plahta* * golima!.
• rvt.Trvzeia&mcto *»•.<
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.	C*a*	itubameani	iteriUu	WnVW.
./».v. »•»••	.	-•	,	n^rif»iaar	MumUMmu*nr-mn*mn+u*
GOVSKI E.IST
Časopis za trgovino^ Industrijo in obrt.
«n-.;i>uštvo m upravnisivo ir v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici '■opisi se ne vračajo. — SL P5'* čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953
- •*»„ vj#e'.?*^rxrxmj*txcmvzmjšA^Mx&miMwuuawMua*xMmsxHUMamMmmmmKmmna
IM^0U«»MMHCTUBmT0M3E«
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 0, za četrt lete. 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in loži se v Liubljan:
■•v	3-	i
leto is.
Teletu s ž;i. 552.
JUBLJANA, dne 27. februarja 1926.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 25.
Pred davčno reformo?
V	našo javnost so prodrla prva poročila o načrtu zakona o neposrednih davkih, katerega Je sestavila lansko po lot j e uradniška komisija, v katero sta bila izmed Slovencev poklicana finančni delegat dr. Savnik in tajnik Centrale industrijskih korporacij dr. Gregorič. Dolgo je zapiral ta načrt državni podtajnik za finance Neudcr-fer v svojo mizni c o, a po objavljenem sporazumu, ki predvideva med drugim tudi izenačenje neposrednih davkov, so se gotovo ne v pom ir jen j e celokupnega prebivalstva objavili tudi drobci načrta zakona, ki naj odpravi neenakomernost davčne obremenitve, katera se sedaj kaže med posameznimi deli naše države z različno davčno aakonodajo.
Končne sodbe si iz fragmentov načrta, ki zadevajo v prvi vrsti davčna merila, ne moremo ustvariti, a že to, kar moremo povzeti iz objav po raznih časopisih, nas vedno bolj prepričuje, kako so imeli prav oni zastopniki gospodarskih krogov, ki so od nekdaj poudarjali, da se neposredni davki nikakor ne dajo izenačiti preko noči, ampak da je treba za pravilno in smotreno izenačenje posebno za prilike v naši državi z mnogeličnimi razmerami izenačenje temeljitejše proučiti, nego se je do sedaj proučevalo pri nas.
Za enkrat bi bilo za prilike v naši državi vsekakor umestnejše, da se v pokrajinah, v katerih režejo davki preživo v meso našega gospodarskega življenja, namesto pospešnega izenačenja omilijo one davčne vrste, ld povzročajo najizdatnejše davčne neenakomernosti, na primer posebna pri-debnina in dohodnina.
Z uveljavljenjem novega načrta se bodo davki v naši državi splošno povišali. To velja tudi za Slovenijo in
Dalmacijo, v katerih se pobirajo dav ki po prejšnjih avstrijskih zakonih, poostrenih z raznimi pribitki in samostojnimi davščinami. Pri nas bodo z novim zakonom v izdatnejši meri obremenjeni trgovci, obrtniki in indu-strijci, ki plačujejo občno pridobnino. To se namerava' povišati povprečno za 10% od doseženih čistih dohodkov, kar pomen ja za davkoplačevalce, ki plačujejo še druge vrste davkov, predvsem dohodnino, ki bo pri dohodkih, dosegajočih komaj eksistenčni minimum, znašala že 6 %%, v zvezi z občno pridobnino vsekakor pre-občutno breme.
Načrt z davčnimi merili, kakršna priobčujejo poročila, ni sprejemljiv /a naše razmere. Predvsem je potre h -no, da se zniža občna pridobnina, odpravi dohodnina in da se glede ostalih davčnih vrst določila tako glede meril, kakor glede edmernih načel primerno preurede.
Poleg državnih davkov povišujejo davčno breme v prvi vrsti samoupravne doklade na direktne davke. Glede doklad dosedanja poročila povsem molčijo, dasi niso manj važne, nego osnovni davek, na katerega se pobirajo.
Predpogoj pravilnega izenačenja neposrednih davkov je sočasna ureditev samoupravnih financ na način, ki bo nudil samoupravnim oblastveni tudi možnost drugih dohodkov, nego so doklade na direktne davke. Naša samoupravna oblastva so sedaj pri pomanjkanju drugih dohodninskih virov prisiljena nalagati na neposredne davke vedno višje doklade brez ozira na znosnost davčnega bremena.
Podrobnejša določila priobčimo, ko prejmemo avtentični tekst zakonskega osnutka.
J. Zadrarec:
K članku o položaju mlinarske obrtnosti v Sloveniji.
Bodi mi dovoljeno, da predvsem izrabim svojo hvaležnost za članek, ki ga je napisal v »Trgovskem listu« in >Jutru* naš spoštovani gospod M. S. o položaju mlinarske obrti v Slovenji
Članek naši javnosti jasno dokazuje, v kako težkem položaju se nahaja slovenska irilinska industrija, koliko se ima boritti proti neprestanim intrigam vojvodinskih mlinov, naperjenim proti vsaki naši, še tako skromni priborita in slednjič proti njih nabiranju, ki sega celo do izpodbijanja eksistenčnih pravic za mlinarstvo v Sloveniji
S sredstvi, ki so vse prej kot solidna, so našli naši vojvodinski tovariši način, da obnovijo vprašanje ukinitve mlinarske tarife štev. 34. menda samo za to, ker ta tarifa pomeni za slovenske mline izza 1. oktobra 1925 neko majhno upravičeno priboritev. Ta tarifa namreč razlikuje visokost tovor-nine med mlevskimi izdelki in med žitom, odnosno postavlja dovoz žita iz Bačke in Vojvodine za ca 300—400 dinarjev pri 10.000 kg ceneje ter s tem vsaj deloma omogoča ohranitev zaposlenosti in konkurenčne zmožnosti mlinarstva v Sloveniji.
Za uvidevnost generalne direkcije, ki se je, da vsaj delno odpomore pretečemu poginu slovenske mlinarske industrije, k temu odločila, so bili merodajni različni argumenti predvsem okoLnost, da je popolnoma neopravičeno zahtevati enako* visoko
tovornino za žito v točasni vrednosti
30.000	Din za vagon, kot za vrednost mlevskih izdelkov, ki presega per 10 ton 50.000 Din.
Če se je svoječasno koncedirala našim žagam znižana tovornina za dovoz lesa, se mora tudi ohraniti upravičena znižana tarifa za dovoz mlev-skih surovin.
So pa tudi grugi argumenti, ki v polni meri opravičujejo obstoj imenovane ugodnostne tarife.
Slovenski mlini dobivajo žito liž ži-torodnih krajev Bačke in Vojvodine deloma v vrečah, večinoma pa v razsutem stanju.^ Primanjkljaj pri takih pošiljkah znaša redno več kot 1 %, za kar pa železnica po svojih pravilih ne jamči. S to izgubo mora toraj mlinar v Sloveniji že a prion računati. Že ta izguba znaša v škodo našega mlinarstva povprečno 3000 Din pri vagonu, računaje isto po današnji nabavni ceni pšenice.
Ne smemo pa prezreti tudi dejstva, da dobavljajo, kot povsod drugod mlini v Sloveniji žito, v katerem se nahaja trgovsko običajne 2—3% primesi, sestoječe iz prahu, ljulike itd. Naravno je, da morajo tudi za to brez-vredno primes plačevati visoko tovornino. če pa vržemo še konečno tudi pogled v kalkulacijske razmere slovenskih mlinov, ugotovimo z lahkoto, da isti vsled neugodnih trgovskih pogodb in tovornih r acij za odpadke mlevskih izdt’. v dosežejo komaj ono ceno od naših postaj, ki
jo dosežejo vojvodinski tovariši vsi«--! ugodnih vodno-vozarinskih razmer in vsled dejstva, da ležijo v agrarne.a ozemlju, raz postaj v Bački in Vojvodini, — čeprav stane slovenskega mlinarja dovoz odpadkov 30—40 Din per 100 kg več, kot konkurenco v Vojvodini.
Če primerjamo to priborjeno ugodnost s kvaram, ki obstoji za mlinarstvo v Sloveniji, si lahko na prstih ene roke izračunamo, da je obstoječi bene iluzoren in je le nekak slab protiutež za po geografski legi in naštetih Okol-nostih obstoječe zapostavljenosti.
Mlini v Sloveniji morajo toraj vstrajati na ohranitvi obstoječe izjemne tarife, ker jim le ta omogoča vsaj delno zaposlenost. Vsaka druga rešitev tega vprašanja bi (pomenila uprepaščanje te važne slovenske narodnogospodarske panoge
Rešitev tega vprašanja potom re-ekspedicijske tarifo bi služila zopet le vojvodinskim zlasti pa baškim mlinom, našim mlinom pa ne bi prinašala nikake koristi, ker nimajo zaledja, in, izjemsi redke slučaje, razpošiljajo svoje produkte kot kosovne pošiljke. Mlini v Sloveniji z vso odločnostjo odklanjajo rešitev tega vprašanja na označen način, ker bi ta služil edinole mlinom v Backi in Sremu, v ostalem pa bi bilo to novo orožje proti nam.
Direkcijo državnih železnic prosimo, da se ne da zapeljati na^ kriva, nečedna strankarska pota ter jo ponovno prosiimo, da tudi nam nadalje posveti trohico interesa.
Slovenska mlinarska obrt in industrija nadalje prosi naše poslance in naš tarifami odbor, ki se T kratkem sestane v Beogradu, da posvetijo temu rprašanju, ki postaja na žalost od dne do dne bolj nevarno, vso pažnjo, da tako reši od pamtiveka obstoječo slovensko mlinarsko obrt.
Dipl. rer. pol. Boris Zajet;:
Jugoslovanske vodne eeste.
(Konec.)
Prekop kralja Petra tvori zvezo Donave s Tiso v dolžini 123 km. Prekop je zidala neka delniška družba v svrho najkrajše zveze Donave s Tiso. Delniška družba je imela prvotno svoj sedež v Budimpešti, po nacionalizaciji leta 1923 ga je prenesla v Beograd. Nacionalizacija se je vršila samo v upravi, medtem ko se nahajata še dve tretjini delniškega kapitala v angleških in madžarskih rokah. Ta delniška družba ima pravo eksploatacije tega prekopa do 1. 1945, po tem letu preide prekop v jugoslovanske reke. Kanal ima 6 zatvornic različnih dimenzij; globočina se giblje med 1.55 m do 1.70 m.
Kralja Aleksandra kanal tvori zvezo prekopa Kralja Petra (Sombor) z Donavo (Novi Sad). Kanal ima 4 zatvomice in je 70 km dolg; globočina je ista kakor pri prekopu Kralja Petra.
Begejski kanal tvori zvezo Tise (pri Titelju) s Temešvarom v Rumuniji. Dolžina jugoslovanskega dela prekopa od izliva v Tiso do ru-munske mejo znaša 83 km; rumunski je dolg 42.km. Globočina prekopa znaša 1.50 do 2 m in ima štiri zatvor-nice različnih dimenzij.
Različni projekti prekopov, ki so vsi starejšega datuma, predvidevajo zveze Donave z Jadranskim morjem in Donave z Egejskim morjem. Omenjam tu samo najvažnejše tri: projekt prekopa Donava—Solun, projekt
kopa Donava — Sava — Kolpa—Reka (ali Kraljeviča) in projekt Donava (Wien)—Jadransko morje (Trst).
Najvažnejši izmed naštetih treh projektov je brez dvoma projekt prekopa Donava — Solu n , ki je posebno važen v prometno-tehnič-nem in političnem oziru. Ta projekt je stal po drugi balkanski vojni pred uresničenjem. Pravzaprav pa tu ne gre za izgradbo prekopa, temveč za to, da se napravi plesne reke Morava in Vardar. Kot izhod te vodne ceste je določen izliv reke Morave v Donavo. Vodna cesta je najprvo tek Morave navzgor do razvodja, od hi naj bi so napravil prekop čez razvodje v smeri Kumanovega do Vardarja, potem pa tok Vardar ja do gotove točke, od koder bi se razcepil prekop, ki bi pri Solunu dosegel Egejsko morjem Dolžina celokupne vodne ceste bi .vnašala približno 600 km. Pri gradnji tega prekopa bi bilo treba premagati višinsko diferenco 600 m s pomočjo 65 jezov in zatvornic. Promet naj bi se vršil s pomočjo 1000 tonskih vlačilcev.
Izvršitev tega projekta bi stala ogromno. Celokupni stroški za ta kanal so bili leta 1916 preračunjeni na približno 420 milijonov kron. Vendar pa je za pričakovati skorajšnje amortizacije, za kar govore sledeča dejstva: Vodna cesta Donava — Črno morje—Dardanele bi se s pomočjo tega prekopa skrajšala za približno 1000 km. Srednja Evropa bi bila zvezana z rečnim in kanalnim sistemom s Sredozemskim morjem, n. pr. Rhein —Main — Donava — Morava—Vardar . —kanal—Solun. Tendenca srednje in zapadno-evropske industrijske nad-produkcije za izvoz na vzhod hi pridobila s tem prekopom najkrajšo pot v Orijent.
Projekt prekopa Donava — Sava—Kolpa — Reka ali Kraljeviča je tudi starejšega izvora. Najprvo so bile tehnične, potem mater ijelne tožkoče, da se ta projekt ni uresničil in ravno pred svetovno vojno so hoteli začeti s tozadevnimi deli. Kot izhodna točka te vodne ceste je bil določen Vukovar na Donavi h. Šamac na Savi. Razdalja teh dveh točk znaša 56 km, torej za 420 km krajša kakor pot Donava do Beograda, od tu po Savi navzgoT do Šamaca, katerega dolžina znaša 477 km. Med Vukovarjem in Šamacem naj bi se zgradil prekop, potem gre vodna cesta po rečnem koritu Save navzgor do Siska, od tu po Kolpi navzgor do gotove točke, od koder naj bi se zgradil prekop z zatvomicami; ta prekop bi pri Reki ali Kraljeviči dosegel Jadransko morje.
Projekt prekopa Donava (Wien) — Jadransko morje (T r s t). Za to vodno cesto naj bi prišle v poštev sledeče reke: Mura, Drava, Savinja, Sava in Ljubljanica. Tozadevno je bilo napravljenih več projektov-. Najvažnejši je proiekt dr. Fran Urbana iz leta 1903. Začetek njegove vodne ceste bi tvoril že obstoječi prekop Wien — Wiener Neu-stadt. Ta prometna oesta bi bila kombinirana iz parobrodarskega prekopa in ladijske železnice. Ladijska železnica, ki naj bi bila z električnim pogonom, naj bi vlačilce z nosilnostjo 700 ton transportirala čez razvodje. Dolžina te vodne ceste bi znašala 492 km, torej za 85 km krajša kakor Donava—Sava—Jadranska železnica. Od celokupne dolžine naj bi bilo 33r ° km parobrodarskih kanalov ter
156.8	km ladijske železnice.
Davčne eksekucije v Sloveniji.
»Finančna delegacija objavlja uradno, da izide v eni prihodnjih številk izkaz o eksekucijah, ki so se radi direktnih davkov leta 1925 izvršile v Sloveniji. Iz tega izkaza je razvidno, <1a je mobilarna eksekucija v 38.735 (37%) primerih od 90.359, v katerih se je izdal eksekutivni opomin, dospela do rubeža, a samo v 92 primerih, torej niti 1 odstotku od celokupnega števila rubežev, do prodaje.
Davčni zaostanki, radi katerih je prišlo do rubeža, so znašali okroglo
49.8	milijona dinarjev; oni, ki so se mogli iztirjati šele s prodajo, pa okroglo 300.000 Din.
V	imobilami eksekuciji se je vknjižila zastavna pravica v 292 primerih za okroglo 8.4 mili j. dinarjev; dražbe so se izvedlo v 230 primerih, od teli je pa 229 takih, ki so se uvedle na predlog privatnih upnikov in je erar samo pristopil k dražbenemu postopanju, in le ena taka, ki se je izvršila direktno na predlog erarja.c
Ta komunike, katerega je poslala finančna delegacija nekaterim časopisom (»Trgovski list ga ni dobil! Op. ured.), ima predvsem očividno namen, da dementira podatke, katero so v proračunskih govorih navajali naši poslanci, da je bilo v Sloveniji okoli 48.000 eksekucij in hoče oslabiti vtis, katerega so napravili na našo javnost tudi izven Slovenije njih stvarna izvajanja o obupnem gospodarskem položaju Slovenije*
Finančna delegacija zasleduje smo-treno svoj cilj. Na eni strani nas hoče pokazati celemu svetu kot bogate ljudi, ki imajo težke milijone naložene v hranilnicah, na drugi strani pa označiti za hinavce, ki odpremo svoje že-sanio kadar se nas stisne, kajti v vseh mnogoštevilnih primerih se je — kakor delegacija uradno poroča nekaterim časopisom — samo v 92 primerih za izterjanje davkov prodalo premičnine, nepremičnine pa samo v enem primeru. Finančna delegacija najbrže ne čuti, kako se davkoplačevalec, kateremu preti eksekutivna prodaja, trudi, da dobi potrebna sredstva in da vsaj v zadnjem momentu prepreči prodajo. Na vsak način napravi že cfi-eielni komunike finančne delegacije vtis, da hoče le-ta pokazati slovenske razmere v svoji luči in sicer na način, ki bi človeku, ki naših razmer ne pozna iz lastnega opazovanja, utegnilo vzbuditi domnevo, da finančna uprava še premalo pritiska na davčni vijak in da pravzaprav postopa še milostno, da ni še bolj poostrila odmere davkov in izterjavanja davčnih zaostankov.
To in edino to prepričanje smo si ustvarili o objavah finančne delegacije, bodisi v tej ali drugi obliki. Vse imajo prozoren namen opravičiti njeno postopanje. V koliki meri se ji to posreča, nam leaže odgovor zastopnika ministra financ v proračunski debati, ki na stvarne podatke ni imel drugega odgovora, nego da smo Slovenci bogat narod, ki brez težave prenašamo bremena, katera se nam na-lagajo.
O podrobnostih statistike izprego-vorirno, ko jo objavi Uradni list. Že danes pa moramo pripomniti, da se nam objavljene številke ne zde avtentične. Čujemo, da je bilo samo na Viču pri Ljubljani razpisanih okoli 150 dražb zaradi zaostalih davkov. In v Ljubljani so bili lansko jesen vsi hodniki davčnega urada za mesto polni oklicev za prodajo premičnin. Številka prodaj se nam zdi odločno prenizka, odnosno zadeva samo izvršene prodaje in ne zadeva prodaj, ki se niso mogle izvesti, ker ni bilo — kupcev! Tudi ta statistika ne izkazuje in ne more izkazovati vseh onih naporov naših davkoplačevalcev 'm žrtev. ki jih doprinašajo, da zadostijo svoji davčni idolžnosti. Znani so nam številni primeri, v katerih se je davkoplačevalec zadolžil proti visokemu cbrestovanju, da je dobil za plačilo davkov potreben denar. Še več slučajev pa je, da je davkoplačevalec odprodal del svoje zaloge pod ceno kljub ogromni škodi, katera ga je zadela, samo da se je izognil že deloma rubežni, še večkrat pa prodaji.
Razsodbe Upravnega sodišča v Celju.
Dohodnina. — Ako davčno oblastv« izvede dokaze, k/Uere predlaga stranka, je tem dokazom ali verjeti, ali pa potom pomislekov ovreči njene trditve.
Tožba N. N., trgovke v N. zoper odločbo dohodninske prizivne komisije, odnosno delegacije ministrstva financ v Ljubljani, glede dohodnine za davčno leto 1923.
Tožbi se ugodi, v kolikor je naperjena proti ugotovitvi dohodkov iz zemljiške posesti in trgovine z mešanim blagom ter upravni akt zaradi pomanjkljivega postopanja razveljavi, v ostalem se pa tožba zavrne kot neutemeljena.
Razlogi: N. N., ‘trgovka v N., je napovedala za davčno leto 1923 iz trgovine z mešanim blagom 96.741 K, k mlina 5750 K ter iz ostalih dohodninskih virov 8000 K dohodkov.
Iz zemljišča ni napovedala nobenega dohodka. Tretja stran napovedi obsega natančnejši proračun dohodkov.
Predsednik dohodninske cenilne komisije v N. je v smislu § 210. zakona o osebnih davkih vročil stranki Obsežen pomislek z dne 6. marca
1924,	št. 400, glede zemljišča, trgovine z manufakturo in mlina, s katerim jo je hkrati pozval, da podrobno izika-že prejemke in izdatke iz vseh omenjenih dohodnih virov.
Toži tel jica je ugovarjala trditvam v pomisleku, češ da je zredila prašiča za dom, da je prodala mleka samo za (5000 K, da je uporabljala pri delu dva hlapca, dve dekli, dva do tri delavce in da je vsled tega posestvo pasivno, ki bode šele kaj neslo, če se bode sekalo v gozdu. Za dokaz je ponudila izvedenca N. N., posestnika v N. Nadalje je navedla, da je v trgovini z manufakturo delala samo z eno prodajalko in eno učenko in napravila samo 1,289.875 K prometa z 10% čistim dobičkom. Za dokaz je ponudila pričo N. N., trgovca v N., in svoje trgovske zapiske. Kooečno je navedla, da je v milinu zmlela samo 23 vagonov žita in pri tem zaslužila čistega 500 K pri vagonu, za kar je navedla kot izvedenca N. N.
Cenilna komisija je ocenila, ne oziraje se na te strankine navedbe, dohodke sledeče:
Iz zemljišča na 29.000 K (vrednost lastnih pridelkov 15.000 K In vžiitna vrednost korporacijske pravice
14.000	K) in iz samostojnih podjetij na 152.250 K. Slednji znesek je tako izračunala, da je vzela promet tdgovi-ne z 1,500.000 K in 12% čistih in množino zmletega žita z 2300 q a 15 kron in od skupnega donosnega zneska na tožiteljico odpadli del.
V	prizivu je izpodbijala tožiteljica ocenitev predvsem zaradi pomanjkljivega postopanja, ker se niso izvedli v odgovoru na pomisleke predlagani dokazi, radi česar je v prvi vrsti zahtevala, da se dokazi izvedejo in o njih izidu njo obvesti, na kar je cenilna komisija izvedla, predno je oddala mnenje o prizivu, vse po tožiteljici v pi iredbenem postopanju predlagane dokaze.
Prizivna komisija je priziv zavrnila in sicer kakor razvidno iz obvestila davčnega oblastva z dne 25. februarja 1925, št. 480 vsled tega, ker se tožiteljici ni posrečilo ovreči priobčenih pomislekov in je cenilna komisija določila davčno stopnjo v smislu §§ 159. do 171. zakona o osebnih davkih s pravilno uporabo priredbe-nih predpisov §§ 209. do 214. omenjenega zakona.
Obvestilo o rešitvi priziva je 'bilo tožiteljici vročeno dne 11. marca 1925, tožba na upravno sodišče pa vložena dne 2. aprila 1925, tedaj pravočasno.
Toži se radi nepravilne uporabe zakona v sledečih smereh:
1. Glede posestva je stavila pod dokaz po imenoma navedenem izvedencu izvestna dejstva, posebno da so stroški večji kakor dohodki.
2. Gilede dohodka iz trgovine je stavila v odgovoru na pomislek pod dokaz, da promet ni znašal več nego 1,289.875 K, čisti dobiček pa ne več kot 10%.
3.	Glede dohodka iz mlina je stavila pod dokaz po izvedencu Francu Majdič dejstvo, da se je zmlelo 23 vagonov žita z dobičkom 500 K pri vagonu. Vsi ti dokazi se niso izvedli, tako da je bila docela Močena od sodelovanja pri odmeri davka.
Upravno sedišče je o tožbi naslednje razmotrivalo:
I.
Glasom obvestila davčnega okrajnega oblastva z dne 25. februarja 1925 se je priziv zavrnil iz edinega razloga, ker se niso ovrgli predočeni pomisleki. Upravno sodišče predvsem ni zamoglo na podlagi administrativnega spisa preizkusiti, če to obvestilo odgovarja vsebini sklepa prizivne komisije, ki je sprejela predlog cenilne komisije, da se zavrne priziv po vzorcu b), ker upravnemu sodišču ni moglo biti, kakor je isto že ob priliki razsoje enega prejšnjega slučaja izvajalo, znano, kakšen kompleks razlogov podvaja davčno oblastvo pod vzorec b).
Vendar more za stranko biti edino merodajna le vsebina obvestila, kakor ga je od davčnega oblastva sprejela. Tudi upravno sodišče razmotri-va s tega stališča predmetni administrativni spor. Tozadevni izrek obvestila, da se niso ovrgli pomisleki, ima j svojo upravičenost vsaj glede dohod- j kov iz korporacijske pravice in iz mlinske obrti, v dejanskem položaju, kakor je razviden iz administrativnega spisa in v pravnih določilih. Kajti na pomislek glede dohodkov ‘iz korporacijske pravice stranka sploh ni odgovorila, kar je dalo davčnemu ob-lastvu upravičen povod za to, da je šlo preko strankine napovedi k uradni ugotovitvi tega dela skupnega dohodka.	(Konec prihodnjič.)
mwm* r	...—.—□
J fiko piješ „Euddha“ čaj, vživaš Ib na zemlji raj!
L———.	■■■	■	—■
THADEMRRK I,	■	 ,,	.	~~~	-	-... -ZJ
O petroleju.
Brali smo, da se*bo Standard Oil Co. spojila s Pacific Oil Co. in da bo ob tej priliki investirala 500 milijonov dolarjev novega kapitala. To vest so pozneje v toliko dopolnili, da se bo ustanovila nova družba, ki bo stala pod vodstvom Standard Oil Co. of | California in ki bo po možnosti ob- 1 držala sedanjo organizacijo Pacific Oil Co.-e. Ta transakcija je v prvi vrsti v zvezi z razširjenjem petrolejske baze Standard /lil Co.-e. Ta družba je polagala doslej več važnosti na svoje rafinerije in je morala zato nabaviti zanje večje množine petroleja na prostem trgu. Sedaj bo pa svojo lastno petrolejsko produkcijo izdatno razširila in si bo kot producentinje petroleja priklopila tri velike družbe in več manjših. Med enimi velikimi je tudi omenjena Pacific Oil Co., ki dobavlja sedaj dnevno 55.000 kub. čevljev petroleja. Ta družba ima 261.000 aerov (1 aere nekaj na 40 arov) sveta in zelo izdatne petrolejske vrelce v Kaliforniji. Druga družba, Pan-American Petrol and Transport Co., ima obširna posestva in bogate vrelce v Mehiki in Venezueli; tudi tretja družba, Magnolia Co., producira velike množine petroleja. S to povečano bazo bo Standard OiLCo. glede nabave petroleja skoraj neodvisna od trga. Od omenjenih 500 milijonov dolarjev jih bo šlo 250 samo za nakup Pacific Oil Co.
Sedaj je gotovo, da bo turški petrolejski monopol upravljala belgijska finančna skupina. Tudi Standard Oil Co. kaže veliko zanimanja, a njena udeležba zaenkrat ni verjetna, Belgijci so stavili že konkretne predloge; med drugimi tudi tega, da dajo turški vladi za njeno zahtevo 200 milijonov belgijskih frankov posojila. Kakor se sliši, bodo po uvedbi monopola cene petroleja še bolj padle' ker bo uvažal monopol v prvi vrsti ceneni rumunski petrolej.
Trgovina.
Trgovski stiki z Južno Ameriko. La
Comercial Sud - Američana — Buenos Aires, U. T. 44 — Juncal, želi zastopati juslovenske tvrdke na južno - ameriških tržiščih. Daje tudi na vsa vprašanja brezplačne informacije.
Tržaški trgovinski promet popušča. —
Obrtniška zbornica v Trstu je objavila o trgovskem prometu v Trstu za mesec januar 1926 naslednjo statistiko: Dovoz po suhem 1,099.703 kvintalov napram 1,486.491 kvintalom leta 1925, po morju 1,201.302 kvintala napram 1,150.655 kvintalov Leta 1925: skupno 2,801.005 kvinta-lov napram 2,146.146 kvintalov v 1. 1925. l/.voz: po suhem 891.399 kvintalov januarja 1926 napram 1,026.122 kvintalom v januarju leta 1925; po morju 744.626 kvintalov napram 961.166 kvintalom v letu 1925; skupno 1,636.025 kvintalov januarja 1926 napram 1,987.288 kvintalom januarja 1925. — Skupnega prometa je 3,937.030 kvintalov napram 4,633.434 kvintalom v januarju lani. Leta 1925 se je f bčutila v prometu izguba okoli
400.000 ton v primeri s prejšnjim letom. Tržaški trgovski krogi so v skrbeh in pravijo, da je izkazana izguba skoro
100.000 kvintalov v mesecu januarju glasen opomin za one, ki imajo v rokah usodo tržaškega prometa. Hamburško konkurenco* s Trstom podpira sedaj še nemški bojkot, ki se občuti tudi v Lombardiji pri uvozu v Nemčijo.
Trgovinska bilanca Nemčije »a leto
1925.	— Statistika nemške zunanje trgovine izkazuje za leto 1925 primanjkljaj v znesku 3686.5 milijonov zlatih mark (okroglo 22.100 milijonov italijanskih lir). Uvoz je znašal -12.482.5 (približno 74.890 milijonov lir), a izvoz je dosegel 7,796.750 milijonov lir. Uvoz ima tendenco padanja, kajti za julij je znašal primanjkljaj 411 milijonov zlatih mark in je potem stalno nazadoval. V decembru je bilanca izkazala prebitek 33 milijonov zlatili mark.
Istvost hrastove in smrekove skorje. — Neka tovarna usnja v Rumuniji išče zvez z izvozniki in producenti hrastove in smrekove skorje. Njen naslov je dobiti pri Zbornici xa trgovino, obrt in industrijo.
Prodaja. Dne 17. marca t. 1. se bo
vršila pri direkciji državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede prodaje okrog 5 in pol vagona starega papirja. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Industrija.
Važno za gradbena podjetja. — Albanska vlada namerava porazdeliti med svoje uradnike brezplačno zemljišča za zgradbo hiš. Zgraditi je 400—500 hiš, od katerih naj bi imel en del 8, drugi del 6 in tretji del 4 odelenja. Družba, ki bo pievzela zgradbo hiš, ima izvršiti tudi kanalizacijo okraja, v katerem se bodo zgradile hiše. Interesenti dobijo točnejše informacije v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo med uradnimi urami.
Dobava plošč iz brezovega lesa za sedala itd. Angleški konzulat v Zagrebu poživlja tvrdke, ki se zanimajo za izdelavo Škrat na vsk riž lepljenih plošč iz brezovega lesa za sedala itd. v debelini 5 ram, dolžini 4.57, 3.65 in 2.74 m ter v širini 83.82 cm, da mu pošljejo svoje ponudbe. Plošče imajo biti izdelane z rezljanim erte/em in po eni istrani dobro polirane. Interesenti za navedeno dobavo naj torej pošljejo svoje ponudbe direktno goriimenovanemu konzulatu.
Statistika naše industrije. MinMrsfcvo za socijalno politiko je sestavilo zanimivo statistiko industrijskih podjetij v naši državi. Leta 1925 je bilo pod nadzorstvom inšpekcije dela 9709 industrijskih pc^djetij, ki so zaposlovale 146.920 delavcev (125.585 moških in 21.135 žensk). Nesreč se je zgodilo 8135, in sicer 144 smrtnih; 7991 delavcev je pa zadobilo težke, odnosno lahke telesne poškodbe. Pod nadzorstvom Inšpekcije dela je 9442 parnih kotlov. Državna taksa za te kotle je znašala 1,700.000 Din. Eksplodirala sta dva parna kotla. Lani ise je prijavilo 861 novih podjetij, 350 podjetij' se je pa povečalo. Obrat je ustavilo lani 100 podjetij, in sicer 77 v lesni in 23 v mlinski industriji.
Davki in fakse.
Znižanje telefonskih in brzojavnih taks. Ministrstvo pošt in brzojava je sklenilo znižati od 1. aprila t. 1. telefonske in brzojavne takse. Telefonske pristojbine bodo znižane za inštalacije ter kratka in letna naročila v stanovanjih, pisarnah, trgovinskih in industrijskih podjetjih itd. Znižanje bo znašalo 40 do 50 odstotkov. Znižanje brzojavnih taks se bo izvršilo na ta način, da se bo ekvivalent po mednarodni konvenciji zmanjšal od 1 proti 15 na 1 proti 11. Kazen tega bo ministrstvo ta ekvivalent določevalo v bodoče po tečaju dinarja. Dalje se v ministrstvu proučuje tudi vprašanje znižanja poštnih pristojbin. To znižanje, ki pa nedvomno ne bo znatno, naj bi istotako stopilo v veljavo 1. aprila.
Davčno okrajno glavarstvo Slovenj-grarlec naznanja, da je odmera kantin-gentirane pridobnine vseli štirih razredov za leto ozir. ipriredlbeno dobo 1926/27 izvršena, ter da bodo predpisni izkazi razgrnjeni davčnim ravezancem v vpogled pri clbčinskih uradih v času »d 1. marca do 15. marca t. 1. Prizivni rok poteče dne SO. marca 1926.
Carina.
Carinski prejemki v 3. desetini niese-
Huarja t. 1. so pobrale centralne carinske blagajne na carini: v Beogradu 0,690.520 dinarjev, v Zagrebu 9,318.372 Din, v Dubrovniku 2,659.524 Din, v Novem Sadu 6,711.922 Din, v Splitu 1,972.875 Din, v Ljubljani 5,617.055 Din, v Mariboru H,689.555 Din, v Skoplju 2,283.375 Din bi na Sušaku 934.059 Din, skupaj 42,872.257 Din. V celem mesecu januarju t. 1. se je pobralo na carini 110,685.61 Din, v decembru 1925: 130,794.372, v novembru 174,299.736 Din. Od 1. aprila 1925 do 31. januarja 1926 se je v celoti pobralo 1.554,982.898 Din.
Denarstvo.
Službeni tečaji za mesee m are. 1 na-poleondor 218: 1 turška lira 247; 1 angleški funt 276; 1 dolar 56.50; 1 kanadski dolar 56.35, 1 zlata nemška marka 13 50 1 poljski zlatnik 7.65; I avstrijski šiling '■•<8; 100 francoskih frankov 207; 100 švicarskih frankov 1093; 100 italijanskih lir 229; 100 belgijskih frankov 253; 100 nizozemskih goldinarjev 2270; ICO ru-munskih lejev 24.30; 100 bolgarskih levov 40; 100 danskih kron 1475; 100 švedskih kron 1520; 100 norv. kron 1100; 100 pezet 800; 100 grških drahem 80; 100 češkoslovaških kron 168: 1 milijon madžarskih kron 796 Din.
Ali si že pridobil »Trgovskemu listu« vsaj enega novega naročnika?
Iz naših organizacij.
(ireinij trgovcov za politični okraj Logatec je poslal svojim članom, ki še 'tiso naročniki Trgovskega lista , na-1 slednjo
Okrožnico.
1 rgovski list«, edino trgovsko strokovno glasilo, Vas še vedno ne šteje med svoje naročnike.
Ker prinaša Trgovski list vedno članke, ki so za trgovce velike važnosti, in to o vseh aktuelnih vprašanjih trgovcev, je dolžnost teh, da list podpirajo. Posebno pažnjo posveča list davčnim, prometnim, carinskim vprašanjem, prinaša odločbe upravnega sodišča in razsodbe državnega saveta ter razne za gospodarstvo važ: ne članke. Gremij v bodoče ne bo več Pismeno odgovarjal na vprašanja, ki so bila že v »Trgovskem listu> pojasnjena.
Vabimo Vas, da »Trgovski list« takoj naročite in pošljete po priloženi Položnici naraočnino za celo leto ali ’v’saj za pol leta. Naročnina znaša ce-'oleSno ISO dinarjev.
Neva vas, dne 20. februarja 1926.
Premij trgovcev m politični okraj Logatec.
Načelnik:
S. Lenarčič s. r.
Kupujmo in podpirajmo
i* vrstno
KOLINSKO CIKORIJO
domači izdelek.
RAZNO.
Stojadinovič bo prispel v soboto v London. Iz Londona javljajo, da se v tamkajšnjih dobro poučenih krogih zatrjuje, da bo jugoslovanska finančna komisija na svojem povratku iz Amerike prispela 27. L m. v London. Finančni minister Stojadinovič bo os/tal več dni v Londonu in pričeli pogajanja glede ureditve j ugosl o vena k ega vo jnega dolga napram Angliji, ki znaša 30 milijonov funtov šlerlingov.
Izobešanje reklam v državnih poštnih potniških avtomobilih. Gospod minister pr/šte in telegrafa je z odlokom štev. 71835/1925 od 14. januarja 1926 dovolil, da se smejo v poštnih avtomobilih, ki obratujejo na progah, izobešati reklame vsake vršite, samo če niso v nasprotju z javno moralo ali z državnimi zakoni, in sicer na tak-le način: 1. Izobešanje reklam v poštnih avtomobilih dovoljujejo direkcije na prošnjo strank. 2. Reklama mora biti v okusnem okviru s steklom, in or a biti 30 X 20 cm velika in po zakonu taksirana. 3. Reklame se smejo iz-obešaiti samo v prostoru za potnike in sicer takoj pod stropom. 4. Za izobešanje reklam je lirelba plačati ite-le pristojbine: če se izobesi reklama v 1 avtomobilu 200 Din, v 2 avtomobilih 300 Din, v 3 avtomobilih 400 Din, v 4 avtomobilih 450 Dlii), v 5—6 avtomobilih 500 Din, v 7—8 avtomobilih 550 Din, v 9—10 avtomobilih 600 Din, v več ko 10 avtomobilih 900 Din. Ta pristojbina velja za 6 mesecev in se naprej plača. Prosilec naj v f svoji prošnji določi, na katerih progah in v koliko avtomobilih naj bi se reklama izobesila. 5. Oseba, ki ima dovoljenje, da sme izobesiti reklamo, izroči vodji garaže reklamo in prepis dovoljenja, ki ga je overila direkcija pošte in telegrafa, vodja garaže pa obesi potem reklamo na eno izmed praznih mest. Reklama, ki je že obešena, se ne sme premeščati drugam, najmanj pa zato, d« bi se na ta način dobil prostor za drugo reklamo. Pač pa sime vodja garaže premestiti reklamo v drug avtomobil, če bi avtomobil, v katerem visi reklama, ne obratoval dalje, kakor samo še 10 dni. 6. Ko poteče rok, pa želi lastnik reklamo, da ostane reklama na tistem mestu še nadalnjih šest mesecev, mora obnoviti prošnjo, preden rok poteče, in vnovič plačati pristojbino. 7. Vodja garaže mora paziti, kdaj poteče rok, najkasneje 10 dni po poteku roka pa mora sneti reklamo in jo izročiti lastniku, če ta to zahteva v roku enega meseca. Po tem roku direkcija ni dolžna vrniti reklame. Interesenti naj vlagajo prošnje pri direkciji pošte in telegrafa ^''Ljubljani. Dr/avni poštni potniški avtomobili obratujejo v področju ljubljanske direkcije pošte in telegrafa im progah Brežice—Novo mesto, Murska Sobota— Dolnja Lendava in Rečica na Paki— Mozirje—Gornji grad—Solčava.
Gospodinjska šola šolskih sester v Šmihelu priredi letos tudi v poletni dobi petmesečni gospodinjski tečaj in sicer v času od 7. aprila do 31. avgusta. Pogoj za. sprejem z uspehom dovršena ljudska šola in starost od 16 do 24 let. Ostale pogoje se izve pri vodistvu šole v Šmihelu pri Novem mestu.
Državna borza dela v Mariboru. Od 14. do 20. februarja t. 1. je bilo 118 prostih mest prijavljenih, 148 oseb je iskalo službe, v 62 slučajih je borza dela posredovala uspešno in 24 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 20. februarja t. 1. pa je bilo 885 prostih mest prijavljenih, 1251 oseb je iskalo službe, v 501 slučaju je borza posredovala uspešno in 70 oseb je odpotovalo. — Brezposelnost se nahaja še vedno v porastku.
< Državna borza dela v Ljubljani. Od 1. jan. do 20. februarja 1926 je vprašalo po delu: 778 meških in 165 žensk, vsega 349 oseb; ponujeno je bilo delo 508 moškim in 96 ženskam, skupaj 604 osebam; izvršena posredovanja: 334 moškim in 91 ženskam, skupaj 425. Odpotovalo je 125 moških, 11 žensk, skupaj 136 oseb.
Življenjsko zavarovanje v Avstriji. — »Neue Freie Presse« priobčuje v eni zadnjih številk poročilo o poslovanju za-
varovalnic v povojni dobi. — Poročilo naglasa, da razvrednostitev krone v povojni dobi ni vplivala na posle življen-skih zavarovalnic, dasi bi pri dejstvu, da so se s predvojnimi, to je polnovrednimi kronam,i krita zavarovanja plačevala v devalviranem denarju, bilo pričakovati da. bo masa vsled tega razočaranja pokazala hrbet zavarovalnemu poslu. V inflacijski dobi so imele zavarovalnice jako ugodne uspehe. Krog zavarovancev se je v povojnj dobi temeljito izpremenil. Gospodarska razdrapanost v povojni dobi je srednjemu stanu onemogočila štedehje, vsled tega pa tudi zavarovanje, ki je samo ena panoga štedenja. Zavarovanja srednjega, stanu so nadomestila izredno visoka zavarovanja in jako majhna, slednja znana pod nazivom ljudska zavarovanja. Ta zavarovanja so se sklepala na vsoto 2000—3000’ šilingov brez predhodne zdravniške preiskave. Pobiranje premij za mala zavarovanja je precej težavno. Deloma so se izpremenili tudi tarifi. Prebitek za upravne stroške je odpadel. Porast obrestne mere je omogočil znižanje premijskih tar.ifov pod predvojni nivo, dasi so se formelno preračunavali na 4% obrestni bazi. Sedaj je obseg zavarovanj dosegel tako izmero, da promet ne zastaja daleč za predvojnim prometom. — Zanimivo bi bilo, da bi eden naših zavarovalniških strokovnjakov pojasnil povojni položaj zavarovalnih družb in zavarovalnih poslov v naši državi.
VII. Trgovski semenj v Bruslju. Za VIL trgovski semenj v Bruslju, ki se vrši od 7. do 21. aprila 1926, dobijo interesenti legitimacije v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Za okrepitev Nemčije. — Nemški državniki smotreno pospešujejo okrepitev narodnega gospodarstva v Nemčiji, ki je v povojni dobi vsled devalvacije valute, prekomernih davčnih bremen in drugih neprilik utrpelo ogromno škodo. Smernice za okrepitev gospodarstva je podal pred kratkim v svojem program-nem govoru finančni minister dr. Rein-hold. V svojem govoru je napovedal skrajno štednjo v državnem gospodarstvu v tem smislu, da se uradniški aparat prilagodi davčni moči in plačilni zmožnosti davkoplačevalcev. V ta namen naj se izvede ‘razmeram primerno redueijo uradov in tudi sicer državne izdatke po možnosti zniža. Tem polom omogočen prihranek, ki bi povprečno znašal 650 milijonov mark naj se porabi /.a znižanje davčnih bremen. V prvi vrsti naj se zniža davek na poslovni promet skoro za polovico in prizna izdatne davčne olajšave za fuzije družb, za premoženjski davek in prometni dav^k na borzah. Vsi izdatki, ki zadevajo investicije, se razdele na daljšo dobo let in krijejo z dolgoročnimi posojili. — Nemčija smotreno okrepuje svoje gospodarstvo rut način, ki izboljšuje konkurenčno zmožnost njenih podjetij, dočini pri nas odločilni faktorji oklevajo v svoji gospodarski politiki irt jim niti ne pride na um, da bi z znižanjem davčnih bremen olajšali obupen položaj gospodarstva.
TRŽNA POROČILA.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 13 konjev, 8 bikov, 215 volov, 368 krav in 7 telet, skopaj 611 komadov. Povprečne cene za različne živalske vriste na sejmu 23. februarja 1926 so bile sledeče: Debeli voli 1 kg žive teže od 8 do 8.50 Din, poldebeli voli 7 do 7.50, plemenski voli 4 do 6.25, biki za klanje 5.75 do 7.50, klavne krave debele 6.50 do 7, plemenske krave 5 do 6, krave za klobasarje 3 do 4, molzne krave 4.50 do 6.50, breje krave 4.50 do 6.50, mlada živina 5.25 do 7.75 Dirt. Prodalo se je 328 komadov od teh za izvoz 69 v Italijo, 41 v Avstrijo. — Mesne cene: Volovsko meso II. vrste 1 kg 8 do 19 Din; telečje meso 1 vrste 12.50 do 20 Din; svinjsko meso sveže 12.50 do 27 Din.
•
Dunajska borza za kmetijske produkte. (24. t. m.) Kupčija (povprečno ni bila posebna. V pšenici je bila majhna ponudba, a tudi majhno povpraševanje. V turščici mlačna tendenca. Noti rajo vključno blagovnoprometui davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica, domača 40 do 40.50, madžarska potiska 79 do 80, kg 40 do 47; rž: marchfeldska 27.25 do 27.75; ječmen: domači 30 do 35; turščica: 20.25 do 21.25; oves domači 27.50 do 28.50; pšenična moka »0« domača 75 do 80, madžarska za carinjena 74 do 78, jngosl o venska 71 do 75.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. marca t. I. ponudbe za dobavo 300 m® borovih plohov; do 5. marca I. I. za dobavo -MXX) kg svinca v kladah; do 9. marca t. I. za dobavo 3024 kg bakrene pločevine; do 12. marca t. I. za dobavo 350 komadov vo-dostanskih stekel ter za dobavo 1000 komadov ročajev za lopate. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomske in odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 6. marca t. 1. ponudbe za dobavo 249 komadov ognjenih cevi. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Pri direkciji državnih železnic v Subotici dne 5. marca t. I. glede dobave 100.000 kg livarskega koksa in 1500 kg katrana; dne 19. marca t. I. glede dobave raznega materijama (barve, fiirnež, borate, glicerin, kristalna soda, laki itd.); dne 20. marca t. 1. glede dobave 15 komadov teirniolov ter glede dobave ščelarske robe; dne 22. marca t. L glede dobave 3500 kg kositra. — Dne 26. .marca l. I. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega materijala (mavec, grafit, katran, borakis za letanje, denaturi-ran špirit, solna kislina, soda, galica itd.); pri direkciji pomorskega saobra-čaja v Splitu glede dobave dežnih in delavskih oblek. — Dne 27. marca t. I. pri lupravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 242 komadov avtomobilskih gumijev. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
te
3
t*
ftS
W
<
Z
04
<
>
f-
m < o ►—« O
3
► C
>
o
N
(O
m
>'
02
H
55
O
h
EU
O
m
»O
K
O
o
u
Oh
O
0>»
•a
>o
o
n
•o
«
n.
K
O
M
O
L.
O J* *> u c8 M ta
Z
usl
C/5 "
m
o
w
>
n
k 3
W >g
»75 g
2 2 o 3r
h >-
tj a
tj
m a M V)
tovarna	*
rfnskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi
: naifinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina.
ZAHTEVAJTE PONUDBO!
Tehnično in higijenično najmoder-neje urejena kisama v Jugoslaviji.
Pisan*: Ljubljana, Dunajska cesta Sila, H. nadstropje.
!
KJE S JE KUPI?,
Le pri tvrdki
Brodarsko akcfonarcko draitvo ■>
»grad wOCEANIAw ‘ZET
Ctlcrvno odprervnlStfvo v Trsiu.
ugodne nabave surovin smo znatno znižali cene
nogavicam m drugim pleteninam
Ljubljana
Mfew Prvgsraavega spornsnlfca ob vodi.
^fafbolJH Hvalni alroj za rodbinsko ali aorloo rabo, svetovno tnanlh znumk ,■ Orflacner - Adler - Ph6nix7 Mola« posamezne dele za slroje !n ko-fctM, »Ule. olje, Jermcr.a, pnevmatika. Poak o vezenju no stroj brezplačen! — Ya€l«taa garancija! Na veliko! Ne malo!
P. n. trgovce prosimo, da zahtevajo cenike, ter se priporočamo
Poštni predal 44. H. FRANZE & SINOVI
Telefon štev. 425.	Ljubljana,	Privoz	10
Odhod is Splita v&akega, 1. mesec*
„	„ Šibenik*	„	4.	„
„	* Sušak*	10.
, Trsta	„	18.
gttteinja ev»E tunino t G raža ra: MantoiO«, Barcelono, Valen' Oran, Melilla,	Taugier,	CaijnrBlanca,	Teneriffe In
fa»n Patnir-s, pristane po potrebi tedi v ostalih tnediukafe.
Veletrgovine
kolonijsine In ^©c&rijske robe
trgo v*’**! proces ko.
Za Jugoslovanski patent št. 1403 od 1. februarja 1923 na:
Postopek za dobivanje In čiščenje matenjalij, ki se nahajajo suspendirane v vodi
(Verfahren zur Gewinnung und Reinigung von im Wasser in Su-spension befindlichen Materialien), se iščejo kupci ali odjemalci licenc.
Cen j. ponudbe na 1K10. MI3»n Sutlclje, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7./I.
tes SuAaia, Trsta, Splita, eventualno U lini« za: PatrKS, KsJ-s»ato, Pirej, Volo, Sohm, Cavallo, M«tIleno, Chios, Smirno, po potrebi Ghjtion, Dodeajrač, Rodi, Kandijo in Kanejo.
Za pojasnila se je obrniti na ravnateljstvo na Sušah u !« Klavno odpravništvo v Trstu ali na društvena sastopstva na Reki, v Šibeniku, Splitn in Gružu.
Zaloga svefce pražene kav«, mletih dišav ta rudninske vod«
Točna tu *oK«fcv» postrežb«!
ceniki
Priznano najsolidnejša domača tvrdka
IVAN M IM SIN, Ljubljana, Gosposvetska c 2
JOS. ROjiNA, Ljubljana
Najboljši šivaJni in pKetilnf stroji. Izborna konstrukcija in elegantno izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena lela 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Desetletna garancija. Pisalni stroji »Adler* in ,Uronia'.
Kolesa iz prvih tovarn ,OISrk©pp‘, ,StyrI«‘, Waf-fenrad' ,Kayser‘
jcWčt\nnV*Vt.	'
nSufell ---------------
Aleksandrova cesta št. 3.
Velika zaloga vsakovrstnega Čc&kcga in angl«£kega blaga in subna — Bogatn izbira vseh vrst izgotovljenih oblek, ragUinov, površnikov, dežnih pleSčev iid. po izreduo nizkih cenah
Šestimi ItrojaSki aiteije S
Točna postrežba! -  ■—.   — Solidne cene 1
jofip" Proti gotovemu jamstvo daje tudi iu usodna mesečna očptaeils!
ww.*
Trgovci! Obrtniki!
Pri Ivrdfei
JOSIP PETEUNC
prodaja
PREMOG Isb slovenskih premogovnikov
v«eh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja ir» razpečava na debelo
Inozemski premog in Stojte«
vsake vrste in vsakega izvora. ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški m angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Prometni zavod ze premog d.d.v Ljubljani
Miklošičeva testa St. 15, II. nadslr.
LJUBLJANA
hH*u raiarmneja spomenika, ob n#
nm polrebHlnt n il.tl)., kn\mtm. £evt)arje In sedlarja
no veUko In malo
P+ naJnHJI dnemi ecal.
D. Z O. Z.
carinsko posredniški In spedicljski bureau
LJUBLJANA
Kolodvorska ul. 44
Naslov brzojavkam: _	_	_	_	Telefon interurbanl
.oioM' Podružnice:	u«.«]
MARIBOR, JESENICE, RAKEK.
Naročajte in razširjajte
Trgovski
fraaBK*rji£»
list"!
Obavjjo vse v to itroko spadaJoCe posle najhitreje in pod nq)kulantnlml pogoji.
14. 1». A. — Najualj ai0Uini mi HMaunUni aa trgovska »otoranja. Ne?« znižane cen« « 192».
iuio-fluto Lisibiiana
Obrestova nje vlog, naknp In prodaja vsakovrstnih vrednostnih
papirjev, deviz in valut, borzna na-
ročila, predujmi iu krediti vsake
vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, sale-dcpositl itd, itd.
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavke: Kredit Ljubljana	•	Telefon	štev.	40,	457,	548,	805,	806
* Peterson International Banking Code
Pisma: 2ebljarska zadruga, Kropa (Slovenija),
Brzojavke: Zadruga Kropa.
Telefon interurban: Podnart 2.
Odporna! amdaik <&. IVAl PLESS, LjvUjua. — Za Tfyov«frQ-li><)
HKUR< bot l*d*j«*etj* te tMmrfr: A.SBVEB, Ljubljani,.