K. Matkovič:
Daritev.
-/*ic Čudnega ni, da je dobri Abel svojo najlepso ovčko Bogu daroval. Tudi Ti, ko si bil Še manjŠi otrok, si uajlepŠih iu najbolj pisanih rožic v travi natrgal in jih ljubljeni mamici prinesel. Tistemu tovarisu v šoli, ki ga rad iraaš, tudi rad das kos od svoje južine; in če ga imaš prav posebno rad. bi mu še celo svojo najljubšo igračo podaril. Med otroci je navada, da pokažejo svojo Ijubezen do staršev in prijatelj do prijatelja z lepim, bogatim darom.
Kakor Jjudje med seboj, iako občnjemo mi tudi z nebeškim Očetom. Zato je Abel Bogu svojo ovčko dal; zato so tudi pozneje po njegovein zgledu vsi. ki so Boga res ljubili, darovali Mu. kar so najbolj-Šega in najlepšega imeli,
NihČe, nikjer in nikdar pa ni mogel Boga tako lepo in iskreno ljubiti, kot ga je Ijubil Njegov Siu — Jezus. Od vekomaj sta bila skupaj v nebesih in se ljubila. Tudi potem, ko je Sin božji za nekaj let iz svoje nebeške domovine dol na zemljo prišel, ta ljubezen ni prenehala iu ugasnila. Ko je mali Jezus v Nazarotski hišici rastel in deJal, je hiio Njegovo najljubse opravilo molitev. Ko je pozneje hodil po Palestini učit in Ijudem dobrote delit, je velikokrat celo noč v kakšnem samotnem vrtu klečal in molil. Pri molitvi z Bogoru govorimo: in kadar je Jezus molil, je govoril s svojim Očetom, ki ga tako ljubi.
Toda Jezus, ki je bil obenem. pravi človek, je hotel svojo Jjubezen do Boga tudi po človeško po-kazati — z daritvijo. Ovac iu goved in drugih dragiK reči ni imel, da bi jih daroval. Pa tudi, če bi jih imel, bi On vsega tega Bogu ne daroval. Saj je vedel, da si Bog z eno samo besedo takih reci lahto ustvari kolikor in kakršnih hoče. Jezus je za svojo daritev poiskal in izbral nekaj iakega. kar bo res Očetu y veselje. Ko je bil v Jordanu kršcen, je Bog rekel, da ima nad svojim Sinom »največje veselje«. Zato je  Jozua sklenil.  da  bo  samega  sebe  Haroval   Boga.
Kako je Jezus ta svoj sklep izvršil, ste slišali že -v šoli. Pustil je, da 50 ga sovražniki pribili na kriz. Tani je bil reg z ranarai in bolečinami pokrit, kot je bila Abelova ovčka vsa v oguju. Po telesu so se Mu pozuali Še udarci od bičev, v glavo je imel truje zadrto, roke in uoge z žeblji prebite, usta so bila žejna; njegovi prijatelji — apostoli so ga za-pttstiji, sovražuiki so se norčevali iz Njega; Ijudje katere je prej učil, Mu niso vee verjeli; Marija ga je žalostna gledala. Tako je duša Jezusova bila žalostna do smrti«; telo pa je res otl bolecin umrlo. Kukor je Abelova ovčka bila vsa v plamenih in se-žgaua na oltarju, tako je bil Jezus ves v bolečinah, ko je umrl na križu.
Jezusova srart nu križu je bila torej daritev ne-
bfškemu  Očetu.  Tako dragoceu  je  bil   Jezusov  dar
' in   tako  všeč  je  bil   Bogu,  da  je  zaradi   ie   daritve
vsem ljudem odpusiil, kar so ga žalili, in nam zopet
odprl nebesa.