PoStnina
▼ gotovini
DEMOKRACIJA
Leto III. - Štev. 47
Trst - Gorica 4. novembra 1949
Spediz. in abb. post. I. gr.
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22/11 - tel. 62-75 Uprava: Trst, ul. S. Anastasio l/c - tel, 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 Cena: posamezna številka L 15. — Naročnina: mesečno L 65 (za inozemstvo L 100). — Poštni čekovni račun št. 9-18127.
Izhaja vsak petek
NESMISEL
Pred dobrimi štirinajstimi dnevi je »Giornale di Trieste« objavil članek, v katerem se je med drugim izrazil, da morajo vsi neodvi-sneži in kar je še podobnih, najprej zahtevati Italijo, potem pa bodo lahko govorili kakor hočejo in kar hočejo! Z drugimi besedami: Slovenci naj zahtevajo zopetno u-vedbo italijanske suverenosti in šele potem bodo lahko govorili slovenski ter izražali svoje morebitne želje.
Ker kaže taka zahteva popolno nerazumevanje naših koristi kot etične skupine in ker je tako pisanje lista »Giornale di Trieste« veren odraz zgrešenega mišljenja o osnovnih pravicah in dolžnostih Slovencev, mu moramo odgovoriti. S tem ne želimo načenjati nobene polemike, temveč samo pribiti in lasno povedati to, česar nekateri nikakor nočejo razumeti.
Osnovni življenjski nagon zahteva od vsake etnične skupine, podobno kot od vsakega drugega živega bitja, da se poizkuša ohraniti Ut čimbolj razviti. Zato mora tudi vsak narod ali njegov del vedno težiti za tem, da si v zgodovinskem dogajanju pribori po možnosti tak-šmo rešitev, ki je zanj najboljša. tfarOd, ki mu je možno doseči svobodo, ne bo nikdar težil v sužnost! Narodna manjšina, kateri je omogočena priključitev na matično državo, ne ho nikdar težila pod tuj jarem! Kdor misli pametno ji tega nikdar ne more zameriti, niti ji u-porabe teh ndravnih pravic ne Sme očitati. To je namreč njena naloga in vsak drugačen postopek bi bil protiživljenjski in nerazumljiv.
Nikdar nismo in ne bomo zame-rili Italijanom, ako se bori za Svoje pravice. Toda isto priznanje zahteva lahko tudi slovenski del prebivalstva za svoje delovanje. Ne Smemo si medsebojno zameriti, ako se vsakdo bori za svoje dobro. Nasprotno, razumeti je treba to stvarnost! Stvar politike je seveda nato, da poišče v dani stvarnosti najboljšo možno rešitev, ki je v obstoječih okolnostih dosegljiva. Vendar je treba tudi pri tem iskanju pošteno in nepristransko upoštevati vse v poštev prihajajoče zahteve. Vedno se je treba postaviti tudi v nasprotnikovo kožo! Tega pa iz-gleda naši krajevni italijanski politiki ne znajo, ali pa nočejo...
Nobena država ni nikdar zahtevala od drugih narodov, da bi sprejemali njeno oblast z navdušenjem. Vsaka država se je zavedala, da je položaj manjšine vedno težak in zato se je zadovoljevala z njeno lojalnostjo. Država je u-pravičena zahtevati od manjšine, da verno izpolnjuje s poštenimi zakoni določene obveze, toda nikdar ni in ne bo pričakovala, da bi katera koli manjšina bila navdušena nad svojim manjšinskim položajem. Razen pisca članka v »Giornale di Trieste« in njegovih somišljenikov, nikdar v zgodovini ni nihče pričakoval, da bo kateri koli civilizirani narod z navdušenjem in z lastno zahtevo klical nad svoj tilnik tuj jarem. In kar je še bolj sramotno, da bi se mu za ceno takega klečeplazenja in neznačaj-nosti obljubljalo kot nagrado razne morebitne koncesije kot nekake Judeževe srebrnike.
Rekli smo, da je stvar politike, da poišče vedno v danih razmerah najboljšo rešitev. Lahko nastopajo okolnosti, kjer bi bila enostranska radikalna rešitev v smislu maksimalnih koncepij v prej podanem smislu bolj škodljiva kot pa koristna. Take primere imamo povsod tam, kjer morajo na mešanih področjih neznatne manjšine z vso nujnostjo podleči, in če so pametne, tudi sprejeti koncepcije krajevne večine v kolikor jim ta večina seveda nudi častno možnost življenja ter obstanka. Za nekaj takega se seveda manjšine nikdar
Pravica do dela in življenja
na tržaškem o času mednarodnega uveljavljanja
osnovnih človečanskih pravic
Bil je brez dela. Zato je stopil v tovarno. »Seveda, gotovo« so mu odvrnili, »toda, tovariš, ali imaš legitimacijo stranke? Brez te legitimacije ti ne moremo dati dela*. Odšel je na sedež stranke. »Seveda, gotovo«, so mu odgovorili, »toda, tovariš, ali že imaš delo? Vidiš, če nimaš dela, ti ne moremo dati legitimacije«.
(Po Ayne Rand »Mi živi«)
Tudi na Svobodnem tržaškem o-zemlju se dogaja zadnje čase nekaj, kar je podobno drastičnemu primeru, ki smo ga prosto navedli po znanem delu pisateljice Randove. Ne gre sicer dobesedno za mrtvi knog, ki se suče okoli dela in legitimacije stranke v totalitaristični državi, vendar pa gre za nekaj, kar ni daleč od tega. Gre namreč za vprašanje tako imenovahega stalnega bivališča (residenza stalbile), pridobitve državljanstva ter delavske knjižice. Precejšen del tržaškega prebivalstva namreč ne more, dobiti stalnega bivališča — brez stalnega bivališča pa tudi ne delavske knjižice in s tem seveda dela. Prizadeti so v pretežni večini ponovno Slovenci, kar niti ne bi bi-
lo	potrebno napisati. Ne stojimo samo pred težkim socialnim vprašanjem, temveč tudi pred čudnim moralnim paradoksom.
Kako je mogoče, da je na Svobodnem tržaškem ozemlju še vedno v veljavi zakonodaja, ki krši eno izmed štirih osnovnih svoboščin (svoboda pred pomanjkanjem), ni-ti^ eno teto stare. Splošne iziave o človečanskih pravicah, ki so jo 10. decembra lanskega teta sprejeli Združeni narodi, istočasno pa se protivi tudi osnovnemu duhu prvotne zakonodaje, na kateri sloni, in zakonodajam skoraj vseh demokratskih držav na svetu? Odgovor ni težak: po sredi je spet politično zapostavljanje, katerega srečujemo pri nas — na žalost — skoraj na vsakem koraku.
Kakšna so dejstva? V kratkih besedah naslednja: 1. Področno predsedstvo zavrača vse prošnje neita-lijanskih državljanov za vpis v seznam stalnega prebivalstva; 2. v smislu ukaza Zavezniške vojaške uprave št. 85 si mora vsakdo nabaviti delavsko knjižico, ali pa mora biti odpuščen iz službe; 3. tržaškega državljanstva še ni, italijansko državljanstvo pa je brez vpisa
v	seznam stalnega prebivalstva nemogoče dobiti. Mrtvi krog je torej sklenjen in iz njega ni nobenega izhoda. Toda poglejmo si nekoliko pozitivno zakonodajo, ki je ustvarila takšno stanje. Dotaknimo se najprej vprašanja vpisov v seznam stalnega prebivalstva.
Osnovni zakon, ki urejuje to vpisovanje, je pravilnik, ki je bil izdan na podlagi italianskega zakona št. 2132 z dne 2. 12. 1929, ki je še zdaj v polni veljavi v Italiji. Člen
2.	tega v bistvu upravnega, ne pa političnega zakona pravi, da tvorijo stalno prebivalstvo določene občine vsi poedinci, ki običajno bivajo v občini večino teta. Po splošnem tolmačenju spadajo med te tudi tisti, ki bivajo v občini brez pomembnejših prekinitev najmanj
eno leto. Vpis v seznam stalnega prebivalstva je vsako leto avtomatičen. Zupan je do 15. januarja vsakega teta dolžan ugotoviti, če so bili potrebni vpisi izvedeni.
Z ukazom št. 64 Zavezniške vojaške uprave z dne 19. 12.1947 pa je bilo na Svobodnem tržaškem o-zemlju vpisovanje v seznam stalnega prebivalstva, kakor ga predvideva zakon iz leta 1929, iz razlogov primernosti ustavljeno. Izjema je bila dopuščena samo za popolnoma določene kroge prebivalstva, ki jih je najprej predvidel ravnokar omenjeni ukaz ZVU, za njim pa še ukaza št. 222 z dne 9. 4. 1949 in št. 156 z dne 25. 7. 1949. Ze ukaz št. 64 ZVU pa je vnesel načelni pogoj; vsi ti vpisi so mogoči te, če gre za italijanskega državljana.
Kaj pomeni to praktično? Praktična posledica vseh teh ukazov je, da se danes ne more vpisati v seznam stalnega prebivalstva na Svobodnem tržaškem ozemlju noben Neitalijan.
*	* •
Poglejmo še nekoliko naprej — na vprašanje pridobitve državljanstva. Vpisi v seznam stalnega prebivalstva so skoraj po vseh državah tudi osnova za pridobitev državljanstva. Potrebno je seveda večletno bivanje, ki pa je različno od primera do primera. V Italiji, v domovini omenjenega zakona iz teta 1929, možnost pridobitve državljanstva nikoli ni bila težka. Italija je bila v tem pogledu mogoče ena izmed najliberalnejših držav v Evropi. Zaradi ustavitve vpisovanj
v	seznam stalnega prebivalstva zdai na Svobodnem tržaškem ozemlju noben Neitalijan ne more pridobiti italijanskega državljanstva, ker je osnova te pridobitve pač vpis v omenjeni seznam. Držav-
ljanstva Svobodnega tržaškega o-zemlja seveda še ne poznamo, ker bi moral zadevni zakon šele izdati prvi parlament tega ozemlja.
Težave, ki jih ima vsak neitali-janski državljan v Trstu, da si dobi delo, odnosno da ga še v bodoče ohrani, pa s tem seveda še niso izčrpane. Za dostojno preživljanje z delom svojih rok je potrebna še delavska knjižica.
Osnovni zakon, ki je uvedel delavske knjižice, je bil zakon št. 112 z dne 10. 1. 1935, ki je v členu 2. določil, da dobe delavske knjižice »delavci, ki bivajo v občini««. Z ukazom Zavezniške vojaške uprave št. 325 z dne 14. 8. 1948 pa je bila spremenjena tudi ta določba, ki pravi zdaj, da se bodo »delavske knjižice izdajale delavcem — italijanskim državljanom, ki so pravo-močno vpisani v seznam stalnega prebivalstva občine in ki zanje zaprosijo«.
*	• *
Iz vsega gornjega vidimo, da so se v bistvu popolnoma upravni u-krepi, kot sta jih v Italiji predvidevala (in jih še danes) zakon o vpisu v seznam stalnega občinstva ter zakon o delavskih knjižicah, spremenili na Svobodnem tržaškem ozemlju v popolnoma politične u-krepe, ki odvzemajo vsakemu ne-italijanskemu državljanu možnost do dela in torej do dostojnega življenja.
Razumljivo je, da italijanski državljani pri vsem tem nimajo ni-kakih težav. To velja tako za italijanske državljane — politične begunce, kakor tudi za italijanske državljan?, ki. so prišli, in-še^pzi
jajo V javne službe iz italijanske republike. Saj nudita ukaza št. 222 in 156 tem slednjim še prav posebno ugoden položaj. Kakor pa je
'• priba- prave
absolutno s temi ukazi privilegiran italijanski državljan, tako je z njimi popolnoma zapostavljen neitali-janski, pa naj gre za pravega tujca, pa tudi za vse tiste domačine z današnjega Svobodnega tržaškega ozemlja, ki so bili tukaj rojeni, imeli nekoč tu vse pravice, danes pa so se znašli po vrnitvi iz države, kamor so se umaknili pred fašističnim nasiljem, brez vseh pravic, tudi najosnovnejših — pravice do dela in življenja. Slovenci in njiho-
vi	otroci, ki jih je rodila ta zemlja in ki se zdaj vračajo v svoje rodne občine, se bodo lahko ponovno izselili, ker po novi zakonodaji tukaj zanje ni več možnosti dostojnega preživljanja!...
Danes, niti leto dni. po sprejemu Splošne izjave o človečanskih pravicah, ki zagotavlja v členu 3. vsakemu posamezniku pravico do življenja, v členu 23., točka 1 pa govori, da. ima vsakdo pravico do dela, do pravičnih in zadovoljivih delovnih pogojev in do zavarovanja proti brezposelnosti, v členu
25.	pa še dostavlja, da ima vsakdo pravico do takšne življenjske ravni, da zagotavlja zdravje in blaginjo njemu in negovi družini — danes stojimo pred dejstvom, da bodo doživeli Slovenci ponoven — tokrat najhujši udarec. Zavezniška vojaška uprava stoji pred moralno dolžnostjo, da nemudoma odpravi politični izrodek, ki so ga morda spretno vtihotapili v zamotani kompleks tukajšnje zakonodaje ljudje, ki se iz pretiranih že tolikokrat grajanih teženj ne strašijo niti mimo^ narqer ..Zavez . vojaške u.
izjavo o Človečanskih pravic« Združenih narodov danes tudi formalno vredni splošne moralne obsodbe.
Jesensko zasedanje tržaškega občinskega sveta
Dne 29. oktobra se je tržaški občinski svet po štirih dolgih mesecih od svojega prvega otvoritvenega zasedanja zopet sestal na redno zasedanje. Tržaški volivci so si drugače predstavljali delovanje nove občinske uprave, ki je precej nedemokratično osredotočila vse svoje delovanje v ožjem občinskem svetu, ki se je doslej izživljal mimo širšega občinskega sveta. Iz-gleda, da je bila glavna naloga na jesensko zasedanje sklicanega širšega občinskega sveta odobritev raznih številnih sklepov in ukrepov ožjega občinskega sveta v teku zadnjih štirih mesecev! Nočemo o-porekati umestnosti sprejetih sklepov in ukrepov, ugotoviti hočemo te potrebo po ožjem in plodono-snejšem demokratičnem delovanju ožjega in širšega občinskega odbora.
Po otvoritvi zasedanja in po pre-čitanju zapisnika prvega zasedanja se je takoj javil k besedi dr. Dekleva, svetovalec Ljudske fronte, ki je nekdj časa govoril v slovenščini
med divjim vpitjem svetovalcev italijanske »vladne« koalicije; dr. Dekleva ja zaradi tega moral nadaljevati v italijanščini in zahteval, da so v zapisniku spremeni stavek »dr. Dekleva je govoril v nerazumljivem jeziku* v »dr. Dekleva je govoril v slovenskem jeziku«. Po tem neugodnem formalnem incidentu, ki je pa sicer zelo značilen zaradi presojanja razpoloženja italijanskih svetovalcev do slovenskega jezika in do pravice tržaških Slovencev v pogledu enakopravnosti obeh narodnostnih skupin na STO-ju, je začel občinski svet sklepati o veljavnosti mandata svetovalke Ide De Vecchi, članice MIS-a. Po raznih patetičnih izjavah desničarskih svetovalcev o njenem italijanstvu, po par poskusih ugotovitve formalne nepristojnosti občinskega sveta v tej zade-
vi	s strani članov MIS-a, po ko-minformističnem razglabljanju, da -li so ljubljanska sodna oblastva, ki so gospo De Vecchi leta 1947 opro-
rte bodo navduševale, toda lojalno bodo sprejele dosegljive rešitve in se vživele v svoj položaj, za katerega ob pametni politiki večine ni nujno, da bi bil žaljiv ali težak. Se prav poseben primer potrebe primerne trajne kompromisne rešitve imamo pa tu pri nas na Tržaškem.
Slovenski del prebivalstva na Tržaškem ne zahteva uresničenja kakršnih koli iredentističnih teženj. Njegovi pogledi so širši kot pa so pogledi večjega dela političnih voditeljev tržaškega prebivalstva italijanske narodnosti. Zato je s pametjo in srcem pristal na časten kompromis, katerega je ustvarila mirovna pogodba. Mešano področje naseljeno z Italijani in Slovani je v tem predelu Evrope tako povezano, da je nemogoče potegniti črto, ki naj bi ti dve narodnosti
ločila. Posebno ni taka rešitev v korist italijanskih mest. To danes trpko občuti Gorica, ki bi verjetno rada zamenjala svojo današnjo politično pripadnost z vključitvijo v samostojno tvorbo, podobno Svobodnemu tržaškemu ozemlju, v katero bi spadalo tudi njeno neposredno soško zaledje.
Za Gorico je vse to, vsaj v tem trenutku prepozno, čeprav se s tem še nikakor ne bi smeli niti Jugoslovani, niti Italijani odreči možnosti, da na tak način enkrat za vselej resnično in za vse prizadeto prebivalstvo častno rešijo problem obojestranske škodljive in nesrečne iredente za vsa tista ozemlja, na katerih se obe narodnosti križata.
Toda za nas v Trstu st oje stvari drugače. In v tem vzdušju, kakršno vlada, po izkustvih, ki smo jih doživeli, po že izrečeni pripravljeno-
sti za kompromisno rešitev, ki nam jo je mirovna pogodba predpisala, se naenkrat najde nekdo, ki zahteva, naj si sami zamenjamo sedanji, zaenkrat sicer samo formalno enakopravni, toda še vedno enakopravni položaj s položajem manjšine! Mnogo zahtev je že padlo, toda to je vendar preveč, to je nesmiselno.
Upamo, da je po vsem tem tudi piscu članka v »Giornale di Trieste« jasno, da ni nikogar, razen njegovih somišljenikov, ki bi mogli pravilno odgovoriti na njegovo zahtevo. Slovenski živelj stoji na črti Svobodnega tržaškega ozemlji, s katere se ne sme niti more umakniti. Edino na tej črti je možno resnično in prijateljsko srečanje Z našimi sodržavljani italijanske narodnosti. Tu jih čakamo!
stila vsake krivde, fašistična ali ljudska je občinski svet z 48 glasovi proti 6 sklenil odvzeti gospe De Vecchi mandat občinske svetovalke, ker je bila med vojno vodilna članica tržaškega ženskega re-publikinskega fašija. Na mesto izpadle gospe De Vecchi pride tako v občinski svet njen namestnik Alfio Morelli.
Zupan inž. Bartoli pride nato na točko dnevnega reda, ki se nanaša na odobritev delovanja ožjega občinskega sveta. Komunistični svetovalec Juraga se takoj javi k besedi in med vznemirjenim vpitjem nekaterih italijanskih svetovalcev predlaga, da se takoj razpravlja o pravici do uporabe slovenskega jezika in o njegovi enakopravnosti z italijanskim. Od vsega začetka je bilo jasno, da bo predlog takoj od večine odbit, že zaradi tega, ker je šlo večini v prvi vrsti zato, da sklene in odloča predvsem o točkah na dnevnem redu.
Oglasil se je zato k besedi naš občinski svetovalec dr. Agneletto, ki je dejal:
»Vprašanje enakopravnosti slovenskega jezika je tako ogromne važnosti in življenjske nujnosti za slovenski narod na STO-ju, da ni mogoče iti preko tega vpra-''šanja. Vprašanje je bilo sicer že rešeno v mirovni pogodbi z Italijo, ki je priznala slovenskemu jeziku enakopravnost. Zadnjič je večina občinskega sveta izrekla, da ni pristojna sklepati o tem, ali je dovoljena uporaba slovenskega jezika v mestnem svetu ali ne. Vojaška uprava je izdala odlok o uporabi jezikov v Trstu in na deželi. To velja samo za uradovanje občinskih oblasten, ne pa za govore in izjave občinskih svetovalcev na občinskih sejah. Zato s tem ni bila prejudicirana uporaba slovenskega jezika v tržaškem mestnem svetu. Zadnjič je župan dejal, da bomo imeli Slovenci vse pravice, ko pride Trst pod Italijo. Mi Slovenci pa stojimo na stališču, da je STO danes gotovo dejstvo; s tem dej■ (Dalje na drugi strani)
Od srede _do srede.
26. OKTOBRA: V britanski spod- v nji zbornici je finančni minister Cripps v svojem govoru izjavil, da je za rešitev težkoč v Angliji potrebna bolj cenena proizvodna. Povedal je tudi, da ne bo Velika Britanija v bližnji bodočnosti dajala posojil drugim državam, dokler si sama ne opomore. — Moskva zahteva, naj menja Jugoslavija svojega poslanika v Sovjetski zvezi Mrazoviča, ker ji je »nezaželjen*.
— Tito je govoril skupini bivših italijanskih partizanov na obisku po Jugoslaviji. Izjavil je, da si želi Jugoslavija prijateljstva z Italijo, posebno še, ker se oba državi gospodarsko dopoljnjujeta. — Jugoslovanska vlada je pristala na imenovanje Allena poslanika ZDA v Beogradu. — Država Izrael je baje zaprosila Sovjetsko zvezo za večje posojilo.
27. OKTOBRA: Italijanski zuna-nji minister Sforza je v govoru v poslanski zbornici obrazložil vladno zunanjo politiko in izjavil, da se morata Italija in Jugoslavija sporazumeli še o vseh visečih vprašanjih, nakar pa bo svet ob-strmel nad njunim sodelovanjem, ki bo omogočilo tudi procvit Trsta.
— Francoska narodna zbornica je izglasovala Bidaultu zaupnico za sestavo vlade. — Belgijski senat je sprejel zakonski predlog za referendum o vprašanju kralja. — iz Proge so izgnali francoskega vojaškega izvedenca in njegovega namestnika, ki so jih obdolžili vohunstva.
28. OKTOBRA: Po 24. dneh je francoski poslanec Bidault sestavil vlado, v kateri je nekaj ministrov, ki so bili že v prejšnji Queuillevi vladi, med katerimi notranji minister Moch in zunanji jninister Schuman. Pet let po končani vojni se je začel v Beogradu proces proti trem bivšim srbskim policijskim
eptom. Obtožnica jim očita sodelovanje t okupatorjem in zverstva nad priporniki v nekem taborišču v Srbiji. — Z vse Evrope'prihajajo poročila o hudih neurjih, ki jih je povzročil mrzel severni val. V mnogih krajih je bil promet ustavljen po več ur. — V Parizu se je začelo tretje zasedanje posvetovalne komisije OECE ob navzočnosti poslanika Marshallovega načrta Harrimana. Predsedoval je belgijski zunanji minister Van Zeeland.
— Na Reki so obsodili na smrt z obešenjem pripadnika križarskih oddelkov, ki delujejo na področju Učke gore.
29. OKTOBER: Jugoslavija javlja, da so v noči med 27. in 28. oktobrom madžarske obmejne straže streljale proti jugoslovanskemu o-zemlju. Žrtev ni bilo. — Gottwald je amnestiral 107 češkoslovaških duhovnikov. — V Mukdenu so kitajska komunistična oblastva zaprle ameriškega glavnega konzula. — Arabske države iz Srednjega vzhoda bodo ustanovile skupno vrhovno poveljstvo z namenom, da se zavarujejo pred vsakim morebitnim napadom. — Truman je podpisal zakonski osnutek, s katerim se določa kredit za ameriški vojni proračun nad 15 milijard dolarjev.
— V Bolgariji nadaljujejo z aretacijami »titovcev«.
30. OKTOBRA:	Predsednik	za-
padne nemške vlade Heuss je odpotoval z letalom na obisk v Berlin. — Zapadno Nemčijo so sprejeli v načrt za evropsko gospodarsko sodelovanje OECE. — Moša Pijode izjavlja agenciji ANSA, da bi bili zavezniki leta 1945 prišli do Budimpešte, ako bi jugoslovanski partizani ne branili Dalmacije. — V Grčiji ne bodo znižali kazni narodnim izdajalcem.
31. OKTOBRA: Hoffman je predlagal na pariškem zasedanju O.E. C.E.-a ukinitev carinskih pregrad, ureditev menjalnih tečajev in začetek svobodnega trgovanja na evropski celini. — Umrl je bivši ameriški zunanji minister Stettinius.
— Madžarska vlada zvrača krivdo za zadnji obmejni incident na jugoslovanske obmejne straže, ki so baje vdrle v madžarsko ozemlje.
1.	NOVEMBRA: Velika Britanija si želi zaključiti čimprej mirovno pogodbo z Japonsko. — Britanska vlada je poklicala suojega veleposlanika v Beogradu Peakea domov, kjer bo poročal o sporu med Titom in Moskvo. — Norveška kom-partija je izključila iz svojih vrst
Jesensko zasedanje
(Nadaljevanje s prve strani) šivom jni računamo in moramo računati ter pustiti bodočnost bodočnosti! Zato je treba o vprašanju slovenskega jezika temeljitega govora in razprave med večino in manjšino v pravem demokratičnem duhu. Ker pa vidim, da je večina proti takojšnji razpravi o tem tako pomembnem vprašanju, ki zahteva od občinskega sveta vso treznost, strpnost in dobro voljo, predlagam, da se razprava o enakopravnosti slovenskega jezika postavi na dnevni red kot posebna točka v teku sedanjega zasedanja.«
Zupan se je strinjal s tem predlogom, večina je pa glasovala, da ostane vrsta dnevnega reda nespremenjena. Zato pride ta točka na dnevni red ene izmed prihodnjih sej.
Živahno je razpravljanje o »nujnih sklepih in ukrepih« ožjega ob-
sinov, Babičevega in našega SDZ svetovalca). ,
Zasedanje so tu prekinili in odložili-do 31. oktobra, ko se je nadaljevalo v dokaj lepem redu in miru. Po imenovanju članov komisije za pregled volivnih spiskov je občinski svet odobril 21 od 63 »nujnih sklepov in ukrepov« ožjega občinskega odbora.
V razpravljanje o potrebi elektrifikacije tržaške okolice je posegel tudi naš občinski svetovalec dr. Agneletto, ki se je zavzel za boljšo razsvetljavo tudi v okolici in je priporočal obč. odboru, naj 'stori v tem pogledu čimprej vse potrebno, zlasti za Sv. Križ, Prosek, Kontovelj in Bazovico, kjer je razsvetljava zelo pomanjkljiva in slaba, posebno pri sedanjem šibkem električnem toku. V tem smislu sta govorila tudi svetovalca dr. Dekleva in Malalan. Odbornik inž. Bonetti je odgovoril, da je že
činskega sveta. Komunist Pogassi napravljen načrt za eletrifikacijo
in član tržaškega indipendentistič-nega bloka Stocca ugotavljata nezakonitost teh »nujnih sklepov in ukrepov« brez predhodnega odo-brenja širšega občinskega sveta. Komunist Pogassi trdi, da je župan tia razne pozive o umestnosti čimprejšnjega sklicanja širšega občinskega sveta odgovarjal, da ni še nobenega tako nujnega vprašanja, ki bi narekoval čimprejšnje sklicanje širšega občinskega sveta. Svetovalec SDZ dr. Agneletto in svetovalec LF dr. Dekleva podpreta Pogassijeve ugotovitve. Pogassi zahteva nato, naj ožji občinski svet sklepa brez sodelovanja širšega občinskega sveta le v dejansko izkazanih najnujnejših primerih. Po-gassijev predlog je odbit s 33 glasovi (demokrščanov, socialistov in republikancev) proti 22 glasovom (indipeftidentistov, komunistov, mi-
vse okolice s stroškom od 109 milijonov lir in da se bodo tedaj odpravili vsi nedostatki razsvetljave, ki so jih omenili občinski svetovalci. Načrt je naletel na težave zaradi odpora nadzornih oblastev, ali pričakovati je, da bodo pričeli izvajati načrt v kratkem.
O ostalih »nujnih sklepih in u-krepih« bo občinski svet razpravljal 5. novembra.
V komisijo za pregled volivnih spiskov so bili izvoljeni: 1) komunist Pogassi -	54	glasov,	2)	član
tržaškega indipendentističnega bloka Stocca - 36 glasov, 3) član italijanskega bloka D'Este - 36 glasov, 4) demokrščan Rinaldini - 32 glasov, 5) demokrščan Gregoretti -32 glasov, 6) demokraščan Baici -32 glasov, 7) demokrščan Haraba-glia - 32 glasov in 8) socialist Be-nussi - 32 glasov.
Seja mestnega sveta in »Primorski dnevnik"
So v Trstu listi, ki mislijo, da smejo seje tržaškega mestnega sveta izkoriščati za agitacijo v korist svojih'strank. Povsod je nekaj samohvale, ali vse ima svoje meje. Resen list to ve in uvažuje. Onim drugim pa ni za stvar, za bistvo in koristnost razprav, marveč le za propagando, za efekt na ljudi, ki ne (znajo še misliti s svojo glavo. Ceš — na nas se ogleduj, u-. boga duša, kako ni to, kako ni 0-no, kako znamo imponiraiti! Kdor zna — pa zna, je dejal oni, ki je s šilom kravo drl. In med te liste spada tudi »Primorski dnevnik«. Zaenkrat se pomudimo pri njem. Ta list poroča kar po svoje o poteku dogodkov in razprav v občinskem svetu. Da le dela reklamo za svojo fratelančno italijansko - slovensko fronto. Ce pri tem tudi spreminja govore in izjave občinskih svetovalcev drugih strank, kaj za to?! Saj bralci »Primorskega dnevnika« ne bodo kontrolirali. »Primorski dnevnik« je bil in je ostal zagrizeno totalitarno komunistično trobilo, ki se še ni moglo sprijazniti z dejstvom, da obstoja kljub grožnjam in ugrabitvam na Goriškem in na Svobodnem tržaškem ozemlju slovensko demokratsko nekomunistično gibanje, ki se odraža' v Slovenski demokratski
zvezi. Ali ima SDZ kot narodna organizacija, ki jasno in odločno izpoveduje svoja načela in visoko nosi svoj narodni demokratski prapor, manj pravice do obstoja med slovenskim narodom kot ona pod raznimi OF in SIAU maskirana breznarodna komunistična stranka »Primorskega dnevnika«?
In vendar je SDZ, ki se edina resno bori brez zahrbtnih misli in špekuliranja za pravice in obstoj slovenskega naroda, »Primorskemu dnevniku« trn v peti. On ne more niti izgovoriti njenega imena, ne da bi se mu v grlu zaletelo. To so pač okameneli grešniki, ki jim ni rešitve. Njim ni za slovenstvo in njegov obstoj. Vse, kar o njem pišejo in govore, vse njihovo ropotanje in vpitje za slovenski jezik in pravice, je le preračunjena po-tvara. Vsakdo ve, da je vse to le videz, zato nihče ne jemlje resno tega ropotanja. Tega bi se morali zavedati tudi oni, ki vzdržujejo »Primorski dnevnik«. Ta list slovenski stvari v Trstu šdoduje, ne pa koristi, ker je smešna dvoživka, ki v isti sapi na eni strani propagira najskrajnejši totalitarni komunizem in italijansko fratelanco, na drugi strani pa se kaže, kakor da hoče nositi slovensko trobojnico! Kje so značaji, kje so vzori?...
Dan češkoslovaške neodvisnosti
Pred dnevi je minul 28. oktober, dan, ki nas je spominjal na rojstvo Češkoslovaške republike in na osvoboditev češkoslovaškega naroda izpod stoletnega tujega jarma.
Dne 28. oktobra 1918 se je Praga prebudila v zarji svobode. Osemnajstega februarja 1948 pa je ta zarja ugasnila. Tragična smrt Jana Masargka in Edvarda Beneša, ki nista dovolj stvarno doživljala sedanjih časov, je s poslednjimi plameni razsvetlila krvavo pozorišče češkoslovaške tragedije. Sedaj vlada tam noč.
Zadnja dva velika češkolovaška državnika sta stalno upala, da bosta lahko napravila iz Češkoslovaške most, ki bo vezal dva svetova, Vzhod in Zapad. Zato sta verjela v rusko zavezništvo, verjela sta v možnost sodelovanja s komunisti. Zavedla sta se svojih napak šele takrat, ko je bilo prepozno! Bila sta preveč plemenita in nesebična za svet, ki se uklanja samo sili in volji. Morala sta oditi in odšla sta z vso tragičnostjo junakov. Njuna smrt je nato še pospešila pot Češkoslovaške v njeno sedanjo usodo.
Kljub vsem svojim naporom je češkoslovaška demokracija žalostno propadla. Primer Prage mora biti opomin vsemu svetu! Cehi in Slovaki so s svojim delom že pokazali, da tega nauka ne bodo pozabili. Med komunizmom in svobodo ni kompromisa! Komunizem uporablja demokratične ustanove samo v toliko, da se po njih povzpne do moči, nato jih uniči. Tega se moramo zavedati tudi mi.
Češkoslovaška je zaradi svoje izpostavljene in središčne zemljepisne lege že nekajkrat v zgodovini doživela poraze ter je bila zavojevana. Toda vse zavojevalce je tudi preživela. Češki in slovaški narod sta trdna. Z voljo in vztrajnostjo sta si vedno znova priborila svojo svobodo. Težke so žrtve, ki jih trenutno morata doprinašati: polne ječe, smrtne obsodbe, prisilna dela, uničevanje izobraženstva, pomanjkanje i.t.d. Vendar vse to ne more zadušiti želje po svobodi, niti volje, ki je za njeno dosego potrebna. Češki in slovaški narod bosta zopet dočakala dan svoje svobode. Vrgla bosta s sebe komunistični jarem in ponovno bosta doživela svoj 28. oktober!
Vsem bratom Cehom in Slovakom želimo, da bi čimprej dočakali ta trenutek!
Ukaz 183 in dvojna mera
PoloZa) o Italiji
Seja gorišhep občinskega sveta
V torek 18. in v sredo 19. okt. •e je vršila na gradu v Gorici seja občinskega sveta. V glavnem so razpravljali o imenovanju novega upravnera odbora občinskega podjetja za elektriko, plin in vodo. Imenovali so seveda same Italijane, da se ne zamerijo njihovemu demokratičnemu duhu in prepričanju in pa trditvi, da v Gorici Slovencev .ni... Tako nimajo Slovenci v tem važnem podjetju, kateremu plačujejo lep denar, niti eneda zastopnika in torej niti enega zaščitnika.
Potem so razpravljali tudi o pritožbah raznih goriških kapitalističnih mogotcih, tvrdke za likerje Marini in avtobusnega podjetja Ribi, ki sta se obrnili na Državni svet v Rim zaradi nekih denarnih naklad, ki bi jih morale plačati občini.
Nekateri občinski svetniki so nastopili zelo odločno proti tvrdki Marini in podjetju Ribi in očitali, da služita obe lepe milijone v okviru carine prostega pasu, nočeta pa plačati kar je prav, kljub temu, da ima občina 380 milijonov lir dolga, to je pasive.
Pri tajnem glasovanju so ti dve zadevi odložili za prihodnjo sejo.
Za to zasedanje občinskega sveta so nekateri slovenski svetovalci stavili na župana razne zahteve. Gospoda Paglavec in Pavlin od DFS sta vložila vprašanje zaradi bombnega atentata na slovensko tvrdko Koren in zaradi krivičnega
postopanja pri vpisovanju Slovencev v imenik stalnih prebivalaev, saj so Slovenci res zapostavljeni, ker jim stalno odbijajo prošnjo za tak vpis. Poleg tega sta ta dva gg. svetovalca stavila na župana vlogo z zahtevo, da se uvede na županstvu dvojezičnost in imenuje tolmač za občinske seje.
G. Rudi Bratuž od naše SDZ je pa vložil vlogo, naj se vrnejo slovenskim šolam v ulici Randaccio, ulici Favetti in v ulici Croce izvirne napise: »Novi dom«, »Mali dom«, »Gregorčičev dom« in »Šolski dom«! V vlogi je povedal, da so te stavbe sezidali Slovenci in rekel, da se mora popraviti krivica, ki jo je storil fašizem, ko je te napise odstranil.
Ko je seja v torek 18. okt. šla h koncu in bi morale priti na vrsto te zahteve slovenskih svetovalcev, so vsi opazili, da e vodja demokristjanov dr. Culot rekel županu: »Zdaj bi morala priti na vrsto tista vprašanja in zahteve. Ce ne morete odgovoriti takoj, lahko zadeve kot take prenesete na drugo sejo«. Zupan je seveda namig takoj razumel in zadeve prenesel na drugi dan. Bistre glave so takoj razumele za kaj gre. In se niso varale, ker drugi dan je bila sejna dvorana na gradu nabito polna šovinističnih žen, ki so nestrpno čakale, da pride na vrsto razpravljanje o zahtevah slovenskih svetovalcev. Ta množica je čakala od 6. ure zvečer do preko desetih po-
V ponedeljek zvečer 31. oktobra so trije socialistični ministri: Sa-ragat, Lombardo in Tremelloni, na vabilo njihove stranke podali o-stavko in izstopil iz vlade. Do tega sklepa je prišlo vodstvo socialdemokratov potem, ko se je na zasedanju v ponedeljek popoldne e-noglasno sklenilo, da se ta stranka ne bo udeležila kongresa, sklicanega v Neaplju, ki je imel namen doseči zvezo desnega in levega krila zmernih socialistov, ki ne sodelujejo in ne soglašajo s komunisti in z njihovim programom ter metodami. Kakor je znano se socialisti v Italiji delijo v glavnem v tri skupine: v Nennijevo, ki s komunisti soglaša i v programu i v revolucionarnem nastopu; v Sa-ragatovo, ki komuniste ohsoja in sodeluje z vlado, demokrastj/inov, in končno v Romitovce ,ki bi radi pobotali vse italijanske socialiste med seboj in jih združili v enotno stranko, toda s precej močnim nastopom in levičarskim programom, tako da bi postali tretja močna sila med demokristjani in komunisti. Med Saragatovci, ki jih imenujejo desničarje, in Romitovci so potekali že nekaj mesecev sem razgovori za razčiščenje vseh trenj in težkih medsebojnih očitkov ter za dosego sporazuma v gori navedenem smislu. 2e so se sporazumeli, da bodo v bližnjih dneh držali v Neaplju skupen kongres, iz katerega naj bi izšla nova skupna stranka (o kaki Nennijevi opredelitvi v tem smislu ni še govora), ko je vodstvo Saragatovcev v ponedeljek popoldne ugotovilo, da vsebujejo poročila Romitovcev glede novega programa osnavljajoče se skupne stranke hude in težke o-čitke na račun Saragatovcev, zlasti glede njihovega sodelovanja z demokrščansko vlado. Poleg tega pa se je ugotovilo tudi, da so Romitovci reklutirali spričo predsto-ječega kongresa nesocialistične elemente na način, ki je povsem podoben komunističnemu. Zato je to vodstvo Saragatovih socialistov a-li socialdemokratov sklenilo, da se ta stranka ne bo udeležila neapeljskega kongresa. In da bi ne padli kakšni očitki, da jim gre le za o-hranitev ministrskih stolčkov kot neenakopravnih v demokrščanski vladi, je povabilo svoje tri ministre, naj podajo ostavko na ministrska mesta! To se je tudi takoj zgodilo.
Delna kriza vlade
Tako je De Gasperijeva vladh prišla v delno krizo. De Gasperi sicer upa, da se bo zadeva v vrstah Saragatovcev kmalu razjasnila in razščistila, zato je izjavil, da »krizice« kot take ne jemlje resno. Toda De Gasperi, menimo, hoče prikazati namenoma optimizem, da ne bi še druge stranke, to je republikanska in liberalna izrabile to priliko ln pozvale svoje ministre na ostavko. Ta nevarnost obstoja resno in De Gasperi se je prav
noči. Toda to pot je župan odložil te zahteve za prihodnjo sejo, ki se bo morda vršila šele proti koncu novembra. Šovinistične žene so seveda sikale strup proti Slovencem in pljuvale na svetovalca Pavlina. Nekatere pa so pravile: »Poklicali so nas sem gor na g-ad in nam storili čakati štiri ure zastonj!« Kdo jih je poklical?...
gotovo zaveda. V ostalem pa je Saragat zagotovil De Gasperiju, da bodo njegovi poslanci in senatorji podpirali sedanjo vlado. Da bi prišlo do kakšnega zopetnega zbliža-nja med Saragatovci in Romitovci ni za sedaj nobenega izgleda. Prvi so sklicali izredno zasedanje vodstva stranke in vseh pokrajinskih tajnikov za 4. t. m., drugi pa bodo držali kongres v Neaplju sami. Vodstvo mednarodnega udruženja demokratičnih socialistov pa pošlje za to priliko svoje posebne odposlance v Italijo, da ugotovijo dejanski položaj.
Komunisti ščuvajo kmete
Zadnja dva tedna se porajajo v raznih krajih Italije kmetski nemiri. Naščuvane množice kmetov preprečujejo obdelovanje zemljišč novim najemnikom in zahtevajo zemljo zase. Tako v kraju Fossa di Concordia v pokrajini Modena, kjer so naščuvani kmetje s silo hoteli preprečiti obdelovanje zemljišča. Ko pa je posegla vmes policija je nanjo navalilo dve sto razjarjenih žensk s kamenjem in psovkami. Aretirani sta bili dve ženski. V kraju Crotone in Melissa v pokrajini Catanzaro pa so kmetje že dobra dva tedna modno razgibani. Z izgovorom, da prepočasi napreduje razdeljevanje zemlje od razlaščenih veleposestev, so kmetje zemljišča zasedli kar na lastno pest. Zasedli pa so tudi zemljišča, ki so že bila razdeljena in jih obdelujejo razne zadruge. V kraju Melissa je prišlo do hudega spopada s policijo, med katerim sta bila dva kmeta mrtva in šestnajst ranjenih, od teh štirje težko. Policija je imela štiri ranjene od bombe in sekire. Vladno poročilo trdi, da so prvi streljali kmetje, ki so v tem primeru tudi prvič uporabljali bombe, toda tako nerodno, da so bombe pokale kar med njimi samimi in jih precej ranile. Komunisti seveda kričijo, vpijejo in žugajo. Zaradi dogodka kot takega je sindikalno udruženje, ki ga vodijo komunisti, proglasilo splošno stavko, ki pa se ni obnesla.
Da gre za naščuvane kmete in torej za političen manever komunistov pričajo sledeče uradno potrjene ugotovitve: zemljišča so zasedli tudi kmetje, kateri so zemljo že prejeli; zasedli so tudi zemljo, ki je že bila razdeljena in jo obdelujejo razne zadruge, po večini v rokah demokristjanov:	kmete so
vodili aktivisti iz severnih delov Italije; kmetje so bili oboroženi In so prvič pri tej priliki rabili tudi bombe, ki so jih prvi metali na policijo; stavka, ki jo je komunistično sindikalno udruženje proglasilo je sledila nekako avtomatično ob dogotku kot takem, kakor da bi bil že naprej poznan; ta stavka je bila nove vrste delavcev in panoge delavskih obratov; taka vrsta stavke zahteva precejšnjega predhodnega pripravljanja; znano pa je, da so se komunisti na ta ključni način stavkanja že nekaj časa pripravljali. Vladni krogi se sedaj sprašujejo, kaj to pomeni in ugibajo, kaj komunisti nameravajo.
Z ukazom št. 183 z dne 2. 9. 1949 je Zavezniška vojaška uprava dovolila souporabo slovenščine kot uradnega jezika v okoliških občinah, medtem ko je za Trst še vedno ostala v veljavi izključno u-poraba italijanščine.
Sedaj, ko zasedajo občinski sveti, smo se spomnili na tozadevno debato, ki se je vršila ob priliki prvega zasedanja tržaškega mestnega sveta. Na takratno zahtevo slovenskih zastopnikov po uporabi slovenščine je bilo odgovorjeno, da so pač v tem pogledu v veljavi določila starega italijanskega zakona, katerega občinski svet sam od sebe nikakor ne more izpremeniti. Iz-prememba je v pristojnosti Rima.
Kot vidimo je Zavezniška vojaška uprava kmalu za tem našla za primerno, da na svojo pest izpre-meni, odnosno dopolni tozadevni zakon v kolikor zadeva poslovanje okoliških občin. V Trstu je ostalo vse pri starem. Vendar smo omenjenemu ukrepu za nekaj vsekakor lahko hvaležni. Dokazal nam je, da se dd napraviti vse, če le Zavezniška vojaška uprava hoče. Toda na žalost se povsod drži tiste dvojne mere, kakršne smo se pač že navadili v vsem njenem delovanju zadnjih let. Kjer ne zadene ob italijanski odpor, ali pa posebno še,
kjer mora ugoditi kakšni italijanski zahtevi, tam izpreminja po potrebi vse predpise, kjer pa prihajajo v poštev slovenske koristi, tam je takoj polno težav in nepremostljivih težkoč.
Tako je bilo tudi pri uvajanju slovenskega jezika v občinsko poslovanje. Kljub jasnim določilom mirovne pogodbe je zaupni upravitelj tega področja, t. j. Zavezniška vojaška uprava, pri izpremem-bi odnosnih italijanskih predpisov postopala popolnoma pristransko. Ce ne bi dovolila uporabe slovenščine v nobeni občini bi se pač lahko izgovarjala, da ne more napraviti ničesar proti obstoječim predpisom, toda ko je že smatrala za potrebo, da te predpise izpre-meni, potem bi morala biti dosledna, vršiti bi morala svojo oblast v smislu obvez, ki izhajajo iz mirovne pogodbe in souporaba slovenščine bi morala biti dovoljena v vseh občinah Svobodnega tržaškega ozemlja, torej tudi na tržaški mestni občini.
IS svojim pristranskim postopanjem se je v tem primeru Zavezniška vojaška uprava brez potrebe izpostavila upravičeni kritiki, ki zmanjšuje njen ugled v očeh prebivalstva.
G. V. ALLEN
novi veleposlanik ZD9 v Jugoslaviji
Predsednik Truman je imenoval pomočnika zunanjega ministra G. V. Allena za veleposlanika Združenih držav v Jugoslaviji. Jugoslovanska vlada je že dala običajni pristanek. Allen je pred kratkim predsedoval v Londonu sastanku diplomatskih zastopnikov Združenih držav. Allenovo imenovanje je vzbudilo precejšnjo pozornost v diplomatskem svetu, kar dokazuje, kako veliko važnost pripisujejo a-meriški politični krogi razvoju jugoslovanske politike in prehajanju Jugoslavije v zapadni politični svet zaradi nastalega spora s Ko-minformom.
»NOBENA DRŽAVA, NITI SKUPINA DRŽAV NE MORE PRITI DO PRAVEGA MIRU, CE NJIHOVI NARODI NE PRIDEJO DO NAČINA ŽIVLJENJA, KI TEMELJI NA ZDRAVIH GOSPODARSKIH OSNOVAH.« Ameriški senat
Sovjetski škorenj in Nemčija
Ministrski predsednik tako imenovane vlade, ki so jo ustanovili Sovjeti v vzhodni Nemčiji, Grote-wohl, je bil prisiljen napraviti konec iluziji, da bo opremljena njegova vlada od njenih ustanoviteljev s pravicami suverenosti. Na tiskovni konferenci je namreč izjavil, da ne bo nobene ločene mirovne pogodbe med njegovo vlado in Sovjetsko zvezo.
To priznanje uničuje dokončno vsako upanje vzhodne Nemčije, da se bodo sovjetske čete kmalu u-maknile. Sovetski škorenj je povsod težak in neizprosen. Sedaj, ko je padla lažnjiva fasada komunistične propagande, se kaže Grote-wohlova vlada v svoji goli resnični naravi orodja sovjetskega imperializma. Komunisti in bivši nacisti vzhodne Nemčije bodo zdaj pač lahko ponosni na čestitke, ki jih je ob ustanovitvi vlade poslal Stalin »predsedniku« Piecku. V svojem pismu napoveduje Stalin za bodočnost ozko zvezo med Nemčijo in Sovjetsko zvezo, toda kot vidimo si jo zamišlja po svoje, na podlagi popolne pokorščine Nemcev Kremlju. Sov jeti ja ne potrebuje zaveznic, temveč samo podložnice. To je trpko preizkusil tudi Tito!
Na tiskovni konferenci je Grote-wohl zanikal, da bi v vzhodni Nemčiji obstojala koncentracijska taborišča, izjavil pa je, da so v resnici »taborišča varnosti«. To razlikovanje, ki ne pove ničesar, bodo zlasti lahko cenili v taboriščih zaprti...
Ves hrup, ki ga je dvignila komunistična propaganda ob ustanovitvi vzhodne Nemčije, je marsikoga navdal s skrbjo. Danes je v teku borba za simpatije nemškega naroda, za katerega se potegujeta Vzhod in Zapad! Za trenutek je izgledalo, da ga bo Sovjetska zveza skušala premamiti z navidezno širokogrudnostjo, s priznanjem suverenosti in enakopravnosti. Najnovejše vesti pa kažejo, da je bila ta bojazen neosnovana. Sovjetski imperializem je preveč sebičen, da bi bil sposoben za take poteze.
Predlogi o grškem vpraSanju
Za ureditev grškega vprašanja je predlagala Sovetska zveza izvedbo novih volitev pod mednarodnim nadzorstvom, in še pred tem, proglasitev popolne amnestije za vse upornike.
Zanimivo je, da se Sovjetija za-
vzema za mednarodno nadzorstvo nad grškimi volitvami, medtem ko bi taka zahteva, nanašajoča se na katero koli državo izza železnega zastora nedvomno dvignila množico protestov. Diplomati velikih sil bi lahko izrabili to priliko in pristali na volitve edino v primeru, ako se na podoben način in pod istim nadzorstvom izvedejo volitve tudi nn področju vseh grških sosed in vseh ostalih držav, za katere obstojajo dokazi, da njihove vlade ne spoštujejo osnovnih človečanskih pravic.
Zahtevati to nadzorstvo samo v Grčiji pa pomeni oslabiti obrambno moč grškega naroda pred nevarnostmi na njegovih mejah. No/beden izmed njegovih sosedov ne priznava namreč nobenega mednarodnega nadzorstva in počenja proti Grčiji vse, kar koli se mu zljubi. Grčija se z vezanimi rokami ne bi mogla braniti!
V kolikor zadeva predlog za amnestijo pa moramo zopet upoštevati vso krutost, ki so jo komunisti pokazali v svoji borbi. Nobena stvar, nobeno življenje jim ni bilo sveto. Tisoči in tisoči mrtvih, tisoči odpeljanih grških otrok terjajo svojo pravico. Vsekakor je potrebna uvidevnost, odpustiti je treba vsem zapeljanim in neodgovornim. V toliko je amnestija nujna. Toda glavnih voditeljev pač nihče ne bo mogel pomilostiti. Kdor je tako grobo grešil mora odgovarjati. V vprašanju ni samo upor in borba, temveč nešteto zlorab in zločinov, ki nimajo z vojaškimi akcijami prav nobenega opravka.
Grški gverilci imajo slabega odvetnika. Ta bi moral prej pomesti pred svojim in šele nato bi smel pometati pred tujim pragom!
Slovenci, pripravite otrokom praznik veselja!
Slovensko dobrodelno društvo bo priredilo tudi letos, kakor lani, mi-klavževanje za vso revno slovensko šolsko mladino. Po uspehu te prireditve bomo ocenili narodno zavednost Tržačanov, pa tudi njihovo požrtvovalnost in pripravljenost deliti vsaj skromen del svoje sreče z najpotrebnejšimi rojaki.
Pomnite, da se narodna gorečnost ne kaže v praznem širokoustenju, pač pa v dejanski pomoči. Po njej se meri večja ali manjša srčna kultura in socialno-etična zavednost vsakega naroda. Zato naj ne bo Slovenca, katerega koli svetovnega nazora, ki živi v socialno boljšem položaju ter ima delo in jelo, obleko in obutev ter toplo stanovanje, da bi se ob tej priliki ne spomnil na tiste rojake, ki trenotno vsega tega nimajo, ali le v skromni in nezadostni meri. Letos moramo prav vsem revnim in potrebnim priskočiti na pomoč, da bodo či>-tili, poleg tople obleke, čevljev in drugih daril, tudi pravo bratsko ljubezen in povezanost s sorojaki.
Nočemo darov iz usmiljenja, temveč prispevek dolžnosti, — socialni davek —, ki se meri v razmerju darovalčevih dohodkov in gmotnih sredstev — po zakonu: KDOR VEC IMA', VEC NAJ DA’!
Slovenci! Storite svojo dolžnost! Pošljite ali prinesite darove v denarju in blagu v naš urad v ulici Machiavelli št. 22 vsak torek od 10. do 11. ure in vsak petek od 15. do 16. ure.
Ako bo pa na vaša vrata potrkal naš zaupnik z nabiralno polo, sprejmite ga kot brata in DAJTE, CE LAHKO KAJ DARUJETE, BREZ GODRNJANJA IN NEPOTREBNIH IZGOVOROV. Zavedajte se, da ne darujete njemu, pač pa se s primernim darilom le obdolžite svoji narodni in socialni dolžnosti!
Udeležba delauceu pri dobičku
podjetij
Misel o udeležbi delavcev pri dobičku podjetij je nastala v svoji današnji obliki v prvi polovici preteklega stoletja. Od tedaj je bila preizkušena v precejšnjem številu primerov in v splošnem la-itko rečemo, da je razen nekaterih »arjem dala prav dobre uspehe. Zato jo je sodobna demokratska socialna politika prevzela v svoj sistem socialnih ukrepov, ki morajo v bodočnosti odpraviti jez med delom in kapitalom. Doseči je treba *amreč socialno ureditev, v kateri me bo gledal delavec na tovarno kot na nekaj tujega, sovražnega, ■temveč kot na nekaj svojega. Delavstvu je treba vzbuditi živo zavest usodne in obojestranske povezanosti med njim i>n podjetjem, ■aed njegovim osebnim položajem im gospodarskim uspehom celice, v kateri deluje.
Zastonj je pričakovati, da bi ta eavest nastala samo kot posledica »ekih izdelanih nagibov ali pre-^goje. Za nekaj takega so sposobni samo redki. Ako pa hočemo vabuditi to zavest v širokih množicah, v večini tistih, ki v tovarnah stvarno delajo, potem moramo naj-flrej ustvariti vsakomur otipljivo j*iotno podlago, na osnovi katere »o ta zavest šele lahko nastala.
Tega bi mogel nuditi delavstvu kapitalizem s svojo ostro mejo med lastnino in delom. Z izplačilom .pripadajoče višje ali nižje mezde je delavec pri podjetju dokončno odpravljen. Zato njegov interes ne »resega tega okvira. Ako le dobi i*plačano mezdo mu je v večini primerov popolnoma vseeno, ali dela podjetje z dobičkom ali z izgubo.
Gmotne podlage za nastanek te »»vesti ne nudi delavstvu niti komunizem. Komunizem delavstvo le duhovno navdušuje, nikakor pa ne prenese gmotne preizkušnje. Zato radovoljjije delavstvo samo dokler »e kreta v področju obljub in teo-»ije. Cim pa pride delavstvo v stik s komunistično stvarnostjo ostane ■»»zočaramo. Se več! Tovarniška dvorišča polna miličnikov, ,stalno priganjaštvo prostovoljnega dela, »teke mezde, trdo kaznovanje vsake kritike mu vzbudi trpek oibču-tefc, da je prišel z dežja pod kap. Od delojemalca, kar je bil delavec v kapitalizmu, je postal delavec v komunizmu prav za prav suženj, id nima več niti pravice, da bi se m svojo mezdo lahko pogajal, ali pa da bi si skušal primerno urediti svoj delovni čas. Sanje o njegovem solastništvu in stvarnem sodelovanju so v komunizmu neure-*«ičene.
Vsega tega se dobro zavedajo l*orci za demokratsko socialno reformo in prav zato tvori zahteva po udeležbi delavstva na dobičku podjetij eno izmed glavnih zahtev »jihovega programa, ki jo na na-daljni stopnji dopolnjujejo z zahtevo po solastništvu in s tem tudi soodločanju delavstva v vodstvu Hodjetij. Tako kot ni bil kmet zadovoljen, vse dokler ni prešla ve-#ina obdelane zemlje v njegovo neposredno, ne -pa državno last, tako m« more biti niti delavec zadovoljen vse dokler ne doseže podobne »ešitve na industrijskem področju. Uresničenje tega programa postala le toliko bolj nujno v trenutku, ko delavstvo na lastni koži občuti, da mu komunizem te rešitve s svo-m vse podržavljujočim državnim ) felekapitalizmom nikakor ni prinesel.
Ca vzgojo novih odgovornosti, ki ao zvezane z uresničenjem tega Hrograma pa so seveda potrebna primerna šola in izkustva, ki jih je ppl vsem napredku sodobno delav-tfvo žele deloma preživelo. Ude-leiba delavstva na dobičku podje-t* je taika primerna šola odgovornosti, ki vzbuja obenem prve te-Miejše vezi med delavstvom in podjetjem. Delavstvo se pričenja ■avedati, da bo za morebitne pre-
tirane zahteve ali dejanja nosilo tudi neposredno gmotno odgovornost, prav tako kot bo za zasluge dobilo neposredno gmotno korist. Tu se neha demagogija, delavec in podjetnik vzajemno računata s številkami in pred obema je samo en smoter: prospeh podjetja.
Obojestranske koristi take ureditve so se zavedli tudi mnogi napredni industrijalci, katerim smo lahko hvaležni za prve tozadevne poizkuse, ki nam danes služijo kot podlaga za podobne ureditve v bodočnosti.
Med znanimi podjetji, ki so u-vedla sodelovanje delavstva na dobičku z velikim uspehom, omenjamo Batove tovarne v Zlimu, Zeissove tovarne v Nemčiji in posebno prvi tozadevni poizkus, ki ga je izvršilo slikarsko velepodjetje Jean Leclaire v Parizu leta 1842. Na Angleškem so po letu 1862. poizkusili udeležbo v preko 400 primerih, od katerih jih je približno polovica ostala v veljavi. Z zakoni je bila urejena udeležba delavstva pri dobičku nekaterih podjetij v Franciji, Čilu, Boliviji itd.
Danes se bavijo z mislijo udeležbe delavstva pri dobičku podjetij posebno ameriški industrijalci, ki so dosedaj le skromno poizkušali
z uvajanjem tega sistema, čeprav je povsod, kjer je bil preizkušen, dal zelo dobre rezultate. Zanimivo je, da nasprotujejo uvedbi tega sistema posebno delavske organizacije, ki se morda boje, da bi izgubile svoj vpliv na »pomeščanjene« delavce.
Udeležba delavstva na dobičku podjetij je torej stvarnost, ki bo pa šele pridobila na svojem pomenu takrat, ko bo povsod zakonsko urejena. Doba za njeno uveljavljenje mora biti v programu vseh demokratskih delavskih organizacij. Posebno je važno uveljavljanje tega načela v vseh onih podjetjih, kjer je uspeh odvisen ne toliko od strojev in velikosti kapitala, kolikor od marljivosti in vestnosti vseh delavcev ter nameščencev.
Danes, ko mnogi govore o visokih produkcijskih stroških, ki so baje posledica pretiranih delavskih zahtev ali pa premajhne delavčeve storilnosti, bi verjetno prav udeležba delavcev pri dobičku podjetij preprečila pretirane in za podjetje uničujoče zahteve ter obenem na najprimernejši način vzbudilo brez prigovarjanja delavca k čim večji in čim smotrnejši produkciji. S tem bi izipremenila udeležba delavstva pri dobičku podjetij v kritičnem trenotku evropskega gospodarstva poleg socialnega tudi važno ekonomsko poslanstvo.
GOSPODARSTVO
Kako pomagati našim hranim kmetom
Suženjsko delo v domovini socializma
Pred kratkim je bilo načeto na seji Združenih narodov vprašanje suženjskega dela v Sovjetski zvezi. Obtožilno gradivo je sestojalo v glavnem iz fotografskih posnetkov izvirnega besedila sovjetskega zakona, ki ureja vprašanje prisilnega dela in koncentracijskih taborišč. Nihče izven Kremlja ne ve za točno število nesrečnežev, ki garajo in životarijo v raznih sibirskih in drugih kazenskih kolonijah, vendar cenitve po navadi nihajo med 10 in 20 milijoni. Pred Združenimi narodi je bila zaradi sigurnosti navedena številka deset milijonov, razne druge cenitve pa so mnogo višje.'Nekateri smatrajo na primer cenitve Poljakov za najbližje resnici.
Kot znano, so Sovjeti leta 1939, potem ko so se zvezali s Hitlerjem, zasedli vzhodni del Poljske in na stotisoče ljudi odpeljali v notranjost Sovjetske zveze. Mlajše in dela zmožne so odvedli v sibirska delavna taborišča, od koder jih je rešil šele sporazum, ki ga je poljska vlada v Londonu sklenila s Stalinom leta 1942 v svrhio nabora vojakov, ki so bili tedaj nujno potrebni na zavezniških bojiščih. Ti Poljaki so iz Sibirije potovali preko Perzije na Bližnji Vzhod in so se, kot je znano , borili pod generalom Andersom v Afriki, v Italiji (Monte Cassino), Franciji in Nemčiji. Po cenitvah preživelih vojakov in častnikov je število vseh suženjskih delavcev v Sovjetski zvezi leta 1939 preseglo število 25 milijonov, to je preko 13 odstotkov vsega prebivalstva Sovjetske zveze, ali približno četrtino vseh dela-zmožnih oseb v Sovjetski zvezi.
Poglejmo si dobesedno prevod o-nega dela sovjetskega zakona, ki govori o tem, kakšnih sredstev naj se režim poslužuje, da se ohrani na oblasti. Ta del sovjetskega Kodeksa razlaga, da je v prehodni dobi, to je na poti Iz kapitalizma v komunizem, potrebno zavarovati državo (to je režim) »proti ogrožanju raz-redno-sovražnih elementov in proti prestopkom izven-razrednih ele-
mentov ter tudi nestalnih elementov med delavci«. iSmotri Kodeksa so sledeči:
»a) Treba je postaviti prestopnike v tak položaj, da jim bo onemogočil dejanja, ki bi utegnila škodovati socialistični izgradnji«. (Kaj vse je mogoče razumeti pod socialistično izgradnjo ni nikjer pojasnjeno).
>»b) Prevzgojiti in prilagoditi je treba prestopnike v smislu razmer in pogojev delovne skupnosti na ta način, da se njihovo delo usmeri k socialno koristnim smotrom; organizirati njihovo delo na načelu postopnega prilagojevanja prisilnega dela prostovoljnemu delu, ki sloni na socialističnem tekmovanju in na sistemu udarniških brigad.«
Kodeks navaja tri različne vrste delovhih taborišč, ki naj vzgajajo prestopnike: »1) običajno delovno mesto, 2) pregnanstvo in 3) zapor«. Kodeks določa, da prestopnika »lahko obsodi na prisilno delo ne samo redno sodišče, temveč tudi UPRAVNA OBLAST«.
Ko govori o »odvzemu svobode« imenuje Kodeks sledeča mesta za izvrševanje kazni:
»a) Celice samice za osebe, ki jih zaslišujejo; ib) kraji v pregnanstvu;
c) poboljševalnice 1) v posebnih kolonijah, 2) v tovarniških kolonijah, 3) v poljedelskih kolonijah masovnega dela, 4) kazenske kolonije;
d) bolniške kolonije in
e) kolonije za mladoletnike.« Kodeks tudi predpisuje uporabo o-
rožja v delovnih taboriščih in med drugim izrecno dovoljuje uporabo strelnega orožja za preprečevanje pobegov.
Kot vidimo, ni potrebno niti znati Citati med vrsticami, da ugotovimo, kaj vse ta sovjetski Kodeks priznava.
Crno na belem čitamo, da so v Sovjetski zvezi kazenska delavska taborišča za državljane, ki se ne strinjajo z režimom. Priti v ta koncentracijska taborišča je prav tako lahko, kot je bilo pod Hitlerjem prispeti v Dachau ali Buchenwald.
Večji del tržaškega Krasa je kaj malo prikladen za poljedelstvo. Razmeroma redka so polja in rodovitne doline kjer raste krompir, žito in koruza. Kar je zemlje prikladne za obdelovanje, so jo naši Kraševci izkoristili do kraja in le težko ter zelo drago bi veljalo ta polja razširiti, saj vemo kako ka-menita so tla. Povečati nasade sedanjih kultur je torej skrajno težko, malodane nemogoče.
Vinogradništvo na Krasu postavlja spet druga vprašanja, ki so povezana predvsem z današnjim položajem na vinskem trgu, kjer cenena italijanska vina uspešno tekmujejo z našim pridelkom. Vendar so strokovnjaki mnenja, da bi si naši kraški vinogradniki mogli pomagati na ta način, da bi gojili le posebne tipične trte in vino pazljivo negovali ter tako dosegli višje cene.
Namen naših vrstic pa ni govoriti o poljedelstvu in vinarstvu, temveč pritegnili pozornost kra-ških kmetovalcev na možnosti, ki jih proži našemu kmečkemu gospodarstvu smotrna živinoreja.
Izvedenci menijo, da bi kraški kmetje utegnili črpati znatno večje koristi iz živinoreje, kljub temu, da so meje, ki jih tej gospodarski panogi postavljajo težkoče preskrbe s krmo, dokaj ozko začrtane. Vemo namreč, da kraška zemlja premore le določeno količino sena in drugih krmil, na uvoz krme od drugod pa ne moremo zanesljivo računati. Gotovo, zelo bi si mogli naši kmetovalci pomagati, če bi si nabavili boljšo^plemensko živino, vendar števila glav goveda in drobnice v nikakem primeru ne bi mogli znatno povečati.
Kršna tla bližnjega tržaškega zaledja postavljajo živinoreji posebne naloge. Enako kot pri vinogradništvu, leži bodočnost v specializaciji, bližina tržaškega trga pa na drugi strani nudi nemajhne možnosti in ugodnosti za razvoj.
Stara avstrijska vlada in v manjši meri tudi Italija, sta posvečali veliko pozornost kraški konjereji. Zrebčarne v Lipici so bile svetovno znane in pri vzgoji plemenitih in dragocenih konjskih vrst stroški za
krmo niso igrali tolikšne vloge kot pri reji goveda in druge živine, kajti cena, ki so jo dosegli lipiški konji je bila vedno visoko iznad povprečja. Morda bi se izplačalo nadaljevati vzgojo lipiških konj ali kot navadno pravimo, lipicancev, tudi na Tržaškem. Razpravljati o tem pa so poklicani ljudje, ki imajo s konjerejo in še posebno s konjerejo na Krasu zadostne izkušnje. Omeniti je treba samo to, da je italijanska vlada pustila med vojno odpeljati iz Lipice veliko število plemenskih kobil in žrebcev ter, da nadaljuje z rejo te znamenite pasme v bližini Rima.
Pa ne samo konjereja, tudi nekatere druge posebne vrste živinoreje bi utegnile Krasu prinesti koristi. Danes naj omenimo le kokošjerejo Bližina tržaškega trga zagotavlja našim rejcem precej večji čisti dobiček kot ga dosežejo pri jajcih in perutnini n. pr. furlanski in drugi kmetje, ki morajo blago voziti v Trst iz svojih oddaljenih vasi. Znano je tudi, da je kraška perutnina izredno okusna in da jo Tržačani visoko cenijo. Kar pa utegne igrati posebno veliko vlogo je to da bi s smotrno ureditvijo kraški kmetje mogli pridelati morda dovolj krme za kokoši, kajti živali bi mogli krmiti razen s koruzo, tudi s takimi žitnimi vrstami, ki niso posebno zahtevne glede zemlje. E-na izmed takih žitaric je proso, ki so ga naši predniki sejali v mmogo večji meri kot je običaj sedaj. Kot vsak kokošjerejec dobro ve, je e-den izmed nadaljnih pogojev uspešne kokošjereje ta, da ima na razpolago dovolj zemljišča za kokošjo pašo. Prostora pa je na Krasu hvala Bogu še več kot dovolj.
Poljedelski odsek Zavezniške vojaške uprave se trenotno bavi s poskusi, kako zagotoviti morebitnim večjim kokošjim farmam dovolj krme. Ako ti poskusi uspejo (in k uspehu bi utegnilo pripomoči v veliki meri dejansko sodelovanje naših kmetovalcev), se bo za stvar • zavzel tudi tržaški Urad za gospodarsko sodelovanje (ECA -ERP), ki se zanima za vse vrste gospodarskega udejstvovanja na našem ozemlju.
Pončo« industrijski in pnljsdslskn proizvodnja 1 drugem letu ERP obnovitvenega načrta
Kot smo že zadnjič poročali, je ameriški kongres odobril, predsednik Truman pa podpisal nakazila za stroške Marshallovega načrta za leto 1949-50 v skupnem iznosu 3 milijarde 628 milijonov dolarjev. Od te vsote bo Svohodno tržaško ozemlje prejelo 13 milijonov 400 tisoč dolarjev.
Ob priliki odobritve novega preračuna za načrt evropske obnove pa je potrebno poudariti nekatere spremembe v gospodarski politiki Marshallovega načrta:
Kot je bilo videti iz obračuna prvega leta Evropskega obnovitvenega načrta v Trstu in drugih ERP državah, so ameriško pomoč v prvem letu porabili predvsem za to, da zaustavijo propadanje evropske industrije. Sele proti koncu prvega finančnega leta, ko so premagali najhujše težave, je bilo mogoče začeti z obnovo evropskega gospodarstva in z njegovo nadaljno izgraditvijo.
V	prvem letu Marshalloyega načrta so porabili večji del ameriške pomoči za nakup živil in poljskih pridelkov z namenom, da izboljšajo prehrano evropskega prebivalstva, kajti lačnemu človeku je tež-
ko prijeti za težko delo obnove. Novi preračun za leto 1949-50 pa že predvideva mnogo večje nakupe industrijskih surovin in strojev, tako da bo evropski industriji in gospodarstvu sploh mogoče povečati proizvodnjo, od katere zavisita zaposlenost in blaginja. Povečana proizvodnja evropske industrije in poljedelstva v drugem letu Marshallovega načrta bo razen tega morala imeti za posledico znižanje cen.
Ko stopamo v drugo leto evropske obnove, se vedno jasneje kažejo obrisi končne zgradbe evropskega gospodarstva, ki jo pomaga graditi Marshallov načrt. Podvojili so se napori, ki imajo za cilj odpravo ali znižanje carinskih pregraj, povečanje blagovne izmenjave med evropskimi državami, olajšanje blagovnega, denarnega in osebnega prometa.
V	prvem letu so vse evropske države hitele reševati svoje lastne najnujnejše probleme, v drugem pa se bodo evropski narodi še bolj energično lotili naloge, to je obnove CELOTNEGA evropskega gospodarstva in dejanskega evropskega gospodarskega sodelovanja.
MIMOGREDE
Ni se bati
Radio Koper v Kmetijski uri v nedeljo, 23. 10. (ogled kmetijskega paviljona koprske gospodarske razstave) :
Ona: Tovariš inženir, kaj pa je to »hiperprodukcija«?
Ing.:	To	je	nadproizvodnja.
To se pravi, da več pridelamo< kakor lahko prodamo. No, te nevarnosti pri nas ni.
t ~
»Tovariši *
»O .zvezah Titove klike z gestapovskimi agenti govore mnoge dejstva. Dokaze za to imamo t-udi v vezeh CK KP Slovenije z italijansko OVRO in Gestapom tekom cele vojne. Kako tesno so bUi voditelji CK Slovenije Kidrič in Kardelj povezani z okupatorjem, kažejo tudi vsem znani podatki o »pomoči« partizanom s strani načelnika Gestapa za Slovensko Primorje pod psevdonimom »Jožica«, ki j« imel svoj glavni stan na Bledu. On je vzpostavil zveze 6 CK Slovenije preko žene lastnika hotela na Bledu. S svojim avtomobilom je prepeljaval Kardeljeve kurirje iz Dolenjske na Gorenjsko, Štajersko, Koroško, Primorsko in obratno. Partizanom se je pripovedovalo, da on baje obvešča naše enote .0 namenih -Nemcev, čeprav so jugoslovanske enote na tem sektorju pretrpele strašne izgube. Drug za drugim so bili uničeni trije partizanski štabi.
»Jožica« je pričakal kapitulacijo Nemčije mirno na Bledu in se pokazal celo zahtevnega na temelj« svojih vezi, ki jih je imel s Kidričem in Kardeljem. Ko pa je začel bolj podrobno pripovedovati o teh vezeh je bilo to (titovskim voditeljem neprijetno in so ga hitro po vojm. likvidirali.«
(»Delo«, 29. okt.)
Cesa vsega ne zvemo! Sicer so o tem razne demokratske skupine že dolgo od tega, že v času vojne, db* vestile našo javnost, toda mnogi takrat tega niso hoteli verjeti. Čudno -bo izgledala resnična ego* dovina komunističnega delovanja r času »osvobodilne« borbe. Tudi Po-pivoda verjetno ne bo ostal čist, zasitonj vali sedaj vse samb m druge!«
„ Progresisti u
»Včeraj popoldne ob 18.30 sta se približala stadionu »Prvi maj« dva neznanca. Prvi je bil poleg ostalega oblečen v trenč in pokrit s klobukom, drugi pa je bil v suknjiču. Pred vhodom na stadion v ulici Guardiella 7 sta se ustavila, oddala iz revolvera dva strela ter rekla: »Vien fuori Babič, che te copemo«.
Po mnenju čuvaja Žagarja Franca, usl-užbenega pri ICET, čigar ženi so neznani politični zločinci to pot že drugič grozili z revolver-, jem, izvirajo te grožnje iz prepričanja nekaterih ljudi, da je stadion last kdo ve koga. Čuvaj je tudi mnenja, da sta omenjena človeka iz okoliških kominformivskih skupin.«
(»Primorski dn.«, 2. nov.)
Tako izgleda politična bofba r progresivnem smislu: atentati, pretepi, žalitve dokler so v opoziciji, zapori, procesi In vislice, ko so na oblasti. Vedno samo nasilje!
George Orwell
LETO
Z današnjo številko pričenjamo objavljati v zgoščeni obliki nekaj najbolj zanimivih odlomkov iz prvega dela nedavno izšle knjige Georgea Oruiella pod gornjim naslovom. Knjiga, ki je izšla pri Harcourt, Brace et C o. v New Yorku, popisuje vsakodnevno življenje v komunistično - totalitaristični »Oceaniji« v letu 1984. George Or-toell je vzbudil pozornost že s svojo prvo knjigo »Živalska forma«, ki jo je v delni zgostitvi prinesel tudi naš list.
Bil je jasen, mrzel aprilski dan ia ure so prav kar odbile 13. Win-rton Smith je s sklonjeno glavo, da hi se tako ubranil močnega vetra, stoži steklena vrata hitro smuknil v Dom zmage.
V	veži je dišalo po kuhanem zelju in starih raztrganih preprogah. Na enem koncu je visel na steni ogromen barvast lepak. Z njega je
1984
gledal ogromen obraz, ki je meril več kot en meter: obraz moža oko-
li	45 let z močnimi črnimi brki in ostrimi potezami. Winston se je začel vzpenjati po stopnicah. Saj ni imelo smisla, da bi poskusil z dvigalom. Celd v najboljših časih je le redko delovalo, zdaj pa čez dan sploh ni bilo elektrike. To je spadalo h gospodarski štednji kot u-vod v Teden sovraštva.
Stanovanje je bilo v sedmem nadstropju. Winston je imel 39 let in bil je šibkega zdravja. Hodil je počasi in med potjo večkrat počival. V vsakem nadstropju je z zidu strmel ogromni obraz lepaka. O-braz je bil ena izmed tistih slik, ki so izdelane tako, da te oči neprestano zasledujejo. VELIKI BRAT TE OPAZUJE je stalo 'pod obrazom.
V	stanovanju je klepetav glas čital vrsto številk, ki so se tikale proizvodnje surovega železa. Glas je prihajal iz podolgovate kovin-
ske plošče na desni strani, ki je bila podobna nekakemu motnemu zrcalu. Winston je obrnil stikalo in glas je nekoliko potihnil, čeprav se je še vedno dalo razločiti besede. Napravo (imenovali so jo tele-kontrolor) si lahko reguliral, da je postala tišja, nisi je pa mogel popolnoma izključiti. Winstor je stopil do majhnega 'okna. Modra delovna obleka, ki je predstavljala uniformo stranke, je še poudarjala njegovo suhoto. Modra uniforma je bila seveda uniforma Zunanje stranke; člani Notranje stranke, ki so bili mnogo bolj privilegirani, so nosili črne uniforme.
Zunaj je bil svet pust in mrzel. Čeprav je sijalo sonce in se je nebo bočilo v čisti modrini, se je zdelo, kot da je vse -brezbarvno. Izjemo so tvorili samo lepaki, ki so bili nalepljeni vsepovsod. Obraz s črnimi brki je strmel z vsakega vogala. Tudi na pročelju hiše, ki je stala nasproti, ga ni manjkalo. VELIKI BRAT TE OPAZUJE so govorile črke, med tem ko so temne oči globoko prodirale v Win-stonove. Spodaj na cesti je v vetru frfotal drugi lepak, ki je bil na enem vogalu strgan. Zakrival in odkrival je besedo ANSOC, kar je bila uradna okrajšava za »An-
gleški socializem«. V daljavi se je med strehami motal helikopter. Tu in tam se je za trenutek ustavil, potem pa se pomaknil spet dalje. To je bila policijska patrulja, ki je oprezala skozi okna v stanovanja. Ljudje pa se za te patrulje niti niso več brigali. Brigali so se samo še za Miselno policijo.
Za Wimstovim hrbtom je glas iz telekontrolorja še vedno nekaj brbljal o surovem železu in več kot stoodstotni izpolnitvi devete triletke. Telekontrolor je bil istočasno sprejemnik in oddajnik. Razen neznatnega šepeta je sprejemal vsak glas, ki ga je povzročil VVinston. Poleg tega pa je bilo mogoče človeka, ki je stal v zornem polju kovinske plošče, tudi videti, ne samo slišati. Jasno je, da nihče ni mogel vedeti, če ga v določenem trenutku mogoče ne opazujejo. Kolikokrat in po kakšnem sistemu je Miselna policija izvajala to nadzorstvo, si lahko samo ugibal. Bilo je mogoče, da so vsakogar tudi stalno opazovali. Vsekakor pa so se lahko vključili, kadar koli so hoteli. Moral si živeti in si tudi živel v domnevi, da registrirajo vsak šum, ki ga povzročiš in razen v temi tudi vsak gib, ki ga napraviš.
Winston je ostaial s hrbtom obrnjen proti telekontTolorju. Tako je bilo varneje. Kljub temu pa je vedel, da tudi hrbet lahko marsikaj izda.
Dober kilometer stran se je dvigalo nad turobno pokrajino mogočno in belo nebotično poslopje Ministrstva za resnico, Winstonovo službeno mesto. To, je razmišljal z nekakšnim razočaranjem — to je torej London, glavno mesto Zračnega pasu št. 1, kakor se je imenovala Anglija, odkar je postala ena izmed pokrajin Oceanije. Po velikih uporih, do katerih je prišlo v zadnji tretjini 20. stoletja, ko je Evropo vsrkala Sovjetska zveza, britanski imperij pa Združene države, je prišlo do tega, da se je svet razdelil na tri velike veledr-žave: Evrazijo, Estazijo in Oceanijo. In od takrat je vladalo stalno, čeprav prizanesljivo vojno stanje. Toda VVinston je le malo vedel, kako se je vse to zgodilo, čeprav se je še spominjal več mesecev trajajočih pouličnih bojev v Londonu, ko je bil še otrok.
Zdaj se je trudil, da bi iz otroških spominov izluščil nekaj, kar bi mu povedalo, ali je bil London vedno takšen, kakršen je zdaj. Ali so vedno stale te razpadajoče hiše iz 19.
stoletja, podprle ob straneh s hlodi; z okni, v katerih 'je bila namesto stekla lepenka; s strehami iz zarjavele pločevine in s smešnimi vrtnimi ograjami, ki so bile na vseh koncih in krajih naružene? In z bombnimi lijaki, kjer'je med ruševinami rasel divji plevel in z počiščenimi mesti, kjer so zrasle kolonije lesenih bivališč, ki so bile podobne kumikom? Toda — saj ni imelo nobenega smisla. Ni se mogel spomniti. Iz otroških let S£ je spominjal samo še nekaterih brezzveznih poedinosti.
Ministrstvo resnice — MINIRES, kot se je imenovalo v Novogovori-ci, ki je bila uradni jezik Oceanije — se je presenetljivo razlikovalo od vsega drugega, kar je lahko videl. Bila je ogromna piramidna stavba iz bleščeče belega železobe-tona, ki je kipela s teraso nad teraso v višino tristo metrov. Iz Win-stonovega okna so se ravno še videla tri strankina gesla, ki so se
v	elegantnih Črkah blestela na belem pročelju:
VOJNA JE MIR — SVOBODA JE SUŽENJSTVO — NE VEDA JE MOC
»Zeleni car“
med Jadranaši
Slovenci!_________________________________________
V soboto 12. novembra 1949 ob 20.30 priredi ONDM v prostorih S DZ, ulica Machiavelli 22-11,
LlICavtinovanje s plesom
Preskrbljeno bo za jedačo in pijačo po poljudnih cenah. Igral bo plesni I orkester. Med zabavo bodo prijetna presenečenja! Izvoljena bo kraljična večera
____________________________________________ Odbor
»Kdor ne spoštuje se sam, podla-S« je tujčevi peti«, svari sl-ovenski pesnik.
JADRAN nadaljuje tradicijo svobodnih slovenskih visokošolskih rodov. Gre za narodno in visokošolsko tradicijo, ki je dediščina svobodnih slovenskih visokošolskih «fruštev v Pragi, na Dunaju, v Ljubljani ali »BALKANA« v Trstu. Jadranaši se zavedajo, da zakova-*i v narodnem izročilu Slovenci ne bomo nikdar postali podlaga tujče-
vi	peti.
Nadaljevati — se pravi tradicijo ohranjati in napredno razvijati. Ta borba je na celi fronti, vsestranska — idejna in narodna, kulturna in socialna; športna in družabna.
V	ta vsenarodni okvir spada tudi naš »Zeleni car«. Lani smo ga proslavili v Sesljanu, letos v Trstu.
Napredno razvijati:	govorili bi
lahko o »Novem zelenem carstvu«. Danes na teh tleh za mladino »Ze-lemi car« nima zgolj družabno - zabavnega pomena, ampak vse bolj aarodni in socialni. Narodni pomen, ker gre za ohranjanje slovenstva, pa naj bo to na primer v obliki tradioije cerkvenega opasila, ■»arodnih noš ali »Zelenega carstva«. Socialni pomen, ker visokošolsko društvo v okviru »Zelenega carstva« lojalno izenači imovite in »eimovite pri prejemu »brucovskih diplom«, vse družabno uvede med »ove soborce na univerzi ter ne-orientirane zaščiti pred finančnim izrabljanjem brezvestnih posameznikov.
Kaj nam je letos vse prinesel »Zeleni car«? V prestolnem govoru je pojasnil ustroj vlaadvine »Zelenega carstva«, njegovo ustavo-križevačke statut^, a nato imenoval tafkoj svojo vlado:	ministrskega
predsednika Kontrapiko, ministra Kant uš a za petje, ministra Kloba-•arja za zabavo, policijskega ministra Vunbacitelja za »demokratizacijo« tako imenovanih »smrdljivih brucov« ter ministra Fiskuša za jedačo in pijačo. »Zeleni car« se je
Ustanovni občni zbor krajevne organizacije S DZ v Sv. Križu pri Trstu
Clan širšega odbora SDZ in zaupnik za Sv. Križ g. Tence Kristjan je na ustanovnem občnem *boru krajevne organizacije SDZ
v	Sv. Križu poudaril namen novo ustanovljene organizacije, katera 1}Q skrbela za koristi vsega prebivalstva v Sv. Križu.
.. Predsednik Slovenske demokratske zveze g. dr. Agneletto je v svojem govoru poudarjal, da SDZ ■družuje demokratične ljudi, ki mislijo s svojo glavo in upajo v bpljšo bodočnost. Prikazal je napake, ki jih je komunizem napravil za naš narod: napake so tako velike, da so ostali Slovenci izločeni od odločevanja v vsej javni upravi; in so odmaknjeni od vodilnih mest. V nadaljnem poudarja še potrebo čim tesnejše povezave članov ii* prijateljev v našem gibanju, da more tako zagovarjati načela narodnosti in demokracije.
Profesor Rudolf je nato govoril o .potrebi enotnosti tržaških Slovencev. Danes se zbiram.0 okoli Slovenske demokratske zveze, da potrjujemo to našo slogo. V lepih besedah' prikaže potrebo mladinskega delovanja; mladina naj bo vselej in povsod v prvih vrstah, ker je ravno ona porok slovenske politične aktivnosti, ki bo prinesla Slovencem boljšo bodočnost. Naloga starejših pa je, da nudi mladini možnost organizacijskega izživljanja, da ne bi ta politično propadala v brezdelju.
Predsednik Organizacije narodne demokratske mladine g. Macuka Izak oriše dosedanjo aktivnost mladinske organizacije in njeno delavnost ter poudarja, da se ne smatra dek) te mladinske organizacije kot delo neke samostojne politične
Bodite ponosni na slovenske šole!
Z največjim veseljem so zavedni tržaški Slovenci ugotovili, da je število dijakov na slovenskih srednjih šolah v Trstu močno naraslo.
Na učiteljišču in na višji realni gimnaziji je število dijakov v primeri z lanskim letom naraslo za 15 odst., na trgovski akademiji za 20 odst., na nižji industrijski strokovni šoli pa celd za 25 odst.! Ravno tako je naraslo za 10 odst. število dijakov na nižji gimnaziji.
To je dokaz, da slovenski starši
poklonil tudi spominu velike osebnosti »Zelenega carstva« dr. Muho-loveckiju, pisatelju križevaokih statutov, ob čigar imenu so takoj vsi državljani »Zelenega carstva« skočili pokonci v mirno^kiot to ukazujejo križevački - statuti.
»Zelenega carja« je treba poznati in ga doživeti, ne brati iz papirnatih vrst. Kaj naj vse naslikam? Ali zaroto »brucov« proti Kontra-piiki in nastop Vunbacitelja, ali tro-jezični govor ministra Klobasarja (po ribniško, po idrijsko in po tolminsko), ali ščedensko deklamiranje »bruca« iz Skednja, ali strah »brucov« pred strogo in suvereno izpitno komisijo? Vrstili so se vdanostni vzkliki državljanov:	»štem-
pelj, Zeleni car«, zlasti žejnih državljanov, ki so s tem dobili pravico govoriti in pa — piti.
A ne samo državljani »Zelenega carstva« so se izkazali, ampak tudi »smrdljivi bruci«. Njihovi odgovori so bili pogosto tako mojstrski, da so presenetili vse državljane mogočnega carstva. »Zeleni car« pa je pripomnil, da »njegovo modro oko zadovoljno plove po naraščaju njegovega carstva«. »Bruci« so se mu »prav cifrasto zahvalili«, kot predpisujejo križevački štatuti.
Zdravega smeha je prav tako bilo dosti ob vprizoritvi »beneške gondole« ,in »izkrcanja v Normandiji«.
Zapuščali smo »carovanje« z zadoščenjem. Združili smo originalno in prijetno zabavo z dolžnostjo do naše tradicije. In če bi morda kdaj speit naš Levstik ob prešerni zaba-
vi	vzkliknil »Vse odpustite mladini«, bi gotovo danes ob naši borbi za ohranitev slovenstva dodal:
»Vse dajte v pomoč mladini!«
Smučarska telovadba
Kdor se želi udeležiti predsmu-čarske telovadbe, naj se zglasi v klubovih prostorih v ulici Machiavelli 22-11. v torek 8. t. m. po 19. urd zivečer.
stranke, temveč le kot pomoč demokratične mladine pri delovanju Slovenske demokratske zveže. V nadaljnjem zatrjuje, da bo mladinsko delovanje za ustanovitev mladinskega poverjeništva usmerjeno tudi na Sv. Križ, kar pa do sedaj ni bilo mogoče, ker smo bili preobloženi z delom v drugih občinah. Priporoča navzočim, naj bodo starejši in mlajši tesno povezani med seboj, da si tako uspešno pomagajo pri delu.
G. Tence Dominik je predložil nato enotno listo odbora, ki je bila z manjšimi spremembami soglasno sprejeta:
Predsednik: Tence Kristjan; podpredsednik: Sedmak Marij; tajnik: Košuta Viktor; blagajnik:	Kralj
Mirko. Člani odbora: Tence Slavko, Tretjak Just, Kralj Jože.
Pri slučajnostih so bile iznešene praktične misli glede raznašanja »Demokracije«, pridobivanja novih članov in naročnikov; sprejetih je bilo tudi več važnih sklepov kmetijskega in gospodarskega značaja.
Predsednik g. Tence Kristjan je zaključil občni zbor s pozivom, da se vsi člani poprimejo dela in tako ojačijo SDZ v Sv. Križu.
Konferenca zaupnikov SDZ v Nabrežini
30.	okt. t. 1. je bila v Nabrežini konferenca zaupnikov SDZ iz na-brežinske občine, na kateri so bila izvedena različna organizacijska in gospodarska vprašanja. Iz vsega je razvidno, da so takšne konference prepotrebne, saj so bili sprejeti važni sklepi; izmed njih so najvažnejši oni organizacijskega značaja.
Z zadovoljstvom so prevzeli zaupniki poedinih vasi dolžnost, da izvedejo ustanovne občne zbore krajevnih organizacij v vaseh, kjer obstojajo za to dani pogoji.
v Trstu niso in ne bodo klonili pod nobenim pritiskom in da je v tem pogledu vsako nedemokratično ustrahovanje z izgubo že itak skromnega koščka vsakdanjega kruha pri tržaških Slovencih zaman!
Porast števila dijakov na naših srednjih šolah nam tudi dokazuje, da moramo pripisati padec v prvem razredu osnovnih šol predvsem padcu rojstev za časa vojne!
Sv. Križ
Popotnik, ki se je vozil pred desetletjem mimo pobočij naše vasi, je imel priliko opaziti, da so bila
ta skrbno obdelana in zasajena z vinogradi in oljčnimi drevesi. Ce pa gledamo danes vidimo, da zeva na teh pobočjih že precej golih reber z zapuščenimi vinogradi.
Vprašujemo se, zakaj je do tega prišlo.
V	naši vasi so v glavnem ribiči, delavci in kmetje. Vsakdo od njih je imel poleg svojega rednega zaslužka, še košček zemlje in vinograd, ki ju je marljivo in neutrudljivo obdeloval, da si tako pridela poljske pridelke ali vino za domačo uporabo. Zgoraj navedeni sloji so v preteklosti, ne glede na trud in znojno delo, neutrudljivo sknbeli za obdelovanje takšnega koščka zemlje. Danes je pa to v pretežni večini odpadlo, delavci se v večini primerov zanimajo samo za svoje vsakdanje delo, zaradi česar je tudi prišlo do zgoraj omenjenih zevajočih reber na naših pobočjih.
Seveda je pa temu kriva tudi kraška burja, katera je zahtevala samo v letu 1929. škodo V oljčnih nasadih, lri so do zadnjega zmrznili. Od takrat naprej se ni nihče več zanimal za novo zasaditev oljk, čeprav so te donašale našim ljudem lepo količino olja.
Potrebno bi bilo, da se naši vaščani zopet potrudijo in odločijo — posebno sedaj, ko imajo ugodnosti Marshallovega plana — da zasadijo nove nasade oljk, s katerimi bomo skrili goličave svojih pobočij in tako olepšali zunanjost naše vasi. Predvsem pa bodo imeli v bodoče lep vsakoletni dohodek olja.
ZemljiSke knjige za Zgonik in Repentabor
Prebivalci občin Zgonik in Repentabor se upravičeno pritožujejo, da še vedno ni rešeno vprašanje prenosa zemljiških knjig in zbirke listin obeh občin, ki se še vedno nahajajo v Sežani.
Zaradi tega je prizadeto prebivalstvo prepričano, da bosta obe občinski upravi v Zgoniku in Re-pehfabru smatrali za svojo dolžnost ureditev te važne upravne zadeve.
Sodišče v Nabrežini
Ze večkrat so Natorežinci sprožili in naš list tudi primemo podprl njihovo prizadevanje po ustanovitvi okrajnega sodišča v Nabrežini.
Nabrežina postaja zaradi lepega razvoja kamene industrije in kot politično, upravno in gospodarsko središče velikega števila okoliških krajev vedno važnejša občina na-
Radio Trst II
(360.6 m — 832 Kc-sek.)
Dnevne oddaje:	7.00 - 7.45, 11.SO -
14.30, 17.30 - 24.00.
Ob nedeljah: 7.15 - 24.00 neprekinjeno.
Poročila dnevno: 7.15, 12.45, 14.00, 19.45, 23.15.
Ob nedeljah:	7.45,	12.45,	19.45,	I
23.15.
Dnevni pregled tiska:	14.15 (iz-
vzemši nedelje).
Petek, 4. 11. 1949: 13.00 Glasba po željah. — 18.00 Komorna glasba. 18.40 Šramel - Kvintet pod vodstvom Oskarja Sonca. —	19.00
Tržaški kulturni razgledi. —
20.00 Vokalni koncert Ane Va-scotto. — 21.00 Mojstri besede. —
21.30	Brahms: Klavirski koncert v d molu. — 22.13 Južno-ameri-ška plesna glasba.
Sobota, 5. 11.: 13.40 Slovenski narodni motivi. — 18.00 Komorni kvarteti. — 18.30 Oddaja za najmlajše. — 19.00 Iz Smetanovih oper. — 20.00 Koncert pianistke prof. Mirce Sancinove. — 20.30 Programski periskop. — 21.00 iSobotni večer.. —	23.00 Uspa-
vanke.
Nedelja, 6. 11.:	8.30 Slovenske
narodne pesmi igra na harmoniko Marij Sancin. — 9.00 Kmetijska oddaja. — 12.15 Vokalni koncert Dušana Pertota in Otte On-dime. — 13.00 Glasba po željah.
16.00 .Sprehodi po našem podeželju. — 17.00 To, kar vsakdo rad posluša. — 20.00 Z narodno pesmijo po Sloveniji. — 21.00 Radijski oder - Maeterlinck: »Slepci« - dramska simbolična slika. 22.15 Lahka glasba.
Ponedeljek, 7.11.: 13.00 Iz češkega glasbenega sveta. — 18.30 Glasba raznih narodov. — 19.00 Gospodinjska ura. —	20.00 Športna
kronika. — 20.10 Richard Strauss: opera »Kavalir z rožo«.
Torek, 8. 11.: 13.30 Iz ameriških in angleških revij. — 18.00 Nekaj
razumljivo, da se s povečano politično, upravno in gospodarsko važnostjo, ki jo ima danes Nabrežina, vedno bolj čuti tudi potreba po u-stanovitvi okrajnega sodišča v sami Nabrežini. Potovanje v Trst po številnih sodnijiskih opravkih na-brežinskega prebivalstva predstavlja veliko zamudo časa, ki je ra-
Družinski davek
Zupan goriške občine javlja, da je podaljšan še za nekaj dni rok za prijavo dohodkov zaradi odmere družinskega davka. Zamudniki naj pohitijo.
Enkrat toliko
Enkrat toliko so v Gabrijah pri Gorici in v Steverjanu orožniki odkrili tudi grobove padlih slovenskih partizanov: tri v Gabrijah in enega v Steverjanu. Te grobove pa ne imenujejo »fojbe«...
Dogodki na meji
Pretekli teden so Titovi stražniki na meji pri Vipolžah ubili neznano žensko blizu državne meje. Prav gotovo gre za begunko, ki je hotela zbežati iz »raja«.
V ponedeljek 31. oktobra pa je neznan avto pobegnil v Titovino kar po njivah pri mirenskem letališču blizu Gorice, kjer je meja odprta. Italijanski stražniki so dogodek zapazili, ko je bilo že prepozno.
V torek 1. t. m. je bilo mirensko pokopališče, ki ga državna meja reže na dva kraja, polno ljudi, ki so prišli počastiti svoje drage u-mrle. Neki sedemletni otrok, baje iz Podgore, je neprevidno stopil onstran žice in Titov stražnik ga je takoj prijel in odvedel v »raj«. Niti otrokom ne prizanesejo, tako trdi in robati so!
Vračajo se
Titove oblasti zaporedoma izročajo na bloku pri Rdeči hiši v Gorici številne italijanske državljane. Med temi tudi take, ki so jih odpeljali meseca maja 1945 iz raznih krajev Julijske krajine in tam obsodile.
Kraški teran prodajajo
Vivaldijevih skladb. —	19.00
Filmski trak. —	20.00 Vokalni
koncert tenorista Dušana Perto-ita. — 21.00 Vzori mladini - Življenje in delo Rudolfa Diesela. —
21.30	Beethoven: Simfonija št. 1 v D duru. — 22.30 Večerni koncert.
Sreda, 9. 11.: 13.00 Glasba po željah. — 18.00 Mamica pripoveduje. — 19.15 Pesmi in plesi raznih narodov. — 20.00 Iz slovanskih oper. — 21.00 Razgovori pred mikrofonom. — 22.00 Evropski obnovitveni načrt. — 23.00 Uspavanke.
Četrtek, 10.11.: 13.00 Marij Sancin izvaja na harmoniko slovenske motive. — 18.00 Glasbeno predavanje. —	19.00 Slovenščina za
Slovence. —■ 20.00 Vokalni koncert sopranistke Otte Ondine. —
21.00 Radijski oder: S. Lopez -»Gospa Roza«, drama v treh dejanjih, — nato lahka večerna .glasba.
Petek, 11. U.: 13.00 Glasba po željah. — 18.40 Šramel - kvintet pod vodstvom Oskarja Sonca.
19.00 Tržaški kulturni raizgledi.
20.00 Operne arije in dueti.
21.00 Mojstri besede: Škotski pesnik J. F. Hendry. — 21.30 Dvo-ržak: Simfonija št. 5 »Iz novega sveta«. — 22.30 Večerne melodije.
Sobota, 12. 11.: 13.40 Slovenski narodni motivi. — 18.30 Oddaja za najmlajše:	Pravljica »Zlati če-
veljčki«. — 19.00 Glasbena dela Granadosa, Ravela in Debussyja.
20.00 Koncert pianistke Mirce Sancinove. — 21.00 Sobotni ve-
zen tega zvezana tudi z nemalimi stroški. Zaradi tega ugovoni, da pristojna oblastva v Trstu ne čutijo potrebe po ustanovitvi okrajnega sodišča v Nabrežini, ne računajo z dejanskimi potrebami in koristmi prebivalsva Nabrežine in okoliških krajev.
cenah, da ga nato drago prodaja v inozemstvo. Tako je prišlo tudi v Gorico nekaj kraškega terana, za katerega nekateri frontaši pridno agitirajo, ne da bi pomislili, da je vse to vzeto iz ust našim kmetom onstran železne zavese.
Vpišite se v volivni imenik
Vsi, ki ste italijanski državljani in boste do aprila 1950 dopolnili 21. leto starosti, se vpišite do 15. t.lm.' v volivni imenik, če vas županstvo ni še vpisalo uradno.
»Lunedi* se hudo jezi
Znani šovinistični tednik »Lune-di«, ki varuje mejo od Trbiža do Jadrana, da bi je Slovenci ne snedli, se je zadnje čase zagnal z vsem basom proti našim duhovnikom na Goriškem. Vsi njegovi izpadi so seveda plod poblaznelih možganov, ki se utapljajo v kalnih vodah divjega sovraštva slovanske rase. To sovraštvo pa je zopet plod strašne nepoučenosti, kateri bi latinsko rekli »ignorantia pyrami-dalis«.
Ta teden se je ubogi »Capitan Fracassa« obregnil tudi ob našega občinskega svetovalca, ki je zahteval vrnitev slovenskih napisov na slovenske šole v Gorici in, seveda, ob našega Gregorčiča. Toda to pot se moramo Slovenci še bolj krohotati na račun veleumu, ki piše v »Lunedi«-ju. Zamenjal je namreč enega Gregorčiča z drugim. Vzel je »goriškega slavčka« za dr. Antona Gregorčiča, zaslužnega slovenskega duhovnika in rodoljuba. Take napake delajo tisti, ki mrzijo in sovražijo. Take lastnosti pa imajo samo neuki ljudje, ki si ne morejo pomagati iz zadrege drugače.
Za gradnjo stanovanj
Odbor za pobijanje delavske brezposelnosti je po sporočilu goriške pokrajine nakazal za zgradbo novih delavskih stanovanj v občinah na Goriškem 278 milijonov lir. Od tega zneska dobijo: Gorica 106, Kopriva 15, Krmin 25, Gradiška 20, Tržič 72, Ronke 20 in Staran-can 20 milijonov.
Kruh cenejši
Po sklepu pokrajinskega odbora za cene je prefekt določil, da od
Ortopedik
NICOLA BECCHI
TORINO Via S. Giulda, 32 - Via Guastalla, 12
specialist za odstranitev
KILE
(brez operacije)
objavlja novo priznanje:
»Spoštovani g. N. BECCHI!
Dvajset let sem se posluževal običajnih pasov proti skrotalni kili z edinim žalostnim uspehom, da se mi je bolezen poslabšala. Sedaj so mi pa kile popolnoma izginile s pomočjo Vaše posebne priprave, ki je že več ko eno leto ne potrebujem več.
S hvaležnostjo Vas pozdravljam! VIGHESSO DECIMO Chirignago (Venezia)« Ortopedik sprejema:
15. oktobra veljajo za kruh sledeč* cene: kruh iz moke št. 1 v komadik po 150 do 200 g je po 94 lir kg, kruh iz iste moke v komadih po 300 do 500 g je po 92 lir kg ia kruh iz moke .št. 0 v komadih pe> 80 do 130 g je po 110 lir kg.
Za šoferje
Pokrajinska komisija za pregledovanje avtomobilskih izkaznic, ki ima svoj sedež v Gorici, ulica O-berdan 20, obvešča vse prizadete, da bo pregledovala šoferske izkaznice dne 2. nov. od devete ure naprej. Vozači, katerim je zapadla njihova začasna izkaznica 13. sept. 1949, se morajo osebno zglasiti pri omenjeni komisiji.
Begunci!
Organizacija IRO sporoča, da je-odprta emigracija v Kanado:
1. za mošlke do 45. leta starosti;
2. iza poročene: mož do 45. let, žena do 40. let;
3. za poročene z otroci: mož odpotuje najprej in čez nekaj mesecev vpokliče ženo in otroke.
Kdor želi emigrirati v Kanado, naj odda svoje ime na urad IRO in gre v taborišče. Ce pa ne želi iti 'V taborišče, naj se oglasi na uradu Centra IRO - NCWC, Riva Piazzut-ta 18.
Center IRO - NCWC
Dr. FRANJO DELAK, zdravnik r Barkovljah sprejema v ulici Bonafata 9 vsak dan od 9 -12 in v Trstu v ulici Commerciale 10-11. od 15. - 17. ure.
Poizvedba
Smijulj Nikola, toivajoč v Angliji, Miners Hostel Oafcdale, Nr. Blačk Wood Mon. 'Shir. S. Wales, poizveduje po svoji materi Jakomini Smijulj, ki se s hčerko baje rm-haja v Trstu. Prosi jo, da se mu javi na zgornji naslov.
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu nujno rabi pisalni stroj. Kdor ga ima, pa ga zaradi katerega koli razloga ne rabi, naj nam ga odstopi proti primerni nagradi na posodo, oci-roma naj navede prodajno ceno. Ponudbe poslati na sedet društva v ulici Machiavelli 22.
PRISPEVKI DAROVI za Slovensko dobrodelno
društvo v Trstu;
Članice in člani odbora Slov. dobrodelnega društva darujejo 6.000 lir v dobrodelne namene namesto cvetja ob priliki poroke gdč. dr. Lilijane Agnelettove z gosp. dr. F. Reisom iz Trsta. Posnemajte! — Stancar Franc iz Trsta, ul. XX. septembra št. 96, daruje 500 lir r spomin obletnice smrti nepozabnega sina Fjlipkota. — Kocman Just iz Trsta, ul. Campanelli 135, daruje v dobrodelne namene 2.000 lir.
Oto priliki poroke gdč. dr. Lilijane Agnelettove z g. dr. Reisom, daruje družina Agneletto 5.000 lir za Dobrodelno društvo.
Ob priliki poroke gdč. dr. Lilijane Agnelettove z g. dr. Reisom, daruje g. Marij Gregorič namesto cvetk 1.000 lir za Dobrodelno društvo.
Pavla in Alojz Zega darujeta
1.000	lir SPM v Trstu o priliki poroke gdč. dr. Lilijane Agneletto K g. dr. Fabijem Reisom, katerima želita .obilo sreče na novi življenjski poti.
N. N. iz Nabrežine za ONDM lir 500. — N. N. iz Trsta za knjižnico SPM v Trstu lir 1.000. — P. M. iz Trsta za Uršičev sklad lir 1.000.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Titka:
tiskarna »ADRIA«, d. d. v Trstu
Zima je pred durmi!
Kje dobiš toplo perilo in obleke kakor tudi nogaoice in vse potrebščine ?
i/ modni trgovini
„Fri soncu"
oogal Nizza» Rismondo t.
Priporoča se Lupše Ivan
»IzaFi! |	o**«.
kmetovalci ■	kooe, m*ce>
podjetniki ;
trame, otxra« ne plolče, furnir, parkete in droa nudi najugodneje
CALEA
tel. —--------—-------
90441 TRST
čer. — 22.00 Večerni koncert.
v GORICI: v nedeljo, 6. novembra v hotelu »Pošta«; v TRZICU: v nedeljo, 6. novembra v hotelu »Lom-bardia«.
Viola Soiinfno, 2 4
Tržaško krznarstvo - Peilicceria Triestina
TRG SV. IVANA (Piazza S. Giovanni) St. 4 - III. nadstropje
UGODNOSTI PRI PLAČEVANJU
Društveno življenje
Vesti s Tržaškega
Titov režim v Jugoslaviji jemlje šega podeželja. Zato je popolnoma kmetom tudi vino po zelo nizkih
Vesti z Goriškega