boštjanove, da je hvaležen — in še več takih lepih besed je povedal, a v srcu je bil vesel, da bo mogel tako lahko oditi. Mina ga je ostro pogledala. "Jože, le kupi posestvo. To je pametno. V soboto in ponde-ljek si prost. Vmes je še nedelja. Tri dneve imaš na razpolago. To bo zadoščalo." le, zjutraj so začeli spet vsaka-nje delo. Proso je sklanjalo polno lat-je, kokoši so se zgubile v gostem bilju, tudi kokošja paša je šla včasih na račun divjadi. Za golobe je bila to kaj vabljiva paša, pa golobi so gospodi, star samec, ki je v poletju Bog ve kje zgubil samico, je našopiril beli ovratnik, pa zapel: Bom kupil prosa, en mernik al' dva bom kupil . . . malo je še počakal, pa si naj-brže mislil: "kaj bi ga hodil kupovat, ko ga ima pa latje tako preveč in so ga.šli vsi skupaj krast. Kaj bi dejal krast, golob je božji, proso pa tudi. Poletje je umiralo, polja so se trudna sklanjala v jesen. Ajda je črnela, rožni sijaj poletja je šel v bogato semenje jeseni. Po skednjih so eepci odpeli svojo veselo pesem, po polju so kopali krompir. Golobje so se dvignili v jate, jesenski čas je bil tu. — Po njivah so se spreletavali, sedaj v družbi škorcev, sedaj z vranami. Ob najmanjšem šumu so se dvignili, plaho krožili, pa sedli, na varnejši kraj. Ko so se pasli, je stražar pazno-čuval in ob nevarnosti zletel, pa opozoril s tem tovariše, da so se umaknili. Na večer so jate letele v gozde in gosto smrečje, pa tam nočeva Ljubezen goloba do golobice, opevana golobja ljubezen in zvestoba. Zamisli se, kako je lepo, če živiš v ljubezni samo za drugega, če ti je prva skrb tvoj drug, nato šele ti. Tako pravita filozof in pesnik. * Pojdi z menoj, pa glej golobe! Parček, morda so šele lanski mladiči, je prišel do hrane, na kolovozu je bilo raztreseno žito. Kako moški je sedaj, samice, no saj še morda nista imela 1 mladičev, skoro ne pusti blizu. Ob rahlem šumu pa je zletel prvi. Skozi in skozi se ljubita in ljubkujeta, do smrti sta si zvesta, če samica vali, pa ji kdo samca ugrabi, zapusti gnezdo, le pri hrani se ne poznata več. Tu rabita svoje trde peroti, da se tam, kjer ni hrane v izobilju, kjer bi morala pobirati dva kljuna drug poleg drugega, odrivata in borita za borno zrno, čeprav jih pri tem prerivanju več pohodita. Zvesta sta si, otroke ljubita. Res, pojdi z menoj, videl boš, koliko jim je do družinice! Pač ljubita deco, a silno plašna in boječa sta. V stari podrti bajti sta gnezdila goloba. Pa so pastirji iz objestnosti zažgali podrtijo. Ob prvem prasketu sta se goloba dvignila in odletela na smreke ob robu gozda, od tam s plašnimi očmi gledala, kt'ko so plameni objeli njuno deco in domek, na večer pa šla spat v gosto smrečje. Zjutraj sta šla boječe pogledat pogorišče, le obkrožila sta ga in šla na pašo, pesnik pa poje: "Golobje nad hišo gorečo omamljeni krožijo . . ." "Tri dneve zdaj, ko je žetev?" je resnično zaskrbelo Jožeta. Govoril je kot kmetovalec. "Bržkone bo te tri dni deževalo, potem tako ni nič z delom. Le odpelji se v soboto zjutraj, kar daj, Jože!" 21. Nekega dne se je Bernardo-va bolezen naglo in resno poslabšala. Spet je imel hudo vročino in Mino je klical. Lesketa-jočih se oči je strmel v sestro in sopihaje dejal: "Mima, pojdi h gospodu župniku ! Naj pazi na cerkev! Neki ropar hoče ukrasti kelih." Mina je stekla po vodo in ovi-la dečkovo glavo z mrzlim ob-kladkom. A strgal si ga je z glave. Naj pazi na cerkev, na veliki oltar! Ropar bi se lahko spet vrnil . . ." "Bernard, umiri se — saj ne bo nobenega roparja. Ljubi moj, kako pa naj bi prišel kak ropar . . ." Bo spet prišel, saj je bil že ponoči . . ." "Ali si ga videl? Videl roparja?" "Da !" je dihnil deček. "Ti si ga videl? Kakšen pa je bil?" Dečkov obraz se je spremenil, da je bil ves mrliški. Omedlel je. Prešlo je četrt ure. Mini je bilo grozno. Deček se je še enkrat zavedel. "Mina, povej župniku! Paziti mora na glavni oltar! Daj mi obkladke, da ozdravim! Daj mi še sekiro. Vsako noč bom straržil pri cerkvenih vratih, vpil bom, ko bo prišel s sekiro se bom upiral njegovemu železnemu kolu — Mina, to niso sanje — to je resnica! Ko sem hotel odpreti cerkvena vrata — je prišel — je hotel vlomiti v tabernakelj — tabla — je — je bila prevrnjena — jaz — jaz sem jo postavil nazaj — varujte sveti kelih!" To so bile poslednje besede Boštjanovega Bernarda, župnik ga je dobil v nezavesti in mu podelil sveto" Olje T trije zdravniki so bili zraven. Bernard je umrl za vnetjem možganske mrene.— Ko je stal župnik ob krsti, je dejal ves prevzet: "Videti je ko mlad mučenik." Kaj je storila Boštjanova Mina? Kaj je počela v svoji veliki bridkosti? Kaj je napravila s staro materjo, ki je ni bilo moči odstraniti od mrtvaškega odra njenega otroka? Kako ji je bilo sredi tisočerih vsakdanjih skrbi in vprašanj? Kaj je napravila s tistimi, ki so jadi-kovali? In kaj s samo seboj? Poskrbela je za pogreb, saj bi sicer ne bil nihče drugi mislil na to. Pri mizarju je mrzlega, trpkega obraza naročila krsto, župnika je na kratko prosila, naj poskrbi za vse, kar je treba — tudi za petje. V šolo ni hotela iti — da ne utegne! Pred hišo je spregovoril kovač in iskal Mino. Solznih oči, ponižno ko kužek je vprašal, ali bi ji mogel kaj pomagati? Mina je premišljala. "Lahko, Klander. Izberite si šest moških, vprašajte jih, ali bi šli za pogrebce, nesli krsto mojega brata! A če le eden odvrne 'Ne!' pa bom v mestu naročila pogrebni voz in pogrebce. Obljubite mi, da mi boste povedali, če bo le en sam odrekel!" "Obljubim!" je dejal kovač. "Dobro, vem, da ne lažete." Zvečer ji je sporočil, da ni dobil le šestero nosačev, da bi jih mogel dobiti šestdeset — in odrekel ni nihče. Mina je spoznala, da si človek z nesrečo pridobi mnogo prijateljev, s srečo mnogo sovražnikov. V veliki sobi so položili Bernarda na mrtvaški oder. Tudi iz mesta so prihajali kropit in so prinesli cvetice v loncih. Ob vzglavju je bilo veliko razpelo, ob straneh so stali visoki cerkveni svečniki, z bledorumenih sveč je kapljalo in udarci kapelj so zvončkljali pislednjo pesem. Okna so bila zastrta. Mina je imela ključe te sobe v žepu, in mati se je hudovala nanjo. Hotela je k mrliču. ljo jo je Mina zadrževala. Slednjič je dovolila: "Samo za eno uro, dokler ne zmolite žalostnega rožnega venca. Bernard spi. Noče, da bi ga v spanju zmeraj kdo gledal in klical!" In tako je ostalo. Celo s Tonetom je imela tiste tri dni mnogo skrbi, živahni cigani si je nenadoma domišljal, da je on povzročil Bernardovo smrt, ker ga je v življenju tolikrat jezil. Mina mu je robato dejala: (Dalje prihodnjič) dneTniTvesti Ameriški vojaki odidejo iz Nicarague Managua, Nicaragua, 11. decembra. Dne 1 .januarja bo zaprisežen novi predsednik republike Nicarague Cacasa, in tedaj odidejo tudi zadnji ameriški vojaki, ki se še nahajajo v tej republiki. 1,400 ameriških vojakov se nahaja v Nicaragui, kjer so opravljali policijsko službo tekom 19 zadnjih let. Nicara-guanci imajo sedaj* svojo lastno armado. -o- Walker bo zastopnik evropskih pivovaren New York, 12. decembra. Bivši župan James J. Walker, ki se nahaja sedaj v Evropi, bo baje prevzel zastopstvo evropskih pivovaren, da bo prodajal evropsko pivo Ameriki, kakor hitro bo dovoljeno postavno pivo v Zed. državah. Pilzenska pivovarna je baje že naredila tozadevno pogodbo z bivšim županom. -o- Mladič priznava pošilja tev grozilnih pisem Coldwater, Michigan, 11. decembra. 17 letni Richard Odren je bil tu aretiran, ko je priznal, da je pošiljal grozilna pisma raz nim vplivnim osebam, in med temi celo governerju. Mladič je grozil v pismih, da bo odpeljal otroke družin, če ne dobi gotove svote denarja. -o—- Anglija namerava bojkotirati japonsko blago Geneva, 12. decembra. Anglija je pripravljena razglasiti gospodarski bojkot napram Japonski, ako slednja ne bo naredila mirnim potoni sprave s Kitajsko. Japonska je dobila tozadevno ostro svarilo od Anglije. -o- Roparja odnesla v cerkvi štiristo dolarjev Detroit, 12. decembra. Dva roparja sta prišla včeraj v tu-kajšno ogrsko protestantovsko cerkev, kjer sta se pomešala med zbrane ljudi. Ko je bila služba božja gotova, sta roparja potegnila revolverje in odnesla $300, kar se je nabralo tekom cerkvenega opravila. Oba sta nemoteno pobegnila. -o- Tajna zveza med Rusijo, Nemčijo in Italijo Berlin, 12. decembra. Tajna pogodba med Rusijo, Nemčijo in Italijo, se pripravlja v obrambne in napadalne namene. Baje je pogodbfa že pripravljena, ft oda podrobnosti skrbno čuvajo pred javnostjo. mestne vesti Odbor dr. Slovenec št. 1 SDZ Društvo Slovenec št. 1 SDZ je izvolilo za leto 1933 sledeči odbor : Predsednik Joe Trebeč, podpredsednik John Jalovec, tajnik Anthony Skuly, blagajnik Martin Kostanjšek, zapisnikar Kari Vrstovšnik; nadzorni odbor: Frank Kačar, Joe Skuk, Frank Zorich; vratar Ferdinand Starin; zdravniki: Dr. Se-liškar, dr. Oman in dr. Perme. Zastopnik za SND Joe Trebeč; zastopnika za Klub društev: Karl Vrstovšnik in Frank Zorich; zastopnika za brezposelno zav. Joe Skuk in Frank Kačar. Kdo ima denar? Dasi je minulo že skoro dve leti, odkar je zvezna vlada izdala nov denar v promet, ki je mnogo manjši od starega, pa so izračunali te dni, da se nahaja vedno v prometu nekako $500,000,000 vrednosti starih, velikih baronov. Sodi se, da imajo ta denar skrit ljudje po svojih hišah. Kadar vidite koga, da vam izroči stare bankovce, ste lahko prepričani, da jih je skrival na domu. Mogoče bo prej umrl, predno mu bodo kaj koristili. Božično drevo Tudi letos postavi mestna vlada visoko božično drevo na Public Square. Zadeva sicer velja $150.01), toda Square brez božičnega drevesa ne bi bil Square,' je rekel direktor Matia. Novi uradniki Društvo France Prešern št, 17 SDZ. je izvolilo sledeče uradnike za leto 1933: predsednik Anton M. Kolar, podpredsednik John Paulich, tajnik in blagajnik John Zalar, 1101 E. 63rd St., nadzorniki: Mihael Kranjc, Jos, Rudolf in Frank Mak. 29,000 družin Združene dobrodelne družbe so tekom novembra meseca v Clevelandu podpirale z blagom in denarjem nad 29,000 družin brezposelnih. Konvencija "Eagles" Bratska podporna organizacija "Eagles" bo imela svojo prihodnjo konvencijo v Clevelandu, avgusta meseca. MALI OGLASI Naznanilo članice društva sv. Cecilije št. 37 SDZ ste vabljene, da se udeležite glavne ali letne seje v sredo 14. decembra ob osmih zvečer. Potrebno je, da vse pridete, ne da bi delale kake izgovore. Letna seja je važna in ravno tako volitev društvenega odbora. Zdaj je treba več previdnosti na vse strani, zato se vas posebno vabi, da vsaka nekaj svetuje, kako bi bilo bolje. Ker le z združeno močjo bomo belje napredovale. Opozarjam tudi tiste članice, katere dolgujete, da v tem mesecu poravnate. Leto se bliža h koncu, račune bo treba tudi zaključiti. Nekatere samo oblju-bujete. Prosi se vas, da tudi izpolnite in poravnate zaostali asesment. Enkrat sem vas opozorila, da ni denarja več na razpolago, da bi se nadalje zakla-dalo. Sestrski pozdrav! — Tajnica. (293) Iz urada dr. Carniola Tent 1288, The Maccabees Brezskrbni ljudje Najbolj nevarno železniško križišče v Clevelandu je gotovo križišče New York Central železnice na 72. cesti, severno od St. Clairja, kjer je vhod do Gordon parka. Eden izmed stražnikov na tem križišču je naš brat Hrvat Mat Stimac, ki se nahaja pri tem poslu že zadnjih 6 let. Pri tem je imel dovolj prilike opazovati, kako skrajno brezskrbni so avtomobilisti. Sodeč jih po načinu, kako vozijo preko železniške proge, jim je vseeno če so ubiti. Stimac pravi, da ko daje z zvoncem znamenje, da se bliža vlak in spušča železniške Naznanjam vsem članom, da se bo vršilo glavno letno zborovanje društva v nedeljo, 18. decembra, v spodnji dvorani S. N. Doma. Pričetek je točno ob 1. uri popoldne. Pozivlje se vse člane, da se te glavne seje gotovo udeležijo, kajti navzočnost vsakega člana pomeni dobrobit društva in člana samega. Po seji bo pa prijetna domača zabava, za katero vljudno vabimo družine naših članov. Pridite gotovo. Vhod je ob 6. uri zvečer pri stranskih vratih. Vstopnina je popolnoma prosta. Še enkrat se vas torej vljudno vabi, da gotovo pridete in se udeležite seje, zvečer pa naj pride vaša družina, da se po domače rampe navzdol, da ljudje kar na prej vozijo preko križišča, ne malo skupno pozabavamo. S so-zmeneč če njih avto zadenejo j bratskim p o z d r a v o m—John Z železno vo-! rampe ali pa celo vlak. i Tavčar, tajnik. (Dec.13.16), AMERIŠKA Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U. Najboljše prešičevo meso fine klobase, piščance in kokoši dobite pri MARTIN FRANKU ST. CLAIR MARKET stojnice 18 in 20 Tel. GLenville 5994 THE OLD HOME TOWN Registered U. S. Patent Office HE ALWAYS FOl_LO\NS THE SAME PATH •'CROSS LOTS ON HIS WAY HOME-WI'm I HIS NOSE BURIED IN His PAPER —ANDJ§ .he didn't notice Somebody" J^K HAD SWEPT a NEW PATH p8|ll: liefer THAT LED) RIQHT /MTo THE ) - HEg^r-^ \\ 1 HOLDENlJ--- I 0 0