Leto LIX. Številka Z59. O Ljubljani, v netfeqo h. nouetnurn 19Z6. Ceno Din r Isbaie iiu oen p^oiABt, isvttBil Mtali« ib araiai»«. - «aaeraü jo ou netit a .... do 100 vrsi 2D 50 p. večji Inseuti pctti vuta 4 D; notice, poslano, »sjave, .ekiame, preklici oeseda 2 0. • Popust po dogo» •aru. — tnseratm davek posebej. — „Hovens*! Narod* velja 'etno v Jtsposlavii> 240 D, za inozemstvo 420 D i UpravnUtvo: ttnailota ulica stat. S, a muc, o. — T t telo o stei. 304. Uredništvo ftnailova ulica št. 5, i. nadstropje. — Tsleion ita*. 34, HT Poštnina plačana » gotovini. Italija in dr. Ninčič Vsa naša javnost jc z največjo po* somostjo pričakovala, kaj bo odgovo* ril zunanji minister dr. Ninčič na m* terpelacijo glede neznosnega terorja, ki ga vrši fašistična vlada nad našim Sivljem v Primorju. Dr. Ninčič je res odgovoril na in-terpelacijo. Njegove besede so bile si* cer nekoliko drugačne, kakor smo jih bili vajeni doslej čuti s te tribune, ali zadovoljiti še vedno ne morejo. Potrudimo se, da bomo o našem zunanjem ministru objektivni. Res je, da njegova pozicija ni zavidanja vred* na, kar se tiče odnošajev naše države do Italije. Naša kraljevina se nahaja ie^ vedno v položaju slabšega, kakor priča potek vseh povojnih pogajanj, katerih cilj je bil urediti teritorijalno, trgovinsko, pravno in prometno raz* merje med obema državama. Še več, — Italija se zdi kakor da naravnost išče konfliktov z nami, nalašč preizkusa našo občutljivost, ker bi ji bila oči* vidno zelo dobrodošla prilika, ako bi nas zapletla sedaj v kake krvave avan* ture, za katere bi imela ona boljše Šanse. V Italiji so danes na vladi ljudje, ki so izraziti megalomani. Njihova me? galomanija pa se ne uveljavlja samo napram nam, marveč prav tako na? pram ostali Evropi, in v Rimu si mi* slijo. da bi mogli eventualno briskirati rudi Društvo narodov in njegove insti* tucije. ako bi mi apelirali nanje. Ali z drugimi besedami: Italija bi hotela spor z nami rešiti prav na tak način, kaor ga je rešila pred leti z Grčijo. Vrhu tega pa se Italija očividno zana= Ša tudi na izdatno pomoč, ki jo ima od Velike Britanije, s katero se veže Mussolinijeva vrtanja politika. Tudi se zavedamo, da bi bila fašistični Italiji vsaka avantura danes dobrodošla, ker bi koncentrirala pozornost celokupne Italije od notranjih dogodkov k zu* nanj im. To so očividno razlogi, ki so mero* dajni za zunanjo politiko dr. Ninčiča v odnošajih do Italije. Vidi se iasno, da gre našemu zunanjemu ministru za to, za vsako ceno, makar za ceno naj* večjega nacijonalnega samopremagos vanja. pa tudi znatnih materiialnih žrtev, ohraniti v formalnem oziru do* bre odnošaje z Italijo. Zato zanj ita» lijanska nasilja nad jugoslovenskirni rojaki kakor da ne eksistirajo in ko se polašča razburjenje vse naše javnosti, ostane on miren in hladen, kakor da se razburjenje tiče Siama, ne naše na« rodne celote. Pri včerajšnjem odgovoru na inter« pelacije se je dr. Ninčič vendar po» vzpel nad svojo stereotipno politiko. Zakaj s svojim izgovorom, da bi raz? prava o interpelaciji kalila dobre od? noša je med Italijo in nami. ie indi? rektno priznal, da se godiio onstran naših meja stvari take prirode. da bi že izraz našega resničnega naziranja o njih pokvaril razmerje med sosedo* ma, ki je formalno tako lepo v redu. Da se je dr. Ninčič ipak povzpel do te izjave, je z ozirom na njegovo do? sedanje stališče o nevmešavanju v ita* Ijanske zadeve vsekakor napredek. Ni pa seveda dvoma, da nas njegova iz* java vendarle ne more zadovoljiti. Nalašč smo označili težave, s kate* rimi vemo. da ima onraviti vsak naš zunanji minster glede Italije. Kljub vsem tem ozirom moramo vendarle na? glasiti, da bi se naše nacijonalne teze mogle in morale zagovarjati bolj mo* zato, bolj dostojanstveno, kakor to vrši dr. Ninčič. Ugled naše kraljevine fn našega naroda zahteva, da se čuje tudi s tribune našega vnanjega mini* strstva včasih beseda, ki pokaže našo državno polnoletnost, pa pri tem ven* dar varuje korektnost mednarodnih form. Saj to je baš glavno svojstvo dis plomacije, da zna nastopiti na tak na* čin. Naš dr. Ninčič tega ne ume. zato mu pri najboljši volji in kljub vsej ob* jektivnosti ne moremo priznati imena dobrega diplomata, vsai kar se tiče na* ših odnošajev do Italije. Ali zunanji ministri se menjavajo, naše ogorčenje nad italijanskimi nasi* !ji pa se ne menja in prej ali slej bo* no dobili zunanjega ministra, ki se bo identificiral z našim javnim mnenjem, z ogorčenjem vsega naroda. In takrat bo njegova politika tudi naša politika. Danes ob 20. orl v Unlotiski dvorani. SIMFONIČNI KONCERT Podsaveza mnzičara v Ljubljani Na programu: Balakirev: Simfonija, Strauss: Ples Salome. Honeger: Pacific 231: Bara novic: Simfonični Scherzo. Vstopnice v Matični knjigarni in trafiki Sever, od 19. ure dalje pred koncertno -tvorano. 3002 Podaljšano politično premirje Radič izziva klerikalce. — Pašič je odložil svojo akcijo še za nekaj časa* — Nasprotniki mu groze z novimi volitvami. — Beograd, »3. novembra. V izja- | kati do poročila anketnega odbora o vi, ki jo je podal Stepan Radič snoči novinarjem, se je dotaknil tudi SLS. Napovedal je. da se bo vprašanje glede sodelovanja SLS v vladi odločlo na jutrišnjem sestaku zaupnikov v SLS v Celju. Radičeva izjava se je danes dopoldne precej komentirala v političnih krogih, kjer se sodi. da gre le za novo izzivanje »n roganje g. Radiča. ker v sedanjem trenutku sploh ni govora o tem, da bi klerikala stranka stop:la v vlado. Voditelji radikalne stranke in koalicije RR ne čutijo potrebe, da bi v sedanj h za nje tako nevarnih in neprijetnih razmerah spravljali na tapeto kakoršnokoli vladno iz-premembo ker se boje. da bi take spremembe izzvale večje, za nje neugodne posledice. V skladu s to taktiko ie tud; Dopolno polMčno zatišje, ki je nastopilo včeraj in danes, ko Izgleda, kakor da bi bilo vse v najlepšem redu. Akcija N kole Pašiča. o kateri se je prejšnji leden tol ko govorilo, je stopila v ozadje. Domneva se. aa čaka g. Pašič na ugodnejši trenueK, kakor ie sedanji. Očividno hoče poča- aferi njegovega sina, nakar bo zahteval od kluba in stranke proste roke in začel z ofeTivn proti sedanji vladi. Neki radikalski minister je izjavil danes novinarjem, da ni treba pričakovati v doglednem času nobenih sprememb, najmanj pa od strani Nikole Pašiča in našlčevcev, katerim ie baje bilo po zatrdilu tega nrnistra z mero-dajne strani predečeno, naj ne poskušajo nobenih ak-ii oroti sedanji vladi. Ako bi radikiini klub delal Uzunovu čevi vladi težk*;čt' v skupščini, tako da bi morala vlada podati vsled nezaupn'-ce ostavko, je pripravljena druga in s-cer volilna kombinacija, ki bi mogla zadeti radikalno stranko v živo. zlasti pa baje pašičevce. — Beograd. 13. novembra. V političnih krogih ie vzbudilo pozornost dejstvo, da ie odšel Stepan Radič do svojem včerajšnjem popoldanskem sestanku s predsednikom vlade Nkoio Uzunovičerr k generalu Peru Zivkovi-ču, komandantu kraljeve garde, s katerim je ostal v daljšem razgovoru. 30 poslancev nn sliupftlnslii seji Narodna skupščina zopet nima razpravnega gradiva in vlada jo hoče znova odgoditi. — Viharna posvetovanja načelnikov strank in radikalnega kluba« — Beograd. 13. novembra. Seja Narodne skupščine ie bila danes otvoriena ob pol 11 uri. Po Drečitanem zapisniku ie predsednišrvo skupščine sporočilo nove interpelacije, ki so jih vložili poslanci. Poslanec Vesenjak ie vložil interpelacijo na zunanjega ministra glede prežaiania slovenskih in hrvatskih učiteljev v Italiji ter na finančnega minisira glede izpremem-be taksnega zakona. Poslanec Gosar je inter-peliral ministra za sociialno politiko o težkem položaiu delavstva. Poslanec Joca Jalovševfč ie vložil interpelacUo na ministra za poljedelstvo in vode o poplavah v Bački in Baranii ter je zahteval za svojo interpelacijo prvenstvo. Minister za poljedelstvo in vode Pucelj je oo kratki izjavi sprejel prvenstvo interpelacije Nato so bila postavljena na dnevni red razna poročila o prošniah in pritožbah, ki so bila sprejeta Seja Narodne skupščine ie bila danes vprav klaverna V klopeh ie sedelo komaj kakih 30 poslancev, k« so malomarno sledil? poteku seje ter med sabo govoriM o drugih stvareh. Politično zatišje, ki ie nastopilo po včerajšnjih burnih demonstracijah proti fašizmu v Narodni skupščin!, se je odražalo tudi na današmi seji. Predsednik Narodne skupščine Marko Trifkovič je še. tekom seje pozval šefe parlamentarnih strank na sestanek, na katerem jim je predlagal, naj bi se seje Narodne skupščine za nekaj dni odložile. O tem predlogu se je vnela zelo ostra debata, ki se ie ob pol 13. še nadaljevala. Verjetno je. da bo vladna večina pristala na odgo-ditev sej, ki se bodo zato nadaljevale še le sredi pnhadniega tedna. Tudi v radikalnem klubu se ie vršila seia. ki je potekla precei burno. Seia je bila sklicana radi dogovora za volitve odborov za proučavanie zakonskih načrtov o samoupravah, o begluškš uredbi in nettun-skih konvencijah. Ko je prišel podpredsednik Mihajiovič ia zazvonil z zvoncem, so se slišah klici. »Hvala Bogu, da slišimo tudi zvoneči« Poslanci so vpili: »Kje je vlada, da jo vidimo?« Mihajiovič je izjavil: »Tudi danes vas ne bi bil sklical, da ne gre za volitve v odbore.« Nato je nastal splošen prepir Ko so bile določene osebe za poedme odbore, je predsednik takoj zaključit sejo. dasi so mnogi poslanci zahtevali, naj rarpravlia klub tudi o drugih zadevan. ki so važne za vso stranko. Zakon o rfobrovoljcih 46.000 dobrovoljcev. — Beograd. 13. novembra. Včeraj po-poldne se je vršiia seja odbora. ki razpravlja o zakonskem predlogu o dobro-voljcih. Zakonski predlog je bil v nace'u sprejet, danes pa se nadaljuje podrobna debata. — Beograd. t3. novembra Na si nočni seji odbora zu pretres zakonskega načrta o dobrovoljeih je najprvo govoril posl dr. Pivko ter prijavil n: d 400 dobrovoljcev za zemljo. Nato je minister vojne in mornarice Dušan Trtfunovič podal obširen referat o dobrovolj6kem vprašanju in zelo zanimivo statistiko o Številu dobrovoljcev. V celem je 46.304 dobrovoljcev. Va Bačko in Bara-njo odpade 4767, na Srem 2902, na Slove rrijo 207. na Slavonijo 1193, na Dalmacijo 2996. na Hrvatsko 4282, na Bosno in Hercegovino 8624 in na Črno goro 219. Razen tega spadajo semkaj tudi dobrovolici iz prejšnjih vojn. RAZTRGANE KANDIDATNE LISTE — Zagreb, 13 novembra. V nedeljo 14. t. m. bi se morale vršiti n2 zagrebškem vseučilišču volitve nove uprave Akadenv» skega podpornega društva, ki je obenem reprezentanca slušateljev vse univerze — Tekom zadnjih dni so se vršila pogajanja radi skupnih nastopov, ki pa so večinoma ostala brezuspešna Ko je jugosfovenska skupina hotela sinoči izročiti svojo listo predsedniku IAPD, je nastal med delegati raznih skupin prepir in delegat nasprotne skupine je v jezi pograbil vse kand dame liste in jih raztrgal Radi teqa so bile vo* litve preložene za teden dni m se vrše 21 novembra. Vse skupine so bile pozvane, da vložijo nove kandidatne liste. Konfrontacija Garibaldija z njegovimi žrtvami — Pariz. 12 novembra. Dane« so bili trije italijanski anarhisti kontrontirani z Ga-ribaldijem. Garibaldi jim je naroČil, naj potujejo v Italijo, kjer naj izvrše atentat na Mussolinija. čim bi bili italijanski anarhisti prestopili italijansko mejo, jih je hotel Garibaldi izročiti italijanskim policijskim oblastem. Konfrontacija je bila zelo dramatična. Anarhisti so opsovali Garibaldija in ga hoteli pred sodniki premikastiti. KRALJICA V BUKAREŠTI — Bukarešta. 13. novembra. Snoci le prispela semkaj jugoslovenska kraljica Jurija, da obišče svojega bolnega očeta ru-munskega kralja Ferdinanda. Kraljica ostane v Bukarešti teden dni Bolezen kralja Ferdinanda je precei opasna: zdravniki še doslej niso mogli ugotoviti točne diagnoze. UČITELJSKO IMENOVANJE — Beograd, 13. novembra. Minister za socijalno politiko Je imenoval Albina Stritarja iz Ptuja za učitelja na državnem vzrojnera zavodu za zanemarjeno deco. UNION ČOKOLADA KAKAO BONBONI dedno novo nasilja v Trstu in okolici Fašisti zopet napadajo mirne Jugoslovene* — Naše narodne lokale spremenili v svoje štabe. — Ravno tako divjajo tudi po ostali Italiji* — Dr* Wilfan izpuščen« — Ljubljana« 13. novembra. V razgovoru s potniki iz Italije, ki so prispeli iz Trsta, se doznavajo naravnost neverjetne stvari o postopanju fašistov napram Hrvatom in Slovencem v Italiji, zlasti Trstu in tržaški okoiici. Danes noben Slovan v Italiji ni več varen svojega življenja, samo ako iz-pregovori hrvatsko ali slovensko besedo. Tudi Nemcem se v Trstu ne godi bolje. Vsa slovenska in hrvatska dru. suva so razpuščena, njihova imovina zaplenjena. V orostore hrvatskih in slovenskih društev so fašisti namestili svoje pisarne, iz katerih vodjo zdaj preganjanje iugoslovenskega Življa v Italiji. V Trstu krožijo vesti, da bodo Hrvati in Slovenci deportirani v italijanske koloniie v Afrfoi. Revnejši sloji žive v skrajni bedi. ker nmajo nikake možnosti, da bi se preživljali. V Trstu in v okolici so napadi na Jugosloven-na devnem redu. Tudi v italijan^&lh krogih vlada proti fašistovskim oblastem hud odDor. — Palz. 13. novembra. Fašistov-ski izgredi po celi Ftaliji še niso prenehali. Potrjujejo se vesti, da so fašisti zažgali dragoceno biblioteko znamenitega književnika in filozofa Croceja. Fašisti so zažsrali tudi hišo nov'narja Scarfolia. bivšega lastnika lista «Matl-no». Hiša je popolnoma zgorela. V Genovi |e bil odpuščan iz službe šef policije, ker je odredil, naj se zastražljo hiše ogroženih meščanov. V Milanu je bilo doslej poškodovanih 250 faiš, nad 850 oseb je prepeljanih v bolnice. Fašisti so na javnih mestih postavili veša-la, da ustrahujejo prebivalstvo. — Pariz, 12. novembra. Vsa fnuioocka javnost je ogorčena nad brerpriuiernim divjanjem fašizma v Italiji. Listi prinafiajo obsežna poročila o aretacijah in lii&nih preiskavah pri nasprotnikih fašizma Italijansko časopisje je podvrženo strogi kontroli in ne sme o teh dogodkih ničesar poro&iti. Tudi aovinske agencije imajo strog uaiog, molčati o teb dogodkih. Inozemski poročevalci listov so pod stalnim tajnim nadzorstvom. I Oblasti preprečujejo oddajanje količkaj ne-j prijetnih vesti v inozemstvo. Zato so informacijske zveze med Italijo in inozemstvom zelo otežkočene. Uvedena je celo tajna cenzura pisem in drugih poštnih poiiljk. — Rim, 12. novembra. Prestop poslanca De Gasperi, tajnika katoliške ljudske stranke, k fašizmu ni bil sprejet v faSistov-skem taboru s posebnimi simpatijami. Svoj mandat je izgubrl kljub prestopu. Fašistov-sk: poslanec Sarace je poslal De Gaspariju sledečo brzojavko: »Vaša spreobrnitev ie tako prepričevalna, da se bom pri prvi priliki podvizal prisoUti vam par krepkih zaušnic« — Rim, 13. novembra. Vlada je odre dila, naj se slovenski poslanec v rimskem parlamentu in vodja narodnih manjšin v Italiji dr. Wilfan nemudoma izpusti iz naporov. Dr. Wilfan je odpotoval v Trst« Vladni krogi izjavljajo, da je bil dr. Wilfan aretiran — pomotoma. Društvo azil narodov pod mu Sestanek sovjetskega in turšk ega zunanjega ministra v Odesi. — Kader naj tvorijo Rusija, Turčija, Perzija in Afganistan« — — Moskva, 13. novembra. «Izvest-ja» priobčuiejo uvodnik o sestanku med turškim zunanjim ministrom Ru-dži begom in Čičerinom, ki se bo vršU v Odesi. Kljub ustrahovanju od strani velesil je Turčija ostala s sovjetsko vlado v najtesnejših prijateljskih zvezah, cfzvestia» so preorčana. da bo sestanek v Odesi imel iste dobre posledic kakor sestanek v Parizu 1. 1925, kjer sta ista državnika podpisala pogodbo o arbitraži med obema državama. — Rim, 13. novembra. Po vesteh iz Carigrada bo na sestanku v Odesi za- ključena četvorna zveza med Rusijo, Turčijo, Perzijo in Afganistanom. — Carigrad, 13. novembra. Vojna ladja «Hamidije» je prispela s turškim zunanjim ministrom v Odeso, kjer jc sprejel ministra Rudži bega ljudski komisar Čičerin v spremstvu odeskih sovjetskih oblasti. — London. 13. novembra. Diplo-matični krogi pripisujejo sestanku v Odesi precej veliko važnost. Ne verujejo pa, da bi se na tem sestanku ustanovila Zveza azijskih narodov, ki bi mogla resno ogrožati veliko zapadno institucijo Društva narodov v Ženevi. Konec rudarske stavke ■ — London, 13. novembra. Stavka rudarjev, ki ie trajala šest mesecev, |e zaključena s kompromisom na temeUn pokrajinskih sporazumov, ki bodo uredili vprašanje delovnega časa in mezd. Krizi in težave nasin kopališč — Dubrovnik, 13. novembra. V Dubrovniku je bil otvorjen kongres Saveza kopališč in letovišč, ki mu prisostvujejo zastopniki kopališč in letovišč iz cele države, nadalje predstavniki ministrstva trgovine, narodnega zdravja in socijalne politike. Poročevalec Izidor Fuchs iz Daruvar-ja je govoril o velikih davčnih bremenih, ki so naložena kopališčem in ki ogrožajo to stran našega gospodarstva. Naštel je 17 raznih vrst davkov, ki povzročajo, da morajo plačevati nekatera kopališča na naslov raznih javnih dajatev 120 do 130 odstotkov čistega dobička, tako da morajo biti deti-citna. Posebno težko breme nosijo kopališča, ki morajo brezplačno lečiti invalide. Delegat ministrstva socijalne politike je tem izvajanjem ugovarjal ter predložil statistiko, iz katere izhaja, da se invalidi niso poslužili teh ugodnosti niti do 5 odstotkov, kaj Šele 20 odstotkov gostov, kar jim pristoja po zakonu o invalidih. O delovanju društva >Pulnik< je poro-Čal Jerko Čulič iz Splita. Sprejeta je bila njegova resolucija, ki ugotavlja, da je >Putnik< osrednja ustanova za promet tujcev, ki prihajajo v našo državo. Zanimiva razprava se je razvila pri vprašanju naših prometnih razmer in tarif. Sprejeta resolucija zahteva, naj se uvedejo diferencialne tarife ter dovoljujejo tudi v bodoče prevozne olajšave. O propagandnih razstavah v inozemstvu je govoril tajnik Saveza Dragomanovič, ki je pri tej priliki opozoril na neke nepravilnosti ministrstva notranjih del. O hotelskem vprašanju je govoril predsednik Saveza hotelirjev in gostilničarjev Miličevič iz Beograda. Zvečer se je vršil po zaključku kongre- sa banket, ki so mu prisostvovali tudi predstavniki civilnih in vojaških oblasti, dane« pa so kongresisti odpotovali v Črno goro. VOJAŠKA ZVEZA MED ITALIJO IN RUMUNIJO — Rim, 13. novembra. «Giornale d* Ita* IIa» poroča, da so bili za časa bivanja rta« lijanskega maršala Badoglia v Bukarešti po* loženi temelji bodoče zveze med Italijo in Rumunijo. Na banketu je izjavil maršal Badoglio med drugim: «Ako zaide Rumu* nija nekega dne v kakršnokoli nevarnost, boste vedno našli na svoji strani maršal« Badoglio.» «Giornale d' Italia» komentira te be* sede in pravi, da je zaenkrat še prerano govoriti o vojaški zvezi med Italijo in Ru* munijo, da pa bo prej ali slej do tega prišlo. DUNAJSKI NOGOMET — Dunaj, 13. novembra. Na včerajšnji državni praznik so se vršile sledeče pr-. vensrvene tekme: Viena : Rapid 2 : 0, Simmering : Sportklub 3 : 1, FAC : Wacker 3 : 1, AmateuTji : WAC 2 : 1. Borzna poročila. Ljubljanska bona danes ni posloval*. Zagrebška bona danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Curik 10.925, Pariz 189, London 275, Milan 234.50, Newyork 56.65, Praga 168.10, Berlin 13.49, Dunaj 800. INOZEMSKE B0RZH. — Curih: Beograd 9.14, Parni 17 2h, London 25.15, Newyork 513, Milan 21.40, Praga 15—36, Berlin 123.15, Dunaj 78.10, — Trst: Beograd 42.70, London 117.50, Newyork 24.20, Pariz 80, Praga 71.75, Čarih 466. NAPREDNI AKADEMIKU Volite listo DELOVNE 0MLADINE B* r Roparski umor v Rožni ulici O morilcu še vedno ni nobenega sledu« — Odnesel je večjo vsoto denarja. — Danes bo izvršena obdukcija trupla. Grozen roparski umor, ki je bil odkrit včeraj dopoldne v Rožni ulici, tvori danes predmet živahnih komentarjev. Vse se čudi, kako je mogel krvav zločin sredi mesta ostati tako dolgo prikrit. Policija mrzlično zasleduje in preiskuje vse podrobnosti ter si z vsemi silami prizadeva, da Čim prej razjasni ta zagoneten umor in izsledi zločinca. Zasledovanje je zelo otežkočeno. ker je od dejanja potefclo ie skoraj 12 dni in je morilec med tem časom lahko že daleč pobegnil in spravil svoj plen na varno. V hiši stanujoče stranke zatrjujejo, da je Karel Primožič ttrpatam prenočeval pri sebi svoje znance in sorodnike, kar pa se ni zgodilo pogostokrat. Morilec je seboj odnesel tudi ključ veznih vrat Ker je bilo vse razmetano in zaprašeno, ni najti nikjer pravih sledov za morilcem. Tudi odtisi na ročaju sekire so prav slabi in deloma že »ab risani. Umorjeni Primožič je bil daleč naokoli med kmeti znan pod imenom «Karol z bulo», ker je imel pod čeljustjo rdečo bulo. Kmetom je dajal Primožič po sejmih obleke na kredit za vse člane rodbine. Kmetje so mu plačevali ali v obrokih ali pa na daljši rok. Domneva se, da je imel v stanovanju večjo vsoto denarja, ki pa je sedaj izginila. Pri ljubljanskih trgovcih-manufakturistih na debelo je imel večje kredite za približno skupno svoto 125.000 Din. Policija je uvedla intenzivna poizvedovanja in zasliševanja pri posameznih sejmarjih in njegovih prijateljih. Kolikor je do danes znano, je bil Karol Primožič dne 2. novembra t 1. na velikem sejmu v Cerknici, kjer je po zatrdilu sejmarjev imel izredno dobre kupčije; dne 3. t. m. je bil Primožič še na sejmu v Zagorju ob Savi. Tudi ta semenj je bil dober. Od takrat pa se ni udeležil nobenega sejma več. Kdo je morilec, je sedaj zavito še v popolno temo. Vse kaže, da si je mori lec zaželel denarja, ki ga je Primožič imel prve novemberske dni po izpovedi njegovih znancev v veliki množini. Danes ob 15. bo obdukcija Primožiče-vega trupla v mrtvašnici pri Sv. Krištofu, kamor so ga prepeljali včeraj popoldne. Epidemija lesarja v Ložhl dolini Tri smrtne žrtve. — 31 bolnikov prepeljanih v ljubljansko bolnico. — Glavni vzrok: pomanjkanje pitne vode. — Najhujša nevarnost minula. Zadnji čas so se razširile alarmantne, deloma resnične, deloma pretirane vesti o epidemija lega rja v loŽki dolini, zlasti v občini Stari trg pri Ložu. Da pomirimo razburjeno prebivalstvo, smo se informiran na merodajnem mestu o situaciji in dobili zagotovilo, da ne obstoja ni kak a nevarnost okuženja ne za okolico Starega trga, ne za Ljubljano, kamor so v teh dneh pripeljali okrog 30 bolnikov. Ravno ta epidemija dokazuje, kako potreben je sistematičen poduk širokih plasti prebivalstva o nalezljivih boleznih in o tem, k£ko se jih je treba varovati. Da Se ie epidemija tako razširila, je v prvi vrsti kriva malomarnost ljudi in brezbrižnost za higijeno. Prvi slučaj logarja se je pojavil sredi meseca avgusta v vasi Nadlesku. Obolela je JuJka Žnadaršič. Bolezen so smatrali za težjo influenco in je niso niti javili. Okrožni zdravnik v Ložu, ki nd zdravil te bolnice, je dne 15. septembra ugotovil prvi slučaj tifusa pri nekem delavcu v Baierju. Bolezen se je hitro razširila v drugi polovici meseca septembra in je 29. septembra bilo ugotovljenih že devet slučajev. Tudi tekom oktobra se epidemija ni polegla. Sredi oktobra je prispel v Lož predstojnik higiienskega zavoda v Ljubljani g. dr. Ivan Pire ki ie izvršil ogled v vaseh Stari trg, Bajer, ViŠevek in Nadlesek. Odredil je vse potrebno, da se razmah epidemije zajezi. Ugotovil je, da pospešujejo razširjenje Ie-garja naslednje oko! nos ti: 1.) pomanjkanje dobre pitne vode; po nekaterih vaseh pijejo ljudje vodo kar iz potočkov, kamor se steka vsa ucnazanost in nesnaga; 2.) eden izmed prvih bolnikov je imel mesnico, ki se je prepozno zaprla; in 3.) bolnikov niso izolirali, zato so ponekod oboleli vsi rodbinski člani. Dr. Pire je odredu cepljenje prebivalstva v vseh označenih vaseh in dal z avtomobili higijenskega zavoda prepeljati v ljubljansko bolnico 9 oseb, nato 3 t. m. zopet 8 in 10. t. m. še 14 oseb. tako da se nahaja v ljubi jamski bolnici 31 na i e gar ju obolelih oseb iz Ložke doline, docim se nekateri zdravijo še doma. Odrejena je bila dalje karantena vasi Viševka in Bajer-ja, kakor tudi izolacija vseh hiš v okolici, v katerih se je pojavil legar. Vse te odredbe so pokazale kmalu lepe uspehe in preprečile nadaljai razmah legarja. Cerni-rana vsa Viševek, od koder ne sme nikdo drugam, bo nafbrže že prihodnji teden svobodna. Glavna nevarnost je sedaj odstranjena. V bolnico prepeljali bolniki so že vsi na Maurice Boue: 55 t ji i 41 Roman. — Kaj bi tisto, je dejal z ironičrrim nasmehom. Tudi duhovi so dolžni drug drugemu varstvo in pomoč.. Zato sem vam radevolje na uslugo,, kar se tiče te skrinjice. Samo bojim se, da boste nekoliko razočarani. Zakaj v zabojčku so samo take stvari, ki bi vam kvečjemu služile za utešenje umetniških želj, če jih kaj imate, seveda: v njem ni ničesar kakor nekaj komadov slikarskih tub. Jobic je bil strt. Imel ni poguma, niti mu ni prišlo na misel, da bi se zagovarjal m opravičeval. Izgubi! je bil mnogo več kakor lovec v basni: prelestni sen, svobodo in nemara še celo življenje ... Bilo je okoli enajste ponoči, ko so bandrta prepeljali v sobo v pritličju, ki so jo za silo preuredili v jetniško celico. Jobic je mrko zrl predse. Noisvjev pogled je preteče počival na njem in bandit ni mogel od njega pričakovati ničesar dobrega. Predobro je slikar še pomnil, da se je imel baš Joblcu zahvaliti, da so mu ujeli prijatelja Morlona. Slednjič je bilo Noisyju zloveščega molka dovolj. Obrnil se je k jetniku. — Ali rrri hočeš, ti podli zločinski stvor, vsaj povedati, kaj si storil z mojim nesrečnim prijateljem Morlonom? — Z Morlonom? je gluho odgovo- potu okrevanja, novih obolenj v zadnjih dneh ni bilo. Utemeljeno ie upanje, da bo epidemija, ki je doslej zahtevala tri smrtne slučaje, kmalu popolnoma udušena. Da se zopet ne ponovi, pa bo seveda treba misliti na to, kako se odstrani glavno zlo pomanjkanje pitne vode Ako bodo ljudje še nadalje prisiljeni piti vodo Iz potoka, se je bati. da se bolezen v prvi ugodni prüf ki zopet pojavi. Sport Izredna glavna skupščina LNP Jutri ob 10. dopoldne se vrši v restav racijskib prostorih Zvezde izredna glavna skupščina LNP. Izredna skupščina se vrši na podlagi odredb JNS, ki je razveljavil med drugim dosedanjo določbo pravil, da ima odstopajoči odbor tri glasove. Za jutrišnjo skrpščino vida v naši športni javnosti izredno zanimanje Zakulisna borbe se vrši že cele tri tedne med starima riva-loma Primorjem in Ilirijo. Prijavljenih je bilo vsega skupaj 10 novih klubov, ki pa najbrž ue bodo vplivali ua potek glavne skupščine, ker ni verjetno, da bodo imeli glasovalno pravico. Prognozo o izidu jutrišnje borbe je težko staviti, ker imata obe skupini pri lično enako število klubov za seboj. Upamo, da bo glavna skupščina potekla v miru in dostojno; bilo bi pač najbolje, da se postavi nekaka kompromis na lista odbora, ki bi ^garantiral za uspešen razvoj našega nogometa in sanacijo naših športnih prilik. — Nogometne tekme na. igrišču Ilirije. Na prostoru Ilirije se vrše jutri« v nedeljo tri tekme, v katerih nastopijo poleg kombiniranih moštev Ilirije in Jadrana nekateri klubi ljubljanskega II. razreda, ki so v prvenstvenem tekmovanju dosegli prav lepe uspehe. Posebno zanimiva obeta biti tekma med Ilirijo in Reko, ki gojita soroden, kombinacijski nogomet. Redosled tekem je sledeči: ob 10.30 Panonija : Jadran, ob 14. Ilirija • Reka, ob 15.55 Krakov© : Trbovlje. — Opozarjamo na kolesarske in moto- ciklistične dirke, ki se vrše jutri popoldne ob 2. na igrišču Primorja na Dunnajski cesti. Gospodje funkcijonarji naj se zbero na igrišču ob 13.30, tekmovalci pa naj se javijo ob 10.30 dop. v restavraciji pri »Novem svetu«. ril Jobic. Izročil sem ga grofu Kerberveju. — Grofu Kerberveju? — Da, grofu Kerberveju. Bil sem v njegovi službi in delal po njegovih načrta. — In kaj je storil ž njim grof Ker-berve? je tesnobno nadaljeval Noisy. — Zapreti ga je dal kot talca. — Kot talca? — Da. Dobil sem ukaz, da moram danes najkesneie do desete zvečer priskrbeti grofu zaboiček, v katerem se baje nahajajo dragoceni dragulji, važne rodbinske listine in... — A v kaki zvezi je Mortan s tem tajtnstvenim zabojčkom? vpraša Noisy, ki se ga je iel polaščati čuden nemir. — Orof mi ie ukazal, naj mu danes do desete zvečer prinesem zabojček. Ce se mi naloga ne posreči, le dejal, mora Morlon povedati, kie se nahaja. Ako ta ne bi hotel govoriti, ga čaka smrt. Noisyju se Izvfje krik besa in obupa. Ves z dvoj en se zgrudi na stol in zaječi od bolesti. Toda naenkrat plane pokonci: — Izpustite tega človeka na svobodo! vzklikne proti orožnikom. In ko se on! začudeno spogledalo, se obrne k ujetniku: — Poslušal me, nesrečnik! OdTnrp!-H ti hočem Morlona za ceno dragocenega zabojčka . . Celo premoženje se nahaja v njem. Še več: od njega le od- Slovenski dijaki v zvezdarnah v Greenwichu in Edinburgu Ob prÜÜci prve tu o venske ekskurnjc v Anglijo je posetila mal« skupina dijakov pod vodstvom lektorice na ljubljanski univerzi Miss Copeland tudi zvezdama v Greenwichu in Edinburgh u. Gre en wich ie predmestje Londona na jugozapad« strani. Na malem gričku sredi parka se dviga ta svetovni zavod, katerega pa sestavlja več manjših poslopij. Takoj ob glavnem vhodu nas presenhijo točne dolžinske mere. To so medene palčice, montirane v zid, ki pred stavljajo 1 ineh, 1 foot in 1 yard. Zraven je velika stolpna ura z astronomsko točnostjo in električnim pogonom. Ljubeznjivo sta nas sprejela šef sir Frank Dyson in njegova dva asistenta. Naši skupini sta pridružila tudi dva japonska profesorja. Vodili so nas najprej v najstarejši historično važni oddelek. Visoka okrogla dvorana s štirimi velikimi okni. ki so točno obrnjena an Štiri glavne nebeške strani, je služIla prvotno kot opazovalnica, danes pa je tu biblioteka. Okrašena je dvorana s slikami mnogih angleških astronomov, ki so delovali na tem zavodu. Tu čuvajo tudi najstarejšo uro s še lesenim kolesjem. Nato smo stopili v oddelek za določevanje astronomskega časa. Točno v smeri sever-jug je montiran meridijanometer, to je daljnogled za opazovanje najvišjega stanja solnca, ta-kozvane gornje kufanfnacije. Premer dalno-gleda znaša okrog 20 cm, njegova dolžina okrog 3 m. Preko leče je ena vertikalna in ena horizontalna črta in njih križišče se nahaja točno v sredini leče. Ko dospe sol-ce do te točke je ravno poldan in se nahaja nad nul = meridijanom. Seveda je treba doprinesti temu času še marsikatero korekcijo. Šli smo dalje v drugo poslopje, kjer ie veliki refraktor. To je dalnogled s premerom 50 cm in dolžino 5 m, ki služi za opazovanje gibanja nebeških teles in njihovega materijalnega sestava. Teleskop je montiran v kupoli zgradbe. Pod kukalom telesko pa le komodno ležišče, tako da se zvezde lahko vznak leže opazuje. Celokupna kupola s teleskopom vred se da električnim potom vrteti okoli središčne osi in sicer ie brzina tako regulirana, da so kotna hitrost kupole in zvezde enake. Na ta način kaka clrkumpolama zvezda, ki se nahaja stalno nad hozintom, nikdar ne izgine opazovalcu izpred oči. Tako opazujejo gibanja nebeških teles. Da se pa svetloba, ki prihaja od zvez de skozi dalnogled potom prizme razstaviti v sestavne dele in tako na spektralno-ana-litični način dognati ketrrizem dotične zvezde. Končno smo prišli v fotograiični oddelek, kjer so nam pokazali zbirko različnih posnetkov, kakor celotne in delne lunine in solnčne mrke, solnčne pege in protuberance kraterje na luni, trabante planetov, različne skupine zvezd skupine zvezd n slffirao. Interesa nt na ie slika, ki pokazuje pot zvezd okoli polarnice. Fotografska plošča je eks-ponirana ves dan, tako da zvezda tekom 24 ur s svojo svetlobo zariše krog. Na sliki je več takih koncentričnih, krogov ko jih skupno središče tvori polarnica. Vse te slike so dijapozitivi. Vpisali smo se v spominsko knjigo in se nato prisrčno poslovili od ljubeznjivih gospodov. Ko smo se vrnili k ostalim tovarišem v London, so nas izpra sevali, ali smo videli nul-meridijam. Ekskurzija se je nadaljevala iz Londona preko Sheffielda do Edinburgha na ondotai obali škotske. V Edinburghu je zvezdama, po rangu druga v britanski državi. Ustanovitelj te zvezdarne je pokojni oče naše Miss Copeland. V glavnem je edinburška zvezdama isto kot ona v Greenwichu. šef je tu profesor Sempson. Ker pa ]e bil ta odsoten nas ie povabila njegova soproga na čajanko in ob tej priliki smo si ogledah" opazovalnico. Predvsem se tu zanimajo za spektral-Ino analizo Gospod Copeland je bil specija-Ust na tem polju. Razven velikih in malih teleskopov, različnih ur, fotografiranih spektrumov meteoroloških instrumentov in bogate knjižnice smo imeli tu priliko, da smo si ogieali še registrirajoči radio-aparat in seizmograf z optično registracijo. Registrirajoči radio je na zunaj isto kot navaden poštni telegraf z razliko, da Morsejevi znaki prihajajo brezžičnim potom. S seismogra fom aJi potTesomeriem pa opazujejo potrese, predvsem one, katerih Izhodišče ie jako visna moja ljubezen, bodočnost dekleta, ki ga ljubim nad vse na svetu — Vsa moja sreča je v njem... Vidiš, in ta zabojček ti ponujam v zameno za življenje najdražjega mojega prijatelja, prijatelja, ki se je toli nesebično žrtvoval za njo in za mene... Razumeš, ta zabojček ti podarjam... Daj, reši mi prijatelja, rotim te pri vsem, kar ti je dragega In svetega na zemlji... Noisy je govoril z naraščajočo vročico. Neskončen nemir je zvenel iz njegovega drhtečega glasu. — Sprejmeš mojo ponudbo? je nadaljeval grozničavo. Pristajaš? Ah, prijatelji orožniki izpustite tega človeka na svobodo! Toda žandarji so bili drugega mnenja. — Ta človek je padel v roke pravice, je odvrnil hladno njih X0Dunajska srca<. PRIKEDITVE V NEDELJO. Gledališča: Drama: Doktor Knocke. — Opera: >Terezina< Kinematografi: Matica: ■ Harem<; — Dvor: >Rože z juga<. — Ideal: »Dunajska kri. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, Gosposvetska cesta. Solnce zaide danes ob 16.34, vzide jutri ob 6.55 in azide ob 16.34, Mesec vzide danes ob 13.4o, zaide ob 20.24 in vzide jutri ob 14.18. (Prvi krajec.) Film Pri nas in drugod Ta teden smo imeli enkrat precej pester, mešan program. Servirali so nam tri nemške ter po dva ameriška in francoska filma. Matica le predvajala Foxov film »Nero«, ki obravnava slovito snov »Quo vadisa«, seveda precej v ameriškem žanru. Publiki je ugajal. Se bolj pa je ugajala »Deviška Suzana«, vsebinsko sicer povprečen, a režijsko in igralsko prav dober film, poln humorja in življenja, a tudi posrečene satire. Dvor je igral v začetku tedna »Črnega orla«, ki velja za enega najboljših filmov pokojnega Rudolfa Valentina, dasi je marsikoga razočaral, ker so mnogi, ki so črtali poprej toliko hvale o njem, pričakovali več. Drugi filmi so bili Še: »Tretja eskadrona«, »Avantura« in vfilmllend Zolajev sloviti roman »Nana«. V Mariboru so igrali: »Črna grofica« s Polo Negri v glavni vlogi; dalje »Tara gori v Mabelini söbK »Bandit Pancho Lopez«, »Qozdarjeva hčerka« itd. V Zagrebu so igrali: »Prestol ln lju-bav«, »Mlinar kralj«, »Na lepi modri Donavi«, »Trije potepuhi«, »Tom, Tony. Tiger«. »Carjev glasnik«, »Les Miserables«, »Njegovo Visočanstvo republikanec«. Starinar iz Amsterdama«, »Dirka v smrt« itd. V Beogradu so igrali: »Izgubljeni sin«, »Katastrofa«, »Buridan«, »Kasanove Ijubav-ne avanture« itd. Na Dunaju so igrali: Premijero veličastnega in monumentalnega filma »Ben-hur«, ki se v doglednem času obeta tudi LJubljani, premijero novega Ufa - filma »Faust« z Janningsom, dalje »Mondena Žena« s Polo Negri, »Carjev sel«, »Brata Schellenberg« m še celo vrsto raznih znanih in manj znanih filmov. V Parizu so igrali: »Izgubljeni paradiž«, »Vesela vdova«, »600.000 frankov na mesec«, »Micky«, »Carmen«, »Oraščakinja z Libanona«, »Rajmond se vojskuje«, »šejk«, »šejkov sin«, »Razkolnikov«, »In-cognito«, »Moja krasna in jaz«, »Concours de charleston« (Gloria Swanson) Itd. Kdor oglašuje, ta napreduje! upno. Morlon je bil uteleSena zvestoba in nič na svetu ga ni moglo pripraviti, da bi izdal tajnost, ki bi mogla škodovati njegovim prijateljem. In ta najdražji vseh prijateljev je mrtev ... Umrl je za mene... Nebo, ali mi moreš oprostiti ta grth? Slikar je zaihtel kakor dete. — Ah, če bi bilo mogoče... če bi bilo mogoče, bi iz srca rad žrtvoval deset takih zabojčkov z milijonskim premoženjem, samo da bi rešil svojega druga... — Bilo bi povsem odveč! vzklikne tedajci neki glas, kj se je zdel nekam znan. Ob zvoku tega glasu je Noisy zadrhtel in Jobic ?e ie zdrznil... Instinktivno sta se oba okrenila k vratom, odkoder je prihajal glas. O groze, je-li bilo mogoče? Mar vstajajo mrtvi iz grobov? Nehote sta oba klecnila in omahnila nazaj. Resnično, bila je noč duhov in hiša je po vsej pravici zaslužila ime »zakleta hiša». Dotlej so se prikazovali le duhovi, ki so po svoji vnanjosti naliko-vali živim ljudem. Toda to pot ni moglo biti nikakega dvoma: pojava, ki je stala pred njima, je bil pravi, Dravcati duh, kakršni nastopajo sicer le v legendah in na spiritističnih sejah! Kajti na pragu ie stal duh Morlona! Bila le bleda, mrtvasTco bleda, razcapana in mokra pojava Morlona... In da je bila slika še popolnejša, še jrrozotnejša. le stala za njim še druga postava, nič manj strahotna, nič manj spominjajoča na fantome v zločestih pravljicah, takisto razcapana in mokra, takisto mrtvaška!... — Ah, prijatelj, ti!... Najdražji prijatelj! je zajecljal Noisy z zamira-jočim glasom in se zgrudil v Morlo-nov objem. Torej še živiš in te niso ubili! Morlon se gromko zasmeje. — Kakor vidiš, ne. A bil je že poslednji trenutek in smrt me je že grabila za vrat. Da ni bilo tega hrabrega dečka, ki je prišel z menoj, bi me pač ne bilo več med živimi. On je moj rešitelj, njemu se moram zahvaliti, da se ta hip ne mastijo z mojimi zemski-mi ostanki somi in druga neprijetna morska golazen... Le oglej si ga, ne-srečnika^ neutolažljivega, ki si ne more odpustiti, da me ni rešil že prej in mi prihranil hladno morsko kopel. Srečala sva se na ladi«, on mi je bil ječar. jaz pa njegov jetnik. V davnem času mi je on enkrat rešil življenje, jaz pa njemu dvakrat. To je bilo pred desetimi leti. Skratka, srečal sem v njem svojega starega vojnega znanca ... Morlon se naenkrat preknne: zagledal je bil Jobica! — O, glej, glej! vzklikne razigrano. Koga vidim tu? Dejal bi, da je Ul-ric, Imenovan Jobic. »Strahovalec duplin ...« Glej, kdo bi si bil mislil, da ga bom srečal in povrhu še v tako prijetni družbi! S temi besedami pokaže na orožnike. Dogodki križem Jugoslaoiie Za stavo pojedel živo žabo* — Po poroki v smrt. — Defravda-dfa pri monopolski upravi v Kruševcn. s— Lažni opekarnar ogoljufal beogradske stavbnike. Seljaki iz Slavonije, k"» sede v poznih večerih okoli kotlov za kuhanje žganja, si pripovedujejo vsakovrstne zgodbe kakor pri na.« polharji, tu pa tam pa preide pogovor na vsakovrstne dogodke in druge zanimivosti O eks-centričnem slučaju, ki se le dogodil nedavno v slavonskem selu Klokočeviku. pa pišejo hrvatski listi. Med zbranim' seljaki okoli kotla je pogovor nanese! tudi na žabe in nekdo Je pripomnil, da se mu žaba tako gnusi, da jo ne bi nikdar prijel v roko. Nato se je našopiril nc&i mlad' fant in širo-ko ustno pristavil, da si upa no jesti ž;vo žabo. Stavil je takoj s prvim za 150 D, da poje živo žabo. Drugo iutro so bili vaščani priča izredne stave Na neki bližnji opekarni ie fant ujel živo žabo in jo pričel pred očmi ostalih hrustati. Žaba pa mu ni šla preveč v tek. &er je bila grenkega okusa Da pa ne bi izgubil stave, ie fant predlagal, da eredo k bližnjemu potoku, češ da so potočne žabe slajše. Zabo so kmalu ujel. fant je odprl usta in naslednji hip jo je pole-del. Ostalo je samo par koščic Tako le naglo zaslužil 150 Din Dober tek! Mladi trgovec Palko Jormaok* lz Stare Pazove se je nedavno zaliubH v 181etno selško lepotico Anko Vatukovo lz sela Kovačica Mladenka mu je tako ugajala, da te sklenil, da io poroči Svoj namen je sporočil tudi svoii materi, ki pa ni bila s tem preveč zadovoljna Palko je menil da njegova mati pač ne misli resno in da bo sčasoma že Dopustila. Zato ie javi! svoji Anki. da se v najkrajšem času poročita. Končno ie napočil željno pričakovani poročni dan. Mati se ie energično protivija zakonu, toda Palko ni hotel prelomiti že dane besede. V Kovacxi je bila poroka. 00 poroki pa je odšel Palko v hotel. Pol ure kasneje je v sobi odjeknil strel Sobarica, kj je vdrla v sobo. ie našla Palka v mla&uži krvi. Bil ie že mrtev. Na mizi je ležalo pismo sledeče vsebine: »Dalje nisem mogel! Liubil sem svojo zaročenko in svoio mater! Obe sta mi enako dragi in zato mi je ljubše, da obe izgubim. V smrt poidem in naj mesto mene živega i moia mati i moja zaročenka objameta moi hladni grob .« Tragična smrt simpatičnega mladeniča je zbudila splošno sočutje. V Kruševcu ie bil kot dnevnicar zaposlen pri monopolski upravi Mladen Simič, ki je dnevno prenašal večje zneske na monopolsko upravo Nedavno je nesel na monopolno upravo znesek 450.000 Din s čekom za upravo držav, nih monopolov v Beogradu. Ker ga Čez eno uro ni bilo nazaj, ie blagajnik sumil, da nekaj ni v redu in je slučaj prijavil okrajnemu glavarstvu Obveščena je bila policija ki je izdala tiralico za beguncem Ni pa izključeno, da ie postal Simič žrtev zločina. Doslei ie bil glasu kot zanesljiv in so mu že cesto zaupali miljonske zneske. Nedavno sta se pojavila v Beogradu starejši gospod in mlad dečko kakih 18 let. Stric in nečak Bila sta razmeroma dobro oblečena Nastanila sta se v eni tako zvanih boliš h ulic. Prijavila sta se kot .lovan PuSibrka in nečak, lastnika velikih opekarn pri SuboticL Neai dni sta s* ogledovala Beograd, nato pa sta začela svoje kupčijske posle. Posetila sta vse večje beogradske stavbne oodjetnike ter Jim ponudila opeko in razni drugi stavbeni materi-ial Nosila sta s seboi celo zbTko vzorcev Cene niso bile baš orefirane in kmalu sta imela v žepu Dreceišen kup zaključkov in razume se, tudi lepo vsoto denaria. ki sta jo dvignila na račun dobave Zakliuč^' so se elasli na 200, 300 in 500 tisoč komadov zidne opeke in slične količine strešne opeke Večina podjetnikov ie naročila, naj blago čimpre* pošljeta Oba sta seveda rrdno obliub !a in točm* naznačUa r«,k. *dai bo blago, ki ie bate že na potu, dospelo Rok ie notekel. toda opekt ni bilo od nikoder Naročniki pišejo ur-gence toda vsa nisma ie Došta vračala če* naslovnik v Suhottd neznan Sedaj šele so naročVki spoznali, da su nasedli goljufom Prijavili so zadevo policiji, ki ie lažna tovarnaria kmalu iztakntla Na policiji ie nečak izDove-dal. da sta oba velika siromaka Ker si z delom nista mogla prislužit* dovoli sredstev za udobno živlienie. si ie stric izmislil ro «neumno» Šalo. k; na se te zelo dobro obnesla *Zaslu'ila» sta okroc '50 000 Din v nar dneh In sta prav »čedno* živela. Posečala sta razne nočne lokale in potrošila nreceiš-nie vsote tako da od *nphraneca* denaria nt dosti ostalo Pnlicita ie oba izročila sodišču Na po1>c\io pa nrihn-iajo še vedno novi tožniki, ki so iima nasedli Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. DRAMA Sobota, 13.: «Doktor Knock ali Triumf me* dicine B Nedelja. 14.: «Slaba vest* tzv Ponedeljek. 5.: «Macbeth» D OPERA Sobota, 13.: Simfonični koncert opernega orkestra v unionski dvorani Nedelja, 14.: «Terezina» Izv Gledališki pregled V Loudonu imajo zanimiv literarni proces, v katerega ospredju stoji nesmrtni pesnik O. Wilde, ki je pa že davno umrl kakor znano. Z uobenim drugim pesnikom niso imela londonska sodišča toliko opraviti kakor bas z njim in sedaj jim še po smrti noče dati miru V Loidonu dobro znana, M terarno na obraze na Kitajka Ham Torna). Boproga londonskega trgovca, je namre? pred kratkim izdala zbirko pesmi in pisem. Ki naj jih je napisal O Wilde samo zanj« in ji dovolil, da jih sme priobčiti po njegovi smrti. Nad 100.000 izvodov te knjige je bilo takoj prve dni prodanih v Angliji in Ameriki. Literarni historik Millard. najboljši poznava I er Wildov pa tri t. da gre za »oljufijo in pod metek, ki mu seveda nI od rekati geninlne ■sitnosti; ne ?re pa. pravi 1a bi pustili Ancrl**ž» -=v">2-» vp|ike<*» i>e*> nika tzrablinti v Snpkulariiske goljufije B ie dobil l«Mo5ni< Voblovo na rrado za Kt«Hytitrn v znesku 118.ono 5ve1 kron Zadnü odi i !<• o v* n*»r r>r**H niim »e bil '»oljski pis»tpli Raymond V Parizu ie ?m*»l» .tV*n Sarrrputnvn igra fmaS omri ttornorni opvw .loa -chwarz BJ:ecov innpSki bariton ie bil dika iunaiske oppre t0°1 je od£*t c Am*»Hkn Hr>ma i> bil 17 Rnciie _ V Rprlinti «n '7 «Pz^Tvxslpnih icrrwlrev «e*t»vili 4 p^lik** **nsembl*». ki bndo nrIw*|aH diifSVp prp*f •atave in «ro«tr»vj»1i no rimi po mestih, ki nI majo stalnaea odra N» ta naJ*tn HorV 1rh\ va pomoči bpHnim umptnikom. ki «0 ostali KrP7 *»ncairmpnta Frankfurt ima 14 nov pr«»miern TV Al oertovp novp oppre *Go!*»m< — V l^eipzi (ju je impla M Ettlinaerjpva oppra »Čla cigo« (po Gopthp.ipvpm tpkstu> 'pp uspeh V Ziirichu bo 18. nov prpmipra nove Hirundpllovp drame »Diana *n Tuda< Pn prpmipri te iarre. ki »o v Italiji Se niso igr« 'i. bo tudi avtor navzoč V Ebtu se je zeodii pri vprizoritvi Reh tischove kompdije »Huell am Lido« sIučhj ki jih je malo v gfpdaiišk; ii/odovini Me I predstavo mora namreč igrar za odrom oddMjeni orkester Oan po predst 'v> -lob« ravoateli pismo ogorceaega abouenUi >Pri včerajšnji predstavi, ki ni bila ravno slaba, nas je ves čas motila muzika si odrom. Neverjetno je. da dopušča ravnateljstvo, da ie orkester istočasno, ko na odru igrajo dramo, pripravlja in poizkusa opero za naslednji dan. Kaj takega na resnih odrih res ne igre. .< Da so se v gledališki pisarni precej smejali, ko so brali to pismo, si lahko mislimo. V Pragi so imeli te dni premiero Alba nn Bergove opere >Woizek<. Pri predstavi, ki jo je dirigiral Ostrzil, je publika burno dokumentirala svoj pro in contra. Pri tem je namestnika praškega župana. Vaneka. zadela kap, kateri je podlegel kon cem 3. dejanja. — Na Nar. divadlu bo reži raj »Hamle4a< J. Hilar. — Ludomir Rogowski, odlični sodobni poljski komponist, je dirigira) na praškem >Poljsko-cečkem večeru« svojo >Sinfontjo žrtve* — V praäkem nemSkem teatru gostujejo v dobrodelne namene prvi solisti in posamezni člani dunajske dri. opere v »Kraljici iz Sabe.« Olomuškn Češko gledališče gostuje pod vodstvom A. Drasarja na dunajskem Karlovem gledališču in sirer z igrami: »Kamela« 'Langer), »Svatba pri Kudlichovih* (Her man). >MoSki se ne starajo« (Patrny), »Ban-kroler« (Tyl) in »Periferija« (Langer). Na Dunajski Volksoperi gostuje od 12. fio 17 dec. italijanska »Stagione« pod vodstvom Giov. Pattija z operami- Ruzoletto. Tosca, Aids. Carmen in Trubadur »D. Volk st H ea t er« igra nanovo oaštudi-rano Anzengruberjevo »Slabo vest«. — Prihodnje novitete tega odra l»do- »Ljubezen in šport« lAmiei). »Vrl Eden« (Bernauer) in .Umor?« (Hasenclever.) leralec Sij Wiesner je te dni recitiral v Zagrebu -«*ene iz del: Hsmtet. SoČ tref« kraljev «ioba M 6 (A. C'ehov) in Revizor V Sarajevu imajo premie»o peterih Nu SiČevih PTiodeinnk. od katerih sta »Nahod« in ©Sredina« novi. »Muha«. »Gumb« In »Mis« pn žp znane Te >Male scene« reiira ivtor sam V .^ibeniku je pela Anka FuIflro»i med dr češke in ruske pesmi, iz Masseneta in Verdija ter PavČifevo >Pastirico< v sloveti 4čini. Ljubljanska drama pripravlja Schiller-ievo .Kovwrstvo in Ijubezau« in Courteli novi »Bourbouroche* in »Stalni gost.« Br. Nedelja v ljubljanskem Narodnem gle (lališeu V ue^leljo, dne 14. t m. se v prizori v drami kot večerna predstava Anzetigru-berjeva narodna igra > Sla bo vest«, ki je v i*ugljevi režij) prav izvrstno nastudirana ter ^e tako pri sedanjih ljubljanskih vprizoritvah kakor tudi pri goslovauju v Celju izreduo ugajala V operi pa se poje zvečer Strausso-va opereta .Terezina«, z gospo PoliČevo v iiaslovm vlogi. Obe predstavi sta izven, operua začne ob pol osmih, dramska pa ob '»smih Gostovanje D Zupana v Zagrebu. Dne 5 novembra je. kakor smo že poro» čali. gostoval ljubljanski basist g Drago Zupan v zagrcbsk' operi O tem gostovanju prinaša priznam zagrebški kritik Lujo Satranek*Kavič v «Ohzoru» sledečo nad vse laskavo oceno: «Po gostovanju v klasični hulK>*v|ogi Don Bartola in v humoristično« karaktemi vlogi Skitalca Vaarlams v Bo« riM' Gi donovu smo spoznali mladega hub* han<-»kega basista Drago Zupana v vlogi ga« lantnega starca Bon Vivana Geronta v Puc* cniicvi operi «Manon Lescant» To pot s popolnoma nove strani Gospod Zupan je očrta! to novo zanimivo figuro s fino in karakteristično povdarjeno pevsko frazo in dikcho tet premišlicno. značilno in vzdrž« I ivo i^ro Smeiemo sc erotičnim nagonom starca, radnjemo se gracijozni prisilienosti in široki formalnosti rokokoia. ne da bi pri tem fioura postajala smešna Geronte je vedno gospod To pravdno pojmovanje vlo« gt. ki se izog'ba vsakemu buffenerijskemu preMravaniu. da^i vsebuje vloga take ne« varnosti, ie naiboljše spričevalo umetniške gah dokazal svoio mnogost ransko oporHhnost » — Tako zagrebški kritik Za* nimivo ie. da so imeli vse štiri glavne vl«»ge . tei open bivši huhhanski pevci ga Ziko* »a in gg Šimenc, Cveiič in Zupan Parifir 231 je naslov sin to nič ni -kladbi. kater*> i z vat* ljubljanski operni orkester na današnjem sinfoniČnem koncer*u v Unionski dvorani Delo je komponiral leta 192B nemški komponist Honegger Prvo-krat se je izvajalo to delo 8 maja 1924 v pariški operi 0 delu pripoveduje skl.;Potoval sem po cesti iz Ljubljane proti Celju. Pri Trojanah sem nekim kmetom vso obleko prodal za 900 Din. del sem do Sv. Petra v Savinjski dolini, kjer sem sedel na vlak ter se odpeljal v Celje, tam sem nekaj dni veselo živel. Ko mi je denarja zmanjkalo, sem jo ubral peš iz Celja proti Ljubljani. Povsod sem beračil.< Izročili so ga državnemu pravdniStvu. —lj Amerikanci. Z glavnega kolodvora v Ljubljani se je pretekli mesec odpeljalo v Ameriko 72 oseb, po večini povratniki-državljani Združenih držav Severne Amerike, 5 oseb pa je odpotovalo na kvoto. V Kanado se ni pretekli mesec nihče izselil, ker je sezija za poljedelska dela že minula. _lj Ukradeno kolo. Mizarskemu mojstru Matiji Menardu je bilo včeraj ukradeno 3000 Din vredno kolo is vete hiše zidarskega mojstra Slokana v Studentovski ulici. —lj Prebrisana Pavlica. V trgovino damskib klobukov Marije Sedel-Strnad v Prešernovi ulici je pred dnevi vstopila gospodična Pavlica, ki je že dolgo hlepela po lepem modernem klobučku. Ogledovala si je kake četrt ure razne damske klobučke m nato neopaženo izginila. Seboj pa je odnesla Pavlica baržunast klobuk, vreden 260 Din. Pavlico sedaj iščejo detektivi in jo bodo kmalu spravili v kraj, kjer ne bo treba nositi modernih damskih klobukov ... —U Drobna policijska kronika. Od včeraj na danes je bilo rzvršenih več aretacij. Včeraj zvečer ie bil aretiran neki mladenič radi izgreda na ulici. V zapore sta bila pripeljana dva berača in tudi znani Jože Kos, ki je beraču v vialcu po dolenjski železnici ter so ga prijeli na glavnem kolodvoru. — Dve Hrvatici - beračici Gju-ka in Boja Berič sta prišli z dojenčki v naročju v Ljubljano, da bi tu prosjačili. Sprejeli so ju v hotelu na Bleiwefeovi cesti. — Mali Polhovgrajčan, 14lettti J. R„ je skušal v mesto vtihotapiti 14 litrov Žlahtnega polhovgrajskega brinovca, da bi se izognil plačilu mestne užitnine. Stvar se mu ni posrečila Ln ga je zasačil stražnik pri tiho-topstvu. Pri mestnem dohodarstvenem uradu mu bodo povedali, kako drago bo to tihotapstvo brivnovčka. —lj Ogledi muzejskih zbirk. Prvi ogled se vrši v soboto, 13. t. m. ob 15. uri v poslopju Narodnega muzeja. Razlaga msgr. V. Steska: Cerkvena oprema. Vstop prost. —Ij Popravek. Včerajšnjo notico »Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani« popravljamo v toliko, da je parna kopel odprta razen ponedeljkov vsan dan od 14.30 do 16.30 in sicer ob sredah, petkih in nedeljah za ženske, ostale dni pa za moške; ob nedeljah in praznikih je odprta parna kopel od 8—12 ure. — Došli krasni otroški plaščki, obiekce in najnovejše bluze, Krlštoflč - Bučar, Stari trg, Ljubljana. 164T —lj Akademikom-abstinentom! Ker je že skrajni čas, da ustanovimo svojo organizacijo na ljubljanski univerzi, sklicuje pripravljalni odbor Akademskega društva »Treznost« na ljubljanski univerzi za v torek dne 16. t. m. ob 15. v sobo Št 77 sestanek vseh akademikov-abstinentov z dnevnim redom: 1.) Poročilo o dosedanjem delu; 2.) Ustanovitev akademskega društva; 3.) čitanje pravil; 4.) Razno. Na sestanku se bodo sprejemali tudi novi člani za Akademsko društvo >Treznostc. Udeležba vseh ab> stinentov-akademikov dolžnost. — Pripravljalni odbor. —lj Načelstvo zadruge mesarjev ia pr* kajevalcev ▼ Ljubljani naznanja, da se vrši preizkušnja mesarskih vajencev dne 18. novembra 1926 v Četrtek ob 8 uri dopoldne v mestni klavnici. Priglasiti se Imajo v«i vajenci, kateri se podvržejo preizkušnji, pravočasno mesarski zadrugi ter predložni vse potrebne listine. 1032-n —lj Martinov večer »Sodeč, ki bi se moral vršiti danes večer v > Ljubljanske m dvoru«, vsled žalostnih dogodkov v Italiji odpade. Pač pa se vrši istotam kljub temu sestanek >SoČanov« in prijateljev v znak protesta. Udeležite se ga! 1031-n vedri. —lj Pevsko društvo »Slavec« priredi 13. novembra zvečer pri Mikliču v Kolodvorski ulici »Martinov večer«. Na sporedu petje, godba, ples, šaljrva pošta, komični nastopi itd. Vstopnina prosta. —lj Napredno gospodarsko in prosvetno društvo za Krakov o in Trnovo nas namerava zopet presenetiti z izredno originalno prireditvijo pod okriljem »Martinove gosi« v nedeljo 14. novembra t. I. v gostilniških prostorih g. M. S oklica. Pred konjušnico št 2. Začetek ob 6. zvečer. Poleg petja, godbe, plesa, šaljive poŠte bodo na sporedu tudi izredne senzacije, ld bodo povzročale salve smeha in vse to brez vstopnine. Torej vse prijatelji poštenih burk in smeha vabljeni! — Odbor. 1030n —lj Podprimo jutri, v nedeljo, brezposelno narodno delavstvo s tem, da se udeležimo »Martinovega večera« v gostimi »Amerika« na Glincah, ki ga priredi Narodna strokovna zveza Vič v prid brezposelnim in notnim tovarišem. Začetek ob 16. Sodeluje godba društvo »Gradašca«. Ples, šaljiva pošta itd. Vstopnine ni. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo. —lj Starešinska organizacija SJSU. »Preporoda«. Novi odbor je sestavljen sledeče; predsednik Jankovič Nikola; podpredsednik Dešič Svetozar; tajnik Počkar Boris; blagajnik Ekar Dušan; odbornik: Berndk Viljem; revizorji: V. Iskra, M. Zajec m S. Jtrvanc —lj Otvoritev večernih komercialnih tečajev trgovske akademije. Otvoritev teh tečajev se vrši v sredo 17. t m. ob 6. v poslopju državne dvorazredne trgovske šole, Kongresni trg 2-1. Vsi dosedanji gg. priglašenci (priglašenke) se vabijo, da se snidejo gori imenovanega dne ob 6. zvečer v poslopju dvorazredne trgovske šole. Ravnateljstvo trgovske akademije (Aškerčeva ulica 9-n.) sprejema do otvoritve Še nadalje prijave, tudi ie vpis še mogoč v predavamera lokalu ob otvoritvi. — Vodstvo tečajev. —Ij Plesne vaje železničarjev UJNŽB se vrše vsako soboto od 20. ure naprej v steklenem salonu kolodvorske restavracije g Tomca. Dostop imajo tudi po članih vpeljani gostje. — Odbor. Načela naša so solidna, iz naših obvestil razvidna, nikomur žal ne bo tedaj, če naroči si «BUDDHA» ča)! Iz Celja —c Obletnica Rappalla. Šeste obletnice sramotne pogodbe v Rappallu se bodo jutri 14. t m. spominjala celjska narodna društva. Sokolsko društvo priredi ob 10. uri dopoldne v telovadnici predavanje o Rappallu. Tega predavanja se udeleže tudi člani Orjune. Podružnica Jug oslov enske Matice pa bo ta dan obhajala z dinarskimi prispevki. —c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek dne 15. novembra ob 20. uri predava vladni svetnik g. E. L i 1 e k »O življenju, poslovanju in vzgojnem delovanju Arrterikan-ca Forda«. Predavanje se bo vršilo v risal niči meščanske šole. Vstop je dovoljen tudi nečlanom. —c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Križu« na Cankarjevi cesti. —c Humorističen list »Martin Krpan« je pričel izhajati. ČHateljem javlja, da bo izhajal vsakih 14 dni. Izdaja ga Ciro Böhm za Kulturno društvo Martin Krpan. —c Smrtna kosa. V javni bolnici je umrla gospa Pranja S t o p a r, vdova po državnem gozdarju fz Radeč, v starosti 57 let. Iz Maribora —m Pobegli kainjenec. Z dela v P ekran pri Mariboru je pobegnil te dni 2 2-1 et oi Franc Kramberger, mesarski pomočnik, doma iz ptujske okolice. Kramberger je bil že večkrat kaznovan radi tatvine. Zadnjič so mu naložili dve leti ječe. Imel je še od sedeti dva meseca, a je sedaj pobegnil. Bržkone si bo skušal potom tatvine nabaviti drugo obleko. O begu je obveščeno orožni-štvo, ki ga ie zasleduje. —m Aretacija falrihkatorja. V znani fal-zihkatorski aferi je bil skupno s Potočnikom aretiran tudi neki Franc R upnik. Potočnik je bil pozneje od porotnega sodišča P..... i.„jlJ5^----. obsojen na večletno ječo, d očim so morali R upnika radi pomanjkanja dokazov izpustiti Oblasti pa so ga stalno nadzorovale. Nedavno so baje dognale, da se je zopet ponujal raznim ljudem v svojem domačem kraju, da jim naredi denar in poštne znamke. Ker se je izdal še z raznimi drugimi izjavami, so ga sedaj ponovno zaprli io uvedli zoper njega postopanje. —m Koncert kaznjencev. Pod okriljem podpornega društva za odpuščene kaznjence se bo vršil v nedeljo, dne 14. t. m. v moški kaznilnici ko ne rt kaznjencev. Pri koncertu bodo nastopili a pevskimi in glasbenimi točkami, deklamacijami izključno le kaznjenci. Dostop h koncertu imajo člani društva in po njih vpeljani gostje. To bo vsekakor prva taka prireditev v Sloveniji in menda sploh v Jugoslaviji. —m Slab obisk umetnostne razstave. Umetnostna razstava v kazinski dvorani je sedaj o tvor j ena že ves teden, toda poset je bil zelo slab. Zato ponovno opozarjamo na —g Za gospodarsko zbllžanje med Jugoslavijo in Madžarsko. Udruženje novo-sadskih trgovcev in tovarnarjev je hnelo v Novem Sadu konferenco, na kateri se je razpravljalo o gospodarskem zbližanju med našo državo in Madžarsko. Vsi govorniki so zagovarjali idejo zbližanja. Sprejeta je bila resolucija o ustanovitvi ožjega odbora, ki bo pozval vse gospodarske organizacije v naši državi, naj podpro načrt jugoslo-vensko - madžarskega gospodarskega zbližanja. —g Izvoz cementa iz naše države. Leta 1922. je znašal izvoz našega cementa 182,582.561 kg v vrednosti 72,185.630 Din, leta 1923. že 235,642.531 kg v vrednosti 143,240.487 Din. leta 1924. 431,627.765 kg v vrednosti 189,421.784 Din, lani 354,422.746 kg v vrednosti 173.694.635 Din in letos v prvem polletju 380,732.799 kg v vrednosti razstavo vse Mariborčane, ki imajo zmisei za lepo umetnost. Razstava je odprta od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. —m Dinarski dan ▼ Mariboru. Kakor drugod, priredi Jugoslovenska Matica tudi v Mariboru dinarski dan v nedeljo dne 14. t. m. Uverjeni smo, da bodo Mariborčani, ki so doslej ob takih prilikah vedno pred-njačili, tudi tokrat radi žrtvovali in dopri nesli svoj obolus oa oltar domovine. Naši bratje tam preko potrebujejo bolj ko kdaj poprej naše pod pore 1 To pa bodi ob enem najboljši odgovor na fašistovska barbarstva zadnjih dni. —m Razpisuje »e mesto tajnika novo ustanovljene »Tujsko-prometne zveze za mariborsko oblast v Mariboru.« Nastop >lui be takoj, najkasneje I. febr. 1927. Plača po dogovoru. Prednost se priznava absolventom eksportne akademije, ki obvladajo več tujih jezikov in so v tej stroki že delovali. Ponudbe s potrebnimi prilogami in navedbo zahtevkov do 25. novembra na zveao. 94,609.501 Din. Največ našega cementa gre v Egipt in Grčijo. —g Češkoslovaški kapital, gospodar naše sladkorne industrije. Praška kreditna banka je kupila nedavno veČino delnic sladkorne tovarne v Crvenku (Vojvodina), obenem si je pa zasigurala opcijo na ostale delnice. Te dni je kupila Še ostale delnice, tako da je podjetje zdaj popolnoma v njenih rokah. —g Prodaja. Vršila se bo dne 23. novembra t. 1. pri komandi mesta v Ljubljani ofertalna licitacija glede prodaje kosti. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. jmm ? liTOiiiii ZAHVALA. Povodom smrti našega predragega pokojnika, gospoda Karla Rosmanna so številni prijatelji in znanci počastili njegov spomin in nam izrekli svoje sočustvovanje. Zahvaljujemo se jim, kakor vsem onim mnogobrojnim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se še posebe predstavnikom raznih oblasti, gasilnemu društvu, gg. pevcem, sokolski četi, uö'teljskemu zboru in šolar jem osnovne šole ter onim, ki so mu prinesli rož in cvetja za zadnji pozdrav in zdravniku g. dr. Ropasu za izredno požrtvovalno in skrbno nego. V Mmwmm in Ljubljani, dne 13. novembra 1926. taliilool ostali. Gospodarst vo Državni proračun za leto 1927-28 Včeraj je predložil finančni minister dr. Niko Peric Narodni skupščini predlog državnih dohodkov in izdatkov za proračunsko leto 1927/28. Dasi je vlada «reduk« cije in štedenja* celo leto zatrjevala, da bo prihodnji proračun znatno znižan in se jo že ponovno zatrjevalo, da so morala posamezna ministrstva svoje proračune redu« cirati najmanj za 20 in še več odstotkov, je iz predloženega osnutka razvidno, da nekatere postavke sploh niso znižane, celokupno znižanje pa ne znaša niti 10 %. Proračun daje v glavnem sledečo sliko: DOHODKI REDNI DOHODKI: neposredni davek Din 1.628.309.100 (- 20,129.665) posredni davki B 3331,080.000 (+ 11,030.000) monopol » 2362,242.000 (- 62^58.000) državno gospodarstvo 3.828,890.277 (— 733,027.890) Razni dohodki 120,715.623 C— 8,124.445) Skupno* Din 11.471,237.000 (- 812313.000) IZREDNI DOHODKI: neposredni davki Din 200,000.000 ( - ) državno gospodarstvo 18,763.000 (- 1,487.000) Skupno Din 218,763.000 ( - ) Celokupni dohodki: Din 11.690,000.0^ C- 814400.000) I Z D A T K I: L VRHOVNA UPRAVA: Dvor, Narodna skupščin«, pred* sednik vlade, Glavna Kontrola pisarne kraljevega dvora in kra* ljevskih ordenov in splošni iz* datki Din 130324.000 1,036.123) 2. POKOJNINE: pokojnine, razpoloženja, izdrže* vanje, narodna priznanja in pod* pora Din 640,000.000 (+ 105,942.449) 3. DRŽAVNI DOLGOVI: Din 602,071.000 (+ 31,046.418) 4. GOSPODARSKA MINISTRSTVA: Trgovina in industrija Din 62.127322 (— 30,730.914) šume in rude 374,702.986 (— 37394.616) poljedelstvo 288,072.262 (+ 55398.862) promet 2.530,445.201 (— 480344.738) pošta in brzojav » 426,287.753 (— 2,378315) 5. OSTALA MINISTRSTVA: vojna in mornarica Din 2.350,486383 (— 62313.417) notranje zadeve » 605,715.870 (— 34,136.582) zunanje zadeve 161349311 (— 12,482363) finance 959362.160 (— 114,216322) pravosodje > 293,766.658 (— 17390.773) javna dela 387.000.000 (— 43,072.798) narodno zdravje 287,537.260 (— 15,914312) vere 146393319 (+ 7382.885) socijalna politika 371,105.799 (— 90365.640) agrarna reforma 61,770.932 (— 7316.189) izenačenje zakonov 312.250 (— 158342) 6. PRORAČUNSKI REZERVNI KREDITI Din 174,000.000 (— 145,652.984) Skupno Din 11.690,000.000 (— 814,000.000) Stev 25Q .SLOVENSKI NAROD« dne 14. novembra 1926. Stran 5. To in ono Praški podžupan umrl V četrtek zvečer je' zadela med burno premijero v Narodnem divadlu kap praškega podžupana dr. Ludvika Vaneka. Vanefc je bil takoj mrtev. Pokojnik je bil potomec praske pa-trioijske rodbine. Študiral je pravo oa praški univerzi, na kar je vstopil v službo deželnega odbora, kjer je postal sekcijski šef. Po prevratu je prišel kot zastopnik državnopravne demokratske stranke v revolucijonarno Narodno skupščino, pozneje je pa postal podžupan mesta Prage. Po političnem naziranju je bil Staročeh. Za narodno demokracijo ga je pridobil dr. Kramar, s katerim sta bila sošolca. Vanek je bil mož izrednih sposobnosti, izvrsten pravnik in poznavalec deželne samo-uprave. Zadnja leta je zastopal praško občino na večini mednarodnih kongresov. Sodeloval je pri Ortovem znanstvenem slovarju in pomagal sestaviti indeks k prvim 25 letnikom »Pravnika*. Lani je praznoval 65 letnico svojega rojstva. v Narodnem divadlu je prisostvoval v četrtek premijeri dr. Bergove opere «Vojcek», pri kateri je prišlo do demonstracij za in proti prisotnemu skladatelju. Dr. Vanek je sedel s svojo soprogo in sinaho v županovi loži. Okrog 21. ure mu je poslalo slabo. Poslali so po gledališkega zdravnika, ki pa ni mogel preprečiti katastrofe. Z rešilnim avtom so hoteli prepeljati Vaneka v bolnico, a je že med potjo umrl. Slovaški fakir Tudi Slovaška je dobila fakirja in sicer v osebi nekega Alberta Rooba, ki se je te dni produciral v bratislavski kavarni »Redure«. K produkciji je povabil v prvi vrsti novinarje, ki so se v velikem številu odzvali njegovemu vabilu. Zastopani so bil vsi bratislavski listi. Prisoten je bil tudi zdravnik, ki je natančno pregledal vse fakirjevo orodje. Po ogledu je vzel Roob 11 cm dolgi že-belj in si ga zabil v nos. Nekemu novinarju je postalo takoj slabo, ko je videl iakirja z dolgim žebljem v nosu. Drugi so zamižali, da bi ne videli tega mučnega prizora, toda Roob je ohranil dobro voljo in ponovil eksperiment z žebljem pred vsakim novinarjem posebej. Novinarji so vprašali zdravnika, kako sije mogoče zabosti žebelj v nos brez težjih posledic, na kar je zdravnik odgovoril, da si prebode fakir nos na koncu in sicer tam, kjer ni ne hrustanca, ne žilic Roob si je dovolil šalo tudi z zdravnikom. Dal mu je potipati žilo na roki in zdravnik je moral priznati, da fakirjevo srce ne utriplje. Kmalu je zdravnik ves začuden ugotovil, da Roobu žila na eni roki bije, na drugi pa ne. Nato je začel iakir eksperimentirati z iglami. Zatikal jih je v mišice na zgornji in spodnji čeljusti ne da bi se pokazala kri. Vsi novinarji so si od blizu ogledali, kako se poglobe igle v meso, toda krvi niso opazili. Nato si je bali Roob v telo cel tu-cat žebljičkov in pozval tudi novinarje, naj mu pomagajo zabijati žebljičke. Sledili so eksperimenti z iskanjem skritih predmetov. Roob je odšel iz kavarne in ko se je vrnil, je takoj našel uro, ki so jo skrili novinarji za zaveso. Novinarja, ki mu je postalo slabo, je Roob takoj izle-čil. Položil mu je roko na čelo in glavobol je takoj ponehal. Naposled je fakir izjavil, da bo Čepel brez dihanja dve uri pod vodo. K temu eksperimentu povabi zopet novinarje in zdravnika. Ledrer obešen V četrtek ob 9. dopoldne se je zglasil pri vojnem sodišču v Budimpešti prileten, krepak mož ter zahteval, naj ga puste k predsedniku sodišča. Na vprašanje, kako se piše in takšen je njegov poklic, je neznanec odgovoril da se piše Karel Gold in da ie kraljevski madžarski krvnik. Bilo je takoj jasno, da bo izvršena v vojaški jetnišnici justifikacija. In res, ko se je krvnik zglasil pri predsedniku vojnega sodišča, polkovniku Apathy-iu, so privedli v sodno dvorano nad-porocnika Gustava Ledererja, ki je bil lani v maju radi znanega umora me* sarja Koudelke obsojen na smrt. Poldrugo leto je čakal Lederer v ječi ju-stifikacije. Pred sodni dvor je stopil v četnek v civilni jetniški obleki in polkovnik Apathv mu je naznanil, da je najvišje hon vedsko sodišče potrdilo obsodbo divizij9kega sodišča, glasečo se na smrtno kazen na vešalih. Nato ie vojaški avditor s svečanim glasom izjavil: — Njegova svetlost gospod državni upravitelj ie s svojim visokim odlokom z dne 6. novembra sporočil, da raora biti pravici zadoščeno. Ali ste slišali. Lederer? Lederer je molčal. Avditor je nadatfeval: Justifikacija se mora izvršiti z obešen jem. ker niste več nadporočnik, niti Član armade Imate še 24 ur časa. da se pripravite, Dredno stopite ored najvišjega sodnika, da položite račun za svoj zločin. Lederer je tudi na to sporočilo molčal N7a pozi'' avdHorja ie stopil k obsojencu njegov zagovornik dr. Kugel O ga vpra šal. da-li Se kal želi Lederer ie odgovoril, da bi se rad poslovil od 7ene. Tej želji le bilo ustreženo. V civilno jetnlšnlco so poslali oo Leder-levo. ki le bila obsojena na dosmrtno lečo. Polkovnik Apathy ji le skori prta vrata sporočil, da bo njen mož v petek obešen Za vratmi se j_ začni strašen krik. Cez nekaj minut so privedli Ledererja * sobo vojaškega avdi-torja, kjer so dovolili zakoncema četrt ure za zadnji pogovor. Nato so ženo zopet odvedli a Lederer se i< zgrudil na tla in si zakril obraz z robcem. Zadnje mesece pred justifikacijo je simuliral verska blaznost Sele pred kratkim se ie uda I v svojo usodo in začel citati narodnogospodarske knjige. Bil je trdno prepričan, da mu bo smrtna kazen zamenjana z dosmrtno ječo. Na dvorišču sodnega dvora je začel krvnik Gold s svojim ipomočniki že v četrtek dopoldne postavljati vešala. JnstifikBcija je bila izvršena včeraj ob 8. zjutraj. Sodišče je izdalo samo 100 vstopnic, za katere so se častniki in civilisti kar trgali O podrobnosti ju-stifikacije bomo še poročali. Viseča pokopališča v Jakutsku Začetkom letošnjega leta je poslala leningradska akademija znanosti v ja« kutsko republiko v Sibiriji dve znan* stveni ekspediciji, botanično*zoološko in antropološko ekspedicijo. Prva eks* pedicija deluje na ozemlju med reka* ma Leno in Vimojsko. To ozemlje ie za razvoj poljedelstva še najbolj ugod* no, kajti vsi drugi kraji v jakutski ob« lasti so nerodovitni. Etnografska in antropološka ekspedicija je pa prene* sla letos svoj delokrog v aldansko po« krajino, znano po bogatih zlatih rudni« kih. Ta ekspedicija se peča / vsemi problemi, tičočimi se življenja Jaku* tov. Poleg.tega je zgradila v jakutski republiki več meteoroloških postaj. Antropološka ekspedicija je poslala v Leningrad tudi dve mumiji, moško in žensko, ki ju je našla na visečih ja» kutskih pokopališčih. O Jakutih je že davno znano, da polože mrtveca v krsto, ki i o obesijo v pragozdu na dre* vo. Krsto z žensko mumijo so že od« prli. Truplo je zelo dobro ohranjeno, ne glede na to, da je viselo na drevesu nad 150 let. Celo obleka in obutev sta ohranjeni. Mumija je tako trdna, da so jo v Leningradu dvignili iz krste in postavili na noge. V krsti z moško mu* mijo so našli poleg orožja tudi na pri« mitvni drevesni skorji pisano posmrt* n*co, iz katere >o razvidni vsi podatki o mrtvecu. Obe mumiji bosta razstav« Meni v leningradskem muzeju. PERILO modno, zimsko, nogavice, moderne za dame ;n gospode. Modne potrebščine v krasni izberi pri tvrdki DRAGO S C FW AB, LJUBLJANA, Na dvoru najbogatejšega maharadže Nedavno se je začela vsa angleška javnost zanimati za indijsko državo Haj-derabad in njenega vladarja Nizama. Povod je dala velika korupcija v tej državi. Nizam se je že opetovano spri z indijsko vlado, dasi je bil med svetovno vojno najzvestejši zaveznik Anglije. Za opremo indijskih polkov v angleški armadi je daroval 500.000 funtov Šterlin-gov (130 milijonov Din) in tudi akcijo proti nemškim podmornicam je finančno podpiral. Nizam je najimenitnejši in najbogatejši fevdalni vladar Indije. V svoji, od evropske civilizacije še nedotaknjeni in v srednji Indiji ležeči državi vlada kakor svetopisemski Salamon, samo da je moderniziran. Ima štiri zakonske žene. poleg njih pa še par sto odalisk Njegov harem je baje največji na svetu. Hajde-barad je ohranil še vse čare pravljičnega orijenta. Po cestah se pomikajo karavane slonov, ki nosijo zastrte mohamedan-ke, velblodi nosijo tovore in delajo na polju. V senci košatih dreves opravljajo fakirji svoje Čarovnije ob cestah pa sede dolge vrste beračev, ki prosijo v Alahovem imenu miloščine. V tej romantični pokrajini ima Nizam svoj dvor. V krasnih dvoranah marmor, natega dvorca se zbirajo ministri, filozofi in bogataši Indije, da si ogledajo Nizamovo bogastvo. Zabave se vrše v vsem bajnem orijentalskem razkošju. Nizam sprejema goste v dvorani, ki se vsa leskeče v zlatu. Nizam je pesnik, vendar ga pa ne morem j primerjati z Neronom. Izdal je samo naredbo. da morajo vsi podaniki kupiti njegovo pesniško zbirko in jo plačati z zlatom Pri tem je pa usmiljen. Kupiti morajo njegove pesniške umotvore sicer vsi. ni pa nikjer rečeno, da jih morajo tudi citati. Nizam velja v Indiji splošno za najbogatejšega človeka na svetu. Njegovo bogastvo si je sploh težko predstavljati. Poleg tega pa ie baje tak požeruh, da se niti Lnkul ne bi mogel z njim meriti Vse jestvine servirajo na njegovih pojedinah v zlatih posodah. Tudi vino se pije iz zlatih kelihov. Nekoč se je Nizamu zahotelo jesti brez tucat belo oblečenih uslužbencev, k i morajo med obedom in večerjo neprestano skakati okrog njegove mize. Zato si je dal napraviti električni mehanizem ki mu je nosil Jedačo in pijačo na mizo. Treba je bilo samo pritisniti na gumb in miza se ie napolnila Ker se mu je oa zdelo to pritiskanj* pretežko delo. je dal mehanizem »opet odstraajti. °-*5©vcy sa Nizamo v ©m dvoru se smejo udeležiti samo evropske dame. Nizamove žene lahko gledajo goste skozi zamrežena okna. Nizam je edini mo-hamedanski vladar ki v svojem haremu nima evnuhov, ker jfan ne zaupa. Nadzorstvo nad njegovrrni ljubicami je poverjeno krepkim ženskam, ki čuvajo zaprte krasotice kot cerberi. Nizam je točno informiran o vsaki njihovi besedi in kretnji. Haremske dame se valjajo ves božji dan po krasnih brokatnih in svilenih blazinah ter pijejo turško kavo. Pri tem muzicirajo oojejov Čitajo in in-trigirajo. Tako popisujejo angleški listi tega bajnega vladarja in njegovo okolico. Koliko je na opisanih razmerah resnice in koliko fantazije, je seveda teško presoditi. Tajna swemega sija Mnogi učenjaki pripisujejo letošnje vremenske katastrofe solnčnim pegam, ki pa ne povzročajo samo nenormalnih vremenskih pojavov, ampak tudi za človeka nevidne in nečutne magnetične viharje, katere beležijo samo kompasi. Ako je postavljen dober kompas tako. da ga okolica ne moti, se začne magnetna igla premikati, tako da ne kaže več naravnost proti severu. Kakor znano, vpliva na magnet električni tok ali pa kak drugi magnet. Ker ni verjetno, da bi se magnetni tečaj zemlje premikal, moramo domnevati, da povzroča premikanja magnetne igle električni tok. Ker pa nastanejo magnetični viharji vedno takrat, kadar se pojavi mnogo solnčnih peg, so mnogo učenjaki prepričani, da izvirajo električni valovi iz solnčnih peg. Solnčne pege niso nič drugega nego ogromni vrtinci odnosno erupcije vodika in drugih plinov iz notranjosti solnca. Radi ogromne energije, ki se razvija pri teh erupcijah, nastanejo tudi izredno visoke temperature in močni električni toki, kar vse vpliva tudi na našo zemljo. Posledica solnčnih peg odnosno močnih tokov atmosferne elektrike je tudi takozvani severni sij. Potniki, ki so se mudili v skandinavskih deželah. Severni Ameriki ali Aziji, ne morejo popisati krasote tega naravnega pojava. Kadar nastane severni sij, se začno vse magnetne igle v bližini tresti Opetovano so se premikale med severnim sijem celo magnetne igle na Sredozemskem morju. Mnogi mornarji so že opazovali nenadno vznemirjanje kompasa. Iz tega sledi, da je severni sij v zvezi z magnetizmom in atmosferno elektriko. Kulturni svet pozna severni sij dobrih 500 let. Ves ta čas se učenjakom ni posrečilo pojasniti tega pojava drugače kakor z magnetizmom in elektriko. Nekateri učenjaki so bili mnenja, da se da severni sij napraviti tudi umetnim potom. S temi poizkusi se je prvi pečal znani fizik Birkeland, ki je postavil laboratorij, v njem pa majhno umetno zemljo in solnce. Poskus se mu je res posrečil, s čemer je bilo tudi dokazano, da je severni sij res v zvezi z magnetizmom in elektriko oz. s solnčnimi pegami. Atentat z prstanom Amerika je pač dežela najneverjet-nejših kriminalnih slučajev. Nedavno smo poročali o senzacijonalnem umoru z radijem. Neki lekarnar je s prstanom, ki je vseboval radij, umoril svojega tasta in si nato prilastil njegovo premoženje. Bil pa je razkrinkan in pred poroto obsojen na smrt na električnem stolu Z novim, a še bolj zapletenim kriminalnim slučajem, ki je podoben kriminalnemu filmu, se bavi te dni policija v Chicagu. V ospredju senzacijonalne afere, ki ie razburila drugo največje ameriško mesto, stoji mladi inženjer David Blachurst, ki Je imel že cesto opravka z oblastmi. Je to skrajno prebrisan tip, ki ie dal s svojimi fantastičnimi iznajdbami, katere so se pa kasneje vedno izkazale kot navaden blef, časopisom vedno mnogo gradiva, oblastim pa še več dela. Nedavno se ie inženjer seznanil z mlado francosko krasotico Štelo Mena rd, ki je plesala po xvarijetejih. Mladenka, ki je tekom kratke dobe napravila izredno karijero in podedovala po nekem umrlem milijonarju v Chicagu veliko dedščino, je bila seve predmet splošnega občudovanja, manjkalo ji pa tudi ni snubačev Med temi se je nahajal tudi podjetni inženjer Blachurst. Naivna plesalka je verovala zapeljivim ponudbam inženjerja in domenila sta se, da se poročita. Toda Blachurstu to pot sreča ni bila preveč naklonjena. Njegov tekmec, veleposestnik Gold-smith, ga je izpodrinil in zaroka je bi- la razdrta. To ie inženjerja tako užalilo, da je sklenil se maščevati Pred dobrim tednom ie neki neznanec izročil vratarju hiše, kjer stanuje plesalka Štela, majhen ličen ovoj, ki je bil namejen plesalki Nekaj minut kasneje ie imela plesalka ovoj že v roki. V ovoju se ie nahajal ličen etui, priloženo pa mu ie bilo pismo, pisano s pisalnim strojem. Goldsmith je v pismu poročil svoji izvoljenki, da mora po važnih trgovskih poslih v New-york. istočasno pa ji ooŠilja malo darilce. V etuiju se je nahajal krasen briljant ki se je izredno lesketal. Plesalka, razveseljena nad nepričakovanim darilcem je poklicala k sebi svojo sobarico in ü pokazala kamen. Obe sta ne&aj časa občudovali krasen briljant. nato pa ie sobarica v svoji radovednosti segla po njem. Ko ga je prijela v roko. je nastala huda detonacija. Sobarica se je vsa okrvavljena zgrudila na tla, plesalka pa se je od strahu one svestila Detonacijo so culi tudi sosedje, ki so takoj vdrli v sobo. Sobarico, ki je bila težko poškodovana, so prepeljali v bolnico, plesalko pa spravili k zavesti in okrepčali. Policija je najpreje prijela veleposestnika Gold-smitha, ugtovilo pa se je, da je bilo pismo z njegovim podpisom vred ponarejeno. Seveda je nato sum padel na inžeijerja Blachursta, ki pa je med tem odnesel pete in brez sledu izginil iz Chicaga. Preostanke briljanta so preiskali izvedenci in ugotovili, da je bil briljant votel in napolnjen z neko eksplozivno snovjo, ki se j<* vžgala in eksplodirala pri najmanjšem dotiku. Humoristični kotiček Dober po sel. »Slabi časi so; ali gredo tudi pri vas posli tako slabo?<' »Žalibog! Če bi tupatam prišel sodni eksekutor, bi včasih po cel mesec ne videl nobenega človeka v svoji delavnici.« Prestroga. Gospa služkinji: »Tu imate svojo knjigo, pa takoj izginite. Vi ste poljubila mojega moža.« »Oh moj Bog! Vi ste pa res prestroga, ker vašemu možu prav ničesar ne privoščite.« Trgovski potnik. Pri trgovcu, ki je pravkar odslovil že tri potnike, se oglasi kmalu nato še četrti. Hoče tudi tega kratko odsloviti, toda potnik hvali na vse pretege svoje blago. »Pojdite vendar že enkrat! Saj sem vam že rekel! Nikar me ne motite, ko imam polno glavo drugih stvari.« — Potnik: »Potem pa dovolite, gospod, da vam oferiram predvsem prvovrstne glavnike. S temi morete vsako 9met in vsak prah in sploh vse spraviti z glave!« Pameten predlog. Mlada žena po prvem zakonskem prepiru: ».. . da se to ne bo več zgodilo, ti predlagam, da skleneva sledeči sporazum: kadar bova složna, imaš ti prav, kadar pa bodo najina mnenja različna, imam pa jaz prav.« Junak. »Moj starejši brat je bil v svetovni vojni velik junak. Nekoč je pri Kobaridu pognal sam cel regiment Italijanov v beg!« »To ni še vse skupaj nič! Ali veš, kje Je mrtvo morje? Vidiš, to je moj oče sam ubil!« Nevarna prognoza. »Kaj ti je, da si tako žalosten?!« »Ko bi bil ti v moji koži, bi ne bil drugačen. Moji dnevi so Šteti...« »Beži. beži. ^dravniki se navadno motijo.« »To je že mogče, toda tega mi ni rekel zdravnik, marveč — odvetnik!« * Noblova nagrada Bernardu Shawu. Iz Stockholma poročajo, da ie švedska akademija prisodila Noblovo literarno nagrado za leto 1925 Georgu Bernardu Shawu. * Osemnadstropna palača se je podrla. V rue Pierre sredi Pariza se Je v četrtek podrla nova 8nadstropna palača, ki je pokopala pod seboj sedem delavcev. * Velika eksplozija v Vitkovicah. V Vit-kovicah na Moravskem je nastala v četrtek opoldne v železarni strahovita eksplozija plinov, ki je zahtevala tri človeške žrtve. Sedem delavcev je bilo težko ranjenih. * Grob kraljice Hetephe najden. Iz Ka-hire poročajo, da je našel angleški raziskovalec Wheeler v bližini velike piramide v Gizehu grob kraljice Hetephe, matere graditelja Cheopsove piramide. Ta grob je 1500 let starejši kot znam Tutanhamnov grob. V grobnici so našH dragocen baldahin, ki je pokrival alabastrovo krsto. Med drugimi dragocenostmi so rtaŠH tudi šest kosov ma-sfvnega zlata in 15 kosov medi. X Pangalos zblaznel. Grški listi por>-čajo, da je bivši diktator Pangalos na otoku Kreti, kamor so ga izgnali, zblaznel. Dobil je fiksno idejo, da je bizantinski oesar in zato zahteva, naj ga pošljejo v Carigrad, da zasede 6voj prestol. Njegovo zdravstveno stanje se je zelo poslabšalo. X Karambol vlaka z omnibusom. V kraju Houston blizu N'ewyorka se je pripetila v torek strahovita nesreča. Ekspresni vlak je zavozil na prehodu čez cesto v omni bus, ki se je prevrnil in razbil. 9 oseb je bilo ubitih, 25 pa težko ranjenih. X Vseslovanski cesar umrl. V Newyor« ku je umrl, zadet od kapi, znani general A. Čerep*Spiridovič. Po vojni je bežal iz Moskve v Avstrijo in papež mu je poklonil grofovsko čast, ker je preveč verjel pravljicam o napredku katoliftva v Rusiji. V Ameriki ie ustanovil novi grof neko Vseslovansko bratsko zvezo. Poročali smo o njegovem pismu na vesoljno Slovanstvo, v katerem se je proglasil za vseslovanske* ga cesarja in obljubil premagati vse slo* vansko sovražnike. Zdaj j« umrl zapu* šče-n. J —s Boj za novi tiskovni zakon na Poljskem. Na Poljskem pripravljajo nov tiskovni zakon. Razmere na Poljskem so precej slične z našimi, kar se tiče tiska. Tudi tam imajo doslej različne zakone v posameznih pokrajinah. Sedaj nameravajo z izdajo novega tiskovnega zakona izenačiti tiskovno pravo. Vlada je izdelala projekt zakona, ki pa je naletel zlasti v opozicijonalnih krogih na velik odpor, ker je skrajno reakcijona-re-n. Zanimivo je, da se zagovorniki tega osnutka sklicujejo na — jugoslovenski tiskovni zakon! —s Odlikovanje prvega poljskega predsednika. Prvi poljski predsednik, znani klavirski virtuoz Paderewski, je bil pred kratkim o priliki svoje turneje v Angliji promoviran na univerzi v Cambridgeu za doktona muzike » honoris causa«. Vest o tem pa je dospela na Poljsko še le privatnim potom, ker poljska novinarska agen-tura o tem sploh ni poročala. Znano je, da Paderewski pri današnjem poljskem režimu ni priljubljen. —s Praška gledališka sezona bo letos prinesla zopet mnogo novitet domačih avtorjev. Čehi se v tem oziru sploh zelo odlikujejo in so po vojni svojo gledališko literaturo obogateli z mnoghni deli, od katerih so nekatera dosegla že svetoven sloves kot Capkov R. U. R. m drugi. Med drugimi so letos na repertoarju praških gledališč tu4i sledeče novitete: Kolmanova »Cassia«, groteska Ruže Jesenske »Ali Je na svetu velika Ijubezenc?«. Narodny di-vadlo bo letos po šestletnem odmoru zopet vprizoril Shakespearjevega »Hamleta«. — Mestno gledališče v Kr. Vinohradih vpri-zori v par dneh novo delo mktdega in nadarjenega češkega pisatelja Arnošta Dvo-faka »Levica«. Avtor, ki se je doslej bavil večinoma z zgodovinskimi dogodki, je tokrat posegel s svojim delom v sedanjost. —s Nagli razvoj Bratislave. Glavno mesto Slovaške, Bratislava, se s svojim naglim razvojem skorajda lahko kosa z ameriškimi mesti, ki se, kakor znano, zelo naglo razvijajo. Leta 1919. je bilo v Bratislavi 1600 hiš, kar znači napram prectvoi^ nemu stanju porast za 50%. Temu primerno narašča tudi število prebivalstva. Koncem leta 1918. je štela Bratislava 70.000 ljudi, danes jih ima že 130.000. Razvoj Industrije in trgovine je naravnost presenetljiv. Bratislava je postal važen trgovski center in splošno uvaževano srednjeevropsko tržišče, ki posreduje med izhodom in zapadom. Mesto se je v povojni dobi zelo moderniziralo in se lahko Šteje danes med najbolj razvita mesta Srednje Evrope. —s Proslava revolucije v sovjetski Rusiji. Obletnica revolucije se je letos proslavila v sovjetski Rusiji na zelo svečan način. V Leningradu so se vršile velike svečanosti, katerih se je udeležilo nad 300.000 ljudi. Pred finlandskim kolodvorom je bil zgrajen kolosalni Leninov spomenik. Ob tej priliki so bili imenovani tudi prvi mornariški oficirji, ki so dovršili mornariško šolo. V Ufi je začela obratovati novozgrajena velikanska električna centrala, ki bo vso pokrajino oskrbovala z električnim tokom. V Minsku je bila popravljena prejšnja električna centrala, ki je bila med vojno popolnoma porušena. V donskem bazenu ie pričela v proslavo obletnice obratovati velika steklarska tvornica. Vse te otvoritve in obratovanja so v zvezi s proslavo obletnice revolucije. V vseh šolah se je vršilo predavanje o Leninu, o revoluciji in pomenu komunizma. t —s 11. november — državni praznik na Poljskem. Ministrski predsednik je izdal vsem državnim uradom navodila, da je smatrati 11. november kot obletnico osvoboditve Poljske izpod nemške okupacije, za državni praznik. Tega dne mora v vseh državnih uradih počivati delo, v šolah pa se vrše posebne proslave. Enotna žarnica i za splošno razsvetljavo Pri nakupu pazite na zavitek ZOsram-žamicami k boljši svetlobi. 847749 1014 Stran 6,_ «StOVENSKI NAROD* dne 14. novembra 1926. ---Moda--- Originalni zimski modeli i Kar se mode tiče, smo pravzaprav že sredi zime. Vsaj za dnevne obleke in plašče velja to, s katerimi se Je ženski svet večinoma že oskrbel, do-čim so večerne, zlasti plesne obleke morale še počakati. Vse na enkrat fe za naše razmere preveč. Odveč so ve« činoma tudi novi modeli, ki si jih po svetu še izmišljajo: našim damam, njih očetom, mož-m in... no, prijateljem, vsem tem ne nese. da bi lahko poslušale vse modne kaprice, ki se spreminjajo kakor letošnje vreme. Po svetu okrog je seveda drugače. Tam je še danes dovolj ljudi, ki *si lahko to privoščijo: in za te so v prvi vrsti namenjene neprestane modne novotarije. Prav posrečena nova nijansa v zim- Novi pariški klobuki Po ljuti borbi med zagovornicami širokega in majhnega klobuka je ženski svet napeto pričakoval, kaj prinese pariška moda v jesenski in zimski sezoni. Za nove klobuke je bila odločilna jesenska modna tekma v Dauvilleu, ki pa borbe med obema klobukoma ni odločila, marveč je sklenila kompromis. No-katere se je ženski svet boril, hrbet in ke odločili za povsem nove vzorce, pri katerih igra odločilno vlogo zmernost in skromnost. Znani pariški modni salon Agnes je razstavil celo vrsto novih klobukov, ki so narejeni strogo po obliki glave, tako da so sfcoraj podobni tesno zavezanim rutam ali turbanom. Čelni del je običajno iz fantastičnih brokatov (za večerne prireditve) ali pa iz barvastega blaga (za popoldne). Velour, ki je sedaj zelo modern, da-si je neverjetno drag, se nosi samo kot promenadni klobuk h kožuho-vinastemu plašču, le redko pa kot večerni klobuk. Filcasti klobuki so zopet zelo moderni. Ti imajo precej visoko, inehko glavo, zgoraj včasih zmečkano, kakor da bi bila zmočena in bi ležala dva dni v žepu. Poleg teh je v modi še več drugih oblik, med njimi enobarvni in progasti cilindri, polširoki klobučki, bubi-klobuki z nojevimi peresi itd. Glede materijala za klobuke je treba omeniti, da prevladuje klobučevina, kombinirana v raznih barvah, cesto tudi z velurom, dalje velur in velešifon. Poleg običajne klobučevine Henry Barbusse: Človek Obe sta hodili v Črnini. Marija in Ivana. Izgledali sta kakor mladi vdovi, ko sta nekega oblačnega dne skupno šeta-:i po peščeni obali. Deževno vreme kar ni hotelo ponehati. Na horizontu se je jblačno nebo spajalo z razburkanim morjem. Veter je šibal valove in samotni šetalki sta odskakovali na obrežju pred vodnim pljuskom, kot nezasidrani ladji, ki jo je na odprtem morju zalotil vihar. Marija — starejša — je izgubila svoje dete. Že prej je umrl njen oče in pred dvema dnevoma ji je neizprosna smrt iztrgala še dete. Oče deteta jo je bil že davno zapustil. Ne samo, da je ostala brez vseh sredstev, sta jo vznemirjala tudi še dva grozna spomina: Nevede, kam gre, je vodila prijateljico s seboj. Od časa do časa je pokimala z glavo, kot da hoče pozabiti na vso preteklost. Ivana je še devojka. Črne obleke ji ni nalagala žalost za kakim bližnjim ali daljnim sorodnikom. Iz sočutja s prijateljico, s katero so jo vezali isti spomini, je tudi ona oblekla žalno obleko. Ze ko sta se prijeli ob začetku izprehoda izpod rok, je hotela s tolažilnimi besedami ublažiti bol prijateljice. Toda kaj naj ji reče? Kako naj jo teši. ko jo je brezčuten zapeljivec po kratki idili in uživanju ski modi so predpasniki. Seveda ne predpasniki kakoršne imajo v svojih toaletnih zbirkah skoro vse naše dame, ki morajo oskrbovati ali vsaj pomagati ori gospodinjstvu. * Tega predpasnika modna dami ne pozna, razun če morda nastopi pri kaki dobrodelni prireditvi v pavilionu ali oa pri diletantski predstavi na odru Predpasniki, ki so si jih kot novost izmislili modni saloni, so le nova nota v zimskih oblekah, podobna nedavno tako priliublicnim tunikam in bržčas po njih tudi Dosne-ta. Naše današnje slike kažeio. kako oestro se daio ti prednasniki upnrabif in kako lepo dvignejo eleganco obleke aH plašča se uveljavlja letos ta&ozvana klobučevina (fentre) soleil. ki je gladka in svetla, kakor nekatere vrste sukna. dalje fentre antilope dolgodlaka klobučevina in končno zelo lepa fentre taupe" soleil. podobna kožuhovini. Kemija in ženska lepota rrancozi imai pregovor, da v Pa* rizu ne najdeš stare ženske, fn kdor se je mudil delj časa v Parizu mora priznati, da ta pregovor ni brez pod* laße. Ne samo mlade, marveč tudi pri-I tne Parižanke. matere odraslih hčera, imajo gladke, nežni obraze, na katerih se sledovi starosti prav nič ne poznajo. Neka praška dama se je čudila svoji priletni pariški prijateljici, da ie kljub solidni starosti tako dobro ohranjena a dotična dama jt smeje pripomnila, da se čudi. kako morejo 50- do 601etne ženske govoriti, da so stare. Biti lepa je dar božji, ie dejala svoji znanki, ostati lepa je pa umetnost, ki se je mora vsa= ka dama naučiti. Na Place Vandome v Parizu stoji še dandanašnji «Institut de BeauteV ki ga je ustanovila ena najagilnejših Parižank, madame Valentin Marcle. Zavod obstoia že 40 let. a ustanovite^ ljica še vedno živi. Njeni izdelki gre* do po vsem svetu in malo je civilizira* nih mest, kj .r bi jih ne poznali. Zavod ima več sto agentov. Parižanka, ki živi stalno v Parizu, je posetila agilno ma> dame Mercle in se ni mogla načuditi. ko je zagledala mesto sključene starke zapustil in jo takorekoč vrgel iz normal, nega tira, okrutno in brezsrčno Dete je skoraj gotovo umrlo radi tega, ker mu mati ni mogla nuditi dovolj hrane. Lopov, podlež, zločinec! Kaj se je zgodilo z vsemi onimi dekleti, ki si jih upropastil ter jim vzel devištvo? Ena je umrla na tuberkulozi, druga je iz obupa skočila v morje, a tretja je šla. da se utopi v velikem Parizu! A one, ki niso umrle, hodijo okrog pobite, zapite ali razuzdane, da jih komaj še spoznaš. Nazadnje je prišla na vrsto Marija, ta ljubka, nežna deklica. ObsenČT je to žensko s temnim, kakor hudourni oblak črnim plaščem, ki sedaj plapola v vetru kakor raztrgana jadra izgubljene barke. Prej, kakor običajno jo k zapustil in prepustil bedi in sramoti... Ivana je s strahom opazovala vse to početje. Toda sedaj je ta človeška zver zagrabila zopet drugo žrtev: sirota Marta, že popolnoma obupana, ie izpostavljena istemu zasmehovanju, kakor prej Helena Anita. Luizeta in Marija .. te tudi osamljene in obupane, nista mogli cel dan bloditi okrog. Končno sta se vendarle morali vrniti domov. Noč je že legala na zemljo, ko sta dospeli v vas m stopili v Marijino stanovanje polno praznine in žalostnih spominov. Marija je sedla na bližnji stol in ostala nepremična. Ivane se jc v tej tišini elegantno mlado damo. — Na njeno vprašanje, kako je mogoče ohraniti ta« ko dolgo mladost m svežost, je mada» me Mercle smeje odgovorila: «I nu, moj oče je bil zdravnik in tako sem se ie kot deklica zanimala za dve stroki — za kemijo in žensko lepoto. Obe sem Študirala in položila tudi lekarni« ški izpit. Imam bogato knjižnico, ki je vredna nad 200.000 frankov. V njej so zbrane vse knjige s predpisi in navo* dili za negovanje ženskega telesa. — Mnoge knjige datirajo še iz predkr» ščanske dobe. Gotovo veste, da so bile že Kleopatra, Aspasia m Popeja velike umetnice v negovanju lepote. Poldrugi tisoč let pozneje so se proslavile na tem polju Diana de Poitiers. Ninon de L' Enclos in madame Pompadour, a v najnovejšem času Sara Bernhardt. Vse te dame so pomagale obogatiti zakladnice ženskih čarov. Vsaka lepa žena je izumila vsaj en trik. da izpo« polni svojo lepoto. Na vprašanje ie*1i mogoče ohraniti svežost tudi tedaj, ako se začne negovati telo v pozneiših letih, je madame Mercle odgovorila, da je to stvar kemije, odnosno kosmetič* ne kirurgije. V Parizu živi znameniti operater Mr., ki se peča rudi s pomla* fevanjem priletnih dam Madame Mer* cle pravi, da zadostuje narezari priletni dami za ušesi kožo. io malo nategniti in zopet sešiti, pa izginejo vse braz* gotine m tudi dvojna brada. V treh dneh je dama oomlaiena in lahko za* nu nala, gabardina, velura, baržuna in du* veti na. Tudi v barvah je bogata izbira. Odločilna beseda sicer še ni padla, vendar pa vse kaže. da bodo v zimski sezoni moderne vse temne barve. Za prvenstvo se bodo borile siva fn črna barva. Vsi elegantni plašči so okrašeni s> kožuhovino. Plašči svetlih barv imajo ovratnik in manšete iz temne kožuho* Ob pogledu na to lice in na ta nasmeh so ji stopile pred oči zgodbe vseh onih pomilovanja vredni!, devojk. ki so se morda vsled nepojmljivega uk.isa z razširjenimi rokami vrgle v objem tega uničevalca — da jih pozneje kot izmoz-gane citrone zavrže ob potu Brez premišljanja mu ie zabrusila v obraz vse. kar je slisa'a in videla pri svoji prijateljici brez omahovanja in pri-zanašanja mu ie vrgla v obraz na.MStrej-še očitke ki se iih ie spomnila izlila je nad njim ves svoj srd ki ti ie že dneve in dneve polni! srce On io te sprva osupnjen gledal, a kmalu se mu je zopet povrnil oni prezir. no-izzivalen posmeh Ko je obmolknila, je mirno kot da se vse Izgovorjeno ne Mče njega izpregovoril: »Marija? Ne maram Je več!« Ivana ie od srda in besnostl skora» zgubila glas NI se mogla več brzdati »A Marta? Kai ste storil z njo?« Brezbrižno je skomignil s svojimi ši-rokimi. oglatimi rameni: Tudi za njo mi ni več.* »Katera je torei sedaj na vrsti?< Iro ničen nasmeh ii ie zaigral na ustnih: Toda on ji te mirno odgovoril: »Nobene ne maram večl Samo ono ki me bo ljubila .« Nagnil se te nanrej njune oči so se srečale in s pritajenim glasom je dostavil: stev TA) vine in nasprotno. Rokavi so široki, manšete precej velike, ovratniki viso* ki, tako da zakrivajo skoraj polovic«» obraza. Dopolnilo kompleta je plašč brez rokavov in brez sprednjih delov, tako. da pride vsa obleka do veljave. Ta novost je zbudila v Parizu splošno pozornost. Drugi ekstrem sta dva plašča skupaj. Prvi je ozek in se zapenja oa pas, drugi ima velike žepe in široke rokave, a se ne zapenja. »Vas. ako hočete!< Se boli se je nagnil k njei in njegov pogled jo je z neko mistično silo privlačil. Oči so se ji razširile, iz prsi se ji je izvil krik strahu in obupa Umaknila se mu je do zidu dalje ni mogla Videla je propast obup strahovit*' ponižanje ki je doletelo one ki so mu padle v kremplje videla it mrtvo Heleno in Luizeto izpačeno v Dariškem vrtincu. Videla je Marijo, samo zapuščeno nad grobom izgubljenega sinka.. Ali še bližje je videla te oči. ta pogled in ta neodoljiv nasmeh, nasmeh človeka ki ni več ljubi' Marne niti Marte... ki v tem trenutku ni ljubil nobene več nasmeh ki se ti ie vedno bol.' bližal in io mkroževa* z brezkrajno nc-zasluteno silo... Videla je njegove svetle oči oliskovite Dolnt ognja in po želienja .. Hotela je zakticati na pomoč, ko j< je objel, toda ni imela več te moči. Sam< brezmočno ie zacepetala z nožicam potem pa jo ie objel doslej neznan ol čutek krut in sladak ob enem... Ko ie vstajalo Jutranje solnce lzz;< gorskih vrhov je posveti* žarek v za senčeno sobo V r^rko^n' nnctelii Je le žala Ivana v njegovem objemu .. Nc dolgo za tem je delila usodo Marije... uluzei ruske reooluciie Zgodovina ruske revolucije od Pugačeva do Lenina. — Posebni oddelek posvečen Leninu. Dr. Jan Slavik si je ogledal med drugimi zanimivostmi sovjetske Rusije tudi takozvane muzeje revolucije, ki lih ie ustanovila botjševiška vlada v vsakem večjem mestu Rusije Mnoga ruska mesta imajo sedai muzej revolucije, piše dr Slavik. toda moskovski, nameščen v bivšem angleškem klubu na Tverski ulici, je največji in najzanimivejši Ta muzej kaže razvoi ruske revolucije od Pugačeva do Lenina Razvoj je seveda predočen pod boljševiš-kim povečevalnim steklom, prilagoden komunističnim potrebam Simpatični, pre-72od9i osiveli muzejsk' ddlatus. ki me je spremljat po dvoranah, ie takoj pri vhodu odkritosrčno prizna! da muzej ne zasleduje samo zgodovinsko • znanstvenih, marveč tudi agitaciiske namene Ta značilni poiav se opaža v Rusiji s>ri vsakem koraku Znatm det muzetskih zbirk ie posvečen revolucni ki po mnenju boljševiških prvakov še m končana Ideini nasprotniki boljševizma še vedno dvigajo glave In čezvi-čajka mora bit' neprestano na straži, da ne pride do večiega upora Sovjetska vlada svofim nasprotnikom nitt v mnzeiu ne prizanaša S posebnimi diagrami dokazuje. da nasprotniki boljševizma nikoli niso tn ne bodo frr.el' prav Drugi diaeram» kažeio. da so razne socialistične irakciie podpirale buržuazijo Pa tudi Živečim nasprotnikom so posvečeni v muzeju revolucie posebn' oddelki Tako je označen portret prveg3 zunaniegs mmJsrra revolucionarne vlade z napisom »Miliukov Dardanelski* Sploh je vse revotuciionarm cradJvo prikrojeno tako da dobi človek vtis. da ruska revolucija m mogla končat; drugače, kakor z boljševizmom Prva dvorana moskovskega muzeja je posvečena Pugačevu. ki ga smatrajo bolj-štviki nekakim 'delnim očetom svojega pokreta Vendar ga pa slikajo drugače, kakor carski zgodovinarji Korifeia boliševiških zgodovinarjev Pokrovski pravi, da Pogačev ali laži — Peter 111 ni bil samo naveden pustolovec marveč tudi pravi revolucionar, ki je sežiga! veleposestniške dvorce, obenem pa demokratično organiziral zavoievano ozemlje. V dvorani so razstavljeni spomini na PogaČevo mučenje • n listine ki iih ie oisal ta sloviti laži - car. Tu ie padla zgodovina iz ekstrema v eks-rrem Bouševikom zadostuie dejstvo da je Poeačev izrabi! sovraštvo ruskega kmeta do veleposestnika za trditev, da sta si pu-gačevščina m boliševizem sorodna. Tudi Lenin je gradil svoje načrte na sovraštvu med kmet' in veleposestniki Kmetom je da! popolnoma proste roke in hudournik revolucionarnega ctuzijazma se je spremenil v krvav veletok. kakor ie proroko-val 20 le- po Pogačev^ smrti Radiščev Doprsn' kip reg? prvega ruskega revolucionarnega pisatelja me je pozdravil takoj pri vhodu v muze) V času. ko je francoska revolucija >majala vse evropske vlade, je Radiščev v svoj' knjigi vehementno napade režim zasrare e Katarine II in ru->ko tlačanstv«. Zato je bil obsojen na smrt toda Katarina ea ie pomilostila tn zamenjala smrtno kazen s pregnanstvom v Sibirii' Radiščev s čudovito da'ekovid-nostjo napoveduje konet veleposestniške Rusije V svoj knjig pravi med drugim, da br* zapeljivec ali prijatelj ruskega ljudstva naščuval kmete, ki bodo pobil: veleposestnike V Rušili zraste novo pokole-nje kj ne bo priznavalo nobenih privileg:-jev To ni prazna fantazija, pravi Radiščev. kajti moj duh prodira skozi gosto '«opreno časa za cela stoletja naprej Prvi moderdn. revolucionarji, ki so hoteli s pom. čjo vojaštva strmoglaviti rusko samodržavje so bil dckibristi Rusija je lani sicer na svečan način proslavila 100-letnico njih >veca izj3'ovlienega poskusa. toda sedanji revolucionarni mogotci ne kažejo nobene iskrene simpatije napram dekabnstom, češ da so bih rudi oni pripadnik* veleposestnikov in drugih buržu-aznih slojev !ziem< tvorijo samo oni de kabristi. ki predstavljajo boljšesišk. ele ment v dekabrski (decembrski) revolucij Posebne pozornost: b~.ljšev:ških prvakov Jt deležen sloviti dekabrist Pestel To Je Le nin decembrske revolucije, kf je s prepn čevalnostjo in velikim govorniškim talen tom potegnil za seboi svoje pristašr pra\ tako, kakor Lenin svojo boljševiško fra^ cijo Tudi on je bil prepričan, da bo rusk-revolucija pripomogla k okrevanju ceV Evrope Čudno vplivajo na gledalca spomini rc voiucijonarjev iz 70 in 80 let pretekle^ stoletja To ie vrhunec ruskega terorjj Slike kažejo zanimive tipe bomb in pe kienskih strojev, s katerimi so takozva:: nihilisti pobijaj carske biriče Redki b< bili oni. ki so dosegli svoj namen in sreč do odnesli pete Ogromna večina je plača la svoje delo za lepšo bodočnost Rusije ..-življenjem aLj pa s p.ognanstvom v Šib: riji. Vsem tem žrtvam je postavila sovje. ska vlada v muzeju revolucije spomin . obliki avtografov ah fotografij. Ti ljuo;. so imeli ogromno energijo in čudovr vztrajnost, samo sistematičnega in disc: pliniranega del3 niso poznali Od ruskega revolucionarja j* bilo mogoče zahtevat; vse, toda nihče ga nI mogel pregovorit, ga bi učil ljudstvo pi*ar' m citati ali brc_-revolucionarnih tendenc dobro gospodariti. Ruski revolucionarji niso mogli razumeti, da je šola najboljši osvoboditelj ljudstva in da je izvedel v zapadni Evropi največjo revolucijo obvezni šoJsk: pouk Kdor objektivno presoja rusko nepismenost, mora priznati, da ni samo produkt carizma, marveč da so odgovorni za n:o drugi činitelji Posebn; oddelek muzeja je posveče; Leninu Vse, kar se tiče osebe in življenja velikega Iljiča. je tu zbrano. Tu vidimo fotografije iz njegovih otroških let in vence ki so jib položili boljševiki na krsto svojega voditelja Tu je postelja, na kateri je spal Lenin v sibirskem izgnanstvu, tu J^ krogla, ki so io potegnili po nesrečnem atentatu iz njegovega telesa Našteti pismeni dokumenti pričajo, da Je bil Lenin re* genialen mož O tem pričajo celo njegove šolska izpričevala V 8. razredu gimnazije je imel v vseh predmetih prav dobro, samo v logiki dobro Moj spremljevalec me je smeje opozoril na ta Lenino* red češ da v logiki nI oi posebno dobro podkovan V resnici pa Je bi! Lenin praktični sociolog, k' je točno vedel, kako se bodo dogodki razvijali Posebna pravila 'oglčnegj mišljenja so mu bila lanski sneg Cesto Jc naravnost kršil ta pravila, da dokaže, ka: te hote! dokazat; Njegova logika Je imelj svoja pravila in mhče ne more trditi, da so bila ta pravila slaba Spominjajte se nesrečnih poplavljencev! Pride se le iutrl. Jaka Barantač. živinski nakupova-lec. se ie zakasni! in brzojavi svoji boljši polovici: »Ker železnica danes ne sprejema več bikov, pridem še le jutri!» Izdal se je. Gost: «Slisire. vaše vino po 12 Dii. ie pod vsako kritiko!« Natakar: «Kako vendar? Saj Je to ravno isto vino. Vafcor včeral ono do 18 Din kj ste ga tako hvalili!« f^tev. 259 «SLOVENSKI N A R O D» dne 14. novembra 1926. vič, udeležili pa se je bodo vsi dosedanji, še Uvea ministri prosvete naše države, seda nji člani in nekdanji člani G. P. S. Ta proslava nam nudi priliko, da iznese mo v naslednjem na kratko bistorijat G. P. S. Dne 3. julija 1845. je bil z zakonom usta novljen »Odbor Prosvestenija, ki je imel nalogo, da pomaga >popečiteljstvu Prosvešte-nija< (ministrstvu prosvete) pri njegovi skrbi za napredek narodne izobrazbe in *da mu čini presta vi jeni ja o svemu, št o bi mo-trlo dejstvovati na razprostranjen je nauka i polezni znanja u oteČestvu<; pri tem je imel odbor tudi pravico inicijative >posobstvenem pobudženiju<. Odbor je Štel 9 članov, ki so imeli stalno plačo »po 180 talira godišnje< Dne 10. septembra 1847. je Popečitelj-stvo poslalo odboru akt, v katerem predla-(ta, da se >Odbor Prosvestenija« ukine, namesto njega pa da se postavi pomočnik po pecitelju (ministru). Z izgovorom »Sto (odbor) nameri, poradi koje je ustanovljen, ne odgovara<, je bil 80. oktobra 1847. odbor res ukinjen. Pravi vzrok za to ukinitev pa je bil, da je odbor s svojim mišljenjem večkrat prišel navzkriž z ministrom. Kmalu po tem ukinjenju pa se je čutila potreba po podobni instituciji, kakor je bil ukinjeni odbor; in takratni »Popečitelj pravosodja in prosvestenija < ka valj er Laza Arsen jeviž je s svojim načelnikom za prosveto Dimitrijem Tsailovičem dne 21. novembra 1849. predložil, da se ustanovi >äkoiska Komisijam Zato jo je dne 25. novembra 1840 knez odobril z namenom >na konac izradji-vanja i pregledan ja nužnih za osnovna učili sta naša knjiga.< Z ukazom od 21. januarja 1850. je bilo v šolsko komisijo imenovanih 13 članov, iz prejšnjega odbora Janko Safarik, arhimandrit Gavrilo Popovi d, Dimitrije Isailovic, Milovan Spaaic, na novo pa med drugimi: Jovan Gavrilovičt Filip Hri stič, Kosta Brankovič, Djordje Cenič, Ljubo mir Nenadovič, katerim so bili dodeljeni kot strokovnjaki ie Emilij Josunovič, Vuk Ma-rinkovič in Je*^ Pančič. Njihovo delovanje v Šolski komisiji je bilo brezplačno. Komisija, ki ni imela nikake samostojnosti (»Komisija daje mnenije, a PopeČiteljsfrvo reea-va<) je prenehala sama od sebe. Ministrstvo prosvete pa je »amo Čutilo, kako potrebeD mu je nek posvetovalni organ, in zato se je odločil liberalni minister prosvete Stojan Boškovič, da predloži knezu Milanu Obrenoviču zopet no ustanovitev take institucije; na ta predlog in po sklepu Narodne Skupštine je dne 3. marca 1880. podpisal knez ukaz <> ustanovitvi G. P- S. Prvi predsednik G. P. S. je bil dr. Josip .'ančič, ki je bil tudi prvi predsednik Srp-ske Kraljevske Akademije Nauka. Njemu je do danes sledilo 14 predsednikov, med njimi: Dimitrije Nešič, Stojan Markovič, Andra Djordjevič, Sava Uroševič. dr. Bogdan Gavrilo vič in še več znanih srbskih učenjakov. Danes mu predseduje dr. Tihomir Djordjevič. Člani G. P. S, so redni in izredni; rednih je 12, ki se postavljajo z ukazom za dobo dveh let, izredne pa postavlja minister prosvete za leto dni in jib je lahko največ 20. Med izrednimi člani so sedaj tudi Štirje Slovenci in sicer gg. dr. Josip Tominšek, gimnazijski ravnatelj v Mariboru, dr. Karel Oswald, vseuciliški prof. v Ljubljani, dr. Dragotin Lončar, šef prosvetnega oddelka v Ljubljani in Ivan Štrukelj, šolski upravitelj na Viča. Po saJBonu je minister prosvete dolžan, da posluša mišljenje G. P. S. v vseh prosvetnih in Šolal rib vprašanjih* n« žalost pa tudi G. P. S. »nama prava InJdJatlve vee same daje svoje miši jenje.< ■ ■ ■ 1 1 ■ ■ j p || j j | p ■ ■ ■ ■ j ■ u n ■ i Oer Ueilchenfreae» L >e or gina m nasl. nainov j šega in bre< d »umno > ajbolišeg Ha tj Ltedtfce f< m* * z i* 1 26-2" X1TNI KINO MATICA i' 111111 n 1111 ii iTrmiTrTroco Nove knjige in revije Zdravje, zdravstveno-poučni hst. Izšla je skupno 10. in 11. številka, ki je ob enem slavnostna izdaja o priliki otvoritve prvega zdravstvenega doma v Sloveniji v Lukovici. Dr. Ivo Pire, ki si je stekel za to največ zaslug, piše o a sanaciji Lukovi ce. Razprava je opremljena s Številnimi, zelo uspelimi ilustracijami, ki nazorno prikazujejo higije-oično ureditev kmečkega doma. BUo bi želeti, da bi zlasti ta številka s svojo nad vse poučno vsebino prišla v sleherno kmečko hišo sirom Slovenije. List, ki prinaša poleg tega tudi mnogo drugega poučnega gradiva, izhaja enkrat na mesec in stane za celo leto 20 Din. Naroča se pri upravi v Ljubljani. Zaloška cesta 2. Jadranska Straža. Bogato ilustrirana in okusno opremljena novemberska Številka te naše pomorske revije prinaša med drugim sledeče razprave: Potreba školskog broda. — Avijaeija in vojni brod. — Spa-njolska mornarica i naši mornari. — Mor- narica 0—mm Kačiča. — Sadasnji stadij Flatnerovog Rotare. — Naš rm1^H*lr na srednjim ■DOJsstta. — »Vila Velebita< n Levantu. — Veslaču šport kod nas i na strani. — LIstak prinaša zanimive vesti iz uonankfm* sveta. — Te| številki je prtt> seno todf blagajniško pamPRn Bttmm >J»-draoake Straže«. v Samarski List, glasilo Jugoslov enakega sumarskega udruŠeoja. Novemberska številka prinaša sledečo vsebino: Ugreno-vi6: Kralju i Pokrovitelju. — Ugrenovič: Posli je slave i zbora. — Nenadič: Prof. Ivan Partaš. Ugrenovič: ZajedniSki rad naših fakulteta. — Udruženje. — Praktično šu-marstvo. — Literatura. # BankarstTo. Novemberska številka te naše najodličnejSe gospodarske revije prinese zopet celo vrsto razprav o aktualnih gospodarskih problemih izpod peresa naših •mnnih gospodarskih strokovnjakov. Med dragimi piše Bogumil Vodnjak o mednarodnih gospodarskih odnošajih in diplomatski službi. Zagrebški župan arhitetkt Heinzl razpravlja o finančnem položaju zagrebške občine. Nadalje prinaša ta številka še sledeče aktualne razprave: Dr. Gustav Grego-rin: Vprašanje dvojne valute. — Dr. Stanko Deželic: Ljubljanska borza. — Dr. Jovan Savič: Vzroki draginje in mere za pobijanje. — Revijo toplo priporočamo vsem, ki se zanimajo za naše in splošne gospodarske probleme. Naroča se pri upravi v Zagrebu, Moravska 90. Letna naročnina znaša 250 Din. Prosvetni glasnik, glasilo Zveze kulturnih društev v Ljubljani in v Mariboru. Droga številka prinaša sledečo vsebino: dr. Fellacher: Ob šestletnici koroškega plebiscita. V rubriki >Naš oder« razpravlja J. Spicar o delih, primernih za diletantske odre, E. Navinšek pa daje praktične nasvete o šminkanju. V glasbeni rubriki razpravlja Emil Adamič o lastnostih dobrega pevca. Glasbena priloga prinaša sledeče kompozicije: >Moj deklič<, >Veselje« in >Tja na naša brda«. Pevec, glasilo Pevske zveze. Okto-berska številka prinaša razpravo Antona Doiinerja o gt«tj^n< estetiki, veetnik pa prinaša poročilo o občnem zboru Ksaver Maske: Legende o sv. Frančišku. Ta knjižica, ki jo je izdala >Goriška Mohorjeva Družba< za leto 1927, ne zasJu-*, da bi šli i molkom preko nje. Ni lahko napisati po mojem mnenju kaj takega, kut so te legende. To more samo kdo, ki se ni samo vživel v mišljenje in čustvovanje velikega svstea, ampak mu je po svoji naravi tudi kolikor toliko soroden. V istini ee zdi, kakor bi bil podal Mesko s temi pravljicami, ki jih je zamislil o simpatiShera Frančišku, del lastnega bitja, lastne duševnosti. Cae, ki v njem živimo, seveda za umevanje vsega tega. kar nam pripoveduje pisatelj o sv. Frančišku, ni ugoden. Toda kolikor je dandanes še nedolžnonaivnih src, kolikor je še nepokvarjenih, od strupene slane neob-dahnjenih duš, te bodo imele svojo slast ob teh legendah, te bodo čutile, ali vsaj slutile blaženost, ki je polnila prsi Frančišku v njegovi neskočni ponižnosti in brezmejni ljubezni do vsega stvarstva . .. Prav je. da je poslal MeŠko to svoje delo v svet Knjižica obsega v celoti devet ples in 8este.ro ilustracij. Škoda, da ni založništvo poskrbelo za nekoliko ličnejši papir! — Tudi na korekturo ee je obračalo nekoliko premalo skrbi t — _nik._ Dinarski dan Za trpeče brate bo v nedeljo 14. t m. «Dinarski dan». Dogodki zadnjih dni so bolestno odjeknili v srcu našega naroda in ga zopet spomnili na dolžnosti krvnega sorodstva do onih, preko kojih neusmiljeno žvižga bič nekuiturnega sovraga. Kdor na ta dan ne žrtvuje dinarja za svoje brate, ne more imeti mirne vesti in ni vreden svobode, ki jo uživa.__ Spominjajte se nesrečnih poplavljencev! nLJl-MJULJ Preselitev. Zobni atelje Leop. Weiss se ie preselil in se nahaja Sv. Petra cesta 64 BSSSSSSSS1 □□oojuuljl_o i LIULJULJL Ivan Primožič, šolski upravitelj v Mekinjah, naznanja v svojem in v imenu vseh ostalih sorod n kov žalostno vest da ie njegov srčholjubljeni. nepozabni stric, gospod Karol Primožič trgovec nenadoma preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v soboto, dne 13. novembra 1926, ob 5. uri pop. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubijan , dne 13. novembra 19^6. I BHUliCIi & f8. KOSMI ileskarja In ličarja Lu&bliana ,5^' v AKt L KOTNIKOVA ULiCA c$ Se pripor očara za »sa v to stroko spadajoča dela Jelo solidno' Cene zmerne j Poveneni prodaialec srečk državne razredne loterije Drag. R. Itolakovic BE )GRAD ♦ l-T prodaja na veiiko m malo. Najbolje urejena poslovnica e vrste. Daje najugodneje pogoje za prodaio srečk. Službeni načrt z navodilom pošhem vsakemu brezplačno L.Mikuš no Društvo sejmarjew za Slovenijo na znanja svojim članom in članicam tužno vest. da narr je zločinska roka iztrgala z naše srede našega dol-jo letnega, zvestega Člana in tovariša gospoda Karala Primožiča Pogreb neoozaonega pokojnika se vrši v soboto dne 13. novembra 1926, ob 5. ur pop. iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. Nepozabnemu, zvestemu članu bodi ohranosod iz pločevine za irnež, barvo, lak m med vsake elikosti kakor tudi posod 'škatle iii za konserve Premog- drva i LI RIJ A, Kralja Petra trp o. — feleton 220. Krojaške pomočnike za vel kt- ko** sprejme tvrdka ELEGANCE, oblačlna drniba z > z , L ubl|ana, Ah ksandrova C 12 Sol dna sostanovalka str spreime x boliš' družim NasU v -»ove uprava lov Naroda. i06A Zahvala. 325« Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega srčno ljubljenega papana, starega papana, strica tn tavsia, gospoda Ivana Zupančiča tovarnarja in posestnika se tem potom zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebno se zahvalju erao gospodom pevcem, soortnemn klubu .ILIRIJA*, vsem onim, ki so potclonili toliko lepega cvetja ter sploh vsem, ki so spremili dragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkv/i Marijinega Oznanjenja v četrtek, 18. t m. ob sedmih. V Ljubljani, dne 13. novembra 1926. Žaluioče rodbine: Zupančič, inž. Fr. Fine, E. Betetto Jul. Betetto Malt ogtast, na upravo «Slov. Naroda». Nepremičnine Hiša ali vila eno* ali dvodružinska, dobro ohranjena, v me« stu ali na periferiji — se takoj kupi. — Ponudbe z navedbo ene na upravo «Slov Naroda» pod «Lepa leg a/3225». Majhna hišica a* Gorenjskem ob želez« niči, velik vrt in nekaj zemljišča takoj naprodaj. — Ponudbe pod »Hišica 3200» na upravo «Sloven» skega Naroda». Pouk Krepkega kovaškega vajenca sprejme Matija Terlep, kovač, Ljubljana, Šiška št. 38 3224 Deklica močna in pridna — išče mesta učenke v mešani tigovini; najraje na de* želi — Ponudbe pod «Učenka/3253» na upra* vo «Slov. Naroda». Več mizarskih vajencev sprejmem. — Josip Andlovic. strojno mizar* stvo, Ljubljana, Domo« hranska cesta. 3247 Došla partija novih francoskih d^okoles s proatotekom in francosko pnevmatiko Is. Izredna cena Din 1420. Tribuna F. B. L., FCarlovška cesta št. 4. 157*T čopi** -ter vse vrata ioatarakJti Izdelkov Izdeluj* hinko Šimenc Kongresni trg 8 & Tržafik a cesta 6 n Vrednostne papirje predvojne, v.rh vrat. tu* in inozemske, drž. dež. mestna posojila, železni« ške obligacije, prioritete, rente, srečke itd. — ku* puje najkulantneje — •Y E R C», komercijalna družba, Ljubljana, Kon* grešni trg 9 (na vogalu Kino Matice). 3189 Pozor čevljarji I Gornje dele vseh vran čevljev dobite — dobre in solidno izvršene — po najnižjih cenah pri: L Marchiotti, trgovina s jsnjem, LJubljana, Sv. Petra cesta 30. 128/T £256 Potrti v globoki žalosti naznanjam o pretužno vest, da ie naš ljubljeni In nepozabni soprog, oče, stari oče, brat, stric, svak In tast, gospod IVAN ČOP posestnik in lesni induatrijec danes 12. novembra t. L ob 10. mi dopoldne nenadoma preminul Pogreb predragega pokojnika se bo vršil Iz hiše žalosti v Mostah pri Žirovnici v nedeljo dne 14. novembra t 1. ob 3. uri popoldne na farno pokopališče na BreznlcL • Moste pri Žirovnici 12. novembra 1926. Betka Čopova, soproga« Vinko; Janko; Julka, poročena Šilihova; Minka, Milica otroci. Josip Šilih, zet« — Božena, Igor, vnuka in ostali sorodniki Bros posebnega obvestila. Stran 8. tStÖVENSK! NARO D» dne 14. novembra 1926. DER W plMlel stre)! j« 2*000.000 strojt« v p zaatopatto: Lud. Baraga VÄ."9oo Se eabnrgova ulica 6 ÄV1 ADl/OAL4r ZDA. /OS. AŽMAN se najlepše zahvaljuje za izraze sožalja ob očetovi smrti. Cjubijana, dne /J. novembra 1329. 834 Mokulaturnl papir kg a Din 5-— prodala oprava Slov. Naroda 3227 aa aB3HHaBB33Q*^rjar3a3BH kg Din 75-— najboljša OST LAPICM Milu, lij A. ŠČURK, Danajska cesta 12 m 1ü letno lamsfvo najpopolnejši STOEWER Šivalni atrojl a pogrezljlvlm transporter jam (grabelic) l a enostavnim premikom ja pripravljen za stopanja, vezenje aH iivanje LUD. BARAGA LJUBLJANA Selenburgeva ulica 6/1. Telefon it. 980 319-L ALAMA prvovrstna nova roba povsem zrela se dobiva povsod Prva hrvatska tovarna salame, sušenegj mesa in masti 1 «OVO sinov; i i, Petrinja Glavno zastopstvo za Slovenijo: B. BUNC IN DRUG LJubljana - Celje Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodava i-1 ss premog :: iz slovenskih p ne m og ovni k o v vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakoi tudi za industrijska nodjetia m razpečava na debelo inozemski premog in koks /sake vrste in vsaKega izvora ici priporoča posebno prvovrstni češkoskovaški tn angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črn* premog in bnkete PROMETNI ZAVOD aa PREMOG o. S. v Ljubljani Miklošičeve cesta 15/1 Naslov Ivan BricelL LiDüliaD NajSUre sa slovenska oltskarsk. in ličinka delavnica aueatska cesta 15 a eessesvetsfcs c i (itsrttčs kaserss . vresa") Se priporoča. — Izvrfi ev točna cene smerne s/.i lice se okal a olsarno v centru LiuMlane (tri večje sli 4 manise sobe) za 1. ebr. 1927, event se kupi hiša s prostimi pisarniškim' lokati. Po nudbe pod .Prims" na upravo kjet iež* naslov reflektanta Nalaavelü eeossta' »sam vetre letaka sllnses svetil tke. .AIDA tiifflf ta miti 200-500 -vet 'ti«>o Kresa* sen ist Neznatna porabe oetrolejs Šved kakoi «aiaa« se rat> za razsvetljavo oioua dime, oiadov gostilnie So« cerkev, dCo» lišč. vrtov td .,AIDA*' e prikladna za naimanj&t n ust večje nroetore — Zahtevajte prospekte1 llavno skladišče za SHS ima elektrotehnična trm- SVARC drug cuuReo 'reraeovtcev: ulltt I - iščemo zaupnr zastopnike — • ^abtevatfp **Wn >rnenektr — SBrSBBrSBSBS c volno, svilo stebrom m zlatom po najnovejših smem ca h oosestrinske naiisko-iyons«e ividke AMK. — Natmoder ej$i načrti in naifinejsa zvršftev vezenin «a» štorov, netil* »reennia zdeloveri e m i»aapeBtljanje lebten ea red t s k žen-:klh ročnih del Entianje, azuriranie, predtiskanie Matak & Mikat, Ljubljana DALMATINOVA 13 *tn CREVA vsakovrstna po naj ugodne š cen *akoi vsako ieto veo-no v zalogi Kupu eni . Kje se najbolje kupi, je brezdvoma znano „Pri nizki ceni" Igo. L | a b 11 a a a, Sv. Patra cesta. nudi cenjenim odjemalcem veliko izbero potrebščin za krojače in šivilje, veliko izbero nogavic m raznih površnih zimskih volnenih jopic ter razno moško, damsko in otročje perilo, svilenih sam o veznic itd. Po znižanih cenah. 11676 & oznanilo o tvorüre. Cenjenim tvrdkam in občinstva vljudno naznanjam, da sem iz tvrdkc »Triglav*, jazoslovenska izdelovalnica perila v Ljublian . Kolodvorska ulica 8, tn Vojvode Mišica cesta 21 izstopila *ot družabnica in tehnična voditeljica ter otvorila dne 8. novembra L L lastno lovor no i urilo r Ijjnbliani. Gmmitomkm mUmm m. m izdelujem vsakovrstno perilo za gospode po meri in naročilu, prevzemam blago v izdelavo in dobavljam perilo iz lastne zalo se oo najusodnejših cenah. GE\ IVA I tß.ßSKA, tovorna perila. LJUBLJANA. Gosposko ulica štev. M. 31S za obrt, dom Jflf| in industriio Judi nega NAJNIZJB CENE GRITZNER šivalni stroji [MU tiha S£.2r enja orezpiačen. TUDI NA OBROKE' J. Stiepoifn — Sisafc — •sttsva taasam tlet lertttarfc tkelt 'State ovtrefr «um it >»* gtezaeie.Oelt» ksvai «•> ea-* C*ak> rreakt popolnoma cist cebelm dobavila v vsaki množini Ludw g Ritzmann tvornica Čebelarskih pitdmetov in vel čebelarstvo Novi Vrbae 1. Back» Danes I Prvič v Ljubljani I Danes l K a otc tn tajnr har ma. — Prep- ved.ma «juba^ icue Türk nje m /d«a'-nika, kri tjan * - Tain« l»ubavni s stank ooln« nevarnosti — Liubo-«um ost starega TurČma — Lep m adJ evnur. ljubi na svoj način Um r «z Ijubosumnodi L tvovanie lastne krvi za liuD |eno bitie Sijajno je prikH^aria scena ra i>iu c\ e krvi . Hrckiasni in očarujočj naravi i po-snetk z > unisa n \* z e. Mlad ni vstop nI dovodeni s'areD&i dosed^i izdelani oriien»aln» vetefilm - V vlocji prekras ie Jasmine. Na le »ša žen^ francoske, divi a Huguette Ouflos Preski bite s> pravočasno vsiopnicel ELITNI EINS MATICA epsi kino v Ljubljani H A R E M Srečke državne razredne lote rile nudijo nedvomno naivečio možnost dobitka, ker je vsaka druga srečka izžrebana. — Na večji dobitek v na srečne šem slučaju Jatr Oln 4,200 000 ^aj razen tega neb>oi visokih dub tko po več stot soč n mnogo tisoč dinarjev. Prvo srebamo ao vrsi dna 11. januarja 1927 Cena cele srečke ......Din 100 Cena polov<čne srečke..... Din 50 C t na četrtinske srečke . . Din 2.^ Naročila aa srečke sprejemat že sedaj Zadružna Hranilnica reg. pos. m gosp. za dni ga z o. z. LJUBLJANA, S«. Petra cesta 19 173.1 PODRUŽNICE: Maribor, Kamnik, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Slovenske Konjice, Slovenj-gradec, Prevalje TRGOVSKA BANKA, D. D., LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA št 4 (v lastni stavbi) aar KAPITAL in REZERVE preko bin 20,000.000 ua Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. (E) |BJ Brzojavke: TRGOVSKA Telefoni 139, 146. 458 _ B B - 9 SHS» Urejuje: Josip Zupeačič. — Ze »Narodno ; Fran Jcsersck. — Zs inseratni dol Usts; Oton Christof. — V« v Ljubljani. 32 33 JV 3446 6804