ŠTEVILKA 61 MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ tETNIK VI • MAj / VELIKI TRAVEN • 1999 Iskrene čestiti^ % lepo praznovanje občinstega praznika! KNJIŽNICA DOMŽALE LJUBLJANSKA 58 1230 DOMŽALE OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale Telefon: 061 714 006 P.E. MENGEŠ SLOVENSKA 24 Telefon: 06 7 738 980 GO-PRES trade d.o.o. Slamnikarska 4 1230 DOMŽALE KURILNO OUE VEDNO NAJUGODNEJSE CENE KURILNEGA OLJA 061 713 015 041 638 070 PREPRIČAJTE SE! KURILNO OUE EL - ekstra lahko kurilno olje odgovarja vsem evropskim standardom. Vsebnost žvepla pod 0,05% dokazujeo o kakovosti blaga. HITRA DOBAVA UGODNI PLAČILNI POGOJI (popust za takojšnje plačilo!) ... in zeblo vas ne bo ... 0 zaključna dela v gradbeništvu <> instalacije za vodovod in kanalizacijo y <> čišćenje objektov O izposoja rušilnih kladiv IZVAJAMO ADAPTACIJE KOPALNIC, SANITAHU, KUHINJ, STANOVANJSKM IN POSLOVNIH PROSTOROM UGODNI KREDITI: TOM + 0% DO TREH LET ZA OBNOVO ALI NOVOGRADNJO KOPALNIC, SANITARIJ IN KUHINJ te/.: 061/738-522 mob.: 06091630-232 GSM: 041/630-232 K lk< INŽENIRING d.o.o. Slovenska cesta 24 • Mengeš P.E. NEPREMIČNINE Slovenska cesta 35 • Mcngcš • Telefon: 738 036,738 015 • PRODAMO: -- Radomlje, v neposredni blizini Volčjega potoka in golf igrišća, već rlvojčkov s površino (p+m) 170 m2 nn parcelah tlo 375 ni2, zgrajene do III. grad. faze do konca aprila, ali na ključ do konca maja 1')')'). - Ljubljana, već novih hiš. - Vinje, Uolsko, već slanovanjskih hiš, zgrajenih rio potl.iljSanc III. grad. faze. - Mengeš, prodamo stanovanje v hiši, 100 m2, 38 m2 klet. - Domžaile, v S1Jli, delavnico ali skladišče, 130 m2. -■ kadomlje, I'SC) Malin, poslovni prostor 44 m2 in 32 m2. - Kamnik, garsonjero .'i 1,40 m2, I. nadslro|)jc, jti/na lega, (>. 134.050,00 SIT. - Izola, enosobno stanovanje, 45 m2, lakoj vseljivo. - Piran, enosobno stanovanje 32 m2 + klet 2,5 m2, lelefon. - Domžale, dvosobno stanovanje 52 m2, vseljivo takoj. - Motnik, Irisobno stanovanje 70 m2, vseljivo avgusla 1999. - Kamnik, tri in polsobno stanovanje 107 m2, velika loggia. Kamnik, posl. prostor 55 m2, primeren za pisarne, već tel. linij, |>arkirišča. -- Kamnik, proizvodna hala ')()() m2, 600 m2 pripadajofiega zemljišča. - Domžale, poslovni proslor, 54 m2, lel., mirna lokacija, |>arkirišča urejena. -- Gozd nad Knmnikom, zazidljivo parcelo z lokacijsko dokumenlacijo. - Korono, već zazid. parcel, ena z grad. dovol., v skii|)ni izmeri 4000 m2. - Vinje-Dolsko, zazidljivo parcelo z gradbenim dovoljenjem, cea 600 m2. • ODDAMO: - Smlednik, ob avlocesli Ljubjana-Kranj, već objcktov-skladišć po 750 m2 površine. - Kamnik, skladišćni [jrolor 600 in 1500 m2. - Kamnik, pisarne. - slari Trzin, ob glavni cesli, većnamenski proslor, 220 m2. ■- Vižmarje-lirod - pisarniški proslor 66 m2, centralna kurjava, lelefon; skladišćni prostor cea 350 m2, telefon, z urejenim dovozom. • KUPIMO: Mengeš, Domžale, Vodice, zazidljive parcele. MENGŠAN UVODNIK Spostoviini! Tako jmjelno mi je zazvenela misel župana sosednje občine Trzin, ki je sredi meseca ludi praznovala, in sicerprvi občimki praznik. Županje v svečanom uvodniku zapisat: Pogled v preleklosl - .* ponosom, v prihod- nost - s pameljo. Resnica, ki bi jo lahko pripisali še j>renekaleri naši občini, kraju, dogajanju. Resnica, v kateri pa je ludi veliko simbolike, ki bi si jo ne le vsak jnsec stovesnega, prazničnoga besedila želei, ampak hi jo tuđi ponosno zapisal. Mengeš z občino ter občankami in občani bi se ležko bistveno razlikom! od sosednjega Trzina, ko bi se s pogledom ozirali v znano pisno oziroma kulturno in etnografsko preleklosl. ()b razmišljanju o jutrišnjem dnevu pa naj obvelja enaka modrosl. Saj poznate tisli izrek: Pametan bodi, neumnih je iako žepreveč. Praznik je priložnost, ko si sežemo v roke, ko si izrečemo, hrez fige v žepu, lepe in dobre želje, ko brezskrbno pomislimo, da bi nam bilo vpri- bodnje čim lepše, da bi bili zdravi, da bi bilo čim manj iežav in bi s skupnimi močmi uspeli razrešili vse probleme. Praznik, je lahko priložnost, da se bregovi zbližajo. Priložnost, da se zave- mo, kako nespametno je razmelavanje dragocene energije. Skupno praznovanje je zato lista pozitivna energija, ki usivarja, spodbuja, ki osvobaja dogajanje očitkov, zamer, turobnih misli in neustvarjalnih početij. Naj zato zaželim ob tokratnem občinskem prazniku vse najlepše vsem občanom v občini. Naj bo dobra misel resnično dobra misel, naj bo zrno, ki bo bogato in dobro obrodilo. Naj bo praznik res praznik! Anclrc) Žalar kazalo ŽUPANOV UVODNIK 4 VI SPRAŠUJETE, ŽUPAN ODGOVARJA 4 OBČINSKA UPRAVA 5 OBČINSKI SVET 9 113 POLICIJA 12 POLITIČNE STRANKE 14 DRUŠTVA 1.8 KULTURA 26 NAŠA ŠOLA UH PROMET 32 PRAZNIKI, ŠEGE IN NAVADE % IZ PRETEKLOSTI , 37 ŠPORT 38 VAŠA POŠTA 40 OBVESTILA 40 MENGSAN GLASILO OBČINE MENGEŠ • Glasilo ureja uredniški odbor: Alojzij Jnnežič, Maleja Jcmec, Tercziju l'otočar - Korošec, Tatjana Sivec Strmšek, Majcla Trobcc, Franc Veider (člani) • Odgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena Podboršek, td. 737 081 • Tchnična urednica: Sabina Kompare, tel. 737 484 • Lektoriranje: Lili Epili • Oblikovanje, računalniški prelom in tisk: Nagdj d.o.o. GRAFIČNI STUDIO HERLE te!. & fax: 713 074 • Fotografija na naslovnici: PETER ŠKRLEI' • Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšnn izliaja v nakladi 2600 izvoclov. I'rcjcmajo g;i vsa gospodinjstva v obf ini Mengeš brezplačno na dom. • Distribucija: Primož Kržan, td. 737 296 • Prispevke za naslednjo številko Mengšana lahko pošljetc ali oddate osebno do torka, 8. junija v sprejemni pisarni Občine Mengeš med uradnimi urami. 3 MENGŠAN ŽUPANOV UVODNIK Drage ohčanke, N|M)\I oviini (il)( iini! Peti uvodnik pišem bolj zadovoljen. Končno smo sprejeli proračun - 21. aprila - na drugem nadaljevanju 4. seje sveta, ki se je začela 7. aprila, vsem, ki ste predložili pripombe in predloge, tuđi iz javne razgr- nitve, ter članicama in članom sveta (skupaj 10), ki so glasovali za proračun, se zahvalju- jem. Za to je 19-članski svet porabil celotno nadaljevanje seje, kl je trajala od 18. ure z 18 prisotnimi (eden je manjkali, do 0.30 ure z 12 prisotnimi, torej šest ur in pol. Dogajanje je bilo žal prežeto z željo, da bi porušili proračun - njegova največja pomanjkljivost, glede na množico dopolnil, je bila neustrezno visoka rezervacija denar- ja za športno dvorano. Zelo sem vesel, da smo sprejeli proračun, ki je najpomemb- nejši dokument in osnova za normalno delo. Postopoma ga borno začeli resno oblikovati za večletno obdobje. Vse, ki imate kakršne koli pripombe in predloge na sprejeti proračun, vabim, da nam jih posredujete. Poskušali jih borno upo- števati. Proračun za naslednje leto borno začeli pripravljati septembra, za sodelovan- je in pomoč se vam že vnaprej zahvaljujem. Kot vidite, je življenje zelo naporno- med drugimi tudl za župana, ali pa predvsem za njega. Zavedati se moramo, da je osnovna naloga, kljub vsemu, čim večja opera- tivnost same uprave - za normalno življen- je In realizacijo proračuna. Poleg tega pa mora biti takorekoč vsak trenutek na raz- polago občanom, pa 19 članom sveta in sedaj še 18 članom treh odborov občinskega sveta in ne vem koliko članom komisij. Posebej opozarjam in vas vabim na pred- stavitev predhodnih pogojev poteka in izvedbe obvoznice Mengeš in glavne ceste Krtina - Vodice na območju naše občine. Trase poteka se bodo v teh dneh potrjevale na Vladi in kasneje v Državnem zboru Republike Slovenije. Kot vam je verjetno znano, so člani sveta Občine Mengeš spre- jeli usklajeno stališče o variantah poteka trase glavne ceste (južna - pod tovarno Lek) in obvoznice (B varianta) - morda tuđi zaradi dejstva, da je DARS ustavil postopke priprav, dokler Občina Mengeš ne sprejme stališč, kl so usklajena s stališči v projektih. Tuđi to borno preživeli. Prišel je mesec maj in z njim tuđi praznik naše občine. Upam, da je ponudba prireditev in dogodkov dobra. Praznovanje se bo nadaljevalo tuđi v juniju. Takrat pa borno praznovali tuđi 115- letnico mengeške godbe in 8. obletnico slovenske državnosti. Prav lep pozdrav! Tomaž štebe Vsem občankam in občanom želimo veselo praznovanje praznika Občine Mengeš. Vabimo vas na prireditve, ki jih organizirajo društva in organizacije skupaj z Občino Mengeš! ŽUPAN OBČINE MENGEŠ IN OBČINSKA UPRAVA VI SPRAŠUJETE, ŽUPAN ODGOVARjA Odgovor o. .IniKVJi IVrn in SLS Mengšan, mali traven 1999, stran 8,9 Povsem na kratko moram odgovoriti na ćelo vrsto neresnlc. Glede pretiloga razveljavltve prostorskih planskih aktov, kl so se "spreje- mali" štlrl leta, sem se podrobno posvetoval z državnim! uradnlkl In strokovnlml delavcl. Pa tudl sam sem preštudlral zadeve, ko smo nekako urejall povsem neurejeno doku- mentacijo, ko sem pripravlja! gradivo s podrobno obrazložltvljo za občinskl svet In ko smo pripravljali gradivo na ponovno In oštro zahtevo ustavnega sodlšča! Ustavnemu sodišču bi morala Občina Mengeš dostaviti zahtevano dokumentacijo že aprila leta 19981? NIč se ne "ruši". Je pa res, da urejamo zadeve. v primeru razveljav- ltve prostorskih planskih aktov borno z dopolnitvijo postopka in dokumentacije prišli do zakonito sprejetega plana. Smo redki v tej državi, ki tako ravnamo. Drugi raje čakajo na odločbe ustavnega sodišča in potem plačujejo za posledice in širijo stanje nezakonitosti in brezpravja. Denar ni nikdar od tistih, ki so odgovorni za nezakonitosti. Če sem hotel delati odgovorno, sem moral to stanje predstaviti občinskemu svetu in predlagati rešitev. S predlaganlml rešitvaml so se na koncu strinjali tuđi tišti državni uradnikl - strokovnjakl In poznavalcl zadev, ki so pod političnim vplivom vladnih strank. Moram pa pohvaliti izredno korektno sode- lovanje Urada za prostorsko planiranje, kjer je bilo možno vedno pridobiti pomoč z osebnimi pogovori. To mije vzelo ogromno energije. Pa smo kljub temu normalno pripravili povsem nov proračun In Izvedll tuđi druge aktivnosti. Nisem pa in ne želim navajati stvari, ki lahko neposredno škodljo Občini Mengeš In tuđi nekaterim posa- meznikom, čejih še lahko uredimo na korek- ten in pravilen način. Tuđi se ne nameravam odločati za sodno razčiščevanje stvari, glede na navedene laži, polresnlce In neresnlce. mag. Tomaž Štebe, dipl. ing. 4 MENGŠAN OftCUiGfti FRAZI"lift 29, RL/U VLbčankeinobo.nevljudnovabi™ na osrednjo občinsko prireditev s podelitvijo občinskih priznanj in Trdinovih nagrad, ki bo v soboto, 29. maja 1999, ob 15.00 uri v Kulturnem domu Mengeš. l\a prircditvi boda sodclovuli: FANFARISTI MENGEŠKE GODBE, OTROŠKA FOLKLORNA SKUPINA KD SVOBODA MENGEŠ, NONET VIGRED, NINA KOMPARE IN TOMAŽ PLAHUTNIK Slavnostnigovornik: Macj. TOMAZ STEBE, ŽUPAN Povezova/tr.-NIKO ROBAVS -9ccn.-i.-M IH A SKOK, ROK BENDA OBCINA MENGEŠ SOBOTA, 22. MAJ 9.00 Odprt teniski turnir Športni park - tenisko igrišče (Teniska sekcija ŠD Partizan Mcngcš) 9.00 Mcdobčinsko srečanje likovnih umetnikov OŠ Mcngcš • (Likovno društvo Mengeš) 19.30 Kiparska ra/.slava Natašc Prcstor Galerija Mcžnarija (KD Franca Jclovška in Mu/ej Mcngcš) NEDEUA, 23. MAJ 15.00 Masa za starejše, bolne in invalide Ccrkcv sv. Mihacla v Mcngšu (Župniščc Mcngcš in Karilas Mcngcš) PONEDEUEK, 24. MAJ 18.00 Otvoritcv razslave "Ure/, čebek ni i/.dclkov" Avla OŠ Mcngcš • (Čcbclarsko društvo Mcngcš) 20.00 Okrogla miza: "Pod jetnišlvo v Mengšu nckdaj in dancs" Skupna društvena soba - Kulturni dom (Podjctniško /druženje Mcngcš) ČETRTEK, 27. MAJ 17.00 Šporlnc igre za najmlajše Šporlna ploščad v športncin parku (Vrtec Mcngei!) PETEK, 28. MAJ 10.00 Srečanje malih šolarjev in učencev 1. in 2. ra/.rcda Ploščad pred OŠ Mcngcš • (OŠ Mcngcš) 18.00 Ra/stava dcl likovnega srečanja OŠ Mengeš • (Likovno društvo Mcngcš) 18.00 Ko.šarkarska lekma veteranov KK Mcngc.š: KK Komenda Igrišče ŠD Partizan Mengeš (Bivši igralci KK Mengeš) 20.00 Večer narodnih in Marijinih pesmi Ccrkcv sv. Primoža in Fclicijana v Loki (MKZ Mcngcški zvon) 20.00 Arzcnik in slarc čipke - prcmicrti Kulturni dom Mcngcš (Glcclališka skupina KD Svobodu) SOBOTA, 19. MAJ 8.00 Odprlo občinsko prvenstvo Baliniščc v športncin parku (Balinarska sekcija ŠD Partizan Mengeš) 15.00 Osrednja občinska priredilev s podelitvijo občinskih in Trdinovih priznanj Kulturni dom Mengeš • (Občina Mengeš) 16.30 Olvoritev razstave Mcngcškc godbe Avla v Kullurncm domu Mcngcš (Mcngcškagodba) 18.00 III. Festival koračnic - Lclno gledališče NEDEUA, 30. MAJ 8.00 2. kolesarjen je po spominski poti vojne za Slovenije) Start na parkirišču pri Fit Top-u (Ohmočno zclr. veleranov vojne za Slovcnijo) 9.00 Kckrcalivni turnir dvojic v badmintonu Tclovadnica v OŠ Mengeš (Sekcija za badminton ŠD Partizan) 9.00 Vsi na trim Trim proga na Gobavici (Tiuistično društvo Mengeš) 10.00 Nogometni turnir /.a dečke do 10 let Nogometno igrišče v športncin parku (NK Mcngo 28) PONEDEUEK, 31. MAJ 18.00 Razslava fotografij ob 100-lelnici rojslva fotografa Petra Lampica Knjižnica v OŠ Mcngcš • (OŠ Mcngcš) Prireditve '99 18.00 Šahovski brzopotezni turnir Ml AMIGO • (Šahovsko društvo Mengeš) PETEK, 4. JUNU 9.00 Gasilsko reševalna akcija - prika/. Ploščad pred OŠ Mcngcš (Gasilska zveza Mcngcš) 19.45 Otvoritev obnovljenega ćebelnjaka Parkiriščc pri mrliških vežicah (Čcbclarsko društvo Mengeš) SOBOTA, 5. JUNU 8.0 Odbojkarski rekrealivni turnir Tclovadnica v OŠ Mcngcš (Odbojkarska sekcija ŠD Partizan Mcngcš) 16.00 5. gorska dirka "Dobeno 99" Start parkiriščc pri Fil Topu-u cilj "Kmcčki turizem Blaž" na Dobenu (Kolesarsko društvo Mengeš) NEDEUA, 6. JUNU 10.00 Tckmovanje Gasilskc zveze Mengeš za pionirje, mladince in veterane Ploščad pred OŠ Mengeš (Gasilska zveza Mengeš) PONEDEUEK, 7. JUNU 17.00 Šola se predstavi - prikaz ustvarjalnosti Učilnicc v OŠ Mcngcš • (OŠ Mcngcš) PETEK, 11. JUNU 20.00 Letni koncert McPZ Svoboda • (Kulturni dom Mengeš) 5 MENGŠAN OBČINSKA UPRAVA Problematika vodooskrbe Župani občin Komende, Mengša in Vodič smo se sestali sedmega maja ter dopolnili in uskladili delovno verzijo projektne naloge, za katero sem zadolžen, da jo pripravim. Projektna naloga ima naslov "Analiza pro- blematike vodovodnih virov in sistemov za odločanje o rešitvi in financiranju clolgo- ročne oskrbe občin Komenda, Mengeš, Vodice" in bi morala biti osnova za odlo- čanje o dolgoročni oskrbi teh treh občin z zdravo pitno vodo. Kol predstavnik tch trch občin v pro- jektni skupini in ker smo mi pobudniki za izdelavo analize in smo v najtežjem položaju, sem pripravil naš predlog pro- jektne naloge. Izvedba analize in kasneje projekta ter nereševanje oziroma popol- na blokada odločanja o sanaciji krvav- škega sistema bo tuđi tematika sestanka "Vodooskrba v regiji s sistemoma Krva- vec in Kamnik" 24. maja 1999 na naši občini. Povabil sem vse zainteresirane ali "prizadete" župane (Komenda, Vodice, Cerklje, Kamnik, Šenčur, Kranj), iz MOP- a ministra gospoda Gantarja, državna sekretarja gospoda Slokana in gospoda Steinmana ter koordinatorja gospoda Zoreta, direktorje komunalnih podjetij Prodnik d.o.o., Komunalno podjetje Kamnik d.d., Komunalno podjetje Kranj ter predstavnika tovarne Lek, Mengeš. Z županoma Komende in Vodič borno predlagali regijsko povezavo za reševanje problematike vodooskrbe, ker nam to omogoča boljše možnosli /.a izvedbo projekta in kandidiranje za sredstva države in EU (npr. Phare ali ISAPA). V projektni nalogi je poleg analize problematike in predloga, kako usmerjati sredstva v sisteme, zajeta tuđi postavitev pravnih in lastniških aktov, ki bodo po- menili varnost za naložbo, celovitost siste- mov, pa tuđi kalkulativne elemente in cenovno politiko za bodoče normalno obratovanje in vzdrževanje ter zagotav- Ijanje realnih amortizacijskih sredstev za obnovo in sredstev za razširitve. Najbolj pomemben pa je tišti cici, ki ga mora zagotoviti država / MOP s predpisi, ki bodo zagotovili celovitost sistemov in pravno varnost solastnikov ter nenazadnje prispevek države (sofinanciranje, ugodno kreditiranje), da borno projekt sanacije lahko izvedli. Sanacija bi morala zajeti celoten sistem oz. verigo, ki vpliva na kvaliteto, zanesljivost in dolgoročnost: viri, vodi, vodovarstvena območja. Najpo- membneje pa je tisto osnovno: da se začnejo spoštovati predpisi in izvajati sankcije o vodovarstvenih območjih. Žal smo že veliko zamudili. Krvavec je skomercializiran in urbaniziran, naše ob- močje in podtalnica pa degradirana zaradi intenzivne pridelave, odlaganja in sanacije jam z odpadki z enostavnim zasipanjem. mag. Tomaž Štebe, dipL ing. S sestanka trch županov v McngSu: na sliki sta 5e župana Komende gospod Tomaž Drolec in Vodič gospod Anton Kokalj. ffrborčturo 99 Na pobudo Arborctuma iz Volčjega potoka je občina Domžalc v okviru komisije za turizem posredovala vsem občinam v naši okolici pobudo za skup- no sodelovanje na letošnji Cvetlični razstavi. Ob skupnem sodelovanju občin Dom- žale, Kamnik, Lukovica, Moravče in Mengeš je potekala ta razstava ves teden, in sicer od 24. aprila do 2. maja v skup- nem predstavitvenem šotoru. Posamezne občine so opremile svoje razstavne pros- tore in pripravile predstavljanje svojih dejavnosti, tako, kot so jih napovedale v izdanem katalogu. Ob vsakokratnem predstavljanju je bilo v velikem šotoru precej živahno, obiskovalci pa so z vesel- jem prisluhnili prijetnim zvokom. V sredo, 28. aprila se je predstavila tuđi naša občina in ko so se naši godbeniki Mengeške godbe odpravili kar na krajši sprehod, je glas njihovih instrumentov razveselil popoldanske obiskovalce. Da pa ne bi sami igrali, so se jim pridružile še pevke Noneta Vigred s predstavilvijo slovenskih narodnih pesmi. Najmlajši člani Folklorne skupine KD Svoboda pa so svoje narodne pleše odplesali kar na bližnji trati. Prizadevni člani Turističnega društva Mengeš so posredovali informaci- je o Mengšu vsak dan, konec tedna pa so se jim pridružili tuđi člani Čebelarskega društva, ki sb predstavili nekaj svojih izdelkov in opreme. Naš predstavitveni prostor smo opremili s slikovno pred- stavitvijo mengeške občine, ki so jo pripravili mladi člani turističnega krožka iz Osnovne sole Mengeš pod vodstvom gospe Nikolaje Mušič, cvetlične aran- žmaje je pripravila gospa Zorka Požar, gospa U lesova pa je prinesla narodne 6 MENGŠAN OBCINSKA UPRAVA nose, ki jih sama izdcluje, iz obdne pa smo dodali še nekaj prospektnega materiala. Vsekakor je bila letošnja predstavitev uspešna in z nekaj popravki bo lahko drugo leto še boljša. Monj;eSka |;mlha med rožicami "s svojimi rož'cimi". Pevke Noncta Vigrcd - pred nastopom Se ena slika z županom. Razstavni prostor Obfine McngeS. Mladi folkloristi so zaplesali kar na bližnji trati. Vabilo Vabimo na pogovor o stališčih Občine Mengeš o predhodnih pogojih poteka in izvedbe obvoznice Mengeš in glavne ceste mimo Mengša. Predstavljeni bosta trasi poteka, izvedba križišč oz, krožišč in drugi elementi. Predhodni pogoji so osnova za izdelavo osnutka lokacijskega nacrta, ki bo javno razgrnjen in bo nanj možno posredovati formalne pripombe, predvidoma letos v mesecu • novembru. Pogovor bo v sredo. 26. maja 1999 ob 18.00 v Casilsko godbenem domu Mengeš. Epnini in nw§t£ - bodoći L mladoporočpnei runu ni (I, mi.in.i v občinski stavbi v MengSu. Ko se boslc odločili za pomemben korak v vašem življenju, vas ohveščamo, da lahko obred civilnega dela poroke opravile ludi v Občiui Mengeš. V la namen je v ohčinski stavbi pripravljena čudovita l>oročna dvorana, karje razvidno ludi iz fotografije. V času jioročnega obreda je predviđena živa glasba, ki je primerna za to slovesnost. Mladoporočenca bosta obdarjena spraktičnim darilom. I'red in poporočnem obredu je možna v posebnom< prostoru organizirana pogoslitcv. Na željo vam v ličnem albumu to doga janje ovekoveči priz- na u i fotograf , na videokmetipa izkušen snemalec. Poročuo dvorano s predprostori si bodoči mladoporočenci labko ogledajo v času uradnih urv Občini Mengeš. Na svidenje bodoči mladoporočenci. 7 MENGŠAN OBČINSKA UPRAVA VELIKO pomladansko čišćenje Zabojnik je bil premajhen. V letošnji pomladanski čistilni akciji, ki po ustaljeni tradiciji poteka od srede marca do začetka aprila, so sodelovali člani 27 drustev, organizacij In javnih zavodov. lastniki individualnih hiš, stanovalci strnjenih naselij. podjetniki. obrtniki. Poseben poudarek letošnje akcije, ki sta jo organizirali Občina Mengeš in Turistično društvo, je bll na urejanju javnih površin, zelenić, celot- nega športnega parka, Trim steže, okolice spomenikov, še posebej pa dlvja odlagališča odpadkov. V času akcije je bilo postavljenih 9 velikih zabojnikov, tako v Mengšu, Loki kot tuđi v Topolah in na Dobenem. Pridni pospravljalci so pospravill kar 377 m! raznih odpadkov, obenem pa je bil opravljen tuđi odvoz kosovnih odpadkov. Skupna ocena je, da je bila akcija uspešna in da je bila odstranjena velikans- ka količina odpadkov ter da za vsakodnevno čišćenje posameznih predelov v občini poskrbljo tuđi delavci, ki so vključeni v program javnih del. Foto: Zabrct Sponu ilo za javnost Štab CZ RS poziva državne organe, občine, gospodarske družbe in druge organizacije ter posameznike, da po svojih močeh prispevajo humanitarno pomoč za begunce s Kosova. Človckoljubno pomoč beguncem na Kosovu, v kcpubliki Makedoniji, Republiki Albaniji in Crni gori bodo na območju Slovenije zbirale humanitarne organizacije, preclvsem Rdeči križ Slovenije in Slovenska karitas. Zato se vsi, ki želite prispevati kakršno koli pomoč, obrnite na sedež Rdečega križa Slovenije, Mirje 19, Ljubljana, številka telefona 061 12 61 200 oziroma na območna združenja Rdečega križa oz. na dinge ustrezne človekoljubne organizacije. Pri Rclečem križu Slovenije je odprl tuđi žiro račun za pomoč beguncem s Kosova. Številka žiro računa: 50101-678-51579, šifra 6003, pripis - za begunce s Kosova. Uprava Republike Sovenije za zaščilo in reševanje Ministrstva za obrambo bo neposredno organizirala zbiran- je in pošiljanje državne pomoči. Zbiranje, priprava in organizirano pošiljanje pomoči na ogrožena območja bo potekalo v logističnem centai v Rojah pri Ljubljani. Državni organi, občine ter gospodarske družbe in druge organizacije lahko svojo pomoč beguncem s Kosova dostavite neposredno v omenjeni logistični center. O tem predhodno obvestite Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje po faxu št. 061 171 17 93 ali po tele- fonu št. 061 171 18 18, 171 18 33 in 171 16 65, vsak dan od 8. do 15. ure, ražen v nedeljo. Za začasno nastanitev in oskrbo beguncev so trenutno najpotrebnejša sredstva živila, oblačila in obutev, higien- ske potrebščine, zdravila in druga tehnična oprema. Humanitarne organizacije, Štab civilne zaščite Re- publike Slovenije in Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo bodo javnost sproti obveščali o /brani in odposlani humanitarni pomoči. Štab se že vnaprej zahvaljuje vsem, ki bodo sodelovali v tej pomembni človekoljubni akciji. Štab civilne zaščite Republike Slovenije 8 MENGSAN O B Č I N S Kl SVET mniLniki pfT/iimiij IJJji]mi)iyli)ii,D;i^y lulu 10.0.0 Občinski svet Občine Mengeš je na svoji 5. seji, 12. maja 1999, sprejel sklep o podelitvi priznanj Občine Mengeš za leto 1999, ki bodo podeljena na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku 29. maja 1999. Dobitniki priznanja Občine Mengeš v letu 1999 so: PAVEL KOSEC zlato priznanje (posthumno) Gospod l'avlc Kosac je v svojem 40-lel- nem delu v Glasbeni soli Domžale in Mengeš znat v učencib neprisiljeno vzbu- jali Ijubezen do glasbe, do umctnosti igranja na crno belih tipkah in do sktip- nega muziciranja. Kol da bi jih vodil z nevidno rako, je učencem odkrival svel glasbe in jib navduševal zanjo. Gospod Pavle Kosec je hil pošten in delaven učitelj, ki je ludi vsa leta vodil har- monikarski orkesler. Orkester je jx)pestril marsikatero jmredilev v kraju in drugje. Zasvojenosl Pavla Kosca z glasho in njegovo neprecenljivo delo z mladimi v soli in izven nje, je prav gotovo zapustilo globoke sledi in veliko pripomoglo k temu, kar danes Mengeš pomeni v narodno- zabavni glasbi. JOŽE GORJAN - zlato priznanje Gospod /ože Gorjan je eden najslarejših še živečih članov KD Mengeška godba in je do leta 1998 aktivno deloval v društvu. Z delom pri godbi je začel leta 1954. Skozi vse obdobje svojega delovanja, tega je kar 45 let, se je zavzcmal za rast in kvaliteto društva. S svojim nesebičnim delom in vztrajnosljo je pripomoget, da je Mengeška godba preživela včasib ludi težavna obdohja svojega delovanja in postala trdno društvo, ki s svojimi nastopi predstavlja naš kraj in občino, ne samo v Sloveniji, pačpa ludi v tujini. KD Mengeška godba v tem letu praznu- je 115-letnico svojega obsloja. Zato je primerno, da v ovkiru jiraznovanja tega visokega jubileja prejuie občinsko priz- nanje človek, ki je med dolgoletnim članstvom v društvu bistveuo jmpomogel k uspebu godhe, bkrali s lem j>n ludi k ugledu kraja, saj je delo Mengeške godbe iu njeno ime tesno povezano s krajem, ki ga predstavlja. MARA LUŽAR - srebrno priznanje GosJki Mara I.užar se je organizaciji Rdcčega križa priključila kol članica in ji ludi jmulsedovala od leta 1978 do leta 1996. V svojem dolgoleluem mandalu je v boju za cilje, ki jib ji je postavljala funkcija predsednika humanitarne organizacije na nivojii kraja, porubila veliko časa in energije za pomoč sokra- janoin. Njeno ])lodno delo se zrcali zlasli v velikan povećanju seznama socialno ogroženih, skrbi za socialno ogrožene družine, nadaljevanju tradicije srečanja občanov, slarejšib od 70 let, obiskovanjii in skrbi za starejše ljudi, izobraževalnih in humanitarnih akcijah. Vsekakor je gospa Mara I.užar z izjem- nim čulom za čoveka in sokrajana ler z dolgoletnim prostovoljnim delom bislreno pripomogla k večji kulturi življenja v kraju in z nesebično pomočjo marsikomu omogočila lažje življenje, tako da je ta jiodeljena nagrada lahko le delno po- plačilo za njen trud. FRANC VEIDER - srebrno priznanje Gospod Vrane Veider se že vse življenje Ijubiteljsko in izredao požrlvovalno po- sveča kullurnemu, predvsem gleda- liškemu delovanju. Moćno je tudiprisoten pri ohranjanju, obujanju in zapisovanju etnoloških in narodnih značilnosti in gradiva. Aktiven je že prek 60 let, saj je začel delovati že leta 1936. Prva pomem- bua naloga je bila mladinska igra "Luč z gora" v Mengšu, ki jo je napisat kot član Katoliškega izobraževalnega društva Mengeš. Med najbolj pomembnimi igra- mi, v katerih je sodeloval, velja omenili igro iz leta 1945 "Za svobodo in pravico ", ki je bila kot prva odigrana v dvorani sedanje Melodije, sledile so Deseti brat, Divji lovec, Zakleti grad, Pod svobodnim soncem, Celjski grofje, Ženilev in druge. Gospod Veider je začel režirati po letu 1979. Prva vidna režija je bila igra LumjMcij Vagabundus. Režira! je 15 iger, najpomembnejše so Proces, Dve nevesti, Kam iz zadrege, Stari grehi, Lumpacij Vagabundus, Pričarani ženin. Sedaj neumorno pripravlja staro igro iz vaš- kega življenja pred prvo svetovno vojno, zadnja leta pa zelo rad nastopa ludi kol recitator. IVAN VIDRIH - bronasto priznanje Gospod Iran Vidrih je leta 1953 posta! jwedsednik Avlo moto društva Mengeš ter ostat na lem predsedniškem mestu do leta 1982. Še danes pa je častni član te organizacije. V svojem dolgoletnem predsedniškem delovanju je s pomočjo odbora in inštruk- lorjev skrbe/, da so bile izvedene šlevilne društvene naloge: - vzgoja voznikov vozi/ A in B kategorije, - jmdobivanje članstva, od 50 članov se je članstvo v društvu v času delovanja gospoda Vidriba povećalo tuđi do lisoč članov, -organizacija šporinih tekmovanj in rallyja, - pridobitev novih prostorov za društvo. Gospod Vidrih je v svojem dolgoletnem mandalu vsekakor veliko jmpomogel k razvoju AMD Mengeš in k večji kulturi kraja terjmmuini osveščenosli. 9 MENGŠAN OBČINSKI SVET OBČINSKI SVET V OČEH OBČANOV aii "Ne jezi me pisanje časopisov, temveč to, kar počnejo tam!" Zanimalo nas je, kaj o delu novega občinskega sveta in uprave menijo obćani, kl imajo nemalokdaj občutek, da je predvolilna propaganda sicer obetajoča in vsebuje predloge rešitev za resnične težave, a se nanjo na volitvah pozabi in vrteti se vačne težko mlinsko kolo politike, ki ne more spremenitl svojega vrtenja. Kakor koli že, 50 naključno izbranim telefonskim naročnikom smo zastavili pet vprašanj. Odgovori se med ženskami in moškimi nišo razlikovali, zgodilo seje le, da je kakšna žeska sodelovanje odkloni- la in ga raje prepustila možu. Pa poglejmo raje zastavljena vprašanja. 1. Spremljate delo občinske uprave in Občinskega sveta Občine Mengeš v časopisih? 25 20 15 10 5 0 da ne občasno Da Ne Občasno 13 12 25 26% 24% 50% 2. V katerih časopisih spremljate dogajanje? Pri tem odgovoru je bilo seveda možno našteti več virov, odstotki so izračunani glede na celotno število anketirancev. 25 20 15 10 5 0 da ne občasno Delo Dnevnik Mengšan Novlce Corenjskl glas ne spremljam 17 7 31 9 3 11 34% 14% 62% 18% 6% 22% 3. Kaj menite o tem? To vprašanje je seveda ponudilo najbolj raznolike odgovore, saj je težko zajeti mnenje več ljudi v eno trditev, kljub vsemu pa so se oblikovale trditve, ki so prevladovale: 20 15 10 5 0 ■ menim, da ustvarja pravo sliko hd jezi me delo OS ■ bolj podrobno bi bilo to treba predstavili ■ preveč enostransko 1=1 ne spremljam dovolj menim, da ustvarja jezi me delo os bolj podr. predstaviti preveč enostr. ne spremljam 19 7 3 4 17 38% 14% 6% 8% 34% Posamezni anketiranci so dodali, da bi morala biti obveščenost o delu občinskih organov boljša, nekateri spremljajo samo tisto, kar jih še posebej zbode v oči, nekateri pa so dodali, da naj novinarji pustijo čas novi upravi, da se uskladi, saj je lažje "nagajatl, kot pa sodelovati in pomagati". 4. Poznate občinske svetnike? 30 25 20 15 10 5 0 da ne nekatere skoraj vse me ne zanima 10 MENGSAN O B Č I N S K da ne nekatere skoraj vse me ne zanima 4 10 30 4 2 8% 20% 60% 8% 4% 5. s čim bi se moral po vašem mnenju OS predvsem ukvarjati? Spet je bilo ponujenih več odgovorov, kjer so nekateri anketiranci dodali, da sicer vedo, da občinski svet obravnava določene teme, vendar pa naj bo pri tem bolj učinkovit, drugi pa so izpostavili področja, ki so dejansko redkejši gostje na dnevnem redu občinskega sveta, večlna pa je dodala, da naj svetnikl in uprava nikar ne zanemarjajo kakšnega področja, temveč naj najdejo ustrezno ravnovesje med vsemi, vsem svetnikom pa polagajo na srce, naj se sami najprej (in to čim prej) uredijo. 20 15 10 5 0 infrastruktura komunala ekologija kultura uskladiti vsa podr. ne vem infrastruktura komunala ekologija kultura uskladiti nevem 9 11 3 2 19 6 18% 22% 6% 4% 38% 12% 113 POLICIJA Pi'JjJJJiil J Iblbžl ki 1'jjJj^J 'L ijjjjijjjgiju Ko pridejo toplejši dnevi, se pri naših otrocih in mladoletnikih zbudi želja po rekreaciji in vožnji s kolesom. Da bi bila vožnja s kolesi prijetna in varna, se je potrebno zavedati prometnih predpisov, ki ure- jajo promet s kolesi in kolesi z motorjem. ■ Samostojno laliko vozi kolo otrok, ki je star najmanj 8 let in je opravil kolesarski izpit ali po dopolnjenem 14. letu starosti, prej pa samo v spremstvu polnoletne osebe. ■ Kolo z motorjem laliko vozi otrok, ki je star 14 let in je uspešno opravil tečaj iz cestnoprometnih predpisov. ■ Kolesarji cio 14 let in vozniki koles z motorjem morajo med vožnjo nosili predpisano liomologirano zaščitno oz. varnostno čelado. ■ Predpogoj za vožnjo s tovrstnimi prevoznimi sredstvi je tehnična brezhibnost vozil (luči, zavore, odsevniki, naprave za dajanje /voćnih signalov). ■ Kolesarji za vožnjo uporabljajo kolesarsko stezo, pot ali pas, kjer pa teli ni, pa cesto, vendar ne več kot 1 meter od roba ceste. Vozniki koles z motorjem morajo voziti po cesti, pri čemer ne smejo voziti več kot 1 meter od roba ceste. ■ Če otrok ali mladoletnik krši cestnoprometne predpise, se z clenarno kaznijo za tovrstni prekršek kaznujejo starši, ki so opustili dolžno skrb ali nadzorstvo. ■ Voznike koles /. motorjem opozarjamo na morebitne pre- delave koles z motorjem, pri čemer se spreminjajo tehnični normativi proizvajalca (povečanje hitrosti). V navedenem primcru policisti kolo z motorjem zasežejo in ga pošljejo na pooblaščen servis, kjer vozilo predelajo, tako da ustreza nor- mativom proizvajalca, stroške popravila plača lastnik. Če stroškov ne poravna v treli mesecih po končanem popravilu, vozilo prodajo. S skupnimi močmi se potrudimo, da bo mladost varnejša in brez neprijetnih posledic! Policijska postaja Domžale 11 MENGŠAN i 13 POLICIJA K[£®K1[|[K5\ dogodkov za april 1999 na območju občine Mengeš Obvestllo občana 1.4.1999 ob 07.15 uri je občan iz Mengša obvestil PP Domžale, da na Prešemovi cesti v Mengšu leži neznan moški. Na kraj so odšli policisti in reševalci v reševalnem vozilu ZD Domžale, ki so poskrbeli za alko- holno utrujenega občana. Vlom 1.4.1999 ob 16.10 uri Je občan C. F. iz Mengša obvestil PP Domžale, da mu je bilo vlomljeno v novogradnjo na Ropretovi poti v Mengšu. Policisti so opravili ogled kraja kaznivega dejanja in ugotovili, da je nez- nanec pregledal prostore po hiši, vendar ni ničesar odnesel. za neznancem policisti še poizvedujejo. intervencija 3.4.1999 ob 02.00 uri je občan S. M. iz Mengša obvestil PP Domžale, da so ga v gostinskem lokalu Skok pretepli. Policisti so ugotovili, da je S. R. v lokalu skok udaril S. M.. zoper S. R. bodo policisti podali pred- log sodniku za prekrške. Vlom 3.4.1999 ob 15.35 uri je občanka L. A. Iz Mengša obvestila PP Domžale, da ji je bilo vlomljeno v stanovanje. Policisti so opravili ogled kraja kaznivega dejanja in ugotovili, da je neznanec skušal vlomiti v stanovanje, vendar mu dlje kot do vrat ni uspelo priti. Za neznancem policisti še poizvedujejo. Prometna nesreća 4.4.1999 ob 11.00 uri se je na Slovenski cesti v Mengšu zgodila prometna nesreća, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomo- bila A. M. in voznik osebnega avtomobila D. A. Nesrećo je zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo povzročil A. M„ zoper katerega bodo policisti podali predlog sodniku za prekrške. v nesreći je na vozilih nastala mate- riaina škoda za okoli 550.000,00 sit. latvlna *HB* *' ' 4.4.1999 ob 14.20 uri je občan J. J. Iz Loke pri Mengšu obvestil PP Domžale o tatvini denarja iz hiše. Policisti so ugotovili, da je neznanec izkoristil nepozornost oškodo- vanca in iz stanovanja z miže vzel denarni- co z denarjem. Za neznancem policisti še poizvedujejo. Obvestilo občana 4.4.1999 ob 19.00 uri je patrulja PP Domžale pri rednem delu opazila moškega, ki je ležal na cesti. Pri legitimiranju se je izkaza- lo, da je T. J. iz Trzina pregloboko pogledal v kozarec in omagal na poti domov, kamor so ga odpeljali policisti. Tatvlna 5.4.1999 ob 09.00 uri je obćanka L K. iz Mengša obvestila pp Domžale o tatvini registrskih tablic z vozila. Policisti so na kraju ugotovili, da je neznanec na Slamnikarski ulici v Mengšu iz parkiranega vozila, ki je last M. š. odnesel registrske tablike u F6-12 R. za neznancem policisti še poizvedujejo. Vlom 8.41999 ob 07.50 uri je občan c. F. iz Mengša obvestil PP Domžale, da mu je bilo vloml- jeno v novogradnjo na Ropretovi cesti v mengšu. Policisti so opravili ogled kraja kaznivega dejanja in ugotovili, da je nez- nanec pregledal prostore in izvršil tatvino gradbenega orodja in alkoholnih pijać. za neznancem policisti še poizvedujejo. Intervencija 8.4.1999 ob 23.00 uri je občan K. B. Iz Mengša obvestil PP Domžale, da se v lokalu Bohinj nahajajo neznanci, od katerih naj bi bil eden oborožen s pištolo. Na kraj so odšli policisti, ki so v neposredni blizini izsledlli vozilo in neznance. Pri pregledu vozila In potnikov orožja nlso našli. Ponarejen bankovec '"^HflP 9.4.1999 ob 09.10 uri so iz LB Banke Domžale, ekspoziture Mengeš obvestili PP Domžale o ponarejenem bankovcu. Policisti so ugotovili, da je občan s. R. iz Mengša med Izkupičkom iz prodajalne prl- nesel ponarejen bankovec za 10.000 SIT,, ser. št. AA8588550. Bankovec so policisti, zasegli, za ponarejevalcem pa še poizvedu-, Jejo. Prometna nesreća 10.4.1999 ob 15.00 uri se je na corenjski cesti v Mengšu zgodila prometna nesreća, v kateri sta bila udeležena voznica osebne- ga avtomobila v. K. In neznani voznik oseb- nega avtomobila znamke vw Golf serije li ali III čme barve, ki je pred prihodom poli- cistov zapustil kraj in udeleženkl ni nudil podatkov. Nesrećo je zaradi vožnje z \ neprilagojeno hitrostjo povzročil neznani voznik, zoper katerega bodo policisti ob izsleditvi podali predlog sodniku za prekrške. Prometna nesreća 12.4.1999 ob 08.00 uri se je na Kamniškl cesti v Mengšu zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležana voznik osebne- ga avtomobila B. J. in voznik osebnega avtomobila B. T. Nesrećo je zaradi vožnje na prekratkl varnostni razdalji povzroćil voznik B. j., ki so mu policisti na kraju Izrodili plačilnl nalog. Materialna škoda na vozilih znaša Okoli 200.000 SIT. Tatvina 13.4.1999 ob 19.45 uri je pp Domžale obvestil občan š. T. iz Mengša in nezanll tatvino kolesa. Policisti so ugotovili, da Je neznanec pred občinsko stavbo v Mengšu izvršil tatvino ženskega kolesa, last š. T. za neznancem in kolesom policisti še poizve- dujejo. 12] MENGŠAN ■ 13 POLICIJA vj.om. 14.4.1999 ob 08.10 uri je občan B. S. Iz Dobena obvestll PP Domžale o vlomu v stanovanjsko hlšo. Policlstl so z ogledom kraja In zblranjem obvestll ugotovlll, da Je neznanec vlomll v stanovanjsko hišo, pre- gledal prostore In odnesel akustične aparate, športne rekvizite In oblačila. Za neznancem pollcisti še poizvedujejo. Tatvlna - 15.4.1999 ob 08.10 uri Je zaposlena v pod- jetju Semesadike Mengeš obvestila pp Domžale o tatvini sadlk. Policlsti so z ogle- dom in zbiranjem obvestil ugotovili, da je neznanec preko nočl odnesel več sadik In podjetje oškodoval za okoil 230.000 sit. Policistl za neznancem še poizvedujejo. Prometna nesreća 15.4.1999 ob 14.15 uri se je na Zoranini ulici v Mengšu zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznica osebnega avtomoblla S. T. in voznik osebnega avto- mobila č. j. Nesrećo Je zaradi nepravilnega premika z vozilom povzročila voznica S. T., ki soji pollcisti na kraju izdali plačilni nalog. Materialna škoda na vozilih znaša okoll 200.000 SIT. Intervencija 16.4.1999 ob 07.30 uri Je občanka R. v. Iz Mengša obvestila PP Domžale o neznancu, ki je ležal na cesti. Pollcisti so ob legitimiranju ugotovili, da Je C. m., državljan bih v r Sloveniji brez bivališča in sredstev za preživljanje, zato so ga pridržan In prlvedli v postopek sodniku za prekrške Domžale, ki ga je kaznoval z 10-dnevno zaporno kaznijo in varstvenim ukrepom - odstranitev tujca iz države za dobo 6 mesecev. Prometna nesreča 18.4.1999 ob 23.40 uri se Je na Slovenski cesti v Mengšu zgodila prometna nesreča, v kateri je bil udeležen voznik osebnega avtomoblla K. c, kl Je zaradi neprllagojene hltrostl trčll v stanovanjsko hlšo. zoper K. C. bodo pollcisti podali predlog sodniku za Prekrške. Prometna nesreća 19.4.1999 ob 15.30 uri se je v križišču Janševe ulice In zavrti v Mengšu zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila H. T. in voznica osebnega avtomobila z. z. do nesreće je prišlo, ker H. i. ni upošteval prometnega znaka. Policisti so mu izdali plačilni nalog. Materialna škoda na vozilih -znaša okoli 60.000 sit. Tatvina 21.4.1999 ob 11.20 uri je občan v. j. iz Mengša obvestil pp Domžale o storjeni tatvini. Policisti so z ogledom kraja kaznlvega dejanja ugotovili. da je oško- dovanec na poštni nabiralnik stanovan- jskega bloka odložil mapo z dokumenti In vrednostnimi karticami ter odšel v klet, medtem pa mu je neznanec odnesel mapo. policisti za neznancem še poizvedu- jejo. Prometna nesreča 22.4.1999 ob 11.30 uri se je na Corenjski cesti v Mengšu zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznik osebne- ga avtomobila c. j. in voznica osebnega avtomobila Ž. M. D. do nesreće je prišlo zaradi vožnje na prekratki varnostni raz- dalji voznika C. j., ki mu Je bll Izdan plačilni nalog. viom 24.4.1999 ob 00.15 uri je občan o. j. iz Kamnika obvestil pp Domžale o vlomu v osebni avtomobil, parkiran pred lokalom Oranžerija v Mengšu. Policisti so z ogle- dom ugotovili, da je neznanec iz vozila odnesel avtoradio, vreden okoli 40.000 sit. Policisti za neznancem še poizvedujejo. Streljanje z zračno piStolo 24.4.1999 ob 15.40 uri je občan C. M. iz Mengša obvestil PP Domžale, da nekdo Iz bloka na Slamnikarski ulici strelja z zračno pištolo. Policisti so z zbiranjem obvestll ugotovlll, da je š. M. streljal z zračno pištolo, kl so mu Jo policisti zasegli in svoje početje bo zagovarjal pri sodniku za prekrške. Prometna nesreča 26.4.1999 ob 20.05 uri se je na Trubarjevl ulici v Mengšu zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznik osebne- ga avtomobila C. J. in voznik osebnega avtomobila M. T. Do nesreće je prišlo zara- di neupoštevanja prometnega znaka voznika C. J., ki mu je bil na kraju izdan plačilni nalog. Potnica J. T. v vozilu M. T. pa je v nesreći dobila sled telesne poškodbe. Vlorn 27.4.1999 ob 22.33 uri je občan S. l. iz Loke pri Mengšu obvestil pp Domžale o vlomu v stanovanjsko hišo. Policisti so z ogledom kraja in zbiranjem obvestil ugotovili, da Je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo, pre- gledal prostore ter odnesel denar In bančne čekovne blankete. Za neznancem policisti še poizvedujejo. viom 28.4.1999 ob 14.15 uri je občan S. E. iz Kamnika obvestil PP Domžale o vlomu v počitniško hišo na Dobenu. Pollcisti so z ogledom kraja in zbiranjem obvestil ugo- tovili, da je neznanec vlomil v počitniško hišo, pregledal prostore in odnesel prehrambene izdelke. za neznancem policisti še poizvedujejo. Poskodovanje tuJe stvari 30.4.1999 ob 16.35 uri je občan v. c. Iz Mengša obvestil PP Domžale o vlomu v kiosk na Slovenski cesti. Pollcisti so opravili ogled kraja kaznlvega dejanja in ugotovili, da so neznanci razširili električna drsna vhodna vrata in iz predprostora vzell 5 časopisov, ki so jih zažgali pred lokalom. Za neznanci policisti še poizvedujejo. Policisti prosimo vse, ki bi kar koli vedeli o nerazreienfh prlmerlh, naj Informacije sporočijo na PP Domžale, tel. St. 721 218 ali na anonimni brezplačnl telefon 0801200. Policisti PP Domžale 13 MENGSAN R A Z P I S topfe Iščemo gostinca, ki bi v času Mihaelovega sejma, to je od 24.9. do 26.9.1999, prevzel gostinske usluge pod šotorom. Vsi, ki vas to zanima, oddajte pisne ponudbe do 15.6.1999 na naslov: Društvo Mihaelov sejem Mengeš, Slovenska 28,1234, Mengeš, s pripisom: "Gostinske usluge." Informacije dobite po telefonu (041) 730 382 od 9. do 15. ure, od ponedeljka do petka. ~km\)h Vse Mengšane - obrtnike deficitarnega značaja - vabimo, da sodelujete s svojimi izdelki ali prikazi izdelave na Mihaelovem sejmu, ki bo potekal v času od 24.9. do 26.9.1999. Prosimo za pisne prijave na naš naslov: Društvo Mihaelov sejem Mengeš, Slovenska 28, Mengeš, s pripisom: "Deficitarna obrt." Prijave pošljite do 30.6.1999. Ob tej priložnosti vabimo vse, ki želite delati v našem društvu, da se nam javite po telefonu 738101, vsako sredo od 16. do 18. ure. Upravi odbor društva Mihaelov sejem IZOBRAŽEVANJE Šolski center Rudolf Maistcr Enota Izobraževanje odraslih Novi trg 41/a • Kamnik Telefon: 817 210, 817 516, 817 538, 817 494 vabi k vpisu v naslednje izobraževalne oblike: 1. Tečaje tujih jezikov - nemščine - 5 stopenj 40-, 60-, 80-urni - angleščine - 5 stopenj + konverzacija 40-, 60-, 80-urni 2. Računalniške tečaje - VVindovvs z obdelavo besedil - 10 ur - obdelava besedil 1 in 2 - 20 ur -Excel 1., 2.-20 ur - baze podat kov Access - 20 ur Nudimo vam sodobne računalnike in visoko usposobljen kador ler ugodne cene. 3. Tečaj higienskega minimuma - osnovni in obnovitveni tečaj 4. Za pridobitev izobrazbe IV. in V. stopnje pa vas vabimo k vpisu v smeri: - prodajalec (dokončanje sole IV. stop- nje), prekvalifikacija iz drugih pro- gramov IV. stopnje, - ekonomsko-komercialni tehnik, - prekvalifikacija iz poslovodske sole v ekonomskega tehnika. Če bi se želeli izobraževati ali obisko- vati katerega od navedenih tečajev, vas vabimo, da se prijavile do 30. junija 1999 ali od 23. avgusta 19'J') dalje ob torkih in četrtkih med 12. in 16. uro. Predviđen pričetek predavanj in tečajev je po 15. septembru 1999. V tem času lahko dobite; podrobnejše informacije tuđi na zgoraj navedenih telefonskih številkah ali osebno na soli. O začetku izobraževanja in začetku tečajev vas borno pisno obvestili. POLITIČNE STRANKE Občinski proračun 1999 Občinski svet Občine Mengeš je v sedem- najsti uri svoje 4. seje z minimalno većino sprejel proračun za leto 1999. Seja bo (je) sicer trajala več kot 20 ur v petih delih. Proračun Občine Mengeš bo v celotl objavljen v Uradnem vestniku Občine Mengeš. Prebral ga bo lahko vsak občan, ki bo hotel vedeti, kako bo mengeška oblast letos porabila davkoplačevalski denar. Žal letošnje razporeditve proračunskih sred- stev nihče ne bo mogel primerjati z lansko porabo in realno ocenlti smotrnost porabe občinskega denarja, kot je bilo to razvidno v vseh prejšnjih proračunih. Primerjava je razvidna le na postavkah, kjer je poraba ugodna za porabnike (segment B). Z lan- skim letom pa ne moremo primerjati porabe, ki je za oblast oziroma župana neu- godna, saj se povečujejo stroški občinske uprave (segment A), zmanjšujejo pa sredst- va za investicije In modernizacije (segment C). Najšibkejša točka proračuna je preraz- poreditev denarja, prihranjenega za šport- no dvorano, ki ga je župan porazdelil negospodarno ter popolnoma v nasprotju z njegovimi argumenti, s katerimi je v preteklosti dokazoval nesmiselnost grad- nje novega športnega objekta. Niti tolarja iz prihrajenega denarje ne borno porabili za vodovod, kanalizacijo ali plinlfikacijo. Omenjene postavke so letos ćelo nižje od lanskih. Opozicija je z dopolnili na proračun uspela zmanjšati stroške občinske uprave, vendar ne v celotl, saj so ta sredstva še vedno višja od lanskih. većina opozicijskih argumentov za zmanjšanje te postavke je dobila podporo tuđi pri nekaterih svetnikih iz županove koalicije, ki pa se nišo hoteli odpovedati denarju za županove projektne svete (dodatna podpora 10-članski občinski upravi!). Županova potratnost je razvidna 14 MENGŠAN POLITIČNE STRANKE tuđi Iz namena, da bo letos namenll 1 mill- jon SIT za preučitev možnosti preureditve Zajčeve vile v občinsko stavbo, medtem ko se prostovoljna društva In druge organiza- cije ubadajo s prostorsklml problemi. Tako v LDS kot tuđi v drugih dveh opozicij- skih strankah podpiramo razvoj podjetništva v občinl. Ta razvoj želimo z novim odlokom trajno "uzakoniti" na strokovni podlagl, kl bo pokazala produktivnost kreditiranja in bo pomenila konstanten dvig standarda v občini Mengeš. Župan bo v letošnjem letu na hitro razdelil 10 mllijonov SIT kot nepovraten prispevek za plačevanje obresti podjetniških kreditov. Taka rešitev je kratkoročna in ne predvideva reševanje te problematike v naslednjih letih. Župan v petih mesecih ni sto- ril nič v zvezi s sistemsko ureditvijo pospe- ševanja podjetništva. S strani ene od opozici- jskih strank (ZLSD) mu je bila ćelo ponujena pomoć, kipa jo je zavmil. Iz proračuna je razvidno, da bo župan letos začel z odkupom zemljišč, kl so namenjena javnim potrebam, vendar brez evidence, koliko Je taklh površln v vsej občini in brez določene cene za ta zemljišča. Župan tuđi ni predložil informacije, koliko občanov je vložilo zahtevke za Izplačilo teti površin. Brez predhodne strokovne analize in programa odkupa z določitvijo enotnih cen zemljišč, teh odškodnin vsem občanom ne bo mogoče enakopravno izplačati. Pri tem je nerazumljiv tuđi županov namen nakupa zemljišča za športno igrlšče v Topolah, ki ga je občina odkupila v prejšnjem mandatu ter v Loki, ki ga je, po trditvah prejšnjega župana, odkupila že KS Mengeš. V proračunu je denar, namenjen tuđi za urejanje gradbenih dokumentacij za zemljišča, katerim sta župan in njegova koalicija odvzela gradbeno namembnost z razveljavitvijo odloka o spremembah in dopolnltvah prostorskega plana..., kot sta na primer igrišči v Topolah in Loki. Ta postavka torej predvideva sredstva za nekaj, česar letos ne borno smeli izvajatl ter občanom daje nerealno predstavo o interesu občine za gradnjo teh dveh igrišč. V proračunu se župan zelo neresno lote- va financiranja občinskih investicij v nasled- njih štirih letih, kjer je že razporedil denar, medtem pa še ne ve, kje ga bo dobil! Po njegovih izjavah bo primanjkljaj pokrival tudl z zadolževanjem občine! Opozicija je z dopolnili na proračun že- lela prihraniti denar za gradnjo športnega objekta, ki naj bi bil manjši in cenejši od propadle referendumske dvorane. Ta denar bi bil še kako potreben, saj so iz finančne konstrukcije načrtovane dvorane (zaradi propada projekta v letošnjem letu), Izpadla sredstva, kl bi Jlh dobili od države. Z dopol- nili smo uspeli na postavko dvorane vrniti cea. 15 milijonov SIT. Predviđen smo mnogo več, saj smo pričakovali podporo svetniške skupine Mladih za Mengeš..., ki naj bi v ob- činskem svetu zastopala svojo generacijo. Po mnenju LDS Mengeš je proračun nar- avnan potrošniško (zapravljivo) in si v celoti ne zasluži pozitivne ocene, v nobenem pogledu pa ni evropski, kot to pravi župan. Ne glede na to, da je proračun slab, je legalen, saj je zanj glasovalo 10 od 19-tih svetnikov (SDS, Mladi..., SKD). S tem so pre- vzeli tuđi vso odgovornost za porabo letošnjega davkoplačevalskega denarja. LDS Mengeš LDS Ob Trdinovem dnevu, prazniku Občine Mengeš, vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje! 00 LDS Mengeš mladi Kftl topole mengeš loko clobeno svet. Začenja se šesti mesec dela novega Občinskega sveta Občine Mengeš. Doslej namenoma nismo odgovarjali na provokacije v javnih občilih, saj so močno pod nivojem našega delovanja. Ker pa se s tem ustvarja neresnična podoba dejavnosti naše liste, se ćutimo doline, da se do napisanega opredelimo. Na predvolilnem letaku smo Vam ob programu zapisali tuđi naša načela. Zaradi njih ter zaradi naših številnih udejstvovanj na različnih področjih smo bili deležni tolikšne podpore na volitvah. Imamo jasno vizijo dela in od nje ne nameravamo odstopiti za nobeno ceno. To nam omogočata naša neobremenjenost s preteklostjo in mla- dostna zagnanost za dobro naše občine. Če tega kdo ne razume, nam je zanj iskreno žal. Zelo dobro razumemo trenja, ki nasta- jajo v Občinskem svetu, in nemogoče je, da s svojimi tremi glasovi ne bi bili odločilno udeleženi v njih. Kakršna koli je že naša odločitev, sproži plaz obtožb in podcenjevanj nasprotne strani, ki tega ne zna ali pa noče razumeti. Odvratno se nam zdi, da bi morali nam nenaklonjeni krogi s pritis- ki in nizkotnimi opazkami usmerjati naše odločitve v svojo, kakršno si že bodi korist. Prizadevamo si za strpnost in spošto- vanje različnih pogledov v naše skup- no dobro. Kljub temu moramo za preteklo obdobje ugotoviti, da smo bili deležni nerazumevanja in raznovrstih 15 MENGŠAN POLITIČNE STRANKE mladi W*M topole mengeš loko dobeno svet (nadaljevanje s prejšnjc strani) podtikanj. Na taki osnovi se ni mogoče tvorno pogovarjati, kor ni programsko usmerjena. Kdor se je seznanil z našim pro- gramom, ki je naše temeljno vodilo, je z nami lahko našel skupen jezik. Z natančnostjo in potrpežljiovstjo spremljamo programska izhodišča vseh. Temu pripisujemo tuđi izboljšanje odnosov z većino svetnikov v zadnjem času, česar smo od srca veseli, saj nam daje upanje za uspešno programsko sodelovanje v prihodnje. Razumemo, da smo presenetili in razočarali marsikaterega občana, ki v nas pred volitvami ni verjel. Trdno smo prepričani, da tistih, ki so nam zaupali glas na podlagi našega programa, ne borno razočarali. Od naših somišljenikov vseskozi prejemamo številne vzpodbudne besede in sveže ideje, kar nam moćno urjuje delovno zagnanost za dobro Mengša, Topol, Loke, Dobena in sveta. Svctniška skupina Mladi za Mengeš, Topole, Loko, Dobeno, svet SDS Vsem želimo prijetno in aktivno praznovanje praznika občine. Socialdemokratska stranka Slovenije Občinski odbor Mengeš Peti kongres Socijaldemokratske stranke Slovenije Cas je za Slovenijo 5. kongres SDS v Portorožu je bil točno na 10. obletnico majniške deklaracije, 8. maja 1999. Od več kot 400 udeležencev sva bila dva tuđi iz Mengša - kolega Lojze Miklavčič kot predstavnik mengeškega občinskega odbora SDS in jaz kot predstavnik kluba županov SDS. To je bil tuđi prvi kongres kake stranke v Sloveniji, ki je bil tekoče predstavljen na internetu. Priložene slike so iz globalne predstavitvene strani, www.sds.si. Za pokušino vam posredujem nekaj najno- vejših mnenj in rešitev, izrečenih na kon- gresu ali zapisanih v programu SDS /a razvojni izziv za 21. stoletje - za zlato dobo Slovencev. Iz govora Janeza Janše: "Če borno znali poiskati prave odgovore na izzive 21. stolelja, potem lahko Slovenci računamo na obdobje, ko bodo lahko narodovi potenciali i/.kori.ščeni v popolnosti. Ko bo lahko vsak njegov član v dobrih pogojih prispeval po svoji moči in hotenju. Slovenci takega časa, takšne zlate dobe, še nismo živeli. Socialdemokrati verjamemo, da je pred nami. Takšno obdobje clolgega in stabil- nega vsesplošnega materialnega in duhovnega razvoja ima danes za seboj večina razvitih evropskih držav. Nekatere so takšen razvoj doživelc v 60. let ih ali 70. letih tega stoletja, druge v zadnjem času. Irska in Finska, v mnogočem primeiijivi s Slovenijo, si a takšno razvo- jno obdobje doživeli v (SO. in 90. letih. To torej ni nobena utopija." Slovenija je na prelomu stoletja in tisočletja na križišču dveh poli: Na enem kažipotu piše: smer termoelektrarne in stagnacija, na drugem pa: informacijska transverzala, vlaganje v znanje, človeka in razvoj... Skrbeli borno za najboljšo možno izobraževanje in vzgojo pedagoških delavcev in za plačilo v skladu z uspehi v najpomembnejšem pokliču za prihodnost nacije. Solski sis- tem mora usposobiti posameznika, da bo znal v življenju sprejemati odločitve. Privzgojiti mu mora odgovornost za iskanje rešitev in za kritično mišljenje. Slovenija danes potrebuje strategijo gospodarskoga in socialnega razvoja. Potrebuje prehod iz stagnacije ali, če hoćete, stabilizacije v razvoj. Potrebuje globalne odgovore na razvojni izziv. Potrebuje daljše obdobje hitrega gospo- darskoga in družbenega razvoja, potrebu- je konstanten in predvidljiv napredek. Da pa se ta razvojni ciklus začne, potrebuje- mo znanje, mnogo več znanja in soli- darnosti, kot smo ju ustvarili doslej. To bo preporod, ki nas bo prestavil na višji nivo. Vendar nas caka veliko delo. 16 MENGŠAN POLITIČNE STRANKE Na sliki si česlitata ponovno izvoljeni predsednik SDS gospod Janez |an5a in izvoljen v komisijo za nadzor z največ glasovi Tom.iž Štcbe; v oz.ulju je prcdsodnik OO SDS Lukovica gospod F-rance Ccrar. Energija se marljivo zbira in kopiči. Caka. Vsi smo povabljeni. Nihče ne bo izločen, če sam ne bo hotel. Kulturni boj nas ne zanima. Ne bijemo preteklih bitk, prevelik izziv je pred nami! Osebno sem uspel z dopolnilom programa na področju "Prometa in zvez", ki se sedaj imenuje "Informatika, komu- nikacije in promet", v katerega sem poleg drugih predlagal naslednji tekst: "Zgradili borno sodobno in močno Nacionalno Informacijsko Infrastrukturo (Nil). Ustvarili borno pogoje za sodobne, vsem dostopne in konkurenčne večpredstavne infor- macijske storitve. Ustvarili borno brezplačne in cenovno dostopne digitalne knjižnice in informacijske baze lokalno in globalno. Dostop do inforamcij mora poslati osnova konkurenčnega gospodarstva, demokracije, realnih priložnosti uveljavljanja znanja in sposobnosti posameznika, majhnega in velikega podjetnika, ki mu zmogljiva informacijska infrastruktu- ra omogoča neposreden dostop na svetovno tržišče. S tem so vsem omogočene enake možnosti. Sodobna nacionalna infor- macijska infrastruktura bo za vse enako dostopna, brezplačna na lokalncm področju in z nizko ccno informacijskih javnih storitev," Menimo, da je samo v uspešnem Iržnem gospodarstvu, kjer rnorajo imeti vsi enake možnosti, sele možno ustvariti pogoje Za visoke socialne pravice in javni standard in kvalitetno družbeno življenje. >»a#. Totnaž Štebe, dipl ing. Predsednik OO SDS Mengeš SLS Slovenska ljudska stranka Izlava meseca: Od občine nimam drugega kot plačo! Čim natančneje prebiramo nebogljen županov uvodnik v aprilskem Mengšanu, manj ga razumemo, sajr se zapleta v pro- tislovja, da te posili smeh. Zbegano deluje v svojem pisanju in pozi- va občane k potrpljenju - le od kod zdaj to, saj sam kot občan ni znal prav nič potrpetl in je vselej na široko kritlzlral, zanj je bilo vse zanič in vredno omalovaževanja. Med drugim se ob dvakrat izraženi želji, da bi delali kot "ena veli- ka družina" očitno ne zaveda, da še v lastni družini včasih komaj vzdržujemo ravnotežje - kaj sele v občini. Za to je potrebna zanesljiva in trdna osebnost, kar pa za našega župana žal ne more- mo trditi, saj degradira vse, kar je bilo narejenega v prejšnjem mandatu. Vedno znova moleduje po občanovih nasvetih, upošteva jih pa ne. Bo morda na novo odkril Ameriko ali zadostuje, da je to naredil pred njim Kolumb?! Mag. Štebe trdi, da je bll brez možnosti pojasniti svoja stališča v dnevniku Delo. Nasprotno in neresnično. Vse možnosti Ima, da ugovarja na članke v omenjenem časopisu ali drugod, če le ima tehtne razloge. Toda sam dobro ve, da jih je res bolje preslišatl. Kardinalna pa je njegova ugotovitev, da nima od občine nlč drugega kot plačo. To je tuđi edina stvar, kl si jo je zagotovll v prvih stotih dneh županovanja (beri: vladanja). Občan naravnost osupne ob taki izjavi svojega župana, od katerega je pričakoval pospešen razvoj občine. Se je le zaradi plače, sejnln In kilometrine potegoval za županskl stolček? Mimogrede - prejšnjl je delal Ijubiteljsko kot pravi profe- sionalec. Pa še to: Rože na mostovih so po njegovem majavem mnenju ovirale varnost v prometu in jih je dal vehementno odstraniti, medtem, ko nekaterl mamutski in skrajno neestetskl transparenti čez cesto, ki odvračajo pozornost voznikov, nišo ovlra v prometu?! Pomembno zanj je dejstvo, da zruši vse, čakamo le še to, kdaj se bo lotil podiranja mostov, ki so bili obnovljeni oziroma zgrajenl v zadnjih letih. Kajti - po uvodniklh In plsunstvu take vrste, kot ga je sposoben sproducirati naš - svoji funciji nedorasel župan - nam vse bolj vriva misel pred časom objavljene pesmi: Podpisuje se magister, v glavi ni prav.... Ni kaj, župan! Dobro si začel s korakom nazaj. Vse bolj se zavedamo, da smo od vseh voljenih kandidatov za župana, Izbrali najsabšo možnost. Žal! SLS ■ podružnica Mengeš 17 MENGŠAN POLITIČNE STRANKE Županov evropski proračun preko interneta v svet, Mengeš pa ostaja brez obljubljenega vodovoda, kanalizacije, plinifikacije in tclovadnice. Se še spomnite predvolilnih obljub gospoda Štebeta? Minilo je sto in več dni, županova koali- cija je po besednih bojih izbojevala bitko in sprejela evropski proračun za leto 1999. Že sam osnutek proračuna, ki so ga svet- niki prejeli v obravnavo, je bil evropsko nepregleden, brez primerjav z realizacijo preteklega leta, brez indeksacij in brez primernih obrazložitev posameznih po- stavk. Torej manj ko veš, manj sprašuješ - verjemi geslu župana "S srcem, razumom - zaupanje". Z novim županom je zapihal nov veter. Odpihalje vse stare sklepe in odloke, ki so še veljavni. In če jih odpiha veter, jih očitno ni potrebno razveljaviti in tuđi ne upoštevati. Delo prejšnjega občinskega sveta je nepomembno. Bistvo je, kot pravi župan, da smo med prvimi v Sloveniji, ki smo sprejeli evropski proračun. Vsebina proračuna za županovo koalicijo sploh ni pomembna. Strinjajo se s prihodki, ki so dejansko za 8 % manjši od prihodkov v letu 1998. Planirani prihodki temeljijo predvsem na pričakovanih prihodkih od dohodnine in na davkih. Predviđenih ni nobenih prihod- kov od javnih razpisov, ki jih razpisuje država, niti prihodkov od koncesij, kljub temu, da ima PZM podeljeno koncesijo za oglaševanje. Tuđi vsi ostali planirani pri- hodki so glede na lansko realizacijo občutno manjši, kot npr. prihodki od obresti planirani za leto 1999 5.000.000,00 SIT, realizirani v letu 1998 10.070.000,00 SIT. Manj planirani so tuđi prihodki od taks CČN za 6 %, komunalni prihodki so manjši za 40 % itd. Po logiki bi se glede na manjše prihodke v letošnjem letu morale vse postavke odhodkov, ki se iz leta v leto prenašajo, zmanjšati vsaj za 8 %, če hočemo, da bi bil SLS Slovenskaljtidskastranka investicijs- ki del od- ri o d k o v enak odhodkom preteklega leta. Toda ne, odhodki javnega interesa so se v letošnjem proračunu v primerjavi / lolom 1998 povečali kar za 75 %, to je za 33 milijonov več. Za 91 % borno imeli več slroškov s priredilvami občinskega pomena, za 2,5 milijona borno imeli nov internet, odhodko za podjetnike in zasebnike pa borno povečali za 186 % iz 9 milijonov na 26 milijonov. Stroški občinske uprave bodo večji za celih 36 % in predstavljajo 1/5 celotnega proračuna. V predvolilnem boju tako problematična vodooskrba je v letu 1999 postane neprob- lematična, saj zanjo župan namenja le 5.500.OOO,0OSIT, za plinifikacijo pa v naslednjih štirih letih le 1.000.000,00 SIT. Vsi, ki čakajo na kanalizacijo, pa jo bodo mogoče dobili sredi tretjega tisočlletja. Bolj pomembna kot telovadnica, je po žu- panovem mnenju prestavitev kapelice, saj zanjo namenja 2.500.000,00 SIT. Na koncu proračuna pa je župan namenil tuđi sredst- va za odkupe zemljišč. Še enkrat bo odkupil zemljišče za športni park Loko in Topole, ki je bilo kupljeno že leta 1996. Odkupovati pa bo začel ludi cesle na Dobeno in na Gobavico. Za odkupe na- menja v letošnjem letu 16.000.000,00 SIT, za naslednja leta pa po 36 milijonov SIT. Prihodki letošnjega proračuna pri lako evropsko planiranih odhodkih zadoslujejo komaj za redne odhodke, investicije pa borno letos delali iz privarčevanih sredstev preteklega leta, ki jih je za 117 milijonov in jih v letu 2000 ne bo več. Podružnica SLS Mengeš DRUŠTVA Taborniške novice Taborniki smo bili v mesecu marcu in aprilu precej aktivni, Polcg Icdenskih ' vndovih scslankov smo imeli "lov na lisico" na Ciobavici, očistili smo k3jgjM| nolom in se udeležili nočnega ofl^l entacijskega tekmovaja, ki je potekal v ; Vodica li. Zasedli smo solidno 12. ',t mesto (27 ekip). \ V aprilu snio šli na Kašico, pomagali lovcem pri njihovi čislilni akciji fs kanuji smo očistili vodno površino bajerja pri opeka mi). Počastili smo $ ludi Dan tabornikov (22. april), in sicer s prisego novih članov na (aborniški jaši. Zelo smo ponosni na našo revijo "Kod", ki je začela izhajati marca. Do clancs so izšle tri številke, ki so jih člani prejeli brezplačno. V rodu smo se odločili, da borno bolje sodelovali z drugimi rodovi po Slove- niji, zato snio se povezali s taborniki iz Novega mesta. Za to smo se odlo- čili, ker sla mesti Mengeš in Novo me- slo pobrateni. Z njimi se borno pome- nili o možnili oblikah sodelovanja (laborjenja, izleti, lekmovanja ...). Začele so se ludi že priprave za vsakolelno laborjenje, ki bo prav lako kot lani v lioliinju. Tabori I i homo od 5. do 15. avgusla. Program bo še bolj pesler od lanskoletnega. Organiziran pa bo ludi dan staršev. Za ostale infor- macije si lahko ogledale našo oglasno desko pri kulturnem domu. / im nivo k (liivckii! RUP -Mengeš 18 MENGŠAN DRUŠTVA ,«i ji psa) -. i -m mr »/ m -m-m\ Prvih 1(11) let Ob visokem jubileju je prav, da si 7. nekaj mislimi obnovimo dogodke i/ zgodovinc delovanja naše goclbe. Iz izvimih zapisov je razvidno, da je bila Menge.ška godba ustanovljena 2. novembra 1884, ko se je 33 Mengšanov odločilo, da ustanovijo godbo. Njihova prva naloga je bila /.brati potrebna sredstva za nabavo inštmmenlov. Odziv Mengšanov za ustanovitev godbe je bil velik. Ustanovitelje so podprli z denarnim iin materialnimi prispevki, kar je bila zadoslna osnova za najetje posojila za nabavo inštrumentov. Posebej sta to akcijo podprla Tone in Mihael Stare, mengeška graščaka in Peter Majdić, lastnik mlina v Jaršah. Prvi zapis o Mengeški godbi imamo v pomčilu ljudske sole v Mengšu ob zaključku šolskega leta 1887/88. Prvi predsednik godbe je postal ustanovni član Malija l.ipar, tajnik pa Jakob Janežič, kar je razvidno iz prvih društvenih pravil, ki jih je potrdilo Dež.elno predsedstvo v Ljubljani, 7. juli- ja 1897. Nckaj določil pravil: 1. Društvo se imenuje Mengeška godba s sedežem v Mengšu. 2. Namen društva je gojili lepo umetno godbo, in sicer nar- odne in palriotične vsebine, posebno učili se unietnih skladl) slavnih avstrijskih glasbenikov. 3. Društvo ima pravico nastopiti javno, kadar koli je pova- bljeno k cerkvenim ali drugim slavnostim, o čemer odlo- ča društveni odbor z večino glasov, ki določa tuđi god- bene točke. 4. Denarna sredstva za zabavo pihal in druge, k lemu spadajoče oprave, si izbira dmštvo: a) z darili, b) z udnino. 5. Ud postane lahko vsak v Mengšu stanujoč moški od 15. leta dalje, ki je lepega obnašanja in ima nadarjenost za godbo. 6. Ako se društvo raziđe, pripade slučajno premoženje nje- govo dobrodelnim namenom, in sicer domaćim revežem, pihala in dmga oprava pa takralnim udom. Prvi kapelnik godbe je bil Bernard Degischer, ki je vodil godbo 14 let, nasledil pa ga je njegov brat Franc Degischer, ki je godbo vodil do leta 1901. V veliko pomoč obema kapelnikoma je bil Matija Lipar, mengeški organist, ki ju je občasno tuđi nadomeščal. Nasledil pa ju je Peter Lipar, ki je godbo vodil od leta 1901 do lela 1953. Po svojem očetu je podedoval veselje do godbe, saj je ludi on postal mengeški organist. Pod njegovim vodstvom je godba dosegla višek razvoja in zaslovela širom po Sloveniji. Žc kot 12-lctni deček je vstopil v vrste godbenikov, nato končal orglarsko solo v Ljubljani in kot 17-letni mladenič prevzel mesio kapelnika godbe. Pod njegovim vodstvom je godba igrala ludi težje koncerlne skladbe, uverture in potpurije. Hkrati s praznovanjem naše obletnice pa se spominjamo tuđi oblet- nice njegovega rojstva. V času kapelništva Petra Liparja je godba nastopala širom po Sloveniji: v Ljubljani, Mariboru, Celovcu, Novem mestu, Rakeku, Logalcu, Vrhniki, Polhovem Gradcu, Kranju, Jesenicah, Cioiičah, Škof'ji Loki, Postojni, Kočevju, Celju, Preddvom, Ccrkljah, Hrniku, Vodicah, Komendi in dmgod. Vabili so jo k sodelovanju na gasilske proslave, telovadne nastope, kongrese, veselite, pomembne obletnice itd. Kden pomembnejših nastopov pa je bilo sodelovanje na masovnem shodu ob proglasitvi države SHS leta 1918 v Ljubljani. V Idu 1919 pa je godba slavila 35-lelnico delovanja. Na jubileju je sodelovala šc domžalska godba. Na veseličnem pros- toru (Šelravov vrt) pa je Tone Vahlar, ključavničarski mojster iz Mengša, postavil manjši vrtiljak. Lela 1924 je godba praznovala 40-letnico. Sodelovale so goclbe iz Domžal, Vrhnike in Vodič. Kot se spominja Anton Jančigaj, so starejši godbeniki prvič prejeli ludi priznanja: pleten cvetlični venček z obeležjem praznovanja te obletnice. Lela 1934 je godba praznovala 50-letnico. Lela 1946 je godba praznovala 60-letnico z dveletno zamu- clo, ker je zaradi vojne leta 1944 ni mogla praznovati. Pokrovitelj jubileja je bil takratni minister za prosveto dr. Ferdo Kozak. V okviru praznovanja je sodelovala tuđi igralska skupina KP1) Janez Trdina iz Mengša z uprizoritvijo Desetega brata, pevski zbor in folklorna skupina. Mengeška godba je izvedla slavnostni koncert, na katerem so nastopile še godbe iz Domžal, Svetja in Kamnika. To leto je bilo pomembno zato, ker je godba 14.11.1946 kupila nekdanjo Kebrovo kmetijo. O tem obstaja izvirna kupoprodajna pogodba, overjena na Okrajnem ljudskom odboru v Kamniku med prodajalcem Jankom Deklevo in godbo, in sta jo zastopala predsednik Viktor Dornik in tajnik Anton Šušteršič. 19 MENGŠAN DRUŠTVA Leta 1954 je godba praznovala 70-letnico, vcndar brez dol- goletnega kapelnika Petra Liparja, ki je umri leta 1953. Zamenjal ga je Ernest Kvartič, ki je tuđi pripravil godbo za praznovanje. Na praznovanju so sodelovale godbe iz Domžal, Vevč, Vodič in Medvod. V letu 1953 je bila v Mengšu ustanovljena glasbena šola, kjer so se šolali bodoči godbeniki. Delovanje glasbene sole je bilo v vseh nadaljnjih letih izrednega pomena, saj je godba iz nje dobivala solane kadre. Leta 1964 je godba praznovala 80-lelnico. V tem času je godbo vodil kapelnik Anton Mehle, dolgoletni vojaški god- benik. Godbo je vodil vse do leta 1975. Poleg tega pa je poučeval na glasbeni soli, ker je vzgajal učence in jih je vključil v glasbene vrste. Pod njegovim vodstvom se je godba kadrovsko okrepila in kvalitetno zelo napredovala. Ustanovi! pa je tuđi mladinsko godbo iz gojencev glasbenih šol v Mengšu in Domžalah. Ta godba je nastopila tuđi v Slovenski filharmoni- ji. Praznovanje obletnice pa je ostalo v spominu po izvrstnem slavnostnem koncertu in veliki paradi, kjcr so sodclovala vsa društva iz Mengša in godbe iz Domžal, Kamnika in Vevč. Leta 1974 je godba praznovala 90-letnico. Posebnost svečanega koncerta je bila v tem, da je kapelnik Anton Mehle uvrstil v program samo skladbe skladatelja Gvida Učakarja, ki je bil velik prijatelj naše godbe in je samo za našo godbo skom- poniral več skladb. Na koncertu je sodeloval še mesa ni pevski zbor Svoboda iz Mengša pod vodstvom prof. Tomaža Habeta. Ob trej priložnosli je godba prejela najvišje priznanje Kulturne skupnosti občine Domžale, zlato Kersnikovo plakelo, ki jo je izročil slavnostni govornik, predsednik Kulturne skup- nosti dr. Miroslav Stiplovšek. V paradi so soclelovala mengeška in okoliška društva, naro- dne nose, konjeniki in prijateljske godbe iz Domžal, Vevč, Medvod in Metlike. V letu 1975 je obolelega kapelnika Antona Mehleta zamenjal Josip Grgasovič. Pod njegovim vodstvom je godba začela izva- jati tuđi več zabavne glasbe, za katero je kapelnik piša I aranžmaje. V nekaterih skladbah pa je nastopal tuđi kot vokalni solist. V juniju 1984 je godba praznovala 100. obletnico. To ni bilo samo praznovanje godbe, ampak je bil osrednji kulturni dogodek v Mengšu. V okviru praznovanja je bila organizirana v avli Kulturnega doma razstava z zanimivostmi iz življenja in delovanja godbe. Slavnostni koncert pa je bil pod vodstvom novega kapelnika Franca Lipičnika. Na koncertu je bil razvit novi godbeni prapor. Slavnostni govornik je bil takrat- ni župan občine gospod Karol Kušar. Naslednji dan pa je bil veličasten sprevod s sodelovanjem vseh društev in skupin iz Mengša in konjenikov iz Krumperka. Na okrašenih kmečkih vozovili so se peljale narodne nose, v kočijah pa častni člani in starejši godbeniki - veterani. V spre- vodu so sodelovale prijateljske godbe i/. Vevč, Domžal, Metlike, Vogrskega, Moravč, Kamnika in Tržiča. Domaći godbeniki so na tej slavnostni prireditvi nastupili v novih uniformali in z novimi instrumenti. Nabavo novih inštru- meniov je omogočila takratna občina Domžale z združevanjem sredslev vseli političnih dejavnikov, Kulturne skupnosti, podjetij in posameznikov. llrlo in nizvoj Mmiocsko oorilu1 oil lllll doli:»-li'lni(r Po uspešnem praznovanju 100. obletnice je godba nadalje- vala z delom. V tem obdobju je pospešeno vključevala številne mlade godbenike in godbenice, ki so se vzgajali v glasbeni soli, kjcr je deloval tuđi naš kapelnik gospod Franc Lipičnik. Ideja Franca Kompareta, Janeza Pera in Ivana Sivca, da bi godba organizirala skupni naslop godbenikov in ansamblov, ki imajo v svojem sestavu vsaj enega člana naše godbe, se je ures- ničila že leta I9H5, s prireditvijo z naslovom "Pod Mengeško marci')". Ta prireditev je postala tradicionalna in letos smo jo organizirali že petnajslič. Na tej prireditvi, poleg vedno novih ansamblov iz vrst godbenikov, nastopajo tuđi naši najboljši ansambli narodno-zabavne glasbe in gostje in tujine. Godbeniki so iz izkupička prve prireditve dobili nove letne uniforme: tako imenovana mengeška nosa. V letu 1989 smo proslavili tuđi 105. oblelnico godbe s slavnoslnim koncertom in podelitvijo priznanj. Slavnostni gov- ornik je bil predsednik KUS dr. Miro Stiplovšek. Vodstvo godbe je po odhodu gospoda Franca Lipičnika lela 1987 prevzel gospod Smiljan Makelja. S liiirim povećanjem članstva v godbi pa so se pojavile tuđi težavc. Stari godbeni dom je postal premajhen in neustrezen. Zato se je godba začasno preselila v glasbeno solo, kjer je gosto- vala skoraj pet let. Tuđi li prostori nišo bili ustrezni, vendar pa so bili boljši od prejšnjih. Zelja po lastnem domu se je pričela uresničevati z izglasovan- jem kiajevnega samoprispevka za gasilsko-godbeni dom. Slavnosna otvoritev doma, v katerem je godba, skupaj z gasilci, dobila lastne prostore, je bila 15. septembra 1990. Dom je odprl župan občine Domžale Anton Schvvarzbartl, blagoslovil pa ga je ljubljanski škof Jože Kvas. Godbene prostore smo dokončno opremili v letih 1991-1992, po načrtih, ki jih je izdelal domaćin gospod Anton Henda, dipl. ing. arh. Godba je tako prišla do lepih in primernih prostorov, ki so v ponos tako godbi in tuđi vsem Mengšanom. Prav pri gradnji doma se je izkazala povezanost godbe s kra- jani, krajevno skupnostjo, delovnimi organizacijami, podjetniki in obrtniki. Prav vsi so prispevali svoj delež za dolgoročno ureditev 20 MENGŠAN DRUŠTVA prostorov za godbo in tuđi za gasilce, za kar se jim še enkrat iskreno zahvaljujemo. Posebne zasluge imata tucli oba preclsecl- nika krajevne skupnosti gospod Peter Janežič in gospod Jane/ Per in vsi člani gradbenega odbora. Veliko sredstev pa je prispevala tuđi občina Domžale. Po vselitvi je godba nadaljevala delo od vodstvom prol. Alojza Velkavrha. Rezultat dobrega dela je bila zlata plaketa na tekmovanju pihalnih orkestrov H skupine v Mengšu. Godba se je uvrstila v A skupino in pridobila pravico snemanja kaset in nastopov v tujini. Po odhodu prof. Velkavrha je vodstvo godbe prevzel prof. Janez Petrač. Godbo je vodil le nekaj mesecev, zamenjal pa ga je prof. Pranc Gornik. Novi kapelnik se je zavzeto lolil dela. Godba je posnela kase- to z naslovom "Pod Mcngeško marelo", nastopala na raznih prireclitvah in organizirala srečanje gorenjskih pihalnih orkestrov pred novim domom ter se pospešeno pripravljala na praznovanje 110. obletnice. 110. obletnico smo praznovali s slavnostnim koncertom, na katerem so bila podeljena priznanja, veliko parado in vratno veselico na ploščadi pred osnovno solo. Godbeniki so na praznovanju nastopili v novih slavnostnih uniformah, nabavili pa so tuđi nove zimske plaščc. Godba je imela skupne priprave na otoku Krku, organizirala pa je tuđi Osino podoknico Nedeljskega dnevnika pri naši častni članici gospe Zorki Požar. V tem času je godba z izkupički organiziranih prireditev dopolnjevala notni material, nabavljeni pa so bili tuđi instrumenti, ki jih ni imela: piccolo, flavla in dva suzafona. Že prej pa smo nabavili klarinete in flavte, nato pa še krilnice, tenorje in baritone, činele in boben ter baterijo bobnov. V letu 1995 je godba nabavila narodne nose s soudeležbo vsakega člana godbe. V novih nošah je godba še privlačnejša, kar se kaže tuđi v vse večjem številu nastopov, tako doma kot v tujini. Čeprav smo že prej naslopali v tujini, na Heljaških dnevih, pa nam je prodor v tujino uspel sele v zadnjem času. Tako smo gostovali večkrat v Španiji in l;ranciji ter Avstriji in Italiji, pa tuđi llrvaški. Dogovarjamo pa se za gostovanje v Angliji. Aktivno smo sodelovali ludi doma, saj je bila godba eden od organizatorjev oživljanja nekdaj znanega Mihaelovega sejma v Mengšu, ki je sedaj že tradi- cionalen. Leta 1997 je strokovno vodstvo godbe prevzel drugi pravi domaćin Primož Kosec. Mladi, ambiciozni dirigent je že s prvimi nastopi dokazal, da je na pravi poti. Godba kvalitetno napreduje, v godbo pa se vključuje vse več mladih godbenikov. /Hinili 11"i-lrl mi i Ob visokem jubileju želimo vsem pri- jateljem pokazati sadove dela v preteklih letih. Ti se bodo pokazali na prireditvah ob praznovanju obletnice: dveh razstavah, slavnostnem koncertu in prireditvah na Mihaelovem sejmu, kjer bo osrednja tema prav praznovanje našega jubileja. Poleg tega želimo v naše vrste vključiti še več mladih godbenikov, ki bodo garancija za nadaljnje uspešno delo društva in za kvaliteten vzpon, ki bo v ponos tako naši goclbi in vsem občanom naše občine. Pripravljalni odbor za proslavo 115-letnice Mengeške godbe V letošnjem letu Mengeška godba praznuje častitljivih 115 let obstoja. Praznovanje te obletnice bo godba proslavila v dveh sklopih, in sicer: - s slavnostnim koncertom in razstavo v mesecu juniju, - s praznovanjem v okviru Mihaelovega sejma in razstavo v septembru. Program prireditev ob 115-letnki SOBOTA, 29.5.1999 ob 16.30 uri. Otvorilev razstave v avli Kulturnega doma. PETEK, 18.6.1999 ob 20. uri: Slavnostni koncert pod vodstvom dirigenta Primoža Kosca. Vljudno vabimo vse občanke in občane, da se nam pridružijo na proslavi visokega jubileja. Vslopninc ni. Program praznovanju v sklopu Mihaelovega sejma bo posredovan vprospektu sejma v prihodnjih mesecih. 21 MENGŠAN DRUŠTVA ?TJUDTT1TJ 7 JuMjfJ] - STBUtmj'B ijljMtBlJBV sViil'ti JuJJBtlj^B iBJJJiikB V okviai Društva kmetijske tehnike Slovenije (DKTS) deluje tuđi Sekcija lju- biteljev stare kmetijske tehnike. Njeni člani smo lani 8. avgusta v Jablan pri Trzinu organizirali s pomočjo Kmetijskega instituta Slovenije, Oddelka za kmetijsko tehniko in Kmetijskim poskusnim centrom Jable 1. srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike v Sloveniji. Srečanje je bilo na prostoru Kmetijskega poskusnega centra Jable pri Trzinu (parcela ob cesti Mengeška Loka - DobenoJ. Na srečanju smo predstavili delovanje starih traktorjev - oldtimerjev (traktorji so bili iz obdobja pred drugo svetovno vojno do konca šestdesetih let), sta- cionarnih strojev (mlačev pšenice z mlatilnico z začetka stoletja, stacionarni kmetijski motor iz prejšnjega stoletja itn.) in različnih naprav ter traktorskih in vprežnih priključkov. Ražen starih strojev in naprav je bilo predstavljeno tuđi nekaj sodobnejših traktorjev in kombajnov, modeli traktorjev in kom- bajnov od najstarejših do najsodobnejših, slike, publikacije in plakati na temo zgodovine kmetijske mehanizacije. V traktorski paradi je sodelovalo tuđi 17 starih traktorjev. Komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki s tega področja, je na srečanju ocenila najbolj ohrajene in restavrirane primere na srečanju. Najlepše ohranjeni in restavrirani primeri strojev so bili tuđi primerno nagrajeni. Za nagrade so poskrbeli sponzorji srečanja (Petrol, Kmečki glas). Srečanja so se udeležili tuđi predstavniki kluba Codelli z več starimi avtomobili in motocikli. Srečanja, ki je trajalo en dan (v času dopustov), se je udeležilo okoli 500 obiskovalcev iz Mengša, I.jubjane, širše okolice in drugih delov Slovenije. Srečanje smo prenašali ludi na Valu 202 Radia Slovenije, predstavljeno pa je bilo v različnih časopisih (Delo, Slovenske novice, Kmečki glas, Kmciovalcc, Avlo magazin, Mengšan itn.). Društvo kmetijske tehnike Slovenije in njegova Sekcija Ijubiteljev stare kmeti- jske tehnike bo tuđi lelos v sodelovanju s Kmetijskim institutom Slovenije - Oddelkom za kmetijsko tehniko, Kmetijskim poskusnim Centrom Jable, Tehničnim muzejem Slovenije in Srednjo solo kmetijske mehanizacije Maribor v drugi polovici juni ja organizi- ralo zdaj laho rečemo že tradicionalno "2. slovensko srečanje Ijubiteljev stare kmetijske tehnike". Na letošnje srečanje vabimo vse, ki jih zanima zgodovina kmetijske tehnike, pa ludi tiste: s starim traktorjem ali kakšnim drugim starim kmetijskim strojem. hnoiiiin srcfiiiiiii: - prikaz nekaterih starih traktorjev in strojev v delovanju (mlatilnica, košnja, stacionarni motor itn.), - traktorska parada, - razstava slik, dokumentov, publikacij, modelov, fotografij itn. na temo stare kmetijske mehanizacije, - ocenjevanjc starih strojev, - spretnostna vožnja. Za aktivno ucleležbo s stroji se lahko prijavite na secležu DruStva kmetijske tehnike Slovenije, I I:icqetova 17, I.jubjlana, tel.: ()6l 1375 375, fax: 061 1375 413, E-mail: dmstvo.kmetijske.tehnike@kis-h2.si tnug. Totnaž Poje,tajnik Društva kmelijske tehnike Slovenije Avgust«! lani je bilo nil.w.< ... Spretne i^ralke so v trenutku spromcnile svojo vlop><>. l^r.l je nnst.ijilltl sproti. Otroški zborček, violina, flavta, igra, ki nastaja sproti, bon- boni, ki letijo z odra v dvorano - "dvorana" poskoči dva metra v visino, ples, Štefanija osveži spomin na čaše, ko je še ona trgala hlače v mengeški soli, pa Spajsike, deklamacije pesmi, kitara, "reperji", gimnastika, ki se prepleta s plesom, velike skupine nastopajočih - skoraj ves razred ali le predstavniki razredov oz. prostočasnih skupin... Veliko lepega in prijetnega za uho in oči, malo tako, kot smo vajeni, malo bolj drugače, bolj "odštekano", malo ... lJa ne pozabimo na domačo nalogo! Saj res! Če se gremo solo, je naloga sestavni del. Do naslednje prireditve moramo ponoviti bonton obnašanja in spremljanja nastopajočih, brez klepetanja, neprimernih vzklikov, žvižganja, tuljenja, mobitele ■boramo izklopiti v predverju, ploskati ob pravem času, ... Tekst in folo: Tuljana S. Strmšek PORTRET \J\)iir\il g. Južutu iyjJjjKijrjii Občina Mengeš letos že tretje leto zapored podeljuje priz- nanja posameznikom in organizacijam za posebne do- sežke v daljšem časovnem preteklem obdobju. V letu 199H smo na slavnostni podelitvi ob občinskem prazniku naše občine videli na odru g. Jožeta Mlakarja dvakratč prvič... Srebrno priznanje OWine Mengeš dobi Jože Mlakar za 20-letno delo z mladimi. V obrazložitvi je pisalo: G. Jože Mlakar je bil pred 20-imi leti eden izmed idejnih vodij pri snovanju invalidnih delavnic pod posebnimi pogoji. V iskanju najboljše rešitve organiziranosti dela za duševno manj razvite je pomagal uresničevati obliko dela po načelu, da vsak nekaj zmore, skupaj pa lahko naredimo vse. Aktiven je že več kot 30 let ludi v športu. Od leta 1983 je predsednik Športnega društva Partizan Mengeš, katerega delo vodi in usmerja tako, da je društvo med najl:>olj množičnimi v občini Mengeš. Njegovo delo pa šega tuđi na področje kulture, saj je predsednik in soustanovitelj Likovnega društva Mengeš. Tako so rekli prvič. Pa so g. Jožeta Mlakarja poklicali na oder še enkrat. Takrat pa: Bronasto priznanje OWine Mengeš Centru za usposabljanje in varstvo invalidnih oscb - INČE Mengeš za 20 let delovanja: Center za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb, ki v letošnjem lelu praznuje 20-letnico delovanja, nudi z ustrezno zaposlitvijo učinkovito pomoč, ki jo družba lahko in mora nuditi invalidnini osebam. Prvih dvanajst invalidov je bilo sprejetih v skromne prostore novembra 1978, veliko dela in iznajdljivosti pa je bilo vloženega v sedanji izgled zgradte. V letih, ko so bili takšni cen- tri še redki, in tuđi danes, je bil INČE Mengeš vzor začetnikom. Če bi naredili anketo in vprašali naše občane, kdo je g. Jože Mlakar, verjetno ne bi bilo nikogar, ki bi se obotavljal in iskal odgovor. G. Mlakar je z dušo in telesom predan svojemu delu dopoldne v INČE med odraslimi duševno manj razvitimi, popoldne, zvečer in veliko "vikendov"pa nameni razvoju mengeškega športa. Pa pojdimo kar po vrsti. 29 MENGSAN PORTRET, G. |ože Mlakar, na kratko orišite svojo pot do Mengša! Niste rojen Mengšan, z Mengš- em pa živite v koleziji in sožitju že dolgo let. Rojen setn v Slovenski Bistrici, leta 1968 pa sva se s soprogo Cvetko preselila v Mengeš, kjer sva naredila hi.šo. Šport je vedno holj omikana dejavnost, s katero naj bi se ukvarjalo čim več ljudi. Vi ste predsednik Športnega društva Partizan Mengeš že 20 let. V tem športnem društvu sem bil aktiven že prej. Sodeloval sem pri organiziranju različnih prireditev, zato so me prosili in izvolili za predsednika. Predsednik ste še vedno. Kako je potekal razvoj športa v Mengšu od vašega prihoda do sedanjih vidnih uspehov, zlasti namizno teniske sekcije... Ob mojem prihodu je bila clejavna ženska košarka, tekmovale so že v 2. državni ligi, pa ženska in moška rekreacija tor cicibani, pa gimnastika. Že v dveh letih smo obogatili program z odbojko, gradili smo teniska igrišča v okviru ŠD Partizan. Najprej, pred 25-imi leti smo začeli s ping- pongom v Soli. Skoraj 30 učencev 1. in 2. razreda se je zbiralo v krožku. Nekateri vaši učenci so sedaj trenerji, izhajajo pa iz vaših vrst... Igor in Darko Tisaj, Gregor Gostiša, Boštjnn Vrhovnik in drugi so bili zelo dobri na občinskih prvenstvih. Uspehi so se množili, potrebno je bilo nakupiti opremo, uvesti redne treninge, ćelo namiznoteni.ško solo smo organizirali, tako pa smo se usmerili v tekmovalni del športa. Uspehi nišo izostali! V lanski sezoni smo tekmovali v daigi člans- ki namiznoteni.ški ligi pri ženskah, moški pa v 3. članski ligi. Plani in nacrti? Računamo na uvrstitev v 1. ligo pri članicah, pri članih pa v 2. ligo. Sicer pa moram pove- dati, da imamo v naši občini državno prvak- injo med posameznicami v kategoriji pionirk (Špela Burgar - osvojila je vsa prva mesta, kolikor je možno v državi), prvo mesto pa smo osvojili tuđi v ekipnem tekmovanju pio- nirk in pionirjev. Špela Burgar je kategorizi- rana pri Olimpijskom komiteju kot perspek- tivna športnira, čeprav je sele v 7. razredu osnovne sole. Vi ste jo sprejeli v prvem razredu? Bila je drobna, a zelo perspektivna deklica. Dnevno pridno trenira, včasih ćelo večkral na dan. ŠD Partizan Mengeš je znano po Sloveniji kot zelo dober organizator. Tuđi po vaši zaslugi. I.etno organiziramo in se udeležujemo 56 tur- nirjev, organizirali pa smo tuđi že več dr- žavnih prvenstev za mlajše in slarejše pionir- je. Žal ta lekmovanja organiziramo v Domža- lah, saj v Mengšu ni priinerne dvorane. Našo organizacijo in izvedbo vedno pohvalijo. Poleg namiznega tenisa lahko ponudite zagretim športnikom v Partizanu šc odboj- ko, ... Odbojka je zelo razširjena, imamo pa ludi aerobiko, filnes, kot samostojne sekcije pa delujejo balinanje, tenis, rolkanje in bad- minton. Vsak dvanajsti občan je vaš član. V koledarskem letu smo imeli 532 članov. Če priđe na koncert hkrati toliko ljudi, jih je težko sprejeti v dvorano Kulturnega do- ma Mengeš. Vi imate dovolj prostora v športnih objektih? Spomnim se zapletov pred leti, ko je bilo denarja premalo v ta namen s strani naše občine! V letošnji sezoni imamo pet naših skupin, ki se zbirajo v telovaclnici Osnovne sole Mengeš. Kjer so teniska igrišča, je zemlja v poslopku denacionalizacije, ni še vse rešeno. Tuđi sicer imamo večno pomanjkanje denarja za vzdrževanje .športnih objektov, ki nišo naša lasl, še manj mo|a osobna. Ti objekti so občinski, zato bi jih morala vzdrževati ob- čina. V lanskem letu ni bilo v ta namen nič denarja. Že dolgo časa se trudimo, da bi Olx"ina Men- geš sprejela normative za financiranje vseh društev, pa nimajo dovolj posluha za to. Merila za šport ne dejavnosti je žc pripravila Šport na zvoza Slovenije, pri nas pa ne dobijo zelene luči. l'otem bi bilo lažje, saj ne bi imeli občulka, da se denar doli po občutku in naklonjenosti. Športna dvorana v naši občini še vedno buri duhove. Že od začetka trelim onako in ponavljam, da mora bili osnovna vadbona površina dvorane velika vsaj kot rokotnetno igrišče. Tako bi se lahko naredile tuđi tri manjše telovaclnice, ki bi jih lahko uporabljali ludi za šolsko lelo- vadbo. Poleg tega bi morali lekmovanja organizirati doma, sedaj vodno gostujemo drugje, kor za lekmovanja potrebujemo dovolj veliko telo- vadnico. Kdo pa so vaši člani? Zajeli smo vso generacijo, ćelo srednješolsko mladino smo pridobili s košarkarskim mara- tonom. Še in še bi se lahko pogovarjala o športu, marsikateri nasvet in izkušnjo vzeli za dobro, saj je g. Jožc Mlakar res čudovit sogovornik in zelo izkušcn organizator. Pa poglejmo, kaj pravi o INČE! Kaj se je v INČE dogajalo od začetka do današnjih dni, smo v Mengšanu žc pisali. ... šc podelitev zasluženih medalj, potrdil, pa bo... 30 MENGŠAN P O R T R E Ti Kakšni so vaši nacrti za naprej? Pred dnevi smo se vrnili z Nizozemske, kjer smo bili z na.šimi strokovnimi sodelavci na ekskurziji. Veliko so nam povedali in pokaz- ali, zlasli pa glede načrtovanja in planiranja. Mi smo Se vcdno preveliki improvizatorji, kar je za njih nepojmljivo. Socialna vprašanja so urejena na bistvcno višjem nivoju. Pred 20-imi leti ste "sanjali" o dnevnem cen- tru, kjcr bi se odrasli duševno manj razviti Ijudjc zbirali in delali. Ta enota na Ropretovi bo kmalu dobila še bivalno enoto. Zdaj to nišo več sanje, pač pa realnost. Po pla- nu naj bi se odprtje Naše hiše, kot jo ime- nujemo, zgodila 2001. leta, vendar mislim, da bo to Se prej, saj že čakamo sprejem lokaci- jskega dovol jenja. Bi valna enota Naša hiša na robu tnengeške občine, ločneje v neposredni blizini trgovskega objekta Vistra, bo sprejela 32 duševno manj razvitih odraslih oseb. S še sedmimi strokovnimi delavci bodo delovali po principu velike družine z minimalnim vođen- jem. Kuhinja, pralniea, likalnica, dnevni pros- tori, v pritličju možnost vožnje z vozički,... Projekt je verjetno zelo drag. Kako to zmorete? Največji delež (80 %) financira Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Razlike do pokritja bodo prispevale občine in Rotarv club, ki bo pomagal pri zaključnih delih. Včasih slišimo nesramne pripombe, češ, kaj pa je treba takih objektov, saj veliko stanejo, pa ... Zasedenost oz. popolnitev tega objekta sploli ni vprašljiva, saj je precej naših varovancev brez staršev ali pa so starši ostareli in žanje težko skrbijo oz. sami potrebujejo pomoč.. Dolgo- ročno pa že razmišljamo o domu za oslarele duševno manj razvite odrasle osobe, vendar to so zaenkrat samo razmišljanja in vizija. Mi borno z zgraditvijo naše bivalne enole Poskrbeli za ljudi iz okoliških občin, nekateri Pa so v domžalsko občino prišli kot rejenci, Sedaj pa se nam lx)do pridružili, čeprav so sicer lahko doma ćelo iz Tolmina, Kopra, ... 'NCE ni le Center za usposabljanjc in vafstvo invalidnih oseb. •"'jemamo tri segmente. Zelo pomembno je Ce'o, kar uresničujemo v naših delavnicah. Drugo zelo pomembno področje je prosti čas. Tega pokriva društvo Sožitje (društvo za pomoć duševno manj razvilim osebam) s športnimi in kulturnimi dejavnostmi. Naše varovance pa vključujemo tuđi v redna druš- tvena dogajanja. Dekleta in fantje hodijo jahal, sodelujejo v dramski sekciji, ćelo v disko gredo. Pohvalimo se lahko z evropskim prvakom v suvanju krogle - *bili smo namreč na specialni olimpijadi. Trelji zelo pomemben segment našega delovanja pa je naš zadnji projekt, ki je v gradnji. To je bivalna enota, saj borno skupaj zadovoljevali ludi potrebe po bivanju in skrbi zase na drugačen način. Z vodjeni skupine bodo sami skrbeli za čistoćo, prehrano, nakupe in zapolnilev prostega časa. Zakaj je ta, prva v Sloveniji namensko zgrajena hiša, oddaljcna od hiše INČE? Zaradi prevoza na delo, ki je lokacijsko odd- aljen, borno poudarili socializacijo in inte- gracijo vključenih oseb v normalno okolje. Strokovni sodelavci v našem programu so izredni Ijudje, predani pokliču, s lem predani Ijudem, s kalerimi delajo. Jasno se to odraza tuđi pri odzivu naših varovancev, saj ti ne priznajo "bleferjev" in hlinjenja prijaznosti. Se v.iše sporočilo javnosti namest<> zaključka: Osebe s trajnimi motnjami v duševnem razvoju nišo zmožne za samosto- jno delo in življenje, zato potrebuje pomoč. Za polno in srečno življenje potrebujejo enake pogoje kot zdravi vrstniki, zaradi svoje drugačnosli pa dodatno še vse tisto, kar pripomore k njihovemu uspešnemu razvoju in življenju. Za vse to se v INČE Mengeš trudimo. Srečo je potrebno delili - če to zmoremo, smo srečni vsi. Tuljana S. Strmšek ... ni Ic direktor, v prvi vrsli je prijatelj vsem varovancem v INCF Mengeš... Izleti in ekskurzije so sestavni del Življenja ljudi v INCF. 31 MENGŠAN PROMET Lastnilci in vozniki traktorjev, delovnih strojev, motokultivatorjev - LP020R9 Pomlad je tu, že so zabrneli traktorji, dclovni stroji in podobna mehanizacija. Pri tem policisti PP Domžale ne moremo mimo opozoril, nasvetov in predstavitve posledic, ki so z uporabo teh delovnih pripomočkov že nastale ali pa lahko še nastanejo. Leta 1998 se je v Sloveniji zgodilo 383 prometnih nesreč, v ka- terih so bili udeleženi vozniki traktorjev in 78 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki delovnih strojev. V delovnih nesrečah (nesreće na gradbi.ščih, poljih...) je bilo udeleženih 47 voznikov traktorjev in 145 voznikov z delovnimi stroji. 7 voznikov traktorjev je izgubilo življenje, 12 jih je v nesreći dobilo hude telesne poškodbe, 24 pa se jih je lažje poškodova- lo. Traktoristi so bili v 291 primerih povzročitelji prometnih nesreč. Vse nesrečc, ki so se zgodile s smrtnim izidom (scdem), so povzročili vozniki traktorjev. Pri tem tuđi ne moremo mimo grozljivega dejstva, da je bilo v prometih nesrečah 57 voznikov traktorjev pod vplivom alkohola. Glavi vzroki za nesreće so nepravilni premiki z vozilom, nepravilno naložen tovor, alkohol, preutrujenost ter ne zbrez- hibna vozila. V praksi je to majhna neprevidnost, ko se nam na strmem obočju ali cesti prevrne traktor in pod seboj pokoplje voznika, ko voznik zaradi pokvarjenih zavor izgubi oblast nad vozilom, ko iz traktorja pade pod kolesa potnik - ponavadi so to otorci, veliko nesreč pa se zgodi tuđi na dvoriščih kmetij. Tuđi na območju PP Domžale beležimo v preteklih letih nekaj hujših nesreč s traktorji in delovnimi stroji, ki so se končale s hudimi poškodbami in tuđi s smrtnim izidom. Kaj narediti, da ne bi prihajalo do teh prometnih nesreč? ■ Prvi in osnovni pogoj za vožnjo vozil v cestnem prometu in nasploh je vozniški izpit! Nekaj osnovnih podatkov o voziških dovoljenjih: - Motokultivator laho vozi oseba, ki je dopolnila 15 let in ima vozniško dovoljenje G kategorije. - Delovni stroj lahko vozi oseba, ki je dopolnila 18 let in ima veljavno vozniško dovoljenje G kategorije. - Traktor lahko vozi oseba, ki je dopolnila starost 15 let in ima vozniško dovoljenje F kategorije. Vozniško dovoljenje I; kategorije se izda do 80 let starosti upravičenca, nato pa se podaljšuje na podlagi zdravstvenega dokazila o duševni in telesni zmožnosti za vožnjo. Dovoljenja za vozila kategorije G in H se izda z neomejeno veljnvnostjo. Na podlagi spričevala pooblaščene zdravstvene organizacije oziroma zasebnega zdravnika o telesni in duševni zmožnosti upravičenca za vožnjo motornega vozila pa se lahko veljavnost omeji tuđi na krajši čas. ■ Pogoji za vožnjo Sedaj, ko smo izvedeli, kakšno vozniško dovoljenje potrebuje- mo in smo izpit uspešno opravili, že vemo, da je pogoj za udeležbo v prometu traktorja, delovnega stroja, motokultivator- ja ali drugega prevoznega sredstva, da vozilo ustreza vsem predpisom in normativom, ki jih določajo zakoni. Kot osnova za vožnjo mora biti na vozilu vgrajena vamostna kabina, vozilo mora bili registrirano in označeno z registrsko tablico. ■ Vožnja z vozilom po cesti Vsa vozila, ki vozijo po cesti, morajo imeti ludi podnevi prižgane luči, to pomeni, da je potrebno pri vožnji po cesti tuđi na traktorjih, delovnih strojih in motokultivatorjih prižgati luči - "ki morajo delati" in to ne zaradi tega, da borno bolje videli, temveč, da smo bolj vidni (pa tuđi dcnama kazen je predpisana za neupoštevanje leli zakonskih določil). Delovno vozilo mora v cestnem prometu obvezno imeti prižgano rumeno vrtečo ali utripajočo luč. Kot počasna vozila morajo imeti v cestnem prometu prižgano rumeno vrtečo ali utripajočo luč tuđi traktorji, še posebo v primerih, ko s trak- torskimi priključki presegajo širino traktorja. Nov prometni zakon je prinesel novost tuđi za lastnike trak- torjev, če so starejši od 12 let, saj je za njih enako potrebno kot za vsa druga vozila, da imajo na vsakih 6 meseev opravljen tehnični pregled. Delovnega stroja in motokultivatorja ni potrebno registrirati, vendar velja za njih enak pogoj, da smeta biti tuđi v cestnem prometu le, če imata predpisane naprave in opremo. 32 MENGŠAN PROMET Pri spravilu lesa, pri vožnji po strmih travnikih, po razmočenih strmih cestah, pri grad- benih delih z gradbenimi stroji - vožnji z delovnimi stroji, motokultivatorji in traktorji pazimo, da je naše vozilo tehnično brezhihno, da so uporabljena vsa zaštitna sredstva in da delo opravljamo trezno, počasi in previdno, kajti le majha neprevidnost nas lahko stane hujših posledic za nas ali za druge, pogosto nam najbližje in najdražje osebe. ■ Omejitvc hitrosti za traktorje Na cestah je hitrost omejena: - na 50 km/h za traktorje, ki imajo vzmeteno najmanj prednjo prenio in ima delovno zavoro, ki deluje na vsa kolesa traktorja, in traktorje z vzmeteno najmanj prednjo premo in vzmelenim priklopnikom ter z delovno zavoro, ki deluje na vsa kolesa traktorja in trak- torskoga priklopnika; - na 40 km/h za traktorje z delovno za- voro, ki deluje na vsa kolesa traktorja in traktor z vzmetenim priklopnikom, ka- terega delovna zavora deluje na vsa kolesa traktorskoga priklopnika; - na 30 km/h za vse ostale traktorje. ■ Koliko oseb se lahko prevaža s traktorji, motokultivatorji in delov- nimi stroji? Na traktorju in delovnem stroju se lahko prevaža le toliko oseb, za kolikor oseb je vozilo registrirano. Na prikolici se lahko prevaža le 5 oseb, ki ne smejo biti očitno pod vplivom alkohola, mamil ali psi- hoaktivnih zdravil. Te osebe morajo na priklpniku sedeti na lleli in ne na lovoru ali stranicah, kot se to ponavadi dogaja. Na traktorskom priključku, na priključku delovnega stroja ali motokultivatorja pa je prevoz oseb po cesti prepovedan. ■ Omejitve prometa Se nekaj o omejitvah prometa na glavni cesti Ljubljana-Coljo. Na tej cesti je z Odredbo o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji za traktorje, delovne stroje, motokultivatorje in vprežna vozila prepoved vožnje vsak dan od mraka do popolne zdanitve. Tolerirajo se le inter- vencijske vožnje ob spravilu hitro pok- varljivih kmetijskih sadežev, pri prevozu mleka, pri prevozili žita v skladišča ali sušilnice. Skakšnimi kolesi v promet? Zime je konec in iz đrvarnic, garaž In lop smo na plano prinesli kolesa. Prav prljetna je vožnja s kolesom po bližnji in daljnji okolici. Pa je tudl varna? Smo se mogoče prepričali, s kakšnimi kolesi se odpravijo na pot naši najmlajši? Po Izjavah gospoda Matjaža Erdanija iz servisa na Rojski cesti 18 so največkrat na kolesih slabo vzdrževane gume, zavore ter svetlobna telesa. Del ten napak bi lahko popravili sami doma. Večje posege ali popravila pa moramo pre- pustiti servisom. Naredimo nekaj za varnost naših otrok v cestnem pro- metu, preden jih s kolesi pošljemo na cesto, se prepričajmo, ali so kole- sa pripravljena za vožnjo. P R A Z N I K I Jiinez iiiliiiii NE MENGŠAN, NE DOLENJEC, AMPAK SLOVENEC Letošnjega 29. maja bo minilo že 169 let, odkar se je v Mengšu rodil Janez Trdina. Morda bo kdo pomislil, da je bilo o Trdini povedanega in napisane- ga že dovolj in da ga še iz šolskih let še predobro pozna, pa je vendar v 75 letih svojega življenja ustvaril vsega spoštovanja vredno zapuščino, ki je v ponos vsem Slovencem. Pred leti se je v Mengšanu veliko pisalo, da bi se moral Mengeš primerneje od- dolžiti svojemu velikomu rojaku, torej še s čim drugim kot lc z majhnim parkom in spomenikom, ki so ga v poletnih clneh lako ali tako zakrivale ciprese. Danes lahko ugotovimo, da si je nova Občina Mengeš Trdinov dan izbrala za svoj ob- činski praznik, po njem je poimenovala priznanja dijakom in studentom za izjem- no delo na raziskovalnem področju, povezala se je z novomeško občino. S tem so bili seveda narejeni prvi koraki k obujanju Trdinovega spomina v Mengšu, šc vodno pa nimamo prave spominske sobe, kjer bi si lahko vsak Mengšan in morda naključni obiskovalec lahko ogledal utrinke iz Trdinovega življenja in dola. Prav tako zaman iščemo razgednice 33 MENGŠAN PRAZNIKI, ŠEGE I N NAVAD El s Trdinovo podobo ali pa podobo Mengša iz Trdinovega časa, kaj sele, da bi se lahko sprehajali po Trdinovi poti ali pa ćelo obiskali prireditev na Trdinovih dnevih, kot je takrat predlagal Ivan Sivec. Druga mesta prirejajo posebne dneve, ki jih posvetijo spominu svojih rojakov, v Kranju imajo Prešernove dneve, v Pišecah Pleteršnikove, v Radovljici Linhartove, v Mengšu pa... Pri tem pa se zastavi še vprašanje, komu Trdina pripada bolj. Mengšu ali Novemu mestu. Seveda je odgovor nanj preprost, Trdina je dovolj velik za oba, njegovo /.brano delo obsega kar 12 knjig (Kersnikovo na primer "le" 6 knjig). Še bolj kot količina pa je seveda pomembna kakovost njegovega dela. Delo Janeza Trdine je mnogostransko, saj zajema tako liter- arna kot tuđi strokovna in poljudna dela z zgodovinsko, etno- loško in tuđi politično tematike Znamenite Bajke in povesti o Gorjancih so znane domala vsakemu Slovencu, većina pa se ob njih spomni nekih pravljic, kjer lepe gospodične postopajo po belokranjskih gričin in se umivajo z vodo iz potoka, kjer imajo rastline in živali človeško sposobnost govorjenja, drugo pa ostane pozabljeno. Življenjska pot velikega rojaka, ki so mu ob 200-letnici šolst- va v Mengšu in 90-letnici njegove smrti v mengeški soli priprav- ili poseben koledar, je znana. Prve učne ure je presedel v mengeški mežnariji, doma pa poslušal pripovedovanje domaće dekle, ki je s svojim pripovedovanjem vzburjala njegovo domišljijo. Starši so ga poslali v kamniško samostansko realko, od koder pa je kmalu pobegnil domov, zatem pa je norma Iko in gimnazijo obiskoval v Ljubljani. Žc pred odhodom na Dunaj leta 1850 sta mu umrla oba starša, vendar je kljub vsemu zmo- gel velik strošek studija na Dunaju. Njegovi sodobniki pravijo, da je bil varčen z denarjem in je mnogo poučeval, tako da naj bi bil eden izmed redkih slovenskih učenjakov, ki na Dunaju ni trpel pomanjkanja. Po studiju zgodovine, geografije, klasične filologije in stare cerkvene slovanščine pri takratnem predsto- jniku slovanske filologije l;rancu Miklošiču, ki mu je tuđi poma- gal pri sestavljanju slovenskega slovarja, se je vrnil domov. V čas studija segajo tuđi njegova prva pripovedna dela, kornaj 21- leten pa je končal tuđi obsežno Zgodovino Slovencev, ki so jo izdali sele v šestdesetih letih. Leta 1853 se je vrnil domov in zavrnil službo v Trstu, kjer bi moral poučevati v nemščini ter se raje odpravil v Varaždin, od koder se je po dveh letih preselil na Reko. Zaveden Slovenec in Slovan je poučeval dijake prav tište predmete, ki so temeljnega pomena za oblikovanje narodne zavesti, torej zgodovino in zemljepis, zaradi svojega narodnega nazora pa je kaj kmalu prišel v spor z (nemškimi in ogrskimi) oblastmi in komaj 37- leten zaprosil za upokojitev. Preselil se je v Novo mesto, se tam kasneje v drugo poročil in znova ovdovel, tam pa je napisal tuđi većino svojih del. Kot zgodovinar se je seveda zavedal pomena preteklosti za oblikovanje narodne zavesti, zato je poskušal oblikovati tisto besesilo, ki naj bi opevalo in povezovalo narod in njegovo preteklost - to je narodni ep. Pisanje epa je obremenjevalo že mnoge pred Trdino in še mnogi so (bili) prepričani, da ga potrebujemo, če hoćemo odkriti svojo identitete In res imajo svoj narodni ep vsi okoliški narodi: Nemci se ponašajo z epom o Nibelungih in Rschenbachovim Parzivalom. Francozi imajo ep o Rolandu, Hrvati in Madžari se ponašajo s svoji mi junaki. Slovencem pa manjka tišti del, ki bi govoril o (slavni) zgodovini naših prednikov. Trdina je že leta 1850 oblikoval obsežno Pripovedko od Glasan Boga, ki predstavja poskus narodnega epa v prozi, vendar je sam zapisal, da gre za poskus in da nalo- ga ostaja, leto kasneje je sledil še poskus zgodovinske pesnitve Bran in pogin Japodov. Temu je sledil 30-leten premor pisanja, zalem pa je spet začel objavjati v takratni novi literarni reviji Ljubjanski zvon, katere prvi urednik je bil I'ran Levec. Seveda njegovo pero v teh tridesetih letih ni čakalo v kak.šnem predalu, tcmveč je skrbno zapisovalo zgode in prigode iz življenja dolenjskega kmeta, ki ga je Trdina označil, da raje pije kot dela, da je bolj lahkoveren kot kleni Gorenjec in da se nasploh vdaja nasladam brez ljubezni. Marsikdo je Trdini očilal, da je preveč strog do dolenjskega človeka, saj ga pritnerja s povsem "drugim tipom" človeka, to je trdim Gorenjcem, ki je vse prej kot podvržen čustvom. Toda Trdinova hudomušnost in pozorno oko sta zabeležila marsikako zan- imivost, ki še danes opisuje slovenskega človeka. Trdina v slovenskem kulturnom prostoru še vedno velja za klasika "nevznemirljive vrste" (Paternu), ki ga prebirajo osnovnošolci in ki ima sicer bogat, sliovit in tekoč jezik, vendar pa naj bi se pisatelj začel sčasoma molivno preveč ponavjati, zato naj bi zašel ćelo v trivialnost. Da vse skupaj le ni tako pre- prosto, nam kaže že kratek odstavek iz Levčevega pisma Kersniku, kjer Trdino označuje za hudiča, ki mu bo treba pristriči peruti. Trdina je namreč v Ljubjanskem zvonu objavljal bajke in pripovedke, kjer je skozi ljudsko snov močno aktu- alizira! tedanje (cžave malega človeka - kmela, ki ga izkoriščajo graščaki, zato je imel Levec nemalo težav z naročniki in nasprotniki, ki so se čutili prizadete. Aktualizacija takratnih družbenih razmer je sicer zavita v lep ovojni papir bajke ali pripovedi, ki pa ne more skriti vsebine darila, saj je bila slednja preveč očitna. Trdina se takral pač ni mogel več bati za kariero ali napredovanje, zato je bil lahko toliko bolj kritičen. Janeza Trdino lahko torej beremo na več načinov, kot folk- lorizirajočcga pripovednika, ki z motivi iz ljudskoga življenja oblikuje snov v svojih cici ili, kot realističnoga opazovalca, čigar pogledu ne u idejo drobne lastnosti posameznika in splošna družbena miselnost, in nenazadnje še kot demokratičnoga politika, ki išče pozitivne in negativne strani naroda skozi posameznika. 34 MENGŠAN P R A Z N I K I Zadnja hajka, ki mu jo je I.evec natis- nil v Ljubljanskom zvonu, se imenuje Razodetje. To je avtobiografsko motivira- no in razrešeno utopično poročilo o mogočnem napredku duhovne in materi- alne kulture na Slovenskem v letu 1875, ki govori o razecvetu slovenstva in slo- va nslva. Seveda je to le drobec njegovega živl- jenja, morda je komu vendarle odkril novo plat mengeškega rojaka, ki ga je mengeško politično zclraharstvo in rova.štvo (!) tako prizadelo, da se ni već vrnil v Mengeš. ostal je med Dolenjci, ki so znali živeti za irenutek v dnevu. Ob policu vina in s širokokrajnim klobukom je posedal po krčmah, se pogovarjal z domaćini in zapisoval podrobnosti v svoje beležke. Meng.ša vendarle ni pozabil in čeprav je njegovo literarno ustvarjanjc vezano na druge slovenske kraje, je dal Meng.šu več, kot morda mislimo, zato bi laliko vendarle (ponovno) razmislili o postavitvi stalne razstave o Janczu Trdini ob 100-letnici njegove smrti pa (ta lio leta 2005), če ne seveda že prej, bi v Mengšu lahko pripravili strokovno srečanje, imenovano Trdinovi dnevi, kjer bi različni strokovnjaki osvetlili in pred- stavili raznolikost Trdinovega dela in nje- govega časa. Šest let ni malo, vendar pa ludi ne tako veliko, da bi lahko ,še dolgo odlašali. Čas namreč beži, ali kot je Zapisa I Janez Trdina: "Ko bi predvidel človek za naprej, kaj bo, ne bi bil nikoli nikomur v strahu." Matejajemec PRAZNIKI, ŠEGE IN NAVADE OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN OBLETNICI ROJSTVA JANEZA TRDINE "Bukve" Janeza Trdine je prav prijetno prebirati. Pa sem vam izbral eno izmed njegovih pripovedi o "njegovih" Dolenjcih, meni se zdi poučna in "fletna". HUDEVCI Konj pripelje srečno voz setia do klanca, Tu se ustavi. Gospodar hoće Itl že po drugega konja, ali hlapec pravi: "čemu? Naredimo kakor Hudevci." in gospodar požene konja in hlapec in vsa družina se zaleti od zadaj v voz in ga porine, kakor bi trenil, čez klanec, in konj ga pelje zopet brez težave domov. Kmalu potem sem seđel v straži v krčmi poštenega narodnjaka in se pogovarjal z njim o vpeljavl slovenščine v uradnije. mož, ki je tudl od Mohorjeve družbe, pravi nazadnje: "Bo težko kaj, se ravsamo preveć med sabo. Ko bi ravnali kakor Hudevci, bi dosegli vse." "Zakaj kakor Hudevci?" "Zato, ker so Hudevci vsl ene misli, slcer Jih ne poznam, še nisem bil nikoli v njihovi vaši." Pomenek povem svoji bršlinski gospodinji In jo vprašam, če pozna te složne ljudi kaj bolj natanko. "0, kako ne, sej je tam omožena moja ses- tara. Oblazlte vse kote, pa ne veste za Hudo! Saj ni daleč: četrt ure za Potočarsko vasjo pod Kačjo ritjo. Rekla bi: Pojdite tja in poglejte, ali ni vredno. Je pač borna, majhna vas, nad vasjo pa hosta In sem proti Potočarskl vaši polje. Bog si ga vedi, kateri bedak Je dal vaši tako grdo Ime. Boljših ljudi ne najdete v cell fari. Hudevci se med sabo ne prepirajo nikoli, še manj pa pravdajo. če začne človek, ki ne ve, opravljati Hudevca vpričo drugih Hudevcev, skočljo zanj vsl na noge: "Ti, veš, preden zineš katero zoper Janeza, pojdl lajat drugam na poštene ljudi. Janeza poznamo, da je jak. Kdo pa si ti?" Kar tako nadero človeka. Hudevci nlmajo ne hlapcev ne dekel, poma- gajo si rajši med sabo sami v vsakl sili, o vsaki stiski, o vsakem vačjem delu, če se mudi. vidite, recimo tako. Temu Je zmanjkalo drv, ni mu treba nič okoll prositi In Iskati, sosed prlde kar sam In tuđi po dva In po trije in še več in tako leži drugi dan, ker je hosta blizu, že vse poino drv okoli hiše, da Jlh je dosti za pol leta. in zopet ta bi rad hitro pooral ali pokosll ali okopal vinograd ali karkoll se nabere takega kmečkega dela pri enem ali drugerrv vselej bo dobil človek toliko pomoći od sosedov, kollkor je potrebuje. in tako dela včasl ćela vas danes pri meni, jutri pri tebi, v sredo pri kom drugem in tako je opravljen posel povsod o pravem času. vsaka hiša seveda ima svojega gospodarja, pa žive tako, kakor da bi delala ćela vas eno samo družino. Take lepe sprave se gotovo tuđi Bog veseli, zato pa Jim deli tudl tak blagoslov, da ni v vaši nlč popolnoma sirotnih, rodi jim dobro polje in gorica, če nlkjer ne. 0, da se prlpovedovati še veliko o teh kršćanskih ijudeh. če Je komu trdo za denar, mu ponudi sosed kar sam, in če nlma, kaj zato - bo pa posodll tretji ali četrtl sosed, in če bi se prlpetilo, da ćela vas ne bi zmogla, bodo šll prosit zanj drugam, k prljatejem, znancem in žlahti v bližnje vaši. in če posodi kaj Hudevec Hudevcu, ne zahteva, bogvaruj, kakih posebnih obresti, saj še dolžnega pisma ne. Prav zdi se mi, da nima vsaka hlša ključavnice: to sem se sama prepričala, če gredo z doma, da dostlkrat ne zaklenejo nič, pa se ni prigodila še nikoli nobena tatvina. Zdaj pa še nekaj. Kadar Ima kdo kak pot se vzdignejo vsl In ga spremijo. Tako, kadar je semenj v mestu ali v Mirni peči, gre ćela vas, eni kupovat, drugi prodajat, vsl drugi pa za tovarišljo. Dom varujejo starci, dostikrat Jeml- jejo matere še otroke s sabo. in vsi gredo naenkrat proč, vsi skupaj. Tako korakajo po cesti neprej drug pri drugem, v dveh ali treh vrstah čez ćelo cesti, skupaj stoje ali hodijo tudl po sejmu, da se jim ijudje težko ogibljejo, nazadnje sedejo skupaj za eno mizo, če Je mogoče, gotovo pa vselej v enl krmčl. Tako zahajajo v mesto tuđi ob tržnih dneh, vsak ponedeljek; ševe, ne vsl, tako kaklh 35 MENGSAN PRAZNIKI, ŠEGE IN NAVADE šest, sedem, včasl tuđi deset ali dvanajst, in tuđi kar zmerom skupaj. Pridružil se jim je že dostikrat kak človek iz druge vaši, nikoli pa se nisem videla, da bi kak Hudevc svoje pustil In šel v mesto ali domov s tujcl. zardi te lepe družbe se slilši marsikatera zabavljica. Pravijo, kadar prime Hudevec desko, da pristopi pre- cej sosed in jo prime za drugi konec, drugi vaščani pa govore: "škoda, da nima već ko dva konca, borno pa mi poprijeli tu ob krajih, da boš laglje nesel." Kadar odsekuje Hudevc na drevesu veje, pravijo, da priplezajo kmalu k njemu vsi sosednje na drevo, da ne more več klestiti, nekaj, ker ni prostora, se ne more gibati, nekaj pa, da mu odsekane veje ne bi smukale prijateljev, in sekač vpraša: "No, kaj borno pa zdaj delali?" in vsi mu kar v en glas odgovarjajo: "E, kaj neki - če ni drugega dela, se borno pa radi imeli in Boga hvalili." o tržnih dneh hodijo Hudevci včasi tudl k nam pit, pa niste pazili, usedajo se vselej za ono mizo tam v kotu; veste, to so tišti, ki tako pozno pri nas pijo in pojo, kar naenkrat pa se vsi vzdlgnejo in odrinejo skupaj proti domu, kakor sem pravila, da je njihova navada." Slovenec se ne drži srede - zlate sklede, ne v graji ne v hvali; povzdiguje rad do vrha nebes, še rajšl pa meće na dno pekla. Najbolj neverjet- no se mi je zdelo, da se nahajajo kje na svetu tuđi taki Dolenjci, ki nočejo poslušati obreko- vanja svojih sosedov. Toda, mislil sem si, da mora biti v toliki pohvali vendar tuđi precej resnice, kajti je n.pr. hudevska edinost prišla ćelo v pregovor. Ti ijudje so me začeli moćno zanimati ter sem se namenil, opazovati jih bolj natanko, kadar pridejo v ponedeljek k nam. še isti dan sem imel priliko, seznaniti se s prvimi Hudevci. Ko sedem ravno k južini doma, prideta v hišo mož in žena in prosita za polič vina. Moja gospodinja se nasmeje in pravi: "To je pa kaj novega - samo dva Hudevca! Kje imata pa tovariše?" "Kaj boš nagajala," odgovori žena, "tako radi se pa Hudevci že nimamo, in tuđi, če bi uteg- nili, da bi spremljevall človeka, kadar pripelje plug h kovaču, da ga popravi, včeraj se nama je potrl, bova pa počakala tukaj, dokler ga malo ne pokuje." Gospodinja gre po vino in po kratkem pomenku odide zopet na svoje delo. Onadva sta nadaljevala pogovor, ki sta ga imela bržkone že spotoma. o volu, ki ga bosta peljala na sejem v Toplico. Tam mu bo kupila za nedeljo nov klobuk, ker tega nosi že šest let in ga je imel še na porokl. Pomenkovala sta se še naprej prav prisrčno in ganljivo. Jaz pa ju strme poslušam. "Ti moja preljuba Nežika!" - "Bog te živi moj Martinček! ćakaj, mora nama prinesti kaj prekajenega, saj vem da ima. Anica! Anical" Pleče se jima prinese, mož razreze in zdaj si začneta ponujati in pehati drug k drugemu najlepše kosce, prav tako, kakor si ponujata včasi mladi ljubeći ženin in cvetoča nevesta. Jaz sem kar strmel. ves radoveden vstanem in grem prašat gospodinjo v vežo, kdo sta ta dva človeka, ki se, tako različnih let, med sabo vendar tako presrćno ijubita? "l no, to je moja sestra nežika, za katero sem vam že povedala, in njen mož Martine. Na Hudem se imajo radi tuđi možje in žene, ne samo sosedje. Sestra je imela v prvem zakonu grozno sitnega moža. Nežika je zadela v drugem zakonu temo. Martine jo nosi tako- rekoč na rokah, tako je dober z njo. Pa kaj bi pravila, saj ste sami videli in slišali." šel sem nazaj v krčmo in sem se jel tuđi jaz z njima pomenkovati, ševe, kakor je nanesla beseda, zdaj to pa ono, nazadnje tuđi o Hudem in . blagih Hudevcih. Sledeči in še marsikateri ponedeljek se je glasilo v naši krčmi ćelo krdelo teh preprostih vaščanov. Jaz sem sedel pri svoji mali mizici, kadil smotke, poslušal In gledal. Tu ni bilo čuti nobenega kriča, nobene kletve, nobenega prepira, ražen za šalo, veliko veliko, pa vesele- ga pogovora, smeha in petja. Iz njihovih besed sem se prepričal, da so Hudevci ne samo dobri i judje, ampak tuđi razumni kme- tovalci. Kak oster sodnik bi jim bil mogel očitati samo eno, občedolenjsko napako: da jih žeja včasi nekoliko prehudo in nekoliko preveč pogostoma... Neki šopam dan sem predolgo sedel na izviru Bršlinke. Krasnega Fadejeva predrzna knjiga (v neprepovedani nemški prestavi), (Rastislav Fadejev, liber Russlands Kriegsmacht u. Kriegspolitik) - (prev. Julius Eckhardt - Leipzig 1870) me je bila tako zamaknila, da nisem videl crne nevihte, zbira- joče se nad mojo glavo, še ko jo opazim, se nadejam, da bom utekel nalivu, ker ni bilo slišati še nobenega grmenja. Ali začelo je škropiti, še preden pridem iz bukovja do velike ceste. Tekel sem na vso moč, dež se Je usipal vedno gošči in težji. Naenkrat zabliska in trešči tri sto korakov od mene v hrast. Zdaj se udere taka ploha, da sem bil v dveh minu- tah do kože moker. Kraj ceste sem videl ciganske šotore. Trlje goli Cigančki so stali na dežju in vriskali od veselja, katerega jim je delala hladna mokrota. Ugledavši me, zavpije- jo v en glas: "Cadžo - Bršlino - gadžo!" Odraščeni Cigani pomajajo glave iz šotorov, kažejo s prsti name in se krohotajo strašno moji nadlogi. Ko prispem zopet do hoste, šinem vanjo. za nekaj časa najdem zavetje. stoječ pod košato bukvijo, zagledam v nižavi streljaj od ceste hiše. Planem dalje, prisopi- ham brzo pod kozolec, ki je stal za vasjo in jamem otožno ogledovati svojega razdejane- ga Fadejeva. vaščani so me morali opazovati, kajti prišel je pome kodroglav deček, da grem z njim v bližnjo hlšo. Jaz se zahvalim in ostanem pod kozolcem. čez pet minut stopi iz druge hiše zornolična deklica ter me zakliče, da pridem tja, in tako me začne vabiti tuđi še več drugih zgolj neznanih ljudi iz sosednjih hiš. v tem kraju nisem še nikoli hodil, mala vas mi je bila neznana, zagledam Martineta in zdaj vidim, da me je prepodila nevihta na Hudo, kamor sem se že tako velikokrat namenil popotovati. Možiček me pelje v svojo hlšo. Neizrečeno prijazno me pozdravi Nežika In obžaluje mojo neprillko. Rada bi mi pomogla, pa ne ve kako. Martine me ogleduje, kima z glavo in pravi jecljaje: "l - no - hm! Morda ni težko pomagati vam; toda, veste, mi smo kmetje. To je res hudo, od vseh strani teče vse od vas kar curkoma. če se vam ne zamerim, mislim tako, da, da ne bi škodilo, ko bi se vi slekli - da se vam to posuši - m oblekli mojo opravi - ševe - nedeljsko - ševe kmečko. Ali ne bi bilo to prav - kaj?" Martlnetov predlog mi je kaj dobrodošel. Premočene cunje potegnem s sebe in kmalu stojim pred krohotajočo se Nežiko v tesnih oblačilih njenega moža. hlače (suknene) so segale njemu do peta, meni le malo čez kole- na, srajca ml je šla do pasu, naprsnlk še ne do 36 MENGŠAN PRAZNIK!, ŠEGE I N NAVADE podreber, suknjica pa nlsem mogel spraviti naše na noben način. Colorok sedem za hitro pogrnjeno mlzo, Martlne prlsede, Nežlka je že odšla v klet In hram iskat tolažila in krepčila, in hitreje od vsake mestne natakarlce priskače z bokalom vina, s polnlm pladnjem klobas In ogromnim hlebom soržlčnega kruha. Tuđi ona ostane z nama. Ta hiša je bila kaj nlzka In od zunaj Jako sirotna videtl, odznotraj pa se Je kazala velika kmečka obilnost In udobnost. Okoli velike bele miže so stale na dveh straneh lepe klopi iz naslonom, na drugih dveh pa čvrsti rumeni stoli, katere je umetniška roka izvedenega kmečkega mojstra na razne načine prebušlla In narezljala. v kotlh so stale velike vreče moke. Na visoki postelji sem videl štramac In pernato blazino, poleg postelje pa veliko pisano škrinjo, natlačeno do vrha s praznično opravo in raznim lišpom hišne gospodinje. Na dveh poliah |e ležalo vsakovrstno orodje In priprava za vsako domačo potrebo; dva stru- ga, dleto, kladiva, majhne pile, trak, debel konec, gože, jermeni In sto drugih takih stari, v kotu je stalo lepo pozlaćeno razpelo, na obeh straneh na stenl do polovice izbe pa so visele podobe sv. Jurlja, sv. Miklavža, sv. Antona In drugih takih kmečklh prijateljev In varuhov, nekoliko dalje od njih tudl zrcalo, s stropa pa nova svetllnica s petrolejem. sploh se nahaja na Dolenjskem sila veliko nelepih, starih, lesenlh, s čmo, napol gnilo slamo pokritih kollb, kl pa Imajo po tukajšnjlh razmerah dostl premožne, z žitom, zabelo, suhim sadjem, vinom itd. dobro založene gospodarje. Komaj se je vnel med naml tremi žlvejšl pomenek, že priđe tudl bližnji sosed In kmalu za njim še dva druga. Kupica gre od ust do ust, prvi bokal je naglo Izpraznjen, prinese se drugi in tretjl. Pogovarjall smo se o Prerazličnih rečeh, največ pa o vojskah, o rajnem Maksu (kl ga Dolenjci Jako časte) In o Meksikajnarjih, o papežu In Caribaldiju, o Turkih in črnogorcih, pa tuđi o Slovenclh In naših zatrtih pravicah. Naš človek ne slišl nobene reci tako rad, kakor vojske, ali pa veli- ka dela slavnih ali pa tudl grozovltlh mož. Skoraj vsako četrt ure Je prikorakal kak nov Hudevec in nam pomagal z besedo in grlom. Sčasoma pa začno nekateri tudl odhajatl, ali ne za dolgo; vračajo se vsak s polnim bokalom svojega vina, deloma tudl svojega prldelka, češ to ne gre, ni poleg naše stare navade, da bi nosll težo pijace samo eden, In posebno Martine, ki gosti tako rad in tolikokrat znance In neznance. Tuđi nekaj Hudevk priđe gledat, kaj pomenl naša skupščina, to glasno govorjenje, to srčno nazdravljanje. Plašljive in sramežljive so tako, da ne vedo, kam bi se dejale, vldeč za mizo neznanega človeka z brado, brki in očali In v kmečki obleki, ki ga njihovi možje tako spoštljivo poslušajo in zvedavo sprašujejo. Kupica, grede okoli. se Je ponudila vselej tuđi njim, ali nišo hotele piti, vsaka Je po enkrat srknila in urno dala kupico naprej. Pa tuđi one začno odjahati in prihajati zopet nazaj na tišti način kakor možaki: ena prinese orehov, ena mestne štruce, ena domaće potiče, ena kračo ali skiedo blincev, ali sveže solate in bogve kaj še. Napravila se je z eno besedo velika, pre- vesela gostija z udeležbo ćele vaši. Zabavan smo se preizvrstno do poznega večera. Hudevci so bili zadovoljni z mojim! novlcami in odgovori kakor Jaz z njihovo postrežljivo gostoljubnostjo, še bolj pa z njihovo blago- dušnostjo. Nazdravljal sem Jlm takrat In naz- dravljam jim še zdaj:Bog živi vas pohlevne In poštene, vas zares kršćanske, zares slovenske kmete! vir. izbrano ćelo Janeza Trdine (Franc veiden IZ PRETEKLOSTI Poselitvena podoba Mengša in okolice oil |iiiiz»oilo\ine ilo Nmlnji'Uii vekii Pregled od paleolitika do zgodnjega srednjega veka Starejša kamena doba - paleolitik Zgodovina čovcškega razvoju se začenjn v starejši kameni dobi ali paleoli- tiku s prvim namensko izdelanim kamenim orodjem. To preprosto orodje je pred približno 2,5 milijona leti obliko- val spretni človek (Homo hailis), prednik današnjega človeka. Živel je v Afriki in znano najdišče iz tega časa je soteska Olduvaj v Tanzaniji. V Evropi so za paleolitik značilne pod- nebne spremembe, tako imenovana lede- na doba: mrzla obdobja, ki so jih prekin- jale različno dolge otoplitve. Najstarejši Evropejci so bili predstavni- ki pokončnega človeka (Homo erectus), v Evropo pa so se priselili pred približno milijon leti iz Afrike. Njihovo kameno orodje je tehnološko še nekoliko bolj razvito, vendar še vedno grobo. Pred približno 200.000 leti so Homo erectusa začeli spodrivati neandertalci (po najdišču Neandertal v Nemčiji), nosil- ci srednjepaleolitske kulture mousteriena (po francoskem najdišču Le Moustier). Neandertalci so poznali bolj izpopolnjene tehnike za izdelavo kamenega orodja. Umrle so včasih pokopali skupaj s tem orodjem ali drugi- mi darovi - cvetjem in živalmi. Poleg lova so se ukvarjali z nabiralništvom, ki jm je bilo pomemben vir vsakdanje prehrane, verjetno pa so se preživjali tuđi z mrhovino. Pri obdelavi živalskih 37 MENGŠAN JZ PRETEKLOSTI ostanov so uporabljali kamena strgala, predvsem za strojenje kož, in nože, s katerimi so rezali mehko tkivo. Z nazobčanim orodjem, podobno kot mi danes z žago, so se lotili lesa; za strganje in glajcnje okroglih vej so imeli orodje z izjedo. Kameno orodje so izdelovali iz trdih kamnin, predvsem iz različnih vrst kremena. Stalna prebivališča so bila redka, večinoma so se selili za plenom, ki so ga zasledovali. Pred približno 40.000 leti je v Evropi nastopil mlajši paleolitik s prihodom modernih ljudi ali kromanjoncev (po najdišču Cro-Magnonv Franciji). Začeli so spodrivati neandertalce in ti so izumrli. Tako kot prvi Evropejci so tuđi kroman- jonci prišli iz Afrike, selitvena pot je potekala prek Bližnjega vzhoda. Poznali so nove, naprednej.še tehnike izdelave kamenega orodja in od njih so jih verjet- no prevzeli ludi zadnji neandertalci. Navedimo pogosto orodje iz mlajšega paleolitika: svedri za vrtanje lukenj ali prebadanje, vbodala.ki so jih uporabjali za dolbenje kosti, in praskala, ki so nadomestila strgala pri obdelovanju kož, kosti ali lesa. Drugače od neandertalcev so moderni ljudje izdelovali orodje in orožje tuđi iz kosti. Poznali so koščene konice, ki so jih, nasajene na lesene pal- ice, uporabljali kot kopja. Proti koncu paleolitika jim je lok omogodl lov na daljavo, s harpuno pa so lovili ribe. V mlajšem paleolitiku se prvič pojavijo umetniški izdelki. Znane so gravure na kosteh ali rogu, figuralna umetnost (pale- olitska Venera in slike na stenah jam, po dodelanih stenskih slikarijah slovita zlasti jami Ascaux v Franciji in Altamira v Španiji). Paleolitik se je končal pred približno 10.000 leti s podnebnimi spremembami, ki so vplivale na nastanek novih kultur v času, ko se začne srednja kamena doba - mezolitik. V Sloveniji je većina peleolitskih postaj jamskih, z najdišči na planem so le posa- mični predmeti. Ostanki iz starejšega paleolitika so na našem ozemlju redki, tuđi njihova razvrstitev je vprašljiva, saj je sporna starost plasti, iz katerih izhajajo. Srednjepaleolitske (mousterienske) plasti so znane na več najdi.ščih, med njimi pa po številu izkopanin prednjačila jami Bctalov spodmol in Divje babe. Obe so neandertalci večkrat obiskali in se v njiju zadrževaii dlje časa medtein ko so bile drugod le lovske postojanke, v katerih so bivali kratkotrajno. Danes najclemo tod ostanke ognja, na katerem so si kuhali in ob katerem so se greli, ostanke živali, ki so si jih pripravljali, in kameno orodje za lov ali obdclavo plena. Mlajši paleolitik se v Sloveniji začenja z aurignaciensko ulturo - imenovana po francoskem najdišču Aurignac (pred prib- ližno 40.000 - 30.000 leti). Orodje tega časa je znano iz jam v visokogorju (Potočka zijalka, Mokriška jama) in predalpskem svetu (Špehovka, Divje babe I), značilne pa so koščene konce. Posebno veliko so jih našli v Potočki zijalki. Koščcni idzdelki in nove vrste kamenega orodja so posledica prihoda modernega človeka v naše kraje. Aurignacienski kulturi sledi gravettien - imenovan po najdišču I.a Gravette (Francija). Ta se v Sloveniji nadaljuje z razvitejšima stopnjama tardigravettienom in epigravettienom. Ob koncu gravet- tiena (pred približno 22.000 leti) se je podnebje ohladilo, obdržale so se le hladnoljubne živali. Med njimi je pomembcn severni jelen, osrednja žival tardigravettienskih lovcev. Paleolitik se na Slovsnekem končuje z epigravettienom (pred kakimi 10.000 leti). Ker je iz tega obdobja znanih precej najdišč, sklepamo, da so bili naši kraji takrat dobro posejeni. Med kamenim orodjem je najti mikrolite (majhno orod- je). Po več skupaj so jih nasadili v lesen ali koščen držaj in tako dobili nekašno sastavljeno orodoje. Bilo je zelo priklad- no, saj ga ob poškodbi ni bilo treba zavreči, temveč so poškodovane dele le nadomestili. Mikroliti so značilni ludi za mezolitik, srednjo kameno dobo, ki nastopi pred približno 10.000 leti, ko se podnebje otopli in se začnejo taliti alpski ledeniki. Velike podnebne spremembe so vplivale ludi na človeka. Doslcj je bil lovce in nabiralec, z razvojem poljedelst- va in živinoreje pa se je začel trajneje naseljavati. Simona Petru Tm^^m^* ■—J T| \'( 'i \r i- M '\J Puri u' r -1 h UJlI^iI^J ;J J JJOJJ D jJ\J.JJj Sabina in Rok s trenerjem Alešem pripravljeni /a odhod v Benetke, kjcr so prejeli zaslužene pokale in plaketc. Foto: Grega Skok 38 MENGŠAN ŠPORT NajmlajSi McngJSan s srebrno plnkclo - Grcga, slikan na gliserju tik po razglasitvi rczultatov pokrovitelja MIP. Vsak uspeh in clobcr rezultat zasluži tucli nagrado in priz- nanje. Prav tega so bili v soboto, H. maja, cleležni nije zelo uspe.šni tekmovalci Smučarsko skakalnega kluba Mengeš, s svo- jim trenerjem na čelu. MIP (Mesna industrija Primorske), ki je pokrovitelj tek- niovanj za pokal Slovenije v smučarskih skokih, je, skupaj s Smučarsko zvezo Slovenije, vse najbolj.se iz posameznih kale- gorij odpeljal na nepozaben izlet v Henelke, in to z gliserjem. Tako so Rok s prvim, Gregi z drugim in Sabina s tretjim mestom v skupnem seštevku, kronali svoje celolelne napore in odrekanja z lepimi pokali in medaljami. Za njihove uspehe pa je seveda najbolj zaslužen njihov tre- ner Aleš s svojo ekipo, ki pa jim je kot nagrada ostalo le zadoščenje, da so mengeški skakalni šport pripeljali v krog najboljših v Sloveniji, kljub temu, da je klub iretji v državi, lakoj za kranjskim Triglavom in ljubljansko Ilirije>. Vso pohvalo Zasluži tucli vodstvo kluba, ki je znalo navkljub nemogočim pogojem za delo in s skromnimi finančnimi sredstvi nacrte izpeljati do konca. Niti zamisliti si ne morem, kakšne uspehe bi sele prinesla uresničitev skrite želje "klubašev", da bi si zgradili sodoben skakalni center pod Gobavico. Nad tem pa nekateri v občinski upravi očitno nišo posebej navdušeni. Nenazadnje pa moram omeniti ludi tište, ki so članom kluba nesebično stali ob strani. To so seveda sponzorji in donatorji, saj so z materialnimi in finančnimi sredslvi pomagali do vseh teh dosežkov. Jože Trplan NOVO v Loki pri Mengšu Najprej lep pozdrav vsem bralcem Mengšana. 27. aprila smo v Loki organizirali tekmo v malem nogometu med ekipama Loka in ivančna Gorica. To je bilo že tretje srečanje med Ločani in vrlimi Dolenjci. Tekmo je organizirala ŠD Loka pri Mengšu, kl je še v postopku ustanavjanja, vendar upam, da borno ob naslednjem javljanju imeli v Loki poleg gasilskega in kultumega še športno društvo. vrnimo se na tekmo, ki je potekala v težkiih razmerah, kajti vreme nam ni bilo naklonjeno, saj je močno deževalo. Igrali smo 4 x 30 minut na travnati površini, ker ploščadi za ta namen še nimamo. Tekmo smo prav tako kot prvi dve zaključili s podaljški oz. po sedemmetrovkah, le da je bila tokrat zmaga na naši strani. V rednem delu se je končala tekma neodločeno s 5 : 5, po sedem- metrovkah pa smo ugnali žilave Dolenjce z 9 : 7. Igrali smo korekt- no, sojenje Sandija Bevka pa je bilo izvrstno. Radi bi se zahvalili vsem sponzorjem, ki so omogočili, da smo gostlli In pogostili ekipo z Dolenjske. sponzorji: Costilna Pavovec, Costilna Pr Jakov Met, cmt d.o.o., Lagoja Franc. Papirna galanterija Jankovič, Servis glasbil Slnko, Temal, Bife Juhant, Bar Clorlja, Bife mini bar Cene, Peter Ručlgaj, Dare Senk (kova). Kmečkl turizem Rućigaj, servis Lukan, janez stopar, vesna Market, Trak Mengeš, Pečarstavo Pirnat, Tomaž Moćnik. Pivovarna Union in zavarovalnica Triglav. Športni pozdrav! Matjaž Anžlovar Stojijo od leve: Franci Stopar, Brane Malus, Matjaž Anžlovar, Marjan Testen, Primož lerrtin.i, Borut Pišek. Čepijo od leve: Tomo Drobe?, Gregor Koser, Sebastijnn Juhant, Miro Pogačar, Senad Civič ter vratar Gorazd ZavrSnik. Manjka pa Kobert (nnkovič. Stojijo od leve: Iztok Štepec, Franc Kovač, Marjan Lampret, Franc Ilovar, Roman Kadunc, Marko Hrovat (kap.) Čepijo: Milan Sadar, Marko Ilovar, Matjaž Jordan, Niko Anžlovar 39 MENGŠAN VAŠA POŠTA Županovih sto (ini Gospodu Štebetu se je izredno mudilo vzeti stvari v svoje roke, še preden mi je potekel mandat. Njegov stil dela in kontaktiranja je pro- vokativen, odločen, da se zoperstavi vsemu, kar smo uspeli realizirati v prvem občinskem mandatu. Nadalje oporeka stvarem, ki so bile zakonito sprejete, s svojo poslušno ve- čino, ki samodejno dviga roke, je razvel- javil tuđi prostorski plan. Ne pozna kompromisov, ne parlamen- tira, uveljavlja izključno svojo voljo in si prizadeva onemogočati realizacijo dobro zastavljenih projektov, kot so obvoznica, športna dvorana, tržnica, plinifikacija, vodovod... Pričakovali smo realen in objektiven županov program - saj predvolilen in uresničljiv v nobenem primeru. Proračun je sprejel samovoljno brez razprave većine svetnikov, čeprav smo imeli kvalitetne predloge. Ne upo.štcva nobenih sklepov prejšnjega občinskega sveta, čeprav so obvezujoči do občine in občanov. Znatno izdatnejši proračun je naravnal razsipniško, je brez razvojne strategije, vanj ni vključil pomembnih projektov, ki so bili tik pred realizacijo. Za svoj predvolilni adut - vodooskrbo je namenil štirikrat manj, kot smo vanjo vložili lani. Poudarim le to, da je župan v prvih sto dneh pokazal svoj pravi obraz. Za boljšo predstavo tega kaosa, kako se župan poigrava s svetniki in občani, navajam dnevni red zadnje seje v aprilu: 1. nedokončana 1. izredna seja 2. tretjič sklicana 2. izredna seja 3. tretje nadaljevanje 4. redne seje In tako v nedogled. To ne vodi v na- predek občine, ki je bila svoj čas vzor- čna, v stotih dneh novega župana je že naredila korak nazaj in se spustila na raven krajevne skupnosti! Janez Per Odprto poismo poliitčnih nesoglasij in polemik županovanja Spostovani! Ce pojmi svoboclnega mišljenja temelji- jo na razumu in so konstitutivni, potem pojem morale, ki temelji na umu, določa regulativnost. Že Kant je opozarjal na nepremostljiv ogled med področjem pojma narave - mišljenja in področjem pojma svobodc. Kritiko moči presodnosti lahko postavimo na mesto prehoda, ven- dar s preudarnostjo in intelektualnim interesom lepega kot simbolom morale. Sodba okusa kritike zahteva veljavnost, ki je nepojmovana in ki temelji na skup- nem čutu, ki ga moramo predpostaviti v vsakem principu spoznanja, ki naj ne bi bil skeptičen. Ta naš skupni čut ne po- meni, da se bo vsak strinjal /. našo sodbo, zato moramo skupnemu čutu pripisati status regulalivnosti in ga inter- pretirati na področju, ki je etično in zahteva splošno veljavnost estetske sod- be, intelektualni interes pa omogoča pre- hod od prijetnega k dobremu. V upanju za razumevanje mojih oseb- nih pogledov vaših objav na polemike županovanja vas lepo pozdravljam! Smiljana Mayer-Škofic O B V E T I L A Cl i "V *J1 Prijave za vpis v 1. razred osnovne sole za šolsko lelo 2000/2001 Osnovna šola Mengeš bo vpisovala v 1. razred šolske novince za šolsko leto 2000/2001 v: - pretek, 4.6.1999, ob 8. do 15. ure in -soboto, 5.6.1999, od 8. do 12. ure. V skladu z Zakonom o osnovni soli morate starši. • obvezno vpisati otroke, rojene v času od 1.1.1993 do 29.2.1994 (ražen tistih, ki ste to že uredili); • pogojno pa lahko vpišete tuđi mlajše otroke, rojene v letu 1994. S seboj prinesite fotokopijo izpiska iz matične knjige rojstev. Otroka pripeljite s seboj. V šolskem letu 1999/2000 morajo otroci obiskovati obvezno pripravo na solo (malo solo). ©» mM\ GP®K@WDQ0aSC23 l|)@ft)®(£l "Organizacijski odbor 9. nočnega rokovnjaškega pohoda, ki ga pripavlja v sodelovan- ju MDO kamniško-bistriškega in Ijubljanskega območja - planinskih društev, sporoča, da bo letošnji start pohoda v soboto, 29. maja 1999, ob 20.30 uri pri gostišču Konšek na Trojanah, cilj pohoda pa bo v nedeljo. 30. maja v jutranjih urah v Gornjem Cradu. Vsl, ki se želijo tega pohoda udeležitl, se lahko predhodno prijavijo pri gospe Jani na Planinski zvezi Slovenije, oziroma obvezno eno uro pred začetkom pohoda, v gostišču Konšek na Trojanah. Ob prijavi bo potrebno plaćati kotizacijo in sporočlti, če bo potreben prevoz ob zaključku pohoda. Avtobus bo odpeljal do Trojan oz. do Mengša in Domžal 30. maja." Za organizacijski odbor Stane Simšič 40 MENGŠAN J- D R A V IEI N L,LJ!,(UJL \ckiij o bolcznih pri iiiiiikiih. ki jih povzočajo virusi Žalosten je pogled na tako lepo žival, kot je mačka, ko zboli. Kužne bolezni, predvsem virusne, predstavljajo velik del veterinarske problematike. Viru- sne okužbe so pri mačkah zelo po- gosti vzrok obolenj. Mnoge so neoz- dravljive. V prvi vrsti je pomembno, kako preprečiti bolezen, kar pa pogos- to v popolnosti ni možno in za mnoge ni na voljo cepiv. ■ MAČJA KUGA Mačja kuga je /.cio nalczljiva bolezen. Za njo obolijo mačke vseh starosti, če nišo imune. Bolezen se pojavlja kot epidemi- ja, ko zboli in pogine večje število mačk, kar ljuclje pogosto pripisujejo zastrupitvi. Znamenja bolezni so otrožnosl (mačka pogosto čepi preci posodo z vodo), bruhanje, driska, ki je pogosto krvava, mačke so zelo izsušene, dajejo videz, da so shujšale, dlaka je nasršena. Večina obolelih mačk pogine. Intenzivno zdravl- jenje bistveno izboljša prognozo, vendar kljub zdravljenju nekatere mačke ne preživijo. Mačke, ki preživijo 5 do 7 dni bolezni, si večinoma počasi opomorejo. Preprečevanje bolezni je enostavno in učinkovito tako, da cepimo mladice prvič med osmim in desetim tednom, daigič med dvanajstim in štirinajstim tednom in nato vsako leto enkrat. ■ MAČJI PREHLAD Mačji prehlad srečujemo še pogosteje kot Kugo. Je zelo nalezljiv. Ni enovita bolezen, ampak jo povzroča več povz- ročiteljev in znaki bolezni se tuđi neko- liko razlikujejo. Najbolj so občutljivi mladici. Starejše živali so pogosto °dporne ali zbolijo za milejšo obliko. Znamenja bolezni so: otožnost, neješ- čnost, izcedek iz oči in nosa, kihanje, povišana temperatura, včiisih spremeem- be na očeh ali rane na jeziku. Mladici so v življenjski nevarnosti, vendar ob zdravl- jenju skoraj vsi preživijo. Pri mladičih in odraslih živalih laliko, če jih ne zdravi- mo, ostanejo trajne posledice na očeh ali smrkavost. Bolezen preprečujemo tako, da preprečimo stik necepljenih mladićev in odraslih mačk. Cepivo proti mačji kugi vsebuje tuđi cepivo proti večini povzročiteljev mačjega prehlada. ■ MAČJA LEVKOZA Je pogost vzrok smrti pri mačkah. Večina mačk se v življenju okuži s povzročitel- jem, vendar se večini uspe znebiti infek- cije. Neklere mačke pa ostanejo trajno okužene in predstavljajo vir okužbe za ostale mačke. Trajno okužene mačke lahko tuđi ne kažejo znakov bolezni. Polovico jih preživi več kot pol leta in 20 % večk ot tri leta. Mačke se okužijo pred- vsem s slino, medsebojnim umivanjem, skupnimi skledami za hrano ali vodo in pretepi (predvsem nekastrirani mački). Bolezen je veliko bolj pogosta v večjih skupinah. V lakih skupinah je navadno treljina mačk trajno okužena in vir občasne okužbe za ostale mačke. Bole- zenska znamenja so lahko zelo različna, pogosta je slabokrvnost, zaradi neod- pornosti so pogoste infekcije z drugimi povzročitelji, tumorji. Z zdravljenjem lahko lajšamo bolezen, vendar je ne moremo ozdraviti. Možni so nekateri pre- ventivni ukrepi. Najpomembnejši je, da omejimo mačje skupine na pet ali manj, da kastriramo tui samce, da ne uporabl- jamo skupne posode za domače in "sosedove" mačke. Ko dobimo mačko, je dobro, da jo testiramo. Ko surnimo, da je z mačkami nekaj narobe, je prav, da mačke testiramo in obolele ločimo od zdravih. Pri mačji levkozi je na voljo ludi cepivo, vendar so mnenja o učinkovitosti deljena. Kljub temu cepljenje priporo- čam. Mačke, ki živijo ločene od drugih mačk, nišo v nevarnosti. ■ MAČJI AIDS Je pogosta bolezen, bolezen povzroča zmanjšano odpornost. Posleclica so najrazličnejše infekcije. Zelo pogosto je vnetje dlesni, ko žival tuđi izloča večje količine virusa. Ker se virus pogosto prenaša z ugrizi, so nekastrirani mačkoni, ki so znani pretepači, tri do petkrat bolj pogosto okuženi. Bolezen je neozdravlji- va. Z zdravljenjem lahko podaljšamo živl- jenje in lajšamo bolezenska znamenja. Cepivo proti bolezni ni na voljo. Bolezen preprečujemo lahko le z izolacijo in v veliki meri s kastracijo mačkonov. ■ KUŽNI PERITONITIS Bolezen je tesno povezana z boleznijo, ki povzroča blažje ali hujše vnetje čreves- ja. Z zadnjo boleznijo se v življenju okuži manj kot 25 % prostoživečih mačk. Ven- dar je v skupinah, kjer je skupaj v gospodinjstvu več kot pet mačk, infekcija skoraj vedno stalno prisotna, pri čemer se večina (80 %) mačk občasno okuži in izloča virus. Manjši del 10 do 20 % pa je trajno okužen. Prav tolikšen je tuđi delež odporih živaii. Pri prenašanju bolezni je najpomembnejši člen mačji WC. V neka- terih primerih se virus, ki povzroča vnet- je črevesja, spremeni in povzroči kužni peritonitis: V kupini z več kot petimi mačkami za kužnim peritonitisom zboli in pogine 5 % mačk, predvsem mlajših od treh let. Bolezen se pojavlja v treh 41 MENGŠAN ZDRAVJE IN LEPOTA oblikah. Prva oblika je suha oblika, pri kateri kažejo mačke predvsem znamenja sprememb v centralnem živčnem sistemu in na očeh, čeprav so prizadeti tuđi notranji organi. Druga oblika je cksuda- tivna, ko se zaradi vnetja v trebuhu nabi- ra tekočina. Ta oblika je bolj pogosta. Možna je tuđi mešana oblika. Vse oblike so neozdravljive. Učinkovitega cepiva proti bolezni ni. Za preprečevanje je pomembno predvsem, da omejujemo število mačk v enem gospodinjstvu na pet ali manj. ■ STEKLINA Steklina je edina od omenjenih bolezni, za katero zbolimo tuđi ljudje, kar ji daje poseben pomen. Pri nas je prisotna sil- vatična oblika, pri kateri obolevajo pred- vse divje živali. Cepljenje divjih živali z vabami je uspešno zmanjšalo število steklih živali, vendar so bili v letu 1998 primeri stekline tuđi v domžalski in kamniški občini. Domaće živali so pomembne predvsem kot vir okužbe za ljudi. Mačke so v centralni Evropi dvakrat bolj pogosto okužene kot psi. Razog je predvsem, da so psi cepljeni in imajo večinoma omejeno gibanje. Mačke cepijo le najbolj osveščeni lastniki in tuđi njiho- vo gibanje je manj nadzorovano. Tuđi besnilo (napadalnost) je pri mačkah bolj pogosta. Cepljenje je tuđi pri mačkah učinkovita preventiva. tnag. Matjaž Franko, dr. vet. med. E K -O L O G I J A SPOŠTOVANJE DRUGAČNOSTI DRUGEGA v Te dnu gozdov 99 Moja domovina, moj dom, moje dvorišče, moje srce - besede, ki nam skoraj vedno vzburijo solzno žlezo, pospešijo dihanje in bitje srca, nam ustavijo podivjani in neurejeni tok misli. Ob teh pojmih se lahko spomnimo marsičesa, največkrat pa pogleda iz skrite kamrice našega srca, kamor se lahko človek zateče v uri veselja in v uri žalosti, kot je zapisal Ivan. Te besede lahko predstavljajo kos neba s cvetočo vejo jablane, pogled na zorano polje, ki ga v rosnem jutru obiščejo duhovi zemlje, kipećo zeleno preprogo gozda, čadaste planine s poslednjimi lisami snega ali babičino okno z bršlinkami in fuksijami v gli- nenih loncih. Ceopolitične, katastrske ali kake druge razdelitve, lokalni prepiri, do kje je "naše"; s temi pojmi, vsaj tako si upam misliti, nima pričujoče razmišljanje nobene povezave. Prijatelj, večni popotnik, pravi, da sploh ne gre od doma, ampak samo za vogal, pa čeprav prezeba nekje v Tibetu. Zanj je dom ćela zeleno-modra frnikula, prepredena z belimi lisami, drveća s soncem vred v neprestano razširjajoči se prostor. Prostor: malo zdolgočasen pojem, kl pomeni marsikaj, največkrat je to kos kopnine z nebom, vodo in vsem življenjem poleg. Vanj vsmo postavljeni po izročilu biblije kot domi- nantna in modra bitja s pravico uporabe in gospodarjenja. Najbolj občudovan in opevan je prostor, ki nam daje tisoćere možnosti, vzbuja najbolj razgibane simfonije čustev - narava sama, z vsemi svojimi tlsoćerimi obrazi in odtenki, ki se pretakajo in spreminjajo iz trenutka v trenutek, narava z neizmernimi bogastvi za telo in dušo, prostor, ki ga spreje- mamo z vsemi svojim bitjem, komur je seveda to sploh dano. Pa se je z naml zgodilo nekaj nedoumljive- ga, za sedanje pojme pa nekaj "OK". Lahko delam tisto. kar hočem. kjer koli hočem. iz našega ravnanja ni Izvzet niti naš dom, naše okolje. Najbolj cenjen, bolje povedano, ocenjen, je tišti njegov del, na katerega se privežemo s svojo materialno odvisnostjo. zaradi služenja tej odvisnostl mu v vseh mogočih planih in načrtih predpisujemo strogonamensko uniformirano obliko in funkcijo. Seveda nam prinaša taka ureditev materialne koristi in vsa naša dejavnost je namenjena le temu, da tako stanje traja čim dlje. vedno bolj se naprezamo, da iz neposredne okolice odstranimo čimveč "motenj". Moti nas naš čudaški sosed s svojo ograjo in sovraštvom do našega Ijubljenega psa, drevo v meji, ko jeseni z dvorišča pometa- mo listje, krt v našem idealno urejenem zelen- javnem vrtu, opažena in neopažena živa bitja, ki z nami delijo isti prostor, neukroćena voda in skoraj vse, kar je še neločljivo povezano z nami v isti sitem. Motimo ćelo ostanke samih Sebe, če ne uspevamo prehitevati ali pa vsaj dohitevati največje utvare našega materialne- ga bitja - časa. Pred tem zlim duhom sodob- nega sveta poklekamo v prah in blato lastnih ruševin in smo pripravljeni zatajiti tuđi zakone in predpise, s katerimi si kot družba poskušamo urediti sobivanje in medsebojne odnose. Opravičimo se seveda z nabolj uporabljen in hkrati obrabljeno frazo: Kaj mi pa kdo more, saj naš sistem ne deluje; preden priđe zadeva naokoli, bo zastarala; tisto malo kazni. kolikor je bo, borno pa pristeli v stroike. Pri vsej tej čudni mentalni psihozi naša vest ne šteje prav nič. Cenimo jo kot največjo vred- noto, častimo pa le denar. Skupaj z našimi možgani se je tuđi naš Jaz razdelil na dva dela. Ena polovica manlčno prisluškuje cingljanju in šuštenju mamona, se napihuje v lažni moči svoje politične veličine, obupno se peha za časom in z vse večjo grozo pričakuje konec zemeljskega potovanja. Drugi del pa se obup- 42 MENGŠAN no jezi in negoduje nad spre- membami, ki tečejo mimo naše volje in želja. V eksotičnih krajih, kamor gremo na prestižni dopust, negodujemo nad pozidavo plaž, krčenjem gozdov, gnečo, nad smradom in zasmetenos- tjo prlstanišč, večno umazanijo citadel, nad vso bedo drugače živečih - ne pomislimo pa na kos njive, travnika ali gozda, ki smo ga pred domaćim pragom IzloCIli Iz cikla naravnega kroženja prvin zemlje in se naprezamo, da se ga uvrsti v zazidalca. Groza nas je ob ner- azumljivem nasilju človeka nad ćlovekom - ne pomislimo pa na vse povožene žabe, s pesticidi degenerirane ptice in zajce, tiho propadanje hrastov na melioriranih področjlh, na razprta in nesanirana nedrja zemlje v kamnolomih In peskokopih, ki smo jih samo- voljno odprli. Obupno se bori- mo za svoje zdravje in stremi- mo za lepotnlmi Ideali in TV srećo - ne pomislimo pa, da s prekomernim potrošništvom na vse možne načine obre- menjujemo sebe in druge v našem življenjskem okolju. Po vsej verjetnostl si borno morali v najkrajšem času odgovoriti na naslednje vpra- Sanje: Od kod si, kot eden Izmed množice členov. Jemljemo Pravico, da tako suvereno In vellkopotezno Dosegamo v sistem, od katerega smo odvls- ni? Zmeraj bolj Je očitno, da si s svojimi dejanji režemo popkovino, s katero smo privezani na ta Planet. Ko borno prekoračili meje dopustne- 9a, bo človeštvo odmrlo. Planet se bo vrtel naprej po svoji potl, brez človeka kot superi- orne vrste. Zelo cenimo sistem učenja na napakah, gotovo pa Je, da je naše preživetje Izjema, v jeziku statistike - poskus brez ponovitve. Ali borno to preizkušnjo opravili ali ne, je vprašanje, pri katerem je vsako razpravl- janje Jalovo. Če borno vendarle pripravljeni prisluhniti svoji vesti, sebi, sočloveku, druge- mu živemu bitju, vsej Zemlji, z vsem spoštovanjem sprejemali drugačnost drugega In se neopazno In kar najbolje uskladltili z okolico ter zadihan v njenem ritmu, potem bo pojem poslednjega dne izginil iz našega razmišljanja, iz naših slovarjev, ostal bo v mračnih legendah o nekem drugem človeku, ki je obstajal v drugače mislečem svetu pred začetkom časa. CM Varčevanje je prava pot do prihrankov V programih varčevanja pri Novi Ljubljanski banki je kar nekaj možnosti postopnega varčevanja, ki lahko brez velikega odrekanja in ob ugodnih obrestnih pogojih v relativno kratkem času pripeljejo do lepih prihrankov. Stopite do svoje poslovalnice Nove Ljubljanske banke in povprašajte o številnih možnostih varčevanja z mesečnimi pologi in o ugodnostih, ki jih ponujamo. Obročno, premijsko in rentno varčevanje zagotavlja: • ugodne obrestne mere • ohranjanje vrednosti prihrankov • je prilagojeno vašim zmožnostim in potrebam • kratkoročne ali življenjske prihranke. Ker je jutri nov dan! Poslovalnica za prebivalstvo Ljubljanska 45 1240Kamnik Telefon: 061/818 300 Poslovalnica za prebivalstvo Ljubljanska 45 1240Kamnik Telefon: 061/818 300 ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik 43 MENGŠAN |ri s o s e d i hi Trini pohod Kn sini 1999 Med aktivnostmi postaja hoja vse bolj priljubljena, saj jo lahko izvajamo brez posebnega napora. Tako se lahko vsak izmed nas s primcrno kondicijo odloči za hojo na manjše vrhove in planinske ture. Moja pospešuje krvni obtok in dihanje, krepi mišice in pospešujc presnovo, hkrati pa poskrbi, da se orgii- nizem napolni s kisikom. Posamezniki ali skupine, ki redno pešačijo, so bolj zdravi in vitalni, njihova življenjska doba pa je daljša. Med te sodijo člani Pohodni.ške sekcije pri Društvu upokojencev Moravče, ki vsako leto opravijo Trimski pohod Rasica, ki ga organizira Planinsko daištvo Janez Trdina i/. Meng.ša. Tuđi v soboto, 24. aprila, se je skupina moravskih upokojencev priključila pohodnikom in planincem iz DU Mengeš, Komenda, Bukovica-Šinkov Turn. Srečanje je bilo v Planinskem domu na Rasici, potem pa na Mengeški koči. Siccr je bilo letošnje leto manj pohodnikov kot prejšnja leta, manjkali so upokojenci - pohodniki i/. Društva Kamnik in učenci osnovne sole. Pot ni naporna, zmerne hoje je štiri ure, primerna je za otroke in starcjše. Vsak pohodnik je dobil kontrolni kartonček in potrebne informacije na začetku hoje, na cilju v Mengeški koči pa potrjen /ig v knjižico o opravljenem pohodu. Bilo je pri- jetno druženje, srečanje z vsakoletnimi pohodniki in navezali smo nova prijateljst- va. Ob našem snidenju smo si zaželeli na svidenje prihoclnjič, v letu 2(XK). Jože Novak MoravSki upokojcnci - pohodniki na Gohavici Foto: SimSič S414 do.o. Trgovina z gradbenim materialom '/.fi. Sli-anjc I A, STAIIOVICA TcL: 061 827030, 827 035 Fax: 061 827 045 e-mail: si@sam.si Trgovina i gradbenim materialom Kmknvska 4b, DOMŽAUi Tel: N.C. 061 720 020 Trgovina: 061 720 560 Fax: 061 713 288 e-mail: dom@sam.si. http://www.sam.si VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO IZKORISTITE UGODNE CENE IN GOTOVINSKE POPUSTE: • STREŠNIKA Bramac, Bobrovec in drugih kritin • cementa • apna • barve za polepšanje vašega doma • prane plošče, tlakovci, robniki • vseh vrst izolacij • ter ostalega gradbenega materiala. GOTOVINSKI POPUSTI OD 5% DO 17% NUDIMO VAM MOŽNOST BREZPLAČNE DOSTAVE Z AVTODVIGALOM Izkoristite čas za nakup pred bližajoču uvedbo davka na dodano urednost. > NOVO: OPAŽZAOKROCLE STEBRE! Vtrgovini vas pričakujemo vsak dan od 7. - 19. ure, ob sobotab pa od 7. - 7.?. ure. Internet: WWW. SAM. SI Trgoavto Koper TRGOVINA BURNIK Mengeš • Prešernova 3 telefon / fax: 061 737 785 Mobitel: 0609 648 422 AKCIJA POMLADI: - Skuterji Piaggio, Gilcra - v račun za ceno 30.000,00 SIT vzamemo kakršen koli Tomosov star nič vreden motor (lahko samo okvir) - ugodni plačilni pogoji na več čekov ali kredit T+0% brez pologa - Kolesa Rog - vseh vrst in dimenzij - plačilo z gotovino - podarimo kolesarsko čelado ali plačilo 1-12 čekov brez obresti - Avtoplašči Pneumant - plačate 3 kom - dobite 4 komade, brezplačna montaža - Avtoplašči Sava - 1-10 čekov, rezplačna montaža. - Rotacijske kosilnice - Castle Garden, Harry, navadne in s pogonom (samohodne) -1+3 čeki - Betonski mešalec - 120 I Liv Postojna - Agregati za pranje vozil, traktorjev, kamionov - Čeladc Nolan VEDNO NA ZALOGI: avtodeli za osebna vozila in tovorna vozila, pločcvina, olja Castrol Elf, Shell, VValvoline, Mapetrol, zavorne ploščice in obloge Lucas, dodatna oprema, avtoakustika, avtokozmetika, ptljažniki Fapa, izpušni lonci, ročno clektro orodje, brusne in rezalne plošče, aku- mulatorji Solite in Fiam za motorje, osebna in tovorna vozila, filtri Donit in Fram, avtoelektrika Saturnus in Hella. VSE ZA VAŠ AVTO - OD STREHE DO IZPUHA!!! Možnost plačila na več čekov brez obresti. Za pravne osebe in podjelnike nakup brez prometnoga davka. Odprtro vsak dan od li. do 19. ure in ob sohotah od II. do 12. ure. Obiščitc nas in se sami prepričajte o naši pestri in konkurenčni ponudbi. 44 MENGŠAN KULTURNI DOM M E N G E Š KOLEDAR PRIREDITEV 28.5. ob 20.00 KD SVOBODA MENGEŠ GLEDALIŠKA SKUPINA UPRIZORI KOMEDIJO J. Kesselring ARYENIK in STARE ČIPKE Igrajo: Bojana Burger, Marjana Prvinšek, Niko Robavs, Urban Kolar, Karmen Novak, Janez Bumik, Matjaž Repnik, Gašper Ogorelc, Borut Jurko, Albert Črnologar, Aleš Hrovat in France Jerič. Režija: Zvone Urbič 29.5. ob 15.00 SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE MENGEŠ S KULTURNIM PROGRAMOM 11.6. ob 20.00 KD SVOBODA MENGEŠ MPZ - LETNI KONCERT 100 LET AVTOMOBILOV OPEL Ob stolctnici avtomobilov Opel vam predstavljamo nove modele Astra, Frontera in Vectra s posebno ugodnimi cenami. OPELB Avloinohili Opel. Od 1K94. Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil OPEL avtotehna - KOSEC d.0.0. Kamniška 19, Domžale, Salon: tel. 061/716-092, Servis: tel. 061/715-333 ŽUPNIJSKA KARITAS MENGEŠ • Trdinov trg 9 Telefon: 738 977 • Pisama in skladišče sta odprta vsak petek med 16. in 18. uro. Žiro račun: 50120-620- 149 05 1301110-13498 H> AVTOPREVOZNIŠTVO IN VRTNARSTVO HUBAT PETER s.p. Dobeno 75, 1 234 M»ngeš Tel.: 061 737 473, 041 617 355, 0609 617 355 Nudimo vam raznovrstne sadike balkonskega cvetja: - SURFINIJE, BRŠLANKE od 100-180 SIT - POKONČNE PELARGONIJE IN VODENKE - NOVA GVINEJA po 250 SIT IMAMO PA TUĐI BOGAT IZBOR OSTALIH SADIK ■ ENOLETNIC. Nudimo -vara.tuđi dostavo.kurilnega. olja po konkurenčnih cenah. Se priporoia AVfOPREVOZNIŠTVO HUBAT 45 MENGŠAN Zahvala V 87. letu nas je zapustila žena, mama, stara mama in teta MARIJA TRAVEN iz Mengša Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, zancem, sosedom, vsem, ki sle jo imeli radi, nam izrekli sožalje in jo pospremili na zadnji poli. Zahvaljujemo se ludi osehju neu- rološkega oddelka Kliničnega centra v Ljubljani, posehej pa sosedovi družini Skok za nese- bično pomoč. Za opravljen žalni obred se zah- valjujemo gospodu župniku Zevniku, pevcem in organislu, da je bila masa še posebej čutno doživeta. Žalujoči vsi njeni AVS AUDIO VI »KO SKRVIS 1234 Mcngcš, Hribarjcva 38 tcl,fax.: 061/738-409 pooblaščeni servis: SHARP KENNVOOD servisiranje: E-mail: avs.mengcs@siol.net delovni čas: 9,- 12. in 15.- 18. ure sobota: 10.-12. ure tehnične informacije pri odločitvi za nalcup audio-video aparatov SHARP in KENWOOD TV APARATI, CD KOMPONENTE, VIDEOREKORDERJI, HI-FI KOMPONENTE vseh znamk; KAMKORDERJI znamke SHARP; AVTORADIJI, DVD (digital versatile disk) in MINIDISKI znamke KENNVOOD •ft**1 •fW* PILC iM€||G£$ TOVARNA FILCA d.d. Slovenska 40 • 1234 MENGEŠ Telefon: 061 737 222 Spoštovane občanke in občani! VA B i M O vas na dan odprtih vrat na naš praznik v soboto, 29.5. od 8. do 10. ure. Ob obisku tovare Filc d.d. Mengeš si boste ogledali proizvodnjo, obenem pa bi ob tej priložnosti pokramljali in se bliže spoznali. Ob prazniku Obilne Mengeš vam iskreno čestitamo in vas pozdravljamo Kolektiv Filc d.d. Mengeš SERVIS LUKAN S.p. Sadnikarjeva 4 • 1240 Kanik Tel.: 061 832 413 • GSM: 041 666 335 REGISTRSKE BLAGAJNE ZA COSTIIMSTVO IN TRGOVINO Optima CR 500. 505, 600, 605 Itd. OPCIJE: - direktno programiranje DDV davka na reglster - minimalno 700 - 20.000 ali več artiklov - povezava na računalnik, črtno kodo, tehtnico itd. - cena osnovne opcije: 99.900 SIT - programiramo vse vrste registrskih blagajn v roku 48 ur - brezplačno svetujemo pri novih ali starih registrskih blagajnah - servisiramo in prodajamo vse vrste tiskalnikov, računskih strojev, strojev za štetje denarja, fotokopirnih strojev, numeratorjev, itd. Za zaupanje se vam zahvaljujemo! 46 L-fcLliUliili PRED VRATI V trgovini Zar ja v Mengšu boste našli vse za brezskrbno uživanje počitnic in dopusta. VELIKA PONUDBA - NIZKECENE j^T^A^^ italjanske kopalke goddrea Izbirate lahko tuđi v pestri po- nudbi ženskih, moških in otroš- kih kopalk priznanih domaćih bla- govnih znamk: Lisca in Beti. Majice za odrasle s kratkimi rokaviv različnih barvah samo €»ttllCIFfr Otroške majice s kratkimi rokaviv različnih barvah samo ^SKll JC1 ■ li Moške kratke hlače od|WST«j¥J|napre] Otroške kratke hlače od^PKlljKJlnfnaprej Majice FRUIT OF THE LOOM od|^MmK)ip^naprej NUPREDEK 1 0 M Ž A L E Trgovina Zar ja Slovenska cesta 30 Mengeš tel.: 061/737-044 Prijazne prodaj alke Vam bodo svetovale ob nakupu. Delovni čas: od 8:00 do 19:30, ob sobotah od 7:30 do 13:00 NAPREDEK - DOBRO IME MED TRGOVCI NAPREDEK Trgovina d.d., Ljubljanska 64, Domžale k^ćna Trgovsko podjetje d.d. KAMNIK • Ekslerjeva 8 VSEJ Zfl GRODNJO • nudimo vam možnost brezplačnega prevoza • plačilo na 5 enakih obrokov brez obrestl • možnost nakupa z Merkurjevo kartico zaupanja PRIDITEIN POMHGflLl M BOMO PRHVILNO IZBRHTI!!!