157. številka. Ljubljana, v sredo lt julija. XXI. let«, 1888. SLOVENSKI jNARDS. Izhaja vsak dan zvečer, izitnši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r o - o g e r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta H gld.. »a četrt lota 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 ki\ — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto ti gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr., če se dvakrat, in po 4 kr.. Če se trikrat ali večkrat tiski:. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Uprav ni i iT 11 naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila tj. vse administrativne stvari. Vse čast. p. n. naročnike, ki naročnine še neso ponovili, opominjamo, da to store, ker drugače jim bode list ustavljen. Upravništvo ^Slovenskega Naroda", Občni zbor šentjakobsko-trnovske podružnice sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Kako se Širi zanimanje za to velevažno šolsko družbo, priča nam i dan 8. julija, za kateri je napovedala imenovana podružnica svoje letno zborovanje. 1. Po vaporedu bila je v namen in prospeh družbe sv. Cirila in Metoda, kakor tudi za vse žive in že umrle podružnične člane ob 9. uri slovesna služba božja v mestnožupni cerkvi sv. Jakoba. Mesto domačega g. župnika, bivajočega zdaj v toplicah, služil je presv. daritev podružnični tajnik g. Andrej Karli n, kateremu so asistovali podružnični Člaui-duhovniki. Za ude načelništva in glavnega vodstva bil je odločen poseben prostor. Zopet smo imeli priliko občudovati prelepo petje itak že slavnozna-nega pevskega zbora Šentjakobskega. Po sv. maši pa je tajnik glavne družbe, gosp. A. 210 g ar, v izbornih besedah pojasnil verni množici, kako naj posnemamo slovanska blagovestnika sv. Cirila in Metoda. 2. Zvečer okrog sedme ure, — udje so se namreč zakasnili radi slabega vremena — otvori prvomestnik gospod dr. Papež na prijaznem Virau tovem vrtu občni zbor z lepim pozdravom, v katerem izraža svoje veselje, da seje vklub neprijaznemu vremenu zbralo toliko število izbranega občinstva, kateremu je mar puvzdiga domačega šolstva na ka toliško-narodni podlagi, ki jedina ustreza zdravim pedagogiškim načelom. Omenja, da je podružnica Šentjakobsko-Trnovska tudi preteklo leto živahno delovala v postavnem okvirji svojih pravil ter natančno pazila na razvoj šolstva v domači deželi, pa tudi v Avstriji sploh; spominja se mej burnim odobiava-njem pričujočega občinstva najvišjega pokrovitelja in najbolj naklonjenega pospeševatelja avstrijskemu šolstvu presvetlega cesarja, ki se bo ravno letos ra-doval z zvestimi podložniki štiridesetletnice slavne svoje vlade, in radosten uaznanja, da kakor se čuje namerava v ta namen glavna družba Ciril-Metodova prirediti slavnostno besedo. LISTEK. Slike kazaške. Češki napisal £. J o 1 i n e k, posloveuil Podvidovski. Na Ukrajini je teško dati mrtvecem pokoj. Stepe in rodovitne ravnine obsajene s tisočerimi vzvišeninami krasnih mogil in kurganov, same silijo človeka v greh. Postavi se na Ukrajini kamorkoli in skoro povsod stopajo pred tvoj pogled skrivnostni kupci. V teh od vekov nemih naročjih trohni slovo resnice o življenji najdavnejših prednikov tvojih. Odoleti vabilom, tu tako zelo nakopičenim, teško je, a preiskovalcem praveka popolnem ne-ino/iio! Starinoslovec in kurgan sta dva dela jedne celote. Kaj je starinoslovec brez kurgana in kurgan brez starinoslovca? Uzor polovičnosti! Nikakor ni smeti pozabiti, da je nekoliko vrst starinoslovcev, vender trdim, da poslednjega mesta ne zavzamejo ti, kateri se pečajo jedino z razkopavanjem in pre-iskavanjem mogil in kurganov. Te pa treba raz- Za tem poroča podružnični tajnik gosp. Andrej Kar lin o delovanji podružničnem v preteklem letu. Podružnice Ciril-Metodove, pravi po priliki, nimajo tako samostojnega delokroga, kakor druge družbe, on« so le nekake veje na drevesu glavne družbe, na katere človek jeseni gleda, bode li na njih kaj sočnega sadja. In le tedaj, ako bodo vse veje do-našale sadu, bomo smeli reči: to je rodovitno, veliko vredno dievo, potem bo družba Ciril-Metodova plodonosno delovala za razvoj versko-narodne šole. Krepke mladike so pognale uprav preteklo leto iz tega drevesa, zabeležiti nam je mnogo novih podružnic, posebno Da Koroškem, kjer so skoro da najpotrebnejše; znamenje, da si družba Ciril-Metodova pridobiva vedno več tal mej našim narodom. Posebej opomni gospod tajnik, da je podružnica piva sprožila peticijo za versko-narod no šolo na državni zbor, kar je sklenila tud' glavna družba in za njo večina podružnic Ciril-Metodovih. Iz kronike zadnjega leta omenja, da nam je smrt pobrala odličnega člana, gospoda Milica, ki je s svojimi tiskovinami kazal svojo vnemo za domačo šolo ; ostani mu torej mej nami blag spomin. Sklepajoč gospod tajnik v imenu podružnice izraža zahvalo glavnemu vodstvu družbe Ciril-Metodove za njega neumorno, brezplačno in plodonosno delovanje; zahvali se vsem blagim dobrotnikom, ki so po trudoljubivem prizadevanji g. dr. Papeža brezplačno darovali lepe do bitke za večerno današnjo zabavo, kakor tudi slavnemu pevskemu društvu „Slavec", ki je po svoji navadni prijaznosti s preciznim, lepodonečim petjem zabaval zbrano občinstvo. Blagajnik podružnični g. And. Kalan poroča na to o denarnem stanji podružničnem; omenja, da sicer ne bo mogel govoriti o visokih Številkah, vender pa se tudi v tekočem letu deDarno Btanje podružnično sme imenovati ugodno. Dohodkov imela je podružnica: Preostanek preteklega leta 29 gld., 2 ustauovnika uplačala a 10 gld. n 20 gld. 89 letnikov a 1 gld. = 89 gld., darovi raznih podpornikov in letnikov 25 gld., večerna zabava donesla je čistega dobička 30 gld. 15 kr., dar od razprodanih knjig: „Einspieler — zlatomašnik" 11 gld., skupno 204 gld. 15 kr. Od te svote izročil je gosp. blagajuik dne 15. februvarja glavne družbe blagajniku g. dr. Vošnjaku 100 gld., torej ostane v blagajnici ob letošnjem občnem zboru 104 gld. 15 kr., deliti zopet na nekoliko vrst, osobito na prave učenjake, kateri o svojem kopanji izdavajo debele knjige, in pa na ohotnike, kateri tudi strastno razkopavajo kurgane in mogile in se utapljajo z veseljem v stari vek, toda debelih knjig o tem ne izdavajo. Obeh vrst je na Ruskem, osobito na Ukrajini velika množica. Jaz pripadam nekako k tej drugej skupini starinoslovcev. Za lepo pepelnico iz slovanske zemlje storil bi Bog ve kaj. Sicer pa je sam Vladimir Vasilevič priznal, da spadam v to vrsto (o njem nižje več povem) in jaz sem na to ponoseu. Pripadam namreč tudi k tem, o kojih je Vladimir Vasilevič blagovoljno rekel: „Kaj velja, nekateri bi rad pepelnico, ini plesalko ... mi raji pepelnice ..." In to je bil znamenit mož ta Vladimir Vasilevič! Bil je izslužen profesor, član arheologičnega društva v Moskvi in preiskovalec slovanskih staro-žitnostij. Niti žene, niti otrok ni imel, a imel je kurgane, mogile in pepelnice. Ni imel morda niti prijateljev, a pečal se je z ljudmi, kateri so bili prijatelji pepelnicam, kurgauom in mogilam. To mu je zadostovalo. Vladimir Vasilevič je bil poleg tega ki se nemudoma izroče glavni družbi, da jih plodonosno naloži. Da se število udov ne množi tako zelo, kakor bi bilo želeti in je potreba, je poleg revščine in ogromnih vsestranskih bremen, ki težijo naš narod, posebno ta uzrok, da družba Ciril-Metodova nema svojim udom dati nikakih letnih daril, kakor je večinoma pri drugih družbah v navadi; vender je pomisliti, da je prelepo darilo uzoroljubnim, plemenitim ljudem sladka zavest, da so tudi oni s svojimi skromnimi darovi pripomogli, da se posebno na obrobji slovenskem naša deca branijo pred ne-nasitljivim žrelom veri in jeziku našemu sovražnega tujca, da se učijo po domaČe moliti in govoriti, kakor nam v najnovejšem času spričuje prelepa veselica, katero je v proslavo 40letnice vladanja presvetlega cesarja priredila vrla ženska podružnica Tržaška, ki naj bi v prospeh dobri stvari našla mnogo sester po Slovenskem; saj prva šola otroku je domača hiša in učiteljica v njej — dobra mati. — Zahvaljujoč se vsem preblagim dobrotnikom, posebno vrlim gg. bogoslovcem Ljubljanskim, ki so nekako jedro naši podružnici, za mnoge darove v društvene namene, priporoči v sklepu gosp. blagaj nik zbranemu občinstvu podružnico tudi v nadaljno dobrohotno podporo. K odborovemu poročilu se oglasi g. Dragotin Hribar ter poudarja v daljšem krepkem govoru, kako da se posebno v zadnjih desetletjih vsestranski razvija slovenski narod, kako napreduje v vednosti, kako v umetnosti, kakor nam priča današnji koncert „Glasbene Matice", pohvalno omenja vrlo napredujočega pevskega društva „Slavec" ter izraža željo, da bi tudi na tem polji prišel slednjič naš narod do domače šole in zato vsem, posebno pa odboru podružnice Ciiil-Metodove in nje vrlemu načelniku dr. Papežu v imenu udov izrazi svojo globoko zahvalo, ker so se resno trudili, kakor se razvidi iz poročil gospodov tajnika in blagajnika, tudi po svoje pripomoči, da se vedno bolj bližamo temu namenu in zato predlaga, da se sedanje na-čelništvo zopet izvoli za prihodnje leto „per accla-mationem", čemur pritrdijo udje soglasno. Pri občnem zboru glavne družbe zastopali bodo podružnico gg. Anton Žlogar, A. Kalan in Iv. V erbič. Po kratki, veseli domači zabavi razide se ob- vsega tudi Mulorus, trd Ukrajinec, a akopram je govoril velikoruski, glasil se je inaloruski h mesto velikoruskega ii>aaje dežele. v L i u L» I j a d 11. julija. ^aio-iii iiiinisi« i- nameraval je potovati na Češko. Kakor pa novejši češki listi zagotavljajo, si je premislil. Najbrž se b >ji kacih demonstracij, ker se je z raznimi svojimi naredbami gotovo ni pridobil simpatij češkega prebivalstva. Škodljivo žganjepitje razširjeno je posebno v sosednjej Koroške]. Deželna vlada je sedaj dala napraviti statistiko žganjepitja na Koroškem za 1887. V tej knjižuri, ki je ravnokar prišla na svetlo, najdete obširne podatke, koliko se popije žganja in koliko se od te pijače plača državnega, deželnega in občinskega davka. Nadalje so v tej knjigi primere z drugimi deželami, število žganjarij. Pa tudi to se razvidi iz pridejanib razkazov, kak upliv ima žganje na narodno-gospodarske in zdravstvene od-nošaje. Na glavo so použije 19.53 litrov štiiideset-odstotnega žganja na leto. Ker pa polovica prebivalstva žganja ne pije, ga pride na glavo 39 06 litrov Na Koroškem pride na glavo več nego dvakrat toliko žganja, nego ga pride na glavo v vsem cesarstvu. Samo Danci prekose v žganjepitji Korošce. Na Koroškem je 1574 moških in 416 žensk, ki so vsak dan od žganja pijani; l'19°/0 smrtnih slučajev je pripisovati preobilnemu uživanju žganja 435 posestnikov se je zaradi žgaujapitja zadolžilo, 77 pa popolnem vse zapravilo. Mej 46 osobami, ki so se same umorile ali poskušale se same umoriti, je 18 žganjarskih pijancev, 28 žganjarskih pijancev se je smrtno ponesrečilo. V blazuici je 45 (to je 15%) osob, ki so zblaznele vsled žganjepitja. Deset odstotkov zločincev so žganjepivci Število za vojaščino sposobnih se je jako zmanjšalo. V onih krajih, kjer pijo mošt, se žganjepivstvo še ni tako ukoreninilo. Viiitiije države. Po raznih listih, zlasti angleških in nemških se je poslednji čas trdilo, da je Rusija velevlastim naznanila nove predloge za rešitev bolgarskega vprašanja. Po teh poročilih Rusija ne ugovarja več Koburžanovej izvolitvi, temveč samo hoče, da bode kak Rus zopet bolgarski vojni minister. Ruski listi pa vsi temu odločno oporekajo, posebno oficijozni. Bolgarska vladna stranka bi s tako rešitvijo bolgarskega vprašanja ne bila zadovoljna. Će Rusi dobe vojsko v roko, bi lahko delali v Bolgariji, kar bi hoteli, in bi tudi tako vsakčas lahko pognali Koburžana. \viiislii cesar odpotuje v Kosijo le z majhnim spremstvom. V Peterburgu ne bode ob njegovem prihodu nobenih shivnostij z ozirom na žalovanie po pokojnem cesarji Frideriku. To posebno ugaja carju, ki ni prijatelj sijajnih slavnostij. Iruncoska zbornica je po dolgej debati vender dognala zakon o zavarovanji delavcev. Pri drugem branji je zavrgla vse svoje sklepe prvega branja. Glavne določbe zakoua, kakor je sklenen v drugem branji, so: Pri n-varnih obrtnih podjetjih so ravezani delodajatelji dati odškodovanje delavcu, naj se je že poškodoval kakor koli. Če ne more več delati, ima delavec pravico do pokojnine, ki znaša vsaj tretjino njegovega zaslužka. Će umrje vsled poškodovanja, ima delodajatelj plačati pogreb in udova dobi penzije 20<>/0, otroci pa po njih številu od 15 do 40° o moževega zaslužka. S tem zakonom neso zadovoljni niti delavci niti tovarnarji. Ker monarhistom in oportunistom ne ugaja zakon, ga bode senat najbrž zavrgel in vse delo bode za stonj. Občinstvo se za to zadevo ni dosti brigalo. Časniki so jo jedva omenili. Sploh se francoski listi sedaj malo brigajo za narodnogospodarska in socijalna vprašanja. Javno pozornost obračajo nase le Boulangerjeva in monarhistična rovanja — Deroulede motikain', lopatami in inimi k arheulogičnemu pre-iskavanju potrebnimi rečmi, šli smo krasnega spomladanskega jutra iz manj krasnega ukrajinskega mesteca, prenapolnjenega z židovskim življenjem — h kurganom. Peljali smo se na dveh vozeh; mi „gospoda" na prvem vozu, a služabništvo iz krvi kazaške na drugem. Vreme nam je ugajalo neizmerno in Vladimir Vasilevič je bil neizrekljivo srečen. Štirnajst dnij že ni šel dež, tla so bila za kopanje baš najugodnejša. Streljanje zajcev, lov zveri, lovljenje rib — vse ima svoj čas. Tudi iskanje pepelnic ima svoj čas, — naš čas je bil najboljši. Stoprv opoludne dospeli smo v vas, v kateri nam je bilo urediti poglavitno stanovanje. Ne daleč od tod nahajali so se baje omenjeni kurgaui. Niti o pokrajini, katero smo prehodili, niti o vasici, v kateri smo se ustavili, ne treba več razpravljati. Zdelo se mi je, kakor da bi to ne bilo niti v Ukrajini. Tu ni bilo ne stepe, katera tako mogočno upliva na utopljene misli, ne jezera, ne z goščave opestrene krajine, kar se tako pogosto kaže v tej milej, poetičnej deželi. Ril je to neprijazen kos se je v pismu Boulangerju zahvalil, za podporo pri volitvah. V tem pismu pravi, da je le uplivu vnanje politike pripisovati, da on ni voljen. Ta poraz pa ue bode škodoval Boulangerjevi pravični stvari. Seveda boulangerjevci bi radi na vsak način oprali ta svoj neuspeh in toiej mora biti kriva še vnanja politika. Volilci v Charentu so pa javaljne tako trezno presojevali, da bi bili mislili, Če Derouleda volimo, se bodo odnošaji z Nemčijo shujšali. Uzroki porazu so pač drugi. Italijanska vlada predložila je zbornici predlogo, v katerej zahteva 6 milijonov lir kredita, zgradi novo poslopje za parlament. — Italijani hočejo okupacijo Masave premeniti v aneksijo, da bi kedaj kaka dtuga evropska velevlast ne pri svojila tega kraja, ki ima kolikor toliko pomena za evropsko trgovino. „Tribuna" objavila je pismo neke visoke osobe, ki je v prijateljstvu s pokojnim nemili i m cesarjem Friderikom. V tem pismu se trdi, da je cesar presrčno želel, da se njegova hči omoži z Aleksandrom Battenberškim, katerega bi bil potem imenoval namestnikom Alzacije in Lorene. Tema dvema deželama bili bi dali obširuo avtonomijo, da bi bilo prebivalstvo zadovoljno in ne želelo zopet zjediniti se s Francijo. Francozi bi potem s Časom tudi popustili misel, da bi še kedaj zavojevali ti deželi Dobri odnošaji mej obema državama bi se zboljšali. Saksonski kralj in kraljica odpotovala sta v Kodanj, kjer so je kaj prijazno vsprejeli. Na kolodvoru so ja pričakovali kraljeva rodbina, ministri, nemški, ruski in ameriški poslanik, načelniki civilnih oolastev. Kakor se domneva ima to potovanje velik političen pomen Danski kralj je po svojih zvezah jako uplivna osoba v evropski politiki. V angleškej spodnjej zbornici je predlagal poslanec Fenvvick, ki je bil nekdaj priprost rudniški delavec, da bi se poslancem dajale dnevnice. Svoj predlog je utemeljeval s tem, da se sedaj noben okraj ne more voliti v parlament delavca, ker bi v Londonu živeti ne mogel. Več liberalnih govornikov, mej njimi Gladstone, so toplo zagovarjali predlog. Vodja liberalcev je trdil, da bi navzočnost delavcev v parlamentu bila naj večje vrednosti za državo. Vlada je pa pobijala ta predlog z budgetarnega stališča. Prejšnje čase so v Angliji sami okraji plačevali, zastopnike, a se je ta navada morala opustiti, ker so mnogi okraji rajši bili brez zastopnika, nego bi bili plačevali. Dijete poslancem bi pa preveč obremenile državni zaklad. Fenvvickov predlog je bil zavržen s 192 proti 135 glasom. Dopisi. X Dunaju 7. julija. (Iz dijaških krogov). Mrtva sezona — zato menda, gospod urednik, ne čitamo z Dunaja že toliko časa nobenega dopisa, in ako hočem jaz pisati iz dijaških krogov, moram se požuriti ; kajti kmalu bodemo tudi mi, kolikor nas je še tu vstrajalo. otresli velikomestni prah in se vrnili k svojim dragim. Univerza prazni se dan za dnem, v kavarni se seveda že zdavnej ni treba več boriti za prostor, za časnike se menda tudi kmalu ne bo treba in tudi čitalnica akad. društva „Slovenija" ima že le redke obiskovalce. Ker pa prav o „Sloveniji" zadnji čas uesmo ničesar čitali, dovolite, gospod urednik, da Vam pošiljam nekoliko beležk, če tudi deloma post festum. O izletu Slovenijinem v Heiligenkreuz, kojega so se udeležili Slovenijani in drugi tukajšnji Slovenci prav mnogobrojno, ne bom pisal; usodil se pa bom nekoliko dalje pomuditi pri zabavnem večeru, kojega je bila priredila „Slovenija" pretečeni mesec na čast svojemu častnemu Članu gospodu zemlje, kateri je imel malo družnega z ostalo Ukrajino. To ni bilo baš bivališče krasnih Rusalek. Tudi vas ni bila za kaj. Uhožna, siromaška: ni imela cerkve, zvonovi v njej neso peli in teh nekoliko Kazakov in Kazaček v njej bivajočih, — kdo ve, kaki so . . . 0 vrtu pred kočo niti sledu. Ko bi 'mela ta vas im ivitejše in veselejše lice, rekel bi, da je to prej ko ne velikoruska vas. Ali to nas ni oviralo! Odpočivši si v koči župane vej, šii smo h kurgauom, za sedaj le pogledati. Raztreseni so bili kako četrt ure peš pota od vasi proti vzhodu za nizkim brdom. DjšU smo tj a peš. Neutrudljivi Vladimir Vasilevič je bil tem čileji, čim bolj se je bližal kurgauom. Dospevši na brdo in razgledavši se po že skoro popolnem stepnatej krajini, opazil je prvi izinej nas zaželjene kupe. Zaplesal je! In bilo je za kaj zaplesati. Lepo, rečem dragoceno mogilno počivališče, broječe dvanajst manjših mogil in jedno veliko nad ostalimi gospodujoče, razprostiralo se je pred našimi očmi. To bode nekaj! Obšli smo nekolikrat mogile, pri čemer iz Janu Jifiku. To ime, dragi čitatelj, če tudi bivaš daleč od nas v roilej domovini. Ti gotovo ni neznano, če se le kolikaj zanimaš za nas. Saj si je čital skoro na vseh vsporedih alavnostim, koje je prirejalo akad. društvo „Slovenija", in jednako v dotičnih dopisih. G. Jan Jifik deloval je neumorno od postanka našega društva t. j. od leta 1869 torej skozi lepo vrsto let kot pevovodja „Slovenije,, ; njemu se imamo zahvaljevati, da je vedno slovel naš pevski zbor radi izbornega petja, njemu, da si je to hvalo ohranil. G. Jifik daroval je z veseljem svoj skromno odmerjeni prosti čas — pomisliti je treba, da je c. kr. uradnik, pevovodjin namestnik v „Slovanskem pevskem društvu", član več druzih pevskih društev, da ima svojo rodbino — da je vežbal Slovenjine pevce, in njegovo obširno znanje v muzikalični stroki jamčilo je vedno ugodne vspehe. Akad. društvo „Slovenija" hotelo mu je pokazati svojo hvaležnost s tem, da ga je imenovalo o priliki dvajsetletnice njegovega delovanja v društvu svojim častnim pe-vovodjo ter mu priredilo krasen zabaven večer. Da, redi smem, sicer bolj intimen, a krasen večer. Društven zbor pel je pod vodstvom cand. jur. g. Bohinca zbore: „Zvezna", „Pobratimija", „V ljubem si ostala kraji" in „Fantovanje po Kranjskem (venček narodnih pesem.) s posebno preciznostjo, in jednako izborno sta se glasila četve-rospeva „Mrak" in „Slovo od lastovke". Slavni tamburaški zbor hrvatskega akad. društva „Zvonimir", ki uživa mej tukajšnjimi Slovani najgorkejše simpatije, in ki je tudi ta večer blagoizvolil sodelovati, bil je posebno produktiven. Po vsakej pev-skej točk» svirali so nam gg. tamburaši pod vodstvom drda. med. g. Brliča na svojih pristno narodnih godalih; slišali smo hrvaške, srbske, slovenske, češke, ruske narodne pesni in ko smo slednjič začuli vseslovansko „Naprej" dvignila se je vsa dvorana ter s sviranjem združila naudušeno petje. Občinstvo odlikovalo je vrle tamburaše z obilnim odobravanjem, in veseli smo bili, da smo mogli slišati večino točk dvakrat. Mej posameznimi muzi-kalnimi in pevskimi komadi vršile so se naudušene napitnice, kojih vsakej je Blodila zopet primerna pesen. Večer otvoril je bil seveda predsednik „Slovenije" gosp. Bleiweis vitez Trsteniški z iskrenim pozdravom do došlih udov in gostov, prečital došle dopise in telegrame, poudarjal v daljšem govoru zasluge slavljenčeve in napil g. Jifiku. Od druzih napitnic omenim naj le nekatere; Slovenijan g. Milčinski nazdravljal je bratskemu društvu „Zvonimiru" in njegovemu tamburaškemu zboru; podpredsednik „Zvonimira" g. Paleček „Sloveniji"; g. Sclnveitzer češkemu akademičnemu spolku, član tega društva g. Foerater „Sloveniji" ; drd. Gregorčič Bpominjaje se lanskega pohoda Čehov, temu v Avstriji najmočnejšemu slovanskemu narodu. Dalje so napivali g. Jifik „Sloveniji", g. Jereb Jifiku, drd. Brlić gospodu Bouchalu, dr. Kožic svoiej hrvat-skej domovini itd. Od odličnejših gostov, ki so nas, oziroma g. slavljenca, bili počastili s svojim pohodom naj imenujem predsednika slovanskega pevskega društva g. Bouchala, pevovodjo istega društva g. Buchto, dr. Flanderko, šolskega vodjo g. Kalandro, Dalje v prilogi. kušeni Vladimir Vasilevič ni opustil javljati svojega mnenja, da bi bili drugi dan pri polnih silah, vrnili smo se na to v vas. Z vzhodom solčnim imeli so se mrtvi kurgani premeniti v malo mravljišče. Še ta večer je najel naš častni vodnik nekoliko Kazakov, katerim jo imelo biti poverjeno razkopavanje vrhovnih plastij skrivnostnih grobov. Zvečer pa smo imeli učeno predavanje, „kako je kopati kurgane, da bi veda iz tega imelo pro-speh, a ne škodo". Trajalo je dolgo, bavilo se je osobito in pritrjevalo temu, kar sem pred tem čital v praktičnih navodih v iskanje predhistoričnih spomenikov v arheologičnih razpravah in primerkih Krakovskega učenjaka A. II. Kirkova. Zdelo se je, kakor da bi Vladimir Vasilevič hodil h Kirkovu v šolo — tako sta se ujemala v svojih nazorih. Ako sedaj še povem, da smo ta večer izpili tudi sila mnogo čaja, povedal sera skoro vse, kar o tem dnevu svojega življenja povedati morem. Dodavam je radi popolnosti, da se mi je po noči sanjalo o pepelnicah. Inače niti biti ni moglo. (Dalje prih.) Priloga „Slovenskemu Narodu" št. 157 11. julija 1888- dr. Kozica, dr, Linard'ća in prof. Šubica. Zastopana so bila društva: „Zvonimir**, češki Bakademicky spolek", „slovansko pevsko društvo", „slovenski klub" in rudarski akademiki v Ljubnem po gosp. Pirnatu Seveda so bili vsi z naudušenjem pozdravljeni, a najbolj bi nas bilo veselilo, da bi bil v našej sredi tudi dopisovalce ,Uv6st.j slovanskago blago-tvoritelnago obščestva" ; žalibog, da dotični gospod gotovo nema piilike priti v naše kroge; ako bi mu bila dana ta prilika, bi gotovo naše slovanske mišljenje ne bd slikal vsemu slovanskemu svetu, v prvej vrsti narodu ruskemu, v takej luči, kakor je to storil v 3. letošnjej številk: omenjenih „Izvestij" ; in ako bo kedaj to utegnil, moral se bo osvedočiti, kako krivico nam je storil v omenjeneui dopisu. Petek 6. t. m. segli smo se skoro polnošte-vilo pri Lothringerji. Slovenija hotela je namreč počastiti z zabavnim večerom svojega dolgoletnega bivšega člana in predsednika g. drda. sedaj dra. Dra-gotina Trillerja o priliki njegove promocije. Večer otvoril je g. Bleivveis spominjal se zaslug današ njega slavljenca za „Slovenije" v prvi vrsti se moramo njemu zahvaljevati, da imamo z brati Hrvati skupno čitalnico — in mu napil kot vrlemu narodnjaku. V sledečem svojem govoru rekel je dr. Triller, da je on kot velikošolec vedno deloval za „Slove-nijo" v ožjem pomenu besede, ker je to sveta dolžnost vsacega tukajšnjega velikošolca, da skrbi za prospeh našega duševnega ognjišča; da bo tudi daljo žrtvoval svoje moči „Sloveniji" v širšem pomenu in da se je baš radi tega naselil na Štajerskem, ker mu je tu dana prilika uspešneje delovati za blagor domovine. Gosp Freuensfeld je poudarjal zasluge, koje si je že stekel dr. Triller za kratkega svojega bivanja na Štajerskem; najlepši sad je pa ustanovitev podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Orinoži. Vršilo se je mnogo napituic, pevcev ni bilo treba prositi, in naš zabavnemu delu večerov kmalu obligaten predsednik g. Milčinski ni štedil s svojim humorjem. Od slavljenčevih prijateljev bili so prisotni kot gostje mej drugimi gg. drd. Brlić, Jereb, Freuensfeld, dr. Globočnik Preveč, drd. Pukl in Čeh Štantejsky. V poz-nej uri zapustili smo lokal, v kojem smo se bili zbrali letos zadnjič. Iz Koštanju pri Nevuiel 2. julija. [Izv. dop.] Vsi narodi mogočne Avstrije tekmujejo mej seboj, kako da bi štiridesetletnico vladanja presvetlega vladarja primerno proslavljali. Tudi naša občina neče v tem oziru zaostati. Sestavil se je že odbor, čegar nalog bode dan in način slovesnosti določiti. Vi8okorodni gospod grof Kottulinskv, posestnik graščine Boštanjske je blagovolil podariti ondotnemu nadučitelju večjo vsoto v la namen, da se uporabi za praznovanje svečanosti. Čas in vspored slavnosti določi in priobči se pozneje. Pri tej priliki bodi še omenjeno, da se je ustanovilo v prijaznem trgu Sevnici društvo za olepšavo kraja. V odbor so bili voljeni gg. Medic (načelnik), Smrekar in Kunstič. Imena teh gospodov so nam porok, da bode Sevnica imela mnogo koristij od omenjenega društva. Naj bi tudi druga mesteca in trgi naše ožje domovine taka društva ustanovila! S. Veliki koncert „Glasbene Matice" dne 8. julija 1888. Als ein selbstBtandiger Faktor sind \vahrend der let/.ten 15 bis 20 Jalire die Slaven in die ltedte dor in der Musili scliopt'uriHcli sich hcrvortliuendon Nationen Europas eingetreten. — Ilire Itulirigkeit m ni Produotlonaftthigkeit bat sich gleich-w e i« andereu fieistesgebitten so ancb in der Tonkunat in oinem solcben Grade gesteigort, und einen so ausgesprochenen nationulen Typus hervorgekehrt, dase die slavischen ToukUnstler, bei einer Ueber-scltau der Musiker der Gegemvart, tortan nicht raelir zu ignoriren sind. „Illustrirte MuBikgeschichio'1 von Emil Naumann. Stuttgart 1885. Stran 1099. Že več dni) pred koncertom bilo je v našem glavnem mestu in tudi po deželi veliko zanimanje za to izredno produkcijo, povpraševalo in govorilo se je o tem in onem umetniku, nekateri skopuhi jezili so se nad visokimi cenami, drugim zopet ni bilo prav, da je koncert dopoludne itd., pa vse to je bilo dobro znamenje. Videlo se je, da se naši ljudje zanimajo za stvar No, prišel je dan 8. julija in kose je bližala 11. ura, drdrali se voz za vozom, vreli so tudi p<*š od vseh stranij mesta v deželno reduto in mnogo jih je prišlo iz daljnih krajev po slušat domače slovenske umetnike in mogočni pevski /nor. — Dvorana bila je že pred 11. uro natlačeno polna občinstva, na galeriji in v predsobah stalo je nad 200 pevk in pevcev, na odru pa čak«lo kacih 40 mož vojaške godbe. S svojo navzočnostjo so po častili koncert gospod c. kr. deželni predsednik baron VVinkler in drugi vojaški in civilni dostojanstveniki, mnogo gospodov častnikov, uradnikov, mnogo odličnih meščanov itd., zlasti pa velik broj nežnega spola. Vse je kazalo nekako slavnostno lice in čutilo se je, da se pričakuje nekaj posebuega, izrednega. Tako je tudi bilo. Anton Dvof8kova rapsodija štev. 6 je krasno delo slovečega češkega skladatelja, katerega čislajo povsodi, koder se goji klasična muzika. Ant. Dvorak se je rodil 1841 v Kralupu na Češkem, on je jeden najboljših skladateljev moderne šole in že ranjki Fran Liszt je zelo čislal njegove kompozicije. Njegove simfonične skladbe za orkester so originalne in pikantno izutuljenje iu so njegove simfonije, slo vanske rapsodije za orkester, serenada za piskalne instrumente, elegija „dumka" za glasovir, „zvuki iz Moravske", dvospevi; slovanski plesi in z naslovom: „Furiante", priobčeni Češki narodni plesi, kakor tudi njegove češke spevoigre zaslule po vsem muzikalnem svetu. Kakor v vseh Dvoiakovih skladbah, tako veje tudi v omenjeni rapsodiji pravi slovanski značaj. Ritmus je v muziki to, kar so pri človeku udarci Brcne žile, namreč če izraža skladatelj vesele misli, če hoče slikati z glasovi tužne občutke itd., mora to ritmično, to je, ali v mirnem ali pa živahnem gibanji glasov označiti. Kaj karakteristična je Dvorakova rapsodija, /.lasti kar se tiče ritmične konstrukcije in briljantne instrumentacije, katera kaže, kako umetniško zna skladatelj v modernem slogu uglasbati. Pa tudi, kar se tiče melodike, se čujejo jako lepi motivi, kratko rečeno: s pravo slastjo poslušali so veščaki in neveščaki to veličastno kompozicijo. C. kr. vojaška kapela svirala je to skladbo, če se ne motim, že pred pet leti pri neki besedi v naši čitalnici in že takrat smo imeli priliko jo pohvaliti. Tudi v nedeljskem koncertu svirala je, kakor navadno, jako precizno in natančno ter lepo eksekutirala vse oddelke obširne skladbe, za kar gre v prvi vrsti hvala gospodu ces. kr. kapelniku N e m r a v i. Druga točka programa bil je Gerbičev mešani zbor: „Bučelar", katerega so peli gojenci „Glasbene Matice". To ljubko kompozicijo so gojenci že parkrat peli, kar se je tudi poznalo na tem, ker so ti „mali ljudje" s takim pogumom popovali, ka kor bi bili že davno vajeni javno nastopiti. Mnogo brojno Število gojencev in njih sigurno pevanje iznenadilo je posebno one, kateri so imeli ta dan prvikrat priliko videti in slišati „Glasbene Matice" učenke in učence. Veseliti mora vsacega rodoljuba, da naša slovenska mladina tako lepo napreduje. Po tem nastopi operni pevec, gospod Fran Pogačnik, od občinstva takoj simpatično vsprejet. Vse je bilo radovedno in na licih se je poznalo ljudem, da se jim je zali mladi mož, predno je še začel peti, že prikupil. Ali ko je začel popevati, bila je sveta tihota po dvorani. Vsak je tiščal sapo k sebi, da bi ne motil sebe in drugih, da se ne presliši kak glas in najbolj pazno pa je morda poslušal njegov prvi učitelj v muziki, gospod prof. Autou Nedvčd, katerega lepo skladbo: „Pied durmi" si je pevec kot prvo nastopno točko izbral. Gosp. Pogačnik ima krasen polni glas iu bil je izvrstno disponiran. Poje z gorkim čutom, vokalizuje izgledno in prednaša z dramatičnim patosom, ne da bi kazal ono afektovauo gugauje in gestikuliranje, katero sem opazoval že pri mnogih opernih pevcih, če so nastopili v koncertni dvorani. Kako nežno je popeval, kako milobno in čisto, ko srebro se čuje njegov „tnezza voce", če pa treba, povzdigne svoj glas tudi s tako krepostjo, da močno doni po dvo rani. A. Jensenova pesen: „Dete spi", je le za fino izvežbanega pevca, kakeršen je naš Pogačnik, ker navadni pevec bi ne mogel doseči ž njo efekta Pogačnik je pa znal 8 finim okusom občinstvo ogreti za to koinpozicjo. Občinstvo ni hotelo prej s frenetičnim rokopleskotn iu klicanjem nehati, dokler ni pevec dodal po vrhu še narodne pesni: „ Veselja dom", katero je ganljivo popeval in pokazal, da tudi najpriprostejša narodna tudi v koncertni dvorani dopada, če jo poje pravi pevec. Gospod Pogačnik poje zdaj tako, kakor more peti le mlad mož s zdravim, neutrujenim, umetniško izvežbanim grlom ; zdaj sme drzno nastopati, povsodi dosegel bode gotovo sijajen uspeh. Žalostno pa je, da se prepusti tak izboren pevec inozemstvu, mesto da bi ga angažovali n;* Dunaji, kjer bi bil lahko s časom biser tamošnje opere. Pa doma malokateremu rožice cveto in tako moram tužnim srcem klicati mu: Z Bogom, srečno pribori v tujini slavo sebi in domovini tvojej, lovorov venec pa, katerega smo ti podaril kot mali znak naše hvaležnosti, ta venec naj ti bode dokaz, da te tvoja domovina že zdaj ceni kot izvrstnega sina svojega in naj te spominja na tvoj rojstni kraj, na tvoje rojake, da jih ne pozabiš in če ti bo mogoče, prav kmalu zopet razveseliš s tvojim prihodom in petjem. Živi! (Dalje prih.) Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega liBta zaplenilo je državno pravdništvo zaradi uvodnega članka, v katerem se je dokazovala potreba, da bi pri nadsodiščih v Trstu in Gradci morala vsaj tretjina vseh svetnikov v govoru in pisavi biti zmožna slovenskega jezika. Konfiskacija zadela pa je tudi članek „Milan in Natalija", ako-ravno je bil skoro doslovno posnet po Dunajskih listih. Današnja številka ima dve strani priloge. — (Presvetli cesar) potrdil je izvolitev gosp. Petra Grasselli-ja županom Ljubljanskim, — (Občine okrajnega glavarstva Ljubljanskega) bodo tudi slovesno praznovale štiridesetletnico cesarjevo in so v tem oziru storile že celo vrsto sklepov. Jedna točka slavnostnega vspored a je invalidska ustanova v znesku 100 0 gl d., ki se bode z Najvišjim dovoljenjem imenovala „Cesar Fran Josipovo invalidska ustanova". Obresti, to je 42 gld., dobil bode dotični invalid na dan obletnice, a nihče več, nego jedenkrat. — („11 Piccolo") in drugi listi italijanski trosijo v svet Iažnjive vesti o zdravstvenem stanji v Ljubljani. V našem stolnem mestu in po vsem Gorenjskem ni nobene epidemičue bolezni in tudi o „trabomu" ni nit i duha ne sluha več. Ker italijanski listi take vznemirjajoče vesti širijo le radi tega, da bi odvračali ljudi, ki hodijo vsako leto v naše lepe kraje hladit se, bi pač ne bilo neumestno, ko bi mestni magistrat uporabljal v takih slučajih § 19. tisk. zak., zlasti časniku „11 Piccolo" nasproti, ki je toli nesramen, da celo trdi, da je bil v Ljubljani že jeden slučaj kolere. — (Zoper ponemčevanje slovenskih šol) sklenile so storiti potrebne korake razen že imenovanih občin še trg Podsreda in Gor j a ne v Kozjanskem okraji; nadalje občina velika Pi-rešica pri Celji glede šol v Galiciji in ua Zgoraj i Ponikvi. Dotične uloge so že tudi te občine uložile pri deželnem šolskem svetu oziroma naučnem ministerstvu. — Slava in narodna zahvala tem vrlim občinam ! Od mnogih drugih občin pričakujejo se jednaki koraki. — (S spodnjega Štajerskega) se nam piše: „Slov. Narod" poročal je pred kratkim čaaom; da je naučno ministerstvo odločilo, da krajni šolski sveti neso upravičeni ulagati rekurzov zoper naredbe deželnega šolskega svčta glede notranje uredbe ljudskih šol. Mnogo kraj ni h šolskih svetov v Ptujskem okraji in, če se ne motimo, krajni šolski svet v Št. Jurji ob južni železnici uložili so namreč re-kurz zoper naredbo deželnega šolskega svčta, s katero so se slovenske šole na spodnjem Štajerskem ponemčile. Ministerstvo je pa — kakor je iz te vesti razvidno — rekurze odbilo z utemeljenjem, da krajni šolski sveti neso upravičeni k rekurzu zoper deželni šolski svet. Upamo, da bodo dotični šolski sveti zoper to odločbo ministersko uložili koj pritožbo na državno sodišče, že zaradi tega, da se to principijelno vprašanje definitivno reši. M ej tem časom pa naj občinski zastopi onih občin, ki so v dotične šole ušolane napravijo potrebne korake, da se konec stori nepostavnemu urivanju nemščine v slovenske šole. Občinski zastopi so, kakor je državno sodišče že mnogokrat spoznalo, za take rekurze in pritožbe brez vsakega vprašanja opravičeni. — (Š e n t p e t e r s k a podružnica sv. Cirila i u Metoda) imela bode svoj občni zbor v soboto dne 14. t. m. ob 8. uri zvečer v pivarni (Bierhalle) na sv. Petra cesti. Vspored: 1. Nagovor. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev načelništva. 5. Volitev odposlanca h glavni skupščini. 6. Posamezni naBveti. K obilni udeležbi vabi načelništvo. — (Vabilo) na Sokolov zabavni večer v spomin đr. Lovru Tomanu dne 15. julija 1S88 na vrtu čitalniškem. Vspored: 1. Koračnica. 2. Govor. 3. Delibes: „Le roi l'a ilits, ouvertura. 4 Strauss: „Die Gliickskinder", valček. 5. Pavlis: Divertisse-ment iz Smetanove opere „Ilubička". 6. Telovadba. 7. llobb: „Veni, vidi, vici", polka francaise. 8. Sche renzel: „Melodijski venec iz slovenskih pesni ju. 9. Helmesberger: „Itikiki", polka mazurka. 10. Verdi: Ouvertura k operi „Giovanna do Guzman". 11. Telovadba. 12. Strauss; „Die Flattergeiater", valček. 13. Ipavec: „Domovina", 14. Korel: nNa merendč", polka hitra. 15. Koračnica. Godbo, katera bode svirala tudi mej telovadbo, oskrbljuje popolna kapela c. kr. 17. polka (baron Kuhn). Ustopnina za ude prosta, neudje plačajo 30 kr. za osobo. Začetek ob 8, uri zvečer. — Z veseljem opažamo, da je to pot vsaj nekoliko ustreženo opravičeni želji, in da naše prošnje neso bile „glas upijočega v puščavi", ker, kakor kaže vspored, igrala bode slav. godba tri slovanske komade! — (Razstava ženskih ročnih del) bode v soboto dne 14. t. m, od 9. ure zjutraj do 6. ure zvečer v drugem nadstropji tukajšnjega učiteljišča. — (Birmovanje) bo: Dne 23. t. m. v Belipeči (Fužinah), 24. t. m. na Dovjem, 25. t. m. na Koroški Beli, 26. t. m. v Zaspu, 27. t. m. v Gorjah, 28. t. m. v Koprivniku, 29 t. m. v Srednji Vasi, 30. t. m. v LeBcah , 31. t. m. na Breznici, dne 1. avgusta v Begunjah. — (Deželno zb o raka dopolnilna volitev) trgovinske in obrtne zbornice goriške razpisana je na 14. dan t. m. — (Zrelostni izpit na tukajšnjem učiteljišči) delalo je 13 pripravnikov, od kojih je 10 napravilo izpit z dobrim uspehom, 2 padla sta za 2 mereča, jeden pa za celo leto, in 2 pripravnici, kojih je jedna izpit napravila, a druga za jedno leto padla. — (Na c. kr. gimnaziji v Rudolf o ve m) vršilo se bode upisovanje učencev v prvi giran. razred 15. julija od 9. — 12 ure; vsprejemni izpiti pa v ponedeljek dne 16. julija. — (Vesela bodočnost.) Kakor se čuje, podražil se bode s 1. dnem avgusta tabak. Dne 1. avgusta prične tudi novi davek na sladkor, dne 1. septembra zvišani davek na žganje. Uvod bil je storjen dne 1. junija, ko so se podražile smodke. — (Nemška — oziroma nemškutar-sska naobraženost.) „Slovensko pevsko društvo" s Ptuja je na Krško pod zavitkom, ki ima na čelu napis: „Slovensko pevsko društvo" na Pt u ji, poslalo sekirice (note). Neki nemškutaraki junak na pošti pa napiše nad besedo pevsko s svinčnikom „peajo" društvo. Krška pošta nam je potrdila uradno, da je že dobila zavitek s to surovo opazko. Mi dobro vemo, da na železnici nemajo časa misliti na take neotesanosti. Po tem tacein ni težko uganiti, kje so to napravili. Sicer pa bodemo zoper tako surovo ravnanje poštnega osobja uložili pritožbo pri poštnem ravnateljstvu. — (Kegljačka zaveza „ Edinost "j) priredi v nedeljo dne 15. t. m. svoj redni letni izlet k Dobravskemu slapu na Jesenice. Udeleženci se odpeljejo z vlakom ob 6. uri 25 min. zjutraj do Lesc, ob 8. uri prihod v Lescah, kjer bode v Vuhrerjevi gostili.i zajuterk. Ob 1/a9 uri od hod iz Lesc peš čez Blejski most k Dobravskemu slapu, po ogledu slapa odhod čez Dobravo, Javornik in Savo na Jesenice, kjer bode v gostilni g. Šraja ob 2. uri skupni obed. Popoludne pro3ta zabava. Ob 7. uri 50 min. odhod v Ljubljano. — (Iz Logatca) dne 10. julija 1888; Poseben vlak k cesarski slavnosti dne 22. julija t. 1. od Št. Petra v Logatec. Južna železnica je ravno-knr zvrSevalnemu odboru na prošnjo naznanila, da se bode dn3 22. julija t. 1. tovornemu vlaku št. 133 priklopili vozovi II. in III. red i ter v taistih pri-peljaljalo z Notranjskega v Logatec ljudstvo, ki se želi udeležiti slavnosti. Vožnina je jednaka poštnemu vlaku. Vlak odrine iz Št. Petra ob 5. uri 36 min. zjutraj, je ob 6. uri 2 min. v Prestranku, ob 6. uri 42 min. v Postojini, 7. uri 31 min. na Rakeku in ob 8. uri 39 min. v Logatci — ravno prav, ko se Blavnost ob 9. uri prične. Ako ae iz Ljubljane oglasi veliko udeležencev, skrbeti bode tudi za posebni vlak od tam. — (Knjige „Matice Hrvatske) ao dospele. So pa naslednje: 1. Kukci. Prirodopisn" črtice Napisao dr. Mišo Kispatić II. knj. Sa 88 slika. Vel 8°, str. 245. 2. August Šenoa. Sabrane pripo-viesti. I/.daje M. II. Sv. VII. 8», str. 283. 3. Taras Sevčenko. Pjesničke pripoviesti. Sa 8likom pesnika. 8°, str. 187. 4. Vatroslav Li-iuski in njegova doba Prilog za poviest hrvatskog preporoda. Napisao Franjo K8. Kuhač. Sa slikom Vatroslava Lisinskoga. 8n, str. 201. 5. Ivan F. Gundtilič. Dubravka. Pastirska igra u tri čini. S uvodom Franje Matkovića 8°, str. 72. Dubrovniku u spomen tristogodišnjice Ivana F. Gunduliča posvečuje Matica Hrvatska. 6. Pošurice. Pripovieda Josip Eugen Tomič. str. 229. 7. Woltgang Goethe. Ifigcnija na Tavridi Igmkazupet čina. Preveo Vladislav Vežič, 8°, str. 100. 8. Tri pripoviesti brez naslova. Napisao Ksaver šandor-Gjalski. 8°, str. 102. 9. Rane i melem. Crtice iz života. Napisao Davorin Trstenjak. 8°, str. 137. Novopristopivši člani dobe še povrh 10. Rječnik hrvatsko-slovenski. — Ker letos knjig ne bo raz-našal poseben sluga, naj blagovole p. n. čč udje sami poslati ponje k poverjeništvu Matice Hrvatske, Flo-rijanske ulice št. 26, (oziroma Božne ulice št. 2). Prilože naj za razne troske VBled pravil Matičnih vsak po 20 novčičev. Članovina za 1888 ae takoj vaprejemlje. Istotako nova naročila za zgornje knjigo, dokler jik je kaj v zalogi. Dobivajo 8e tudi vse knjige v krasovezih po primeroma jako nizki ceni. Anton Ž logar, poverjenik. — (PredvčerajšnjimeBOčnisemeni) ni bil dobro obiskan. Živine bilo je le 529 glav, in sicer 162 konj, 137 volov, 16G krav in 64 telet. Zaradi neugodnega vsemena je tudi kupcev malo bilo na semnji in še te je huda pleha kmalu razpršila. — (V Idriji) bila je pretekli teden velika povodenj. Idrijca narasla je tako močno, kakor že dolgo let ne. Izstopila je na več krajih, preplavila spodnje mestne dele in napravila velike škode. Ker je voda priplavila nad 2000 metrov lesa, bilo se je bati, da podere „grablje" ki zapirajo dolino. V petek dopoludne je sreči voda začela upadati in opoludne ni bilo nobene nevarnosti več. — (Iz Št. Petra na Notranjskem:) Izlet, katerega je nameravalo bralno društvo „Mir" v Divaško jamo na 12. dan t. m. prirediti, se zaradi raznih uzrokov preloži na poznejši čas. — (Vabilo) k slavnosti štiridesetletnega vladanja njegovega velečastva presvetlega cesarja Franca Ježefa 1., katero priredi r Bralno društvo v Selu" dne 15. julija 188S. Vspored: I. Večernice in za hvaina pesem v Selski cerkvi ob 4 uri. II. Beseda na R. Maitovem vrtu: 1. Godba. 2. Slavnostni govor. 3. Cesarjeva kantata" — Hribar-Ilavdn; moški zbor z godbo. 4. Deklamacija: „Domovini", S. Gregorčič. 5. „Naša zvezda" — Vilhar; moški zbor. 6. Godba. 7. „Sam no ve, kaj hoče", gluma v jed-nem dejanji. 8. „Dalmatinski šajkaš", #*# dvospev. 9. „Jadransko morje". — Ilajdrih; moški zbor. 10. Deklamacija: „Rabeljsko jezero. S Gregorčič. 11. „ Naprej" — Jenko; moški zbor z godbo. Beseda začne po blagoslovu ob 5. uri. III. Banket in prosta zabava z govori, petjem in godbo. Banket bode pod milim nebom. Pri neugodnem vremenu se slav-nost preloži na naslednjo nedeljo. Ustopnina k besedi 20 kr., sedež 10 kr. Banket (s pol litrom vina) za osebo 1 gld. Kdor se misli banketa udeležiti, naj tO blagovoljno naznani vsaj do 12. t. m. predsedniku „Bralnega društva v Selu", g. Francetu Bavčarju. K obilnej udeležbi vabi vse rodoljube prav uljudno „Bra'no društvo v Selu". — (Dolenjskaposojilnicav Metliki) imela je od 1. januvarja do 30. junija 1888 sledeči denarni promet: dohodkov 58 959 gld. 88 kr., izdatkov 47,011 gld. 23 kr. — (V Borovnici) razpisana je druga, even-tuvalno tudi tretja učiteljska služba. Plača 450 gld., oziroma 400 gld. Prostije do 8. avgusta t. 1. — (Izjava.) Vsem onim na Bledu in Bleski okolici, kateri mene dolžijo, da sem jaz, v 151. štv. „Slovenskega Naroda" dne 4. t. m. priobčeni dopis „z Bleda" pisal, naznanjam javnim potom, da jaz omenjenega dopisa nisem pisal, tudi ne od koga druzega pisati pustil. Na Bledu 8. julija 1888. Rib ard Schr ey. Telegrami „Slovenskemu Narodu": Solnograd 0. julija. Cesar se je iz Gasteina semkaj pripeljal. Nadvojvoda Ludovik Viktor, namestniki in načelniki oblastev so ga vsprejeli, mnogobrojno občinstvo naudušeno pozdravljalo. Ogledal je razstavo in izrazil svojo zadovoljnost. Mej gromovitimi klici občinstva odpeljal se je v Klesheim, kjer je pri nadvojvodi Ludoviku Viktorju zajuterkoval in potem odpotoval v Ischl. Wiesbaden 9. julija. Demetrij se je odpeljal, ker ga kraljica Natalija ni pustila pred se. Peterburg" 9. julija. Povodom sestanka obeh vladarjev bodo velike vojaške slavnosti v Krasnem Selu in so se v ta namen odposlali tjakaj trije gardski polki. Povodom prihoda cesarja Viljema II. pozvan je ruski veleposlanik v Berolinu grof Pavi šuvalov v Peterburg, kamor dojde dne 17. t. m. tudi minister Giers s svojega finskega letovišča. Pariz 9. julija. Pri včerajšnjem banketu v Remres imel Boulanger govor, v katerem je poudarjal potrebo, da se zjedinijo vsi Francozi v ta namen, da se razpusti zbornica in pre-osnuje ustava republiki v blagor. Beligrad 10. julija. Biskup Dimitrij odpotoval je na kraljev poziv z Dunaja in pride danes zvečer semkaj. Tožba za ločitev zakona se je sinodi predložila in se bode rešila kratkim potom. Princ Aleksander imel bi se danes odpeljati iz "VViesbadena, a doslej še ni poročil, da bi se bil odpeljal. Ver&ee 11. julija. Nedeljski vihar uničil vsa žita popolnoma. Mesto kaže žalostno lice opustošenja. Skoda ceni se na milijon goldinarjev. Delavce na polji močno poškodovala toča, ki padala debela, kakor golobje jajce. Tii osobe ubite. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. (Daljo.' III. Gospod zbornični svetnik Jarnej Žitnik poroča, da jo občina Stari Trg prosila za napravo brzojavne postaje. Odsek poudarja, da se je zbornica že 1. 1877. izrekla za brzojavno postajo v Starem Trgu, katera bi bila imela ustrezati potrebam Loža in Starega Trga. Zbornica je tudi priporočala I. 1885. z ozirom na trgovinske, obrtne in prometne odnošaje, da se ustanovi brzojavna postaja v mestu Loži, pripoznavši nje potrebo. Sklicevala se je posebno na vas „Stari Trg", katera je le 0.9 kilometrov oddaljena od Loža, a no, kakor se trdi, dva kilometra. V Loži je c. kr. okrajno sodišče, c. kr. davčni urad, žandarska postaja in občinski urad Ložki; v Starem Trgu je župniški urad in šola, in res je, da spada Lož v župnijo in šolo v Starem Trgu, kar pa ni posebne važnosti, ker je Lož, kakor zgoraj rečeno, le 0.9 kilometrov oddaljen od Starega Trga. Občina Stari Trg šteje 4349 duš, od katerih je 154 trgovcev in obrtnikov. Ti pa in vsi drugi trgovci bliže Starega Trga iz hrvaških občin, takisto zasobniki, posluževali bi se brez sumnje brzojavne postaje v Starem Trgu, ker je Stari Trg bliže za 0 9 kilometrov, nego li brzojavna postaja v Loži. Postaje v Loži posluževalo bi se torej samo 43 trgovcev in obrtnikov Ložkih, c. kr. okrajno sodišče, c. kr. davčni urad, žandarska postaja in zasobniki Ložki. Ali je promet tolik, da bi mogli biti postaji v Ložu in Starem Trgu, ni odseku znano. Ako pa hi radi premajhnih dohodkov morali jedno ali drugo postajo opustiti, izreka odsek že sedaj, da bode on vsekakor priporočal, da se pridrži brzojavna postaja v Loži. Zategadel predlaga odsek: „Zbornica naj se izjavi v zmislu tega poročila pri c. kr. poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu." Gospod zbornični svetnik Hren izreče se z ozirom na bližnjo brzojavna postajo v Loži proti temu, da se napravi brzojavna postaja v Starem Trgu. Pri glasovanji sprejme se odBekov predlog z večino glasov. IV. Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča o vprašanji c. kr. deželnega sodišča, ali je trgovina lesnega trgovca v Zadvoru, katero je zdaj prenesel v Godovič, tolika in taka, da je lesnega trgovca v zmislu članov 4. in 10. trgovinskega zakonika zmatrati za trgovca, in da ga je po takem upisati v trgovinski upisnik. Po ovedbah zbornice pripisana je rečenemu trgovcu v davčni občini Do-brunje dobitkovina v znesku 16 gld. 80 kr. ali potem zopet odpisana od I. tečaja 1888. leta. Trgovina ni bda tolika, da bi zanj mogla veljati določila, katera so v trgovskem zakoniku o trgovskih knjigah in o prokuri. Ker vrhu tega c. kr. okrajno glavarstvo Logaško do zdaj še ni javilo zbornici, da omenjeni trgovec v Godoviču obrtuje, misli odsek, da še v tem slučaji ne moremo govoriti o upisnosti, ker lesne trgovine, omenjene v deželnosodnjem do-piBU, ni več. Odsek predloga torej: Zbornica naj ae izjavi v zmislu tega poročila. — Pre llog bil je vsprejet. V. Gospod zbornični podpredsednik Mihael Pakič poroča a novem cenovniku Antona Mlil-lerja javne tehtnice v Stobu. Odsek je o tej stvari že poročal ter predlagal nekatere premembe, katere je vsprejel Anton M ii 1 i e r. Te cene zmatra odsek za primerne: 1. za tehtanje goveje živine 10 kr.; 2. za tehtanje telet po 5 kr.; 3. za tehtanje prašiča 10 kr. Nadaljnih tarifov ne zmatra, da bi bili sestavljeni v zmislu § 16, zakona z dne 19. junija 1866, drž. zak., štev. 85. Plača li kdo za prazen jednouprežni voz 5 kr. in za prazen dvouprežni voz 10 kr. ter za blago na vozu, in sicer od 100 kilogramov po 2 kr., bilo bi tehtanje nekoliko predrago za stranke in lastnik tehtnice dosegel bo manj dohodkov, nego bi jih res, ako bi določil manjši, okolščinam primernejši cenovnik. Tako bi bilo u pr. vsekakor predrago tehtanje z apnom naloženega voza, ker bi od apna, katero bi morda tehtalo 20 meterskih centov, moral plačati 40 kr. in za prazen dvouprežni voz 10 kr., torej vkupe 50 kr. Čiste drugače bilo bi, ako bi se ustanovili ti-le ccnovniki: za prazen, jednouprežni ali dvouprežni voz plača se 5 kr. in za naložen jednouprežni voz 10 kr., za naložen dvouprežni voz 20 kr. Ustanovimo li ta cenovnik, dobili bi od dvouprežnega z apnom naloženega voza, ako bi apno tehtalo tudi 20 meterskih centov, 25 kr., in za jednouprežen naložen voz 15 kr., in sicer za naložen voz 20 kr. in odnosno 10 kr., in za prazen voz 5 kr. Cenovnik 2 kr. od po 100 kilogramov blaga more ostati in ni nikakor predrag, toda rabiti ga je le tedaj, ako tehtamo blago brez voza. Odsek predlaga tedaj: Zbornica izreče naj se v tem zmislu. — Predlog se vsprejme. (Dalje prih.) DPosojIlz^ica- "\7" OeljI imela je v prvem poluletji, t. j. od l.januvarja do 30. junija 1888 prometa: 1,1^5.355 gld. 86 kr., in sicer: Prejemkov Vrnena posojila.......... Podaljšana posojila.......... Uložene hranilne uloge....... Prejete obresti za posojila...... Pristojbine za upravne stroške .... Deleži uloženi........... Pristopuina............ Doneski k specijalni rezervi..... Povrneni ekspenzar......... Keeskompt pri avstro ogerski banki in iz- posojila............ Iz poštne hranilnice...... . . Obresti od tega.......... Naloženi denar pti drugih denarnih zavodih Obresti od tega........., Za prodane vrednostne listine..... Obresti od teh.......... Razni prejemki.......... Gotovine l.januvarja 1888 ...... gld. kr. 29 «73 41 371854 06 115239 15 12364 81 486 93 1788 — 264 — 573 — 348 77 4000 _ '/7874 82 43 07 1 [ m« t — 190 85 15600 — 268 80 7 — 6211 26 Dana posojila na novo....... Po aljšana posojila (prolongirana) . . Vzdigneno hranilne uloge . .... Vzdignene obresti hranilnih ulog .... Upravni stroški.......... Izplačani deleži . . . •...... Izplačana dividenda......... Keeskompt pri avstro-ogerski banki in izposoj Iti zadruge......... Obresti za reeskompt in izposoj i la . . V poštno hmnilnico se uloži ... Pri drugih denarnili zavodih (hranilnicahi se uloži .......... Za inventar........... Za ekspenzar ........... Povrneno obresti.......... Povrnena ustopnina......... Nagrade.......... . . Za dobre namene se izplača..... Neposredne pristojbine pro 1887 . . . . Davek pro lh88 , ......... Prehodni zneski.......... Kazni izdatki........... (U tovine 30. junija 1*88....... gld. kr. 61784 86 371854 06 103224 54 1274 45 861 02 328 — 420 10 11500 _ 394 70 31163 36 13000 _ 27 25 172 11 17 — 2 — 57'? 09 100 — 309 20 55 91 51 — 35 — 527 29 597677 93 l*oHoJU», dana 1443 zadružnikom . . Gotovine, in sicer: pri poštni hranilnici. . gld. 4067-20 v hranilnicah .... „ 7010'— v blagajni .... 527-29 Vkup gotovine....... Stanje 30. j unija 1888 gld. 433.638-9 Deležev od 1542 udov . Hranilnih ulog . . . . IzpoNoJil iu rci'Nkouipt gld. 23.565-— . 397.96h-33 ..... „ 11.604*49 Rezervni lomi z dne 30. junija 1888 znaša: gld. 9l*0S9*6& Nlguren zdravilen uspeli. Vsem, kateri tn>e vsled zapretja ali slabega prubavljenja, napenjanja, tiščanja v prsih, glavobolja, pomanjkanja slastij do jedij in drugih slabostij, pomaga gotovo pristni „Moll-ov Sei d 1 i tz - p r a-šek" Škatljica 1 gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (13 9) „LJUBLJANSKIZVON" tttojl (331—157) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. aa+Jfasss Izotopijno srečke 7. julija. Na Dunaji: 61, 70, 84, 00, 5. V Grade!: 15, 44, l, 45, 70. T it j o i : 9. julija. Pri JI »11*1: Zanki, I.eitmaier, Lazarfi iz Gradca. — Thcimer, Durauev z Dunaja. — Lukave iz Trobinja. — J. Grohs iz Budimpešte. — Herzog, Horovic z Dunaja. — Miiller z Monokavega. — Haut ■ Dunaja. — Schilp z Dunaja. Pri Sionu : Lenček z Dunaja. — Hatelheim iz Velike Kanižo. — Thalhaiuor iz Celovca. — Rradaška iz Gradca. — Loser iz Toplic. — VVeckhe, H. Uabe z Dunaja. — Ambrosiui iz Trsta. Meleorologičiio poročilo. 9 a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi L M°-Nebo krina v! j mm. 9. julija 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 784*5 mra. 735-6 mm. 736 2 m,n. 150° C 16011 C 14-6° C ■L j z al. svz. si. vih. 0bL l1200mn.. obl. d. jas. j dežja. Srednja temperatura 15-2°, za 3"6° pod normalom. ZD-clz^sljsI^gi borza dne 11 julija t. i. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 81-10 — gld. 8105 Srebrna renta.....„ 82-10 — „ 8240 Zlata renta...... „ 112 40 — „ 112-45 Bđ/0 marčna renta .... „ 9660 — „ 9655 Akcije narodne banke. . . „ 876-— — „ 878*— Kreditne akcije...... 808*70 — „ 31<-50 London........ „ 12495 — „ 12495 Srebro........„ —•— — „ —•— Napol......... „ 9-90«/, — „ 9-90 C. kr. cekini.....„ 5-91 — „ 5-90 Nemfike marke.....„ 61 22«/» — „ 61-20 4°/, državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 134 gld. 25 kr. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 168 „ 75 „ Ogcrska zlata renta 4°/u . . ... 101 „ 55 „ Ogerska papirna renta 5°/u . ... 89 „ 70 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105 „ 50 „ Diuiavn reg. srečke 5°/u . . 100 gld. 120 „ — „ Zemlj. obč. avstr. 4,/2n/() zlati zast. listi . 127 „ 50 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ — |( Prior, oblig. Ferdinandove sev. želoznice 100 „ — M Kreditne srečke .......u gld. 184 ,, 75 „ Rudolfove srečke..... !0 21 „ 50 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 ,, 108 ,, 75 „ Trammwny-dru8t. velj. 170 gld. a v. . 225 ,, 75 „ Tužnega srca javljamo žalostno vest, da je soprog, oče, oziroma brat, tast in ded, gospod ANDREJ VERBIČ, posestnik, po kratkej in mučnej bolezni, v 66. letu svoje starosti, dne 10. julija ob 3. uri popoludne, mirno v Gospodu zaspal. Telo predragega pokojnega bode v petek ob 8. uri dopoludne v hiši blagoslovljeno in na pokopališče sv. Pavla preneseno. Priporočamo dražega ranjcega v blag spomin in molitev. Na Vrhniki, dne 10. julija 1888. Mariju Veruić, rojena /.oni«, soprnga. I.ovro, Franc, Andrej, Ivan. .lottip, sinovi. Marija Muliuriolnik, rojena Verhie, hči. I l-MIM'. IVItll. brata. Jeni, omožeua Simon, sestra .Vlariju Verhie. rojena Kulti«. sin iha. Frune Suliurioluik. zet. Vluiliinir. l.con. Minil. Olga in Danicu Verbie — l'rane, lani, Ana. Anioni ju in Amalija Su liailol ni U. umiki. (48ij) F. P. VIDIC & COMP. < 4 —> m priporočata p. n. obeinstvu za salone. Kavarn«-, k * gONtilno, privatna Htanovanju i. t. i. r i lepe r ilončene pečsU a mm L ^ po Jak« ni/Li ceni ter i' najboljšega blaga f izdelane ^ Zaloga: \ (440—6; ► Slonovih ulicah št. 9. p Pravym pokladem pr.> uešt'astne občti sebeprznenl fonaniej lajn veh p r o s t o p aš h o s t i jest vjleeuo d(lo: l>ra Itctiui-a S ebeochrana. Češke \yduni po 80tl1'" vyd&n( »emeckeni. S 27 vyobrazenimi. ('ena S zl. r. m. Oti je každy, kdo trpi strašnvnii nasledky teto nepravost.i, upfimiia po naučeni leno z nebranu jI co rok na tisioe ne in o c n y h ud ne do v r A t u 6 a m r t i. Lzo j e dostati u naklntlatelskO lirmy „ V e rl a g s - M a g a B i n lt. F. liierev v L i p s k u (Saskoi, Neumarkt 34", jakož i v kažpeiu knihkupeotlvi, (397—7) Oznanilo. Opominja se, da se imajo direktni davki pri mestni davku nji v Ljubljani po obstoječih določilih uplačevati v naslednjih obrokih, in sicer: 1. zemljiški in hišno-razredni davek v 12 mesečnih obrokih, to je koncem vsacega meseca; 2 davek od hišne najemščine in 5% davek od davka proste najemščine v četrtletnih obrokih naprej, iu sicer dne 1. februvarja, 1. maj«, 1. julija in 1. oktobra vsacega leta; 3. obrtnijski (pridobninski) davek v poluletnih obrokih naprej dne 1. januvarja in 1. julija vsacega leta; 4. prihodninski davek v četrtletnih obrokih koncem marca, koncem junija, koncem septembra in koncem decembra vsacega leta. Po preteklem plačilnem obroku se bodo zaostale vsote, in ako davek za celo leto vsake davčne vrste več ko 50 gld. znaša, tudi postavne obresti eksekutivno izterjale. (476—1) Mestni magistrat Ljubljanski. okrajno glavarstvo. Zemljepisno-zgodovinski spis Spisala Št. Tomšič in Fr. Ivane. Ta res hvalevredna knjiga dobiti jo pri gospodu Anionu I.apujiietu, učitelji v Ribnici, in v \aro«lni TlNkarui v I. j n Oljarn po 55 kr., s pošto 5 kr. Teč. želita svoji mesti premeniti na Gorenjsko ali na Notranjsko. — Oba sta izurjena v trgovini sploh, jeden je tudi v železnini dobro izurjen. (482—l) Imeni pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". •SHHHBHBHMBBie » Umetne 152—37 ♦ s zolie ta Koftovfa i * ustavlja brex vaakib bolečin ter opravlja plombo- J vauja in vse /.»line operacij«' ^ ž zobozdravnik A. Paichel, I J poteg ELrttdeokega mostu v KOhlerjevl hiši, 1. nad- % + strop je. ♦ ♦ ee Grolich-ova obrazna oreme (Cronm Grolioh) ne odpravi vseh nučistoitij kože, kakor: peg, o^rc, ogorelosti itd. ter naredi polti svetlo bele iu mladinsko čiste. — Ni nikako barvilo (Sehininkc). — Cena 60 kr. — Glavno razpošiljalnieo ima J. Grolich v Brnu (Moravsko). — V Ljubljani ima lalogo Ed. M a lir, part'umer. (741—IV) 9971 Fri ULČltelJlč&l velika afriška Odprta od S. nre zjutraj do 10. ure zvečer. «11» h. uri ive*er: (477—1) «r Predstava in krmljenje. Dr. Friderik Lenglel-ov Brezov balzam. /e sum rastlinski sok, ka-teri tečfl is breze, nko se navrta njeno deblo, je od paintiveka eiiiin kot najizvrstiiejse lepotilo; ako se pa ta sok po predpisa izumitelja pripravi k*mirnim DO* «om kot balzam, zadobi pa ću-đovii učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obran ali drogi deli polti, loeijo *«» |«J dniui (lun •»«•-zuutue lui-kiiio o«l polti, ki poginite vnled tt>uu « i-t<> l»«'l» iu ii«'*ii». Ta balzam zgladi na obrazu nasta'e gube in ko- lAve pike ter mu daje mladostno barvo; polti podelil je belotO, nežnost in čvrstost; odsirani kaj naglo pege, loltavoat, ogeree, nosno rudeeino, zajedoe in druge nesnažt'osti na polti. — Cena vrču z uavodom vred gld. 1.50. Kalota v I. j i a I»I j:«a b i pri U. Trn- koe%,Y-ji, lekarji. (745—18 : SIMONA GREGORČIČA. 11. zvezek. — Založil Josip (lorup. j£ Dobivajo se saino pri meni. BroSirauo po 1 gljLs -^*V ^^>. .^fV. ^^\. .^*V * Pivo y steklenicah 449—5i prodaja BIERMAIER v Ljubljani. * * m m m * M. WWwwWWWWw^ww^a£^b*l^a£^att^šst ^£ ^a» ^fv ^f*v ^fV. ^iv ^fv ^fV ^l*v>^^ ■CiO-' •'•'•lini slovenski ilustrovani šaljivi list. CjH3 C U U U U U UU U U U U -J D U U U ..>; OGACn izhaja po dvakrat na mesec ter stoji 478—1) VIZ1T!M€£ priporoča ..Narodna Tiskarna'4 po nizkej ceni. ^BBHlJBMBšMa^BlBB^BJJjr Zavod za pohištvo in dekoracije Frana Doberlet-a 1'riini'iškaiiske ulice šl. II — Ljubljana — Dunajska cesla li. slov. S priporoma svoj« jako bogato zalogo o j; rat /a snalaiice, jedilnice in salone, -s pohištva vsake vrste, s- od najpriprostejšega in najcenejšega do najfinejšega. — Velika zaloga obojev, rouleaux, okenskih karniš, zastorov, preprog in snovi za hišno opravo. Oprava za cela stanovanja, hotele, kopelji, gostilnice, kavarne. Priproste in razkošne ženito'vsmjsl^e "bsile, — solidno in ceno izdelane. Vsakovrstne dekoracije. Jaz prodajam pod jamstvom le dobro brezbibno blago po jako nizkih cenab, — po sporazutnljenji tudi proti obročnim plačilom — in priporočam torej svoj zavod vsem, zlasti pa velečastitim gospodom duhovnikom za izdelavo dekoracij za cerkvene namene. (353—8) Z velespoltovanjem Fl'ail Iftolierlel. Žtev. 8513 ex 1888. Razglasilo. Po §. 60 zakona o sladornem davku z 20. junija 1888. 1. (drž. zak. štev. 97) je vsakdo, ki bode v 1. dan avgusta 1888 imel zalogo davku podvrženih sladornih izdelkov, to je pesnega sladorja ali kakeršnega koli sladorja jednake vrste (trsnega sladorja) vsakeršne čistosti, izimši jedino le za človeški užitek neraben sirup, ve? nego 3 00 kilogramov, dolžan v treh dneh po 1. avgustu, t. j. do 3. avgusta 1888. I. omenjenih izdelkov čisto težo, kakor tudi kraj in prostore, kjer so hranjeni, pismeno naznaniti dotičnemu c. kr. finančne straže oddelku ali pa pristojnemu c. kr. glavnemu davčnemu, oziroma davčnemu uradu. Davka od takratne zaloge sladorja pa njega lastniku ne bode treba odrajtati. To zakonito določilo se daje na obče znanje s pristavkom, da se bode vsakdo, ki bi opustil ali toli napačno napravil propisano naznanilo, da bi iznašal razloček med naznanjeno in resnično množino sladorja, ki ga ima v zalogi, več nego 5 odstotkov, kaznjeval z 11 gld. za vsakih 100 kilogramov nenaznanjega, oziroma tiste množine sladorja, za kolikor bi bilo naznanilo pogrešno. Golice (tiskovine) za omenjena naznanila dobivale se bodo od 30. julija 1888. 1. naprej pri vseh c. kr. glavnih davčnih uradih in davčnih uradih na Kranjskem proti povračilu troškov za papir in tisek. C. kr. finančno ravnateljstvo za Kranjsko, v Ljubljani, dne 9. julija 1888. » gl«l. a« kr. celo loto, .j% j- - 1 gl«l. «0 kr. pol let«. H CrO 1'rednišlvo in upniviiištvo v Narodni Tiskarni. CT^3) 4uu u u u uuUU U U U U U U Uo •K I M M M ¥ i M M •K •K Najboljši in najpripravnejši način hranjeranja j«? gotovo zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od toliki rih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako. da doje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostale] rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker 8e zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se VBa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjene; starosti (n. pr. v 40 , 50. ali G0. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej Vse te načine zavarovanja upeljane ima vzajemno #.u varovalna l»an >a „SLAVIJA" v Pragi, katere prednost je še to da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal I0%> v prejšnjih letih pa tudi /e po 20%, 25%, celo 48%. Konci leta 1886. hilo je pri banki „SLAVIJIk' za življenje zavarovanih 40.497 osoh za 22,885.198 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno ("^—31) glavni zastop banke „SLAVLJE" v Ljubljani, v lastnej hiši (Gospodske ulice 12). it H- it ft » W to to to Z. 8513 ex 1888. Kundmachung. Nach §. 60 des Zuckersteuergesetzes vom 20. Juni 1888 (R.-G.-Bl. Nr. 97) ist Jederman, der am 1. August 1888 einen Vor-rath an steuerbaren Zuckererzeugnissen, d. i. an Rubenzucker oder iigend einem Zucker von gleicher Art (Rohrzucker) in jedem Zustande der Reinheit mit alleiniger Ausnahme von zum mensehlichen Genusse niclit geeigneten Syrup, von mehr als 100 Kilogramme besitzt, ver-pflichtet, das Nettogevvicht sowie den Ort und die Riiume der Auf-bevvahrung derselben binnen drei Tagen vom 1. August 1888 an ge-reehnet, also bis 3. August 1888 bei der betreffenden k. k. Finanzvvach-Abtheilung oder dem zustiindigen k. k. Hauptsteueramte oder Steuer-amte schriftlich anzumelden. Eine Versteuerung dieser Vorrathe von Seite der Besitzer hat jedoch nicht platzzugreifen. Diese gesetzliclie Bestimtnung wird hiemit mit dem Beifttgen offentlich verlautbart, dass die Unterlassung der vorgeschriebenen An-meldung sowie Unrichtigkeiten derselben, vvelehe mehr als 5 Procent betragen, mit 11 fl. filr je 100 Kilogramme der nicht angemeldeten, beziehungsweise derjenigen Zuckermenge, um vvelehe die Anmeldimg von dem Zuckervorrathe abweicht, bestraft werdeu. Blanquette zu den Vorrathsanmeldungen werden vom 30. Juli 1888 angefangen bei siinimtlichen k. k. Hauptsteueramtern und Steuer- iimtern in Krain gegen Ersatz der Gestehungskosten erhftltlich sein. Von der k. k. Finanzdirection fiir Krain, Laibach, am 9. Juli 1888. (481—1) izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".