URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
številka 19	Ljubljana, petek 11. julija 1975	Cena 12 dinarjev
Leto XXXI
'SGS.
Na podlagi ,336. člena, 19. annee prvega ousLuvKa 342. člena in ,344. člena ustave Socialistične republike Slovenije. 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije’ter 239. člena in prvega odstavka 242. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah. Zbora združenega dela. Zbora občin in. Družbenopolitičnega zbora dne 2. julija 1975 sprejela
SKLEPE IN PRIPOROČILA za nadaljnje utrjevanje družbene samozaščite v Socialistični republiki Sloveniji
Skupščina Socialistične republike Slovenije je, izhajajoč iz ustavnih načel o družbeni samozaščiti in po obravnavi poročila Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o utrjevanju družbene samozaščite v SR Slove-hiji. še posebej z gledišča uresničevanja sklepov in Priporočil o nalogah s področja družbene samozaščite, hi lih ip Rkimščfna SR Slovenije sprejela v letu 1970.
ugotovili:
Sklepi in priporočila Skupščine SR Slovenije o družbeni samozaščiti, sprejeti leta 1970. pomenijo po-hiembno prelomnico v organiziranih prizadevanjih vse družbe, še zlasti njenih subjektivnih socialističnih sil, za razvijanje in utrjevanje družbene samozaščite. Na osnovi tega dokumenta so bili doseženi pomembni Uspehi pri organiziranju delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah združenega dela. v krajevnih skupnostih, v občinah in republiki Hkrati pa se je okrepila tudi varnostna kultura/ vseh nosilcev družbe-he samozaščite, ki se v Vedno večjem'obsegu’seznanjajo z vprašanji, pomembnimi za njihovo in družbeno Varnost ter za njihovo vedenje in ravnanje. Koncept družbene samozaščite se čedalje intenzivneje razvija 'n dopolnjuje v skladu z razvojem samoupravnih socialističnih odnosov.
Upravni, pravosodni in drugi državni organi, ki opravljajo strokovne naloge na področju družbene sa-niozaščite. so s svojim delom prispevali poVnemben delež pri organiziranju in pripravljanju delovnih ljudi za uresničevanje družbene samozaščite. Njihov prispevek je zlasti v naporih za pravilno razumevanje družbene funkcije samozaščite, kakor ,tudi v strokovni pomoči, v ustreznih pobudah pri urejanju tega področja v statutih in drugih samoupravnih aktih.
Navzlic obsežnim prizadevanjem in pomembnemu hapredku. ki je na tem področju dosežen, pa sklepi in Priporočila, ki iih je sprejela Skupščina SR Slovenije v letu 1970, Še niso v celoti uresničeni.
Glede na navedene ugotovitve in z namenom, da 86 zagotovi nadali nje,samoupravno utrievanig sistema družbene samozaščite, sprejema Skupščina SR Slovenje naslednje:
SKLEPE IN PRIPOROČILA
I
- V sKladu s stališči 'X. kongresa* Zveze komunistov Jugoslavije in VII. kongresa Zveze komunistov Slovenije o družbeni samozaščiti in sklepov predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in izvršnega komiteja predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije je potrebno pospešiti in poglobiti delo pri natančnejšem opredeljevanju vsebine, in oblik organizirane družbene samozaščite v vseh državnih in samoupravnih organih ter ofeanizacijah, v Zvezi komunistov. Socialistični zvezi delovnega ljudstva in drugih družbenopolitičnih organizacijah.
Pri tem je zlasti pomembno, da se z vzgojo in izobraževanjem ustreznim organiziranjem, dogovarjanjem in samoupravnim normativnim urejanjem krepi aktivni odnos delovnih ljudi in občanov do varovanja družbene lastnine in samoupravnih odnosov in drugih temeljnih dobrin naše sapioupravne družbe in revolucije, kot temeljev socialne varnosti delovnega človeka. Z nadaljnjim razvijanjem socialističnega patriotizma in varnostne kulturo je potrebno spodbujati vse delovne ljudi in občane kot nosilce družbene samozaščite, da se bodo uspešno zoperstavili notranjemu in zunanjemu razrednemu sovražniku ter nosilcem drugih družbeno škodljivih pojavov in dejanj. Pri tem je izrednega pomena, da se vsi nosilci družbene samozaščite v okviru Socialistične zveze sproti seznanjajo z vsebino, metodami in oblikami javnega in podtalnega delovanja, ki ima namen izpodkopavati družbeno ureditev in zavirati naš nadaljnji samoupravni socialistični razvoj, ter z vzroki in žarišči antisoeialističnih, protisamoupravnih, kriminalnih in drugih negativnih pojavov in aktivnosti.
II
Nadaljnja prizadevanja subjektivnih dejavnikov, družbenopolitičnih in samoupravnih skupnosti. in drugih nosilcev družbene samozaščite, morajo potekati v smeri konkretne opredelitve mesta, pravic in dolžnosti delovnih ljudi v njihovih organizacijah in skupnostih, da bi lahko organizirano uresničevali in uspešno izgrajevali sistem družbene samozaščite kot sestavni del vsakodnevne samoupravne dejavnđsti. V ta namen Je potrebno:
—	pravice in dolžnosti delovnih ljudi in občanov na področju družbene samozaščite vgraditi v vse statute samoupravnih organizacij in skupnosti, samoupravne splošne akte temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter njihovih asociacij, pravilnike državnih in drugili organov ter predpise, ki urejajo posamezna vprašanja v okviru našega pravnega sistema;
—	v vseh organih, organizacijah in skupnostih konkretno opredeliti oblike organiziranja delovnih ljudi in občanov ter oblike, vsebino in način njihovega delovanja na področju družbene samozaščite na podlagi enotnih izhodišč, opredeljenih v družbenem dogovoru
v okviru občine in v samoupravnih sporazumih v okviru širših asociacij združenega dela;
— na vseh ravneh ustanoviti ustrezna delovna oziroma koordinacijska telesa, odbore in komisije za družbeno samozaščito. To je zlasti potrebno v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela in občinah. Naloga teh delovnih teles mora biti v prvi vrsti skrb za pravilno razumevanje, vrednotenje ter vgrajevanje družbene samozaščite v samoupavne akte, vsestransko in sistematično spremljanje ter analiziranje, kako delovni ljudje — še zlasti tisti, ki so na odgovornih in izpostavljenih poslovodnih in podobnih mestih — te samoupravne norme o družbeni samozaščiti v praksi uresničujejo ter kakšen je odnos posameznikov, skupin in širši!) organizacij delovnih ljudi do izpolnjevanja ustavnih pravic in dolžnosti glede družbene samozaščite, posebej še na obmejnih območjih. Svoje ugotovitve in zaključke posredujejo ta telesa organom in organizacijam, katerim odgovarjajo za svoje delo ter jim dajejo predloge za nadaljnjo družbenopolitično delovanje.
V'občinah in v okviru medobčinskih skupnosti je potrebno zagotoviti usklajevanje in usmerjanje aktivnosti vseh nosilcev družbene samozaščite ter vzpodbujati samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje glede tistih področij družbene samozaščite, ki so skupnega pomena za širše območje. Na ravni republike je potrebno ustanoviti ustrezno koordinacijsko telo zaradi praktičnih potreb nadaljnjega razvoja družbene samozaščite v SR Sloveniji.
III
Vsebina družbene samozaščite in varnostna vzgoja morata postbti sestavni del idejnopolitične vzgoje delovnih ljudi in občanov. V varnostno vzgojo je treba po enotnem dogovorjenem programu vključevati celotno prebivalstvo, za nosilce družbene samozaščite v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela in drugih področjih pa pripraviti različne oblike posvetovanj in seminarjev. Vsebina družbene samozaščite in varnostna vzgoja morata dobiti vidnejše mesto v vseh izobraževalnih programih in učbenikih na vseh ravneh in oblikah izobraževanja; zato morajo pristojni republiški organi na področju vzgoje in izobraževanja čimprej pripraviti ustrezna izhodišča in možne rešitve. Vzpodbujati pa je treba tudi marksistična znanstvena prizadevanja za proučitev družbene.samozaščite kot funkcije samoupravljanja in specifične sociološke sestavine naše samoupravne socialistične družbe.
Pomembno vprašanje poglabljanja družbene samozaščite predstavlja usposobljenost vse družbe, njenih posameznih struktur in posameznikov, da se zoperstavijo psihološko-propagandnim pritiskom ter poskusom vnašanja nemira ter dezorientacije, ki se z določenim ciljem preko različnih propagandnih sredstev poskuša razširjati mecf naše delovne ljudi in občane. Za ana-, liziranje teh vplivov in odločno reagiranje na psiholb-ško-propagandne pritiske ter dezinformacije bo republiški sekretariat za notranje zadeve v sodelovanju z drugimi republiškimi organi usposobil ustrezno službo, ki bo sodelovala s skupnimi organi v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva v republiki in na drugih ravneh. Na področju javnega obveščanja je potrebno čimprej organizirati sistematično in medsebojno usklajeno publicistično, propagandno delovanje za utrditev družbene samozaščite in poglabljanje varnostnp kulture delovnih ljudi in občanov ter zlasti mladine.
IV
V	sistemu družbene samozaščite, v katerem so nosilci nalog samozaščite delovni ljudje in občani ter njihove asociacije, opravljajo državni organi v skladu z zakonskimi pooblastili določene strokovne naloge, za kar se.morajo primerno organizirati.
,, Ti organi morajo nosilcem družbene samozaščite v republiki, občinah, v krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela in na drugih področjih dajati informacije in predloge, ki so potrebni za poglobljeno in uspešno uresničevanje družbene samozaščite. Informacije morajo zajeti predvsem vzroke za nastajanje sovražnih in drugih družbeno negativnih pojavov in aktivnosti, njihove pojavne oblike in metode, ki jih uporabljajo nosilci teh dejanj in pojavov.
Prav tako so ti organi dolžni pripravljati za nosilce družbene samozaščite v občini, krajevni skupnosti, temeljni organizaciji združenega dela in na drugih področjih ustrezna navodila, priročnike in druga napotila, v katerih bodo podrobneje in konkretneje opredeljena temeljna področja varnostne problematike s pobudami ih nasveti, kako ravnati v določen'h razmerah, v katerih se znajdejo posamezniki, ter samoupravne organizacije in skupnosti.
St. 23-1/75
'Ljubljana, dne 2. julija 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
894.
Na podlagi 336. člana in 4. alinee prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije ter 239. člena in prvega odstavka 342. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije, j.e Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin, dne juTja 1975 sprejela
SKLEPE IN PRIPOROČILA za reševanje problematike na področju zaposlovanja v Socialistični republiki Sloveniji
Skupščina Socialistične republike Slovenije je na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin razpravljala o gibanjih in problematiki na področju zaposlovanja v SR Sloveniji in
ugotovila:
Gibanja na področju zaposlovanja v SR Sloveniji v letu 1974 ohranjajo značilnosti obdobja zadnjih petih let: dosežena je visoka stopnja zaposlenosti delovno sposobnega prebivalstva in zaposlujejo. se delavci iz drugih socialističnih republik in avtonomnih pokrajin. Ob tem pa se ne uresničujejo nekateri temeljni cilji družbenoekonomskega razvoja: rast zaposlenosti se giblje znatno nad planirano; obstoje znatna neskladja med strokovnostjo, kakršna izhaja iz potreb združenega dela in letnim prilivom kadrov; obstoji pomanjkanje razvojnih programov in ustreznih sistemizacij delovnih mest .in od tod tudi pomanjkanje dolgoročnejšega načrtovanja .potreb po novih delavcih; premajhna in neustrezna je prostorska in poklicna mobilnost delavcev in nezadovoljivo je vračanje delavcev iz dela v tujini.
Zaposlovanje ni dovolj vključeno v načrtovanje, programiranje in izvajanje družbenoekonomskega raz-
voja, zaradi česar se na razvitejših območjih še bolj zaostrujejo problemi pomanjkanja delavcev in družbenega standarda, na drugih, zlasti kmetijskih in obmejnih območjih, pa problemi pretiranega izseljevanja, kar otežuje tudi uresničevanje ciljev razvoja kmetijstva in splošnega ljudskega odpora.
Povečanje obsega proizvodnje se v preveliki meri dosega z dodatnim zaposlovanjem, premalo pa z uva-ianjem modernejše tehnologije, zboljševanjem organizacije dela in z racionalnejšim izkoriščanjem delovnega časa zaposlenih. Proces izboljševanja tehnologije, organizacije dela in kvailfikacijske strukture zaposlenih 3« prepočasen, kar vpliva na nizko rast produktivnosti dela.
Sprejeti družbeni dogovor o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 27-359/74) se v celoti še ne uresničuje, kar je tudi vzrok premajhne družbene učinkovitosti na področju zaposlovanja,
2	namenom, da bi se učinkoviteje in hitreje reševala problematika na področju zaposlovanja in da bi s« takoj lotili uresničevanja nalog s tega področja, opredeljenih v resoluciji o družbenoekonomski politiki >n razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1975, kot izhajajo iz globalnih okvirov in možnošti razvoja SR Slovenije v letih 1976 do 1980 in iz temeljev sl*upne politike dolgoročnega razvoja SFR Jugoslavije do leta 1985, je Skupščina Socialistične republike Slovenije sprejela naslednje:
I	'
SKLEPE
1.	Republiški sekretariat za delo:
—	sodeluje z Zvezo skupnosti za zaposlovanje v Pripravah za izdelavo medrepubliškega družbenega do-govora o. aktivni politiki zaposlovanja, s katerim naj bi s® spodbujali in uravnavali takšni tokovi zaposlovanja •h struktura kadrov, ki bodo prispevali k uresničeva-hju temeljnih ciljev družbenoekonomskega razvoja in zagotovili potrebam prilagojeno mobilnost delavcev ter Pomagali razreševati tudi problematiko vključevanja delovnih potencialov;
—	zagotovi, da bo inšpekcija dela v svoje preglede vključila tudi nadzor nad življenjskimi razmerami, v kakrftih živijo delavci, ki vplivajo na njihovo delo Pa delovnih mestih:
—	v sodelovanju z Zvezo skupnosti za zaposlova-Pje, Zdravstveno skupnostjo Slovenije in Skupnostjo Pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Slove-Piji ter pristojnimi občinskimi skupščjnami do julija 1976 prouči problem zaposlovanja dninarjev v Av-stoji in Italiji z vseh vidikov in predlaga ustrezne Pfcrepe za rešitev tega problema:
—	skupaj z Zvezo skupnosti za zaposlovanje stalno 'P sistematično spremlja in analizira pojave na tržiščih dela v imigracijskih državah.
2.	Republiški sekretariat za finance ugotovi in occ-Pi dejanski obseg in učinek davčnih in drugih olajšav temeljnim organizacijam združenega dela in drugim,
vlagajo sredstva na manj razvita in manj razvita obmejna območja, in o tem poroča Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije do konca leta 1975.
3.	Zavod za družbeno planiranje SR Slovenije do konca leta 1975 izdela metodologijo za načrtovanje ka-drov v skladu z družbenim dogovorom o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Slo-'čniji. pri*černer zlasti zagotovi koordinacijo razisko-valnega dela na tem področju.
4.	Zavod SR Slovenije za šolstvo z drugimi odgovornimi dejavniki vnese v programe vzgoje in izobraževanja pedagoških delavcev tudi temeljna znanja s področja poklicnega usmerjanja in informiranja.
II
PRIPOROČILA
1.	Občine ter temeljne in druge organizacije združenega dela naj:
—	pri sprejemanju in uresničevanju načrtov njihovega družbenoekonomskega razvoja ter razvojnih in investicijskih programov zagotovijo, da se bo stopnja rasti zaposlenosti približevala mejam naravnega prirastka in ostalih virov priliva delavcev v zaposlitev, vendar tako, da se bo skupna rast zaposlenosti gjbala v okvirih, opredeljenih v načrtih družbenoekonomskega razvoja SR Slovenije, pri čemer naj razvijajo tiste projekte in investicije, ki zagotavljajo intenzivnejšo rast produktivnosti dela ob razmeroma manjšem zaposlovanju novih delavcev;
—	pri izvajanju vsakoletnih resolucij o družbenoekonomskem razvoju SR Slovenije zxustrezno politiko zaposlovanja in konkretnimi ukrepi zagotovijo, da bo v manj razvitih in manj razvitih obmejnih območjih SR Slovenije zaposlovanje relativno večje, v drugih območjih pa relativno nižje od predvidevanj resolucije; pri tem naj tesno sodelujejo s skupnostmi za zaposlovanje;
—	pri oblikovanju in izvajanju politike zaposlovanja upoštevajo politiko urbanizacije v smislu policentričnega razvoja v SR Sloveniji in smernice dolgoročnega razvoja kmetijstva;' skrbijo naj za uvajanje sodobne kmetijske mehanizacije, donosen in za trg pomemben izbor pridelkov; za uvajanje sodobnih agrotehničnih postopkov in pripomočkov ter za razvoj kmetijskih skupnosti; s temi ukrepi in z intenzivnejšim razvijanjem nekmetjskih gospodarskih dejavnosti v kmetijskih območjih je potrebno povečati produktivnost dela in rast dohodka prebivalstva, ter tako zavreti izseljevanje prebivalstva iz teh območij;
—	vključujejo v svoje razvojne načrte osnove in postavke, ki bodo vplivale na racionalno Zaposlovanje, razvoj kadrov, izobraževanje, reševanje stanovanjskih vprašanj, zdravstveno in socialno varstvo.
Hkrati naj pri določanju investicijske politike in pri odločanju o novih Investicijah, ki terjajo povečevanje števila delavcev, upoštevajo in zagotovijo tudi sredstva, potrebna za njihov družbeni standard.
2.	Občine naj v okviru programiranja družbenoekonomskega razvoja svojega območja oziroma regije, kateri pripadajo, z upoštevanjem predpisov o osebnem delu S sredstvi v lasti občanov, ustvarjajo boljše pogoje za zaposlitev delavcev na teh območjih in pogoje, ki bodo spodbudno vplivali na vračanje delavcev iz tujine na delo v domovino.
3.	Temeljne in druge organizacije združenega dela in sindikati naj s samoupravnimi Sporazumi o pridobivanju in razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke zagotovijo takšno politiko nagrajevanja, ki bo spodbujala storilnost in zaposlovanje v skladu z, dejanskimi potrebami ter z doseženo stopnjo 'tehnologije In organizacije dela.
4.	Temeljne in druge organizacije združenega deša
naj:
—	pri.programiranju svojega razvoja tako planirajo rast storilnosti dela. da bo mogoče razpoznati, kolikšen delež te rasti odpade na sodobno opremljenost in organizacijo dela, kolikšen delež na izboljšano izobraz-
beno strukturo zaposlenih in kolikšen delež na zaposlitev novih delavcev;
—	se pri programiranju razvoja in pri investicijskih odločitvah opredeljujejo za kapitalno intenzivnejše programe, za boljšo opremljenost delovnih mest, za sodobno tehnologijo in za avtomatizacijo proizvodnih postopkov; na manj razvitih in manj razvitih obmejnih območjih, zlasti v Pomurju, pa upoštevajo tudi nujno večjo stopnjo rasti zaposlenosti;
—	v sodelovanju in s pomočjo skupnosti za zaposlovanje ter sindikatov, pa načelih vzajemnosti in solidarnosti, v okviru posameznih reprodukcijskih kompleksov, ki so medsebojno tesno povezani glede na intenziteto dohodkovnih odnosov, sklenejo samoupravne sporazume o združevanju sredstev za zaposlovanje, prekvalifikacijo in uresničevanje drugih pridobljenih pravic za primere, če njihovo delo v oganizacijah združenega dela ni več potrebno ali če organizacija v njeni sestavi neha delati;
—	se zaradi zbolj sevanj a strokovne usposobljenosti delavcev na podlagi sedanjih in bcjdočih potreb po kadrih v ' okviru ustreznih samoupravnih skupnostih opredeljuje za takšno politiko in programe, ki bodo vodili k povečanju obsega in kvalitete rednega izobraževanja, izobraževanja in usposabljanja ob delu ter dopolnilnega izobraževanja;
—	pri zaposlovanju delavcev bolj upoštevajo načela o enakih pravicah in enaki dostopnosti delovnih mest, ne glede na spol in zakonski status, upoštevajoč varstvo žensk glede na njihove psihofizične in biološke lastnosti;
—	zagotovijo delavcem, ki so postali invalidi in drugim invalidnim osebam po končani medicinski in poklicni rehabilitaciji prednostno vključitev v združeno delo;
—	pri zaposlovanju delavcev, ki se vračajo iz tujine! upoštevajo interes družbe za njihovo vrnitev.
5.	Zveza sindikatov Slovenije, Zveza skupnosti za zaposlovanje, Gospodarska zbornica Slovenije in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije naj do konca leta 1975 dosežejo družbeni dogovor o minimalnih standardih za življenjske in kulturne pogoje pri zaposlovanju delavcev.
6.	Skupnosti za zaposlovanje in zveza teh skupnosti
naj:
—	zagotovijo, da se do konca leta 1975 izdela analiza slovenskega delovnega potenciala zb obdobje od leta 1976 do 1986 za Slovenijo kot celoto in za posamezne regije;
—	v sodelovanju s Skupnostjo socialnega varstva Slovenije zagotovijo, da bodo v družbenih načrtih občin določene osnove politike zaposlenosti in zaposlovanja v skladu z določbami 2. in 3. .člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 18/74);
—	izdelajo akcijski program z ustreznimi postopki in metodološkimi pripomočki za učinkovito izpolnjevanje nalog, zlasti iz 15. in 24. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti; strokovna služba Zveze skupnosti za zaposlovanje je dolžna trimesečno analizirati izpolnjevanje posameznih nalog iz tega programa ter poročati pristojnim organom o pojavih in problemih, značilnostih za zaposlenost in zaposlovanje, kot jih ugotovijo skupnosti pri izpolnjevanju tega programa;
—	v sodelovanju z drugimi samoupravnimi skupnostmi in z ustreznimi strokovnimi institucijami proučijo možnosti za uvedbo informativno-dokumentacijske
službe na področju zaposlovanja z namenom, da se vsem nosilcem kadrovsko-razvojne politike zagotovijo nujni podatki za njeno oblikovanje in izvajanje;
—	skrbijo za odpravljanje razlik pri zaposlovanju glede na spol in ustvarjanje možnosti za zaposlitev invalidnih oseb.
7.	Zveza skupnosti za zaposlovanje naj:
—	v sodelovanju z drugimi dejavniki, ki jih zavezuje družbeni dogovor o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji, opravi vse metodološke in organizacijske priprave za izdelavo nomenklature poklicev in profilov poklicev in pristopi k izdelavi tako, da bo ta v letu 1975 končana za pretežni del gospodarstva in začeta za družbene dejavnosti;
—	v sodelovanju z republiškim sekretariatom za delo poskrbi za proučitev medsebojnih vplivov med rastjo zaposlenosti in rastjo produktivnosti dela ter do konca leta 1975 predlaga ukrepe za takšno zaposlovanje, ki zagotavlja večjo produktivnost dela.
8.	Izobraževalna skupnost Slovenije naj v sodelovanju z Republiškim komitejem za vzgojo in izobraževanje, Zavodom SR Slovenije za šolstvo, Republiškim sekretariatom za delo, Gospodarsko zbornico Slovenije, Zvezo delavskih univerz Slovenije in Združenjem izobraževalnih Centrov in služb v organizacijah združenega dela čimprej izdela programe razvoja izobraževanja in usposabljanja delavcev ob delu, v skladu z reformo usmerjenega izobraževanja ter skrbi za bolj organizirano šolanje in izpopolnjevanje organizatorjev tega izobraževanja z namenom, da se izobrazbena struktura delavcev hitreje in ustrezneje prilagaja družbenim potrebam.
9.	Gospodarska	Slovenije, Združe ije izo-
braževalnih centrov in služb Slovenije, Zveza skupnosti za zaposlovanje in Republiški sekretariat za delo naj vzpodbujajo razvoj kadrovskih in izobraževalnih služb in izobraževalnih centrov v org'"’izacijah združenega dela. V ta namen izdelajo poseben program.
10.	Gospodarska zbornica Slovenije naj:
—	da konkretne pobude in predloge, da bodo posamezne gospodarske panoge takoj začele postopek za sklenitev samoupravnih sporazumov o prioriteti razvojnih in družbenih programov glede na zaposlovanje novih delavcev tako, da bodo imele prednost pri zaposlovanju novih delavcev tiste panoge, območja in tisti programi, ki uresničujejo prednostne naloge, ki izhajajo iz osnovnih usmeritev srednjeročnih in dolgoročnih načrtov razvoja in iz vsakokratnih resolucij o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter tako med drugim zagotovijo, da ne bodo različni razvojni investicijski programi temeljili na zaposlovanju istih delavcev.;
—	s svojimi pobudami in predlogi zagotovi, da bodo samoupravni sporazumi izdelani tudi na podlagi analize delovnega potenciala, regionalnih bilanc ter tekočih podatkov skupnosti za zaposlovanje o prostih delavcih in njihovi-kvalifikacijski ter pokljeni strukturi:
—	v sodelovanju s samoupravnimi skupnostmi in organizacijami, ki jih zavezuje družbeni dogovor o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji, v 1975. letu, izvede postopek za uskladitev metodologije in meril za izdelavo sistemizacije delovnih mest.
11.	Poslovne banke naj bodo podpisnice v prejšnii točki teh priporoč'l navedenih samoupravnih sporazumov o prioriteti razvojnih in družbenih programov posameznih panog. Pri odobravanju kreditov za nove inves^cije in za razširitev in modernizacijo obstoječih
zmogljivosti pa naj poleg obvez, ki jih imajo iz družbenega dogovora o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji, takrat, ko gre za povečanje števila zaposlenih delavcev, upoštevajo tudi mnenje strokovnih služb skupnosti za zaposlovanje o razpoložljivih delavcih.
Prav tako naj se ekonomičnost investicij ocenjuje s stališča izdatkov, potrebnih za zagotovitev minimalnega družbenega standarda novozaposlenih delavcev.
12.	Nekateri še vedno pereči problemi, ki so v zvezi z zaposlovanjem naših delavcev v tujini, zlasti v manj razvitih in manj razvitih obmejnih' območjih Slovenije, utemeljujejo potrebo, da se v celoti ohranijo v veljavi sklepi in priporočila za reševanje problematike zaposlovanja naših delavcev v tujini, ki jih je sprejela Skupščina SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 42-347/73). Od teh sklepov in priporočil je treba učinkoviteje izvajati zlasti tiste, ki se nanašajo na odpravljanje vzrokov, zaradi katerih naši delavci odhajajo na delo v tujino in na zagotavljanje pogojev za njihovo vračanje. Te probleme je treba obravnavati in reševati kot sestavni del zaposlovanja v SR Sloveniji.
13.	Nosile samoupravnega planiranja na vseh ravneh naj pri oblikovanju planov fn programov, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov ter druž" benih planov in programov upoštevajo te sklepe in priporočila.
O	izvajanju teh sklepov in priporočil naj Izvršni Svet Skupščine SR Slovenije poroča enkrat letno Skupščini SR Slovenije.
St. 10-1/75
Ljubljana, dne 2. julija 1975.
Skupščina
Suci-uatične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
865.
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo ooniaiistične republike Slovenije
UKA?,
o	razglasitvi zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu
Razglaša se zakon o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovence na seji Zbora združenega dela dne 2. julija 1975 in na seji Zbora občin dne 2. julija 1975.
St. 402-151/75
Ljubljana, dne 2. julija 1975.
Predsednik
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu
1.	člen
Hranilno-kreditne službe kmetijskih in gozdnogospodarskih organ;zacij združenega dela (v nadaljnjem besedilu: hranilno-kreditne službe) so po določbah tega zakona upravičene do nadomestila dela obresti iz sredstev SR Slovenije pri kreditih. M lih daiejo kme-tom-kooperantom iz sredstev hranilnih vlog:
1.	’ če jih dajejo za namene, ki so v skladu s programom naložb po družbenem dogovoru p uresničevanju dolgoročnega programa razvoja kmetijstva SR Slovenije za obdobje 1974—1980 (v nadaljnjem besedilu: družbeni dogovor);
2.	če jih dajejo po nižji obrestni meri kot je bila povprečna obrestna mera hranilnih vlog v SR 'Sloveniji v preteklem letu, povečana za 2 odstotka
2.	člen
Nadomestilo dela obresti iz prejšnjega člena tega zakona je enako razliki med povprečno obrestno mero hranilnih vlog v SR Sloveniji, povečano za 2 odstotka in obrestno mero, po kateri se po določbah družbenega dogovora in sporazuma o obsegu, namenih in nekaterih pogojih kreditiranja naložb v kmetijstvo in osnovno predelavo kmetijskih pridelkov v SR Sloveniji v letih 1974—1980 dajejo krediti za kmetijstvo pri posameznih investicijskih namenih.
Ce dajejo hranilno-kreditne službe kredite za naložbe kmetov-kooperantov v obmejnih, hribovitih in gorskih predelih in v manj razvitih območjih ter za naložbe kmečkih skupnosti po 3-odstotni obrestni meri, je ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena nadomestilo dela obresti pri teh naložbah enako razliki med povprečno obrestno mero hranilnih vlog v SR Sloveniji, povečano za 2 odstotka, in 3-odstotno obrestno mero.
Povprečno obrestno mero hranilnih vlog v SR Sloveniji za preteklo leto ugotovi vsako leto republiški sekretar za finance.
3.	člen
Do nadomestila dela obresti so upravičene le tiste hranilno-kreditne službe, ki namenijo za kredite kme-tom-kooperantom najmanj eno četrtino sredstev zbranih hranilnih vlog.
4.	člen
Sredstva za nadomestilo dela obresti po tem zakonu se zagotovijo vsako leto v proračunu SR Slovenije.
5.	člen
Nadomestilo dela obresti po tem zakonu se izplačuje hranilno-kreditnim službam iz sredstev vsakoletnega republiškega proračuna:
—	v celoti: za kredite kmetom-kooperantom v občinah ali delih občin, ki so po veljavnih predpisih opredeljeni kot manj razviti; v občinah ali delih občin, ki so po veljavnih predpisih opredeljeni kot obmejni in če narodni dohodek na prebivalca v teh občinah ne presega 75 odstotkov narodnega dohodka na prebivalca v SR Sloveniji; v občinah, v katerih delež kmečkega prebivalstva presega 35 odstotkov vsega prebivalstva; za naložbe kmečkih skupnosti;
—	v višini dveh tretjin: za kredite kmetom-kooperantom v občinah, v katerih znaša delež kmečkega prebivalstva od 20 do 35 odstotkov vsega prebivalstva, če prispeva občina eno tretjino nadomestila;
—	v višini 50°/o: za kredite kmetom-kooperantom v občinah, v katerih znaša delež kmečkega prebivalstva od 10 do 20 odstotkov vsega prebivalstva, če prispeva občina polovico nadomestila;
—	v višini 25 "/o: za kredite v občinah, v katerih znaša delež kmečkega prebivalstva do 10 odstotkov vsega prebivalstva če prispeva občina 75 %> nadomestila.
Kriteriji in obveznosti republike in občin iz prejšnjega odstavka se določajo po kraju naložbe sredstev
hranilnih vlog hranilno-kreditne službe, ki so bila dana v obliki kreditov kmetom-kooperantom.
V okviru družbenega dogovora in I. točke 1. člena tega zakona lahko občine na podlagi družbenega plana razvoja občine s posebnimi predpisi podrobneje opredelijo namene vlaganj, pri katerih se na njihovem področju priznava nadomestilo dela obresti po prvem odstavku tega člena.
6.	člen
Za manj razvite predele se po tem zakonu štejejo občine ali deli občin, ki so po veljavnih predpisih opredeljeni kot manj razviti.
Za obmejne predele se po tem zakonu štejejo tista območja, ki so kot taka opredeljena v veljavnih predpisih.
Za hribovite oziroma gorate predele se po tem zakonu štejejo tisti predeli, ki jih določilo občine na nodlpgi predpisov o davkih občanov.
7.	člen
Nadomestilo se obračunava vsako leto po sprejemu zaključnih računov hranilno-kreditnih služb na podlagi uradnih podatkov Zavoda SR Slovenije za statistiko o deležu kmečkega prebivalstvi in o narodnem dohodku na prebivalca.
Republiški sekretar za finance izda izvršilne predpise o postopku za izplačevanje nadomestila.
8.	člen
Do uveljavitve predpisa, ki bo opredelil obmejna območja, določi ta območja republiški sekretar za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
9.	člen
Pravilnik o postopku za izplačevanje nadomestila dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (Uradni Jist SRS, št. 38/70), izdan na podlagi zakona o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu, ostane v veljavi, doMer ne bodo izdani izvršilni predpisi iz drugega odstavka 7. člena tega zakona.
Predpisi iz drugega odstavka 7. člena tega zakona morajo biti izdani v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
10.	člen
Ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o nadomestilu dela obresti za investicije v zasebnem kmetijstvu (Uradni list SRS, št. 26/70 in 26/74), njegove določbe o nadomestilu dela obresti pa se še naprej uporabljajo za obračun in izplačilo nadomestila dela obresti za kredite po pogodbah, sklenjenih do vključno 31. 12. 1975.
11.	člen
Ta zakon začne veljati 1. januarja 1976.
St. 402-151/75
Ljubljana, dne 2. julija 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
866.
Na podlagi 3. točke 379. Člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek Iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1975
Razglaša se zakon o'spremembah in dopolnitvah zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1975 ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 2. julija 1975 in na seji Zbora občin dne 2. julija .1975.	.	-
St. 422-22-75
Ljubljana, dne 2. julija 1975.
Predsednik Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o spremembah in dopolnitvah zakona o določitvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1975
1.	člen
V	4. členu zakona o določitvi stopenj, ooDitnin postavk in olajšav za republiški davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1975 (Uradni list ,SRS, št. 39/74) se 1. točka drugega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»1. prispevki iz dohodka za financiranje:
— Izobraževalne skupnosti	Slovenije	8,03 »/o
— Raziskovalne skupnosti	Slovenije	L83 “/o
-*• Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni in. za zavarovalno dobo s povečanjem	1,00%
— Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (posebni prispevek) v dogovorjeni višini	o,27 %
oziroma 1,27 %
— Zdravstvenih skupnosti — za rfesrečo pri delu in za obolenje za poklicno boleznijo 1,47% — Skupnosti za zaftaslovanje'	0,16%.«
2.	člen
V	prvem odstavku 6. člena se 1. do 5. točka spremenijo tako, da se glasijo:
»1. dnevnice za potovanja v državi — 140 dinarjev,
2.	dnevnice za potovanje v tujino v višini, določeni s predpisom, ki velja za upravne organe,
3.	povračilo za uporabo lastnega vozila v službene namene — 1,50 dinarjev za dejansko prevoženi kilo-metfer,
4.	povračilo zaradi zvišanih stroškov za ločeno življenje v višini dejansko izplačanih zneskov, vendiy največ 1.200 dinarjev mesečno.
5.	nadomestilo za večje materialne stroške, ki jih ima delavec med bivanjem in delom na delovišču zunaj stalnega prebivališča (terenski dodatek) — v višini dejansko izplačanih zneskov, vendar največ 65 dinarjev na dan.«
3.	člen
V	7. členu se 1. točka spremeni tako. da se glasi: »1. regres za letni dopust — v višini dejansko Izplačanega zneska, vendar največ 1.100 dinarjev na leto . na zaposlenega delavca, povečano za prispevke.«
4.	člen
Ta zakon začne veljati osVni dan po objavi v .Urod-neih Hstu	uporablja pa se od 1. januarja 1975.
St 422-22 75
Ljubi,Inna dne 2 'julija 1975.
Skupščina
, Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Btecelj 1. r.
‘	867.
Na podlagi 335. in 396. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 2. člena odloka 0 začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije, četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine SR Slovenije in drugega odstavka 21. člena zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 38-447/74) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 2. julija 1975 sprejela
i	ODLOK
o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije, da v imenu Skupščine Socialistične republike Slovenije daje soglasje k številu strokovnih in administrativno-tehničnih delavcev ter delovnih mest Sodišča združenega dela Socialistične republike
Slovenije
I
Skupščina Socialistične republike Slovenije pooblašča Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, da v imenu Skupščine Socialistične republike Slovenije daje soglasje k številu strokovnih In admlnistrativno-teh-ničnih delavcev ter delcfvnih mest Sodišča združenega dela Socialistične republike Slovenije.
II
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 111-124/75
Ljubljana, dne 2. julija 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
‘	Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
868.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, prvega odstavka 9. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list SRS, št. 13-593'75). 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine Socialistične republike Slovenije in četrtega Odstavka 241. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 2. julija 1975 sprejela
ODLOK
0 potrdim samoupravnega sporazuma o združitvi v Univerzo v Mariboru
Potrdi se samoupravni sporazum o združitvi v Univerzo v Mariboru, ki ga ie Skupšč'ni Socialistične republike Slovenije poslalo v potrditev Združenje visokošolskih zavodov Maribor dne 5. junija 1975.
-z St. 022-16/75
Ljubljana, dne 2. julija 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. *.
869.
Na podlagi 335. člena in prvega odstavka 342. člena ustave Socialistične republike Slovenije, tretjega odstavka 13. člena zakona' o Izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS, Št. 38-443/74), 2. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine Socialistične republike Slovenije in četrtega odstavka 241. člena poslovnika Skupščine Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 2. julija 1975 1 sprejela
ODLOK
o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti za agroživilstvo
Potrdi se samoupravni sporazum o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti za agroživilstvo, ki ga je Skupščini Socialistične republike Slovenije poslala v potrditev Izobraževalna skupnost za agroživilstvo dne
28.	maja 1975.
• St. 025-17/75
Ljubljana, dne 2. julija 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
870.
Na podlagi 335. in 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije in V zvezi s 27. členom družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim ali imenovanim funkcionarjem v pravosodju je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 2. julija 1975 sprejela ^
ODLOK
o imenovanju delegata Skupščine SR Slovenije v komisijo podpisnikov družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim ali Imenovanim funkcionarjem v pravosodju
■* • • -
Za delegata Skupščine SR Slovenije v komisiji podpisnikov družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim ali imenovanim funkcionarjem v pravosodju se imenuje:
Igor Ponikvar, član komisije Skupščine SR Slovenije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
St. 111-123/75
Ljubljana, dne 2. julija 1975.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
, *
^	Predsednik
Marijan Brecelj 1. r.
871.
Na podlagi 25. alinee 335. člena in 10. alinee 350. člena ustave Socialistične republike Slovenije, petega odstavka 24. člena zakona o elektrogospodarstvu (Uradni list SRS, št. 42-337/73) in drugega odstavka 8. člena odloka o začasnem poslovniku Skupščine SR Slovenije, je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela, Zbora občin in Družbenopolitičnega zbora dne 2. julija 1975 sprejela
ODLOK
o imenovanju treh članov in njihovih namestnikov arbitražnega senata samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije
V arbitražni šepat samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva Slovenije se imenujejo: za člana:	.
France Jeras, diplomirani pravnik, svetovalec predsedstva Gospodarske zbornice Slovenije; za namestnika:	<
Franc Jereb, diplomirani elektroinženir, vodja TOZD »Energetika« Kranj, »Sava«, industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, Kranj; za člana:
Veri Medvešček, diplomirani ekonomist, direktor finančno računskega sektorja »Droga«, prehrambena industrija Portorož, za namestnika:	’
Alfonz Brzič, diplomirani pravnik, direktor organizacijsko kadrovskega sektorja »Industrija motornih vozil«, Novo mesto; za člana:
Jože Pleterski, inženir elektrotehnike, vodja elektro vzdrževan j a nove valjarne. Industrija metalnih polizdelkov »Impol«, Slovenska Bistrica; za namestnika:
Srečko Kranjc, elektrotehnik, elektroenergetik, TOZD »Energetika«, »Slovenske železarne«, Ljubljana, Železarna Store.
St. 025-7/75
Ljubljana, dne 2. julija 1975.
> Skupščina	t
Socialistične republike Slovenije Predsednik Marijan Brecelj 1. r.
872.
Na podlagi 272. in 362. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73 in 37/74) je skupščina skupnosti na seji dne 26. junija 1975 sprejela sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 30/71), ki se v prečiščenem besedilu glasi:
SKLEP
o ustanovitvi in delovnem področju službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Za opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadev za zavarovance pokojninskega in invalid-
skega zavarovanja ter njihovo skupnost se ustanovi 'strokovna služba Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR. Sloveniji ;v nadaljnjem besedilu: strokovna služba skupnosti).
2.	člen
Strokovna služba, skupnosti opravlja strokovne zo-deVe v zvezi z izvajanjem zakonov, statutu skupnosti drugih njenih splošnih aktov ter drugih predpisov s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pripravlja analitsko in študijsko gradivo za odločanje samoupravnih organov skupnosti, izdaja odločbe na prvi in drugi stopnji o priznanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, spremlja izvajanje tega zavarovanja, skrbi za pobiranje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, skrbi za tedni opravljanje drugih zadev finančne narave za skupnost, opravlja administrativno delo v zvezi z izvajanem pokojninskega in invalidskega zavarovanja in z delom skupposti.
Naloga strokovne službe skupnosti je tudi nud"' pravno in drugo pomoč zavarovanim osebam, temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, organom in samoupravnim interesnim 'skupnostim v zvezi z uveljavljanjem pravic in izpolnjevanjem obveznosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Za uspešno opravljanje svojih nalog strokovna služba skupnosti sodeluje z organizacijami in društvi, ki predstavljajo zavarovance in upokojence, ter temeljnimi organizacijami združenega dela in drugimi delovnimi skupnostmi.
3; člen
Izvršilni odbor skupščine skupposti lahko opravljanje posameznih zadev v zvezi z izvajanjem pokojninskega in invalidskega zavarovanja zaupa tudi -drugim temeljnim organizacijam združenega dela. drugim delovnim skupnostim ali samoupravnim interesnim skupnostim. če bi bilo opravljanje teh zadev s tem uspešnejše ah racionalnejše kot pa v okviru strokovne službe skupnosti.
V soglasju z izvršilnim odborom skupščine skupnosti sme strokovna služba skupnosti prevzeti opravljanje določenih zadev tudi za druge delovne skupnosti, temeljne organizacije združenega dela ali samoupravne inteiesne skupnosti, če to ni v škodo uspešnega opravljanja rednih zadev strokovne službe skupnosti.
4.	člen
strokovna služba skupnosti uporablja v svojem poslovanju žig skupnosti z označbo delovne enote strokovne službe oziroma izpostave.
II.	ORGANIZACIJA IN DELOVNO PODROČJE
5.	člen
Strokovna služba skupnosti je enotna 1 delovna-skupnost, ki opravlja svoje delo v centrali ter v podruž-nicah z izpostavami kot dislociranimi enotami. ' Centrala ima sedež v Ljubljani.
' Podružnice so v:
1.	Celju za območje občin: Celje. Laško, Mozirje, Šentjur pri Celju, Zalet. Brežice, Sevnica, Slovenske Konjice. Šmarje pri Jelšah;
2.	Kopru za območje občin: Koper, Izola, Ilirska Bistrica, Piran, Postojna, Sežana;
3.	Kranju za območje občin Kranj, Jesenice. Radovljica, Škofja Loka. Tržič — z izpostavo na Jesenicah za območje občine J*esenice;
4.	Ljubljani za območje občin: Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Ribnica, Trbovlje, Logatec, Vrhnika, Zagorje — z'izpostavo v Trbovljah za območje občin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje;
5.	Mariboru za območje občin: Maribor, Lenart, Ptuj, Slovenska Bistrica, Ormož;
6.	Murski Soboti za območje občin: Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Gornja Radgona;
7.	Novem mestu za območje občin: Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Metlika, Krško;
8.	Novi Gorici za območje občin: Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin;
• 9. Ravnah na Koroškem za območje občin: Ravne ' na Koroškem, Dravograd, Radlje ob Dravi, Slovenj Gradec in Velenje — z izpostavo Velenje za obmpčje občine Velenje.
6.	člen
Strokovna služba skupnosti opj»vlja vse zadeve v zvezi z izvajanjem pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer zlasti:
— v centrali:
1.	pripravlja gradiva in predloge za samoupravne organe skupnosti, za njihovo normativno delo in določanje politike na posameznih področjih dela skupnosti,
2.	opravlja študijsko in analitično delo v zvezi z izpopolnjevanjem' in delovanjem sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
3.	daje pravno in strokovno pomoč zavarovanim osebam, temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, organom in samoupravnim interesnim skupnostim za zadeve s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
4.	koordinira in usmerja delo na podružnicah in izpostavah zlasti pri ugotavljanju pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja ter izvajanju rehabilitacije in zaposlovanja,
5.	instruira delavce na podružnicah in izpostavah Pri izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
6.	izdaja odločbe o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki sodijo v njeno pristojnost,
7.	izvaja mednarodne sporazume o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, če te naloge niso v pristojnosti drugih organov ali služb,
8.	skrbi za varstvo delovnih invalidov, njihovo Usposabljanje in zaposlovanje v skladu s posebnim Programom skupnosti za opravljanje teli funkcij,
9.	opravlja finančne in knjigovodske zadeve skupnosti in skrbi za pravilno in ažurno pobiranje prispevkov,
10.	obračunava in izplačuje pokojnine in invalidnine,	-	.
H. vodi matično evidenco zavarovancev in upokojencev,
12.	organizira in opravlja elektronsko obdelavo podatkov,	(
13 opravlja imovinsko-pravne zadeve za skupnost,
14.	skrbi za organizacijo in napredek strokovne službe in za strokovno usposabljanje delavcev strokovne službe.
15.	opravlja administracijo v kadrovskih in stanovanjskih zadevah in administracijo za samoupravne organe strokovne službe na sedežu centrale.
— V podružnicah:
1.	opravlja strokovno delo za Konference delegatov v občinah na območju podružnice,
2.	daje pc»vao in strokovno pomoč zavarovanim osebam, temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, organom in samoupravnim interesnim skupnostim za zadeve s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
3.	izdaja odločbe o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov, če to ne sodi v pristojnost centrale ali izpostav,
4.	skrbi za izvajanje rehabilitacije in zaposlovanje delovnih invalidov in invalidnih otrok,
5.	obračunava in izplačuje nadomestila iz invalidskega zavarovanja,
6.	spremlja in preverja dokumentacijo za matično evidenco o zavarovalni dobi in osebnem dohodku,
7.	vodi predpisane statistike in evidence s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
— Na izpostavah:
1.	opravlja strokovno delo za konference delegurov v občinah na območju izpostave,
2.	nudi pravno in strokovno pomoč zavarovanim osebam, temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, organom in samoupravnim interesnim skupnostim za zadeve s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
3.	pripravlja zahtevke za uveljavljanje pravic iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja in izdaja odločbe o pravici do rehabilitacije in zaposlitve,
4.	pripravlja zahtevke za ugotovitev pokojninske dobe in izdaja odločbe o zahtevkih za ugotovitev pokojninske dobe, ,
5.	skrbi za izvajanje določb o pravici do poklicne rehabilitacije in zaposlitve,
6.	sprejema in preverja dokumentacijo za matično evidenco o zavarovalni dobi in osebnem dohodku,
7.	vodi predpisane statistike in evidence s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
7.	člen •
Organizacija strokovne službe skupnosti se določi s posebnim sklepom.
8.	člen
Delovni ljudje strokovne službe spremljajo Splošne akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ter delovni program strokovne službe, ki mora biti usklajen s programom dejavnosti skupnosti, 'v soglasju z izvršilnim odborom skupščine: skupnosti.
III.	KONČNE DOLOČBE
,	t'
9.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
, St. 130/22-75
Ljubljana, dne 26. junija 1975.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik skupščine Dante Jasnič 1. r.
873.
Na podlagi 272. in v zvezi z 225. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je sprejela skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji 26. junija 1975
SKLEP
o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov In delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja
I
Za delovna mesta, na katerih je delo posebno težko tn za zdravje škodljivo, se v smislu določb 220. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (nadalje:'statut) štejejo:
*	1. V eksploataciji gozdov
Delovna mesta sekačev, ki pri svojem delu uporabljajo motorno in ročno žago ter sekire, če prebijejo na takšnih delih najmanj 80 °/o svojega dejanskega delovnega časa v posameznem koledarskem letu in če pri svojem delu redno delajo tudi z motorno žago.
Vsakih 12 mesecev dela na teh delovnih mestih se šteje za. 15 mesecev zavarovanja.
2. V prometu
a)	Delovna mesta voznikov tovornjakov z nosilnostjo 5 ali več ton.
b)	Delovna mesta voznikov avtobusov v medkra-ievnem, mestnem in primestnem prometu.
c)	Delovna mesta voznikov trolejbusov.
Na delovnih mestih pod a), b) in c) se šteje zavarovalna doba s povečanjem v organizacijah združenega dela, ki so registrirane za javni cestni promet, pod b) še ob pogoju, da imajo za prevoz potnikov vnaprej določene stalne vozne rede.
Voznikom tovornjakov, avtobusov in trolejbusov se ob pogojih iz prejšnjih odstavkov šteje zavarovalna doba s povečanjem, če prebijejo na takšnih delih najmanj 80 »/o vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu.	‘
Vsakih 12 mesecev dela na teh delovnih mestih se šteje za 14 mesecev zavarovanja.	1
II
Na delovnih mestih iz I. točke se zavarovalna doba šteje s povečanjem od 1. januarja 1960 dalje.
III
Zavarovalna doba na delovnih mestih iz I. točke se šteje s povečanjem, če je delavec delal na takšnih^de-lovnih mestih skupaj najmanj 5 let oziroma skupaj najmanj 3 leta, če je na takem delovnem mestu postal invalid ali mu je bilo po predpisih o invalidskem zavarovanju dodeljeno drugo delo, da ne bi postal invalid (348. člen-statuta).
IV
Organizacije plačujejo prispevek za zavarovalno oobo s povečanjem za delavce na delovnih mestih iz I. točke tega sklepa od 1. januarja 1970 dalje. S posebnim aktom bo določeno, od katere osnove in na- kakšen način plačajo .organizacije prispevek za čas od 1. januarja 1970 do 31. decembra 1974.
V
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/23-75
Ljubljana, dne 26. junija 1975.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik skupščine Dante Jasnič 1. r.
874.
Na podlagi 272. in v zvezi s 347. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji je sprejela skupščina skupnosti na svoji seji dne 26. junija 1975
SKLEP
o pogojih za uveljavitev dobe, ki so jo prebili jugoslovanski državljani na delu v tujini
_ Jugoslovanski državljan, ki je< bil pred 1. januarjem 1965 v delovnem razmerju s polnim delovnim časom v državi, s katero Jugoslavija nima sklenjenega sporazuma o socialni varnosti, lahko uveljavi ta čas za pokojninsko dobo ob pogojih, ki so določeni s tem sklepom.
■ II
Cas delovnega razmerja v tujini lahko uveljavi po I. točki tega sklepa oseba, ki je bila jugoslovanski državljan ob odhodu v tujino in je jugoslovanski državljan tudi v času, ko uveljavlja to dobo, če je zavarovana pri tej skupnosti ali ima na območju SR Slovenije stalno prebivališče, ni pa zavarovana pri kakšni drugi skupnosti v Jugoslaviji.
Z jugoslovanskimi državljani so izenačene tudi osebe slovenske narodnosti, ki šo bile ob odhodu v tujine italijanski državljani, v času. ko uveljavljajo to dobo, pa so že pridobile jugoslovansko državljanstvo.
III
Cas delovnega razmerja v tujini dokazujejo osebe iz prejšnjih dveh točk z listinskimi dokazili, veljavnimi po predpisih tiste tuje države, v kateri so bili v delovnem razmerju.
IV
Obdobje delovnega razmerja pred 1. januarjem 1965. prebito v tujini, lahko uveljavijo osebe iz I. in II. točke tega sklepa samo v primeru, če niso za isto obdobje pridobile pravice do pokojnine iz zavarovanja v tuji državi.
Od časa delovnega razmerja v tujini se šteje v pokojninsko dobo toliko, za kolikor je plačan prispevek po tem sklepu.
V
Osnova za obračun in plačilo prispevka je znesek predlagateljevega mesečnega povprečnega osebnega dohodka oziroma osnove zavarovanja v obdobju od 1. januarja 1966 do konca koledarskega leta pred letom, v katerem predlagatelj plača prispevek, pri čemer se povprečni zneski iž posameznega koledarskega leta valorizirajo s količniki iz 47. člena statuta na raven koledarskega leta pred letom, v katerem je plačan prispevek.
VI
Kadar se osnova za obračun in plačilo prispevka ne more določiti po V. točki tega sklepa, so osnova zneski
povprečnega osebnega dohodka v letu 1974 v skupinah iz 59. člena statusa, ki so znašali:
	din
v I. skupini	1942
v II. skupini	2227
v III. skupini	2572
v IV. skupini	3272
v V. skupini	4104
v VI. skupini	5455
Po osnovah iz prejšnjega odstavka se obračuna in Plača prispevek v letu 1975, z vsakim prvim januarjem naslednjih let se osnove iz prejšnjega odstavka povečajo za odstotek, s katerim sd se v prejšnjem letu v povprečju povečali osebni dohodki zaposlenih na območju skupnosti.
VII
Skupine iz VI. točke tega sklepa se določajo glede na strokovnost, ki se zahteva za delovna mesta, na katerih je jugoslovanski državljan delal v tujini. Ce se ta strokovnost ne more ugotoviti, se te osebe razvrstijo glede na strokovnost, ki se za ta delovna mesta zahteva na območju skupnosti.
VIII
Prispevek se plača naenkrat, sporazumno se lahko določi plačilo prispevka tudi v obrokih.
Prispevek se obračunava po stopnjah prispevkov ki veljajo v času plačila prispevka za osebe, zaposlene pri zasebnem delodajalcu, preračunane na neto stopnje.
!X
Zahtevo za uveljavitev dobe, prebite na delu v tujini, vloži predlagatelj pri podružnici skupnosti, na območju katere je zavarovan v času vložitve zahteve; če ob vložitvi zahteve ni zavarovan, pa pri podružnici skupnosti, na območju katere je bil pred odhodom v tujino zadnjikrat zavarovan.
Ce predlagatelj pred odhodom v tujino ni bil zavarovan in tudi ni zavarovan v času vložitve zahteve, je pristojna za odločitev o zahtevi tista podružnica, na območju katere ima predlagatelj stalno prebivališče v Sloveniji.
Zahtevi za vštetje dobe, prebite na delu v tujini, Predloži predlagatelj listinsko dokazilo iz III. točke tega sklepa, ki vsebuje opis dela v tujini, kakor tudi podatke o strokovnosti, potrebni za opravljanje tistega dela.
X
Podružnica skupnosti obvesti predlagatelja, koliko časa dela, prebitega v tujini, so mu lahko všteje v pokojninsko dobo, osnovo, od katere se plača prispevek, višino prispevka ter način in rok plačila.
Ko so prispevki v celoti plačani, izda podružnica o zahtevi odločbo.
Ce podružnica ugotovi, da niso podani pogoji za vštetje časa dela v tujini, izda predlagatelju takoj ustrezno odločbo!
Zoper odločbo podružnice ima predlagatelj v 15 dneh po prejemu pravico'pritožbe.
XI
Določbe tega sklepa se uporabijo tudi za reševanje zahtev za vštetje dobe, prebite na delu v tujini, ki so bile vložene po 31. decembru 19G6. ko je prenehal vc-'Uiti sklep Jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja o vštevanju časa. ki so ga prebili jugoslovanski
državljani v delovnem razmerju v tujini, v njihovo delovno dobo (Uradni list SFRJ, št. 20/63).
XII
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik skupščine Dante Jasnič 1. r.
875.
Na podlagi 7, člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list SRS, št. 54/72) in 8. točke prvega odstavka 272. člena ter v zvezi z drugim odstavkom 21. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št 1/73, 37/74) in v skladu s 4. členom zakona o združevanju kmetov (Uradni list SRS, št. 22/72) skleneta Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in Zadružna zveza SR Slovenije
POGODBO O SPREMEMBI POGODBE o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji
1.	člen
Določba 13. člena pogodbe o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 13/74), se spremeni in se glasi:
»Ne glede na določbe drugega odstavka 7. 'člena te pogodbe lahko zavarovanec do 31. decembra 1975, določi'za začetek zavarovanja katerikoli dan od 1. januarja 1973 dalje, če je na ta dan izpolnjeval pogoje te pogodbe«.
2.	člen
Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/27-75
Ljubljana, dne 26. junija 1975.	»
Zadružna zveza SR Slovenije
Predsednik
Andrej Petelin 1. r.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik" skupščine
Dante Jasnič 1. r.
876.
Na podlagi 8. točke prvega odstavka 272. člena in v zvezi z določbo tretjega odstavka 20. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73 in 37/74) in sklepa Skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji z dne 26. junija 1975 skleneta Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter Zveza izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav, Ljubljana
POGODBO
o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav
1.	člen
S to pogodbo se ureja izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav, ki so člani društva izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav, ki je včlanjeno v zvezi izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Ljubljana (nadalje: zveza), če jim je ta samostojna dejavnost edini ali glavni'poklic in imajo stalno prebivališče v SR Sloveniji.
2.	člen
Lastnost zavarovanca pridobi izumitelj ob pogojih iz prvega člena te pogodbe z dnem, ko mu je priznana lastnost izumitelja ali avtorja tehničnih izboljšav.
Pravica do pokojninskega in invalidskega zavarovanja preneha s prvim naslednjim dnem po izstopu iz članstva V društvu, prenehanju opravljanja samostojne dejavnosti kot edinega ali glavnega poklica oziroma po preselitvi za stalno izven območja SR Slovenije.
i	3. člen
Lastnost izumitelja ali avtorja tehničnih izboljšav ugotovi posebna komisija pri skupnosti z ustrezno listino, iz katere morajo biti razvidni naslednji podatki: pridobljena strokovna izobrazba prizadetega, vrsta samostojne dejavnosti, datum pričetka udejstvovanja v tej skupnosti, datum vstopa v članstvo društva in dejstvo, da prizadeti opravlja to dejavnost kot edini ali glavni poklic.
Komisijo sestavljajo po dva predstavnika zveze in po dva predstavnika skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, predsednika komisije pa imenuje republiški sekretariat za delo.
Odločitev komisije je dokončna.
4.	člen
Prijavo v zavarovanje in prijavo sprememb, ki vplivajo na pravico do zavarovanja, vloži prizadeta oseba prek zveze pri pristojni podružnici skupnosti in sicer v 8 dneh od izpolnitve pogojev za pridobitev lastnosti zavarovanja v pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zveza priloži prijavi v zavarovanje listino, ki jo izda komisija po 3. členu te pogodbe.
Za izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja po tej pogodbi je pristojna podružnica skupnosti, na območju katere je sedež zveze.
5.	člen
Pristojna podružnica skupnosti izda na podlagi prijave v zavarovanje obvestilo o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga vroči prijavitelju in zvezi. V obvestilu navede datum začetka zavarovanja in osnovo za plačevanje prispevkov.
Ce se zavarovanec z obvestilom ne strinja, izda podružnica skupnosti o tem ustrezno odločb®.
6.	člen
Osnova za plačevanje prispevkov in za odmerjanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja je zavarovalna osnova.
Zavarovanci se razvrščajo v zavarovalne osnove glede na svojo pridobljeno strokovno izobrazbo, in sicer:
zavarovanci ž visoko strokovno izobrazbo v zavarovalno osnovo 5455 din,
zavarovanci z višjo strokovno izobrazbo v zavarovalno osnovo 4104 din in
zavarovanci s srednjo strokovno izobrazbo v zavarovalno osnovo 3272 din. ,
Zavarovanec, ki še ni dopolnil 50 let oziroma zavarovanka 45 let starosti, lahko zahteva, da se ne glede na strokovno izobrazbo uvrsti v eno izmed navedenih osnov glede na vsebino in splošen pomen izumiteljskega dela. Razvrstitev se opravi na podlagi odločitve komisije iz 3. člena te pogodbe.
7.	člen
Denarni zneski zavarovalnih osnov iz 6. člena te pogodbe veljajo od 1. januarja 1975 do 31. decembra 1975, za naprej pa se povečajo vsako leto za odstotek povečanja povprečnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji, če se podpisnika te pogodbe ne sporazumeta za drugačne zneske zavarovalnih osnov.
8.	člen
Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se plačujejo od zavarovalne osnove, po kateri je posameznik zavarovan, in sicer po stopnjah prispevkov, ki so določene za osebe v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih.
9.	člen
Zavezanci za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so zavarovanci sami. Obveznost zbiranja in vplačila prispevkov prevzame zveza.
Ob vplačilu prispevkov predloži zveza seznam zavarovancev, na katere se plačilo nanaša. Pri naslednjih vplačilih predloži društvo seznam nastalih sprememb (odpad, prirast itd.).
Prispevki zapadejo v plačilo zadnii dan v mesecu za nazaj.
10.	člen
Zavarovancu gredo pravice jz poKojninsKega m invalidskega zavarovanja po določbah zakonov in statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS.
Zavarovanec, pri katerem nastane II. ali III. kategorija invalidnosti, ima pravico do zaposlitve s skrajšanim delovnim časom oziroma do zaposlitve na drugem ustreznem delu jn do ustreznega nadomestila, le v primeru, če se zaposli primerno svoji preostali delovni zmožnosti v združenem delu ali pri zasebnem delodajalcu.
11.	člen
Prijavo za zavarovanje za čas od 1. januarja 1975 je treba vložiti, ne glede na rok iz 4. člena te pogodbe, v dveh mesecih po objavi te pogodbe v Uradnem listu SRS.
12.	člen
Zaostale obveznosti za pokojninsKo in invalldsKo zavarovanje za leto 1975 mora zbrati in vplačati zveza v treh mesecih, računano od dneva nriiave v zavarovanje.
13.	člen
Ta pogodba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/25-75
Ljubljana, dne 26. junija 1975.
Zveza izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav
Predsednik Jože Jan 1. r
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik skupščine « Dante Jasnič 1. r.

877.
Na podlagi 8. točke prvega odstavka 272. člena in v zvezi z določbo tretjega odstavka 20. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 1/73, 37/74) in sklepa skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji z dne 26. junija 1975 skleneta Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji in Društvo likovnikov-oblikoval-cev Slovenije
POGODBO
e izvajanju pokojninskega in invaliasKega zavarovanja likovnikov-oblikovalcev v SR Sloveniji
1.	člen
S to pogodbo se ureja izvajanje pokojninskega -in invalidskega zavarovanja za likovnike-oblikovalce, ki so člani društva likovnikov-oblikovalcev Slovenije in jim je dejavnost likovnika-oblikovalca v svobodnem poklicu edini ali glavni poklic (v nadaljnjem besedilu: zavarovanci), stalno prebivališče pa imajo na območju. SR Slovenije.
2.	člen
Lastnost zavarovanca pridobi likovnik-oblikovalec z dnem, ko postane član društva likovnikov-oblikovalcev Slovenije iri prične opravljati dejavnost likovnika-oblikovalca v svobodnem poklicu kot edini ali glavni Poklic.
Lastnost zavarovanca mu preneha s prvim naslednjim dnem po prenehanju članstva v društvu oziroma Prenehanju opravljanja te dejavnosti kot edinega ali glavnega poklica oziroma preselitvi za stalno izven območja SR Slovenije.
3.	člen
Postopek za priznanje lastnosti zavarovanca likovnika-oblikovalca se začne na zahtevo prizadete osebe. Zahteva se vloži pri društvu likovnikov-oblikovalcev Slovenije, ki jo odstopi pristojni podružnici skupnosti Pokojninskega ip invalidskega zavarovanja skupaj s Potrdilom o članstvu v društvu, o stalnem prebivališču, dnevu vstopa v članstvo društva in o tem, da je prosilcu dejavnost likovnika-oblikovalca edini ali glavni Poklic.
Likovnik-oblikovalec mora predložiti pristojni pod-družnici skupnosti odločbo davčnega organa skupščine občine o ugotovitvi osnove za odmero davka (prispevka od osebnega dohodka iz dejavnosti likovnika-oblikovalca in sicer v 8 dneh od prejema' iste.
Za izvajanje pokojninskega in invalidskega zavarovanja je pristojna podružnica skupnosti, na območju katere ima likovnik-oblikovalec_stalno prebivališče. 4 5
4.	člen
Prijavo za zavarovanje in prijavo sprememb, ki vplivajo na spremembo ali prenehanje zavarovanja, na uživanje ali izgubo pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, predloži pristojni podružnici društvo likovnikov-oblikovalcev Slovenije v roku 8 dni od vstopa v članstvo društva in nastanka okoliščin, ki zavezujejo k zavarovanju, oziroma v 8 dneh od dneva na-nastanka spremembe.
5.	člen
Pristojna podružnica skupnosti izda na podlagi prijave v zavarovanje obvestilo o pokojninskem in inva-1'dskem zavarovanju prijavitelja, ki ga vroči prijavitelju in društvu. V obvestilu navede datum začetka zavarovanja in osnovo za plačevanje prispevkov.
Ce se zavarovanec ne strinja z obvestilom, izda podružnica skupnosti o tem odločbo.
6.	člen
Osnova zavarovanja je zavarovančev povprečni mesečni osebni dohodek iz preteklega koledarskega leta od opravljanja dejavnosti likovnika-oblikovalca v svobodnem poklicu, zmanjšan za 31 °/o. Tako določena zavarovalna osnova ne more biti:
—	manjša od zneska 2455 din in ne večja od zneska 8728 din, če gre za zavarovanca z visoko strokovno izobrazbo;
—	manjša od zneska 1800 din in ne večja od zneska 5562 din, če gre za zavarovanca s srednjo strokovno izobrazbo.
Ti zneski najnižjih in najvišjih zavarovalnih osnov veljajo za leto ,1975, vsako naslednje koledarsko leto pa se povečajo zu odstotek porasta povprečnih osebnih dohodkov SR Sloveniji. >
7.	člen
Zavarovanec, ki nima osebnega dohodka od opravljanja dejavnosti likovnika-oblikovalca v svobodnem poklicu v preteklem ietu, se razvrsti v koledarskem letu, v katerem vstopa v zavarovanje, ne glede na določbo 6. člena te pogodbe:
—	zavarovanec z visoko strokovno izobrazbo v zavarovalno osnovo 4500 din;
—	zavarovanec s srednjo strokovpo izobrazbo v zavarovalno osnovo 2500 din.
Zavarovalna osnova iz prejšnjega odstavka se poveča vsako koledarsko leto za odstotek povečanja povprečnih osebnih dohodkov v SR Sloveniji, če se podpisnika pogodbe ne sporazumeta za drugačne zneske zavarovalnih osnov.
8.	člen
Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se plačujejo od osnove zavarovanja, in sicer po stopnjah prispevkov, ki so določene za osebe v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih.
9.	člen
Zavezanci za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so zavarovanci sami.
Obveznost zbiranja in vplačila prispevkov prevzame društvo likovnikov-oblikovalcev Slovenije.
Ob prvem vplačilu prispevkov predloži društvo seznam zavarovancev, na katere se plačilo nanaša. Pri naslednjih vplačilih predloži društvo seznam nastalih sprememb (odpad, prirast itd.).	.	*
Prispevki zapadejo v plačilo zadnji dan-v mesecu za nazaj.
10.	člen
Zavarovancu gredo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja po določbah zakonov in statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
Zavarovanec, pri katerem nastane II. in III. kategorija invalidnosti, ima pravico do zaposlitve s skrajšanim delovnim časom oziroma pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delu in do ustreznega nadomestila le v primeru, če se zaposli primerno svoji preostali delovni zmožnosti v združenem delu ali pri zasebnem delodajalcu.
’	,	11. člen
Osebe, ki uveljavljajo zavarovanje v lastnosti li-kovnika-blikovalca od 1. januarja 1975, morajo vložiti prijavo v zavarovanje ne glede na rok iz 4. člena v
dveh mesecih po objavi te pogodbe v Uradnem listu SRS.
12.	člen
Zaostale obveznosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za leto 1975 mora zbrati in vplačati društvo v treh mesecih, računano od dneva prijave v zavarovanje.
13.	člen
Ta pogodba začne veljati dfcmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 130/26-75
Ljubljana, dne 26. junija 1975.
Društvo Hkovnikov-oblikovalcev Slovenije
Predsednik
Stanko Kristl, inž. arh 1. r.
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
Predsednik skupščine Dante Jasnlč 1. r.
878.
Na podlagi 157. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74 in 5/75) ter 17. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zdravstvene skupnosti Slovenije je skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije na svoji seji dne 25. junija 1975 sprejela
SKLEP
o zaKijucnem računu Zveze skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja SR Slovenije za leto 1974
in zdravstvenega zavarovanja SR Slovenije združile za financiranje skupnih in solidarnostnih nalog po Stopnji 0,46"/« od bruto osebnih dohodkov 149,803.760,80 din.
Ta sredstva so bila v celoti porabljena oziroma razdeljena s posebnimi sklepi skupščine.
4
Izven finančnega načrta so skupnosti zdravstvenega varstvu in zavarovanja v SR Sloveniji v letu 1974 v okviru Zveze skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja tudi združevale sredstva za pozavarovanje po stopnji 0,125"/« od ugotovljenega dohodka skupnosti po izločitvah v skupnem znesku 4.163.849 din.
Skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Celje je bilo po sklepu skupščine zveze z dne 15. 7. 1974 dodeljeno 3,170.009 din iz sredstev pozavarovalnega sklada za leto 1973 kot pomoč za odpravo posledic potresa na Kozjanskem.
Zbrana sredstva pozavarovalnega sklada za leto 1974 v višini 4.163.849 din niso bila porabljena in se v celoti prenesejo v rezervo pozavarovalnega sklada, ki znaša na dan 31. 12. 1974 skupno 4,558.763.63 din. ’
5
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Skupščina Zdravstvene skupn'osti Slovenije
Predsednik
dr. Srečko Koren 1. r.
1
Sprejme se zaključni račun Zveze skupnosti zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja SR Slovenije za leto 1974, ki izkazuje
din
—	skupnih dohodkov,	4,200 082,49
—	skupnih izdatkov	4,200.082,49 2 3
879.
Na podlagi 157 'člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS,., št. 38'74 ip 5/75) ter 17. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Zdravstvene skupnosti Slovenije je skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije na svoji seji dne 25. junija 1975 sprejela
2
Razdelitev skupnih dohodkov jt sledeča:
—	materialni stroški — porabljena sredstva
—	pogodbene obveznosti
—	zakonske obveznosti
—	osebni dohodki in drugi osebni prejemki
—	rezervni sklad
—	sklad skupne porabe za splošne namene
—	sklad skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo
—	poslovni sklad Skupaj:
* 4,200.082,49
697.545,38
499.399,40
131.037,30
1,420.407,10
70.462,90
149.876,25
1,096.636,21 134 717.95 4,200.082,49
3
Izven finančnega načrta so skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovahja v SR Sloveniji v letu 1974 v okviru Zveze skupnosti zdravstvenega varstva
SKLEP
o finančnem načrtu dohodkov in izdatkov Zdravstvene skupnosti Slovenije za leto 1975
1
Finančni načrt Zdravstvene skupnosti Slovenije za leto 1975 izkazuje:
—	skupnih dohodkov
—	skupnih izdatkov
—	od tega za samoupravo skupnosti
—	za službo skuprfosti
2
Sredstva za financiranje Zdravstvene skupno,sli Slovenije prispevajo zdravs.tvene skupnosti po regijah’
—	50°/» v enakih pavšalnih deležih, to je 328.554,10 din za območje vsake regije;
—	50 %> pa po številu aktivnih delavskih zavarovancev.
Prispevki skupnosti po regijah so naslednji:
din
5,913.973,65
5,913.973,65
1,329.129,05
4,584.844,60
Celje
Koper
Kranj
Ljubljana
Maribor
Murska Sobota
Nova Gorica
Novo mesto
Ravne
Skupaj:
din
664.022.15 535.523,20 636.270,35
1,358.101,60
793.038,25
448.028.15 473.8pl,85 497.523,45 507.664,65
5.913.973,65
3
Izven finančnega načrta bodo zdravstvene skupnosti v SR Sloveniji v letu 1975 po posebnih sklepih skupščine oziroma po posebnem samoupravnem sporazumu združevale sredstva za skupne in solidarnostne naloge ter pozavarovanje.
4
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1975 dalje.
Skupščina Zdravstvene skupnosti Slovenije
Predsednik
dr. Srečko Koren 1. r.
880.
V skladu z družbenim dogovorom o usmerjanju, usklajevanju in pospeševanju razvoja živinoreje in Prodaje živalskih proizvodov v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 44/73), na podlagi členov: 28, 29, 30. 31, 32 in 33 samoupravnega sporazuma o združevanju v Živinorejsko poslovno skupnost Slovenije (Vestnik Gospodarske zbornice Slovenije, št. 13/74), na osnovi odloka o spremembi odloka o minimalni odkupni ceni za kravje mleko (Uradni list SRS, št. 10/75), v skladu z odlokom o oblikovanju tržnih prodajnih cen za sveže Piščančje meso ter zakona o premijah za mleko in pitana teleta, mlado govedo in jagnet in kompenzacijah za sveže meso (Uradni list SFRJ. št. 28/75), dogovora 0 načinu oblikovanja maloprodajnih cen svežega mesa (Uradni list SFRJ. št. 29/75), odloka o garantiranih cenah živine .(Uradni list SFRJ, št, 29/75), odloka o pogojih za uveljavljanje premije za mleko, pitana teleta, mlado govedo in jagnet in kompenzacijah za sveže meso (Uradni list SFRJ, št. 29/75), odredbe o načinu uveljavljanja premije za mleko in pitana teleta, mlado govedo in jagnet in kompenzacijah za sveže meso (Uradni list SFRJ, št. 29/75) je na svoji 14. seji dne U*. junija 1975 Izvršni odbor Živinorejske poslovne skupnosti sprejel sklepe o cenah v naslednjih aneksih:
I.	aneks št. 9 o maloprodajnih cenah perutninskega mesa
U. Aneks št. 10 o oblikovanju cen živine in drob-noprodajnih cen svežega mesa, telet, mladega pitanega goveda, govedi in prašičev
UT, Aneks št. 11 o spremembi cen mlečnih izdelkov in steriliziranega mleka v SR Sloveniji (poprav-Uen aneks št. 8)
1.	Omenjenj aneksi urejajo maksimalne nivoje cep Posameznim vrstam živil živalskega ^izvora pri pi’oiz-vajalcih in' v prodaji na drobno.
Aneksa št., 9 in št. 11 pa urejata tudi-prodajne po-g°je v trgovini na debelo in na drobno.
Z aneksom št. 11 se določajo naslednje enotne maloprodajne marže mlečnih izdelkov in rabat pri prodaji pasteriziranega konzumnega mleka v SR Sloveniji:
—	pasterizirano mleko: 5% rabat od maloprodajne cene
—	jogurti, smetana, sveži mehki siri: 15 “/o maloprodajna marža
—	surovo maslo domače proizvodnje, dehidrirani mlečni izdelki in vakuumske pakirani siri: 7 °/o maloprodajna marža
—	sterilizirano alpsko mlčko in sterilizirani mlečni napitki: 12 °/o maloprodajna marža
—	siri: trdi in poltrdi, s plesnijo in topljeni: 15%
maloprodajna marža	’	- «
2.	Aneks št. 9 in št. 10 je potrdil Zavod SRS za cene z aktom št. 38'G-79-l/75 z dne 27. VI. 1975.
Aneks št. 11 pa z aktom št.- 38/127-29-75-2 z dne 30. VI. 1975.
3.	Nove cene določene z Aneksom št. 9 in št. 10 se lahko uporabljajo od dneva evidentiranja pri občinskih organih za efene. Cene po Aneksu št. 11 pa se uporabljajo ‘od 1. VII. 1975 dalje.
4.	Aneks št. 9, 10 in 11 s celotnimi besedili in prilogami o cenah posameznih izdelkov so objavljeni v št. 12 Vestnika Gospodarske zbornice Slovenije.
živinorejska poslovna skupnost
Predsednik
izvršilnega odbora ^
đr. Cvetko Doplihar 1. r.
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MARIBOR 881.
Izhajajoč iz okoliščine, da še niso končani usklajevalni postopki po 180. členu zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni-list SRS. št. 38-446 74 in 1/75) in niso še sklenjeni samoupravni sporazumi, ki naj nadomestijo zakonske določbe o obveznih oblikah zdravstvenega varstva, so skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti Lenart, Maribor, Ormož. Ptuj in Slovenska Bistrica z usklajeno odločitvijo svojih zborov uporabnikov in zborov izvajalcev sprejele
SKLEP
o podaljšanju veljavnosti statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor
1
Statut in drugi samoupravni splošni akti. ki so veljali za območje začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor, se v izvajanju zakona o zdravstvenem varstvu uporabljajo za občinske zdravstvene skupnosti Lenart, Maribor. Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica, združene v regionalni zdravstveni slcupnosti Maribor, kolikor niso v nasprotju • s samoupravnimi sporazumi o ustanovitvi zdravstvenih skuc-nosti.
2
Ta sklep, kot usklajen sklep općinskih zdravstvenih skupnosti Lenart. Maribor, Ormož. Ptuj in Slovenska Bistrica, začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 27. junija 1975 dalje.
St. 022-153/75
Lenart, dne 23. junija. 1975..
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Lenart
Predsednik \
Drago Spasovski 1. r.
St. 022-152/75
Maribor, dne 24 junija 1975.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Maribor
Predsednik Rudi Kmetec 1. r.
St. 022-154/75
Ormož, dne 23. junija 1975.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ormož
Predsednik Alojz Hergula 1. r.
St. 022-155/75
Ptuj. dne 23. junija 1975.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Ptuj
Predsednik Jože Šegula 1. r.
St. 022-156/75
Slovenska Bistrica, one 24. junija 1975.
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti Slovenska Bistrica
Podpredsednik Stanko Tišler 1. r
882.
Po 12. členu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi regionalne zdravstvene skupnosti Maribor v zvezi s sklepom o’podaljšanju veljavnosti statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor,' sta sprejela zbor uporabnikov in zbor izvajalcev zdravstvenega varstva skupščine regionalne zdravstvene skupnosti Maribor na seji dne 26. junija 1975
SKLEP
o določitvi zneska pogrebnine I
Znesek pogrebnine se določa na:
—	2.400 din, če je umrla oseba starejša od 14 let;
—	1.700 din, če je umrla oseba starejša cd enega in mlajša od 14 let;
—	1.100 din, če je umrla oseba mlaiša od eneaa
leta.
II
Z dnem. ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi zneska pogrebnine (Uradni list SRS, št. 17-504/74).
m
Ta sklep začne veljati naslednji dan. po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se za za'vurovape primere od 1. julija 1975 dalje.
St. 022-129/75
Maribor, dne 26. junija 1975.
Skupščina regionalne zdravstvene skupnosti Maribor
REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST MURSKA SOBOTA
883.
Izhajajoč iz‘ okoliščine, da še niso končani uskladitveni postopki po 180. členu zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38'74 in 1/75) in tudi niso sklenjeni samoupravni sporazumi, ki naj nadomestijo zakonske določbe o obveznih oblikah zdravstvenega varstva, kot se že uporabljajo, so občinske zdravstvene skupnosti G. JRadgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota z usklajeno odločitvijo zborov uporabnikov in izvajalcev na sejah svojih skupščin dne- 26. junija 1975 sprejele
SKLEP
o začasni uporabi statuta in drugih splošnih aktov
I
Statut in drugi splošni akti začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Murska Sobota se uporabljajo za občinske zdravstvene skupnosti združene v Regionalni zdravstveni skupnosti Murska Sobota do sprejema samoupravnih sporazumov statuta in drugih splošnih aktov skupnosti, kolikoi niso v nasprotju ? samoupravnim sporazumom o ustanovitvi zdravstvene skupnosti.
II
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS kot usklajeni sklep vseh občinskih zdravstvenih skupnosti in začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 27. junija 1975.
St. 01 1-473/75
Datum, 26. junij 1975.
Skupščina
občinske zdravstvene skupnosti Gornj'a Radgona
Predsednik
Zoltan Herceg 1. r.
Skupščina
občinske zdravstvene - skupnosti
Ljutomer
Predsednik
dr. Jože Šumak l.,r.
Skupščina' v
občinske zdravstvene skupnosti
Lendava
,	1 Predsednik
dr. Evgen Simonka 1. r.
Skupščina
občinske zdravstvene skupnosti Murska Sobota
Predsednik Karel Peček 1. r.
Predsednik Leo Cepič 1. r.
884.
Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 38/74) in v soglasju s skupščinami občinskih zdravstvenih skupnosti — Murska Sobota z dne 15. maja 1975, Lendava z drfe 15. maja 1975, Ljutomer z dne 15. maja 1975 in Gornja Radgona z dne 15. maja 1975 je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota na svoji seji dne 1. julija 1975 sprejela
SKLEP
o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede in osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje delovnih ljudi, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom in z lastnimi sredstvi ter odvetnikov
1.	člen
S tem' sklepom se določajo osnove od katerih se plačuje in obračunava prispevek za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje in sicer:
—	za delovne ljudi, ki opravljajo dejavnost z .osebnim delom in z lastnimi sredstvi (obrtno, gostinsko, avtoprevozniško in podobno dejavnost);
—	za delovne ljudi — odvetnike, ki so vpisani v register pri odvetniški zbornici;
—	za delovne ljudi'— občane, ki opravljajo druge dejavnosti s samostojnim osebnim delom.
. 2. člen
Delovni ljudje, ki opravljajo,dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi, se glede na letno davčno osnovo, razvrstijo v naslednje zavarovalne razrede in osnove od katerih obračunavajo in plačujejo prispevek za zdravstveno .varstvo in zdravstveno zavarova 9
nje, za nesrečo leznijo:	pri delu in	obolenje	za poklicno -bo-
Ce znaša letna davčna osnova din		Zavarovalni razred	Mcsečna osnova za obračun prispevkov
	do 30.000	VI.	1.746
od 30.001	do 45.000	V.	2.473
od 45.001	'	do 60.000	IV.	3.200
od 60.001	do 80.000	III. •	4.072
od 80.001	do 110.000	II.	4.709
	aad 110.000	I.	5.526
no zavarovanje, na podlagi pravnomočnih odločb o davčni osnovi za preteklo leto.
Delovni ljudje iz prejšnjega odstavka, ki prvič registrirajo svojo dejavnost, obračunavajo in plačujejo prispevek do konca koledarskega leta od naj nižje zavarovalne osnove iz 2. in 3. člena tega sklepa
5.	člen
Delovni ljudje — občani, ki opravljajo druge dejavnosti s samostojnim osebnim delom, obračunavajo in plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo, od naslednjih zavarovalnih osnov:
din
1.	književniki, skladatelji, umetniki in
prevajalci	2.400
2.	rimokatoliški duhovniki	1.900
3.	duhovniki evangeličanskega	seniorata	2.600
4.	izvajajci zabavne glasbe	in	artisti	3.100
5.	novinarji in tolmači	t 3.100
6.	športniki-amaterji	1.800
7.	kolpolterji tiska	1.800
8.	druge osebe, ki .niso zajete v tem sklepu, glede na njihovo izobrazbo
—	z nižjo in srednjo	izobrazbo	1.900
—	z višjo in visoko	izobrazbo	3.500
6.	člen
Osnove za obračunavanje in plačevanje prispev-Kov za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, ki so navedene'v tem sklepu, so neto zavarovalne osnove, na katere se uporabijo neto prispevne stopnje.
7.	člen
' Zavezanci iz 2. in 3. člena tega saiepa se razvrščajo v zavarovalne osnove na podlagi odločb o davčnih osnovah vsakega 1. julija v letu.
Zavarovalne osnove iz tega sklepa se valorizirajo vsakega 1. iulija v letu z valorizacijskim količnikom, ki ga ugotovi skupščina regionalne zdravstvene skupnosti s posebnim sklepom, na podlagi gibanja povprečnih osebnih dohodkov v preteklem letu.
8.	člen
Zavarovalne osnove, določene s tem sklepom, se uporabljajo do 30. junija 1976.
3. člen
9.	člen
Delovni ljudje — odvetniki se glede' na letno davčno osnovo razvrstijo v naslednje zavarovalne razrede in osnove, od katerih obračunavajo in plačujejo pri-■ sppvek za zdravstveno varstvo in zdraVstveno zavarovanje, za nesrečo pri delu in obolenje za poklicno boleznijo:
	Ce znaša letna davčna osnova din			Zavarovalni razred	Mesečna osnova za obračun prispevkov
		do	60.000	IV.	4.000
od	60.001	do	80.000	III.	5.000
od	80.001	do	110.000	n. ,	6.200
		. nad	110.000	I.	7.400
			4. člen		
Delovni ljudje iz 1. člena tega sklepa se razvrščajo v zavarovalne osnove in razrede, od katerih plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo in zdravStve-
Z dnem, ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede in rosnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje oseb. ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti' (Uradni list SRS, št. 24/74).
10.	člen
Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1975 dalje.
St. 06/1-214/75
Murska Sobota, dne 1. julija 1975.
Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota
Predsednik Karel Peček 1. r.
885.
Na podlagi 148. člena zakona o zdravstvenem var--stvu (Uradni list SRS, št. 38(74) in v soglasju s skupščinami občinskih zdravstvenih skupnosti — Murska Sobota z dne 15. maja 1975, Lendava z dne 15. maja .1975, Ljutomer z dne 15. maja 1975 in Gornja Radgona z'dne 15. maja 1975 je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota na svoji seji dne 1. julija 1975 sprejela
SKLEP
o ugotovitvi valorizacijskega količnika za preračunavanje zavarovalnih osnov določenih kategorij zavarovancev na "raven osebnih dohodkov v letu 1974
1.	člen
Ugotovi se, da je znašal v letu '1974 povprečni osebni dohodek na območju skupnosti 2.441,05 din, kar pomeni povečanje v primerjavi z letom 1973 za 25 %>.
2.	člen
Zavarovalne osnove, določene s sklepom o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede in osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje oseb. ki opravljajo samostojne poklicne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 24/74) se tako valorizirajo s količnikom 125.
3.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1975 dalje.
St. 06/1-393/75
Murska Sobota, dne 1. julija 1975.
Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota t
Predsednik Karel Peček 1. r.
886.
Na podlagi 35. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 42/70), 30. člena statuta 'skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 42/70) in v skladu s sklepom o začasni uporabi statuta in dnigih splošnih aktov ter v soglasju s skupščinami občinskih zdravstvenih skupnosti — Murska Sobota z dne 15, maja 1975, Lendava z dne 15. maja 1975, Ljutomer z dne 15. maja 1975 in Gornja Radgona z dne 15. maja 1975. je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota na svoji seji dne 1. julija 1975 sprejela
SKLEP
o prispevkih zavarovanih oseb k stroškom za določene oblike zdravstvenega varstva
1.	člen
Zavarovane osebe, ki uveljavljajo oblike zdravstvenega varstva iz 35. člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota, prispevajo k stroškom za zdravstvene storitve in pripomočke, in sicer:
1.	za 'zdravila, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni	5 din
če je cena posameznega zdravila nižja od 5 din, plača zdravilo zavarovana oseba sama;
2.	za vsak prvi obisk zdravnika na domu,
ki je opravljen na zahtevo zavarovane osebe 40 din
3.	a) za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu, razen za preglede v dispanzerjih 20 din zavarovana oseba ne plača prispevka za
nadaljnje specialistične preglede, če jo zdravnik specialist pošlje na pregled k drugemu specialistu;
b)	za vsak prvi pregled, če zavarovana oseba ne predloži napotnice, kadar je predpisana s pravilnikom o uveljavitvi pravic iz zdravstvenega zavarovanja	40 din
4.	za intervencijo ob prekinitvi nosečnosti,
če ta ni medicinsko indicirana	250 din
5.	za prevoz z reševalnim vozilom	20 din
• 6. za vsa zobna in zobotehnična dela	300/o
7. za intervencijo in zdravljenje zastrur pitve z alkoholom ali zaradi pijanosti, ne pa tudi zaradi bolezni ali poškodbe, ki sc nastopile kot posledica pijanosti, za zdravljenje v bolniš-
nici za največ 5 dni po sprejemu	100 “/o
8.	za neobvezna cepljenja	50 “/o
9.	očesrii pripomočki
, a) za vse vrste očal z okvirjem in stekli _ 40 Vo b) kontaktna stekla	20 dir
10 za slušni aparat in aparat za omogočanje glasnega govora	10"A
11.	za vse vrste protez (3. čl. pravilnika) 10 Vo
12.	ortotična sredstva, ortopedski aparati in
stezniki (4.. čl. pravilnika)	10 "/o
13.	za ortopedsko obutev	20 "/o
14.	za invalidski voziček (7. 61. pravilnika) 10 °/o
15.	pripomočki iz 8. čl. pravilnika
al aparat za ekstenzijo	*	10 %>
b)	kilni pas	40 »/o
c)	berglji ali bergljo	.	40 Vo
16.	pripomočki in sanitarne priprave (9. čl. pravilnika)
a)	umetna dojka	__
b)	lasulja	ioo/0
c)	brizgalka	__
„ č) vrečica za vodo in pas z vrečico za blato —
17. za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo, navleke za krn po amputaciji, razprševalnik ali inhalator	50 Vo""
2.	člen
Pri zdravljenju v naravnih zdraviliščih, zaradi obolenj ali stanj navedenih pod točko »B« pravilnika o pogojih in načinu pošiljanja zavarovanih oseb na zdravljenje v naravna zdravilišča (Uradni list SRS, št. 33/72), ko je zdravljenje koristno, prispevajo zavarovane osebe 50 "/o stroškov zdravstvenih storitev in nege v zdravilišču.
3.	člen
K stroškom za zdravstvene storitve in pripomočke iz 1. čleha tega sklepa uporabniki ne prispevajo:
1.	kadar uveljavljajo pravice iz najmanjšega obveznega obsega zdravstvenega varstva po 61. čl. zakona o zdravstvenem varstvu,
2.	kadar uveljavljajo pravice iz zdravstvenega varstva za primer nesreče pri delu in za obolenja za poklicno boleznijo.
•	4. člen
K stroškom za zdravstvene storitve in pripomočke iz 1. člena tega sklepa ne prispevajo uporabniki tudi:
1.	za vsak prvi pregled pri zdravniku-specialistu:
a)	šolska mladina bd dopolnjenega 15. leta starosti pa vse dotlej, dokler se redno šola, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti,.
b)	.zavarovanci-učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol,
c)	zavarovanci-učenci srednjih šol, študenti višjih in visokih šol ter akademij, dokler imajo status študenta;
2.	za prevoz z reševalnim in drugim vozilom, če je po odredbi zdravnika, ki zavarovano osebo zdravi, zaradi iste bolezni potreben večkratni prevoz z reševalnim in drugim vozilom, razen za prvi prevoz;
3.	za vrečice za vodo, pasove z vrečico za blato ali sterilne holostome po operacijah, endotrahealne fta-hile, stalne katetre, brizgalke za injekcije iri za umet-no dojko po bperaciji malignega obolenja;
4.	za proteze, ortotične pripomočke, aparat za eks-tenzijo, invalidski voziček, kilni pas, berglje, nepodlo-žene usnjene rokavice, estetske rokavice za protezo, navleke za krn po amputacji — osebe po dvojni ali večkratni amputaciji udov nad zapestjem ali nad gležnjem in osebe, ki imajo paraplegijo, triplegijo ali’ tetraplegijo;
5.	za proteze, ortopedske in druge pripomočke, po- , možne in sanitarne priprave:
a)	zavarovanci-učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol,
b)	zavarovanci-učenci srednjih šol, študenti višjih in visokih šol ter akademij, dokler imajo status študenta;
6.	za zobozdravstveno nego:
a)	zavarovanci-učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol,
b)	zavarovanci-učenci srednjih šol, študenti višjih in visokih šol ter akademij, dokler imajo status študenta; ‘
7.	za zobotehnično pomoč in zobnoprotetična sredstva:
a)	šolska mladina od dopolnjenega 15. leta starosti pa vse dotlej, dokler se redno šola, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti,
b)	zavarovanci-učenci v poklicnem izobraževanju in učenci poklicnih šol,
c)	zavarovanci-učenci srednjih šol, študenti višjih
in visokih šol ter akademij, dokler imajo status študenta;	%
8.	otroci od dopolnjenega 15. leta starosti, če so nezmožni za samostojno življenje In delo po predpisih 9 invalidskem zavarovanju, in sicer za zdravstvene storitve in pripomočke navedene v 1., 5., 6., 11., 12., 74. in 15. a točki,
9.	vojaški invalidi, imetniki Partizanske Spomenice 7941, borci španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936—1939 Ičr odlikovanci z rodom narodnega heroja, z redom Karadjordjpvo. zvezde z meči.
2 redom Belega orla z meči in z zlato medaljo Obilica ter borci NOB pred 9, septembrom 1943 oziroma 13. nkt.nhvnm icm in niper za zdravila no 1. točki. 5
5.	člen
Z dnem ko začne veljati ta sklep preneha veljati sklep o prispevku zavarovanih oseb k stroškom za
zobno tehnično pomoč in zobno protetična sredstva, za ortopedske čevlje in posamezne druge vrste ortopedskih in drugih pripomočkov, sanitarnih priprav in sanitetnega materiala (Uradni list SRS, št. 3/67).
6.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01/1-486/75
Murska Sobota, dge 1. julija 1975.
Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota
Predsednik
Karel Peček 1. r.
887.
Na podlagi 65. člena statuta Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Murska Sobota (Uradni list SRS, št. 42/70) in v skladu s sklepom o začasni uporabi statuta in drugih splošnih aktov ter v soglasju s ' skupščinami občinskih zdravstvenih skupnosti — Murska Sobota z dne 15, maja 1975, Lendava z dne 15. rnaja 1975, Ljutomer z dne 15. maja 1975 in Gornja Radgona z dne 15. maja 1975 je skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota na svoji seji dne
1.	julija 1975 sprejela
SKLEP
o znesku pogrebnine za zavarovane osebe
I
Kdor je oskrbel pogreb zavarovane osebe iz 1. odstavka 56. člena zakona o zdravstvenem varstvu ali njenega zdravstveno zavarovanega družinskega člana, ima pravico do povračila stroškov pogreba in sicer:
—	500 din za osebe do 1. leta starosti
—	1.000 din za osebe od 1. do 12. leta starosti
—	1.500 din za osebe nad 12 let starosti
Za mrtvorojenega otroka se izplača pogrebnina le, če je bil pogreb opravljen tako kot za umrlo osebo, vendar največ do višine zneska določenega za osebe do dopolnjenega 1. leta starosti.
II
Zidnem ko začno veljati ta sklep preneha veljati sklep o znesku pogrebnine za zavarovane osebe (Uradni list SRS, št. 9/72).
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se za primere, ki bodo nastopili po tam dnevu.
St. 01/1-487/75
Murska Sobota, dne 1. julija 1975.
Skupščina Regionalne zdravstvene skupnosti Murska Sobota
.	i;	Predsednik
•	Karel Peček 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
888.
Na podlagi 56. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 124. člena statuta Skupščine mesta Ljubljane je Skupščina mesta Ljubljane na 13. seji zbora združenega dela dne 26. junija 1975 in na 13. seji zbora občin dne 26. junija 1975 sprejela
ODLOK
o ukinitvi sklada za napredek turizma mesta Ljubljane
1.	člen
Sklad za napredek turizma, ustanovljen z odlokom o ustanovitvi sklada za napredek turizma mesta Ljubljane (Glasnik, št. 9/67 in Uradni list SRS, št. 22/73), se ukine z 31. decembrom 1974.
2.	člen
Presežki dohodkov nad izdatki po zaključnem računu sklada za napredek turizma mesta Ljubljane za leto 1974 se prenesejo na Turistično zvezo Ljubljane, za kritje obveznosti iz programa sklada za leto 1974.
3.	člen
Upravni odbor sklada se razreši z dnem, ko Služba družbenega knjigovodstva ugotovi pravilnost poslovanja po zaključnem računu sklada za leto 1974.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 805/preds.-75
Ljubljana, dne 26. junija 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
889.
Na podlagi 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 13. seji zbora združenega dela dne 26. junija 1975 in na 13. seji zbora občin dne 26. junija 197-5 sprejela
OD LOK
o ukinitvi mestnega gasilskega sklada
1.	člen
Mestni gasilski sklad, ustanovljen z odlokom o ustanovitvi mestnega gasilskega' Sklada (Glasnik, št. 20/66) se ukine z ustanovitvijo ustrezne .samoupravne interesne skupnosti za področje požarnega varstva, najkasneje do 31. 12. 1975.
2.	člen
Sredstva, pravice in obveznosti mestnega gasilskega sklada se prenesejo na ustrezno samoupravno interesno skupnost za požarno varnost. 3
3.	člen
Upravni odbor mestnega gasilskega sklada deluje v nespremenjeni funkciji, dokler se ne prenesejo sredstva, pravice in obveznosti sklada na ustrezno samoupravno interesno skupnost za požarno varnost.
4.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem listu SRS.	,
Št. 806/preds-75
Ljubljana, dne 26. junija 1975.
Predsednik
,	Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
890.
Na podlagi 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 13. seji zbora združenega dela dne 26. junija 1975 in na 13. seji zbora občin dne 26. junija 1975 sprejela
ODLOK
o ukinitvi sklada za komunalne investicije mestnega
pomena
1.	člen
Sklad za. komunalne investicije mestnega pomena, ustanovljen z odlokom o ustanovitvi sklada za komunalne investicije mestnega pomena (Glasnik, št. 16/68), se ukine.	/
2.	člen
Sredstva, pravice in obveznosti sklada za komunalne investicije se prenesejo na ustrezno samoupravno interesno skupnost.
3.	člen
Upravni odbor sklada za komunalne investicije mestnega pomena deluje V nespremenjeni funkciji, dokler se ne prenesejo sredstva, pravice in obveznosti sklada na ustrezno samoupravno interesno skupnost.
4.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 807/preds.-75.	I
Ljubljana, dne 26. junija 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
, Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
>	891.
Na podlagi 9. in 59. člena zakona o. samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20/65), 142. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 13. seji zbora združenega dela dne 26. junija 1975 in na 13. seji zbora občin dne 26. junija 1975 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih Skupščine ,	1	mesta Ljubljane
' \ ;
1.	člen
V 1. členi,! odloka o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 20/70) se črtajo besede: »temelj-
nega zakona o delovnih razmerjih« in nadomestijo z besedami:'»zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu«.
2.	51en
Črta se besedilo 2. in 8. člena.
3.	člen
Besedilo četrtega člena se spremeni tako, da se glasi:
»Pravico predstojnika upravnega organa skupščine mesta izvršuje v zvezi z uresničevanjem samoupravlja delovnih ljudi predstojnik organa, ki ga je imenovala mestna skupščina.
Pravico predstojnika sekretariata mestne skupščine izvršuje sekretar Skupščine mesta Ljubljane.«
4.	člen
V 9., 10., 11. in 12. členu se črta besedilo: »svet za splošne in notranje zadeve« in nadomesti z besedilom: »izvršni svet skupščine mesta oziroma predsedstvo mestne skupščine, če pravico predstojnika izvršuje sekretar mestne skupščine«, (v ustreznem sklonu)
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 808/preds.-75
Ljubljana, dne 26. junija 1975.
Predsednik
i Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
892.
Na podlagi prvega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/ 67 in 27-255/72), 1. in 2. člena odloka o uskladitvi generalnega plana urbanističnega razvoja- mesta Ljubljane z določbami zakona o urbanističnem planiranju (Glasnik, št. 23-52/67) ter 21. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 13. seji zbora združenega dela dne 26. junija 1975 in na 13. seji zbora občin dne 26. junija 1975 sprejela
ODLOK
•> spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane — za osnovanje območja SS-12 — Podutik na površinah, ki se na novo določajo za stanovanjsko gradnjo in posebne namene 1
1.	Člen
Območje SS-12 — Podutik, ~~*xenjeno za stanovanjsko gradnjo, spremljajoče in ostale javne dejavnosti. ponazarja urbanistična dokumentacija, ki jo je v merilu 1 • 2000 pod šifro projekta 1558/71 leta 1972 in dopblnitev leta 1974 izdelal Ljubljanski urbanistični
zavod.
Meje tega območja so prikasr^r • '‘-»balistični dokumentaciji-in v načrtu obodne parcelacije v merilu 1 :2880 ter popisu parcelnih oir.eutev. ki ga je v septembru 1974 izdelal Standard Tnves' tar šo usklajene s noteki rezervatov avtocest. Ta dokumentacija je sestavni del tega odloka.
,	2. člen
Na novo osnovano območje SS-12 ■— Podutik je območje, ki vključuje naselja Podutik, Kamna gorica, Dolnice, Glince in ga sestavljajo naslednji zazidalni otoki:
1.	SS 12 — la, ŠS 12 — 2a, SS 12 — 3a, SS 12 — 4a
2.	SS 12 — lb, 5S 12 — 2b, SS 12 — 3b
3.	SS 12 le, SS 12 — 2c, SS 12 — 3c, SS 12 — 4c, SS 12 — 5c, SS 12 — 6c
4.	površine za centralne, spremljajoče in ostale javne dejavnosti ter posebne namene.
3.	člen
S tem odlokom se ukinjajo oznake zazidalnih oto-kov SS-104 — Podutik, SS-118 — Glince in SS-105 — Dolnice, ker postanejo sestavni del območja SS-12 — Podutik.
4.	člen
Ta sprememba se označi v vseh obveznih grafičnih prikazih generalnega plana in se mora upoštevati ob njegovi novelaciji.
5.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 793/preds.-75
Ljubljana, dne 26. junija 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
893.
Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) ter 21. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 13. seji zbora združenega dela dne 26. junija 1975 in na 13. seji zbora občin dne 26. junija 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane za osnovanje območja SS-12 — Podutik na površinah, ki se na novo določajo za stanovanjsko gradnjo in posebne namene
1.	člen
Odlok o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije' zemljišč na območju mesta Ljubljane (Glasnik, št. 39/67) se v četrtem odstavku 1. člena dopolni s tem, da se doda območje SS-12 — Podutik, na koncu pa se temu členu doda novi odstavek, ki se glasi:
Za območja zazidalnih otokrv. SS 12 — le, SS 12 — 2c, SS 12 — 3c, SS 12 — 4c, ŠS 12 — 5c, SS 12 — 6c prepoved graditve ter pfepoved parcelacije zemljišč ne velja.
Ustrezno se korigira tudi grafični prikaz območij iz 4. člena citiranega odloka.
2.	člen
Na območju zazidalnega otoka ŠS-12 — Podutik iie velja prepoved graditve ter preppved parcelacije zemljišč za graditev komunalnih objektov in naprav, ter ot«ektov posebnega družbenega pomena, če to predlaga pooblaščena strokovna organizacija združenega dela za področje urbanizma ob predhodnem soglasju Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane pa tak predlog potrdi Skupščina občine Ljubljana Šiška.
3.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 794/preds.-75
Ljubljana, dne' 26. junija 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
894.
Na podlagi prve alinee 6. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16 67) ter 21. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 13. seji zbora združenega dela dne 26 junija 1975 in na 13. seji zbora občin dne 26. junija 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o določitvi območij, za katera se izdelajo zazidalni načrti — za osnovanje območja SS-12 — Podutik na površinah, ki se na novo določajo za stanovanjsko gradnjo in posebne namene
1.	člen
Odlojt o določitvi območij, za katera se izdelajo zazidalni načrti (Glasnik, št. 39'G1) se dopolni v četrtem odstavku 1. člena s tem. da se doda območje SS-12 — Podutik in sicer za območje, ki ga sestavljajo naslednji zazidalni otoki:
1.	ŠS 12 — la, SS 12 — 2a, SS 12 — 3a, SS 12 — 4a
2.	ŠS 12 — Ih, SS 12 — 2b, SS 12 — 3b
3.	SS 12 — le, SS 12 — 2c, SS 12 — 3c, SS 12 — 4c, SS 12 — 5c. SS 12 — 6c
4.	površine za centralne, 'spremljajoči in ostale javne dejavnosti ter posebne namene.
2.	člen
Na površinah navedenih v tretji točki 1.-člena se dovoljuje dopolnilna gradnja na podlagi urbanističnega načrta oziroma lokacijske dokumentacije. >
Naselje Glince SS-12 — 2c je spomeniško varovano. zato je za sleherni gradbeni poseg znotraj tega otoka potrebno soglasje pristojne službe za spomeniško varstvo.
3.	člen
Opredelitev zazidalnih otokov, za katere se izdelujejo zazidalni ,načrti ponazarja urbanistična dokumentacija, ki jo je v merilu 1 :2000 pod šifro projekta 1558/71 leta 1972 in dopolnitev leta 1974 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod.
4.	člen
%
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
5.	člen
Ta odlok začne veljati o$mi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 795 preds.-75
Ljubljana, dne 26. junija 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
895.
Na podlagi prvega odstavka 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/ 67 in 27-225/72), 1. in 2. člena odloka o uskladitvi generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane z določbami zakona o urbanističnem planiranju (Glasnik, št. 23-52/67) ter 21. in 166. člena statuta mesta" Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 13. seji zbora združenega dela dne 26. junija 1975 in na 13. seji' zbora občin dne 26. junija 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane — za gradnjo kanalizacijskega zbiralnika A e
1.	člen <
Zaradi gradnje zadnjega odseka kanalizacijskega zbiralnika A o od Fužin do zazidalnega otoka MS-8/3 — Zgornji Kašelj se spremeni namembnost površin na trasi kanalizacijskega zbiralnika, določeni v tem odloku.
2.	člen
Spremenjen potek kanalizacijskega zbiralnika A o ponazarja urbanistična dokumentacija, ki jo je pod šifro LD 16766/74 (v merilu 1 : 5000) v marcu 1974 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod in projekt št. 1061/73 v decembru 73 (v merilu 1 :1000), ki ga je izdelalo komunalno podjetje Kanalizacija in je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Ta sprememba se označi v vseh obveznih grafičnih prikazih generalnega plana.in se mora upoštevati ob njegovi novelaciji.
,	4. člen
Nadzorstvo nad. izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična Inšpekcija pri upravi za inšpekcijske
službe.
'	5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 796/preds.-75
Ljubljana, dne 26. junija 1975. ■
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. Inž. 1. r.
896.
Na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67 in 27-255/72) ter 21. in '166. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 13. seji zbora združenega dela dne 26. junija 1975 in na 13. seji zbora občin dne 26. junija 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane za del območja zazidalnih otokov MS-8/1 in MS-8/2 — gradnjo kanalizacijskega zbiralnika A o
1.	člen
V četrtem odstavku 1. člena odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane (Glasnik, št. 39/67) se izloči del območja zazidalnih-otokov MS-8/1 in MS-8/2.
Meje izločenega območja v širini trideset metrov za gradnjo kanalizacijskega zbiralnika A o potekajo preko parcel:
v k. o. Slape — 1339, 1335, 1343, 1342, 1355, 1344/1, 1356/1, 1344/2, 1354, 1357, 1367. 1368, 1375, 1374, 1380, 1388/1, 1388/5, 1388/7. 1391, 1396 in
v k. o. Kašelj — 1543, 154,4. 1550, 1553, 1554, 1557, 1558/2, 2470, 1488, 1489. 1490, 2478, 1651/1, 1650/1, 1654, 1656/1. 1656/2, 1661. 1657, 1660, 1662, 1663, 1658, 1659, 2475, 1469, 1467/1, 1467/2.
s	/
2.	člen
*
Izločeni del območja zazidalnih otokov MS-8/1 in MS-8/2 iz 1. člena tega odloka ponazarja urbanistična dokumentacija, ki jo je pod šitro LD 16766/74 (v merilu 1 . 5000) v marcu 1974 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod in projekt št. 1061/73 (v merilu 1 : 1000), ki ga je v decembru 1973 izdelalo komunalno podjetje Kanalizacija, ter je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri upravi za inšpekcijske službe.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 797/preds.-75
Ljubljana, dne 26. junija 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
897.
Na podlagi 4. točke odločbe o spremembah in dopolnitvah odločbe o spremembi odločbe o ustanovitvi Zavoda za urbanizem (Glasnik, št. 55/67), ki je bila objavljena V Glasniku št. 2/65 je Skupščina mesta Ljubljane na 13. seji zbora združenega dela dne 26. junija 1975 in na 13. seji zbora občin dne 26. junija 1975 sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu Ljubljanskega urbanističnega zavoda v Ljubljani
I
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k statutu Ljubljanskega urbanističnega zavoda iz Ljubljane, št. 1407/75 z dne 25. junija 1975.
II
k
Tb sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St. 791/preds.-75
Ljubljana, dne 26. junija 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
898.
Na podlagi 8. člena odloka o preimenovanju Zavoda za analize in cene Ljubljana v Zavod za plan, statistiko in cene mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 37-1078/74-2066) je Skupščina mesta Ljubljane na 13. seji zbora združenega dela dne 26. junija 1975 in na 13. seji zljora občin dne 26. junija 1975 sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu Zavoda za plan, statistiko in cene mesta Ljubljane
.1
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k spremembam in dopolnitvam statuta Zavoda Tza plan, statistiko in cene mesta Ljubljane štev. 113/1-1975 z dne 24. junija 1975.
II ,
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
St 809/preds-75
Ljubljana, dne 26. junija 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
899.
Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65) ter 125. in 173. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS. št. 13-298'74) je Skupščina mesta Ljubljane na 13 seji zbora združenega dela dne 26. junija 1975, na 13. seji zbora občin dne 26. junija 1975 in na 13. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. junija 1975 sprejela
- SKLEP
o izvolitvi predsednika in dveh sodnikov občinskega sodišča I. v Ljubljani
Za predsednika občinskega sodišča I. v Ljubljani se izvoli
Jože Baloh,
za sodnika občinskega sodišča I. v Ljubljani se izvolita
Miljana Erjavec in Miloš Kogej St. 798/preds.-75 Ljubljana, dne 26. junija 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
900.
Na podlagi 12. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 13-298 74) je Skupščina mesta Ljubljane na 13. seji zbora združenega dela dne 26. junija 1975, na 13. seji zbora občin dne 26. junija 1975 in na 13. seji družbenopolitičnega zbgra dne
26.	junija 1975 sprejela-
S.K L E P
o izvolitvi sodnika občinskega sodišča II. v Ljubljani
Za sodnika občinskega sodišča II. v Ljubljani se izvoli
- Zdenka Bukovec-Novosel St. 799/preds.-75 Ljubljana, dne 26. junija 1975.
Predsednik
Skupščine mestu Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
901.
Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) i,n 131. člena statuta Plinarne Ljubljane je Skiipščina mesta Ljubljane na 13. seji zbora združenega dela dne 26. junija 1975, na 13. seji zbora občin dne 26. junija 1975 in na 13. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. junija 1975 sprejela
SKLEP
o soglasju k mcnovanju direktorja Plinarne Ljubljana
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k imenovanju
Slavka Lambergarja za direktorja, Plinarne Ljubljana.
St. 800/preds.-75
Ljubljana, dne 26. junija 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
902.
Na podlagi. 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in 10. člena odloka o preimenovanju Zavoda za analize in cene Ljubljana v Zavod za plan, statistiko in cene mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 33/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 13. seji zbora združenega dela dne 26. junija 1975, na 13. seji zbora občin dne 26. junija 1975 in na 13. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. junija 1975 sprejela
SKLEP
o imenovanju direktorja Zavoda za plan, statistiko in cene mesta Ljubljane 1
1 Za direktorja Zavoda za plan, statistiko in cene mesta Ljubljane se imenuje
Srečko Lipovšek, dipl. oec.
St. 801/preds.-75
Ljubljana, dne 26. junija 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
903.
Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) in 52. člena statuta organizacije združenega dela Slovenska filharmonija Ljubljana je Skupščina mesta Ljubljane na 13. seji zbora združenega dela dne 26. junija 1975. na 13. seji zbora občin dne 26. junija 1975 in na 13. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. junija 1975 sprejela
,	SKLEP
o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v svetu Slovenske lilljarmonije
Za predstavnike družbene skupnosti v svetu Slovenske filharmonije se imenujejo inž. Josip M a ) s k i Zdenka Novak Primož Žagar
St. 802 preds.-75
Ljubljana, dne 26. junija 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljano
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
904.
Na podlagi 12. člena zakona ,o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS. št. 20/65) ter 125. jn 173. členu statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 13. seji zbora združenega dela dne 26. junija 1975. na 13. seji zbora občin dne 26. junija 1975 in na 13. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. junija 1975 sprejele
SKLEP
0	razrešitvi sodnikov občinskega sodišča I. v Ljubljani
Razrešita se sodnici občinskega sodišča I. v Ljubljani
Meta Košir-Zebec z 31. julijem 1975 in Martina Perovšek-Linke s 30'. julijem 1975. St. 803/preds.-75 Ljubljana, dne 26. junija 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
905.
i\a podlagi 24. člena zakona o javnem tožilstvu
1	Uradni list SFRJ, št. 7/65) ter 125. in 177. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 13. seji zbora združenega dela dne 26. junija 1975, na 13. seji zbora občin dne 26. junija 1975 in na 13. seji družbenopolitičnega zbora dne 26. junija 1975 sprejela
SKLEP
o soglasju k razrešitvi namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani
Skupščina mesta Ljubljane daje soglasje k razrešitvi
Saše Plevel-Tešenji, namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani.
St. 804/preds.-75
Ljubljana, dne 26. junija 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
906.
Na podlagi 125. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/74) je Skupščina mesta Ljubljane na 13. seji zbora združenega dela dne 26. junija 1975, na 12. spji zbora občin dne 29. maja 1975 in na 12. seji družbenopolitičnega zbora dne 21. maja 1975 sprejela
SKLEP
o imenovanju dveh članov poslovnega odbora za izkoriščanje gramoza
V poslovni odbor za izkoriščanje gramoza se imenujeta
Viktor C e č ir.
Jože Jenko.
St. 759/preds.-75
Ljubljana, dne 29. maja 1975.
Predsednik
Skupščine mesta Ljubljane
Tone Kovič, dipl. inž. 1. r.
907.
Na podlagi 11. člena zakona p urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) ter 21. in 124. člena statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13-298/74) je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane na svoji 92. seji dne 20. junija 1975 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga urbanistične dokumentacije, ki ponazarja sprejemni potek elektroenergetskega koridorja na odseku Beričevo Rašica, kar predstavlja spremembo oziroma dopolnitev urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane
1
Predlog urbanistične dokumentacije, ki ponazarja spremenjeni potek elektroenergetskega koridorja na odseku Beričevo Rašica, katero je pod šifro projekta LD 16269 v marcu 1975 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod in pod šifro projekta 4346/11 A v merilu 1 : 5000 izdelal inženirski biro Elektroprojekt, se v skladu z določilom prvega odstavka 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) iavno razgrne.
2
Predlog urbanistične dokumentacije iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v sejni sobi Skupščine občine Ljubljana Bežigrad. Ljubljana, Parmova ulica' 41/1 in v prostorih krajevne skupnosti Podgorica, ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 10. junija 1975 do 9. avgusta 1975.
St. 825/1-75
Ljubljana, dne 20. junija 1975.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane Dagmar Šuster 1. r.
BREŽICE
908.
Izvršni svet Skupščine občine Brežice je na podlagi 9. in 10. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašanj družbene kontrole cen v SR Slovenji (Uradni list SRS, št. 32/72), medobčinskega dogovora o izvajanju politike cen v letu 1975 in 225. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 28/74) sprejel
. ODREDBO
o spremembah in dopolnitvah odredbe o ukrepih za družbeno kontrolo cen
L člen
Spremeni se 4. člen odredbe o ukrepih za družbeno Kontrolo cen (Uradni list SRS, št. 24/73) in glasi:
Trgovske in druge delovne organizacije, ki se ba-vijo s prodajo prehrambenih proizvodov na drobno, lahko zaračunavajo naslednje marže za posamezne proizvode, razen če ni sklenjen na nivoju republike ali regije družbeni dogovor oziroma samoupravni sporazum, ki bi določal drug način oblikovanja cen ali marž.
V takem primeru veljajo določila družbenega dogovora oziroma samoupravnega sporazuma.
—	rastlinske maščobe (margarina),
rastlinske masti	1,60 din/kg
—	riž, zdrob in moka vseh vrst, razen pšenične moke, testenine in kavovine (sladna kava, mleta kavovina), cikorija,
jedilna sol, kis	največ do 14 Ve
—	zelenjavne predelave in konzerve, zelenjavni sokovi, kislo zelje, zmrnjena zelenjava ipd.,
—	predelava sadja in konzerve, sirupi, sokovi, marmelade, džemi, kompoti, sušeno in kandirano sadje,
—	ribje predelave, sušene, soljene, prekajene, marinirane ribe, ribje konzerve, ribje paštete in antipaste
z zelenjavo in brez,
—	med, medica,
—	bučno olje. olivno olje, olje iz koruznih klic, oljne repice, ricinovo olje,
—	prava kava	največ do 15 •/•
—	'brezalkoholne pijače naravne in umetne, mineralna voda
—	naravne alkoholne pijače, prirodna vina in žganja,
—	pivo,
—	škrob in izdelki iz škrob? dekstrini. glutein, pudingi,
—	kvas,
—	čaji vseh vrst	največ do 18%
—	sveža zelenjava, sadje in povrtnine
—	delikatese iz zelenjave	'
(gorčica, antipaste, majoneza)
—	jušni koncentrati
—	bonboni- (trdi, polnjeni, žele idr.), slaščice
—	kakao proizvodi (kakao,
čokolada vseh vrst vključno polnjena, desert, ipd.),	v
—	konditorski proizvodi iz moke
(keksi, pecivo, krekerji, vafli, ipd.) največ do 20%
—	likerji vseh vrst,
—	močne alkoholne pijače (rum. konjak, vodka itd.)
—	umetna vina (vermuth, porto, malaga, ipd., peneča vina),'
—	začimbe (domače in uvožene), največ do 35 Vo
—	ostali izdelki živilske
industrije	največ do 17°/o
2.	člen
Ta odredba začne veljati s 1. julijem is/o, SKiaano z medobčinskim dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1975, ki je bil podpisan 23. junija 1975.
St. 38-13/75-4
Brežice, dne 1. julija 1975.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice Ivan Živič 1. r.
I	CELJE
909.
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine Celje so po 185. členu ustave SRS, 119., 129. in 146. členu statuta občine Celje na svojih sejah 26. junija 1975 sprejeli
ODLOK
o nadomestilu osebnega dohodka in povračilu stroškov delegatom
1.	člen
Delegati, ki jih temeljne samoupravne organizacije in skupnosti delegirajo v občinsko skupščino ter delegati, jri delujejo v skupinah za delegiranje delegatov v republiško skupščino (v nadaljnjem besedilu: delegati) in zaradi tega izgubijo del svojega osebnega dohodka na delovnem mestu oziroma pri opravljanju samostojne dejavnosti, ali utrpijo stroške, imajo pravico do povračila.
2.	člen
Sredstva za povračilo delegatom po tem odloku se zagotovijo v občinskem proračunu
3.	člen
Izgubljeni del osebnega dohodka izplača delegatu temeljna organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost, v kateri ima delegat lastnost delavca v združenem delu, oziroma zasebni delodajalec, pri katerem je delavec v dejovnem razmerju.
Temeljna organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost predloži občinski skupščini zahtevek za povračilo izplačanega izgubljenega dela osebnega dohodka.
4.	člen
Delegatu, ki opravlja svobodni poklic, pripada povračilo za izgubljeni del osebnega dohodka v višini poprečnega bruto osebnega dohodka delavca z visokošolsko izobrazbo enakega poklica v občini.
Delegatu, ki je kmet. pripada povračilo za izgubljeni del osebnega dohodka v višini poprečnega bruto osebnega dohodka visokokvalificiranega delavca s področja kmetijstva v občini.
Delegatu, ki dela v obrtni ali drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih ima lastninsko pravico, pripada povračilo v višini poprečnega bruto osebnega dohodka visokokvalificiranega delavca enakega poklica v občini.
Poprečni bruto osebni dohodek se ugotovi po podatkih, ki jih zbere občinski upravni organ, pristojen za statistiko.
5.	člep
Delegatom pripada dnevnica v višini in ob pogojih, ki so določeni z družbenim dogovorom o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim ali imenovanim funkcionarjem.
6.	člen
Za udeležbo na sejah pripada delegatom povračilo potnih stroškov, če je kraj njihovega stalnega prebivališča oddaljen toliko, da morajo za prihod na sejo uporabiti prometno sredstvo.
Potni stroški se delegatom priznajo v višini potniške tarife za najkrajšo pot z javnim prevoznim sredstvom.
7.	člen
Določbe tega odloka se uporabljajo tudi za člane, teles občinske skupščine in izvršnega sveta občinske skupščine.
8.	člen
Ne glede na določbo 7. člena tega odloka se lahko sklene s) člani teles občinske skupščine in izvršnega sveta občinske skupščine, ki opravljajo posebno zahtevne strokovne naloge, pogodbo o delu.
9.	člen
Povrnitev potnih, stroškov lahko zahtevajo tudi delegati, ki so se udeležili sej pred uveljavitvijo tega odloka.	1
Povračilo za izgubljeni del ošebnega dohodka lahko zahtevajo tudi delegati, ki opravljajo svobodni poklic, ki so kmetje oziroma ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na katerih je lastninska pravica, če so izgubili del osebnega dohodka zaradi udeležbe na sejah pred uvel levitvi jo tega odloka.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 113-13/74-1
Celje, dne 26. junija 1975.
Predsednik
Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r.
910.	/
Občinska skupščina Celje je na osnovi 186. člena Ustave SRS in 131. ter 146. člena statuta občine Celje na zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti dne 26. junija 1975 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o javni snagi in videzu naselij v občini Celje
Odlok o javni snagi in videzu naselij v občini Celje (Uradni vestnik Celje. št. 16-195/69) se spremeni in dopolni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
ODLOK
o javni snagi in videzu naselij v občini Celje
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se določajo način in ukrepi za varstvo in vzdrževanje snage na javnih in drugih površinah zaradi zagotovitve higienskih pogojev za življenje na območju občine Celje (javna snaga).
S tem odlokom se določajo' tudi ukrepi za zagotovitev primernega videza mesta in drugih naselij v občini (videz naselij).
2.	člen
Za javne površine se po tem odloku štejejo.
1.	ulice s pločniki, trgi in ceste, ki so poimensko označene, podvozi, nadvozi, mostovi ter obrežje reke Savinje in obrežja potokov v naseljih;
2.	železniške in avtobusne postaje ter postajališča, avtobusne čakalnice) parkirni prostori, tržnice in telefonske govorilnice; !
3.	javni parki, nasadi, drevoredi in sprehajališča, zelenice in okrasni nasadi ter pokopališči;
4.	otroška igrišča, zemljišča za stalne ali občasne športne in druge javne prireditve;
5.	okolica javnih zaklonišč.
3.	člen
Za upravljavce zgradb in drugih objektov se po iem odloku štejejo organizacije in občani, ki imajo pravico Uporabe, ki gospodarijo ali ki so lastniki zgradb in drugih objektov.
4.	člen
Občani, delovne in druge organizacije so dolžni skrbeti za varstvo in vzdrževanje javne snage ter za primeren videz mesta in drugih naselij.
II.	JAVNA SNAGA
a)	Vzdrževanje javne snage
5.	člen
Na javne površine je prepovedano:
1.	odmetavati papir in druge odpadke;
2.	zlivati odpadne vode, fenolne odpadke in drugo , tekočo nesnago;
3.	odlagati smeti, odpadke, gradbeni material, embalažo in podobno.
Na javnih površinah je prepovedano prati ali čistiti motorna in druga vozila ali opravljati kakršnakoli obrtniška dela.
Občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve, lahko v izjemnih primerih dovoli, da se na javne površine začasno odlaga gradbeni material in embalaža!
6.	člen
Odvajanje vode iz zgradb in zemljišč na j^vne površine je prepovedano.
7.	člen
Pri čiščenju in obrezovanju dreves ter grmičevja, Pri urejanju zelenic in pri drugih podobnih delih na lavnih površinah, mora izvajalec odpadke takoj odstraniti.
8.	člen
Prepovedano je pisati ali risati po predmetih, ki rhso za to namenjeni fzidovi. ograje, vrata, klopi, reklame'. prometni znaki in podobno) ali jih kako dru-Sače onesnažiti oziroma poškodovati.
9.	člen
Izvajalci gradbenih del ob javnih površinah ali na njih so dolžni na svoje stroške:
1.	pri obnovi pročelij zgradb postaviti lovilne odre, da se prepreči poškodovanje in onesnaženje mimoidočih ljudi in javnih površin;
2.	očistiti gradbišča' nčsnage, ki bi lahko povzročila onesnaženje javne površine;
3.	preprečiti širjenje prahu ob rušenju zgradb;
4.	skrbeti, da so Odtočni jaški ob gradbiščih očiščeni;
5.	nalagati vozila tako, da se pri prevozu material ne stresa po javnih površinah;
6.	očistiti vozila pred odhodom z gradbišča;
7.	uskladiščiti in zavarovati gradbeni material na gradbišču tako, da se ne more širiti ali prenašati na javne površine.
10.	člen
Odpadni gradbeni material se sme odlagati samo na posebnih odlagališčih, ki jih določi občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve.
11.	člen
Upravljavci nezazidanih zemljišč na območjih, s katerih je obvezen odvoz smeti, so dolžni zemljišče čistiti in vzdrževati tako, da na njih ni nesnage in drugega odpadnega materiala.
12.	člen
Organizacije in občani (prevozniki) so dolžni pri prevozu goriva, odpadkov in drugih podobnih snovi preprečiti odpadanje takih snovi na javne površine.
Pri prevozu tudi ne smejo povzročati smradu in, prahu.
Pri prevozu gramoza ali peska morajo prevozniki paziti, da se z vozil ne odceja voda na javne površine.
V primeru, ko prevoznik ne more preprečiti onesnaženja javne površine, mora takoj poskrbeti za odstranitev nesnage.
Nesnago, ki nastane pri nakladanju ali razkladanju, je dolžan odstraniti prevoznik.
/
13.	člen
Organizatorji prireditev, prodajalci pri stojnicah in drugi morajo skrbeti, da se javne površine čim manj onesnažijo in da se ne pojavi smrad.
Po uporabi šo uporabniki dolžni javne površine temeljito očistiti in po potrebi razkužiti.
-	14. člen
Na javnih površinah, ki so na območjih, s katerih je obvezen odvoz smeti, morajo biti nameščeni koši za smeti in odpadke. Koše namesti pooblaščena organizacija, njihovo obliko in barvo pa določi občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve.
15. člen	.	/
Na območjih, kj jih določi občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve, v soglasju z občinsko sanitarno inšpekcijo, ni dovoljeno rediti živine, drobnice, kuncev in perutnine.
b)	Čiščenje javnih površin
16.	člen
javne površine čisti komunalna organizacija združenega dela. kateri to delo poveri občina s pogodbo,
če ni s tem odlokom drugače določeno (pooblaščena organizacija).
Pooblaščena organizacija čisti javne ppvršine na območju občine Celje na podlagi letnega programa. S programom in pogodbo se določi vrsta, obseg ter kakovost storitev in stroški za čiščenje javnih površin.
Čiščenje javnih površin izven mesta Celja lahko občina poveri krajevni skupnosti.
17.	člen
otroški za izredno čiščenje javnih površin gredo v breme tistega, ki je čiščenje povzročil. Za izredno čiščenje javnih površin se po tem odloku šteje čiščenje, ki je potrebno zaradi večjega onesnaženja kot je običajno pri redni uporabi javne površine (onesnaženje s prevozom, nakladanjem, razkladanjem, odlaganjem odpadkov, pri prometni nezgodi in podobno).
Ce tisti, ki javno površino prekomerno onesnaži, ne poskrbi za čiščenje sam, očisti javno površino pooblaščena organizacija na stroške povzročitelja.
18.	člen
Stalno odprte poslovne površine (železniške postaje, avtobusne postaje, vrtovi gostinskih obratov, stadioni, kopališča, telefonske govorilnice in podobno) so dolžni redno čistiti upravljavci teh površin.
Za čistočo na odprtih prostorih, ki niso javne površine (dvorišča, vrtovi, odprte garaže, vhodi in izhodi v javne prostore, prostori, ki se začasno uporabljajo za javne prireditve), skrbijo upravljavci površin oziroma organizatorji prireditev.
Organizator prireditve je dolžan očistiti javno površino takoj po koncu prireditve.
Ce upravljavec površine, navedene v tem členu, te ne čisti redno, jo mora očistiti pooblaščena organizacija na stroške zavezanca.
19.	člen
Pločnike in hodnike za pešce so dolžni redno čistiti upravljavci oziroma uporabniki zgradb, ob katerih so pločniki. Smeti s teh površin morajo odlagati v smetnjake pri zgradbah.
20.	člen
Cestne odtočne jaške v mestu mora čistiti komunalna organizacija, ki vzdržuje mestno kanalizacijo.
21.	člen
Pri prometnih nezgodah in v drugih podobnih primerih je treba z javnih površin takoj odstraniti razbitine in drugo nesnago. Krvave madeže je treba sprati z vodo in površino razkužiti.	’	,
22.	člen
Organizacije in občani, ki so po tem odloku dolžni čistiti javne površine, lahko to obveznost pogodbeno prenesejo na pooblaščeno organizacijo.
c)	Odvoz odpadkov
23.	člen
Z javnih površin odvaža zbrane smeti in odpadke pooblaščena organizacija ali krajevna skupnost (16. člen).
Odlagališča za smeti in odpadke določi občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve v soglasju z občinsko sanitarno inšpekcijo.
24.	člen
Na območjih, ki jih določi ^bčinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve, v soglasju z občinsko sanitarno inšpekcijo, sme izprazhjevati greznice in odvažati fekalije le pooblaščena organizacija.
Fekalije se smejo prevažati le v posebnih zaprtih vozilih, ki se izpraznijo na mestih, ki jih določi občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve.
Črpanje fekalij iz greznic in odpadnih snovi iz kanalov je dovoljeno le- s pripravami, ki ustrezajo higiensko tehničnim zahtevam.
Okolica greznice mora biti po izpraznitvi temeljito očiščena in razkužena.
člen
Upravljavci zgradb so dolžni pravočasno naročiti izpraznitev greznic. Za pravočasno se šteje naročilo, ki je dano najmanj 10 dni preden je greznica polna.
Pooblaščena organizacija mora na območju, ki je določeno po prvem odstavku 24. člena, opozarjati upravljavce zgradb na pravočasno spraznitev greznic, voditi pa mora tudi evidenco o spraznitvah.
- III. VIDEZ NASELIJ
26.	člen
Zunanji del zgradb (pročelja, balkoni, vrata, izložbe, okna in podobno) morajo biti redno vzdrževani, tako da ne kvarijo videza naselja in okolice.
27.	člen
Redno vzdrževanje zunanjih delov zgradb obsega zlasti:
1.	popravilo in obnovo pročelij,
2.	popravilo in pleskanje oken, vrat in drugih podobnih vidnih delov zgradbe,
3.	popravilo strešnih žlebov z odtočnimi cevmi preko pločnikov, popravilo snegobranov in prekritje strehč, če to povzroča nevarnost, za ljudi (odtok padavinske vode na pločnike, odpadanje opeke).
28.	člen
Javne površine, okolico zgradb in dvorišča ter druge objekte kot so vodometi (vodnjaki), ograje, žive meje, spomeniki in podobno, morajo upravljavci redno vzdrževati, tako da se doseže in ohrani primeren videz naselij.
29.	člen
Na območju občine je prepovedano postavljanje vozil, šotorov in podobnih objektov z namenom, da bi v njih kdo stalno ali začasno prebival. Prepovedano je tudi stalno ali začasno prebivanje v. takih objektih.
Določba prvega odstavka tega člena ne velja za turistično taborjenje in taborjenje, ki ga z vzgojnim namenom organizirajo družbene organizacije in društva in ne za prebivanje oseb, ki sodelujejo pri potujočih prireditvah (cirkuške in artistične predstave in podobno), če so objekti postavljeni na površinah, ki so določene v te namene.
IV.	NADZORSTVO
30.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka in predpisov izdanih na njegovi podlagi izvršujejo delavci občinske straže in sanitarni inšpektorji.
Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka in predpisov izdanih na njegovi podlagi, opravljajo tudi pooblaščeni delavci tistih organizacij, ki urejajo oziroma čistijo Javne površine.
Način in obseg nadzoVstva iz drugega odstavka tega člena se določi s pogodbo med občino in organizacijo.
Za opravljanje nadzorstva izda delavcu pooblastilo občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve.
31.	člen
Ce delavec občinske straže ali sanitarni inšpektor pri nadzorstvu ugotovi, da odlok ali na njegovi podlagi izdan akt ni bil uporabljen, ali ni bil pravilno uporabljen,, odredi z odločbo, da je treba ugotovljeno nepravilnost odstraniti.	(
V odločbi iz prvega odstavka tega člena določi uradna oseba tudi rok, v katerem je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti.
V.	KAZENSKE DOLOČBE
32.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:'
1.	če na javne površine zliva odpadne vode, fenolne odpadke ali drugo tekočo nesnago (2. točka prvega odstavka 5. člena);
2.	če pri obnovi pročelij zgradb ne postavi lovilnih odrov (1. točka 9. člena);
3.	če po uporabi javne površine temeljito ne očisti in po potrebi ne razkuži (drugi odstavek 13. člena);
4.	če na območju, kjer to ni dovbljeno, redi živino, drobnico, kunce ali perutnino (15. člen);
5.	če odlaga smeti ali odpadke izven določenega odlagališča (drugi odstavek 23. člena);
6.	če na določenem območju izpraznuje greznice ali odvaža fekalije pa za to ni pooblaščena (prvi odstavek 24. člena);
?. če prevaža fekalije v neprimernem vozilu ali izpraznuje izven določenih mest (drugi odstavek 24. člena);
8.	če okolice greznice po izpraznitvi temeljito ne očisti oziroma razkuži (četrti odstavek 24. člena).
Z denarno kaznijo od 200 do 2.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
33.	člen
Z denarno kaznijo od 500 do 5.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.	če na javno površino odlaga smeti, odpadke, gradbeni material, embalažo in podobno (3. točka prvega odstavka 5, člena);
2.	če na javni površini pere ali čisti motorno ali drugo vozilo ali opravlja kakršnokoli obrtniško delo (drugi odstavek 5. člena);
3.	če odvaja na javno površino vodo iz zgradbe ali zemljišča (6. člen);
4.	če takoj ne odstrani odpadkov, ki so nastali z ‘delom na javni površini (7. člen);
5.	če ne očisti gradbišča nesnage (druga točka 9- člena);
6.	če ne skrbi, da so odtočni jaški ob gradbiščih očiščeni (4. točka 9. člena);
7.	čg na gradbišču neprimerno uskladišči ali zavaruje gradbeni material (7. točka 9. člena);
8.	če ne očisti vozila pred odhodom iz gradbišča (6. točka 9. člena);
9.	če ne odstrani nesnage, ki nastane pri nakladanju ali razkladanju (četrti odstavek 12. člena);
10.	če ne namesti košev za smeti in odpadke (14. člen);
11.	če ne čisti redno javne površine, ki jo uporablja (18. člen);
12.	če javnih površin ne čisti tako kot Je določeno s pogodbo (16. člen);
13.	če ne čisti cestnih odtočnih jaškov v mestu (20. člen);
14.	če ne odvaža zbranih smeti in odpadkov (prvi odstavek 23. člena);
15.	če ne vzdržuje redno zunanjih delov zgradbe (26. in 27. člen);
16.	če ne vzdržuje redno javne površine, okolice zgradbe, dvorišča ali drugega objekta (28. člen). -
Z denarno kaznijo od 100 do 1.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz p. ega odstavka tega člena.
34.	člen
Z denarno kaznijo do 1.000 /'dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, če stori kakšno dejanje iz 32. člena in 33. člena tega odloka.
1» • ,
35.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, če na območju občine postavi vozilo, šotor, ali podoben objekt z namenom, da bi v njem kdo stalno ali začasno prebival ali če prebiva v takem objektu.
36.	člen
Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje za pre-Kršek pravna oseba:
1.	če ne prepreči širjenja prahu ob rušenju zgradbe (3. točka 9. člena);
2.	če dopusti, da se pri prevozu z vozila stresa material ali odceja voda na javno površino ali če povzroča smrad ali prah (prvi in drugi odstavek 12. člena);
3.	če ne čisti redno pločnika ob zgradbi, katerega upravljavec oziroma uporabnik je (19. člen);
Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje za prekršek tudi fizična oseba, če stori kakšno dejanje iz prvega odstavka tega člepa.
,	37. člen
Z denarno kaznijo 50 dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba:
1.	če na javno površino odmetuje papir ali druge odpadke (1. točka prvega odstavka 5. člena);
2.	če piše ali riše po predmetih, ki niso za to na-namenjeni ali jih kako drugače onesnaži ali poškoduje (8. člen).
38. člen
Za prekršek iz 36. in 37. člena tega odloka lahko delavci občinske straže in sanitarni inšpektorji izterjujejo denarne kazni takoj na mestu.
VI.	KONČNE DOLOČBE ,	,	39. člen
Pojasnila za izvrševanje tega odloka daje občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve.
i
i
I
40. člen
Ta odlok začne veljati, osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-29/75-2
Celje, dne 26. junija 1975.
PrectseoniK
Skupščine občine Ceije
Jože Marolt 1. r.
911.
Občinska skupščina Celje je na osnovi 186. člena ustave SRS in 131. ter 146. člena statuta občine Celje na zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti dne 26. junija 1975 sprejela
ODLOK
o obveznem odlaganju in odvozu smeti in odpadku«
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Na območjih občine Celje, ki so posebej določena, se morajo smeti in odpadki iz stanovanjskih in drugih prostorov odlagati in odvažati na način in ob pogojih, ki so predpisani s tem odlokom.
Območja iz prvega odstavka tega člena določi občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve, v soglasju z občinsko sanitarno inšpekcijo.
Izven območij iz drugega odstavka tega člena je obvezen odvoz smeti in odpadkov iz prostorov, ki jih organizacije ali zasebniki uporabljajo v delovnem procesu (poslovni prostori).
S.	člen
.-Comunalno dejavnost po tem ooioku opravlja komunalna organizacija združenega dela., ki jo za to po-' oblasti občina (pooblaščena organizacija).
Za izvrševanje obveznosti, ki so s tem odlokom predpisane za stanovanjske in druge zgradbe, odgovarjajo opravljavci teh zgradb.
Za upravljavce zgradb po tem odloku štejejo imetniki pravice uporabe, organizacije, ki gospodarijo z zgradbami in lastniki zgradb ter stanovanj. 3 4
3.	člen
r
Za smeti se štejejo zlasti:
• a) smeti in ostanki hrane iz zasebnih gospodinjstev; pepel, prazne konzervne škatle, porcelan, steklo, manjši kovinski, tekstilni in papirni odpadki ter podobno:
b)	odpadne snovi iz zdravstvenih in veterinarskih zavodov;
c)	odpadne snovi v manjših kosih ali količinah iz delovnih in drugih organizacij.
Za odpadke se štejejo zlasti:
a)	embalaža,
b)	odpadno pohištvo in kosi stanovanjske opreme.
c)	odpadni gradbeni material,
č) odpadki iz proizvodnje in predelave,
d)	odpadki naftnih derivatov,
e)	odpadki organskega izvora.
II.	ODLAGANJE SMETI IN ODPADKOV
4.	člen
Uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov so dolžni odlagati hišne smeti v tipizirane smetnjake ali v posode, ki jih določi pooblaščena organizacije.
Upravljavci stanovanjskih in poslovnih zgradb ter prostorov so dolžni skrbeti, da so smetnjaki nameščeni na prostorih, ki jih določi pooblaščena organizacija. Ti prostori morajo biti dostopni delavcem in vozilom za odvoz smeti.
Potrebno število tipskih smetnjakov za vsako stanovanjsko zgradbo oziroma poslovni prostor so dolžni nabaviti upravljavci teh prostorov na svoje stroške in sicer en smetnjak na vsakih začetih 200 m2 površine prostorov, ki so osnova za odmero povračila za odvoz smeti.
Posode za smeti morajo biti nabavljene, ko je zgradbg vseljiva.
Poškodovane posode za smeti popravlja in zamenjuje pooblaščena organizacija na svoje stroške.
Potrebo po zamenjavi dotrajanih tipskih smetnjakov ali zabojev ugotovi pooblaščena organizacija skupaj z upravljavci zgradbe Cziroma prostorov in predstavnikom krajevne skupnosti.
/ ' .
5.	člen
' tsmoaiaza se omaga v posebne tipske zaboje, ki »norajo biti postavljeni na dostopnih prostorih in ne smejo kvariti izgleda kraja. Te zaboje je dolžan nabaviti upravljavec zgradbe oziroma prostota.
Odpadno pohištvo in kose stanovanjske opreme odvaža pooblaščena organizacija najmanj enkrat letno in sicer v aprilu in oktobru. Občani go dolžni odlagati odpadke na prostorih, ki so za to določeni. Datum in prostor zbiranja ter odvoz teh odpadkov se vnaprej objavi na krajevno običajen način.
Odpadni gradbeni material je dolžan izvajalec gradbenih del oziroma investitor odvažati sproti in ne sme ostati na javnem prostoru več kot 24 ur ter ne sme ovirati javnega prometa.
Ce izvajalec oziroma investitor ne odstrani odpadkov v 24 urah. jih na njegove stroške odstrani pooblaščena organizacija.
Odpadki iz proizvodnje in predelave morajo biti odloženi v posebnem zaboju oziroma tako, da ne kvarijo izgleda kraja.
Odpadke naftnih derivatov je treba odlagati v hermetično zaprte posodfe.
Odpadke organskega izvora je treba odlagati na higiensko in tehnično urejena dvorišča, če se uporabljajo kot gnojila v kmetijstvu, sicer pa le na javno odlagališče.
6.	člen
Na območjih, kjer ni predpisano obvezno odlaganje in odvoz smeti.' se mora smeti in odpadke odlagati na primemo urejen prostor za smeti.
7.	člen
Upravljavci zgradb morajo skrbeti za čistočo okoli smetnjakov in drugih posod za smeti in odpadke.
8.	člen
Pri izdelavi zazidalnih načrtov ali načrtov posameznih zgradb je treba predvideti prostor za smetnjake oziroma zaboje,	i
K določitvi prostora mora dati soglasje pooblaščena organizacija.
Prostori za smetnjake in zaboje morajo biti vrisani tudi v lokacijski dokumentaciji.
9.	člen
Pooblaščena organizacija je dolžna redno vzdrževati smetnjake in zaboje, po potrebi mora smetnjake in zaboje tudi prati.
Pooblaščena organizacija mora odvažati smeti iz smetnjakov ali zabojev najmanj dvakrat tedensko. Z območij, ki so bolj redko naseljena, pa lahko pooblaščena organizacija odvaža smeti enkrat tedensko. O tem odloči občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve, na predlog krajevne skupnosti.
Pooblaščena organizacija je dolžna odvoz smeti organizirati takoj, ko je območje določeno oziroma v že določenem območju takoj, ko so stavbe naseljene oziroma dane v uporabo.
III.	ODVOZ SMETI IN ODPADKOV
10.	člen
Z območij, ki so določene po drugem odstavku 1. člena tega odloka, sme odvažati smeti le pooblaščena organizacija.
Odpadke lahko odvaža pooblaščena organizacija po posebnem dogovoru.
11.	člen
Pooblaščena organizacija mora odvažati smeti v posebnih vozilih, ki so urejena tako, da omogočajo brezprašno polnitev, prevoz in praznitev.
Odpadke se sme odvažati le z ustreznimi vozili.
IV.	JAVNA ODLAGALIŠČA ZA SMETI IN ODPADKE
12.	člen
Smeti in odpadke z določenih območij (drugi odstavek 1. člena tega odloka) se smejo odlagati samo na javnih odlagališčih.
Javna odlagališča za smeti in odpadke določi občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve v soglasju z občinsko sanitarno inšpekcijo.
Odlagališča za odpadke neorganskega izvora morajo biti ločena od drugih odlagališč.
*	13. člen •	\
Javna odlagališča za Smeti in odpadke vzdržuje pooblaščena organizacija.
Vzdrževanje odlagališča obsega zlasti pravilno in pravočasno izravnavo zemljišča, zasipanje organskih odpadkov, razkuževanje ter uničevanje mrčesa in podgan.
V.	DOLOČANJE CEN ZA ODVOZ SMETI .	14. člen
Cene za odvoz smeti določi pooblaščena organizacija v soglasju z izvršnim svetom občinske skupščine.
Cena za odvoz smeti se določi za enoto površine stanovanjskega in drugega prostora in je lahko za Posamezne uporabnike prostorov (gospodinjstva, organizacije in drugi), različna.
Pri določitvi cene se upošteva tudi pogostost odvoza smeti in stroški za popravilo in zamenjavo smetnjakov.
v .15. člen
Odvoz smeti plačuje imetnik stanovan'ske pravice oziroma uporabnik poslovnega prostora.
Odvoz smeti se plačuje za obdobje, ki ga določita upravljavec zgradbe in pooblaščena organizacija.
16 člen
Obveznost za plačilo odvoza smeti nastane z dnem. ko pooblaščena organizacija na določenem območju organizira odvoz smeti.
17.	člen
Upravljalec zgradbe je dolžan dati poooiascem organizaciji točne podatke o stanovanjskih in drugih površinah. Upravljalec zgradbe mora tudi obvestiti pooblaščeno organizacijo o vseh spremembah glede površin in drugih dejstev, ki vplivajo na obveznost oziroma višino plačevanja odvoza smeti.
Ce zakadi netočnih podatkov ali opustitev obvestila o spremembi nastane za pooblaščeno organizacijo premoženjska škoda, je tako škodo dolžan povrniti upravljalec zgradbe.
VI.	NADZORSTVO
18.	člen
.Nadzorstvo nad izvrševanjem tega odloka in aktov izdanih na njegovi podlagi, opravljajo delavci občinske straže in sanitarne inšpekcije.
19.	člen
Ce delavec občinske straže ali sanitarni inšpektor ugotovi, da odlok ali na njegovi podlagi izdan akt ni bil uporabljen ali ni bil pravilno uporabljen, odredi z odločbo, da je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti.
V odločbi iz. prvega odstavka tega člena, določi Uradna oseba tudi rok, v katerem je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti.
VII.	KAZENSKE DOLOČBE
/
20.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.	če posod za smeti ne vzdržuje redno ali ne pere (prvi odstavek 9. člena),
2.	če smeti ne odvaža v določenih rokih (drugi odstavek 9. člena),
3.	če ne odvaža smeti v posebnem oziroma ustreznem vozilu (11. člen),
4.	če odlaga smeti izven določenih odlagališč (12. člen),
5.	če javnega odlagališča za smeti ne vzdržuje v redu (13. člen)’
6.	če ne organizira pravočasno odvoza smeti (3. odstavek 9. člena).
Z denarno kaznijo od 200 do 2.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
21.	člen
Z denarno kažnijo od 500 do, 5.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba:
1.	če nima smetnjakov postavljenih na določeni površini ali v določenem prostoru (drugi odstavek 4. člena),
2.	če ne skrbi za čistočo okoli smetnjakov in drugih posod za smeti in odpadkov (7. člen),
3.	če nima primerno urejenega prostora za odlaganje smeti (6' člen), ,
4.	če ne nabavi potrebnega števila posod za smeti ali če jih ne nabavi v določenem roku (tretji in četrti odstavek 4. člena).
Z denarno kaznijo od 100 do 1.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
22.	člen
L denarno kaznijo do 1.000 dinarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, če stori kakšno dejanje iz 20. ali 21. člena tega odloka.
23.	člen
Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna ali fizična oseba:
1.	če smeti ne odlaga v tipizirane smetnjake oziroma pb.sode (prvi odstavek 4. člena),
2.	če odpadkov ne odlaga v posebne posode oziroma na določen prostor (5. člen).
Z denarno kaznijo 100 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Za prekrške iz tega člena lahko izterjujejo delavci občinske straže in sanitarni inšpektorji denarno kazen takoj na mestu.
24.	člen
Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o obveznem odlaganju in odvozu smeti (Uradni vestnik Celje, št. 16-196/69.
25.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan no objavi v Uradnem listu SRS.
St. 352-11/75-2
Celje, dne 26. junija 1975.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
912.
Občinska skupščina Celje je na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1975 po 1., 4., 6. in 37. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni Ust SFRJ, št. 33/73) in 131. ter 146. člena statuta občine Celje sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V	odloku o posebnem občinskem davku oa prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 24/74 — prečiščeno besedilo) se v 2. členu črtajo besede »ter od hlodovine žaganega in tesanega lesa«. Za besedo »zakonom« se postavi pika. 2
2.	flen'
V	1. tarifni št. se pri opombah vstavi nova 2. točka. ki glasi:
»2. po tej tar. št. se plačuje davek tudi od novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov, če se prodaja izvrši v roku 2 let od prejšnjega nakupa. Davek po tej tar. št. se ne plačuje od prodaje osebnih in tovornih avtomobilov, če tako prodajo opravi v imenu lastnika avtomobila zavarovalnica po svojih predpisih na javni licitaciji. Tako prodajo mora lastnik avtomobila dokazati s predložitvijo zapisnika o javni licitaciji ali ustreznega dokazila zavarovalnice. Davek se tudi ne plača, če je prodaja posledica nastale trajne invalidnosti ali smrt lastnika avtomobila, ali če iz drugih zdravstvenih ralogov ne more opravljati z vozilom.
Davčno osnovo, ki mora biti navedena v predloženih listinah, lahko ugotavlja tudi davčna uprava, če vrednost v predloženih listinah ne ustreza prometni vrednosti vozila.
Dosedanja 2. točka pri opombah te tar. št. postane
3.	točka.	.
3.	člen
V tar. št. 2 se 5. točka/spremeni in glasi:
»5. Likerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za liter:
— nad 32 din	25 din«
4.	člen
Pri opombah tar. št. 2 se doda 6. točka, ki glasi: »6. Vinski mošt se ne šteje za vino in se od njega ne plača davek, dokler traja vrenje. Ne glede na prejšnji stavek so vinski mošt od 20. nov. dalje šteje za vino, čepfav vrenje še ni končano.«
5.	člen
Tar. št. se spremeni in glasi:
»B — OBRTNE STORITVE:
Posebni občinski davek od plačil za storitve se plačuje od storitev v naslednjih dejavnostih:
X.	Predelovanje nekovin:	•	•/.
steklarstvo, cementarstvo	10
II.	Predelovanje kovin:
avtokleparstvo, mehanika motornih vozil, Kleparstvo, ključavničarstvo, kovinsko pasarstvo, kovaštvo, razen od podkovan j a konj in živine, okovanja in popravljanja kmečkih vozov in orodja, kmetijskih strojev, mehanika	10
precizna mehanika za optične instrumente in precizna mehanika za pisarniške stroje	15
orodjarstvo in popravilo tehtnic	10
III.	Izdelovanje električnih aparatov in pribora: akumulatorstvo, avtoličarstvo, avtoelektričarst-
vo, elektromehanika za dvigala, elektroinstalater-stvo, elektromehanika za hladilne naprave, elektromehanika (previjanje motorjev, popravljanje in vzdrževanje električnih, strojev in drugo), elektromehanika za radijske sprejemnike in TV, elektromehanika za TT naprave, instalaterstvo strelovodov	ta
elektromehanika za gospodinjske stroje ter aparate in proizvode	5
IV.	Izdelovanje kemičnih izdelkov:
inpregniranje raznih predmetov	10
V.	Predelovanje lesa:
lesno strugarstvo, mizarstvo, popravilo lesenih karoserij, sodarstvo, tapetništvo in dekoraterstvo 10
VI.	Izdelovanje tekstilnih izdelkov:
strojno pletilstvo	10
VII.	Predelovanje usnja:
popravilo kovčkov, torbic in druge galanterije 10 VIII Izdelovanje gumijastih izdelkov: popravila gumijastih izdelkov, popravila v vul-kanizaciji in optiki gum	5
IX.	Tiskarne in knjigoveznice:
knjigovezništvo	5
X.	Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov:
graverstvo, pečarstvo, popravila okvirjev, prepariranje in gačenje živali in zlatarstvo	10
XI.	Stavbna obrt:
instalaterstvo za vodovod, plin in kanalizacijo, instalaterstvo za centralno kurjavo in klimatske naprave, izdelovanje in polaganje podov iz umetnih mas, izoliranje, montaža in popravilo rolet, kamnoseštvo fn teracerstvo, krovstvo, opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo, z. dvigali, z av-tovleko, z viličarji ter vlečnicami, parketarstvo, pečarstvo, oblaganje ploščic, soboslikarstvo in pleskarstvo, sadrarstvo in marmorna stukadura, tesarstvo, zidarstvo in 'fasaderstvo	10
XII.	Obrtne osebne in druge storitve:
aranžerstvo, črkoslikarstvo, čiščenje, mazanje
in izoliranje vozil, fotokopiranje in kopiranje, po-* liranje pohištva in drugih lesenih predmetov, popravljanje in vzdrževanje merilnih in drugih regulacijskih naprav, vozno ličarstvo in drugih koi vinskih predmetov	•	10
Davčna osnova davka od plačil za storitve je znesek plačila za opravljene storitve..S plačilom za opravljeno storitev je mišljeno plačilo v denarju ali naravi ali vrednost nasprotne storitve. Če je pri opravljanju Posameznih obrtnih storitev (popravilo in podobno) uporabljen material, ki ga da izvrševalec storitve, se v davčno osnovo ne všteva vrednost uporabljenega materiala, če je v fakturi posebej izkazain.«
6.	člen
Ta odlok pričrie veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. julija 1975 dalje.
St. 422-24/75-4
Celje, dne 26. junija 1975.	■ .
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
913.
Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine Celje so na osnovi 234. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74) in 129. ter 146. člena statuta občine Celje sprejeli '
ODLOK
0 potrditvi letnega davčnega zaključnega računa za leto 1974
1.	člen
Potrdi se letni zaključni račun davkov in prispevkov občano*' občine Celje za leto 1974, ki ga je pregledala strokovna komisija občinske skupščine.
2.	člen
Letni davčni zaključni račun izkazuje:
Prispevki	Starostno
in davki	zavarovanje
~~ obremenitve	38,128.936,90
—	odpise	106.909,45
—	Plačila	32,295.114,55
~~ znesek dolga zavezancev 9,462.650,30
—	znesek preplačil	3,735.737,40
računski saldo	5,726.912,90 3
1,887,246,60
5.649,30
1,330.963,80
624.858,15
74.224,65
550.633,50
3.	člen
Letni davčni zaključni račun vsebuje bilanco, bru-bilanco in pregled individualnih dolgov oz. preplahi (saldo bilanco) zavezancev.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. •
St. 400-15/75-4
Celje, dne 26. junija 1975.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Jože Marolt 1. r.
914.
Občinska skupščina Celje je po 13. in 45. členu zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 131. ter 146. členu statuta občine Celje na zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti dne 26. junija 1975 sprejela
ODLOK
o uskladitvi in sprejetju urbanističnega projekta »Ureditveni načrt bolniški kompleks«, izdelanega po določilih zakona o urbanističnih projektih
1.	člen
Urbanistični projekt »ureditveni načrt bolniški kompleks«, ki je bil izdelan po določilih zakona o urbanističnih projektih (Uradni list SRS, št. 22/58) in objavljen v Uradnem vestniku Celje, št. 29/66 se "sprejme kot »zazidalni načrt bolniški kompleks«.
2.	člen
Na koncu 3. člena odloka o zazidalnem načrtu »bolniški kompleks« se doda nov stavek, ki se glasi: »Lokacijska doumentacija, št. 361/75, ki jo je izdelal Zavod. za napredek gospodarstva Celje v maju 1975, je sestavni del tega odloka.«
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-348/75-2 '
Celje, dne 26. junija 1975.
Predsednik
Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r.
915.
Oddelek za gospodarstvo, in družbene službe občine Celje izdaja na podlagi 5. člena odloka o ukrepih družbene kontrole cen iz pristojnosti občine (Uradni list SRS, št. 14/73. 26/74 in 31/74) in v smislu medobčinskega dogovora o izvajanju politike cen v letu 1975
ODREDBO
o najvišjih stopnjah marž za živila v prodaji na
•	drobno
1
V prodaji na drobno smejo organizacije združenega dela in druge organizacije, ki se ukvarjajo s prometom prehrambenih proizvodov, zaračunati maržo na nabavno ceno po naslednjih najvišjih stopnjah:
— rastlinske maščobe (margarina) rasti, mast	160 din/kg
•	— riž, zdrob in moka vseh vrst razen pšenične moke, testenine, .kavovine (sladna kava,
mleta kavovina), cikorija, jedilna sol, kis;	14 %>
—	zelenjavne predelave in konzerve, zelenjavni sokovi, kislo zelje, zmrznjena zelenjava ipd.:
—	predelave sadja in konzerve, sirupi, sokovi, marmelade, džemi,, kompoti, sušeno in kandirano sadje,
—	ribje predelave, sušene, soljene, prekajene. marinirane ribe. ribje konzerve, ribje paštete ih antipaste z zelenjavo in brez,
—-• med. medica,
—	bučno, olivno olje. olje iz koruznih klic, oljne repice, ricinovo olje.
—	prava kava;	15°/o
-	— brezalkoholne pijače naravne in umetne,
mineralna voda.
—	naravne alkoholne pijače, prirodna vina in žganja,
—	pivo,
—	škrob in izdelki iz škroba, -dekstrini, glu-tein, pudingi,
—	kvas,
—	čaji vseh vrst; ,	18 "/o
—	sveža zelenjava, sadje in povrtnina.
—	delikatese iz zelenjave (gorčica, antipaste, majoneza),
—	jušni koncentrati,
—	bonboni (trdi. polnjeni, žele idr.); slaščice,
—	kakao proizvodi'(kakao, čokolada vseh vrst vklj. polnjena, desert ipd.),
—	konditorski proizvodi iz moke (keksi, pecivo, krekerji, vafli ipd.);	20 °/o
—	likerji vseh vrst,
—	močne alkoholne pijače (rum. konjak, vodka itd.),
—	umetna vina (vermut, porto, malaga ipd., peneča vina),
.— začimbe (domače in uvožene),	25 Vo
—	ostali izdelki živilske industrije	17 n/o
2
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o najvišjih stopnjah marže za nekatere prehrambene proizvode v prodaji na drobno (Uradni list SRS, št. 36-1057/74).
a, 3
Ta odredba začne veljati z dnevom objave v Uradnem Ijstu SRS.
St. 38-9/75-3
Celje, dne 24. junija 1975.
Načelnik
oddelka za gospodarstvo in družbene službe Skupščine občine Celje Risto Gajšek 1. r.
GROSURLJE \	916.
Na podlagi 11. in 13 člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 206. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/74) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na 35. seji dne 24. junija 1975 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Mali vrh
I
Predlog zazidalnega načrta" Mali vrh št. projekta ED izdelan od Urbanističnega zavoda Projektivni atelje Ljubljana, Kersnikoma 9 v maju 1975 še javno razgrne v uradnih prostorih oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve Skupščine občine Grosuplje in v prostorih krajevne skupnosti.
II
Predlog zazidalnega načrta je na vpogled 30 dpi po objavi tpga sklepa v Uradnem listu SRS. V ten) času lahko dajo pripombe in predloge organizacije združenega dela in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in občani.
St. 350-4/74
Grosuplje, dne 1. julija 1975.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak 1. r. ,
917.
Na podlagi 11.'in 13 člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16/67 in 27/72) in 206! člena statuta Pbčine Grosuplje (Uradni list SRS. št. 10(74) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na 35. seji dne 24. junija 1975 sprejel
SKLEP
o ^javni razgrnitvi zazidalnega načrta Studenec »S 1«, »S 2«
■I
Oshutek zazidalnega načrta Studenec »S 1«, »S 2«! štev. projekta 1858. izdelan ođ Urbanističnega zavoda Projektivni atelje Ljubljana. Kersnikova 9 v maju 1975 se javno razgrne v uradnih prostorih oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve Skupščine občine Grosuplje in krajevne skupnosti Ivančna gorica,
n
Osnutek zazidalnega načrta je na vpogled 30 dni • po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS. V tem Času lahko dajo pripombe in predloge organizacije združenega dela in druge organizacije,' samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter občani.
Št. 350-1/75
’ Grosuplje, dne 1. julija 1975.
Predsedilih.
Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Janez Koščak 1. r.
918.
Na podlagi 11. in 13 člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67 in 27/72) In 206. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS. "št 10/74) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na 35. seji dne 24. junija 1975 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Stična-Vir »Š 1«
I
Predlog zazidalnega načrta Stična-Vir »Š1«, žt. projekta 1858, izdelan od Urbanističnega zavoda Projektivni atelje Ljubljana, Kersnikova 9 v maju 1975 se javno razgrne v uradnih prostorih oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve Skupščine občine Grosuplje in v prostorih krajevne skupnosti.
II
Predlog zazidalnega načrta je na vpogled 30 dni 'po objavi tega sklepa v Uradnem listu SRS. V tem času lahko dajo pripombe in predloge 'organizacije združenega dela in druge organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in občani.
St. 350-1/75
Grosupljei dne 1. julija 1975.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak 1. r.
LltlJA
919.
Na podlagi odloka o natančnejših pogojih za ukrepe družbene kontrole cen iz pristojnosti občin (Uradni list SRS, št. 6/73) in .162. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora' združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. junija 1975 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o ukrepih družbene Kontrole cen v občini Litija
1.	člen
V odloku o ukrepih družbene kontrole cen v občini Litija (Uradni list SRS, št. 25/73) se v 2. in 3. odstavku 2. člena in v 3. členu nadomesti beseda »občinska skupščina« z besedo »izvršni svet občinske skupščine Litija«.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-21/65,
Litija, dne 24. junija 1975.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
920.
Na podlagi 18. in ip7. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 56. člena zakona o sPlošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28/71) ter 55. in 161. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne “L junija 1975 in na seji družbenopolitičnega zbora rRie 23, junija •1975 sprejela
ODLOK
0 ustanovitvi občinskega štaba za teritorialno obramoo
1. člen	\
Ustanovi se občinski štab teritorialnih enot občine (v nadaljnjem besedilu: štab) kot poseben organ °hčine.
2.	člen
Štab deluje v miru in vojni.
3.	člen
Štab vodi in združuje vse enote teritorialne obrambe v občipi.
Štpb je vojaško strokovni organ občine, odgovoren za organiziranje, opremljanje in usposabljanje enot teritorialne obrambe na območju občine, v skladu s stališči in sklepi ' Skupščine občine Litija in njenega sveta za ljudsko obrambo ter povelji in navodili nadrejenih štabov teritorialne obrambe.
4.	člen
Svet za ljudsko obrambo Skupščine občine Litija potrjuje mobilizacijski razvoj štaba teritorialne obrambe Skupščine občine-Litija, imenuje prištabne. enote narodne zaščite ter ostali vodstveni kader.
5.	člen
Komandant štaba lahko odredi, da morajo osebe na službi v štabu začasno bivati v štabu, če, je to potrebno zaradi posebnega stanja med pripravljenostjo, vojaškimi vajami, za izvajanje ukrepov ,ob hudih naravnih nesrečah ali drugi splošni nevarnosti.
6.	člen
Delavci zaposleni v štabu se štejejo kot delavci v delovnem razmerju. Medsebojna razmerja urejajo v soglasju s svetom za ljucjsko obrambo Skupščine občine Litija.	,
7.	člen
V štabu so lahko zaposlene tudi aktivne vojaške osebe, za katere 'je dal predhodno pristanek svet za ljudsko obrambo.	' x
8.	člen
Štab prične z delom takoj.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-5/75	■
Litija, dne 24. junija 1975.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
/	921.	v
Na podlagi odloka Skupščine SFRJ o razglasitvi leta 1975 za leto tehnoloških inovacij in varstva pravic industrijske lastnine v Jugoslaviji (Uradni list SFRJ, št. 64/74), 178. in 180. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS. št. 23/74) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. junija 1975 sprejela
ODLOK
o ustanovitvi, sestavi in nalogah komisije za inovacije v občini Litija
1. čten
Ustanovi se komisija za inovacije v občini Litija.
■	i	2. člen
Komisija ima predsednika, podpredsednika in 11 članov.
^	3. člen
« •
Predsednika, podpredsednika in dva člana komisije za inovacije imenuje'žbor združenega dela občinske skupščine na predlog komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve občinske skupščine Litija. Po enega člana delegira:
— Občinski sindikalni svet	*
— Občinska konferenca SZDL
— Komite občinske konference ZKS
— Občinska konferenca ZSMS
— Raziskovalna skupnost. v
Po enega člana za vsako panogo gospodarstva ae-xegirajo organizacije združenega dela tekstilne, lesne gradbene in usnjarske panoge gospodarstva.
4.	člen
Naloge komisije za inovacije v občini Litija zlasti:
—	analiza iznajditeljske in inovacijske dejavnosti v občini
—	vzpodbujanje organizacije množičnega iznajditelj stva v občini
—	vprašanje vnašanja tujih inovacij
—	združevanje kadrov na področju iznajditeljstva in inovacij.
5.	člen
Komisija ,sodeluje s komisijami oziroma odbori za inovacije v drugih občinah in z odborom za inovacije SR Slovenije.
•	6. člen
Sredstva za funkcionalne’ izdatke za delo komisije se zagotovijo v proračunu občine Litija.
7.	člerr
Komisija je ustanovljena za dobo enega leta in preneha z delom, ko po, preteku enega leta predloži občinski skupščini poročilo o svojem delu.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-4/75
Litija, dne 24. junija 1975.'
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
LJUBLJANA SISKA 922.
Na podlagi 2, člena in drugega odstavka 15: člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72) in 155. člena statuta občine Ljubl jana Šiška (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 4 junija 1975 .ter zbora krajevnih skupnosti dne 4. junija 1975 sprejela
ODLOK
o gradnji cestnega omrežja, poti in javnih površin (zelenice, parkirni prostori, otroška igrišča itd.) v Verjah ■ in o ugotovitvi splošnega interesa gradnje in dopustnosti razlastitve oziroma prisilnega prenosa pravice uporabe v korist občine Ljubljana Šiška
1.	člen
Na območju naselja Verje se zgradijo cestno omrežje, poti in javne površine (zelenice, parkirni prostori, otroška igrišča itd.).
Gradnja cestnega omrežja, poti in javnih površin (zelepice, parkirni prostori, otroška igrišča itd.) v Verjah je v splošnem interesu in je zato v korist družbene lastnine in razlastitvenega upravičenca občine Ljubljana Šiška dopustna razlastitev oziroma prisilni prenos pravice Uporabe na tukajšnjo občino na naslednjih parcelah oziroma delih parcel, ležečih v k. o. Zgornje Pirniče, kot to navaja delilni načrt z dne 9. 11. 1970. odobren dne 24. 12 1970 pod števiko 4309/70 Geodetske uprave in načrt parcelacije z dne 26. 5. 1975. št. del. naloga 75/329 Ljubljanskega geodetskega biroja, oba izdelana v smislu zazidalnega načrta za zazidalni otok MeS 17, ki je bil objavljen z odlokom o dopolnitvi odloka o potrditvi zazidalnega načrta za območje zazidalnih otokov MeS 17, 18, 20, 22 — Verje, Zgornje Pirniče v Uradnem listu SRS, št. 4/72 z dne
2.	2. 1972 (po noveliranem urbanističnem načrtu Medvod objavljenem z odlokom v Uradnem listu SRS, št. 1/75 z noVo oznako MeS 18) in sicer:
1.	Del parcele 796 v izmeri 95 m1 2, ki se priključi k parceli 1032 cesta",
.del parcele 795 v izmeri 283 m2, ki se priključi deloma k parceli 1032 cesta in deloma k parceli 1033 cesta in
del parcele 792/1 v izmeri 346 m2, ki se priključi deloma k parceli 1036 cesta, deloma k parceli 1034 cesta in deloma k parceli 1040 cesta.
Parcela št. 769 njiya v izmeri 687 m2, parcela št. 795 njiva v izmeri 2098 m2 in parcela š\. 792/1 travnik v izmeri 1414 m2 so vpisane v vložno št. 20 in so last Lap Frančiške roj. Hujan iz Verij 50.
2.	Del parcele 794/1 v izmeri 627 m2 ki se priključi deloma k parceli 1033 in deloma k parceli 1034 cesta;
del parcele 793 v izmeri 258 m2, ki se priključi deloma k parceli 1036 in deloma k parceli 1034-cesta;
del parcele 783T3 v Izmeri 114 m2, ki se priključi deloma k parceli 1035 cesta in deloma k parceli 1034 cesta;
del parcele 776/2 v izmeri 120 m2, ki se priključi k parceli 1040 cesta in
del parcele 776/1 v izmeri 620 m2, ki se priključi k parceli 1040 cesta.
Parcela št. 794/1 njiva v izmeri 2757 m2, parcela št. 793 , vrt v izmeri ,1017 m2, parcela št, 783/13 njiva v izmeri 242 m2, parcela št 776/2 travnik v izmeri 1622 m2 in parcela št. 776/1 gozd v izmeri 10462 m2 so vpisane v vi. št. 23 in last Stenovec Marije, Verje 47.
3.	Del parcele 783/1 v izmeri 279 m2, ki se priključi k parceli 1036 cesta.
Parcela št. 783/1 njiva v izmeri 2057 m2 je vpisana v vložno št. 23 in'last Bačnlk Marije, Verje 15 a in Stenovec Marije, Verje 47.
4.	Del parcele 794/2 v izrtieri 119 m2, ki se priključi k parceli 1033 cesta.
Parcela št. 794/2 njiva v izmeri 1194 m2 je vpisana v vi. št. 354 in last Zajc Marjana iz Verij 48.
5.	Del parcele 794/5 v izmeri 156 m2, ki se priključi k parceli 1034 cesta.
parcela št. 794/5 njiva v izmeri 434 m2, stavbišče 130 m2, je vpisana v vi. št. 631 in last Tomšič Marije, roj Zajc. Verje 48 a.
8.	Del parcele 792/2 v izmeri 46 m2, ki se priključi
k parceli '1034 cesta.
Parcela št. 792/2 travnik v izmeri 489 m2 je vpisa^ na v vi. št. 701 in last Črnko Jožeta in Dragiče. Verje št. 15 b .— vsakega do 1/2.
7.	Del parcele 792,3 v izmeri 36 m2, ki se priključi deloma k parceli 1036 cesta in deloma k parceli 1034 cesta.
Parcela št. 792/3 travnik v izmeri 629 m2 je vpisana v vi. št. 700 in last Gabrič Jolande in Zvoneta, Kavčičeva 12, Ljubljana — vsakega dc 1/2.
8.	Del parcele 791/1 v izmeri 946 m2, ki se priključi k parceli 1033 cesta.
Parcela št. 791/1 njiva v izmeri 3646 m2, stavbišče z garažo 14 m2, je vpisana v vi. št.' 734 in last Lap Franca, Verje 2, do 15, Bernik Marije, roj. Lap, Verje 12, do 1/5, Jesenko Jožete, roj. Lap, Svetje 49, do 1/5, Cedilnik Ane, roj,. Lap. Verje 12, do 1/5 in Lap Mihaele roj Lap, Verje 12, do 1/5.
9.	Del parcele 783/2 v izmeri 77 m2, ki se priključi deloma k parceli 1033 cesta in deloma k parceli 1035 cesta.
Parcela št. 783/2 dvorišče v izmeri 168 m2, sadovnjak 487 m2, garaža 30 m2, je vpisana v vložno številko 3S7 in last Bezjak Marjete in Bezjak Antonije, Verje 15 1— vsake do P2.
10.	Del parcele 783/3 -v izmeri 7 m2, ki se priključi k parceli št. 10'33 cesta in del parcele 783/5 v izmeri 32 m2, ki se priključi k parceli 1033 cesta.
Parcela št. 783>3 hiša 84 m2, dvorišče 284 m!, vrt 96 m2 in parcela ’ št. 783/5 njiva v izmeri 628 m2 sta vpisani v vi. št. 388 in last Zajc Janeza do 3/8, Zajc Matevža do 3'8, Zajc Janeza do 1/20, Zajc Matevža do 1/20. Nusdorfer Edvarda do 120, Nusdorfer Marije do 1/20 in Nusdorfer Pavle roj. 1959 do 1/20, vsi Verje 14.
11.	Del parcele 783/14 v izmeri 17 m2, ki se priključi k parceli 1034 cesta.
Parcela št. 783/14 njiva v izmeri 528 m2 je vpisana v vi. št. 719 in last Spilak Ivana, Celovška 103, Ljubljana.
12.	Dfel parcele 783'15 v izmeri 15 m2, ki se priključi k parceli 1034 cesta.
Parcela št. 783/15 njiva v izmeri 385 ms je vpisana v vložno št. 720 in last Muc Viljema, Medvode 122.
13.	Del parcele 782/1 v izmeri 247 m2, ki se priključi deloma k parceli 1035 cesta in deloma k parceli 1036 cesta in del parcele 782/3 v izmeri 148 m2, ki se priključi k parceli 1033 cesta.
Parcela št. 782/1 njiva v izmeri 987 m2 in parcela St. 782/3 sadovnjak V izmeri 897 m8 sta vpisani v vi. št. 325 in last Kajzer Marije. Verje 16.	*
14.	Del parcele 782/6 v izmeri 194 m2, ki se priključi k parceli 1036 cesta.
Parcela št. 782/6 njiva v izmeri 946 m2 je vpisana V vi. št. 690 in last Skale Ivana in Skale Milke, Pod Sozdom 15, Jesenice — vsakega do 1/2.
15.	Del parcele 781/4 v izmeri 98 m2, ki se priključi k parceli 1036 cesta in del parcele 781/5 v izmeri 44 m2, ki se priključi k parceli 1036 cčsta.
Parcela št. 781/4 njiva v izmeri 491 m2 in parcela *t. 781/5 njiva v izmeri 77 m2 sta’ vpisani v vi. št. 25 >n last Šubic Jožeta in Gine, Ptujska 28, Ljubljana, vsakega do 1/2.
16.	Del parcele 780/i v izmeri 124 m2, ki se priključi k parceli 1036 cesta.
Parcela št. 780/1 njiva v izmeri 1837 m2 je vpisana v vi. št. 286 in last Erjavec ing. Jožeta. Verje 18.
17.	Del parcele 779/3 v izmeri 31 m*, ki se priključi k parceli 1036 cesta in del parcele 779/5 v izmeri 93 m2, ki se priključi k parcpli 1036 cesta.
Parcela št. 779/3 njiva v izmeri 302 m2 in parcela št. 779/5 njiva v izmeri 114 m8 sta vpisani v vi. št. 27* in last Zajc Marije, Verje 19.
18.	Del parcele 779/4 v izmeri 29 m2, ki se priključi k parceli 1036 cesta.
Parcela št. 779/4 njiva v izmeri 540 m2 je vpisana v vi. št. ,766 in last Krek Jakoba In Krek Irene, Goriška 57, Ljubljana vsake^ do 1/2."
19.	Del parcele 779/6 v izmeri 14 m2, ki se priključi k .parceli 1036 cOsta.
Parcela št. 779/6 njiva v'izmeri 1097 m2 je vpisana v vi. št. 751 in last Jerovšek Janeza in Zinke, Verje 31 a, vsakega do 1/2.
20.	Del parcele 778/3 v izmeri 9 m2, ki se priključi k parceli 1038 cesta.
Parcela št. 778/3 njiva v izmeri 1560 m2 je vpisana v vi. št. 590 in last Bitenc Staneta iz Verij 28.
21.	Del parcele 778/4 v izmeri 256 m2, ki se priključi k parceli 1038 cesta.
Parcela št. 778/4 stavbišče — hiša 99 m2, dvorišče 200 m2, travnik 819 m2 je vpisana v vi. št. 628 in last Košenina Jožeta in Antonije, Verje 19 b, vsakega do 1/2.
22.	Del parcele 778/11 v izmeri 66 m8, ki se priključi k parceli 1038 cesta.
Parcela št. 778/11 pot v izmeri 492 m8, ki je vpisana v vi. št. 629 in last Koželj Frančiške, roj. Zor, Zg. Pirniče 76, do 12/14, Košenina Jožeta, Verje 19 b, do 1/14 in Košeninu Antonije, roj. Ločniškar, Verje 19 b, do 1/14.
23.	Del parcele 778/1 v izmeri 141 m2, ki se priključi k parceli 1039 cesta.
Parcela št. 778/1 njiva v izmeri 1600 m2 je vpisana v vi. št. 609 in last Koželj Andreja, Zg. Pirniče 76.
24.	Del parcele 778/8 v izmeri 65 m2, ki se priključi k parceli 1037 cesta.
Parcela št. 778/8 travnik v izmeri 970 m8 je vpisana v vložno št. 605 in last Nemeš Franca, Hubadova 20, Ljubljana in Božič Ivana, Cesta v Rožno dolino št. 7, vsakega do 1/2.
25.	Del parcele 778/9 v izmeri 99 m2, ki se priklju* či k parceli 1037 cesta.
Parcela št. 778/9 travnik v izmeri 612 m2 je vpisana v vložno št. 603 in last Bonča Andreja, Verje 29c.
26.	Del parcele 761/7 v izmeri 12 m8, ki se priključi k parceli 1037 cesta in del parcele 761/8 v. izmeri 17 m2, ki se priključi k parceli 1037 cesta.
Parcela št. 761/7 sadovnjak v izmeri 487 m8 in parcela št. 761/8 travnik v izmeri 407 m2 sta vpisani v vložno št. 691 in last Turk Ivana in Turk Anice, Verje 23 b, vsakega do 1/2.
27.	Del parcele 761/1 v izmeri 225 m2, ki se priključi k parceli 1037 cesta;
del parcele 760/1 v izmeri 137 m2, ki se priključi k parceli 1037 cesta in
del parcele 777/1 v izmeri 69 m2, ki se priključi k parceli 1040 cesta.
Parcela št. 761/1 travnik v izmeri 1055 m2, parcela št. 760/1 sadovnjak v temeri 1820 m2, zgradba 72 m2 in parcela št. 777/1 njiva v izmeri 285 m8 so vpisane v vložno št. 29 in last Zaje Marije, roj. Kajzar, Verje 22.
28.	Del parcele 761/2 v izmeri 227 m8, ki se priključi k parceli 1039 cesta.
Parcela št. 761/2 njiva v izmeri 1648 m2 je vpisana v vložno št. 470 in last Lenardič Marije, roj. Zajc, Verje 21.
29.	Del parcele 760/2 v izmeri 194 m2, ki se priključi k parceli 1039 cesta.
Parcela št. 760/2 travnik v izmeri 1008 ma je vpisana v vložno št. 469 in last Samperl Valentina, Verje 21.
30.	Del parcele 760/4 v izmeri 24 nv1, ki se priključi k parceli 1039 cesta.
Parcela št. 760/4 travnik v izmeri 582 m2 je vpisana v vložno št. 523 in last Erjavec Ane, roj. Čarman, nedoletne Erjavec Irene in nedoletnega Erjavec Aleša, Zg. Pirniče 93, vsakega do 1/3.
31.	Del parcele 755/1 v izmeri 178 m2, ki se pri--ključi k parceli 1039 cesta.
Parcela št. 755/1 njiva v izmeri 1455 m2 (v zemljiški knjigi 1267 m2) je vpisana v vi. št. 302 in last Čarman Frančiške, roj. Polak, Zg. Pirniče 93.
32.	Del parcele 759/2 v izmeri 27 m2, ki se priključi k parceli 1037 cesta.
Parcela št. 759/2 hiša, drvarnica, stavbišče 96 m2, dvorišče 214 m2, travnik 1000 m2, je vpisana v vlož. št. 384 in last Kržišnik Staneta, Zg. Pirniče 97.
3.	Del parcele 759/4 v izmeri 244 m2, ki se priključi k parceli 1037 cesta.
Parcela št. 759/4 njiva v izmeri 796 m2 je vpisana v vi. št. 417 in last Strušnik Jožeta, Zg. Pirniče 97 a.
34.	Del parcele 783/19 njiva v izmeri 69 m2, ki se' priključi k parceli 1040 cesta.
Parcela št. 783/19 njiva v izmeri 448 m2 je last Povh Franca. Medvode 119.
35.	Del parcele 783/7 v izmeri 49 m2, ki se priključi k parceli 1040 cesta.
Parcela št. 783/7 njiva v izmeri 511 m2 je vpisana v vložno št. 707 in last Testen Petra in Vide, Verje 30 a, vsakega do 1/2.
36.	Del parcele 804/2 v izmeri 54 m2, ki se priključi k parceli 1040 cesta.
Parcela št. 804/2 hiša 72 m2, dvorišče 224 m2 je vpisana v vi. št. 563 in last Rozman Lucije, Verje 30.
37.	Del parcele 804/3 v izmeri 10 m2, ki se priključi k parceli 1040 cesta in del parcele 804/4 v izmeri 84 m2, ki se priključi k parceli 1040 cesta.
Parcela št. 804/3 njiva v izmeri 50m2 in parcela št, 804/4 pot v izmeri 127 m2, sta vpisani v vložno št. 721 in last Tivadar Marte in Dolinar Jožeta, Verje 30 b. vsakega do 1/2.
38.	Del parcele 777/3 v izmeri 34 m2, ki se priključi k parceli 1040 cesta.
Parcela št. 777/3 hiša 78 m2, dvorišče 336 m2, njiva 84 m2 je vpisana v vložno št. 451 na družbeno lastnino in v uporabi Jakelj Marije do 4/6. nedoletne Ja-kelj Sonje'do 1/6 in nedoletne Jakelj Darje do 1/6, vsi Verje 29.
39.	Del parcele 776/4 v izmeri 66 m2, ki se priključi k parceli 10.40 cesta.
Parcela št. 776/4 travnik v izmeri 504 m2 je vpisana v vložno št. 487 in last Blažič Franca. Verje 28.
40.	Del parcele 806/6 v izmeri 180 m2, ki se priključi k parceli 1040 cesta.
Parcela številka 806/6 travnik v izmeri 680 m2 je vpisana v vi. št. 367 in je last Bitenc Danice. Verje 28.
41.	Del parcele 803 v izmeri 220 m2, ki se priključi k parceli 1040 cesta.
Parcela številka 803. sadovnjak v izmeri 814 m2 je vpisana v vi. št. 283 in je last Zajc Ivana, Verje 31.
2.	člen
Zazidalni načrt za zazidalni otok MeS 17 (z novo oznako MeS 18>, ki ga je pod šifro projekta 1283/70 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod ter v prvem členu navedena delilni načrt in načrt parcelacije so sestavni deli tega odloka.
3.	člen
Seznam parcel, naznanilni listi, zazidalni načrt za zazidalni otok MeS 17 (z novo oznako MeS 18), delilni načrt in načrt parcelacije so na vpogled občanom pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana šiška, pristojnem za premoženjskopravne zadeve.
4.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 2/5-46-20/70
Ljubljana, dne 4. junija 1975.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. Inž. 1. r.
923.
Na podlagi 5. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS, št. 16/57) ter 8. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 7/73 ih 16/74) ter 48. in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 4. junija 1975 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 4. junija 1975 sprejela
ODLOK
o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov na ureditvenem območju krajevne skupnosti
Medvod
I. SPLOŠNE DOLOČBE i 1. člen
Na ureditvenem območju krajevne skupnosti Medvod je obvezno odlaganje in odvažanje smeti ter odpadkov iz stanovanjskih in poslovnih prostorov ter odpadkov iz drugih virov, kakor tudi obvezna uporaba javnih odlagališč.
Meje ureditvenega območja krajevne skupnosti Medvod so razvidne iz grafičnega dela noveliranega urbanističnega načrta Medvod, ki je bil sprejet z odlokom, objavljenim v Uradnem listu SRS, št. 1/75.
2.	člen
Za izvajanje nalog iz 1. člena tega odloka je pooblaščeno »Komunalno podjetje Ljubljana«, Ljubljana, Povšetova 6 (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeno podjetje). ki je dolžno organizirati odvoz v skladu z določbami tega odloka z ustreznimi delovnimi sredstvi, vozili in osebjem s potrebno zaščitno opremo.
3.	člen
Smeti in odpadki v smislu tega odloka so po na-stanku in vrsti ter načinu njihovega odlaganja:
1. smeti in'odpadki — iz gospodinjstev in poslovnih prostorov gospodarskih in drugih organizacij, ki se jih lahko odlaga v smetnjake. Med te spadajo p°' sebno:
a)	smeti in odpadki od jedi iz individualnih f?°' sppdinjstev. pepel, odpadne konzerve, porcelan in steklo, kovinski, tekstilni, papirni odpadki in podobno:
b)	odpadni material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov:.
c)	odpadni material iz gospodarskih in drugih organizacij.
Sem ne spadajo odpadki gradbenega materiala in blato ter drugi smetnjakom škodljivi odpadki;
2.	odpadki iz gospodinjstev in gospodarskih organizacij v večjih kosih ali količinah ter v tekočem stanju, ki jih ni dovoljeno ćdlagati v smetnjake, ampak se začasno odlagajo na higiensko ustreznih odlagališčih ali v posebnih posodah ter odvažajo z vozili skladno s sanitamo-higienskimi predpisi. Med te spadajo posebno:
a)	odpadni material iz gradbene dejavnosti, premog ter dvoriščne smeti in podobno;
b)	odpadki iz proizvodnje in predelave;
c)	organski odpadki iz gostinskih obratov in obratov družbene prehrane;
3.	ogorki iz centralnih kurjav in kotlarn, ki se posebej odlagajo bodisi v dodatne smetnjake, posebne posode ali na ustrezna odlagališča ter se odvažajo 2 vozili ločeno od ostalih odpadkov
4.	člen
Po kraju nastanka so smeti in odpadki:
a)	iz stanovanjskih prostorov in skupnih prostorov stanovanjskih zgradb;
b)	iz poslovnih prostorov gospodarskih organizacij, obrtnikov, zavodov in vojaških ter drugih ustanov.
5.	člen
Stanovanjski prostor po tem odloku je površina vsakega zgrajenega prostora, ki se uporablja ža stano-Vanje ljudi.
Poslovni prostor po tem odloku je površina vsakega zgrajenega prostora, ki se uporablja za kakršnokoli Poslovno ali družbeno dejavnost, ne pa v stanovanj-■ ske namene.
Med poslovne prostore gospodarskih organizacij in °brti, gostinske in živilske stroke spadajo tudi odprte nezazidane površine, če se te uporabljajo za opravljanje poslovne dejavnosti.
6.	člen
Hišni sveti, lastniki in ostali upravitelji zgradb so Pooblaščenemu podjetju dolžni prijaviti točne podatke ° svojih stanovanjskih in poslovnih površinah v smi-slu prejšnjega člena, kakor tudi vse spremembe v površinah, lastništvu in naslovu. Točnost površin po potrebi ugotavlja navedeno podjetje na podlagi ustrezne • dokumentacije.
Ce o nastali spremembi lastništva ni obveščeno pooblaščeno podjetje, mora tarifo za odvažanje smeti Plačati prejšnji lastnik zgradbe.
II. ODLAGANJE SMETI IN ODPADKOV
7.	člen
Uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov so dolžni odlagati smeti in odpadke, navedene v 1. točki 3. člena tega odloka v tipske smetnjake.
Hišni sveti, lastniki in drugi upravitelji stanovanj-skih in poslovnih zgradb so dolžni skrbeti, da so smet-ojaki nameščeni na določenem prostoru v smetarnici.
Prostor za smetnjake mora biti zgrajen oziroma Urejen v pritličju zgradbe blizu vhoda, po možnosti v oivoju pločnika ob' cestni strani tako. da je čimbolj ostopen in v skladu z okolico ter ustreza funkcional-lth. higlensko-zdravstvenim ter estetskim zahtevam.
t^ri obstoječih zgradbah ie treba v ta namen upo-rabLjati ter primerno urediti prostor pod stopniščem, ° vratih, ograjah, v drvarnici ali hišnih vežah.
Za nove zgradbe mora biti že v gradbenem načrtu predviden poseben prostor za smetnjake (smetamice). Pri projektiranju smetarnic in jaškov za smeti naj se upošteva tudi mnenje pooblaščenega pod j e tj
8.	člen
Uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov so dolžni odlagati gorljive smeti in odpadke po možnosti v sežganem stanju. Sežiganje odpadkov je v zdravstvenih in veterinarskih ustanovah obvezno.
Hišni sveti, lastniki in drugi upravitelji zgradb morajo skrbeti za čistočo okoli smetnjakov in drugih posod za odpadke ter za uporabo smetnjakov v skladu s' 1. točko 3. člena.
9.	člen
Smeti in odpadke iz I. točke 3. člena je dovoljeno odlagati le v tipske smetnjake; gostinski obrati in obrati družbene prehrane so za organske odpadke dolžni uporabljati posebne tesno zaprte in očiščene posode.
Smetnjaki vseh vrst morajo biti v smetarnici obvezno pokriti.
Tipske smetnjake preskrbi za vsako zgradbo pooblaščeno podjetje na stroške uporabnikov. Pooblaščeno podjetje sporazumno z uporabniki določi mesto, število in velikost smetnjakov glede na količino smeti in odpadkov. Uporabniki so dolžni od pooblaščenega podjetja odkupiti za vsako zgradbo toliko smetnjakov, da ti niso prenapolnjeni in da se zaradi tega ne odlagajo-smeti poleg smetnjakov.
10.	člen
Pooblaščeno podjetje je dolžno skrbeti za redno čiščenje in pranje smetnjakov najmanj enkrat letno, sicer pa po potrebi- ali po dogovoru z uporabniki.
11.	člen
izpraznjevanje smetnjakov in odvoz smeti ter odpadkov je pooblaščeno podjetje dolžno opraviti brez onesnaženja prostora, na katerem se opravlja delo.
Pooblaščeno podjetje mora izpraznjene smetnjake postaviti na njihovo stakio mesto oziroma v smeta-nico.
12.	člen
Hišni sveti so dolžni skrbeti za periodično čiščenje jaškov za smeti in odpadke. Vzdrževanje čistoče teh jaškov je naloga pooblaščenega podjetja, ki v ta namen sklene s hišnimi sveti pogodbo.
III.	NAČIN ODVAŽANJA
13.	člen
Pooblaščeno podjetje je dolžno odvažati smeti m odpadke iz 1. točke 3. člena v skladu s sanitarnimi predpisi najmanj 1-krat na teden, po potrebi pa tudi večkrat. Organske odpadke iz obratov družbene prehrane in podobnih obratov pa mora odvažati dnevno.
Ostale odpadke iz 2. in 3. točke 3. člena mora odvažati v rokih, določenih sporazumno z upravitelji oziroma lastniki zgradb. Te smeti in odpadke je treba odstraniti najkasneje v 24 urah po prejetem naročilu.
14.	člen	1
Pooblaščeno podjetje odvaža vse odpadke iz 3.
člena odloka razen odpadkov iz gradbene dejavnosti, ki jih sme odvažati tudi gradbeno podjetje samo v skladu š predpisi.
15.	člen
Pooblaščeno podjetje mora za odvoz smeti in odpadkov uporabljati specialna vozila, ki so urejena tako, da je omogočeno brezpražno praznjenje, higiensko nakladanje in odvažanje smeti ter odpadkov.
IV.	JAVNA ODLAGALIŠČ^
16.	člen
Vse odpadke in smeti z ureditvenega območja Medvod je dovoljeno odlagati le na določenih javnih odlagališčih.
Pooblaščeno podjetje na svoje stroške vzdržuje in upravlja javna odlagališča ter skrbi za pravilno in redno izravnavanje terena, za zasipavanje organskih odpadkov z neorganskim materialom, za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo.
V.	TARIFE
17.	člen	j
Tarife za storitve po tem odloku so enake kot na
ureditvenem območju mesta Ljubljane,
«	18. člen
Tarifo za redni odvoz in odlaganje smeti in odpadkov morajo plačati:
a)	hišni sveti za stanovanjske in poslovne prostore v zgradbah, ki jih upravljajo;
b)	gospodarske in druge organizacije za zgradbe, ki jih izključno same upravljajo;
c)	lastniki zgradb, ki nimajo hišnih svetov, zase in za vse uporabnike stanovanjskih in poslovnih prostorov v svojih zgradbah.
Plačilna' obveza za navedene upravitelje zgradb nastane s tem, da pooblaščeno podjetje na območju, kjer je obvezno odlaganje in odvažanje smeti ter odpadkov, organizira njihov reden odvoz in za posamezne zgradbe ali prostore preskrbi potrebno število tipskih smetnjakov na stroške uporabnikov. Predpisana tarifa za odvoz smeti se plačuje periodično za nazaj od dneva postavitve smetnjakov.
Pooblaščeno podjetje je upravičeno zahtevati plačilo od vsakega dejanskega uporabnika posameznega stanovanja ali poslovnega prostora v primeru, če upravitelj ali lastnik zgradbe ni znan.
VI.	NADZOR
19.	člen
Pristojni organi komunalne in sanitarne inšpekcije in komunalni nadzorniki nadzirajo odlaganje in odvažanje smeti ter odpadkov in pravilno uporabp smetnjakov ter drugih posod za odpadke.
VII.	KAZENSKE DOLOČBE
20.	člen
Z denarno kaznijo do 500 dinarjev se kaznujejo:
1.	hiše v družbenem upravljanju ter lastniki in upravitelji stanovanjskih in poslovnih zgradb, ki ne prijavijo pooblaščenemu podjetju točnih podatkov o svojih stanovanjskih in poslovnih površinah, kakor tudi vse spremembe v površinah, lastništvu in naslovu (6. člen);
2.	uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostcf-rov, ki ne odlagajo smeti in odpadkov v tipske smetnjake (7. člen);
3.	hiše v družbenem upravljanju ter lastniki in upravitelji stanovanjskih in poslovnih zgradb, ki ne
skrbijo,, da so smetnjaki nameščeni na določenem prostoru blizu vhoda v zgradbo, oziroma v smetamicah in če ti ne ustrezajo funkcionalnim, higiensko-zdrav-stvenim ter estetskim zahtevam (7. člen);
4.	hiše v družbenem upravljanju ter lastniki in upravitelji zgradb, ki ne skrbijo za čistočo okoli smetnjakov in drugih posod za odpadke (8. člen).
31. člen
Pooblaščeno podjetje se kaznuje z denarno kaznijo do 2.500 dinarjev:
1.	če ne poskrbi v posameznih stavbah za zadostno število smetnjakov (9. člen);
2.	če ne poskrbi za.redno čiščenje in pranje smetnjakov najmanj enkrat letno, sicer pa po potrebi ali po dogovoru z uporabniki (10. člen);
3.	če pri tzpraznjevanju smetnjakov in odvozu smeti onesnaži prostor, na katerem opravlja delo (11, člen);
4.	če ne odvaža smeti in odpadkov iz gospodinjstev in poslovnih prostorov najmanj enkrat na teden, organskih odpadkov iz obratov družbene • prehrane in podobnih obratov pa vsak dan (13. člen);
5.	če ne uporablja za odvoz smeti in odpadkov specialnih vozil, ki so urejena tako, da je omogočeno brezprašno praznjenje, higiensko nakladanje in odvažanje (15. člen);
6.	če ne skrbi za pravilno in redno izravnavanje terena na odlagališčih, za zasipavanje organskih odpadkov z neorganskim materialom za dezinfekcijo, dezinsekcijo, in deratizacijo (16. člen).
22.	člen
Z denarno kaznijo do.2.500 dinarjev se kaznujejo gostinski obrati in obrati družbene prehrane, ki' ne uporabljajo za odlaganje organskih odpadkov tesno zaprtih in očiščenih posod (9. člen).
Pleg pravne osebe se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba z denarno kaznijo do 500 dinarjev.
VIII.	KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE
23.	člen
Posamezne predele ureditvenega območja krajevne skupnosti Medvod, v katerih ni obvezno odlaganje smeti in odpadkov iz stanovanjskih in poslovnih prostorov po tem odloku določi na predlog sveta krajevne skupnosti Medvode organ občinske skupščine ki ga le-ta za to pooblasti.
Na ureditvenem območju krajevne skupnosti Medvod z morebitnimi izjemami posameznih predelov iz prvega odstavka tega člena — veljajo določila tega odloka za vse uporabnike ter upravitelje in lastnike stanovanjskih m poslovnih zgradb. Od obveznega zbi-ranja in odlaganja smeti ter odpadkov in plačevanja tarife so izvzeti le tisti, ki se ukvarjajo s poljedelstvom ali živinorejo ter jim je to osnovni poklic.
24.	člen.
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem i SRS.
St. 1-352-08/75
Ljubljana, dne 4. junija 1975.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška «
Stane Plemenitaš, dipl. inž. i. r.
924.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67 in 27/72) in 155. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni, list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 4. junija 1975 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 4. juniia 1975 sprejela
SKLEP
Dovoli se manjši odmik od zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka SS 9 — Koseze (ki je bil sprejet z odlokom, objavljenim v Glasniku, št. 2/69) in od izvedbene dokumentacije za V. zazidalno etapo (Vas 1) za območje zazidalnega otoka ŠS 9 — Koseze (ki je bila sprejeta s sklepom o skladnosti te dokumentacije, objavljenim v Uradnem listu SRS, številka 32/71).
Odmik velja za V. zazidalno etapo (Vasi) območja zazidalnega otoka ŠS 9 — Koseze in sicer le za blokovno gradnjo, dovoli pa se v skladu s projektom.
Št. 1-3^0-021/75
Ljubljana, dne 4. junija 1975.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška
Stane Plemenitaš, dipl. inž. 1. r.
LJUBLJANA VlC-RUDNIK 925.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16/67) in 171. člena statuta občine Ljubljana, Vič-Rudnik (Uradni Ust SRS. št. 12/74) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 26. junija 1975 sprejel
S K LJS P
0 javni razgrnitvi predloga podrobnega urbanističnega reda območja Iški Vintgar
1
Predlog podrobnega .urbanističnega reda območja Iški Vintgar, ki ga je pod številko projekta 1906 v oktobru 1974 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, se javno razgrne.
2
Predlog podrobnega urbanističnega reda iz 1. točke j®ga sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Trg MDB 7 in v Prostorih Krajevnega urada Ig. ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v ča$u od 1, VII. 1975—30: VIII. 1975.
I
St. 350-11/73	f
Ljubljana, dne 30. junija 1975.
Predsednik
•	Izvršnega sveta
Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
»
France Martince 1. r.
926.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS* št. 16/67) in 171. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 26. junija 1975 sprejel .
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta za del območja VS 201/5 — Dobrova
1
Predlog zazidalnega načrta za del območja VS 201/5 — Dobrova, ki ga je pod števjlko projekta 1967/73 v oktobru 1973 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, se javno razgrne.
2
Javno razgrnjen predlog zaziaamega nacrta oose-ga območje zapadno od obstoječega naselja Dobrova.
3
Predlog zazidalnega načrta iz 1. točke, tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7 in v prostorih Krajevnega urada Dobrova ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam V času od 1. VII. 1975 do 30. VIII. 1975.
Št. 350r-6/71
Ljubljana, dne 30. junija 1975.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec 1. r.
927.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni Ust SRS, št. 16/67) in 171. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni Ust SRS, št. 12/74) je Izvfšni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 26. junija 1975 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga dopolnitve zazidalnega načrta za del območja VS 7 — Brdo-Vrhovci
1
Predlog dopolnitve zazidalnega načrta za del območja VS 7 — Brdo-Vrhovci, ki ga je pod številko projekta 404 v juliju 1974 izdelal Agens, se javno razgrne.
2
Javno razgrnjen predlog dopolnitve zazidalnega načrta obsega območje med Cesto Dolomitskega odreda in Cesto na Vrhovce.
3
Predlog dopolnitve zazidalnega načrta iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7 in v prostorih šole Vlada Miklavca na Vrhovcih ter bo m vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 1. VIT. 1975—30. VIII. 1975.
' Št. 350-14/75
Ljubljana, dne 30. junija 1975.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec 1. r.
928.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št, 16/67) in 171. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni Ust SRS, št. 12/74) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 26. junija 1975 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga podrobnega urbanističnega reda za naselja Jezero. Podpeč, Kamnik pod Krimom, Prevalje pod Krimom in Preserje
1
Predlog podrobnega urbanističnega • reda naselja Jezero, Podpeč, Kamnik pod Krimom, Prevalje pod Krimom in Preserje, ki ga je pod št. 11)04. 1907 v novembru 1974 izdelal- Ljubljanski urbanistični zavod se javno razgrne.	•	'
2
Predlog podrobnega urbanističnega reda iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 7 in v prostorih Krajevnega urada Preserje ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času M 1. VII. 1975—30. VIII. 1975.
Št. 350-1/73
Ljubljana, dne 30. junija 1975.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec 1. r.
929.
Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 171. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 12/74) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 26. junija 1975 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi podrobnega urbanističnega reda naselja Ig
1
Predlog podrobnega urbanističnega reda naselja Ig, ki ga je v oktobru 1974 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, se javno razgrne. 2
2
\
premog poaruonega urbanističnega reda iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli stavbe Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MpB 7 in v prostorih Krajevnega "urada Ig ter bo na vpogled občanom in delovnim organizacijam v času od 1. Vtt 1975 do 30. VITI. 1975.
St. 350-11/73
Ljubljana, dne 30. junija 1975.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik France Martinec 1. r.
930.
Zbor delegatov krajevne skupnosti Horjul je po 4. členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) na seji dne 11. junija 1975 sprejel
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje kanalizacije na območju naselja Horjul—Ljubgo.jna
1 ♦
Za območje naseja Horjul—Ljubgojna, razen občanov hišnih številk-Horjul št. 76, 85. 86, 87, 88. 89, 90 100, 124, 126, 127, 128 iz Ljubgojne pa Strlekar Stana
se razpiše referendum za'uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za sofinanciranje programa izgrad-
nje kanalizacije, ki v I. fazi obsega :
din
zbiralnik S	730,000
podaljšek zbiralnika S do Ljubgojne	200.000
zbiralnik Sl	.480.000
kanal B do R. J, 10	400.000
L. faza čistilne naprave	650.000
načrti, zemljišče in drugo	300.000
Skupna predračunska vrednost T. laze izgradnje kanalizacije- znaša po današnjih cei,-„ in ocenah 2 milijona 760.000 dinarjev. S krajevnim samoprispevkom se bo zbralo skupaj 1.160.000 dinarjev. Preostala sredstva do predračunskega zneska v višini 1,600.000 dinarjev se bodo zbrala iz proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik, iz prispevka drugih in delovnih organizacij, solidarnostnega stanovanjskega sklada-interesna skupnost občine Vič-Rudnik in sklada za izgradnjo osnovnih šol in varstvenih ustanov, o čemer bo sklenien samoupravni dogovor.
2
Pravico do glasovajija na referendumu imajo obča ni, ki so vpisani v splošni volilni imenik naselja Horjul in Ljubgojne. Te pravice nimajo občani hišnih številk:
HoVjul št. 76, 85, 88, 87, 88, 89, 90, 100, 124, 126, 127 in 128 ter iz nagelja Ljubgojna Strleka'r Stana.
Odločitev na referendumu je sprejeta če je zanjo glasovala večina občanov, ki imajo pravico glasovanja po prejšnjem odstavku.
Pri izidu glasovanja se ne štejejo tisti občani, za katere je uradno ugotovljeno, da se zaradi dela v tujini ali zaradi služenja vojaškega roka, niso mogli udeležiti glasovanja.
Za uradno ugotovitev po prejšnjem odstavku te točke je šteti obvestilo za zaposlovanje ali pismeno izjavo svojcev odsotnega oziroma oddelka za narodno obrambo pristojne občinske skupščine.
3
4
Referendum bo v nedeljo, dne 29, junija 1975 od 7-do 19. ure v prostorih Osnovne Srde Horjul.
.4
Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico.
Na glasovnici je naslednje besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST HORJUL
, Glasovnica za referendum dne 29. junija 1975 o uvedbi krajevnega samoprispevka za naselje Horjul 'n Ljubgojna v denarju za sofinanciranje izgradnje kanalizacije, ki je bil obravnavan na zborih občanov in sprejet na seji Zbora delegatov Krajevne skupnosti Horjul.
Krajevni samoprispevek je predpisan za dobo 6. mesecev in sicer od 1. julija 1975 do 31. decembra 1975-leta ter bi ga plačevali:
a) občani,. lastniki, zasebnih stanovanjskih objektov (lahko, tudi tisti v izgradnji) za vsak objekt po 5500 din.
■ b) od obftne dejavnosti in stavb družbene lastnine se prispevek določi posebej za vsak primer, Vendar pa v sorazmerju do zasebnih lastnikov.
c)	morebitne, olajšave v znesku in,roku plačila bo na pismeno prošnjo vsakega posameznika reševal gradbeni odbor.
Po nakazanem namenu in izhodiščih
,	Glasujem
ZA	PROTI
Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži ZA če se strinja z uvedbo krajevnega samoprispevka; PROTI pa obkroži, če se z uvedbo ne strinja.
5
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom krajevne skupnosti Horjul.
6
Za postopek ob referendumu se smiselno uporabljalo določbe zakona o volitvah delegatov občinskih skupim. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne skupnosti. Glasovanje pri referendumu vodi volilni odbor, ki ga imenuje volilna komi-si3a KS.
7	■
Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno iz-|triajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov ‘n davkov občanov.
8
Denarna sredstva, ki se zberejo od krajevnega samoprispevka so sliogo namenska in se stekajo na žiro račun krajevne skupnosti Horjul aii osebno pri blagaj-n'ku gradbenega odbora.
Horjul, dne 12. juftija 1975.
Predsednik zbora delegatov KS Horjul
Stefan Vrhovec 1. r.
931.
POROČILO
0 'Rilu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju naselja Horjul in Ljubgojna
Volilna komisija krajevne skupnosti Horjul daje po
10.	členu zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 29/72) krajevni skupnosti Horjul
p or o č i 1 o
0	izidu referenduma na dan 29. junija 1975.
Referendum je razpisala krajevna skupnost Horjul s sklepom o razpisu referenduma za naselje Horjul in Ljubgojna, namenjenega sofinanciranju izgradnje kanalizacije v naselju Horjul—Ljubgojna.
Referendum jc bil 29. junija 1975.
Volilna komisija je na podlagi pregleda glasovalnih apisov preizkusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in, da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja.
Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je od 570 volilnih upravičencev glasovalo 429 volilcev, da je glasovalo »ZA« 318 volilcev ali 55,8 odstotkov, »PROTI« 90 volilcev ali 15,8 Vo, neveljavnih glasovnic je bilo 21 ali 3,7 •/#, glasovanja pa se je vzdržalo ali bilo opravičeno odsotnih 141 volilcev ali 24,7 “/o.
Horjul, dne 2. julija 1975.
Volilna komisija v Horjulu Tajnik	Predsednik
Intihar Ida 1. r.	Zdešar Pavel 1. r.
CSan
Jože Praprotnik L r.
LOGATEC *	932.
Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (tiradni list. SRS, št. 39/74) in 135. člena statuta občine Logatec- (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1975 sprejela
ODLOK	»
o zaključnem računu izvršitve proračuna občine Logatec za leto 1974
1. člen
Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Logatec za leto 1974, ki obsega:
1	din
a)	zaključni račun proračuna:
—	skupni dohodki proračuna po
bilanci	7,329.976,55
—	skupna razporeditev	dohpdkov	6,930.319,45
—	nerazporejena	sredstva	399.657,10
b)	Zaključni račun rezervnega sklada
—	dohodki	371.636,00
—	izdatki	,	—
371.636,00
2.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki rezervnega sklada za leto 1974 v znesku 371.636 din se prenese kot dohodek sklada za leto 1975.
Pregled doseženih dohodkov in razporeditev dohodkov sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1974, ki je sestavni del splošnega dela zaključnega računa.
3.	člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-9-75
Logatec, dne 26. junija 1975.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Oleria 1. r .
Pregled doseženih dohodkov In razporeditev dohodkov proračuna v letu 1974
Vrsta
dohod.
Dohodki
Skupaj
din
1	Davki iz OD in dohodka	2,048.515,60
2	Davki na promet, premož.	4,8X3.718,60
3	Takse	247.761,45
4	Dohodki organov in drugi dohodki 56.197,80
5	Dopolnilna sredstva	148.376,70
6	Prenesena sredstva ________________________15.376,50
, Dohodki — skupaj	______7,329.976,55
Štev. glavnega	Razpored dohodkov	Skupaj din
namena		
01	Dejavnost' organov družbenopolitičnih skupnosti	3,899.615,60
02	Narodna obramba	49.297,50
03	Družbenopolitični organi in	
	društva	463.150,00
04	Negospodarske investicije	681.256,00 849:243,90
08	Socialno skrbstvo	
09	Zdravstveno varstvo	330.050,70
- 10	Komunalna dejavnost	76.682,30
11	Krajevne skupnosti	291.075,00
16	Gospodarski posegi	30.000,00
17	Tekoče proračunske obveznosti	29.000,00
18	Rezervni sklad	230.948,45
	Razporejeno — skupaj	6.930.319,45
933.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/1974) in 135. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/1974) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. junija 1975 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Logatec za leto 1975
1.	člen
Proračun občine Logatec za leto 1975 obsega:
. ,(,dln
—	dohodke v znesku	8,200.000
—	razporejene dohodke v znesku	8,200.000 2 3
2.	člen
V rezervni sklad se vlaga 1 %> vseh tekočih' dohodkov.
3.	člen
4 / . '
Ce bi zaostajalo pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 1. člena tega odloka, bo izvršni svet skupščine občine, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjšal zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, ali začasno zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene.
O takem ukrepu mora izvršni svet obvestiti skupščino občine in ji predlagati ustrezno spremembo proračuna.
4.	člen
Izvršni svet skupščine lahko spremeni namen in višino sredstev za redno dejavnost in posebne namene posameznih občinskih organov, če bi se;izkaz«io, da So jim zagotovljena sredstva v večjem ali manjšem znesku, kot bi jim pripadala.
5.	člen •
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom.
6.	člen
Upravni in drugi organi uporabljajo dohodke, ki jih ustvarijo s svojo dejavnostjo kot sredstva za redno dejavnost.
7.	člen
Izvršni svet „Kupščine občine je pooblaščen, da odloča o uporabi rezervnega sklada občine,
8.	člen	1'
Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1975 In 'njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1975. ki ie sestavni del tega odloka.	,
9., člen
Ta odlok začne veljati o^mi dan po objavi v Uradnem listu SRS. uporablja pa se od 1. januarja 1975.
St. 010-7'75
Logatec, dne 26. junija 1975.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1. r.
Pregled dohodkov in razporeditev dohodkov proračuna za leto 1975
Vrsto dohod.	Dohodki	Skupaj din	Štev. glavnega namena	Razpored dohodkov	Skupaj din
1 2 3 4 5 7	Davki iz OD in dohodka Davki na promet, premož. Takse Dohodki po posebnih predpisih Dphodki organov in drugi dohodki Dopolnilna sredstva	2.035.000 5.701.000 260.000 90.000 60.000 54.000	01 02 03 04 08	Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti Narodna obramba Družbenopolitični organi in društva Negospod. investicije Socialno skrbstvo	4,115.505 150.000 368.152 17.935 445.408
			09 -	Zdravstveno varstvo	29.469
			10 11 16 18 18	Komunalna dejavnost Krajevne skupnosti Gospodarski posegi Obvezna proračunska rezerva Odstopljeni dohodki	98.324 278.139 88.068 82.000 2,527.000
	Dohodki — skupaj	8,200.000		Razporejeno — skupaj	8,200.000
^	934.
Na podlagi 18. člena zakona o ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 22/74), 58. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28/71) in 233. čl. statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 12/74) je Skupščina občine Logatec na seji zbora krajevnih skupnosti, na seji zbora združenega dela in na seji družbenopolitičnega zbora dne 26. junija 1975 sprejela'
ODLOK
o ustanovitvi štaba teritorialnih enot občine Logatec
1.	člen
Ustanovi se štab teritorialnih, enot občine Logatec (v nadaljnjem besedilu štab) kot poseben organ občine.
4
2.	člen
Štab deluje v miru in v vojni in združuje enote teritorialne obrambe v občini.
3.	člen
Štab je vojaško strokovni organ občine, odgovoren za organiziranje, opremljanje in usposabljanje teritorialne obrambe na območju občine.
4.	člen
Svoje delo opravlja v skladu s stališči in sklepi Skupščine občine Logatec, njenega sveta za ljudsko obrambo ter sklepi in navodili nadrejenih poveljstev ‘eritorialne obrambe.
5.	člen
Svet ža ljudsko obrambo Skupščine občine Logatec potrjuje mobilizacijski načrt in razvoj štaba .teritorialne obrambe občine Logatec, prištabsklh enot ter imenuje ostali vodstveni kader.
6.	Ičlen
Komandant štaba Idhko odredi, da morajo osebe
službi v Štabu, začasno bivati v štabu, če to narekuje služba (med pripravljenostjo), vojaškimi vajami, Ovajanju ukrepov ob hudih naravnih nesrečah ali 'trugi splošni nevarnosti.	^	' 7
7.	člen
Delavci zaposleni v štabu se štejejo kot delavci v delovnem razmerju. /
8.	člen
V štabu so lahko zaposlene tudi aktivne vojaške osebe, za katere je dal predhodno pristanek svet za ljudsko obrambo.
9.	člen
Štab prične z delorri takoj.
10.	člen
Odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-8/75
Logatec, dne 26. junija 1975.
Predsednik
Skupščine občine Logatec
Dušan de Gleria 1. r.
SLOVENSKE KONJICE 935.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 21. členu pravilnika, o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2-4/73) in 234. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74 in 39-468/74) ter 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na seji vseh zborov občinske skupščine dne 30. junija 1975 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa davkov občanov ca leto 1974
1
Potrdi se zaključni račun davkov občanov občine Slovenske Konjice za leto 1974, ki ga je pregledala strokovna komisija izvršnega sveta občinske skupščine.
2
din
11.181.543,31 9.594.437,60
2.329.461,90
742.350,19
Zaključni račun izkazuje:
—	obremenitev
—	vplačila
—	zaostanek dolga na dan 31/12-1974
—	preplačila zavezancev na dan 31/12-1974
3
Zaključni račun obsega: bruto bilanco, bilanco, pregled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in preplačil zavezancev.
4
Ta sklep začne veljati osmi dah po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-12/75-1
Slovenske Konjice, dne 30. junija 1975.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
936.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 21. členu pravilnika o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2-4/73) in 234. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74 in 39-468/74) ter 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na seji vseh zborov občinske skupščine dne 30. junija 1975 sprejela
SKLEP
o potrditvi zaključnega računa prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1974
1
Potrdi se zaključni račun prispevkov za starostno zavarovanje kmetov za leto 1974, ki ga je pregledala strokovna komisija izvršnega sveta občinske skupščine.
din
Zaključni račun izkazuje:
—	obremenitev
—	vplačila
—	zaostanek dolga na dan 31/12-1974
—	preplačila zavezancev na dar 31/12-1974
1.686.808.70
939.668,90
775.231,80
28.092,00
1
Namenska sredstva za kmetijstvo bivšega pruzbe-uo investicijskega sklada, ki so bila prenesena v medobčinski sklad celjske regije za pospeševanje kmetijstva po sklepu Skupščine občine Slovenske Konjice »O izločitvi namenskih sredstev za kmetijstvo bivšega družbeno investicijskega sklada iz kreditnega sklada Ljubljanske banke in o prenosu v medobčinski sklad za pospeševanje kmetijstva« (Uradni list SRS, št. 3-42/73) se prenesejo v samoupravni sklad občine Slovenske Konjice za pospeševanje kmetijstva
2	.
Ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o izločitvi namenskih sredstev za kmetijstvo bivšega družbeno-investicijskega sklada iz kreditnega sklada Ljubljanske banke in o prenosu v medobčinski sklad za pospeševanje kmetijstva (Uradni list SRS. št. 3-42/ 73).
3
Ta sklep' začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St, 402-8/75-3
Slovenske Konjice, dne 30. junija 1975.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r,
938.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 'i. točki, sklepov in priporočil o nalogah' s področja družbene samozaščite Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 25-140/70) in 227, členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, iU. 10-236/74) na seji vseh zborov občinske skupščine, dne 30. junija 1975 sprejela
SKLEP
3
Zaključni račun obsega: bruto bilanco, bilanco, pregled skupno doseženega prometa, pregled dolgov in pregled preplačil zavezancev.
4
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-11/75-1
Slovenske Konjice, dne 30. junija 1975.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
937.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 126. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS. št. 10-‘236/74) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. junija 1975 sprejela
SKLEP
o prenosu namenskih sredstev za kmetijstvo bivšega družbenega investicijskega sklada v občinski samoupravni sklad za pospeševanje kmetijstva
o ustanovitvi nuoirtinacijskega odbora za vprašanja družbene samozaščite v občini Slovenske Konjice
1
Ustanovi se koordinacijski odbor za vprašanja družbene samozaščite v občini Slovenske Konjice.
2
Koordinacijski odbor za družbeno samozaščito v ončini Slovenske Konjice usklajuje in usmerja delo organizacij in organov na območju občine pri uresničevanju- ciljev in smotrov resolucije zvezne skupščine o temeljih za uresničevanje družbene samozaščite v sistemu samoupravljanja (Uradni list SFRJ, št. 40-521/ 73). sklepov in priporočil Skupščine SR Slovenije o nalogah s področja družbene samozaščite (Uradni list SRS. št. 25-140/70). skrbi za izvajanje družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini in’ drugih samoupravnih splošnih aktov temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. samoupravnih interesnih in drugih skupnostih ki ureiaio vprašania družbene samozaščite. skrbi za uresničevanje občinskega programa o uresničevanju ciljev in nalog družbene samozaščite. obravnava negativne pojav« in vstal enkrat letno poroča občinski skupščini o stanuj in problemih, ki se pojavljajo pri uresničevanju nalog družbene sa-
mozaščite, opravlja druge naloge s področja družbene samozaščite.
Koordinacijski odbor sprejme svoj operativni program dela.
3
Koordinacijski odbor za'vprašanja družbene samozaščite ima 9 delegatskih mest.
Predstojnik občinskega upravnega organa za notranje zadeve je član koordinacijskega odbora po svojem položaju.
Po enega delegata v koordinacijski odbor delegirajo;
—	zbor združenega dela občinske skupščine ‘
—	zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine
—	svet občinske skupščine za ljudsko obrambo
—	predsedstvo občinske konference SZDL
—	občinski odbor ZB NOV
— Postaja milice
—	komisija za SLO občinske konference ZKS
—	občinski štab za SLO
4
Člani koordinacijskega odbora si izmed sebe izvolijo predsednika odbora in njegovega namestnika, na prvi seji, ki jo skliče predstojnik občinskega upravnega organa za notranje zadeve.
Mandat članov koordinacijskega odbora traja 4
leta.
5
Koordinacijski odbor dela na sejah, ki jih sklicuje .u v’Odi predsednik odbora po potrebi.
Za delo koordinacijskega, odbora se smiselno uporablja poslovnik občinske skupščine, če koordinacijski odbor ne sprejme svojega poslovnika.	"
Administrativna in druga opravila za koprdipa-cijski odbor upravlja občinski upravni organ pristojen za notranje zadeve.
6.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem'listu SRS.
St. 021-26/75-1
Slovenske Konjice, dne 30. junija 1975.
Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice
Fflip Beškovnik J. r.
-	939.
Skupščina občine Slovenske Konjice je po 17. členu zakona o sodiščih splošne pristojnosti /Uradni list SRS, št. 20-220/65) in 134. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS. št. 10-236/74) na seji vseh zbo-ov občinske skupščine dne 30. junija 1975 sprejela
v	SKLEP
o Izvolitvi sodnikov porotnikov občinskega sodišča v Slovenskih Konjicah
I
Za sodnike porotnike občinskega sodišča v Slovenskih Konjicah se izvolijo;
1 Julijana Tajnikar. Slov. Konjice, Skal-ska 9	,
2. Anton Obrul. Slov. Konjice. Milenkova 1
3.	Jakob Štefančič, Slov. Konjice, Lam-hrechtinova 1
4.	Anton Šporar, Slov. Konjice, Grajska 9
5.	Karolina R o š a r , Paka 45, Vitanje
6.	Silvo Hlastec, Vitanje 77
7.	Majda' Lešnik. Slov. Konjice, Ozka ulica
8.	Alojz Strmšek. Zbelovska gora 41, Loče
9.	Franc P a v š a r , Žiče 73, Loče
10.	Karel Beškovnik ml., Skomarje 19, Zreče
11.	Miha Jurak, Vešenik 41, Slov. Konjice
12.	Franc Ravničan, Boharina 20, Zreče
13.	ing. Majda Čepon, Slov. Konjice, Liptovska 9
14.	Zora Letnar, Prevrat 25, Slov. Konjice
15.	Karel L o ž a k , Dobrova 18, Slov. Konjice
16.	Avgust -Punčuh, Slov. Konjice, Milenkova , 23
17* Marija Ratej, Konjiška vas ,42, Slov. Konjice
18.	Alojz Metličar, Zbelovo 4, Loče
19.	Jernej Kovše, Vitanje 44
20.	Alojz Klokočovnik, Vitanje 44
21.	Danica Klemenc, Vitanje 44
22.	Konrad S o d i n , Stranice 69
23.	Maks G,o r e n j a k , Bezina 12, Slov. Konjice
24.	Ivan Klančnik. Bezina 48, Slov. Konjice
25.	Pavel K u s t e r ml.. Sp. Zreče
26.	Milan B rum e c. Mizarska c.. Slov. Konjice 27 Jože Kolar ml., Gabrovlje, Slov. Konjice
28.	ing. Milena Zidanšek, Vinognadna 46, Slov. Konjice
29.	Franc Hlastec, 'Liptovska ul., Slov. Konjice
30.	ing. Stane Kokelj, Vinogradna ul., Slov. Konjice
31.	Rudolf Petan, Mizarska c., Slov. Konjice
32.	ing. Štefan Vida, Vinogradna 43. Slov. Konjice	‘	'	,
33.	Ivan Petelinek, Rađana, vas, Zreče
34.	Jože Gajšek. Mizarska c., Slov. Konjice
35.	Franc Jelenko. Breg 9. Slov. Konjice
36	Slavko Petrič, Celjska e.. Slov. Konjice
37	Miro Kukovič, Slov. Konjice, Liptovska 8
38.	Ivan Kodrič, Nova Dobrava 14. Zreče
39.	Bojan C a sl. Nova Dobrava, Zreče
4flr Avgust Anderlič. Vešenik, Slov. Konjice 41 Franjo Frim. Loče 28
42.	- Franc Serafini, Vinogradna ul., Slov. Konjice
43.	Janko Pirnat, Nova Dobrava, Zreče
44.	Leopold Rozman, Sp. Laže 33. Loče
II
• Mandat sodnikom porotnikom občinskega sodišča traja dve leti.
III
Ta sklep velja od dneva sprejetja; objavi se v Uradnem listu SRS.
Št. 021-38/75-1
Slovenske Konjice, dne 30. junija 1975.
Predsednik Skupščine občine •	Slovenske Konjice
Filip Beškovnik 1. r.
940.
Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV 1 Skupščine občine Slovenske Konjice je po 11. členu odloka o priznavalninah borcem (Uradni list SRS, št. 9/75) na seji dne 30. maja 1975 sprejela
SKLEP
941.
Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice je po 56. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74) in 155. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 10-236/74) na seji dne 24. junija 1975 sprejel
o osnovah in merilih za dodelitev priznavalnin borcem, za čas od 1. I. 1975 do 31. XII. 1975
1
Pravico do priznavalnine imajo borci NOV po naslednjih merilih:
, Dohodek gospodinjstva, preračunan na družinskega člana, ne presega mesečno din
borci, ki imajo pri- borci, ki Imajo priznano posebno dobo znano posebno dobo v dvojnem trajanju v dejanskem trajanju
1.000	825
380 '	770
825	715
715	605
2
Udeleženci španske državljanske vojne in udeleženci v revolucionarnem delu pred 6. IV. 1941 imajo pravico do priznavalnine pod istimi pogoji, kot to velja za udeležence NOV iz leta 1941.
3
Slovenski	vojni	dobrovoljci	iz	vojne	1912/18	in
borci za	severno	mejo	v	letu 1918/19 imajo	pravico	dp
priznavalnine pod istimi pogoji, kot to velja za udeležence NOV iz leta 1943.
Udeležba v NOV od leta
1941
1942
1943
1944
4
Stalna najnižja priznavalnina znaša 200 din, najvišja pa 1.358 din, to je mejni znesek minimalne pokojnine v SRS-v preteklem letu.
5
Enkratna priznavalnina znaša praviloma največ 1.50p din.
6
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 1
St. 021-16/75-1
Slovenske Konjice, dne 30. maja 1975.	1
Predsednik
komisije za zadeve borcev in invalidov NOV Skupščine občine Slovenske Konjice
•	Franc Pinter 1. r.
SKLEP
o potrditvi zaključnih računov skladov občine Slovenske Konjice za leto 1974
1
Potrdijo se zaključni računi skladov občine Slovenske Konjice za leto 1974, in sicer:
din
1. Sklada za pospeševanje kmetijstva:
—	dohodki
—	izdatki
—	ostanek sredstev
243.915,56
24S.240.75
674,81
2. Komunalnega sklada:
—	dohodki izdatki
—	ostanek sredstev
1,506,954,76
1,351.497,75
155.457,01
3. Sklada za financiranje potreb teritorialne obrambe:
—	dohodki
—	izdatki
—	ostanek sredstev
1.201.829.40
1.174.615.40 27.214,00
4. Sklgda za zadeve borcev in invalidov NOV:
—	dohodki
—	izdatki
—	ostanek sredstev
299.967,86
296.217,80
3.750,06
5. Sklada za financiranje investicij družbenega standarda:
—	dohodki
—	izdatki
—	ostanek sredstev
7,090.823,61
6,717.691,84
373.131,77
6. Gasilskega sklada:
—	dohodki
—	izdatki
—	ostanek sredstev
222.436,72
215.808,70
6.628,02
7.	Sklada za komunalno urejanje stavbnih zemljišč:
—	dohodki	2,475.818.97
—	izdatki	2,385.049.00
—	ostanek sredstev	90.769,79
2
Ostanki sredstev posameznih sledov se prenesejo, v občinski proračun, v finančni načrt samoupravnf interesne skupnosti, finančni načrt združenih sredstev oziroma • na poseben račun kakor to določa 2. člen odloka o odpravi občinskih skladov (Uradni list SRS, št. 9-492/75).
3
Zaključni račun o izvršitvi finančnih načrtov skladov občine Slovenske Konjice za Ičtb 1974 so sestava) del tega sklepa.

4
VSEBINA
Stran
Ta sklep zaCne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 400-13/75-1
Slovenske Konjice, dne 24. junija 1975.
Predsednik Izvršnega sveta SkupSčine občine Slovenske Konjice
Franjo Tepej, dipl. Inž. 1. r.
F
SKUPŠČINA SR SLOVENIJE
8C3. Sklepi in priporočila za nadaljnje utrjevanje družbene samozaščite v Socialistični republiki Sloveniji 913
8G4. Sklepi in priporočila za reševanje problematike na področju zaposlovanja v Socialistični republiki Sloveniji	914
805. Zakon o nadomestilu dela obresti za investicije v Za-n sebnem kmetijstvu	917
SOcijKakon o spremembah in dopolnitvah zakona o dolo-V ^Vcltvi stopenj, odbitnih postavk in olajšav za repub-liski davek iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela v letu 1975	918
867.	Odlok o pooblastitvi Izvršnega sveta Skupščine. Socialistične republike Slovenije, da v imenu Skupščine Socialistične republike Slovenije daje soglasje k številu strokovnih in administrativno-tehničnih delavcev ter delovnih mest Sodišča združenega dela Socialistične republike Slovenije	919
V navodilu o plačevanju krajevnega samoprispevka n« območju ljubljanskih občin (Uradni list SRS, št. 15-707/75) je v drugi točki napaka, zato dajemo
POPRAVEK
>#
navodila o plačevanju krajevnega samoprispevka na območju ljubljanskih občin
868.	Odlok o potrditvi samoupravnega sporazuma o zdrb-
žitvi v Univerzo v Mariboru	919
869.	Odlok o potrditvi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Izobraževalne skupnosti	za	agroživilstvo	919
870.	Odlok o imenovanju delegata Skupščine SR Slovenije
v komisijo podpisnikov družbenega dogovora o osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov voljenim ali imenovanim funkcionarjem v pravosodju	919
871.	Odlok o imenovanju treh članov in njihovih namest-
nikov arbitražnega senata samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva	Slovenije	920
V drugi točki se prvi stavek petega odstavka pravilno glasi:
»Ne glede na višino izplačanega posameznega zneska se samoprispevek po stopnji 1 “/o obračunava in odvede od vseh honorarjev, osebnih dohodkov zunanjih sodelavcev in drugih izplačil, ki imajo značaj osebnega dohodka (kot npr. regres za letni dopust itd.).«
Ljubljana, dne 16. junija 1975.
St. 420-6'75
Skupščina občine Ljubljana Bežigrad Načelnik davčne uprave
Marko Arko 1. r’
St. 420-03/75
Skupščina občine
Ljubljana Center .Načelnik davčne uprave
Janez Petan 1. r.
St. 420-13/75
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje Načelnik davčne uprave
Stefan Toplak 1. r.
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 872. Sklep o ustanovitvi, in delovnem področju službe
skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji	920
873.	Sklep o določitvi delovnih mest v eksploataciji go-
zdov in delovnih most voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja	922
874.	Sklep o pogojih za uveljavitev dobe, ki so jo prebili
jugoslovanski	državljani na delu v tujini	922
875.	Pogodba o spremembi pogodbe o izvajanju pokojnin-
skega in invalidskega zavarovanja kmetov v ,SR Sloveniji	923
876.	Pogodba o izvajanju pokojninskega in invalidskega
zavarovanja izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav	,	’	923
877.	Pogodba o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja llkovnikov-oblikovalcev v Sit Sloveniji 925
878.	Sklep o zaključnem računu Zveze skupnosti zdrav-
stvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja SR Slovenije, za leto 1974	926
879.	Sklep o finančnem načrtu dohodkov in izdatkov
Zdravstvene skupnosti Slovenije za leto 1975	926
880.	Sklepi o cenah v aneksu St, 9 o maloprodajnih ce-
nah perutninskega mesa, v aneksu St. 10 o oblikovanju cen živine In drobnoprodajnlh cen svežega mesa, telet, mladega pitanega goveda, govedi in prašičev in v aneksu št. 11 o spremembi cen mlečnih izdelkov in steriliziranega mleka v SR Sloveniji	927
REGIONALNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
881.	Sklep o podaljšanju veljavnosti statuta in drugih samoupravnih splošnih aktov začasne skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja Maribor	927
St! 420-03 75
Skupščina občine Ljubljana Šiška Podpredsednik Izvršnega sveta
Stane Rutar 1. r.
St. 420-14/75
Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik Načelnik davčne uprave Ivan Lovše 1. r.
882.	Sklep o določitvi zneska pogrebnine (Maribor)	928
883.	Sklep o začasni uporabi statuta in drugih splošnih
aktov (Murska Sobota)	928
884.	Sklep o merilih za razvrščanje v zavarovalne razrede
in osnove za plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje delovnih ljudi, ki opravljajo dejavnost z osebnim delom In z lastnimi sredstvi	ter odvetnikov (Murska Sobota)	929
885.	Sklep o ugotovitvi valorizacijskega kpllčnika za pre-
računavanje zavarovalnih osnov določenih kategorij zavarovancev na raven osebnih dohodkov v letu 1974 (Murska	Sobota).	930
886.	Sklep o prispevkih ^zavarovanih oseb k stroškom za
določene oblike zdravstvenega varstva (Murska Sobota)	930
Stran
887.	Sklep o znesku pogrebnine za zavarovane osebe
(Murska Sobota)	831
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
S88. Odlok o ukinitvi sklada za napredek turizma mesta
Ljubljane	932
8891 Odlok o ukinitvi mestnega gasilskega sklada (Ljubljana)	932	»
890.	Odlok o ukinitvi sklada za kompnalne investicije
mestnega prometa (Ljubljana)	932
891.	Odlok o spremembah in dopolnitvah 'odloka o samou-
pravljanju delovnih ljudi v upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane	932
892.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju
generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane — za osnovanje območja SS-12 -- Podutik na površinah, k! se na novo določajo za stanovanjsko gradnjo in posebne namene	»	933
893.	Odlok o spremembi odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane — za osnovanje območja SS-I2 -~ .
•Podutik na površinah, ki se na novo določajo za stanovanjsko gradnjo in posebne namene	933
894.	Odlok o spremembi odloka o določitvi območij, za
katera se izdelajo zazidalni načrti — za osnovanje območja SS-12 — Podutik na površinah, ki se na novo določajo za stanovanjsko gradnjo in posebne namene (Ljubljana)	934
895.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju
generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane — za gradnjo kanalizacijskega zbiralnika Ao	934
896.	Odlok o spremembi odloka o splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč na območju mesta Ljubljane za del območja , zazidalnih otokov MS-8/1 in MS-8/2 — za gradnjo kanalizacijskega zbiral-
nika Ao	935
897.	Sklep o soglasju k statutu Ljubljanskega urbanističnega zavoda v Ljubljani	935
898.	Sklep o soglasju k statutu Zavoda za plan, statistiko
in cene mesta Ljubljane	935
899.	Sklep o izvolitvi predsednika in dveh sodnikov občinskega sodišča I. Ljubljana	935
900.	Sklep o izvolitvi Sodnika občinskega sodišča II. Ljubljana	936
901.	Sklep o soglasju k imenovanju direktorja »Plinarne«
Ljubljana	936
902 Sklep o imenovanju direktorja Zavoda za plan, statistiko in cene mesta Ljubljane	936
903.	Sklep o imenovanju predstavnikov družbene skupnosti v svčtu Slovenske filharmonije (Ljubljana)	936
904.	Sklep o razrešitvi sodnikov občinskega sodišča I. v
Ljubljani	936
905.	Sklep o soglasju k razrešitvi namestnika občinskega
javnega tožilca v Ljubljani	936
906.	Sklep o imenovanju dveh članov poslovnega odbora
za izkoriščanje gramoza (Ljubljana)	937
907.	Sklep o javni razgrnitvi predloga urbanistične doku-
mentacije, ki ponazarja sprejemni potek elektroenergetskega koridorja na odseku Beričevo Rašica, kar predstavlja spremembo oziroma dopolnitev urbanističnega programa za območje mesta Ljubljane	937
908.	Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o
ukrepih za družbeno kontrolo cen (Brežice)	937
909.	Odlok o nadomestilu osebnega dohodka in povračilu
stroškov delegatom (Celje)	938
910.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o javni
snagi in videzu naselij v občini Celje	938
911.	Odlok o obveznem odlaganju in odvozu smeti in odpadkov (Celje)	942
912.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poseb-
nem občinskem davku od prometa proizvodov In od plačil za storitve (Celje)	944
913.	Odtok o potrditvi letnega davčnega zaključnega Računa za leto 1974 (Celje) •	945
Stran
914. Odlok o uskladitvi in sprejetju urbanističnega pro-
jekta »Ureditveni načrt bolniški kompleks«, izdelanega po določilih zakona o urbanističnih projektili (Celje)	943
915.	Odredba o najvišjih stopnjah marž za živila v prodaji na drobno (Celje)	945
916.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Mali vrh
(Grosuplje)	94«
917.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Studenec
»S 1«, »S 2« (Grosuplje)	946
918.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Stična
— Vir »S l« (Grosuplje)	946
919.	Odlok o spremembi odloka o ukrepih družbene kon-
*	trole cen v občini Litija	947
920.	Odlok o ustanovitvi občinskega štaba za teritorialno
obrambo (Litija)	947
921.	Odlok o ustanovitvi, sestavi in nalogah komisije za
inovacije v občini Litija	947
922. Odlok o gradnji cestnega omrežja, poti in javnih površin (zelenice, parkirni prostori, otroška igrišča itd:) v Verjah in o Ugotovitvi splošnega interesa gradnje in dopustnosti razlastitve oziroma prisilnega prenosa pravice uporabe v korist, občine Ljubljana
Šiška	948
923.	Odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter
odpadkov na ureditvenem območju krajevne skupnosti Medvod (Ljubljana Šiška)	950
924.	Sklep o manjšem odmiku od zazidalnega načrta za
območje zazidalnega otoka Ss 9 — Koseze (Ljubljana Šiška)	.	953
925.	Sklep o javni razgrnitvi predloga podrobnega urbani-
stičnega reda območja Iški Vintgar (Ljubljana Vič-Rudnik)	'953
926.	Sklep o javni razgrnitvi predloga zazidalnega načrta
za del območja VS 201 5 — Dobrova (Ljubljana Vič-Rudnik)	953
927.	Sklep o javni razgrnitvi predloga dopolnitve zazidal-, nega načrta za del območja VS 7 — Brdo-Vrhovci
(Ljubljana	Vič-Rudnik)	953
'928. Sklep o javni razgrnitvi predloga podrobnega urbani- „ stičnega reda /•* nase!le Tezcro. Podoeč, Kamnik pod Krimom, Prevalje pod Krimom in Preserje (Ljubljana Vič-Rudnik)	.	954
929. Sklep o javni razgrnitvi podrobnega urbanističnega
reda naselja	Ig	(Ljubljana Vič-Rudnik)	954
930.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega • samoprispevka za sofinanciranje programa izgradnje
kanalizacije na območju naselja Horjul-Ljubgojna 954
931.	Poročilo o Izidu referenduma za uvedbo krajevnega samonrispevka na območju naselja Horjul in Ljub-
gojna	955
932.	'vijnk o zaključnem rakunu izvršitve proračuna občine Logatec za leto 1974	<	955
933.	Odlok o	proračunu	občine	Logatec za leto 1975	956
934.	Odtok o ustanovitvi štaba teritorialnih enot občine
Logatec	957
935.	Sklep o potrditvi zaključnega ra6una davkov občanov
za leto 1974	(Slovenske	Konjice)	967
936.	Sklep o potrditvi zaključnega računa prispevkov za
starostno zavarovanje kmetov za leto 1974 (Slovenske Konjice)	958
937.	Sklep o prenosu namenskih sredstev za kmetijstvo • bivšega družbenega investicijskega sklada v občinski
samoupravni sklad za pospeševanje kmetstva (Slovenske Konjice)	958
938.	Sklep o ustanovitvi koordinacijskega odbora za vpra-
* Sanja družbene samozaščite v občini Slovenske Konjice	958
939.	Sklep o izvolitvi sodnikov porotnikov občinskega sodišča V Slovenskih	Konjicah	959
940.	Sklep o osnovali in merilih za dodelitev priznavalnin
borcem, za čas od 1. l. 1975 do 31. XII. 1975 (Slovenske Konjice)	960
941.	Sklep o potrditvi zaključnih računov skladov občine
Slovenske Konjice	za leto 1974	960
— Popravek navodila o plačevanju krajevnega samoprispevka na	območju	ljubljanskih občin	961
Izdaja Časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor in odgovorni urednik Milan Biber — Tiska tiskarna Tone Tomšič, % vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1975 200 din. inozemstvp 300 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava. Ljubljana. Veselova 1,1, poštni predal 379 VTI — Telefon direktor, uredništvo, uprava , In knjigovodstvo 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 579 - Z\ro račun 5Oi00-ft03-40323 Oproščeno prometnega davka do mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenile št 421-1/72.