59. številka. Izhaja vsak dan ivecer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a v s t v o-o g e r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol »eu» * gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa »e po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko veC, kakor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in upravništvojev Rudolfa KirbiSa hiSi, „GledaliSka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari Slovensko šolstvo v budgtrtnem odseku. Na D una j i, 9. marca. [Izv. do p. | —j—. Budgetni odsek je v občo končal avoje posvetovanje o državnem proračunu za leto 1888., le etat naučnega m in isterst v a je stoprav te dni prišel v obravnavo. Povod temu zakasnenju je bilo, da se razne desničarske frakcije, v prvi vrsti Čehi in Slovenci, dosihmal niso mogle pogoditi z eksc, ministrom Gautschem. O uspehu dotičnih obravnav se da soditi po razpravah, katere smo včeraj in danes bili čuli v budgetnem odseku. Odsek pričel je reševati srednje šolstvo v petek zvečer. Prva Beja bila je, ako abstrahiramo od levičarskega poslanca Beer-a in njegove luminozne razprave dokaj nezanimiva. Važna pa je vender bila za nas Slovence, kajti mej prvimi govorniki se je k besedi bil oglasil dr. Tonkli, ter je po skupnem dogovoru s svojimi slovenskimi tovariši naučnega ministra direktno na odgovor pozval, je-H kaj ukrenil glede one tolikokrat že v državni zbornici sklenene resoluci je, s kojo se vlada poživlja, ustanoviti slovenske p a rale lke na gimnazijah v Celji, Mariboru, Gorici in Trstu, oziroma hrvatsko paralelko na Pazinskej gimnaziji. „Jasen odgovor zahtevamo" — dejal je naš zastopnik — „ s praznimi obljubami in jjalovimi izgovori ne bodemo več zadovoljni! Na razgovor spravil je dr. Tonkli tudi zadevo razpuščene Kranjske gimnazije, vpra šajoč ministra, bode-li preklical svojo odredbo glede tega zavoda ali ne? Minister v petek ni odgovarjal raznim tem vprašanjem. Mej Tonklijevem govorom kazal se je jako nebrižega, komaj ga je poslušal, sem ter tja je celo na široko zazeval, sedaj je Šepetal vladnim zastopnikom na svoji desni, sedaj razgo-varjal se z načelnikom odsekovim, grofom C lam o m, na svoji levi strani. Nejevoljno opazovali so naši poslanci te prizore, s tem večjo radovednostjo hiteli so v sledečo sejo, češ, minister zna, pri čem je danes bode moral odrezati se preciznemu pozivu, kojega mu je stavil zastopnik Slovencev v budgetnem odseku. In zares, koj pričetkom odsekove seje poprime minister besedo, da odgovori raznim zvedavim in— terpelantom. Najbolj Vas bode seveda zanimalo, kako se je izjavil o slovenskih terjatvah glede srednjega šolstva. Evo odgovor njegov „innuce!" Glede Kranjske gimnazije dejal je, da naučna uprava ne namerava preklicati svoje odredbe. Zavod v Kranji, pravi, ni bil dosegel svojega prvotnega namena. Ustanovljen je bil v to svrho, da razbremeni prenapolnjeno gimnazijo Ljubljansko , toda skušnja je pokazala, da je število gimnazijskih učencev v Ljubljani vedno naraščalo ter v svoji vzhodeči progresiji prouzročilo oni nezdravi, neznosni položaj, v kojem se dandanes nahaja državna gimnazija Ljubljanska, dočim je zavod v Kranji vedno peša 1 ter naposled brojil le 85 učencev v šti«*ih razredih. Priznava sicer, da se bode moralo kaj ukreniti zastran kranjskih gimnazij. Naučna uprava da je pripravljena, ustanoviti samostalno drugo nižjo gim nazijo vLjubljani sprimerno ureditvijo, toda glede Kranja mora vzdržati svojo odredbo. Po njegovem mnenji slovenstvo na Kranjskem nikakor ne bode na izgubi, ako mesto odpravljene Kranjske gimnazije nov zavod dobi v Ljubljani. Na to pride minister na vprašanje slovenskih paralel k. Konštatuje, da se Slovenci sploh odlikujejo po posebnem daru za priučenje tujih jezikov ter z nova potrdi, da so učni uspehi glede nemščine pri slovenski mladini na Ljubljanski gimnaziji dokaj povoljni. Toda učna uprava se vender še ni odloČila, je li sedanja organizacija slovenskih razredov na Kranjskem pedagogično opra vičena ali ne? Morda bode bolj kazalo, ne z grščino, temveč s kakim drugim predmetom pričeti pouk v nemškem učnem jeziku. To vprašanje še ni rešeno. Z druge strani se pa mora minister držati svojega stališča, koje je označil na kratko takole: Slovenski mladini, prišedši na gimnazijo, ne da bi dovolj zmožna bila nemškega jezika, nudi naj se priliko, v prvih letih gimnazijskega po uka šolati se na podlagi materinščine. Toda nikoli ne bode mogel odstopiti od terjatve, da se mladina tekom svojih gimnazijskih študij temeljito priuči uem škemu jeziku. Stoječ na tem stališči bode naučna uprava tekom tega leta — natančno inpazuo študirala to vprašanje!! Pred svojim govorom obetal je minister ne kemu slovenskemu poslancu, prisotnemu pri odse-kovi obravnavi, da se bode s svojim odgovorom „jako prikupil Slovencem". Ne treba mi poudarjati, da ministrove besede tega etekta nikakor niso učinile. Kako bi tudi! Naveličali srao se že dolgega moledovanja, dejanja hočemo videti mesto praznih besed, in sedaj nam ekscel. Gautsch obeta — da hoče študirati to pitanje! Za Boga svetega, to bi bil načelnik naučne uprave prej lahko storil, saj je že tretje leto na vzvišenem svojem mestu in slovenski zastopniki nho letos v prvič kar iz rokava stresli ponižne svoje zahteve, temveč kmalu bode dve leti, odkar se vse svojo terjatve razločno prepisane črno ua belem izročili njemu v roke. Zahte vali so, da se slovenske paralelke otvore pričetkom tekočega šolskega leto, — minister se je skrbno izogibal kateremu koli pozitivnemu obroku. In ker se vender ni upal, zanikati zakonite pravice slovenskega naroda do srednjih šol z narodnim učnim jezikom, utaboril se je za izgovorom, da preje treba pretehtati organizacijsko pitanje! Slovenci smo pač pohlevni in krotki, ter zlasti poslanci naši odlikovali so se tekom zadnjih dveh let z obilnimi in sijajnimi dokazi krščanskega zatajevanja lastnega mesa — toda tak odgovor razdražil jim je vender živce, in ta naravna razburjenost razodevala se je prav jasno v paprikovanem odgovoru, s kojim se je dr. Tonkli znosil nad naučnim ministrom. V svoji repliki oziral se je namreč Tonkli najprej na razpust Kranjske gimnazije. Skuša dokazati, da bode bolj umestno preklicati odredbo in gimnazijo pustiti v Kranji, nego nov zavod ustanoviti v Ljubljani. Preveč bode dijakov nakopičenih v Ljubljani, potrebnih stanovanj ne bode jim moč preskrbeti, torej — ostane naj gimnazija v Kranji! Naj se ne sramuje minister, — nadaljuje govornik preklicati svoje odredbe, saj ne bode v prvič, da z lastno roko razveljavi to, kar je pred kratkim bil sam zaukazal! To svojo trditev utemeljil je govornik z nekaterimi vzgledi. Potem se spravi dr. Tonkli na splošno vprašanje slovenskih paralelk. Kontraverza zarad Kranjske gimnazije in njenega nadomestila naposled ni tako odvažna, da bi njej na ljubo razmerje slovenske delegacije vladi nasproti moralo se temeljito predrugačiti. Marsikateri čestitih naših čitateljev ne bi morda ugovarjal, ako se zavod v Kranji zamenja za drugo gimnazijo, ustanovljeno ua državne troške v Ljubljani. Drugače pa je /. načelnim pitanjem slovenskih paralelk na južuoštajerskih in primorskih LISTEK. Otci in sinovi. Ruski spisal J. S. Tur gen e v, preložil Ivan Gornik. XXII. (Dalje.) Mej tem življenje v Marini ni potekalo tako gladko, in ubogemu Nikolaju Petroviču godilo se je slabo. Neprijetnosti rastle so od dne do dne — malenkostne neprijetnosti. Ukvarjanje z najetimi delavci postalo je neznosno. Nekoji zahtevali so takojšne plače ali doklade, nekoji so pobegnili vspri-jemši aro. Konji so izbolevali, oprega je bila vedno v neredu, dela izvrševala so se malomarno, iz Moskve naročena mlatilnica bila je nepripravna radi svoje teže, čistilnico polomili so prvikrat, polovica hleva je pogorela, ker je slepa dekla o vetru šla s tlečim ogljem zagovarjat svojo kravo, ... po prepričanji te starke pa je vsa nesreča izvirala iz tega, ker je začel gospod pripravljati neki nenavaden sir in mlečne jedi. Oskrbnik polenil se je najedenkrat ter začel debeleti, kakor se debeli vsak Rub, kadar uživa kruh zastonj. Če je zagledal iz daleka Nikolaja Petroviča, zagnal je, da bi pokazal svojo delavnost, kamen v mimotekočega prašička ali žugal polunagemu otroku, sicer pa je večinoma spal. Najemniki prinašali niso ob obrokih najemnine ter kradli so les. Skoro vsak večer lovili so in včasih celo pretepajo se jemali kmečke konje pasoče se po lokah „ferm". Nikolaj Petrovič odločil je denarno kazen za tako pašo, a navadno končavala se je stvar s tem, da so se konji prebivši dva ali tri dni v gospodski krmi vračali k svojim gospodarjem. Na vse zadnje jeli so se mužiki rovati; bratje zahtevali so, da se posestvo deli, ker njihove žene neso mogle v jedni hiši živeti. Najedenkrat nastopil je tepež in vse se je takoj dvigalo na noge, kakor na povelje, vse je begalo pred prag oskrbnikov, hitelo h gospodu, često z razbitimi obrazi in pijano ter zahtevalo sodbe in odločitve. Cul se je trušč, vpitje, ženski jok mešaje se z moškim zmerjanjem. Treba je bilo prepirajoče se strani ločiti, kričati do hripavosti, naprej vedoč, da je vender nemogočo pravilno raz- rešiti. Za žetev nedostajalo je rok: soseden jedno-dvorec z ljubeznivim obrazom zavezal se je, da oskrbi ženjcev po dva rublja od desetine ter je goljufal na brezvesten način. Ženske zahtevale so nezaslišano plačo, mej tem pa se je žito osipalo. Tudi košnje neso mogli zvladati, in ob jednem grozi se opekunski svet ter zahteva, da se hitro in popolno poplačajo zaostali odstotki . . . Jaz nemam moči! vskliknil je večkrat obupno Nikolaj Petrovič. — Sam se ne morem truditi, da bi pošiljal za redarstvom, — ne dovoljujejo principi, a brez strahu pred kaznijo ne opraviš ničesar l Du calme, du calme, opomnil je navadno na to Pavel Petrovič, sam pa je mrmral, gubančil si Čelo in vil si brke. Bazarov ni se brigal za te „sitnosti", tudi se mu kot gostu ni spodobilo, da bi se usiljeval v tuje razmere. Drugi dan po prihodu v Marjino lotil se je svojih žab, infuzorij in kemiških sestav ter se ukvarjal samo ž njimi. Arkadij nasprotno čutil se je primora nega, da, ako baš ne pomore otcu, mu vsaj kaže, da bi mu rad pomogel. Potrpež gimnazijah. Prav iz srca govoril je tedaj vodja goriških Slovencev vsem slovenskim tovarišem v državnem zboru, ko je z neko srdito odločnostjo razdrapal sladko donečo Gaučevo zgovornost. Končal je markantno svojo izjavo z besedami: „Jasen odgovor zahtevali smo od ministra, a kaj smo dobili danes? Kak odgovor smo čuli iz njegovih ust? Nič drugega uesmo slišali nego — jalove pretveze in ni če ve izgovore! („schale Vorvvaode und leere Ausfllichte".) Zlasti levica znosila se je nad nepričakovano energijo Tonklijevo, — „sehr hoflich !", s tem vsklikom prestrigel je moravski Starin na dotičnem mestu Toklijeve besede. Danes ni več zeval eksc. dr. Gauč, tudi razgovora ni več bilo z odsekovim načelnikom niti Šepetanja z referentom dvornim svetnikom na njegovi desnici, tako ga je dirnula izjava slovenskega zastopnika, da si takoj izprosi besedo, ako ravno je bila debata že končana. In glej čuda, mesto ognjevite replike, kojo je vsak pričakoval v odgovor na tako natolcevanje, čuli smo le nekoliko stavkov iz njegovih ust, kateri so se vsekako prijaznejši bili glasili nego prvotni njegov odgovor. Minister, zatrjujoč, da mu ne bodo rabili takovi „kraftaus-driicke", kakeršnih se je posluževal predgovornik, vender naglasa, da ga dr. Tonkli ni bil dobro razumel, dasiravno je bil govoril dokaj jasno. Slo vensko prebivalstvo, — pravi —, želi slovenskih parale Ik. Učna uprava bode torej pretehtala vprašanje tekom tekočega leta, na kak način bode mogoče ustreči dotičnim željam! to so pač le besede, katere j« spregovoril naučni minister, toda glase se nekoliko rahlejše nego prvotna izjava njpgova. Resolucijo, sestavljena po vzgledu lanske resolucije, predlagal je dr. Tonkli, in poročevalec Zeithammer se mu je pridružil. Resolucijski nasvet se glasi, naj se pozivlje vlada, pričetkom bodočega Šolskega leta otvoriti dotične slovanske, oziroma hrvatske paralelke. Pri glasovanji obveljal je Tonklijev nasvet s 17 glasovi proti 11 Zanimivo je, da je proti glasoval tudi — Jurij Lienbacher. Na stara leta vzdramil se je upokojenemu dvornemu svetniku nepokvarjeni „ nemški čut". Kaj čemo — „Er hat sein Herz entdeckt!" Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 12. marca. o«1mIcu zbornica ima v sredo sejo. Na dnevnem redu je drugo branje zakona o odpisu davka pri elementarnih škodah. Ta stvar je jako važna za kmetijstvo in je torej želeti, da se kmalu reši. PrnvoModnje miiiiNtermi vo je zaukazalo sodnijam in državnim pravdništvom v Dalmaciji, da morajo občevati z avtonomnimi oblastvi v onem jeziku, v katerem poslednji uradujejo. Vnafiije države. Srbska skupščina suide se 26. t. m. — V Belem gradu začel je izhajati nov list „Borac", ki je organ mlado liberalne stranke. Vodja te stranke je Nikola Jovanović. Mladoliberalci priporočajo zbli-žanje z radikalci. „Borac" v prvi številki hudo napada Rističa, ki je svoje pristaše na dan volitve pustil na cedilu. Obletnica Sanštefanskega mirovnega dogovora in hkratu obletnica mirovne pogodbe, ki se je skle- nila v Bukureštu s Srbijo, se je letos v Bolgariji tudi slovesno praznovala. Videlo se pa ni pri tej priliki nobenega naudušenja. Slavnosti so se udeležili samo častniki, uradniki, svečeniki, učitelji in šolska mladež, z jedno besedo samo oni, ki so bili prisiljeni. Narod se pa ni nič zmenil za te slavnosti Povod b'mu so baš sedanje bolgarske razmere, sovraštvo mej strankami. Ruski pristaši bi se sicer bili radi udeležili slavnosti, toda se je neso mogli, ker obsojajo vojno s Srbijo; ruski nasprotniki bi pa bili radi proslavljali obletnico miru s Srbijo, a neso hoteli, da bi kdo ne mislil, da proslavljajo Sanštefansko mirovno pogodbo, ko vender o Kusih nič vedeti nečejo. — Bolgarska vlada je sklenila, da na izjavo Porte ne bode ničesar odgovorila, ker jej baje ne pripisuje nikake važnosti. Kak uspeh bode imela izjava Turčije, se sedaj še ne ve. „Nord" misli, da bi gotovo bil princ Ferdinand pobral kopita, ko bi bile Rusijo podpirale vse velevlasti. Tako se pa ne ve, kake nasledke bode imel korak Turčije. Koburžanove popularnosti pač povekšal se bode. „Kolnische Zeitung" in „Times" priznavajo, da si dosedaj pri narodu ni pridobil simpatij. Sedaj se bode pa njegov položaj še shujšal, ko je Turčija se izrekla, da ga ne priznava. To dalo bode opoziciji pogum. Karavelov je zopet začel borbo proti sedanji vladi, pa tudi Radoslavov začel je borbo proti Stambulovu in drugovom. V ljubezni bolgarskega naroda ne bode princ Ferdinand našel opore proti napadom. Tudi inozemstvo mu ne more nič pomagati, kajti Italija, Anglija in Avstrija sicer neso podpirale ruskih predlogov, a ven der si ne bodo upale podpirati usiljenca, ker sicer bi prišle preveč navskriž z nemško politiko. Zaradi tega bode položaj vlade v Bolgariji vedno težji in je lahko mogoče, da se Koburžan prostovoljno odpove! Manj optimistično pa sodijo o bolgarskih stvareh „Peterburgskija Vjedomosti", ki priporočajo, da naj Rusija vso stvar na miru pusti, ako izjava Porte ne bode imela nobenega uspeha. Saj se tudi ne ve, če bode naslednik Koburžanov dosti prijaznejši Rusiji, nego je sedanji knez. Pogajanja mej Busijo in Vatikanom se dalje vrše po posredovanji papeževega nuncija in ruskega veleposlanika na Dun*ji Upati je, da se bode kmalu doseglo sporazumljenje in bode potem Rusija zopet osnovala svoje zastopstvo pri Vatikanu. — Papež Lev si jako prizadeva za zjedinenje pravoslavnih s katoliško cerkvijo. Poslednji čas pa tudi Francozi obračajo večjo pozornost na verske odno-šaje na vzhodu, dobro vedoč, da bi v Rusiji dobili inočno zaveznico, ko bi se zjedinili vzhodna in zapadna cerkev. V Parizu bode začel izhajati sedaj velik mesečnik, ki bode zagovarjal interese gerških unijatov ter delal za zjedinenje pravoslavne cerkve s katoliško. To podjetje, za katero so se pridobil razni odlični pisatelji z vztoka, baje podpira papež sam. Mi si ne obetamo posebnega uspeha od tega podjetja, če tudi bi zjedinenje obeh cerkva bilo v veliko korist slovanstvu. Francoska zbornica je vsprejela budget za bogočastje s pristavkom, da se opuste škofije, ki neso navedene v konkordatu, ko umi jej o sedanji škofje. Zbornica ni dovolila kredita za katoliška, protestantska in židovska semenišča Poslednji sklep bode pa najbrž ovrgel senat in zbornica bode potem zopet dovolila potrebne kredite. RnmiuiNkega senata odseki so se posvetovali minulo sredo, da bi proti generalu Anghe lescu začela se sodnijska preiskava. Ministerski predsednik Bratiano se je izjavil, da je dobil izvestje od generala Berendev a, v katerem je dokazano, da je general Anghelescu močno kompromitovan v Mai-canovi aferi, kakor je pokazala preiskava. Bratiano je rekel, da je Anghelescu Maicanu zaupal, a se je inočno varal. Senat bode izvolil komisijo, ki bode v zmiRlu zakona o ministerski odgovornosti sestavila podrobno poročilo o tej zadevi. Ko bode komisija predložila svoje izvestje, bode senat sklepal, ali naj se general izroči sodišču. Dopisi. Z Dolenjskega 9. marca [Izv. dop.] (Prošnje za verske šole) naj bi torej na državni zbor pošiljale podružnice sv. Cirila in Metoda, kajti vodstvo te družbe v Ljubljani je tako prošnjo že sestavilo. Ta korak ne z li se mi prav takten in dobro premišljen, niti domoljuben]; tudi menda ne bo v korist te potrebne in blage družbe. Slovenci so namreč v zadevi Liechtensteinovega predloga raličnih misli j Nekaterim Slovencem, in k tem se prištevam tudi jaz, so nove šolske postave v vseh točkah dobre, le v tej ne, ko o pouku v materinskem jeziku preveč molče. Ti Slovenci imajo tudi to trdno prepričanje, da sedanja šola po Slovenskem je že versko-katoliška, da so slovenske, nemške in slovensko-nemške šole po Slovenskem brez izjeme vse katoliške, kajti otroci in učitelji so katoliški, vsi molijo v šoli, vsi hodijo k maši, otroci se uče kršanskega nauka, učitelj podpira duhovnika, duhovnik učitelja itd. Liechtenstein še terja sonad/orstva duhovnikov pri šoli. To je tudi že zdaj uvedeno. Katehet je ud učiteljske konferencije, župnik, član kraj nega, dekan okrajnega šolskega sveta in škohjstvo pošlje celo 2 duhovnika v kranjski deželni šolski svet. Ali se da večje sonadzorstvo od strani cerkvenih zastopnikov izpeljati?! Nam se torej čudno zdi, da se vodstvo družbo sv. Cirila in Metoda peča s to koč -Ijivo zadevo. Ta družba je bila ustanovljena največ zoper nemškutarenje in po itilijančevanje, in na tem polji jo čaka še vse polno dela, katerega se še ni v veliki meri lotila. Treba jej bo ustanovljati šole slovenske po vseh onih krajih, kjer se nečejo za slovenske manjšine ustanoviti slovenske šole. Taki kraji so: Trst, Gorica, Celje, Maribor' Celovec, Gradec itd. Jednako dela tudi češko društvo te vrste, ki po nemških mestih za češke manjšine češke šole ustanavlja. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda naj bi pa prej še po postavnem potu skušalo doseči, da vlada primora imenovane občine, da ustanove za slovenske otroke slovenske šole. čehi so to v nekaterih slučajih dosegli. Slovenci po ponemčeuih mestih naj se pritožujejo do najviše instance, do upravnega sodišča, dokler se jim ne pripoznajo narodne šole. Opirajo naj se pri tem na čl. XIX osnovnih zakonov in na §. 51 šolskega in učnega reda od 20. avg. 1870. Pri teh pritožbah naj jih pa podpira družba sv. Cirila in Metoda! Z Bmiaja 9. marca. (Vodnikova slavit ost) Že mnogo let prirejala je Dunajska »Slovenija" vsak zimski tečaj, navadno meseca grudna, Preširnovo slavnost. In letos je to nameravala, a da ni namere svoje utelesila, zabranjevali so ji razni oziri. Začetkom grudna imelo je „Slovansko pevsko društvo" velik svoj koncert, koj potem so se pa pričele vaje za hrvatsko Gunduličevo slavnost. Ker so v obeh slučajih sodelovali tudi slovenski pevci, mogla je „Slovenija" še le sedaj misliti na svoj večer. Da ga je pa posvetila spominu Valentina Vodnika, imela je dovolj uzrokov. Hotela je slaviti njega, za razvoj slovenskega slovstva velevažnega pisatelja in prvega pesnika slovenskega, a klanjala se je tudi vrlemu značaju njegovemu. Veren duhoven, unet za vzvišeu svoj poklic, — a poleg tudi na-dušen borilec za svoj narod, odločen, neustrašen, koji Ijivo ga je poslušni ter mu dal jedenkrat celo nek svet, ne da bi ga izpolnjeval, temveč, da bi pokazal svojo dobro voljo. Gospodarstvo ni mu bilo neprijetno, celo rad je sanjaril o poljedeljstvu, a ta trenotek usiljevale so se mu druge misli v glavo. Arkadij mislil je v svoje začujenje neprestano o Nikoljskem. Poprej bi bil le z ramama pomigal, ako bi mu kdo rekel, da bi se mogel dolgočasiti z Bazarovom bivajoč pod jedno streho, in še pod kako! — pod rojstno strelio; in res se je dolgočasil ter želel si je vun. Sprehajal se je, da je bil truden, a tudi to ni pomoglo. Razgovarja se nekdaj z otcem, izvedel je, da ima Nikolaj Petrovič nekoliko precej zanimivih pisem, katere je pisala nekdaj Odincoviua mati njegovi ran j ki ženi, in ni mu dal miru, dokler ni dobil onib pisem, radi kojih je moral Nikolaj Petrovič prebrskati dvajset različnih predalov in postavcev. Imejoč te polu obledele listine umir l se je nekoliko, kakor da bi bil zagledal pred saboj smoter, kamor mu je bilo iti. „Pridita oba", šepetal je neprenehoma, — .pristavila je sama! Pojdem, pojdem, za vraga!" A spomnil se je zadnjega pohoda, hladnega vsprejema in prejšnja malomarnost in bojazen se ga je polastila. Vender „mordatt mladosti in tajna želja, da poskusi svojo srečo, da izpozna svoje moči sam, brez kakegakoli pokroviteljstva zmagala sta naposled. Deset dnij ni minulo od njegovega povratka v Marjino, ko je potoval, češ, da gre preučit osnovo nedeljskih šol, v mesto, odtod pa v Nikoljskoje. Neprestano priganjajoč kočijaža, hitel je tja, kakor mlad častnik v boj: plah je bil in vesel in nestrpnost ga je mučila. „Glavno je — ne misliti", trdil je samemu sebi. Kočijaž bil je zvita glavica, pred vsako krčmo je ustavil, vprašuje: „ali bi po-kusili?" ali: „ne bi-li pokusili?" in za to poku-šanje neso se mu smilili konji. Naposled pokazala se je visoka streha znanega gradiča . . . „Kaj delam?" Šinilo je Arkadiju najedenkrat v glavo. „A ; vrniti se ne kaže!" Trojka ie družno hitela; koči-i jaž je klical in žvižgal. Že je zagrmel mostiček i pod kopiti in kolesi, že se je razprostrl drevored ) obstriženih jelk . . . Rozovo žensko krilo zabliskalo se je v temnem zelen ji, mlad obraz pogledal je iz-t pod rese solnčnika . . . Izpoznal je Katjo, in ona i ga je izpoznala. Arkadij ukazal je vozniku, da ustavi dirjajoče konje, skočil iz voza in stopil k njej. „Vi ste!" dejala je ona in polagoma vsa za-rudela: „idiva k sestri, tu na vrtu je, vesela bo, da vas zopet vidi". Katja peljala je Arkadija na vrt. Da se je srečni baš ž njo, zdelo se mu je jako srečno znamenje, razveselil se je je, kakor sorod niče. Vse se je tako izvrstno naključilo: ni oskrbnika, ni naznanila. Na ovinku stezice zagledal je Ano Sergejevno. Kazala mu je hrbet. Začuvši korake se je obrnila. Arkadij bil je z nova v zadregi, a prve besede njenega govora umirile so ga takoj. „Zdravstvujte ubežnik !B rekla je s svojim jednakomernim, ljubeznivim glasom ter mu šla nasproti smehljaje se in mežikaje radi solnca in vetra: „Kje si ga našla, Katja?« — Prinesel sem vam, Ana Sergejevna, začel je — nekaj tacega, česar vi nikakor ne pričakujete . . . — Prinesli ste samega sebe, to je najbolje! (Dalje priti.) - je prepričan, da more človek izveličan biti tudi, akopram je Slovenec, Slovan, — take može poveličevala je od nekdaj slovenska mladina, taki možje so in bodo ji v uzor in ni jedne prilike ni zamudila, da pokaže to svoje prepričanje. Ta misel napotila je zbor akademičnega društva „Slovenije", da je sklenil prirediti Vodnikovo slavnost, in blizu tako glasil se je tudi govor predsednika, viteza Bleivveisa, ko je nazdravil mnogo brojnemu številu odličnih gostov, koji so se bili zbrali v velikej dvorani Zillingerjevega hfltela. — Sjajnost večera povzdigoval je posebno znateu broj došlih državnih poslancev, z imeni gg. Jahn, Kluu, vit. dr. Madevskv, Papstman, dr. Poklukar, grof dr. Pozza, dr. Rapp, Sawczynski, Šuklje, dr. Vitezič, prael. Weisssteiner; drugeg« občinstva naj imenujem le gg. o. Jančar, dr. Jelene, LeviČnik, Navratil, dr. Ploj, drd. Pukl, Zelenik, rodbino Packenv, nadalje še lep venec krasnih gospa in gospic in zastopniki društev: „Akad. spolek," „Beseda", „Du-najski sokol", „Ognisko", „Slov. pevsko društvo", „Zora" in Zvonimir". Še vsa leta, odkar obstoji „Slovenija" vodil je petje pri njenih koncertih g. Jan Jifik. Devetnajst let vedno zvest, požrtvovalen prijatelj društvu, vsem poznat in vsem drag, ustregel je tudi letos prošnji Slovenijini. Pod spretnim njegovim vodstvom naučili so se pevci v kratkem času velika dva zbora: Gerbič, „Slovanski brod" in Foerster, „Venček narodnih pesni". Burna pohvala in ploskauje po obeh točkah bilo je plačilo pevovodji in pevcem za njihov trud. — Dovršeno pela se je skladba Foerster-jeva „Njega ni." Ker je bil jeden gospodov, koji so bili določeni za ta četverospev, v zadnjem tre-notku brez vsakega uzroka izostal, bi se bila skoro morala la točka vsporeda opustiti, da ne prevzame glasu g. Jan Jifik in reši na tak način slavnostnega odbora iz zadrege Na zahtevo občinstva morali so gg. Potokar, Švigelj, Jifik jin Rabič Se jedenkrat nastopiti in zapeli so z izvrstnim uspehom „Tičico gozdno". Jedna najzanimivejših točk bil je E. Steinov koncertni komad za kontrobas, katerega je sviral g. Blaž Fišer, a spremljal na glasoviru ga je gosp prof. I. P\ Skalitzkv. Čude" poslušalo je občinstvo mile glasove, koje je znal umetnik izvabljati svo jemu v obče vender dokaj neokretnemu godalu. Kdor je čul visoke, čisto in zvonko donele nlageoletglase, skoro ni mogel verjeti, da je kaj takega mogoče na — kontrebasu.J Dodati moral je še kavatino Raf-fovo, koja se je z istim naudušenim odobravanjem vsprejela. Najlepšo Beethovenovo pesen „Adelaida" in Zajčevo „Lastavicam* pel je milim, krepostnim gla som g. Vjekoslav Hinterhober in tako ne malo pripomogel do izvrstnega uspeha slavnosti. Člana Dunajskega konservatorija, gg. Oton Žert in Vlahi Budmani, koja sta se bila uže na ve likem Gunduličevem koncertu odlikovala, sta i ta večer mnogo zaslužene pohvale žela. G-oIdmarkov „Koncert A mol, I. stavek", kojega je igral prvi gospod na goslib, je izredno težak komad in za hteva jako dovršeno tehniko, a g. Žert izvršil je svojo nalogo z umetniško spretnostjo. Isto more se i reči o g. Budmanij, koji je sviral „Saint Saens: Mazurka" in »Liszt-Schubert: Erlkonig". Že od nekdaj bila je jedna najpriljubljenejših točk na „Slovenijinih" koncertih tamburaški zbor. I letos se je pokazala. Pod vodstvom g. drda Br-lica svirali so tamburaši bratskega društva „Zvonimira" Jenkovo „Strunam" in Farkaševo „Ženska davorija", a morali so dodati še tri točke: „Kolo", „Naprej" in „Farkašev Karišik". Naudušenjem vspre-jelo je občinstvo vsako točko, a gospodu Brliću more se le čestitati, da je tamburaški zbor pod njegovim vodstvom tako vrlo napredoval. Ura bila je skoro že dvanajst, ko se je koncert še le končal in se pričel zabavni del. Prva na-pitnica, kojo je govoril društveni predsednik vitez Bleivveiss, veljala je domovini. Ko odpojo pevci „ Lepa naša domovina", poprime besedo g. drd. Gregorčič, da nazdravi došlim poslancem, zastopnikom naroda, ne le po imenu, temveč tudi po dejanju. Oni so i prijatelji akademičnej mladini, kakor se je v zadnjih dneh v zbornici skazalo. V imenu poslancev odgovoril je g. prof. Šuklje. Slovensko di-jaštvo, zastopano po „Sloveniji" je zrelo na duhu, ne potrebuje ni disciplinarnega ni policijskega nad-zorništva. Še nikdar se ni Slovenijan izneveril svo-jeOu narodu. A namen „Slovenije" ni le prirejati zabave, ona naj pripravlja svoje člane i na poznejše politično življenje. Dvoje naj vodi slovenskega dijaka pri njegovem delovanji, ljubezen do domovine, ljubezen do vedo Nazdravilo se je še umetnikom, krasnemu spolu, akademičnim društvom, pevovodji g. Jiriku, tamburašem; v imenu „Zvonimira" govoril je drd. Rihtarič, v imenu Bolgarov Živkov. Podpredsednik slov. pevskega društva g. drd. Radoslav Pukl naglašal je slovansko vzajemnost; še dokaj krasnih napitnic in govorov se je čulo, a vmes so svirali tamburaši in peli pevci slovenske, hrvatske in Češke zbore. Pozno v noč še le razšla se je vesela družba. Domače stvari. — (K Strossmav er je vej slavnosti v D jako vo) potovati se more tudi po železnici preko Osjeka. Cela ta pot tja in nazaj Btane — ako se kupijo kuponi za okrožno vožnjo — v tretjem razredu 19 gld. 47 kr., v drugem razredu pa 29 gld. Kupiti je treba sledeče kupone: Ljubljana —Zidani-most, Zidanimost — Zagreb, Zagreb—Zakon, Zakon—Barč, Barč — Uszog, Uszog—Vilanj, Vi-lanj — Osjek, Os jek — Vilanj, Vilanj — Uszog, Uszog — Barč, Barč — Zakon, Zakon — KaniŽa, Ka-niža — Pragarsko, Pragarsko — Celje, Celje — Z'da • nimost, Zidanimost — Ljubljana. Mej potjo more se vsakdo ustaviti, na katerej postaji mu drago, ne da bi to moral naznanjati železničnemu osobju. Potnikom bo tedaj mogoče ogledati si mesta: Zagreb, Pečuh (postaja Uszog), Osjek, Kanižo, Ptuj in Celje. Vožnja iz Ljubljane do Osjeka traja 15 ur. V Osjeku čakali bodo potnike vozovi, ki jih popeljejo v Djakovo, kjer bodo za vse potnike preskrbljena tudi stanovanja. Polovica Ljubljanskih de-putacij popelje se po gorenjih progah. —■ (O vodovodu Ljubljanskem.) In žener Smreker iz Mannheima izdelal in doposlal je svoje načrte in proračune za vodovod, po katerih bi vodovod z Ljubljanskega polja stal 550.000 gold., vodovod s Skaručine pa 895.000 gld. Vodovodni odsek imel je vsled tega že dve seji, danes dopoludne pa je bila v magistratnej dvorani ;seja inženerjev Gori navedeni številki pa menda še nista definitivni, kajti 16 kilometrov dolgi Zagrebški vodovod stal je z vsemi poslopji in stroji okolu 380.000 gld., katera vsota se obrestuje nad 5°/.. — (Slovensko gledališče.) Preteklo so boto predstavljali sta se dve igri. Prva je bila gluma „Sam ne ve, kaj hoče". Da ta gluma ni napravila posebnega efekta, neso bili krivi predstavljala. Go spodične Zvonarjeva, Gostičeva, N igrinova, gospodje Kocelj, Danilo in Perdan igrali so prav vrlo, a gluma sama ob sebi je plevka in pisatelj je z naslovom menda le samega sebe i roni zoval. — Veseloigra „Gospa, ki je bila v Parizu" predstavljala se je jako gladko in živahno. Minko Lepotičnikovo jo vrlo dobro predstavljala go spodićna Zvonarjeva, posebno se jej je posrečila uloga husarska, gospoda Kocelj a major ^Orlovee, bil je „comme il fautU( husaraki častnik Podgorski pa je imel v g. Borštnika osobi izbornega repre zentanta. Ulogo pl. Znoja je g. Danilo izredno dobro pogodil, igral je živahno in s humorjem, da sme to ulogo prištevati svojim najboljim. Tudi manjše uloge, Znojeve soproge Matilde (g. Gostičeva), Berte (g. Zora), sluge Ivana (g. V ero v -šek) in asesorja Lepotičnika (g. Šturm ml.) bile so v dobrih rokah. Občinstvo odlikovalo je igralce z živahnim odobravanjem, katero pa ni moglo nado-mestovati prepičlega obiska. — (Čitalnica Ljubljanska) priredila nam je včeraj dr u št veno besedo, ki je bila prav dobro obiskana. Vspored obsezal je 8 točk, izmej katerih nam je najbolj ugajal J. Havdnov mešan i zbor „Milostljivo bodi nebo", v njem pa samospevi gospe Gerbićeve, gg. Razingerja in Puci h ar j a. Tudi G. Ipavčev mešani zbor „Lahko noč" pel se je jako dobro in se je moral ponavljati. Moški zbori bili so krepki in uglajeni, a bili bi lahko Še boljši, ko bi nekateri gospodje ne za nemarjali skušenj. Gosp. "VVagner sviral je na gosli štiri komade, pri katerih ga je na glasovi ru izborno spremljal g. pl. O h m - J a n uš o vs ky. Gosp. "VVag-ger kaže lepo spretnost in tehniko, lok vodi z veliko sigurnostjo, izraz njegovih gosel je krepek in zvonk. Najbolje godel je Beriotovo „Scene de Ballet Glede prve točke „Solzice" nam je opomniti, da bi bila z ozirom na orkestralne moči bolje izostala. Gledo „besede" sploh pa si dovoljujemo še par opazek. „Besede" so vse nerazmerno dolge, posamične točke razmetavajo se prepočasno. Včeraj vsekako preveč. A tudi ponavljanje točk naj se od pravi ter se točno drži programa, kakor je sploh pri koncertih običajno. — (Iz odbora Glasbene Matice) se javlja vsem udom tega društva in sploh vsemu p. n. občinstvu, ki se zanj zanima, da letos zaradi raz8ajajočih osepnic, ki so prestanek godbene in pevske šole za celi mesec prouzročile, izostane navadna koncertna preskušnja učencev meseca marcija t. 1., za to bo pa preskušnja koncem šolskega leta širja in natančneja. — (Stritarje vi h zbranih spisov) izšel je 37. snopič. Vsebina: Nedolžen (konec). Pravo junaštvo. — Klasične podobe. (Začetek.) — (Popotnik. List za šolo in do m" j) ima v 4. Številki nastopno vsebino: Lex Liechten-stein in slovensko učiteljstvo. — O nravno-verski vzgoji v ljudski šoli. Marka Fabija Kvintilijana govorniški pouk. — Listek. Mlada Slovenija. Spisal Gabr. Majcen. — V zadevi „Zveze slovenskih učiteljskih d'-uštev". — Dopisi. — Novce in razne stvari. — Natečaji. (Oznanilo.) Letošnji redni zbor kranjskega odseka I. občnega uradniškega društva Avstro Ogerske, pa tudi letošnji redni zbor hranilnega in posojilnega uradniškega društva v Ljubljani bo-deta v nedeljo 8. aprila 1838 ob l/ilO. uri dopoludne v dvorani Schreiner-jeve pivarne (Bierhalle) na sv. Petra cesti. Dnevni red zbora kranjskega odseka: 1, Kratko poročilo predsednikovo o delovanji uraduiškega društva Avstro Ogerske. 2. Potrditev računa odborovega za minuta leto 1887. 3. Volitev novih odbornikov za opravilno leto 1888 4. Posamezni nasveti. — Na dnevnem redu zbora hranilnega in posojilnega uradniškega društva je izvrševanje pravic po §. 30 društvenih pravil. Dnevni red se naznani p. n gospodom društvenikom po pravi-lih pismeno. To se naznanja p. n gospodom društvenikom. — V Ljubljani, dne 10. marca 1886. Odbor .kranjskega odseka 1. obč. urad. društva", ter „Hranilnega in posojilnega urad. društva". — (Vreme) postalo je jako neprijetno. Dolgotrajni miaz nas je Bicer zapustil, v zameno pa smo dobili prav trdovratnega dežja in snega, kateri slednji je pričel proti poludnevu tako gosto naletavati, da so bile popoludne že vse strehe na novo pobeljene, po ulicah pa skrajno neprijetna brozga. — (Osepnice.) V zadnjih 24 urah za osep-nicami zboleli: 2 možka, 1 otrok. Ozdravela 2 inožka. Umrli: 1 možki, 1 ženska. — (Konkurz) napovedala je hranilnica v Sisku, ustanovljena 1868. 1. na delnice v znesku 50.000 gld. Lahkomiselno gospodarstvo prouzročilo je polom tega zavoda. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Berolin 11. marca. Cesar Friderik pripelje se na zahodni kolodvor, od koder pojde skozi paviljon v kočijo in se popelje v Char-lottenburg. Vsled ukaza cesarjevega ne bode na kolodvoru nobenega vsprejema. Vsi ministri peljali so se do Lipskega cesarju nasproti. — Truplo cesarjevo prepelje se nocoj v stolno cerkev, kjer bode razstavljeno jutri in prihodnje dni. Peterburg 11. marca. Kaluški polk, kojenio je bil cesar Viljem načelnik, pridrži za zmiraj njegovo ime. Novim načelnikom tega polka iu načelnikom Peterburškega grenadir-skega polka imenovan je cesar Friderik. Ruska vojska bode žalovala štiri tedne, na dan pogreba popolna žalost. Pariz 11. marca. Ilustrovan list, ki je zasramoval pokojnega cesarja Viljema, bil je zaplenjen. Flourens izrekel svoje obžalovanje in obljubil najstrožjo sodnijsko preiskavo. Berolin 12. marca. Truplo pokojnega cesarja se je po noči svečano prepeljalo v stolno cerkev. Vojaki z baklami delali so špalir, ulice, po katerih se je vršil sprevod , neso bile pristopne, po drugih ulicah pa ogromna množica. Šestnajst podčastnikov nosilo je krsto. Sprevoda so se udeležili vsi princi, vsi dvorjaniki in služniki. Lipsko 12. marca. Cesar se pripeljal semkaj ob 6 7* zvečer. Oficijalnega vsprejema oblastev ni bilo, pač pa je cesar vsprejel vse prusko državno ministerstvo z državnim kan-celarjem na čelu. Državni kancelar stopil je v salonski voz in ganljivo je bilo, ko ga je n. pr, potrebovalo se je za 8 točk 2>4 ure, kar je ' nasproti stopivši mu cesar ponavljaje objel in poljubil. Poleg stoječa cesarica je državnega kancelarja tudi najsrčneje pozdravila. Cesar in cesarica sta potem tudi druge ministre najmi-lostneje pozdravila. Mej naudušenimi vskliki ogromne množice pokazal se je cesar kratko pred odhodom dvakrat pri salonskega voza oknu prijazno pozdravljajoč. Državni kancelar spremlja cesarja in cesarico v salonskem vozu do Charlottenburga. Berolin 12. marca. Zaradi snežnega metenja zakasnil cesarjev vlak za tri četrti ure in dospel ob IIV4 uri po noči v Char-lottenburg. Cesar, ki je bil v uniformi, z vojaško kapico na glavi, dobro izgleda. Ko so ja nasrčneje pozdravili cesarjevič in cesaričinja, princ Henrik in dedna princesinja Meininška, odpeljala sta se cesar in cesarica v kočiji v Charlottenburg, kjer se je pred gradom pojavilo prebivalstva ganljivo naudušenje. Državni kancelar in ministri odpeljali so se v Berolin. Peterburg 12. marca. „Journal de St. Petersbourg" javlja: Car in cesar Friderik drug drugemu brzojavila, oba izrekajoč zaupanje, da bodo stara rodbinska naklonjenost in prijateljske tradicije še nadalje trajale. „Journal de St. Petersbourg" upa, da bode torej pokojnega cesarja spomin plaval nad obema cesarstvoma na svetovnega miru največjo korist. Narodno-gospodarske stvari. Trgovinska in obrtna zbornica. Trgovinska in obrtna zbornica imela je, kakor smo že javili, dne 30. decembra 1887 svojo redno sejo pod predsedništvom gospoda zborničnega predsednika Josipa Kuša rja in v prisotnosti nastopnih gospodov zbornčnih udov: Ivana Bauin-gartnerja, Oroslava Do le n c a , Vekoslava Jenka, Ivana N. H o raka, Janka Kersnika, Antona Kleina, Maksa Kreunerja, Karola L u ck m a nn a, Blaža M o h a r j a, Frana O m e r s e , Mihaela Pakiča, Tome PavSlerja, Vaša Petri čiča, Jarneja Žitnika in Filipa Zupančiča. Gospod predsednik izjavi, da je za sklep čnost dovoljno število članov nauzočih, otvori sejo ter imenuje overovateljema zapisnika gg. Janka Kersnika in Blaža Moharja. I. Zapisnik zadnje seje se odobri. II. Tajnik poroča o pravilih nastopnih zadrug: a) rokodelskih in dopuščamh obrtov, izimši krčmarje in mesarje v sodnem okraji Idrijskem; b) krčmarjev vseh vrst, mesarjev in klavcev drobne živine v sodnem okraji Idrijskem; c) mlinarjev in Žagarjev v sodnem okraji Idrijskem ; č) trgovinskih in svobodnih obrtov v sodnem okraji Idrijskem; d) rokodelskih in dopuščenih obrtov, izimši krčmarje in mesarje sodnega okraja Ložkega ; e) trgovinskih in svobodnih obrtov sodnega okraja Ložkega; f) krčmarjev vseh vrst, mesarjev in drobne živine klavcev sodnega okraja Ložkega; g) krčmarjev vseh vrst, mesarjev, drobnice klavcev, trgovinskih in svobodnih obrtov sodnega okraja Logaškega; h) rokodelskih in dopuščenih obrtov, izimši kičmarje in mesarje sodnega okraja Logaškega; i) vseh obrtnikov sodnega okraja Metliškega; dalje j) o pravilih razsodiškega odbora zadruge vseh obrtnikov Bodnega okraja Metliškega; k) o pravilih pomočniškega zbora tistih pomočnikov, ki so v delu pri zadrugi vseh obrtnikov v sodnem okraji Metliškem ; 1) o opravilih bolniške blagajnica zadruge vseh obrtnikov Bodnega okraja Metliškega. Poročevalec omenja, da so vsa ta pravila pregledana natančno ter da so se nasvetovale premem be na potrebnih mestih z ozirom na postavo od 15. marca 1883, drž. zak. br. 39, in na postavo od 8 marca 1885, drž. zak. štev. 22, in konečno z ozirom na nova osnovna pravila. Ker so te pre-membe utemeljene, nasvetuje poročevalec v imenu odaekovem: Slavna zbornica naj poroča o teh pravilih visoki c, kr. deželni vladi v zmislu nasvetov odsekovih. Predlog se vsprejme jednoglasno. (Dalje priti ) »LJUBIMKI ZiMi" »toji (192—950) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. Umrli so v LJubljani: 10. marca: Jakob Železnikar, kovač, 46 let, Kravja dolina št. 11, za jetiko. — Karo! Kresan, mizar, 69 let, Poljanska cesta It. 31, za plućnim emfizemom. 11. marca: Jera Grabeč, delavca žena, 46 let, Koli-zejske ulice čt. 20, za kozami. V deželnej bolnici: 7. marca: Marija Zupančič, gostija, 67 let, za plućnim emtizemom. 8. marca: Virginija Gersina, gostija. 33 let, za vnet jem pluč. — Matija Menart, gostač, 47 let, za rprideujem jeter. — Jožef Phkar, dninar, 22 let, za jetiko. — Janez Grum, dninar, 49 let, za jetiko. Tržne cene v LJubljani dne 10. marca t. 1. gl- kr Pšenica, bktl. 5-5 Rež, n 4 06 Ječmen, 3 74 Oves, f 244 Ajda, n 4 22 Proso, 3 74 Koruza, n r> m Krompir, • • 2,67 Leča, 12 - Grab, ti . 13 - Fižol, ti 11| — MuhIo, kgr. 1 — Mast, [ — 66 Špeh frišen n • 1 —160 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno : . , . Mleko, liter . . . . Goveje meBO, kgr, Telečje Svinjsko „ Kostrunovo , „ Pišanec....., Golob....., Seno, 100 kilo. . . Slama, „ Drva trda, 4 Qinetr. „ mebka, 4 „ utis ' — 64 [!— !90! H a — si i - M j—i60l — ho -36! — 50 —130| 2 67 2 32 II 7|50 4'50! Meteorologično poročilo. 9 a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi V mm. 10. marca 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 734-0 mm. 730*2 mm. 729 9 mm. 5-4* C 7-4° C 40° C ■I. jz. ■L jz. si. j z. obl. obl. dež. 4-90 mm. dežja. 11. marca 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 728*6 mm. 727 0 mm. 724-4 mn. 24° C 8-6» C 6*4° C brezv. si. zah. s), szh. obl. d.jas. obl 1300mm. dežja. Srednja temperatura 5-6° in 5-8°, za 2 8° in 3-0* nad normalom. ZDtmsijsslra, "borza, dne 12 marca t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes 77- 40 — gld. 77- 5 78- 70 — „ 78-70 107-75 — „ 108-25 92-35 — „ 92-40 856— — „ 857-— 267-30 — . 268-20 127 — — . 126-95 Papirna renta..... gld. Srebrna renta ..... „ Zlata renta...... „ 5" „ marčna renta .... , Akcije narodne banke. . . „ Kreditne akcije..... „ London........ „ Srebro........ „ Napol......... „ C. kr. cekini .... . „ Nemške marke..... 4'/,, državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 10-04»/, 5-99 62 37 250 gld. 100 . I Ogerska zlata renta 4*/ Ogerska papirna renta 5°/0 . . . 5«70 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avBtr. 4'/,,% zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolf o ve srečke..... 10 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 ,, Trammway-dru8t. velj. 170 gld. a. v. n n 10 04'/, n 5-99 gld. 62-32 v. 130 50 kr. 163 »» 75 „ 95 n 70 „ >-2 jj 95 , 105 ti ii 117 ii ii 127 u 25 „ 99 i> ii »i 178 j? 25 || 21 1» 71 99 || 50 „ 211 m 60 „ Na prodaj ali v najem posestvo na mahu. Več se izve: 'Gradom. CJraitoorjovo ulice 6t. 1,- (194-1) Kisla voda. kopališče Radence i Vsled j* obilnega ^SsJ**>.-r^4 ogljenokislikaT*"^^-^*«^/^* ''- svojo jako obilo „natio-lui<:oj-kulino". Uaruduvi poskusi so dokazali, da je ogl jeno-kisli „Lithion" p.-i proiinu najbolji« natrona, lithiona ^n^^^/v ' in najsoioTejSe je rad vanjska kisla ^^"»s^i, 4$' '* *s,n^ »dravi-voda kot specifikum pri: ^S«/,, ' ^SvS. lo. proti nu, kam nji v želodci, me- J *£2*yŠ?* hurji, ledvicah, zlati žili, bramo- ^s*y6*4AV4j. rici, brauoru, zlatenici, želodčnih bo- 7«s^^ leznih, kataru. Kope'ji, stmioTanja, rtitanatija ttn». Glavna zaloga pri Ferd. Plautz-u v Ljubljani. BUDIMSKA fi I m K«*, -o.ovu vplivajoče čistil r o H H tredaivo priporočalo naJElavnejsi WL HL ".drrvniki pti irebuSnih boleznih, Zj,8i.:iiRnji kr\i, ".blej boleznih r W na jeiiia i » 'edicpli ter hkroiulo"- nih boleznih, mrzlici; prodici' spusčajih, zapJran'i itd. Prodaja se v vseh špecerijskih in modH lnicah mineralnih voda, kpkor tudi v lekjrnuh in drogue.ijab. Lastniki: bratje Loser v Budapešti. Trgovsk pomočnik, izurjen v kupčiji mešanega blaga na deželi, aell bvo|o ■lužbo preiuenltl v kakem večjem mestu na Kranjskem ali tudi na Štajerskem. Najraje ustopi v prodajalnico mešanega ali špecerijskega blaga. — Ponudbe vsprejema iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Naroda". (187—2» ■CACAOj ČOKOLADA VlCTOR ScHMIDT & SoHNE ki jta pri prvej Dunaj skej razstavi kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, če imata naio uradno ref&i i&ftaja dvafizat ■na mesec na ceti po^i. „Stme-tovatec" ptina^a 'potjedets&c, ž>ivinaz&kc, vinat- o-fte- novice- tc%> daje nazočni&onv svojim do&te ao>po^a^^'rVc. svete. „e\n\e\ox>atec" stoji na teto 2 atd., &a aa. učitelje in finji&nice ty\idski$x šot pa te 1 a!9. (ifCa-x,očnitii, tii vstopijo n\ed tekom, do&e vse- i&i&te- štex>ittie tiste&a €ot«i*a. <103-3> METOVALEC. Dntniu (MHuti IM i prtkp JnaH*. Onda* ^ |U.Uo . kj IMVki inaW ..Jl.il.« liMjiik Tjmu. i'im m. u* i bi. - < i J ..m . r.;. ktnta. ^1 je tist s po3o6ami, tli yyzinaša ^T« saBjax>stie in oiptotv vztnazstic 2" čtantic. .^"Ltnaz4' i&tvaja dva-titat na mesec. „^Vztnazja*' dot>e y^ naxočnvfVt„elimclovatca"z>astonj. m Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr, Josip V o mi j a k. Lustnioa in tisk -Narodne Tiskarne."