Leto LXV^ st, 79 Ljubljana, petek 8. aprila 1932 Cena Din 1.- a zna,ja vsaK dan popoldne, izvzemsi oedeije in praznike. — inserau do 30 petit & Dm 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od IOO do 300 vrst a Din 3.—, večji Inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — > SI o venski Narod« velja mesećno v Jugoslaviji Din 12.—. sa Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Vi UPRAVN1MVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica St. 5 Telefon št~ 3122. 3123, 3124, 3125 in 3126 PODBOŽNIOB: MARIBOR, Grajski trg st. 8____CELJE, Kocenova ulica 12. —• aL 190. NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel. it. 26. JESENICE Ob kolodvoru 101. wm-- Račun pri postnem Čekovnem ca vodu v Ljubljani s t. 10.351. SKLEPI POSLANSKEGA KLUBA JRKD Po dvadnevni razpravi o političnem položaju je poslanski klub sklenil pospešiti organizacijo stranke JRKD — Posle glavnega odbora bo začasno vodil odbor poslanskega kluba, ki lahko kooptira nove člane Beograd, 8. aprila. M. Po dvodnevni debati je poslanski klub snoči končal razpravo o notranjepolitičnem položaju. Debato je otvoril ministrski predsednik g. dr. Voja Marinkovic, ki je podčrtavajoč deklaracijo vlade še enkrat poudaril, da ostane politika vlade nespremenjena ter da sloni slej ko prej na narodnem in državnem edinstvu. V debati je govorilo veliko število poslancev, med drugimi tudi poslanec celjskega sreza g. Ivan Prekoršek, ki so odobravali deklaracijo vlade in pojasnila gospoda ministrskega predsednika ter nagi asa li potrebo čim prejšnje definitivne organizacije stranke Jugoslovenske radikalno kmečke demokracije. Tam, kjer organizacija še ni izvršena, se naj to zgodi v najkrajšem času, da bo mogoče izvoliti tudi definitivno vodstvo stranke. Dokler se to ne zgodi, bo opravljal posle glavnega odbora poslanski klub. Razpravo je zaključil z daljšim govorom g. dr. Marinkovic, nakar je bil izvoljen ožji odbor, da sestavi resolucijo. Tričlanski odbor je po kratkem odmoru predložil naslednjo resolucijo: Klub narodnih poslancev JRKD je sprejel govor ministrskega predsednika dr. Marin kovica na znanje in je po izčrpnih diskusijah o političnem položaju na sejah dne 6. in 7. aprila t l. sprejel z zadovoljstvom deklaracijo kraljevske vlade, ki je bila 6. aprila prečrtana v Narodni skupščini, kakor tudi ekspoze g. predsednika vlade v klubu o potrebi nove politične grupacije, da se čimprej normalizira politično živi »en je na osnovi načela narodnega in državnega edin-stva. V zvezi s tem ie klub narodnih poslancev JRKD sklenil: 1. Vsi člani poslanskega kluba JRKD podpišejo in izdajo skupno s klubom senatorjev proglas na narod Jugoslavije o organizaciji stranke. 2. Klubski odbor bo vršil svojo funkcijo, Id jo ima kot začasni glavni odbor ter se mu da pravica in naloži dolžnost, da se za čimbolj nspešno izvrševanje svojih dolžnosti začasno razširi in kooptira v svoi okvir druge osebnosti iz kluba poslancev in senatorjev7. Začasni glavni odbor na.' prevzame inicijativno vloiro za orfanizariin strank** in mn Hn pri izvrševanju te naloge pomagalo in z njim sodelovalo glavno tajništvo JRKD. Id se more po potrebi razširiti z novimi člani iz kluba narodnih poslancev in kluba senatorjev. 3. Začasni banovinski in sreski odbori naj se organizirajo v Čim krajšem času, najkasneje do konca aprila L L Poslanski klub je resolucijo sprejel z dolgotrajnim aplavzom in vzklikanjem kralju in Jugoslaviji, nakar je bila seja zakliueena. Nikićev poslanski klub Beograd, 8. aprila. M. Narodni poslanci dr. Nikola Nikić, Lovro Knežević, Stepan Valjavec, Ivan Lončarević in dr. Franjo Gruber so včeraj obvestili predsednika poslanskega kluba JRKD, da izstopajo iz kluba. Obenem so poslali predsedniku Narodne skunščine pismo, v katerem ga obveščajo, da so osnovali svoj klub, ki ga prijavljajo pod imenom > Hrvatski sel jaški klub-c. Predsednik skupščine je vzel to na znanje in je dodelil novemu klubu posebno sobo. Kot predsednik kluba je prijavljen dr. Nikola Nikić, kot tajnik pa dr. Franjo Gruber. Nova vlada pred senatom Na današnji seji senata je bila prečita na deklaracija vlade — Popoldne bo klub senatorjev razpravljal o političnem položaju Beograd, 8. aprila. Danes dopoldne se je vršila seja senata, na kateri se je nova vlada pod predsedstvom g. Marin-k o vi ća predstavila senatu in podala svojo deklaracijo. Seji je predsedoval predsednik g. dr. Pavelić, navzoči pa so bili skoro vsi senatorji. Ker se je istočasno vršali seja Narodne skuecine, na seji senata niso bili navzoči vsi člani vlade. Najprvo je predsednik prečital ukaze o ostavki vlade g. Petra Zivkovića, o imenovanju nove vlade pod predsedni-štvom g. dr. Marinko vica in o imenovanju kmetijskega ministra g. Demetrovi-ća za namestnika odsotnega ministra trgovine g. dr. Kramerja, Senatorji so poslušali čitanje ukazov stoje ter so priredili ovacije kralju. Nato je predsednik sporočil, da je preclsedništvo Narodne skupščine dostavilo v razpravo zakon o trošarinah. Finančni minister dr. Djordjević je v imenu vlade zahteval, naj se temu za- konu prizna nujnost, ker je v zvezi s proračunom in se mora čimprej uveljaviti. Senat je to zahtevo z večino glasov sprejel in določil, da mora finančni odbor do 11. L m. zvečer podati svoje poročilo. Nato je povzel besedo ministrski predsednik g. dr. Voja Marinkovic ter je, toplo pozdravljen, prečital deklaracijo vlade, ki je bila prečitana 6. t. m. že na seji Narodne skupščine. Senatorji so čitanje deklaracije večkrat prekinjali s pritrjevanjem in so ob koncu z dolgotrajnim ploskanjem izrazili svoje odobravanje. Seja je bila nato zaključena. Prihodnja seja se bo vršila jutri dopoldne. Na dnevnem redu je razprava o statusu osobja senata. Popoldne ob 5. se bo vršila seja kluba senatorjev, na kateri bo klub razpravljal o političnem položaju v zvezi s sklepi poslanskega kluba JRKD. Seja Narodne skupščine Izvofitev odbora za proučitev zakona o pobijanju draginje in zakona o gradnji društvenih domov Hud naliv nad L? iMjano Ljubljana, 8. aprila. Žp davi jc bilo močno oblačno, dopoldne se je pa nebo še boli pooblačilo in vse je kazalo, da začne zopet deževati. Opoldne se je pa naenkrat nebo stemnilo in po mestu so morali po vspji uradih, trgovinah in dru-irih lokalih prižgati hftSt, ker j*» nastala taka tema. kakor Evefier v poznem mraku. Kmalu pol^in se je pa vlila nad mestom silna ploha, tako da so se moral* Ijudjp zateči v veže in čakati, da je nehalo liti. Med nalivom je padala tudi drobna toča in večkrat je zamolklo zaermelo. V Mariboru sneži Maribor, 8. aprila. Tudi v Mariboru imamo zadnje dni muhasto aprilsko vreme. Temperatura je že včeraj občutno padla, se bolj hladno je bilo pa danes, a vendar nihče ni pričakoval, da bo snežilo. Davi je bilo močno oblačno, opoldne se je pa nebo stemnilo in naenkrat je začelo snežiti. Sneii je naletaval v debelih mokrih snežinkah in se seveda ne bo obdržal, ker je pretopio. V soboto dne 9. IV. ob y28. zvečer TELOVADNA AKADEMIJA moške in ženske deee LJUBLJANSKEGA SOKOLA v »Narodnem domu« Beograd, 8. aprila. Danes dopoldne s« je vršila kratka seja Narodne skupščine. Po odobrenju zapisnika je predsednik skupščine poročal o tekočih zadevah. Minister za trgovino je izročil predsedništvu skupščine sankcijonira-ni zakon o prometu pšenice. Poslanec Marko Kožulj je vložil interpelacijo na prometnega ministra glede ureditve pokojnine postajenačeinika v Bački Palanki. Minister pravde je zahteval izročitev sodišču poslanca Sretenovi-ča, o čemur bo razpravljal imunitetni odbor. Minister za šume in rude obvešča skupščino, da bo odgovoril na interpelacijo poslanca Kneževića in tovarišev glede lesnih kupčij vinkovške občine, kadar bo interpelacija postavljena na dnevni red. Minister notranjih del sporoča, da bo odgovoril na interpelacijo poslanca Kneževića in tovarišev glede postopanja vinkovškega župana in podžupana, ko bo zbral potrebne podatke. Poslanec dr. Nikola Nikić je vložil interpelacijo na notranjega ministra o delovanju sreskega načelnika v Zagrebu Milana Huzjaka. Po odobritvi nekaterih dopustov narodnim poslancem je Narodna skupščina prešla na dnevni red ter je izvolila odbora za proučevanje zakonskega predloga o pobijanju draginje m o gradnji društvenih domov. Za predsed- nika odbora za pobijanje draginje je bil izvoljen narodni poslanec Husejin Kadić, odboru, ki bo proučil načrt zakona o gradnji društvenih domov, pa načeluje nar. posl. dr. Ljudevit Pivko. Seja je bila nato zaključena. Prihodnja seja se bo vršila jutri popoldne z dnevnim redom, določitve dnevnega reda. Mednarodna konferenca dela v Ženevi Na dnevnem redu so važne razprave o socialnem zavarovanju — Imenovanje nase delegacije Beograd, 8. aprila. A A. 16. mednarodna konferenca dela bo otvorjena v Ženevi 12. aprila. Na dnevnem redu te konfertr.ee so tale vpraisanja: 1. Ukinjenjc posredovalnic proti plači- 2. Zavarovanje za primer onemoglosti, starosti in smrti; 3. Doloiitev minimalne starosti za zaposlitev dece v neindustrijskih obratih: 4. Revizija konvencije o zaščiti delavcev za primer nezgode, zaposlenih pri natovarjanju in raztovarjan ju parnikov. Razen tega bo v razpravi vprašanje o izvajanju ratificiranih konvencij o brezposelnih delavcih v zvezi z gospodarsko krizo in o drugih vprašanjih, ki so zvezana z delom mednarodnega urada za delo. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je v soglasju z aunaniim ministrom in z ministrskim predsednikom imenoval to- Londonska konferenca bo odgođena? Nasprotja so tako velika, da je vsak sporazum nemogoč Nemčija odločno proti francoskemu predlogu London. 8. a/prila. Pričakovanja, da bo londonska konferenca štirih velesil po predhodnem sporazumu med Anjplioo In Francijo potekla brez večjih težkoč, so niso uresničila. Vedno bolj se kače, da se bo konferenca zek> zavlekla, ce apJoh ne bo odgod en a. Včeraj so se sestali voditelji vseh Štirih delegacij ter so ponovno obširno razpravljali o podunavskera problemu in »kušali najti kompromisno rešitev. Tudi ta poiz-kus je ostal brez uspeha. Nemolja In Italija vedno odločnejše odklanjata Tar-dleujev načrt In tudi angleško formulacijo. Nemški delegat Bi"ilow je ob tej potHik: podrobno očrtaJ »tališče NemMj« fcn era preciziral v glavnem takole: Dosedaj je bito doseženo soglasje v na-slednjih točkah: 1. Vse štiri velesile so složne v spoznanju, da vsled položaja, ki je bM ustvarjen x mirovnimi pogodbami, gotove podunavske države niso niti gospodarsko, niti finančno življenja zmožne. 2. Prav tako soglašajo ve« štiri velesile v tem, da je treba z asi gurati gospodarsko in finančno eksistenčno možnost podunavskih držav s skupno akcijo. 3. Soglasno je tudi naziranje. da je uspeh te akcije v neposrednem interesu zainteresiranih velesil m Evrope sploh. 4. Splošno vlada mnenje, naj ta sanacijska akcija tvori samo pripravo m začetek racionalnejše ureditve celokupnega evropskega gospodarstva. Bukrw je nato prešel da flranoosk-i predlog, kri oriooroia. gospodarsko »bJiža-nj« petih podunavskih drlar in gre za tem. da se štiri gospodarsko najšibkejše države naslonijo na peto podunavsko državo, to je Češkoslovaško, ki po taflavi lastnega zunanjega ministra na T takt stiski, ki pa kot odijetna-lec ne zadostuj« z~a go&pod arsk o sanacijo oetaJih pretežno agrarnih podunavskih držav. Tudd stiska oetallh štirih podunavskih držav je dokaj raznolika Gosnodarstoi položaj Avstrije in Madžarske jp tak. da vz.buaa resno skrb. dočim položaj Rumumaje m Jugoslavije daleč nrf tako težaven. Poročilo finančnega odbora Društva narodov razen tega označuje tudi položaj Bolgarije in Grčije £Toplicec, kjer so tudi prenočevali. Drugi dan so si ogledali Bled in Se dopoldne s svojim posebnim vlakom odpotovali v domovino. Preteklo soboto bi se morala vršiti prva predstava govorečega, filma v kinu »Bled«. Ker pa zaradi eksploaije v filmskem podjetju >Staru< v Zagrebu ni bilo mogoče dobiti filma, bo prva predstava zvočnega filma v soboto 9. t. m. zvečer. V nedeljo 10. t. m ob 20. priredi pevsko društvo iz Zasipa pevski koncert v dvorani Sokolskega doma na Bledu. Po koncertu priredi Sokoli prosto zabavo. Kmete iz ribenske okolic p opozarjamo na poučno predavanje o mlekarstvu. Id bo v nedeljo ob 15. v osnovni soli v Ribnem. Pristopajte k Vodnikovi družbi Demonstracije proti režimu na Madžarskem Budimpešti! i MtVftia s Socialiadčni delavci so v Debreofam m t Segsdja ptUetim demonstracije. V Debrectrra je ftupaa sprejel spomenico delavcev. V Segedu je btio več demonstrantov aretiranih. Tudi >* drogi* pokrajinskih meat javljajo o demonstracijah socialnih, demokratov, Id pa so potekle brez večjih incidentov. Samo v Balmaz-Ujevarosu je prišlo do spopadov s orožniki, na katere so demonstranti metali kamenje. Orožniki so rabili orožje ter usmrtili nekega demonstranta. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Devize: Amsterdam 2276.83 — 228«.19, Betriln 1328.67 — 1339.47, BrueeJj 786.2* do 790.23, Curth 1094.35 — 1099.85. London 212.26 — 213.86, Nevrvork ček 5694.73 do 5622.90, Pariz 221.96 — 223.07. Praga 166.32 — 167.18, Trst 289.S3 — 291.93. INOZEMSKE BORZE Curth. Beograd 8.36, Paril 20.2750, London 19.38, Nevrjork 513.25. Bruselj 71.s6. M i Lan 38.4760, Madrid 38.80. Ameter-d*m 208.06. Berlin 141.80, Sorij* 3.72. Pra-aa 16-20, Varšava fcUO. Bakaresta 2.07. Stran % »SLOVENSKI NARODc, dne 8. aprila 1932. Stcv 79 H kampanji proti naši tekstilni industriji Izjava Zveze mdustrijcev v cijozno poročanje '^jvbbdjana, 8. aprila. Zadaje čase ee je vodila v nekaterih beograjskih dnevnikih ostra kampanja proti ooM industrij. Očita se jd, da je po velikem delu so kriva sedanjih gospodarskih m plačilnih težav. Dne 2. t. m. je izšel v beograjskem dnevniku >Politikat članek pod naslovom >Pojava za najoStritfu osudu C za najoštrije mereč, v dnevniku > Trgovinski Glasnik« pa, dozdevno iz istega vira, članek pod naslovom smanjivanje u vosa in skupoća u zemlja*. Oba članka harangiirata javno mnenje proti domači . industriji, kateri podtikata, da ona zlorablja pomanjkanje na devizah in po njem povzročene ovire uvoza v neupravičeno in nedopustno povišavanje cen industrijskih proizvodov, kakor da hoče industrija obogateti na račun obubožanega konsumenta. V prvi vrsti se dol ž i naša tek6tilna industrija, da je neposredno po uvedbi strogega deviznega režima povišala svoje cene za 20 do 2o°/<>. Ker je največ podjetij tekstilne stroke v področju slovenske Zveze Lndustrijcev, smatramo za svojo dolžnost, da na podlagi stvarne ankete najodločneje zavrnemo one neosnovane napade na našo tekstilno Industrijo. Vsa podjetja tekstilne stroke našega področja izjavljajo, da niso v zadnjem času v nobenem primeru povišala svojih cen in da ta čas na tako povišanje niti ne mislijo. Industrija na slovenskem ozemlju kraljevine ima težke brfee, kako da nabavi potrebne surovine in produkcijske potrebščine, in kako da zaposli svoje številno industrijsko delavstvo. V pravilnem pojmovanju splošnih interesov našega narodnega gospodarstva je Zveza mdustrijcev v imenu naše industrije, pa tudi v javnem interesu, od zakon'te stabilizacije dinarja pa vse do danes zahtevala ukrepe, kojih Izvedba bi bila preprečila ali vsaj v vidiki meri ublažila ostrino tačasne krize, a žalost se naši predlogi niso pravočasno upoštevali. Koj v početku smo se izjavila ;>roti polni svobodi prometa z devizam: in valutami, in že meseca septembra in oktobra L 1931 smo zahtevali cenzuro uvoza in cenzuro dodeljevanja. deviz. Doč-im se je svobodni devizni promet orne- Ljubljani glede na tenden-nekaterih listov jii šele s pravilnikom od 7. oktobra 1931, se cenzura uvoza niti do danes nd uvedla. Medtem je prisilo do plačilnih težav, ki resno ogrožajo naš kredit v inozemstvu, ne ©lede na težko situacijo, v kateri je znaten de« naše industrije. Navzlic temu smo se vse do zadnjega časa izjavljali proti povečanju obtoka bankovcev preko zakonite relacije ter smo poživljali mero-dajce faktorje, da dosledno branijo domačo moneto. Ponosni na svoje vseskozi iskreno in patriotsko ponašanje moramo z gnevom zavračati ono protiindustrijsko kampanjo ter neosnovane očitke gori omenjenih člankov proti naši tekstilni industriji. Žalosti nas, da najdejo taki članki prostora v dnevniku, ka velja za organ beograjskega trgovstva. Mi smo se vedno zavzemali za gospodarsko solidarnost, zlasti za solidarnost med Industrijo in trgov dno. Ako se taka solidarnost odklanja, vendar še ni potrebno, da se dovoljujejo nekvalificirani napada na našo industrijo. V tačasnih težavah smo imeli večkrat priliko videti, da v drugi!h delih države ni pravega razumevanja za razmere v Sloveniji, ki je v agrarnem pogledu pasivna in katere prebivalstvo po dobrem delu živi ob zaslužku v lesnem gospodarstvu in v industriji. S pravico se pritožuje naše industrijsko delavstvo nad men t ali t eto, ki ne razume njegovega položaja. Očivid-no se ona mentaliteta zlorablja v omenjenih d-veb člankih, ki harangirata javno mnenje proti tako pomembnemu faktorju v narodnem gospodarstvu, kakor je naša industrija. Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, ki je vselej in povsod delovala v patriotskem in državotvornem duhu. ne more nikomur priznati monopolne pravice do patriotizma. Ko ponovno zavrača omenjeno protiindu-strijsko kampanjo, daje izraza mnenju, da je ta kampanja v veliki meri škodljiva narodu in državi. Ljubljana, dne 7. aprila 1932. Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani Janko Jovan, 1. r.; Milan šuklje, 1. r. Kaj vidi fotoamaterjevo oko G. Cveto Švigelj se je pokazal s svojimi fotografijami pravega mojstra Ljubljana, S. aprila Ljubljančani radi gledajo lepe slike, posebno pa, kadar jim jih obljubi pokazan tak mojster - fotoamater kot ie g. Cveto Švigelj, ki njegova dela pozna že vsa banovina, pa tudi inozemstvo. Zato je bila tudi snoči dvorana Delavske zbornice pri predavanju Fotokluba polna vseh. ki se zanimajo za lepo fotografijo, a posebno smo opazili predsednika SPD dr. Pretnarja, odlična fotoamaterja prof. Ravnika in Rgona Planinska od »Skale«, prvaka naših obrtnikov Josipa Rebeka, voditelja motociklistov podpolkovnika Jakliča, pokrovitelja vseh športov inž. Bloudka. direktorja Poštne hranilnice dr. Vidmarja, zastopnika fotografskega odseka SPD v Trbovljah Cofa in več drugih uglednih osebnosti ki so z največjim zadovoljstvom občudovali prekrasna in v resnici mojstrska dela. Predsednik Fotokluba Lojze Pengal se je zahvalil za obisk in povdarjal vzgojni pomen fotografiranja v tej materialistični dobi, ki nam hoče iztrgati iz srca vse, kar je lepega In plemenitega. Fotografiranje vzbuja ljubezen do domovine, ljubezen do prirode in ljubezen do estetskega udejstvo-vanja, saj je dobra slika pesem, na drugi strani pa tudi važno propagandno sredstvo za lepote naše domovine in tako tudi za tujski promet. Obširno je orisal idealni namen Fotokluba. ki hoče s predavanji in prirejanjem razstav, pa tudi s poučevanjem fotoamaterjev vzbujati zanimanje in veselje za ta sport, ki je postal že umetnost Pri predavanjih in na razstavah bodo člani kluba pokazali, s kako finim čutom opazovanja jih je obdarila natura, in brez reklamne primesi bo Fotoklub skušal s temi pripomočki vzbuditi enake čute tudi v vsej javnosti. Ko je predsednik predstavil predavatelja g. Šviglia. je ta na platnu pokazal 160 prvovrstnih slik in vsako posebej analiziral s tehniškega, pa tudi z estetskega stališča, zlasti pa kar se tiče kompozicije in izbire motivov. Prav dobro je pogodil predavatelj, da je motive kazal mešano, namreč tako, da smo videli planinsko sliko z Gorenjske, nato sliko z Dolenjske, posrečeno tihožitje, motiv iz Ljubljane, življenje in delo naroda itd. Že prva slika, namreč sijajno osvetljene kakteje na oknu, je publiki silno ugajala, pri nadaljnjih so pa gledalci predavanju sledili s takim zanimanjem in občudovanjem, da so pozabili, kako hitro teče čas. saj je predavanje trajalo dve uri. Posebno se je naš fotografski umetnik izkazal s slikami z Bohinjskega jezera, ki nam ga je pokazal v najrazličnejših razsvetljavah, prav tako pa s slikami z zasneženega Triglavskega pogorja, kjer zlasti posnetki Sedmerih jezer dramatično slikajo titanski boj vegetacije z višinami. Ti orjaški mecesni so pravi Nibelungi! Čudovita je Kranjska gora v luninem svitu, zelo posrečeno je tudi novo tromostovje v Ljubljani, a umetnina visoke kvalitete je med drugimi idilami iz stare Ljubljane zlasti nočna slfka gigantov na semeniškem portalu. Vso lirsko idiličnost Loškega hri- bovja nam slika cela vrsta posnetkov, a z interijerjem iz crngrobske cerkve je v tej seriji avtor gotovo dosegel vrhunec. Planike žive na njegovem posnetku in zvončki so nežni kakor pravi oznanjevalci prve pomladi, zanimivi so pa tudi posnetki Sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru, kjer je to slikovito cerkvico talentirani amater posnel z dveh dosedaj neznanih strani. Prav mnogo ima tud' odličnih večernih razpoloženj, a tudi v najmodernejši struji stvarne umetnosti se je Cveto švigelj pokazal mojstra. če omenimo še. da so bili tudi strokovnjaki prav zadovoljni še z njegovimi posnetki iz življenja naroda, kjer je izbrane tipe našega kmeta posnel pri najrazličnejšem delu na polju in doma. nam ni treba ob koncu še povdarjati. da so bili vsi gledalci izredno zadovoljna in so takoj izrazili željo, da bi Fotoklub čim prei zopet priredil podobno predavanje več navzočih se je pa oglasilo tudi za Člane Fotokluba. Pri zdravniku. — Gospod doktor, vaš honorar za lečenje moje žene je odločno previsok. — Pomislite vendar, koliko denarja sem vam prihranil s tem, da sem prepovedal vaši ženi hoditi letos na letovišče. Naša delegacija na vsesokolskem zletu Iz Jugoslavije se je priglasilo 794c udeležencev IX. vsesokolskega zleta v Pragi, od teh 5802 člana. 2134 članic ter 3°82 tekmovalcev in 86° tekmovalk. Člani \ kroju so se priglasili 4803, v oiviiu 943, članic v kro}u 880. v narodni noši 919. brez kroja pa 343. Za pozletne vzlete se ie priglasilo 1543 članov in 653 članic. Naraščaja se je priglasilo 464 in sicer 319 narae9Čajnlkov m 145 narascajnic. V kroju ho 253 r.arašcajni-kov in 102 naraščajnici. Nekatera društva se pa še niso priglasila. Zletni odbor SKJ, ki vodi vse priprave za udeležbo na vseso-kolskem zletu. vztraja dosledno n« udeležbi članstva in naraščaja samo v svečanem kroju ali narodnih nošah, kar j<% brlo sokolskim društvom ponovno sporočano. Po zadnjih poročilih, ki jih je prejel zletni odbor v Pragi, se je pa število udeležencev vscsokolske^a zlete iz Jugoslavije zvijalo že na SJ3O0, za pocletne zlete je pa priglašenih 2.100 udeležencev. Zletni odbor računa, da se pripeljejo udeleženci iz Jugoslavije v štirih smereh, tri skupine pc železnici, četrti pa iz Beograda do Bratislave po Dunavu. Tudi naša vojska se žc marljivo pripravlja na vsesokolski zlet. V Prago prispe 80 gojencev vojaške akademije v Beogradu. 80 gojencev pehotne podčastniške šole ter 80 mornarjev iz pomorske akademije in pomorske podčastniške šole. Z njimi odpotuje v Prago 10 častnikov in 60 mož broječa vojaška godba. Vseh udeležencev bo torej 310. 240 predstavnikov naše vojske in mornaric«:* nastopi s pro&timi vajami. Jeseniško delavstvo enotno Ljubljana. & aprila. Drugi listi so že precej pisali o nesoglasjih med skupinami delavstva na Jesenicah. Javnost je po teh vesteh sodila, da je na Jesenicah nastal resen razkol v delavskih vrstah zaradi bogve kakih načelnih razlik v mišljenju napram KTD. Vsa javnost je tudi mislila, da je s tem enotnost delavstva razbita, in raznašale so se celo vesti o medsebojnih bojih. V resnici pa na Jesenicah ni bilo nikakega načelnega razkola, pač je pa nastalo le nesoglasje v formalnih zadevah, saj je ves čas vsaka organizacija zastopala stališče vsega delavstva in tudi iste zahteve napram KTD. Delavstvo KTD je organizirano v treh skupinah in sicer v NSZ (Nar. strokovna zveza). JSZ (krščanski socijalci) in SMRT (Zveza kovinarjev). Do nesoglasja je prišlo pri pogajanjih, ko so vse tri skupine zahtevale, da mora pričeti delati vse delavstvo obenem, nikakor pa le en del. kakor je želela K1D. Zastopniki NSZ in SMRjJ so pred sejo s KIO, ko je o tem vprašanju padla odločitev, imeli že pooblastila svojih organizacij, da popuste, ker je KIO vsemu delavstvu ponudiia prav visoke koncesije, predvsem pa kolektivno pogodbo in podporo v znesku 1 milijona Din in 10.000 kg masti, čes;ir doslej še nobeno podjetje v podobnem primeru ni storilo, a zastopniki JSZ tega pooblastila svojih somišljenikov še niso imeli, pa so kljub temu podpisal; zapisnik protokola o situaciji, ki ima veljavo predsporazuma. Ko je po seji poročal zastopnik JSZ na shodu o tem sporazumu, pa somišljeniki s takih aranžmanom in popuščanjem niso bili zadovoljni in je prišlo do burnih protestov, ki so v splošnem razpoloženju razburjenega delavstva pač razumljivi. Oglasil« so se celo očitanja, da so zastopniki NSZ in SMRJ izdali delavstvo, omeniti pa moramo, da NSZ in SMRJ zastopata ogromno večino delavstva, medtem ko ima JSZ le 200 članov in je torej samoobsebi umevno, da bi koncesije ki jih dosežete t; dve organizaciji, prišle v korist prav vsemu delavstvu. Nesoglasje je v resnici torej le nekako formalnega, nikakor pa ne načelnega značaja. Pogajanja, nri katerih sedaj sodelujeta le NSZ in SMRJ. se nadaljujejo in obetajo dovesti v najkrajšem času do zadovoljivega uspeha. Podjetje je zagotovilo, da kolektivno pogodbo predloži tudi tretji skupini in, da bo pogodbo tudi napram tej skupini lojalno izvajalo. Borba proti ]etiki Poročilo o šestmesečnem delovanju dispanzerja Osrednje protituberkulozne lige v Ljubljani. Protituberkulozni dispanzer je izrazito socialno higienska ustanova. katerega glavni nalogi sta izslediti vse primere odprte tuberkuloze ter preprečiti širjenje te bolezni na zdravo okolico. Od svoje ustanovitve dne 5. oktobra 1931 je obiskalo protituberkulozm dispanzer 953 oseb. Prvič je bilo preiskanih 472, ponovnih preiskav je bilo 97. Potom dispanzerja izsledenih odprtih tuberkuloznih primerov je bilo 24. Članov družine je bilo sprejetih 512. Izmečkov je bilo preiskanih 111, od teh 27 pozitivnih. Krvnih preiskav ie bilo narejenih 144. Rentgcnološko slikanih 15. a rentgenoloških preiskav 67.a. Najvarnejša naložitev denarja. Najvišje obrestovanje KOLEDAR Danes PoteJc. 8. a.j..-.:;« katoličani: Albert. VttJOnica; pravoga\ a: marca. DANAŠNJE PRIREDITVE ZKD: >Pesini je kouoi ,.b 14.30 v kinu Matici. Kino Matica: Gospo-lična, napacn spoj. Kino Ideal: Vclctirrist. Geografsko društvo: Ob6tri ibOf ob : 1 IS. v seograiskeni institutu ua uu: \ »:•/.:. Šukljetov večer v društvu >Krka* <»b '30.30 v beli dvorani Haloni DEŽURNE LEKARNE Danes: Tmkoczv, ftfostai til t n Kamor, Miklošičeva COSta -" Narodne Gledališče DRAMA Začetek >b 20. 8. aprila, petek: Zaprto. 9. aiprila, sobota: Vzrok. Red hi. 10. aprila, nedelja ob 20.: Klar hočete. l7\n. Znižane cene. * Rostandova drama V/rok je iic dvorano eno najboljših oderskih del. Lir se jih jc vprizorilo v letošnji se/on; v naV drami. Poslednja vprvortev rega dc'a b v soboto dne 9. t. m. zvečer za red E. Zasedba običajna. Shakespeare j e\'a komedija »Kar hočete v režiji dr. Branka Lravellc »e bo ponovna ljubljanski drami v nedeljo dne 10. t. n. ob 30. po znižanih drarnskih cenah. Delo je imelo izredno volak uspeh. Sova dramska premijera. Krog štirih mladih ljudi, ki »o sklenili po sovjetskih običajih zakon, nam prikazuje avtor Kata-jev v koinuu j: »Kvadratura kroga«. Snov jc popolnoma MKiobna in zaniinive, predvsem že zato, ke»r je 1j miIo dramaturgov iz Sovjetske Rusije, ki bi obravnavali materijo tudi za druge pokrajine na tako zanimiv Dačii Krog zakoncev igrajo £Os, .luvanova Vida in g. Gregorin ter gdč. Ga-brijelcičeva in g. iaiicm. Poetu brezdomca kreira g. Lipali, komisarja g. Pkrt. V ostalih vlogah nastop jo gdč. Slavčeva m Kuk čeva t ca- gg. Jerman m. Po tokar. Na prema-j ero, ki se vrši v sredo dne 13. t. m. opozarjamo vse ljnjbiteJJe naSega ^cdaliaČa, saj bodo imeli priliko videti popolnoma svojevrsten ter izredno zanimiv in zabavon komad. OPERA Začetek ob 20. 8. apni-la, petek: Zapeta l>. aprila, »obota. Luiza. Red D. 10. aprila, nedelja ob 15.: Trije mušketirja. Izven. Znižane cene. — Ob JO.: Carmea. Izven. Znižane cene. V operi »Luiza«, ki se poje v n*& operi v soboto dne 9. L m., nastope ponovno v vlogi očeta g. Josip Križaj. N'aslo>*k> vlogo Luize poje gospa Gjun^jenao-Ga-vella, njeno mater ga. španova, Juhena g. Gostič. Irroa je gospa Pobceva. V ostaiih vlogah nastopajo skoro vri člani našega odličnega opernega zbora. Opero diragtra ravnatelj PoMč. Predstava se vri; za red D. V četrtek dne 14. t. m. bodo igraK na odru opernega gledališča diletanti z Jesenic opereto »Cardaška knjegimja* na korist pomožne akcije jeseniškim delavcem. Zato že danes opozarjamo na to izredno pa tudi zanimivo operetno predstavo. Pojasnila o plačilu takse za vozila Beograd, 7. aprila, A A. Davčni oddelek rkianonega ministrstva je poslal okrožnico finančnim direkcijam, v kateri pojasnjuj« odredbe tarifne postavke 100 taksne tarife zakona o taksah. Po teh pojasnilih fc mora /a vsa nanovo nabavljena ali popravljena vozila, ki eo podvržena taksi iz tarifne postavke 100-takis-ne tarife od 1. aprila t. 1. plačati taksa in sicer: 1. Za nove m popravljene potniške avtomobile, tovorne avtomobile, motorna kolesa, vozove za izvošeke itd. v roku LS dni od dneva, ko je bilo vozilo kupljeno ali po pravljeno (če je bilo prej neuporabljivo). 2. Za motorna kolesa, ki so že v prometu, najdelj do 25. maja t. L 3. za tovorne avtomobile, nabavljene pred 1. aprilom t. 1.. in druga vozila, /a katera je plačana taksa iz te tarifne številke, je treba plačati takso sele 1. januarja 1933. 4. Lastniki vozil, ki n\>o plačali redn« takse v zakonitem roku po starih določilih, se obsodijo, da morajo plaćati redno takso po starih določilih, kazensko takso pa po novih. Vsa vozila, za kat*ra se plača tak^a po novih določilih tarifne številke 100 po teži, se morajo poprej stehtati. Ta vozili se morajo stehtati z vsem orodjem in rezervnimi deli. ki pripadajo rakim vozilom. Bencin m olie pri tem ne prideta v poštev. Tehtanje <»e izvrši na občinsk' ali državn' tehtni-:i v navzočnosti organa upravne oblasti in ,:nanc-- kontrole in sieer samo v krajih, c er je sedež upravne oblasti prve stopnje, i • ^enrer izda občinska odnosno državna ►n ast posebno potrdilo. Ker prometne knjižice še niso dotiskanc. bo od 1. aprila dalie ravnalo *akole: pravno oblastvo pobere prijavno takso ** taksnih znamkah nato se vozilo stehta i'o izvršenem tehtanju izda upravno oblastvo lastniku začasno orometno dovoljenje, nato pa pozove lastnika, da nlača letno takso v gotovim pr pristojni davčni upravi ter predloži začasno dovoljenje in izka-dlo o teži. Na podlaci potrdila o tež' bo Javčna uprava obračunala l^tno takso o 'emer bo izdala potrdilo na začasnem do-votjenju. To dovoljenje v^lja začasno rn se 50 moralo zamenjat* ■ prometno knjižico. K.o davčna uprava pobere letno takso, po 51 je lastnika na uiptavno oblastvo. da mu tam podpišejo začasno dovoljenje Ko bodo prometne knjižice gotove, se bodo začasna dovoljenja zamenjala. Štev. 79 >S LOVEN S KI NAROD«, dne 8. aprila 1932. Stran 3. Dnevne vesti — Nakazui< ni promet z inozemnom 'n sprejemanje vrednostnih pisem za inozemstvo nkinjenu Glede ukinitve nakazniskega prometa z inozemstvom so izšla še naslednja poiasnila: 1. Odpravljati odnosno zaračunavati se smejo nakaznice za tiste odkupne pošiljke iz inozemstva, ki še leže na pošti, ali za take pošiljke, ki so bile v inozemstvu predane na pošto najkasneje do vštetega 10. marca t. 1. in ki so morda še na pošti. Odkupne pošiljke iz inozemstva, ki bi bile predane po 10. marcu t. L, se ne smejo izročati, temveč jih morajo pošte odjaviti kakor nedopustne inozemski sprejemni pošti. Po 31. marcu t. I. pa ne smejo pošte taracu navali nobenih odkupnih nakaznic za inozemstvo. To velja za odkupne pošiljke., ki bi bile predane pred 10. marcem t. 1. in ne bi bile naslovnikom izročene do 31. marca t. L 2. Nakaznice, ki bodo došle iz inozemsva. naj poste izplačajo brez ozira jmj dosedanjih predpisih. 3. Prepoved |>ošiljanja vrednostnih pisem v inozemstvo se nanaša samo na zasebne požiljatve. Pisma z oenačeno vrednostjo, ki jih pošiljajo v inozemstvo državne ustanove in Narodna banka, se sprejema jo tudi še nadalje na dosedanji način. — Carina na modro galico no !><> ukinjena. Splitska >Nova Doba« pOTOČa: Finančno ministrstvo, carinski oddelek je Trgovski zbornici v Splitu na njeno vlogo od 20. februarja t. 1.. s katero je predlagala ukinjenje uvozne carine na modro galico, sporočila, da ni možnosti niti upravičenega razloga za znižanje uvozne carine na modro ualiro Kot razlog za to navaja, da je mešana komisija trgovskega in kmetijskega ministrstva ugotovila, da je domača tvornica modre galice >Zorka: d. d. v Subotici. s katero je vlada zaključila destletni dogovor za preskrbova-nje domačih konsumentov z galico, v stanfu Lriti vso potrebo v državi, da cene domač' palice ne prekoračijo dogovorjene cene, in da te nifso višie tu\ londonskih cen za ta-mošnjo pot rušn jo, uračimši prevozne strošk-\ — To dajemo v vednost vinogradnikom in dobaviteljem galice z ozirom na dejstvo, da hodijo agentje neke inozemske tvrdke po Sloveniji in obetajo italijansko galico brez carine. — Anejleški turisti v Splitu. 5. maja prispe v Split velik angleški parnik >Arando-ra . ki je ž« opetovano pripeljal Angleže na našo rivij ro. Tudi letos jih pripelja mnogo. 16. maja pa pripluje v Split drugi an gleški parnik Straitblnavcr in tmii z njim se pripelje večja skupina angleških letovi Sca rje v. — Samomor 70-letnega starca. V Ertte-viku blizu Sremske Mitrovice se je obesil 70-|etni Ivan Klesič. Moža je mučila neozdravljiva bolezen in večkrat je tarnat da je sit življenja. — Znameniti nemški učenjak Mas soir v Zagrebu. V Zagrebu se mudi znanj nemški učenjak, profesor berlinske univerze Max Dessoir. ena največjih filozofski!, avtoritet sedanje Nemčije. Nemški učenjak je predaval najprej po radiu o tioetheju kot [vsihologu. včeraj pa v dvorani Ljudskega v-eučilišča o umetniških posebnostih Go-ethejevega Fausta«, V Dubrovnika ^e že kopljejo. V sredo in včeraj sta bila zasidrana pred Dubrovnikom dva prekooceanska parnika z inozemskimi letoviŠčarji. V sredo je priplu: iz Grčije naš fiarnik Kraljica Marija: in pripeljal več a -leskih letoviščarjev. Včeraj zjutraj je pa priplul v Dubrovnik nemški }>arnik >Karlsruhe ler pripeljal 350 nemških in švicarskih letoviščarjev, ki so se popoldne odpeljali z avtomobili v Kotor. Včeraj je bil v Dubrovniku krasen pomladanski dan in mnogi tujci so se že kopali - — Turni smučarski tečaj na Staničevj koči od 11. do 24. t. m. Idealno zadoščenje na turi ima smučar-planinec t 'daj ko obvlada na smučeh vsak teren, premaga vse ovire brez pik in je |K>dvrgel svoji volji razno pomisleke. V največji brzini pregleda teren pred seboj, premišlja in sklepa obenem ko režejo smuči like različnih oblik, ki so le mehanično delo celote — ukaz misli. Tako popolno obvladanje vsakega terena se pridobi predvsem na smučarskih turah v prostem terenu — temelj zato je pa šola na vežbališču in strokovne knjige, prejko^tej se porodi vsakemu smučarju taka neskromna želja, naravno saj ravno smuči dram i jo planinca, da ne prospi drugače tako tečne dolge zime. Udeležencem v tem tečaju se nudi prilika, da vežbajo med izletom in izpopolnijo znanje — praktično in teoretično. Podučevalo se bo predvsem v smučarski tehniki na strmini in to v zavorah, lokih in preskokih, obenem pa spoznajo visokogorski svet v smeri na llriba-rieo, obsežen smučarski raj okoli po Bohinjskih planinah in po Konmi ter maloznane kotanjaste predele pod Bogatinom in Voglom. Odhod tečajnikov je 14. t. m. zjutraj iz Mojstrane. Zbirališče v hotelu Triglav. Umestno je /lasti za one, ki niso vajeni prilik v tej višini, da se udeležijo celega tečaja in so pred izletom nekaj dni v tej višini, ter med tem izpopolnijo svoje znanje v smuški tehniki. Ostali udeleženci odidejo iz Mojstrane v soboto 10. t. m. zvečer (evenr. prenočijo v Zgor. Krmi). Radi nošnje se je prijaviti pri prihodu zaupniku SPD g. CJrc-gor Lahu. Prijave sprejema J. Bitenc, Sta-ničeva koča-Mojstrana. Slov. plan. društvo v Ljubljani in Ivrdka Goreč d. d. Ljubljana. — Lepa knjiga. Pravkar je izšla v sa-Jožbi Tiskovne zadruge v LubUjani kot druga knjiga zbirke s Slovenske potic povest »Pot ob prepadu«, ki jo je napisa! Jože K ran: c. Pisateljevo ime je znano noši javnosti iz raznih prispevkov v ?.LjubIjan-skem Zvonu; in drugih leposlovnih revijah, zlasti pa po knjOgi t-Ljudje iz cesten, ki jo je preti nekaj leti Izdala Cankarjeva družba. Snov za to povest je povzeta iz življenja pohorskih kmetov in bajtarjev, ki se izživljajo po svoji kmečki modrosti in svoji zdravi., prirodni čutnosti. >Pot ob prepadu je ljubezenska zgodba med deklo Reziko in tihotapcem Francetom, ki se zaradi junakovega notranjega nemira in neodolj-i'vega hrepenenja po svobodi tragično konča s smrtjo obeh ljubimcev. Pohorski gozdovi, prisojne vaSL, viseče po bregovih med nj-ivami in travniki, ob vznožju pa mračna struga deroče Drave, ta pokrajina je dobila v Jožetu Kranjcu svojega oboževatelja in oblikovalca. Povest, ki je pisana z veliko spretnostjo ji propri-eevalnostjo, zasluži, da jo toplo priporočamo. Jože Kranjc: >Pot ob prepadu^, izdala Tiakovna zadruga v v^jubljani, Slovenske poti 2, 1932. 80 str. Kart. knjižica stane Din 32. — >Sportni list<. — Izšla je 10. številka slovenskega >trokovnega športnega glasila. V glavnih člankih prinaša kritično poročilo o ponesrečenem cross countrvju v stadionu z zanimivimi podatki izza kulis, obširen pregled nogometnih dogodkov (poročila iz Ljubljane. Maribora. Celja, trboveljskega okrožja kakor tudi iz drugih krajev), aktualen apel zimskim športnikom. Kordeličevo pismo z Dunaja. Vodebovo iz Prage itd. List se dobi v večjih trafikah. Naslov uredništva in uprave: Dunajska cesta 13 — Dobave, (iradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. t. m. ponudbe glede dobave 23 komadov napisnih tablic. Onlas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri depozitni blagajni te direkcije. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in nestanovitno vreme, od časa do časa dež. Včeraj je bilo jasno samo v Splitu in Sarajevu, drugod pa oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 21, v Splitu 18, v Zagrebu in Heo-gradu 17. v Sarajevu 15. v LJubljani 14.0. v Mariboru 14.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7~)4*. temperatura je znašala 9.2. _ Cigani odrezali kmetu uho in iziaknili oko. Na e-ejmišču v Zagrebu so cigani napadli kmeta Mi jo Cizmezija ler mu odrezal: uho in iztaknilj oko. Mož se je po napadu onesvestil in cigani so ga odpeljali iz mesta ter ga vrgli na travnik, misleč, da je mrtev. Policija napadalcev še ni izsledila. — Vlak povozil delavca. V ponedeljek zvečer je povozil zagrebški osebni .lak bli zu [vaničgrada železniškega delavca Preda vca. Mož je bil nekoliko vinjen in ;e sedel na progo, kar mu je postalo usodno. Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Jose-fove« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri. pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro Dočuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« jrrenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Liublfane _Ij parni valjar je stopil v akcijo. Ceste in hodnike po mestu pridno popravi jap. Lmon^ko cesto so f>osuli z okroglim gramozom od Cojzove ceste do trnovskega mostu. Da bo cestišče prej ravno in gladko, je včeraj stopil v akcijo parni valjar posuta je Kolizejska ulica. Zaloška cesta od šentpe terske cerkve naprej. Florijanska ulica. Tržaška cesta pred tobačno tovarno ter od mi-larne do mestne mitnice Obenem s cestami so izboljšali tudi hodnike s tem, da so jih posuli z drobnejšini peskom. Na Rimski cesti =o [>ostrgali debelo plast blata. Reslje-v.t cesta pa še tiči v globokem blatu od Slomškove ulice pa do Masarvkove avenije — I j Dela v (iradaščiri. Kamenita škarpa na levem bregu nasproti Goru pove ulice nI bila lani dokončana zato se zdaj dovrŠuje. Tu dela (iradaščica oster ovinek in zato je potrebna visoka in močna kamnita škarpa. Na desnem bregu tik trnovskega mostu so lani napravili udobno perišče. te dni ie pa v delu opaž za široke in položne stopnice. Včeraj so stavili betonsko stebrišče. Perišče in lične stopnice bodo povzdignite idiličnost desnega obrežja. —lj l*ri troniostju še vedno delajo, čeprav je že delj časa odprto. Mnogo ie namreč podrobnega kamnoseškega dela. obdelovanja površin betonskih konstrukcij. Prav tako obklesavajo (~stokajo ) nov čevljarski most. Pri troniostju pa tudi dovršujejo dela pri podzemeljskem transformatorju. Pri starem mostu urejujejo kanalizacijo. Podzemeljska stranišča mora dovršiti občina, kdaj jih bo. se še ue ve. — Ij Velika sezoua žab je nastopila na živilskem trgu. Žabji b krakov vseh kvalitet je bilo danes na trgu dovolj za vso Ljubljano Gospodinje so pa tudi zelo posegale po njih. Cene so bile znosne. Že precej lepo blago si lahko dobil po 23 par. Sredrija cena je pa bila dinar za tri krake. Rib je bilo pa malo. Vreme je baje zadnje čase neugodno za ribji lov ua morju. Sardele so bile kg po 16 Din, kalamari pa po 40. Tudi rečnfh rib ni bilo mnogo. Precej drage so postrvi po 50 Din kg, ščuke po 40 Din, Kupčija z ribami je bila mnogo manj živahna kot z žabami. u— Bloki Pomoč potrebnim so pri mnogih strankah postali že prav priljubljen: hi ne brez vzroka. Kjer dado prosilcem nn-mestu denarja te bločne nakaznice, so že izostal; sita; in nadležni prosilci, ki so hoteli imeti le denar. Tudi otroci, ki so prosili darove v denarju za svoje razvade, se pri takih strankah ne zglašajo več. Prosiilo: pa, ki so potrebni hrane ali živil, so z uvedbo teh blokov zadovoljni, ker dobivajo namesto kruha, ki ga včasih dobijo toliko, da ga ne morejo sproti pojesti, te nakaznice, ki Jih že prav pridno vnov-čujejo pri mestnem scK-iatao-nolitičnein uradu za nakaznice za živila in brano ali druge potrebščine. Bloki Pomoč potrebnim se dobivajo: y mestnem socialno-po-biticnem uradu, cestnemu nadzorstvu, reševalni postaji in v naslednjih tratikah: glavna rrafika. Pogačnik-RozLna na Dunajski cesti, šoukal Pred škofijo in šterkovlč na Dunajski cesti o, nadalje pri mestni »lavmi blagajni in pri dnevni blagajni mestne eleKtrarne in plinarne. Bloke raz-prodajajo tudi inkasanti mestne elektrarne In plinarne In dostavljalei mestnega ekspedita Kupujte od teb razprodajalcev nakazn-ce Pomoč potrebnim lo obdarujte z njimi prosilce, da se na ta način prepreči zloraba darov v denarju. —lj Našel se je otroški plašček. Dobi se na Poljanskem nasipu 8, pritličje. —lj K šukljetoveni većem » Uaionn. Deželni glavar g. šuklje je že 83-1 etnik, pa še vedno neumorno delaven. Sedaj, ko je končal knjigo »Moji sodobniki — velik-; in mali«, prične pisati obširno monografijo o grolu Uohenwartu in baronu Scb^veglu. k; sta oba igrala odlično vlogo koncem preteklega stoletja. Posebno narod Sehwegel, K1 se je kot kmetiški sin povzpel do visokih časti. — Šukljetov večer se bo vršil d revi ob 30.30. Velop vsakomur prost! _lj Danes Willy Forstova opereta -*Pe srni je konec*. Vsakdo pozna popularno pesem o mladem gardnem oficirju in zato bo gotovo našla hvaležen odmev med ljubitelji kinematografa vest, da si je ZKD izbrala za svoj filmski spored film >Pesmi je ko-neci, film, ki je omenjeni šlager populariziral med najširše kroge občinstva. >Pesiiii je konec< je eden doslej najboljših Willy Forstovih filmskih operet. Poleg Forsta nastopata v tem filmu lepa Liane Haid in na ša priznana subreta Marica Lubejeva. Za komično in veselo stran sižeja skrbita poleg Forsta samega še Lrnst Verebes s svojim v Ljubljani se predvajajočim filmom Velc-turist«. Opereto sPcsmi je konec: si bo torej veiakdo rad ogledal. Film je na spore«!:i danes, jutri in v nedeljo. Predstave se bodo vršile v Elitnem kinu Matici. Cene najnižje, da si morejo najširši krogi ogledati ta veseli in zabavni filmski spored. —Ij Dr. Oblakovo predavanje o Goetheju In njegovem i>dnosu do prirode :n o njegovi pokrajini — je menda edino slovensko predavanje o tem svetovnem mislecu, poetu in prirodoslovcu obenem ob njegovem jubileju, namenjeno širšemu občinstvu. Zasnovano je tako, da mora zanimati vso našo inteligenco, zlsti vse prijatelje prirode in planince. Vrši se v nizu ; Sočinih* večerov, ki so postali že popularni, v soboto ob pol *J. uri zvečer v salonu .Pri Ia'Vu •» ua Gosposvetaki cest.". Vstop prost vsakemu. — Odbor Soče.. V soboto dne 9. IV. ob 1 .»o. zvečer TELOVADNA AKADEMIJA moške in ženske dece LJUBLJANSKEGA SOKOLA v »Narodnem domu« —1| Vabilu na redni občni j\mr I. slove'i->ke tovarne mineralnih voda. sodavice lu brezalkoholnih pijač, regi»trovane zadruge z o. |k)r. v Ljubljani, ki se bo vršilo v pete'; dne 15. aprila 1982 ob 3. popoldne v gostilniških prostorih g. Kavčiča. Pri voz 4. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo o poslovanju. *>. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka. 3. Volitev na čelstva, odbora, namestnikov, nadzorstva -u razsodišča, b*. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi odbor. Opomba Drugi od*favek j5 '2'd. zadru/nih pravil se glasi: Ako jih ni ob določeni uri toliko navzočih, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor. kateri oklepa brez ozira na Število udeležencev. — Računski zaključek je na vpogled v zadružni pisarni med uradnimi urami. 239-n — Ij šentjakohski gledališki oder ponovi jutri in v nedeljo ob 20.15 prekrasno Dr^-verjevo dramo >• Ljubezen sedemnajstletnega*, ki je pri premijeri tako sijajno uspela. Najboljši dokaz, kako je igra navdušila občinstvo je ta, da sta bili obe dosedanji predstavi popolnoma razprodani. Zasedba vlog je prvovrstna. (H. ženski vlogi igrata prvakinja odra gdč. VVrischer Ervina, ki je s svojo izredno kreacijo Erike pl. Oelenshof-fen dosegla velik uspeh. Drugo gl. žensko vlogo Anemarije igra priznana igralka ga. Metka Bučarjeva. Naslovno vlogo sedemnajstletnega kadeta Friederja igra g. Pe-trovčič. nj. očeta \Vernerja igra g. Škerlj. starega očeta pa g. Karus. V ostalih vlogah nastopa skoro ves ansambel odra. Režijo vodi g. Petrovčič. Ponovno opozarjamo cenjeno občinstvo, da si kupi vstopnice že v predprodaji. kajti za predstavi vlada veliko zanimanje in je moralo zadnji predstavi oditi mnogo ljudi brez vstopnic. — lj Zveza kulturnih ilruitev priredi v nedeljo, dne 10. t. ni. praktično predavan ie o šminkanju za vse gojence, dram. tečaja. Predaval bo g. E. NavinŠek, šef lasuljar Narodnega gledališča. Predavanje se prične ob 9. uri dop. v II. nadstr. Kazine v ZKD. Za ]»orabljeni materija! šmink imajo gojenci poravnati 10 Din za osebo. — Vabljeni ?o vsi obiskovatci dram. tečaja. —lj Zadruga >Dom ueiteljir« priredi v nedeljo, dne 20. t. ni. ob 10. uri dopoldne ua šentjakobski šol i predavanje >Pomen individualne psihologije za posameznika in za skupnost« — s prostovoljnimi prispevki v korist doma učiteljic. —lj Dve enodejanki — veseloigri uprizori Delavski oder Svobode* v nedeljo 10. aprila t. 1. cb 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Prva je Vest', ki jo je spisal Tvan Pregelj. Druga >Bronasta kolajnam od Lud-vig Thoma. Veseloigri sta zelo zabavni in uloue so dobro na stud i rane. Vstopnice se dobe v predprodaji v Delavski zbornici, F. vhod, I. nadstropje (Svoboda-). Cene sedežev po 8, 6 in 4 Din. Stojišča Din 2. — lj Občni zbor odseka o-ohja gradbene in progovidrževalne službe. V nedeljo 10. aprila t. I. se bo vršil I. redni občni zbor Odseka osobja gradbene in progovzdrževal-ne službe UJN2IB. Dnevni red občnega zbora je važen za vse tovariše! Vsled tega udeležite se občnega zbora. Izgovorov ne sme biti! Občni zbor se vrši v steklenem salonu restavracije na glavnem kolodvoru ob 9.'i0 predpoldne. Odsekov odbor. 235-n —lj »Domu «lepihc so darovali sadjarski strokovnjaki £Tg. M. Humek, Fr. Gom-bač. Fr. Kafol. A. Lap in Josip štrekeij 40o Din 9vojega honorarja od predavanj na tritedenskem tečaju, ki ga je priredila podružnica SVD v Ljubljani meseca jami a •'.ta. februarja in marca v mineraloškem institutu univerze. Dobrosrčnim darovalcem najsrčnejša hvala in mnogo nosnemaleev. —lj Interesente ta slike M. Tame opozarjamo, naj se naglo odločijo in gredo slike še pogledat v Jakopičev paviljon, ker bo g. Jama razstavo svojih odličnih del v Vorek 12. t. m. definitivno zaprl. Iz Celja —c Občni zbor Savinjske podružnice SPD v Celju oo v sredo 13. aprila v spodnjih prostorih Narodnega doma. Vabljen: so člani in prijatelje planinskega pokreta —C Smrtna Kosa. V celjski javni boln. ci je umrl včeraj 7. aprila 70-letni obča.-skd revež Jakob Pio ter od Sv. Lovrenca pod ProAinom. Naj v miru počiva! —c Celjsko pevsko društvo ono - t svoje članstvo, da 9e sigurno in poLnošU-vilno udeležV. dreviš-nje pevske vaje mešanega zbora. Menda ni potrebno posebe. podcrtavati .važnosti »kupnih pevskih vaj z ozirom na skorarjanjo predtekmo y Ma ribaru 1*1 veliko koncertno turnejo zbora po Do!e»ir*>kem in Hrvatskem Primorju, ki se bo vršila takoj prve dni maja —c Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta v Celju bo prihodnjo soboto lfc t. m. zvečer v mali dvorani Cekj-skeg.i 'iotua. Kvintet poznamo Celjani že prav dobro iz radija in z gramofonskih plošč Umetniški vodja kvinteta je tukajšnjemu koncertnemu občinstvu že znani g. L. Ze pie. Ker bodo cene z ozirom na težki! go sivodarski položaj zelo nizke, bo dvorana gotovo pohia do zadnjega kotička. —c Redne orkestralne vaje Celjskega godbenega društva se vršijo vsak torek in petek ob 20. v društvenem loklu v Narod nem domu. III. nadstropje. Vsi in točno! ODOL ji» visoko koncentrirana urtna voJq oar vbrizgov 2adoshnp ODOL je zelo štedljiv v uporab;.. ODOL je tedaj poceni. Kartelirani berači in zaščita pred nfimi Ljubljančani žive v večnem strahu pred razbojniki in tatovi tako, rta si ne upajo več odpirati vrat Ljubljana. 8. aprila. Žalostno jc na svetu in kako bi še bilo. čc bi si ljudje ne vedeli pomagati! l>a vzamemo za primer samo konkur/c! Kon-kurzi so bili včasih grozna nesreča, dokler niso postali končno modemi. Toda moda jc vražje muhasta. Zato tudi konkurzi nekaj časa niso več tako priljvbljcni in so postali zopet nesreča. Ljudje >e jih /..pet boje. Snuje se pa baje velika, močmi družba »Rakom Žvižgat«, ki bo ščitila vse nesrečne /rtve, ki j:h prizadene konkurr. Družba si obeta ogromen razmah ter prekrasno bodočnost. To je samo skromen primer, ki nam dukazujc. kako potrebne so organizacije, družbe in karteli. Takšna udruženja je treba vedno upoštevati in jih staviti jav-m -sti za vzgled Da. kaj hi bilo. če bi se ljudje nazadnje ne zatekal pod okrilja vseh mogočih društev, odnosno družb! Ni brez pomena, da smo omen'li baš konkur-ze. Treba jc namreč naglasiti, ktko potrebno jc, da se razmahnejo organizacije v vsem javnem ž.vljenju, da bomo lahko vsi branili drug pred drugim življenjske interese. Predvsem bi morali osnovat organizacijo v svrho zaščite pred berači. Treba je močno, organizirano borbo zoper to nadlego, kakršna je n. pr. borba zoper tuberkulozo. Neorganizirani meščani si ne vedo več pomagati. Mnogi so že odvili zvonce z vrat. nekateri si belijo noč in dan glave, da bi potuhtali nov, skrivnosten patent ključavnice, da bi nikdar nihče drugi ne /nal odpreti vrat, vendar vse to nič ne pomaga. L>an za dnem trkajo berači na vrata neprestano drug za drugim. Meščan: čeŠCc ne morejo razumeti, zakaj >e je beraštvo /adnje čase tako silno razmahnilo. Pravijo, da so slabi časi, ker jih nadleguje toliko beračev, ne pa zato, ker jih je toliko. Skratka, mnogi so mnenja, da je treba beraštvo zatreti po najmodernejših metodah. Seveda ne mislijo, da bi jih bilo treba zaposliti. Tisti -edki, ki se zavedajo, da ?e berači rekrutirajo iz vrst brezposelnih, pa imajo baš najslabše skušnje. Pride namreč brezposelni in tarna kot Jeremija, obupuje in objokuje svojo žalostno usodo ter končno prosi za podporo, po že znanem reku: _ Prisiljen sem prositi, saj bi rad delal! — Dobro, mi boste pa nacepili nekaj drv. pošteno vas bom plačal. — Žal, gospod, drv pa ne znam sekati, pO poklicu sem namreč komercijalni urad nik! _ Xo, potem takem vam pa ne morem pomagati! Svoje knjigovodstvo vodim sam in tudi drv si bom zdaj naccpil sam, čeprav nisem po poklicu drvar. Priznati je treba, da so berači spravili meščane že povsem iz ravnotežja. Nedavno je neki možak obiskal svojega prijatelja. Dolgo je zvonil in bobnal po vratih, a se nI nihče odvzal. Mislil jc že, da ni nikegar doma ter je hotel oditi, kar se odpre lintca pri vratih, v nji se pa zablešči cev samokresa. — S kom imam čast? je zagrmel za vrati prijateljev junaški glas, kot da se je prebudi lev. — Ce si me prišel nadlegovat za podporo — izgini pri priči, sicer sprožim! Možak jo je popihal izpred vrat kot bi izpustil vraga. Tudi ta primer dokazuje, kako bi bila potrebna organizirana borba proti beračem. Morda bi sicer bilo umestno posluževati se samokresov, toda včasih je vseeno dobro, da odpreš prijatelju, ki ga potem prehitiš z intervencijo za podporo. Mnogi meščani preživljajo strašne čase v večnem strahu pred razbojniki, tatovi m sploh »drhaljo«. ki se zadnje čase tako naglo množi. Ne odpro ti vrat. čeprav jim prinašaš denar m če zvoniš cele ure Iz neke vile je telefoniral sin v oddaljeno pisarno: — Kaj bo. !caj bo. nekdo hodi okrog hiše in neprestano zvoni! Kaj naj storimo? — In si pogledal, kdo je? — Kaj pa misliš, papa. morda je razbojnik, nihče si ne upa pogledati! Končno je pa vendar nekdo premaknil pokrov na linici za las ter vprašal s tresočim glasom, kdo j« zumaj. — Ali je gospod doma? — Ni — oi — gaaa! Je že vse v redu! Junak jo je junaško pobrisal od vrat. Da se torej razumemo — berači so že organizirani. Cire baj« celo /a kartel. Ta organizac;ja je izredno močna, taj napreduje naravnost rekordno Ckustvo nara šča naglo kot vojaške uši. Menda ni treba še naglasa ti. kako velikega pomena je takšna organizacija za berače m berački pokret. Članstvo se deli na posamezne odseke, ki imajo svoje okoliše. Medsebojno zamenjavajo priberačeno b!ago n se MM njajo s prilkami v posameznih hišah, da vedo. kje je primerno pritisniti na zvonec in kje ne. Crotovo j c, da je taksna organizacija potrebna in ma svoje cilje. Zato rud' nihče ne muc več dvomiti, da je potrebna organizacija meščanov »Zaščita pred berači«. Zdaj je pač dobra letina za takšn.i društva in si ljudje tudi ne znajo drugače pomagati Potrebno jc tudi, da se ustanovi društvo »Brezposelnost*, da prevzame vso skrb za svoje članstvo ter se ne bo trebalo več nikomur drugemu ukvarjati s proble mom brezposelnosti. In nikogar naj ne moti, da vsa društva moledujejo za podpore na v-eh pristojnih in nepristojnih mestih, saj takšne prošnje niso nikdar rešene, članstvo je pa itak zadovoljno z obljubami. Vsako društvo pa plača vsaj nekaj taks. Organizatorji, na delo roroi Tako prisrčno se boste tudi Vi smejati! i rr Zato ]>o*iićitP takoj te* ionsko ftteviiko ^t^? in za*>ijjunvjte N vstopnico /;i današnjo premiero sl:'.dk<* in ve-lezabavne operet<» gospodična, napačen spoj Krasna vsebina! I .epi novi šla gor ji! Balet, humor, miku: Jlug4 8. in J) 14 zvečer. Ne odlašajte, temveč pokjirite takoj številko SEM. nakar Vam bo javil Elitni kino Matica SOBOTA, 9. APRILA. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevue ve*ti; 13: čas, plošče; 17: Salonski kvintet; IS: Viktor Pirnat: Ladja v nevarnosti: 18.30: Drago maga: Gimnastične vaje; 19: Ga. Ort-haber: Angleščina; 19.30: L Peršun: Govorniške vaje: 20: VI Kapus: Lovska ura; 20.30: Prenos simfoničnega koncerta društva Merkur iz Zagreba: 22.30: Čas. poročila, napoved programa za naslednji dan. Stran 4 SLOVENSKI NAROD«, dna 8. aprila 1932. Stev. 70 Mfhafl Zoščeako Zdravniški pregled Zdravniški poklic je zelo težak. In kar je slavno — pacijenti so zdaj dokaj grobi. Prav nobenih ozirov ne poznajo. Zadostuje najmanjši nesporazum — pa se začne pretepati ali pa kar ubije zdravnika s tem ali onim predmetom. Zdravnik je pa morda inteligenten človek, morda mu ni všeč, da bi ga ubijali. In to je morda krivo njegove nervoznosti. Pri nas v sprejemnici pa ni navade, da bi zdravnike ubijali. Pri nas je zdravnik že od začetka revolucije na svojem mestu. In še nikoli ga niso ubili. Ranocelnika so nekoč res kresnili po zobeh, zdravnika se pa niti dotaknili niso. Skrit je bil za špansko steno. Da so pa našega zdravnika nekoč pošteno zastrašili, to ni noben greh. To se je zgodflo slučajno. Poleg tega je pa HI naš zdravnik sploh dokaj strahopeten inteligent. Navadno je dregnrl pacijenta s cevko, potem je pa odskoči) takole na štirideset korakov od njega. In od tam se je razgovarjal z njim. Zelo oprezen inteligent je bil. A ko je prišel Grigorij Ivanovič Ve-revkin na pregled, je bil zdravnik že nervozno pozoren. CrriEortj Ivanovič je bil prišel na pregled v zelo važni zadevi. Slo mu je za dopust, ki ga je moral brezpogojno dobiti. Namenil se je bil v domaČo vas. Klical ga je oče. In tako jo je pomahal k zdravniku, sleikel se je in obstal pred njim, kakor ga je bila rodila mati. In mislH si je: —Dobro bi bilo pretentati tega iaiteli-genta vsaj za dva tedna. Zdravnik ga je seveda dregnu s cevko v trebuh in odskočil za omarico. In od tam je zajecljal: — Ne, nobenih objektivnih bolezni ne morem najti. Oblecite se. Grigorij Ivanovič se je pa razburil jn mu odgovoril jezno: — Ti stric, le dobro me preišči in nikar me kar tako ne dregaj s cevko. Saj znam tudi sam dregniti. Zdravnik se je seveda razburi! in ga ponovno preiskal. Potem se je pa umaknil za omarico in izjavil: — Pri moji veri je dejal, sam bog mi je priča — nič hudega vam ni. Oblecite se. In Grigorrj Ivanovič se je začel oblačiti. Oblačil se je. Seveda Grigoriju Ivanoviču niti na misel ni prišlo, da bi recimo zdravnika ui>il ali ranocelnika kresnil po zobeh. Samo razburil! se je revež, da mu je splaval dopust po vodi. In v razburjenju je celo pljunil v stran. Celo roko je vtaknil v žep, hotel je vzeti rz njega robec — da bi se v popolno pomirje-nje useknil. Komaj je pa segel z roko v žep, so se začuli kriki. Zdravnik je seveda kričal: ubiti me hoče! Ranocelntk je mahal z roko, ljudje so klicali na pomoč. Prihiteli so ljudje od vseh strani, zgrabili Origorija Iva novica m ga dr-žaii. — Ljudje božji, kaj s>te znoreli? — se je začudil Verevkm. Ranocelmik, da bi ga vrag, je pa odgovoril: — Prav kar je segel v žep, najbrž je hotel naju oba hkratu odpraviti v krtovo deželo. Preiskali so Grigorija Ivanoviča, toda razen mahorke niso ničesar našli pri njem. Kar se pa tiče žepnega robca, ki je Grigorij Ivanovič govoril o njem, da se je hotel inteligentno usekniti vanj. se je pa zlagal. Robca pri njem tudi niso našli. Kar tako je bil segel v žep brez slabega namena. Tisti hip so pa zakričali. Kričali so pa po nepotrebnem. Pri nas sploh ni navade ubijati zdravnike. Kar žive naj. Saj jim privoščimo. OTROŠKE MOGAVtCt *iioo« Streljanje delavcev v šanghaju Kako so japonski velekapitalisti masakrirali kitajske delavce in Studente Kitajski delavski pokret je neraz-družno zvezan z razvojem nacionalizma in z borbo Kuomintana proti imperijalizmu in izkoriščanju po tujih velesilah. Posebno značilen je primer šang-hajskega masakriranja 30. maja 1925 in žalostni dogodki v flangkau. Kantonu, Nankinu in drugih mestih, kjer je padlo več sto nedolžnih študentov in delavcev. Neposredni vzrok pobijanja nedolžnih ljudi so bile industrijske razmere v pogodbenih pristaniščih pod protekcijo eksteritorijalnosti. Kitajska industrija je bila pod vplivom inozem-cev in kitajske tovarne so morale konkurirati. Zlasti v japonskih predilnicah so bile razmere take, da bi se zgrozil tudi najpožrešnejši evropski velekapi-talist. 12 letno dekletce v neki tovarni japonske delniške družbe Vagai Wata Kaisha v Šanghaju je japonski nadzornik do krvi pretepel in telesno težko poškodoval, ker jo je našel spečo po težkem 12 urnem nočnem delu. Delavci so protestirali, pa so bili takoj odpuščeni. Sledila je velika stavka, stav-kujoči so zahtevali, da nadzorniki ne smejo biti delavci, da naj jim podjetje zviša plačo za 10% in izplačuje mezde 14 dnevno ter prizna plačane praznike in bolezni, plačilo mezde za ves čas stavke ter kornipenzacijo za ubite in ranjene delavce med stavko. Stavka je bila pa razbita. Kmalu potem so delavske unije protestirale iroti kršitvi pogodbe, ki je bila sklenjena po prejšnji stavki. Japonske predilnice so odgovorile čez dva tedna z izprtjem vseh funkcionarjev delavskih organizacij. 15. maja so kitajski delavci napovedali stavko. Japonci so zaprli vse štiri predilnice in tziprli 20.000 delavcev. Istega dne popoldne se je zbralo 300 delavcev pred petim podjetjem družbe in zahtevalo pojasnila. V odgovor so se odprla vrata tovarne in gospodarji so pozdravili delavce s svincem. 13 delavcev je bilo ranjenih, med njimi 7 težko. Delavci so zahtevah najstrožje kaznovanje odgovornega Japonca Nanka Mura ter kompenzacijo za ubitega in ranjene tovariše. Dosegli pa niso ničesar. Kakor vedno, so se potegnili za delavce tudi to pot kitaisk' študentie. Pridružili so se stavkujočim delavcere in mednarodna policija jih je nekaj aretirala. Delavci so se napotili pred policijsko ravnateljstvo in zahtevali, naj vse aretirajo. Inspektor Rverson je izgubil srlavo in v angleščini zah ..al, naj se delavci razidejo. Delavci ga seveda niso razumeli, kljub temu je pa zapovedal streljati naravnost v množico 2000 neobo rož enih delavcev in študentov. Šest študentov je bilo ubitih, 40 pa težko ranjenih. Študentje so pa kljub temu ponovno demonstrirali. Policija je streljala kar naprej. 15 Kitajcev je bik) ubitih. 200 pa ranjenih. Od tujcev pa ni bil ranjen nihče. Mnogi študentje in delavci so bili ustreljeni od zadaj. Priče-inozemci so izjavili, da je bilo streljanje odveč, ker Kitajci niso bili oboroženi. Protestirali so samo proti aretaciji. Zanimivo je, da so ameriški misijonarji pričali za Kitajce, angleški proti njim. Vsi Kitajci v mednarodni koncesiji so proglasili generalno stavko m študentje so se jim pridružili. Sledil je splošni bojkot japonskega in angleškega blaga. Vlada je stavko moralno in emotno podpirala. Japonci so odgovor na zahteve dolgo odlašali, nazadnje je pa mesto šanghaj vzelo na znanje odstop policijskega komisarja in inšpektorja, namesto zahtevanega milijona je pa ponudilo Kitajski samo ček za 75.000 dolarjev, kot kompenzacijo za ubite in ranjene, obenem se je pa še enkrat opravičita. Seveda Kitajci čeka niso sprejeli. Takrat so Angleži delaH še skupaj z Japonci. Roka roko umiva. Zdaj pa more Japonci sami. Moderni zdravnik« —- Gospod doktor, že pet noči nisem zatisnil oči. — Učite se boksati in po prvi uri vam ostane oko zatisnjeno najmanj 14 dni. Na policiji. — Včeraj sem izgubil bankovec za 100 Din. Ali ga je morda kdo prinesel k vam? — Ne, pač je pa nekdo prinesel bankovec za 10 Din. — Pa mi ga dajte na račun izgubljenega stotaka. Strahovita ljubavna tragedija V iioči od srede na Četrtek se je odigrala v Brnu pretresljiva ljubavna tragedija. 23 letna delavka Marija Bendikova, čedno in zelo veselo dekle, se je rada šalila s fanti m imela jih je vedno v izobilju. Na zvestobo ni po-la-gala oosebne važnosti, čim več fantov je imela, tem bolje se ie počutila. V sredo zvečer je prišla z dela domov, povečerjala ie in hotela oditi z znanim vojaka... na izprehod. Kar ie prišla gospodin ia in jo opozorila, da se je iz-prehajal pred dobro uro pred hišo njen prijatelj Franc Noheil, ki bi bil tudi rad govoril z njo Trkal je na okno in zahteval, naj pride Bend'kova nu sestanek. Delavka je pustila vojaka v sobi m odšla iz hiše, češ da se takoj vrne. Vrnila se pa ni več. Cez dve uri. ko je bil vojak že davno odšel iz stanovanja svoje liubic - se je naenkrat začulo v bližnjem gozdiču klicanje na p^moč. Ljudje so pohiteli tja in opazili, da se vali iz gozdička dim. ZagLJali so grozen prizor. V gozdičku efa ležali na tleh v plamenih trupli Bendikove in njenega ljubčka. Iz ljubosumnosti je fant pognal Svoji tfflbfci štiri krogle v glavo in prsa. no*<*rn je pa truplo polil s šniri'om in zažsral. Ko je dekličino truplo že gorelo, je pognal še sebi dve krogli v glavo, se polil s špiritom in legel h gorečemu truplu nezveste ljubice. Ko so prihiteli prestrašeni ljudje, je bila strahovita ljubavna tragedija že končana. Otok prokletih Inozemski listi so poročali te dni o puntu gobavcev v španski provinci Pego, kjer so morale oblasti napeti vse sile, da so polovile ubežne gobavce. Ta strašna bolezen, ki jo poznamo iz sv. pisma, še sedaj razsaja v deželah okrog Sredozemskega morja. Severovzhodno od grškega otoka Kreta, blizu zaliva Miraubelos, leži otoček Spinalonga, pravo peklo 20. stoletja. Samo enkrat na mesec pristane pri otočku grška ladja, ki izkrca živila in hitro odpluje nazaj na širno morje. Edini prebivalci tega pustega otočka so gobavci, ki jih je več sto, žensk, moških, starcev in otrok. Gobavost je nalezljiva in zato pošiljajo iz Grčije in Turčije vse gobavce na Spinalongo, kjer žive brez najmanjše nade na okrevanje. Otoček je pripadal nekoč Benečanom, pozneje so se ga polastili Turki, nekaj časa je bil v francoskih rokah, ko so se pa prebivalci Krete pod vodstvom sedanjega ministrskega predsednika Veni-zelosa uprli Turčiji in se združili z Grčijo, je prišla tudi Spinalonga pod grško upravo. Na otočku stoje še razvaline stare beneške trdnjave, kamor se sedaj zatekajo gobavci. Pogled na te nesrečneže je grozen, — podobni so živim mrličem. Udje in kosi mesa jim odpadajo počasi od telesa, najprej navadno ušesa, potem nos, prsti in roke, a vse telo je pokrito z neko ostudno snovjo, ki smrdi tako strašno, da se širi smrad kilometer daleč. Večina gobavcev je tudi oslepela in vsi imajo garje. Ker jih telo strašno srbi, se drgnejo kar ob stene, ob drevje in ob tla. Na razvalinah stare trdnjave, v podzemnih brlogih in v siromašnih kočah pričakujejo ti nesrečneži, ki so bili med njimi nekoč mnogi lepi in bogati, smrt kot edino rešitev. Na Spinalongi ni no- benih zakonov. Gobavci žive brez skrbi, brez moralnih in človeških dolžnos-1 Tu vlada še vedno pest. Močnejši lahko brez kazni ubije šibkejšega. Trupla sežigajo ali pa mečejo kar v morje. Na otoku se odigravajo nepopisne spolne orgije. Nedavno so izgnali na Spinalongo neko dekle iz maloazijskega mesta Smirne. Cim so gobavci zagledali dekleta, so se pognali za njim in nesrečnica se je v smrtnem strahu vrgla z visoke skale v morje. To je bila edina njena rešitev, sicer bi jo bili gobavci ujeli in odvedli v svoj brloq. Gobavci najraje jedo morske želve, ki jih navdušeno love, ker so prepričani, da imajo v sebi zdravilni sok in da bodo z njihovo pomočjo ozdraveli. Konec roparske tolpe Vrhovno sodišče sovjetske republike Uzbckistana v Taškentu je izreklo obsodbo v senzacijonalnem procesu, kjer je šlo za 15 članov tolpe roparskih morilcev, železniških vlomilcev in ponarejevalcev denarja. Tolpa je bila izborno organizirana in je več let strahovala prebivalce velikega ozemlja v srednii Aziji- Posebno spretno je znala odpirati tovorne vagone. Ko je poglavar /bral vse člane, se ie lotila tolpa tudi osebnih vlakov. Vsak napad na osebni vlak je plačalo nekaj potnikov z življenjem. Slednjič se je posrečilo 35 članov tolpe ujeti in izročiti sodišču. 15 tolovaiev je sodišče obsodilo na smrt. Med njimi sta bffli tudi dve ženski, Domna Te ran rje va in Ana Martinova, ki sta zmari najboljše streljati ter sta brli med banditi tudi najbob' krvoločni. To4-pa je bila tako velika, da je morala ine-ti posebno knngovodsrvo. ki ie bilo ▼ rokah izkušenih trgovcev. Narrjpan« stvari so prodajah' po Azija in evropski Rusiji. Poleg tega je imela tokpa se poseben oddelek za ponarejanje denana. ki ga pa nri rabila, saj je itak na ropata dovolj pristnih bankovcev. V tolpi je bik> poleg na smrt obsouenih se več žensk, ki so tolovajem jcos^odirtj i le. udeleževale so se pa tudi ropatskih napadov. Ogromna dedščina Nemška rodbina Schone v Eulen-burgu in Torgauu je nepričakovano podedovala ogromno premoženje. Nedavno je bila rodbina obveščena, da je zapustil njen sorodnik, ki se je bi! izselil v Avstralijo, bogato dedsčino. Že takrat je bilo to celo bogastvo, z leti je pa narasla dedščina na 320 milijonov mark. Sredi preteklega stoletja se je faseffl Johann Schone iz Dresdena v Avstralijo, kamor je prišel brez betica. Svojcem ni nikoli pisal in zato so misliti, da je že davno mrtev, v resnici je imel pa srečo, bil je marljiv in varčen, pa je postal lastnik nekolikih deležev v nekem zlatem rudniku. Ko je 1. 1899 umrl, je imel že pet zlatih rudnikov. Vsi poskusi avstralske vlade najti njegove dediče so bili zaman. Lani je bil pa v nemških listih objavljen poziv, naj se prijavijo dediči bogatega Johanna Schona in predlože avstralski vladi svoje zahteve. Toda avstralska vlada ne more naenkrat izplačati vse dedščine in stoji na stališča, da lahko dediči malo počakajo, saj jih je tudi oma dovolj dolgo iskala. Zaenkrat je pripravljena izplačati 5 milijonov mark. Ko mož dobro spozna svojo ženo, lahko umre. Morske OPERNA KLET Gledališka ul. 2. Pncrao sveže pošiljke. Danes velika izbira finih rib, pripravi jenih na razne načine. Cene zelo zmerne. — Vina prvovrstna, posebna specialiteta rdeči kaštelanska sUker po Din 11.—, čez ulico po Din 10.—, Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PBESRER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 22/T DEKLE vajeno vseh hišnih del in doora kuharica, išče službo za takoj. Ponudbe na upravo »Slov. Na roda« pod »Pridnostc. 1450 »PEUGEOT« - avto mali, pol tovorni naprodaj. Po- izve se Florjančič, Nunska ulica 3. 1476 ČOLN dobro ohranjen, najraje poJ-š po rt en za več oseb, kupim. — Ponudbe s polnim naslovom, navedbo cene in opisom čolna na upravo > Slovenskega Naroda« pod »čoln« 1457 TlSR^RtfATzVRŠUjg HS RAZLIČNE TISKOVINE, jfr ČASOPISE, DIPLOME* ^2 REVIJE. VREDNOSTNE ^ PAPIRJE. KOLEDARJE, SREČKE, KNJIGE L T. D. J ENOBARVNI IN VEČBARVNI TISK, PISMA, RAZGLEDNICE. SLIKE, OSMRTNICE. OVITKE. JEDILNEUSTE. CENIKE, VIZITKE, RAČUNSKE ZAKLJUČKE. POROČNA NAZNANILA IN VABILA GE POTTRBBUJETE TTSKOVINE, KATALOGE, PROSPEKTE, TODA SE NE MORETE ODLOČITI V KAKŠNI OBLJKI NAJ SE IZVRŠE BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NASE PODJETJE, KI VAM JE V VSEH POTREBAH IN VPRAŠANJIH DRAGEVOLJE NA RAZPOLAGO. — VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO. SOLIDNO IN TOČNO. CENE ZMERNE — PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«. Gledališka ulica 4 (nasproti opere) 19fT Gostilna .LJUBLJANSKI DVOR' Kolodvorska nL 28 Izborna primorska in domača kuhinja. Dnevno sveže morske ribe. Danes sardele, skombri, ctpH, orade, brancini, morski pajki, ribji rižot itd. Cene zek> nizke. Vina prvovrstna, posebno omisko Črno po Din 10.—. Se priporoča Matej Cepič, restavrater. DIN 125.— L m* Žaganih bukovih drv prima kakovosti nudi — Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. — Telefon 2708. 23/T SEPARIRANO SOBO oddam v bližini glav. kolodvora. Naslov v upr. Slov. Naroda. 1475 Narodna iskarna YOUGUBT bolgarsko kislo mleko, vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne Evropa). Po želji dostavlja tudi na dom. 4l/T TRG. POMOČNIK z daljšo prakso, popolnoma vešč mešane stroke, želi pre-meniti službo. Cen j. ponudbe na oglasni oddelek Slov. Naroda pod šifro »Zanesljiva r-oč«. 1481 PUHASTO PERJE čisto, čohano, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem povzetju L. Brozovič, Zagreb, Hica 82. 1482 PULT razne stelaže in Škatle, vse v dobrem stanju, prodam. Naslov v upravi Slov. Naroda. 1474 IŠČEM MESTO v pisarni ali kot blagajničar-ka — najraje v hotelu v Dalmaciji. Ponudbe na oglas. odd. »Slov. Naroda« pod >Dobra moč«. 1479 TRI TRGOVSKE LOKALE v strogem centru Zagreba, eden 70, drugi 80 in tretji 50 m2 površine, z velikimi modernimi izložbami, najpro-metnejše trgovske ulice, oddamo v najem brez odstopni-ne. Večletna najemninska pogodba. Za vsako trgovsko stroko krasna pozicija. Informacije daje M. S. Pavlekovič. Zagreb. Ilica 144. 1477 KLOBUCARSKI POMOČNIK posten m priden, z dobrimi izpričevali, vojasčtoe prost, isce sludSbo. FcmmJbe prosi na naslov: Josip Strttar, Rasica, Velike Lašče. 147* Nov poklic za dame m gospode z ureditvijo strojnega pletenja doma. Zajamčen zaslužek okoli Din 15O0 mesečno, ker na pleten o oiago prevzamemo; pia-iamo trud za pletenje m iobavuno prejo za prede-tanje. Pišite po brezplačne prospekte se danes ia: Domača pletarska ln-lustnja Nr. 11 Josip Kališ, Maribor. Trubarjeva Urejuj* Oosid. TinnanttA. » Za >Narodno Mikamo« Fran mm 2a opravo ia lnaeratm del usta: Oton Ouisutf, - V« i LtfuJbijaju.