GLAS NARODA
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matt«-, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NO. 53. — STEV. 53.
NEW YORK, SATURDAY, MARCH 4, 1916. — SOBOTA* 4. MARCA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Nemške čete so slednjič zavzele vas Douaumont.
VROČI BOJI PRI VAUXU ŠE DOZDAJ NISO POJENJALI. — FRANCOZI PRED DOUNAUMONTOM. — PARIŽKA POROČILA. — FRANCOSKI PREDSED NIK R POINCARE V VERDUNU. — ANGLEŠKO URADNO POROČILO. — NEMCI SO VJELI VEČ KOT TISOČ FRANCOZOV. — BITKA JE POSTALA VELIKO BOLJ VROČA KOT JE BILA ZADNJE DNI. STRAŠNO OBSTRELJEVANJE.
Rušilec trgovine,
Angleški kapitan poroča, da je ne znan parnik streljal na njegovo ladjo. — Se skriva, blizu Amerike.
Pariz, Francija, marca. — Danes popoldne je izdalo vojno ministrstvo poročilo, da so zavzeli Nemci vas Dounaumont. Okoli vasi Yanx, ki leži malo bol j južno, divjajo strašni boji.
V	Loi.tringiji so odbili Francozi močan nemški artilerijski napad.
Parii, Francija, 2. marca. — Nocoj je bilo tukaj sledeče uradno razglašeno:
Bitka, ::i se vrši severno od Verdu na, šf* zdaj ni kon-• ana. V ok- lici Dounaumoma smo zasedli nekaj višin, s katerih zaii oreino kontrolirati vso okolico. Naša artile-nin št* je omejila samo na obstreljevanje nemških kon-**ej»tracijski;i t«h-k, posebno onih v okolici Beaumonta.
Adjutant Navare je izstrelil včeraj že šesti nemški zrakoplov. -Zrakoplovca, ki sta bila \o lahko ranjena, so Francozi vjeli.
Berlin, Nemčija, 3. marca. — "Koehiische Zcitnng" jo dobila podrobna porodila o bitki, ki se je vršila v gondii pri Haumondu. Poročilo se glasi:
Mod nemškimi postojankami v bližini Glabisa in med Hattmoiidom leži velika ravnina. Ker ni.so mogli na--i vojaki dol ti pri prodiranju nobenega kritja, je umevno, da jih je jako veliko število padlo. Utrdbe pri Hau-niondu !«n hiie opremljene z najmodernejšimi topovi.
Fopoldn* je bilo izdano povelje za splošen napa ti. Francozi m» i z van redno hrabro borili, toda na šili niso mogli zadržan.
Nemci pravijo, da so francoski strelni jarki v higie-ničnem oziru veliko boljši kakor pa nemški. To so že pred meseci konštatirali razni nevtralni vojni poročevalci.
Paril, Francija, 3. raarea. — Francoski predsednik Poincare je bil v torek v vasi Revigny, kjer je osebno odlikoval par vojakov, ki so bili 20. februarja izstrelili neki nemški zrakoplov Zeppelinovega sistema. Nato se je podal Poincare v Verdun, kjer se je mudil par tir.
Vojni minister Gallieni je vsem vojakom čestital, ker so zadržali nemški naval.
London, Anglija, 3. marca. — Nocoj je bilo sledeče uradno razglašeno:
Pri ,,Hohenzollern*, reduti smo eksplodirali danes š< <t min in zasedli žrelo, katero so eksplozije napravile.
V	tej okolici se vrse neprestano vroči artilerijski spopadi.
Pri i pernu smo zavzeli včeraj nemške strelne jarke v dolžini 200 jardov ter vjeli pet častnikov ter 249 mož.
Berlin, Nemčija, 3. marca. — Naše čete so pri zavze-t jU Dounaumonta vjele preko tisoč francoskih vojakov.
Pariz, Francija, 3. marca. — Časopisje se bavi na doljjo in široko o položaju pri Beaumontu. Večina časni kov je mueuja, da Nemci ne bodo prav ničesar opravili. Sprva so mislili, da bodo tako napredovali, kakor so lansko leto na Rusko Poljskem, pa so bili že drugi ali tretji dan zelo razočarani. Zdaj so izprevideli, da je vse njihovo prizadevanje zastonj.
Severno od Verduna bomo kmalo stopili v ofenzivo in pognali sovražnika v beg.
Berlin, Nemčija, 3. marca. — Poročilo, ki ga je izda lo vrhovno vodstvo nemške armade, se glasi:
Na višinah južno od reke Maas smo zavzeli po tri dnevnem obstreljevanju vas Dounaumont. Vjeli smo več kot tisoč francoskih vojakov in zaplenili veliko težkih topov.
Naši letalci so obstreljevali zunanje verdunske utrdbe. Južno od Ypema so zasedli Angleži nekaj kotlin, katere so povzročile mine. toda odtam smo jih že naslednji dan pregnali.
Južno od prekopa La Bassee je po bajonetnih nasko-kih, ki s o se vršili zadnje dni, zavladal skoraj popolen mir.
V	Champagne je sovražna artilerija še vedno v akciji. Škode ne povzroča posebne, ker zamoremo mi z nekaterih postojank kontrolirati skoraj vso okolico. V gozdu Bolance smo uspešno odbili vse francoske napade.
Nemci so začeli s ponovno koncentracijo svojih čet.
Newport News, Va., 3. marca. — Kapitan D. W. Griffiths, poveljnik angleškega parnika "Swift Wings", pripoveduje, da je kakih 400 milj od ameriške obali streljala nanj neka sovražna ladja, ko-je inif1 mu je n^rnann. Podobno zgodbo je povedal kapitan -lohn-ston, ki ie dospel s svojim parni-kom "Ladv Plymouth" v Old Point.
Kapitan Griffiths je rekel, da je bežal s svojim parnikom, kolikor je mogel, ko ga je začela obstreljevati neznana ropariea in. da se mu je zdelo nekaj časa. da ga bo sovražnik dohitel, Parnik "Swift Wings" je bil napaden ob peti uri popoldne in dim nr.padalne ladje se mogel videti do mraka, nakar je izginila vsaka .sled o napadalcu.
Kapitan n.i "Swift Wings" je videl dva skrivnostna parnika tudi v bližini angleškega otoka Ber-mude, a so ni hotr-1 natančneje pobrigati za njihovo identiteto, temveč je začel bežati, kolikor je mogel.
Parnik "Lady Plymouth" je bil preganjan od neke neznane ladje šestintrideset ur sredi atlantiške-ga oceana. Posrečilo sp mu je ube žati pod varstvom no^i in prihajajočega viharja.
Brezplačno
dobe vsi nail naročniki ▼ Pennsyl vaniji knjiik» "Vorm
Odlikovanje. London, Anglija, 3. marca. — Danes zvečer je bilo uradno razglašeno, da je izročil francoski poslanik angleškemu vojnemu mini* lordu Kitchenerja veliki kril legije.
Aretiranje potnika-morilca.
Kristijanija, Norveško. 3. marca. — Ob prihodu parnika "Oscai II." iz New Vorka. je aretirala po lieija na prošnjo ameriškega po laništva židovskega potnika -Jofir Holubowskega, ki je obtožen umora v Pennsylvania i. ilolubow-ski. ki je namenjen domov na Ru sko, zatrjuje svojo nedolžnost, ven dar pravi, da sf no bo upiral izro čitvi.
Rumunija žaluje po umrli kraljici
Amsterdam, Nizozemska. 3. mar ca. — Poročila, ki prihajajo dane? iz Bukaršeta, zatrjujejo, da je v žalni obleki vsa Bumunija rad smrti kraljice, ki je bila kot pesni ca in pisateljica znana pod pesni škim imenom "Carmen Sylva" (\ latinskem jeziku za: pojoči gozd)
Prestolica je vsa v črni žalni o bleki in zastavah in vse javne pri reditve so bile preklicane za dva tedna.
Pogreb se bo vršil jutri.
Uničeni Zeppelini.
London, Anglija, 3. marca. — Iz Amsterdama poročajo, da sta bila uničena dne 21. februarja v Belgiji dva Zeppelina.
"Eden Zeppelinov se je vračal iz ognja ter je bil očividno zadet od artilerijskega ognja", je trdilo poročilo. "Padel je na tla pri Ez-hezee ter poškodoval neko hišo in ranilo osemnajst otrok."
"Drugi je padel pri Maisnault. Razvaline so naložili na nek vlak, ki jo vozil v Kolin na Nemškem."
Povišanje plače delavkam.
Philadelphia, Pa., 3. marca. — Petnajststo deklet, ki so zaposlene pri Stetson Hat Company, je dobilo obvestilo, da bodo dobile povišanje plač, ki bo znašalo približno $1.25 na teden.
Več sto mož je zastavkalo včeraj. Odboru, ki zastopa stavkujoče, so odrekli pogovor z družbinimi u-radniki.
Theodore Roosevelt.
Port of Spain, Trinidad, 3. marca. — Danes je dospel semkaj polkovnik Roosevelt s svojo soprogo. Pozdravil ga je zastopnik governorja in mnogih odličnih mešča nov.
Tukaj bosta ostala deset dni. Ker si oba gosta želita počitka, se bosta odzvala le nekaterim povabilom.
BO JAKI roiOBI
Stavka krojafiev*
V New Yorku je zastavkalo 5000 krojače v. — Zahtevajo, da se jim zviša plačo za 20 odstotkov.
Te dni je zastavkalo v New Yor-ku .">000 krojačev, ki so večinoma uslužbeni v raznih delavnicah in krojačtiicah na 5. Ave. Generalni organizator je izjavil, da bodo naj-brže zastavkali krojači po celi deželi in da bo udeleženih pri stavki najmanj 150,000 oseb. Danes opol-dno bo zastavkalo v New Yorku še kakih 15,000 krojačev. Stavkarji zahtevajo, da se jim zviša plačo za 20 odstotkov In da se odpravi tako-zvane "open shops". Po nekaterih delavnicah je namreč tako : preddelavci pomerijo in vrežejo o-bleke ter dajo ]>osamezne kose krojačem, da jih doma sešijejo. Krojači so morali dozdaj delati 14 do IG ur na dan. in so dobivali za to samo kakih na teden. Obleko katero napravi delavec v enem dnevu, prodajo na 5. Ave. za $75. Te dni so bodo vršila po New Yorku zborovanja, na katerih bodo sestavili stavkarji resolucijo in jo poslali pristojni oblasti. -— Za mir in red bo skrbela policija. — Stavkarji upajo, da bodo v rem boju zmagali.
Eksplozija.
Lancaster, Pa., 3. marca. — Sinoči je bila razrušena hiša Willia-ma Lebegerna od plinove eksplozije. Lebegern je mrtev, njegova žena pa nevarno ranjena. Gospodar Lebegern je baje sam odprl pHn s samomorilnim namenom. — Njegova žena je zaduhala plin ter šla gledat za vzrok z gorečo svetilko. Takoj nato se je pripetila eksplozija ter jo je odneslo skoz okno ,da je padla enajst čevljev na tla. Njeno stanje nevarno.
Zamorski boksar.
London, Anglija, 3. marca. — Jack Johnson, zamorski boksar, je sinoči zapustil London ter se podal s svojo ženo v Koruno na Španskem. Zadnji teden je dobil lohnson od angleških oblasti povelje, da mora oditi iz Anglije. Takrat so rekli, da bo šel Johnson v južno Ameriko.
Pobeg jetnikov.
Mercer, Pa., 3. marca. — Iz Merer okrožne jetnišnice so pobegnili štirje jetniki na ta način, da so prekopali luknjo skoz osemnajst-lalčno« steno. Stražniki jih zasle-lujejo. Jetniki so si napravili dol-to vrv iz posteljnih odej ter se po iji spustili skoz napravljeno luknjo ob steni na tla.
Dresura.
Izmed vseh živali je pse najlažje Iresirati. — Dresirane pse se uporablja v razne namene.
Iz Male Azije.
Poročila pravijo, da se Turki približujejo Adenu. — Ruske čete so zavzele mesto Bitlis.
Petrograd, Rusija, 3. marca. — Vrhovno poveljstvo ruske armade poroča o položaju v Kavkazu:
Naše čete neprestano zasledujejo sovražnika. Boriti se morajo s silnimi težkočami, ker so ceste zasnežene in ker mraz še vedno ni pojenja).
Rusi so zavzeli po parurnem obstreljevanju mesto Bit lis in zaplenili šest topov. Med jetniki se nahaja tudi 16 častnikov in 1 polkovnik.
Berlin, Nemčija, 3. marca. — Turšl co vrhovno poveljstvo naznanja :
V bitki, ki se je vršila pri Dja-fjuhu . blizu Adena), so izgubili Angleži 160 mož. Angleži so začeli zapuščati razna pristaniška mesta, posebno pa Aden.
London, Anglija, 3. marca. — Arabci so pod poveljstvom turških častnikov zasedli mesto Sidi Bara-ni v zapadnem Egiptu. 26. februarja so imeli Turki veliko izgube. — Angleži so jim odvzeli 33.000 patron. eno strojno puško in petdeset velblodov.
Carigrad, Turčija, 3. marca. — Zavezniške bojne aldije so obstreljevale Sedi-l-Bahr, V Kavkazu ni nič novega.
Boji ob Dvini in Seretu.
Berlin, Nemčija, 3. marca. — Nemško vrhovno poveljstvo poroča : — Ob roki Dvini in ob Seretu so se vršili veliki spopadi med našimi in ruskimi četami.
Petrograd, Rusija, 3. marca. — Uradno se razglaša -. — Naša posadka je razkropila sovražne čete ki so se približalo mestu Cartori-sku v Voliniji.
Bolgarska.
Sofija, Bolgarsko, 3. marca. — Ministrski predsednik Radoslavov je rekel pred kratkim, da so vse bolgarske stranke zadovoljne z vladno politiko in da se popolnoma strinjajo ž njo. Bolgarska ne hrepeni po nobenem ozemlju, ampak bo pridržala samo oni del Maeedo-nije, katerega so ji bili v drugi balkanski vojni odvzeli Srbi.
•j.. -.5 - ,
Pes in konj sta najbolj zvesta človeku. Kdo še ni bral o slavnih bernardinskih pseh, ki pozimi rešujejo ponesrečene potnike, jih spravijo k gostoljubnim menihom ter jim s tem rešijo življenje? — Pes in človek sta neločljiva prijatelja. Psa se da lahko dresirati in *e ga lahko uporabi za razne namene. Posebno v sedanji vojni igrajo psi zelo važno ulogo. — V francoski armadi imajo pse, ki prenašajo važna poročila, ki iščejo po bitki ranjence in ki avizirajo prihod sovražnika. Pes je posebno prvim četam v zelo veliko pomoč. Yeckrat se je že zgodilo, da je našel pes ranjenea dve ali tri milje vstran od bojne črte, nakar je pritekel k četi in začel toliko časa cviliti, da se je odpravila ž njim vojaška patrulja in našla ranjenega vojaka.
V letošnjem Koledarju dobite zelo zanimiv članek 'Pes v vojni*. V njem je natančno popisano, kako so se posluževali psov že stari Rimljani in Grki, ter je povedano, kakšno ulogo igra pes v sedanji vojni. —V Slovensko-Ameriškem Koledarju najdete še veliko lepih povesti, raznih drugih člankov in veliko šale. Koledar krasi nad trideset slik. Naročajte ga pri: SLOVZHIO PUBUSHZVO OOh
ET.
Pozor pošiljatelji denarja!
Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, STAJEBSKO, ISTRIJO, KOROŠKO, HRVATSKO, in druge kraje v AVSTRO-OGRSKI blizo 7mi-lijonov kron. Vse te poSilja-tve so dospele v roke prejemnikov, ne tako hitro kakor prej v mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali mancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo sa njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in naslov osebe, kateri se trna izplačati.
	Cene:		
K	f	K	%
»S.... It...«	.90	IV	16.80
	1 60	13i>—.	18.30
tf....	a. so		19.60
90....	3.00		21.00
	3.70	16( .*•«	22.4C
	4 40	17«....	83.80
35....	5.10	18*	26.20
40....	5.80	19l .	86.60
	6.50	SOl . ...	28.00
60....	7.30	25<	35.00
56....	7.85	30"..-	42.00
60....	8.55	3o(•».»	49.00
	#.25	401 a.*«	56.00
70....	9 96		63.00
76____	10 65	GO*	70.00
80....	11.35	600....	84.00
85....	13 0>	700....	98.00
	12 75	800....	119.00
100...«	14.00	900....	126.00
110....	15.40	1 1000____	139.00
Senat zavrnil resolucijo. Največja nesreča na morju.
SENAT JE ZAVRNIL RESOLUCIJO, NAPERJENO PROTI POSTOPANJU PREDSEDNIKA WILSONA
-	GLASOVANJE. — REPUBLIKANCI IN DEMO KRATI. — SLAB UTIS V BERLINU. — PREDSED NIK IN UPRAVNI URADNIKI ZADOVOLJNI. — 3,130 MOŽ UTONILO PRI POTOPU LA PROVENCE.
—	POMOŽNA KRIŽARKA JE PREVAŽALA ČETE. NAJVEČJA NESREČA V MORNARIŠKI ZGODOVI
NI.
Washington, B. C., 3. marca. — Danes je glasoval senat o Gorejevi resoluciji v svarilo Amerikaneem, naj ne potujejo na oboroženih parnikih ter jo zavrgel z veliko večino glasov, namreč z 68 proti 14 glasovi.
Odbor za zunanje zadeve v poslanski zbornici je poleg tega ugiadil pot z 17 proti dvema glasovoma za odstranjen je vseh podobnih razmer v tej zbornici. V svojem poročilu zatrjuje odbor za zunanje zadeve, da stavi listava voditev diplomatičnih pogajanj v roke predsednika in se odboru za zunanje zadeve vsled tega ne zdi u-mestno. da bi se poslanska zbornica nmešavala v taka v-prašanja.
Izkazalo se je po zasebnih zaupnih brzojavkah, da je imelo nesoglasje v ameriškem kongresu v Berlinu ravno tak upliv kakršnega se je predsednik Wilson bal. Ta poročila dalje še dokazujejo, da je imela nemška vlada v Berlinu gotovo mnenje, da ameriški kongres ne bo podpiral Wilsona. če bi on zagovarjal stališče, da nihče ne sme potapljati trgovskih ladij, čeprav so oborožene v obrambne svrhe, kar je dovoljeno po obstoječih pravilih mednarodnega prava.
Brzojavke, ki so dospele v Washington danes dopoldne pokazujejo, da so v Berlinu mnenja, da predstavlja pravo mišljenje v Ameriki ne predsednik, temveč kon gres.
Predsednik Wilson se ni še izrazil o koraku, ki ga je napravil senat, ki je zavrnil Gorejevo resolucijo, ker nestrpno pričakuje, kaj bo ukrenila poslanska zbornica kongresa. Upravni uradniki v splošnem pa so zadovoljni z izidom glasovanja v senatu.
V prilog predsednikovega stališča so glasovali vsi demokrati, raz ven dveh, poleg tega pa tudi večina republikancev. Tudi senator Gore, ki je s svojo resolucijo napravil toliko nesoglasja, je glasoval z večino senatorjev ter rekel, da ne bo predložil nikake resolucije več ali pa poskušal oživiti načrt, ki ga je senat zavrgel.
Pariz, Francija, 3. marca. — Danes je naznanilo mornariško ministrstvo, da se je nahajalo na krovu francoske pomožne križarke 4'La Provenceki se je potopila v Sredozemskem morju 26. februarja, skoro 4000 mož.
Ker je naznanilo mornariško ministrstvo, dne 29. februarja, da znaša število preživelih 870, cenijo iz tega. da je poginilo pri potopu parnika "La Provence" nad 3.130 mož
To je edini slučaj v zgodovini, da bi poginilo toliko liudi naenkrat pri potopu ene ladje na morju. To je tudi največja katastrofa v mornariški zgodovini, celo tudi, če sta se potopili dve ali več ladij. Iz kateregakoli stališča je to največja nesreča na morju z ozirom na izgubo življenj izza 27.-28. maja, ko je bilo rusko brodovje pod admiralom Roždest venski m uničeno od admirala Toga in njegovega japonskega brodovja, v kateri bitki je poginilo 4000 ljudi, deloma ubitih, deloma so utonili z 21imi bojnimi ladjami.
Do potopa parnika "La Provence" je bila največja nesreča na morju ona, ki je zadela parnik "Titanik" od parobrodne družbe White Star Line. "Titanik" je zadel ob ledeno goro dne 14. aprila 1912. ter se je potopil z 1595 potniki na krovu, doeim je bilo rešenih samo 743.
Francosko mornariško ministrstvo ni dalo nikakega pojasnila o vzroku potopa "La Provence", vendar dom-neavjo. da je zadela ob mino ali pa je postala žrtev kakega sovražnega podmorskega čolna, ki je prevažala francoske Čete med pristani ob Sredozemskem morju.
Ker se zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših oenah in bomo tudi nakasovaH po njih. — Včasih se bo sgodilo, da dobi naslovnik kaj vež, včasih pa tudi kaj manj. List dospe na apad vadi par dni kasneje In med ko dobi naslovnik list ▼ pri
T«kET.
Portugalska zaplenila nadaljne ladje.
London, Anglija, 3. marca. — Nek časnikarski dospisnik v Bom-bavu v Indiji poroča, da je bila obešena portugalska zastava na vseh nemških parnikih v Mormu-gao in da so bili Nemci, ki so bili na parnikih, vsi internirani v Panj inu.
Panjin ali Nova Goa je glavno mesto portugalske kolonije Goa v Indiji. Pred kratkim je bilo raz-glašeno, da je zapovedala portugalska vlada zapleniti tudi vse nemike ladje, ki se nahajajo v portugalskih kolonijah.
Cadorna. Bim, Italija, 3. marca. — Italijansko vrhovno armadno poveljstvo razglaša:
Silno visok sneg (ponekod ga je kakih pet metrov) popolnoma nič ne ovira delovanja naših patrulj in naše artilerije. V okolici Gorice in ob soški fronti je položaj neiz-premenjen.
0
Rusko posojilo. Chicago, 111., 3. marca. — Skoro so končane že vse priprave za pod-pisanje triletnega ruskega posojila v znesku 75 milijonov dolarjev, ki ga bodo krili ruski železnii$ri ' vrednostni papirji.
BUS K2BOB& i. MŽ«T!X. isffl-
ii

I.
PI A Q U II DO R H^ obiti toliko nemških vojakov, ko-'sem, da ml jo blagovoli poslati, ULHO n M II U II H likor jih pride novih vsako leto da svojo popravim. Ravno danes
(Uornk Dally.)
Owned tail published by tfcl
■LOVKNIO PUBUSHINa
(• •orpormtUm.) »KAlfK BAK8F.R, Preaktoai.
LOTTIS BBNEDTK. TKUU«.
00.
1'tADO ot BuiiniM of the corporation
sad addressee of above officer«: |> Cor t Ian It Street, BorouzU of Mai hattazu New York City. N. Y.
*a celo teto t*U* iist m. A merit o In
a »ol lata ------------------LBO
a aelo lato aft mesto New York..	COO
m pol leta n aoeato New York*.	2.00
• Mr rope m turn leto--_ ——	4J0
m m „ pol	2-55
m m m Wfti^tl..........	1.70
NAJtOiiA' uiiaja rat it v rem« nedelj In prsenlkov
U L A 8 NARODA"
("Voice of tne People") ttrt<4 erery <S*r except Sundays ftftd Holidays. RnberrtptloD yearly 18.00
%d«erti«emeot ea
Lxtptjl brce podpftas In oeobnoetl m ae
prloW*uJeJou paaar aaj ae biaxovolt poflUJatl pe
Money Order, frri ■premembl kraja naročnikov pre sUao, da ee nam tudl prejšnje W-vallMe nip"*', da hitreje najdemo naeiovnika._
Uepleoai
la poMlJatvam naredita ta sailov: -ena NA BO D A"
*V»rt* ■ rvl t «»t	Torf OIH
.etoc 40S7 Oortian<lt
»S
■tM ISSOCMI
Mifim
eat
Vojni računi.
Niil
^atistiki, ki so izražali e z ozirom na to vojno, no tako v zmoti, kakor i, ki se je lotil kaj ta-»ove sodbe so bile pre->ljive, preveč gotove in ;o jim vrjeli. Kakor hi-vse bojujoče se države a bodo rabile tudi ves capital svojih dežel, te-»ino zaceli računati vse e držav, kakor Anglije, ti Rusije, ter so ga prion itn v Nemčiji in Av-e bil precej manjši, in o rekli; *'IJogastvo moilNatančno so dolo-kdaj w bo začela po->rednost kapitala, toda o pokazale, da so bile b«? daleč od dejanskega
ene vrste bogastva in op nje koristnosti tega a vojne namene. Dočim bogastvu, kakor ga kake. N«»mčija z Avstrijo a slabšem, je imela ve-(pehs drugje in je znala istva uspešnejše upora-• vanje sovražnika, ka-ruogli to storiti njeni
J«
udi s človeškim jalom, ki je tudi igral velo go v računih štatistikov, primerjali omejeno število ih in avstrijskih vojsk z ve-Itimi števili ruskih, angle-tancoskih. indijskih in dru-tcr iz tega sklepali, da bo-velikanske sile igrale odlo-llogo. Po teb računih bi mo-i mei že zdavnaj izgubiti, to-»et se je pokazalo, da Nemci no silovito napadajo, kakor no pokazala zadnja ofenzi-roti francoski trdnjavi Ver-.jer so žrtvovali toliko mož, človek mislil, da jih imajo tevila. Vendar, kdor pozna o natančnost in gotovost ►djetjih, mora misliti, da iaj za dolgo še ne primanj-vojaštva in da ima tudi v vu in drugih potrebščinah ike rezerve.
l^i,:.
v vojake, če bi hoteli Nemci sa- pa mi piše nek pevec iz izapada, mo braniti, kar so dozdaj dobili, da bi mu poslal "Pesem svobode" Tudi »znajo Nemci precej dobro (Odkod ta hrup veseli?} Ker je varčevati s svojimi četami. V bal- nimam, zato prosim, da ml jo kdo kanskem bojevanju so izgubili pošlje. Prepišem jo takoj zase in baje samo kakih deset tisoč mož. za prijatelja na zapadu ter jo ne-Poleg tc*ga vlada v nemški vojski mudoma vrnem. — Dosedaj sta velikanska disciplina. Za dobrega bila objavljena dva dopisa kot od-vojaka ne velja oni, ki se preveč govor na mojega; oba iz osrednje-izpostavlja, temveč oni, ki ostane ga zapada. Zelo rad pa bi slišal živ.	I kako pevsko sapico iz vzhoda; za-
Vendar pa prej omenjeni stro-'to čakam. — Ignaeij Hude, 913 kovnjak ni prepričevalen. On . Yon Lunen Road, Johnstown, Pa. stavi stalne mesečne nemške izgu-J Chicago, 111. — Chicago je tako-be na 200.000. Pred nekaj časom rekoč središče eele Amerike. Na pa je angleški vojni podtajnik prostoru, kjer je zdaj Chicago, je naznanil v poslanski zbornici, da bilo pred slo leti par koč, danes znašajo nemške izgube 2,535,76S ima pa mesto do dva miljona pre-mož, kar se strinja tudi z nem- bivalcev. Pred kakimi šestinštiri-škimi zasebnimi cenitvami, dočim desetimi leti je bilo tu v Chicagi je naštel francoski štatistik 3 mi- kakih šest ali osem Slovencev, Ijoue 200 tisoč mož, ki s*> padli v med njimi tudi rojak Ogulin, ki šestnajstih mesecih. On pravi, da ve veliko povedati, kako so se tu je bilo samo 100,000 nemških ra- zbirali razni Slovenci, ki so bili njeneev ozdravljenih poslanih na- krošnjarji, n. pr. Hupe in Vrtin, za j, dočim Nemci zatrjuj ujejo, da ki sta dandanes bogatina ob Mi-znaŠa število ranjencev, ki jih o- ehiganskem jezeru. Lahko se r«-če. zdravijo in zopet pošljejo na bo- da so v Chicagi zastopani narodi jišče, celih C0 odstotkov. Iz tega'vsega sveta. Slovencev je tukaj in se razvidi, da je francoski stati-|v okolici kakih 4000 do 3000. stik računal izgube Nemcev in Včasih se snidejo pri veselicah in Avstrijcev skupaj, toda vpoštev se malo pozabavajo. Zadnji čas jemal samo nemške rezerve, ue da so se začeli zanimati za lasten bi se oriral na avstrijske.	(društveni dom. Dozdaj imamo le
Vse statistike so nepopolne. Se gostilne pod imenom Kranjski mnogo bolj one, ki se tičejo izgub dom in Narodni dom. Poleg gosti-v vojni. Te so podvržene prvič len imamo tudi druga podjetja, neizogibni zmotljivosii štatistik Bratje Rovtar imajo tovarne za sploh, poleg tega pa še skrbi vsa-' izdelovanje raznih električnih in ka stranka za to, da izgleda drugih potrebščin, neki Slovenec končni rezultat zanjo ugodnejših ima tovarno za izdelovanje slam-Zaio nobena strajika nikdar ne nikov itd. V mestu živi tudi kakih pretirava svojih lastnih izgub. š00 ogrskih in kakih 300 beneških skoraj vedno pa one nasprotni- Slovencev. V Chicagi izhaja pet kov.	slovenskih listov. Pravijo nadalje
Vsekakor so nas naučile izkuš- tudi, da je bila tu osnovana prva nje, da so vsi računi štatistikov slovenska Jednota. To mesto je večinoma napačni, ker so odvisni zgodovinskega pomena za razvoj od mnogih slučajev, za katere ni- Slovencev v Ameriki. Leta 1891.
h če ne ve vnaprej.
Dopisi.
je izšel tukaj prvi slovenski list
v Ameriki. ^Zdaj imamo 13 živih slovenskih časopisov, kakih S jih je pa že zaspalo.) V Chicagi sta tudi dve slovenski cerkvi. Pred par leti sta umrla tukaj stara naseljenca Mrs. in Mr. Stalear, ki Johnstown, Pa. — Mnogo ima- sta vedela zelo veliko o prvih na-mo slovenskih in drugih pesmi, ki seljeneih. Sin Anton se bo baje bi jih naša društva z velikim za- preselil na kmetijo v Alabamo, nimanjem pela, pa jili poznamo le njegova sestra (sestra Ferdinan-mali del. Pognani sta nam še naj- da) pa uči v Jolietu slovensko bolj pesmarici Družbe sv. Mohor- mladino. Torej kakor kaže, je pri ja in reci moram, da sta jako do- nas mnogo napredka- Za danes bri in za naše razmere zelo pri- naj zadostuje, pa š»- prihodnjič
pravni. Vendar pa v teh dveh pes- kaj rnarieah ni zapopadena vsa pevska umetnost in učenost. V srečnem položaju pa smo. da imamo poleg teh še precejšnje število pesmaric "(Jlasbene Matice", Nove akorde* i. dr.; vsekakor so te zbirke slovenskih in hrvatskih pesmi večje glasbene vrednosti L kot prve. Poleg teh imamo še stare zbirke, kakor "Lini", "Grlica" i. dr. Vrhtega so še nekateri slovenski skladatelji sami izdali
več. Pozdrav! — M. Pogorele.
Deželna vinska klet.
Spisal Fran Milčiziski.
Iz dnevnika kontrolorja Aleksandra K urnika.
Vlado.-Eden je imel zlata očala, povsod kar sodba drugih za cvan-drugi zlat nanosnik; bila sta ze- gelij, potem ni treba nam niče-lo žejna in sta žeji hrabro priha- sar več pokušati in poizkušati, jala v okom, a kadar nista pila, saj so to opravili že drugi, ampak sta se smejala hi kazala zobe. : kar ponižno recimo: — Lahko
Vlado mi je povedal, da tvori- noč. pogrebci! — in pojdimo lepo ta ta dva možaka svojo stranko spat. Saj je res! z lastnim programom v 11 toč-j Vlado je rekel, čemu se krc-kah; glasila sicer še uimata svo- gam. naj rajši pijem, jega, ali prost gledališki sedež. Saj pijem! — sta že zahtevala za svojega poro-: Tega si ne dam cd nikogar o čevalca, pa ga menda še nista citati, da ne pijem -- od niko-dobila, ker sedanja kramarska gar! Tudi ne od svojih prijate-intendanca preveč gleda na de- ljev! Ampak kar je res. je res. nar________, in Ljubljančanje naj nikar ne
In vsi ti po nazora in po stanu mislijo, da so čisto vso modrost tako različni elementi so se drug kar sami pojužinali! Marsikaj, ob drugem gnetli v najlepši slo- kar beremo o njih. nam dežela- i gi!	nom ni všeč! Ne maram govoriti,!
— To je združujoča moč višje toliko pa povem, naj si nikar ne' ideje! — je rekel Vlado. — Pro- domišljujejo, da imajo že ves' si se, da se strankarstvo odloži v svet na vajetih!	|
garderobi! Tukaj se pije nad —] Prav nalašč, da bodo vedeli,' strankami!	sem pričel na svojo roko, po last-!
Morebiti sem malo izobražen nem preudarku, pokušati! Kaj človek, ali meni se je stvar čud- mi mar!	i
na zdela, skoraj neznačajna. kaj- Pa baš iz tistega soda sem šel ti s svojimi političnimi nasprotni- pit, iz soda št. 20, ki so f»e ga naj ki, mislim, narodnjak, ki je ko- bolj ogibali. Nalašč! Kaj mi mar! ličkaj zaveden, vendar ne bi smel Vino je bilo malo motno, siver
4
SpMHHKBMHHHHHH^
Mr. Cleinea3 Radnch.%, 324 Palmer St.. Detroit, Mich., jerab.l Severo-Yo Zdravilo 2.1 obi.>ti in jetra ko je iroel obUtao sepriiiko ter nam Je p.-wil: "Bil sem bolan ved kot eno leto iit pol. Potem sem izvedvl o freve-rovem Zdr.tvilu za obisti in jetra ter seru bil olajian. Radi Ug» lahko priporočam to zdravilo v-ira, ki trpijo vsled obi«tnih neprilik."
a
a
3
i
I Kadar vas hrbet boli
v dotiko prihajati. .. .
Sieer so mi pa vina prav dišala, ugajala so jeziku in želodcu in tndi obleki niso škodovala, koder sem bil polit.
Vlado je izjavil, da je zanj gneča prehuda in da bo takoj malo ventiliral klet. Namignil je šestim, sedmim mladeničem, ki so imeli klobuke postrani in so pili zelo na glas. Stisnili so se v
pa čisto pitno'. Masa seveda pokuša z očmi in ne z jezikom. In Slovenci smo sploh premalo samostojni, do lastnega mnenja se sploh ne upamo povzpeti, le za tujim se lovimo, pa naj ga pes prinese na repu! Šalobarde smo! Zato pa tudi ves svet pometa z nami!
Vino št. 20 je bilo prav pitno, ko se mu je človek privadil. Da.
a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a
iščite vzrok. Mogoče je, da ga povzroča kaka obistna neprilika in zato rabite
s s s
B E K B S S
s
Severa s Kidney and Liver g Remedy
(Severovo Zdravilo za obisti in jetra) ki vas bo spravilo na pot k zdravju- Rabi se naj v slučajih vnetja obisti ali mehurja. zadrževanja ali puščanja goste vode, oteklih nog in bola v hrbtu katerega povzročajo obistne nepri-like in v slučajih zlatenice ali kislega želodca. Izkazalo se je tudi kot zelo uspešno za odpravo močenja postelje pri otrocih.
se ponavadi tudi poživlja med Issom obistnih neprilili in d» so pomaz* zdravljenju, naj se rabi tudi SEVEKA'S BALSAM OF LIFE [Severov Življenski Balzam] kateri Je io vcCktrn* izkizal svojo vrednost v zvezi a Severovim Zdnviloia zaobUti in jetrn.
Cena Cena
»everovega Zdravita za obi-ti in jetra: a il. »everove^a Živi jen skefia !fcilz:tm:i: 7;,i\
Vpnigajte vašega lekarnarja za Severove Pripravke, rociie jili od uu.
Al!') ne t:,ore založiti, na-
S S H E! B B B B B B B B B B
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa p
l3D3Sai5aSSSHHJSaDaEfflS3SaKESSiSD2HlHE5[a!B3
kot, zavekala je trobentica, po- boljše je bilo. nego sem sam mi-tem so pa zapeli, da je kar zabu- skraja. Rezko, pa brez vsi-eaio po kleti:	ljive kislobe. Okus je polnil vsa
— O-turala do-tirala, — do- usta in je bil trajen. Naravnost tri-glava!	izborna kapljica! Tako zlahka že
Pesem je donela pod oboki, da dolgo nisem pil vina in vesel sem pa pričeli polagoma izgubljati £a bil in ponosen sem bil nanj! je kar luč trepetala, iz kleti so se Bežite, vi Ljubljaneanje, s svo-di-ug za drugim suhi, parfirairani Jimi viseeemi sodi! žalobarde! gospodje v cilindrih in z njimi 20 pridite pokusit. potem go-rdecelične. živahne, razgrete da- morite! me. Koj je bilo za par kubičnih	(Dalje prihodnjič.)
metrov več prostora.	! .
Vlado mi je prišel povedat, da He Je PETER ROTAR? Doma je so odhajajoča gospoda potoineiš \7t vasi Klenk pri St. Petru na drugega deželnega jezika — si-' cer čisto normalni ljudje, le zmi-sla za ubrano petje, žal, prav nič; nimajo....
Vlado je res fin dečko, narodnjak skozinskoz in naprednjak, svoje skladbe; tako poleg drugih sploh zelo izobražen. V vseh dru-Klajšman. Ilajdrih (Jadranski štvih ima prvo besedo, ničesar glasovi), Volarie. v novejšem easu ne opravijo brez njega: včeraj jc Lajovee, Gerbič itd. Sam ne vem bil izvoljen v odbor za Trubarje-vseh. Večini pevcev sta zlasti Vo-jVo slavnost in sieer v odsek za larič in Ilajdrih dobro znana po vino.
svojih skladbah. In dasi sta bila Najbolj imenitno pa je, kako obadva dobra in zelo plodovita zna čez glavo pljuvati! Kaj ta-skladatelja. vendar najdemo nji- kega niti v Črnomlju nismo ime-hovih pesmi v slovenskih zbirkah lit kjer sem prej služil! Ta pres-primeroma malo. IJaztrosene so neti Vlado! V gostilni sedi lepo njih pesmi med rojaki, nekatere mirno na stolu, nagne glavo na celo samo v rokopisih. Zlasti na zajT zamišljen pogleda v strop in Primorskem sem našel mnogo Vo- potem pljune v lepi paraboli črez . „
laričevih skladb, ki še nikdar niso glavo, gostje pri sosednji mizi se žep: eno kronico ali dve bi bil videle tiskarskega stroja. In ven- pa ognejo pravočasno. Če se pa	odrinil; toda Vlado me je
dar ni ne Volarie. ne kateri drugi ne ognejo pravočasno in jih kaj kar šiloma proč potegnil nazaj skladatelj pisal pesmi za gotove zadene, je Vlado takoj pokonci, k sodcem. To mi ni bilo všeč! Ne osebe, ali gotova društva, temveč Se vljudno opraviči "pardon!", bil verjel, da je Vlado tako za splošno uporabo. Tako so te obriše, kar je obrisati, pa je mir umazan! Doro Štrukelj sem pa pesmi in zbirke razširjene med besedi; če pa je priletelo v vr-1 videl švigati po kleti in nikogar posameznimi društvi in osebami ček, ga sam izpije, ta pujsek, in ni izpustila, kdor ji ni pravočas-1. e do	zvečer, ob nedeljah
Ozrl se je potem po kleti in izjavil, da vidi še nekaj ličnosti, ki po nepotrebnem ovirajo pro met; ker so pa rodoljubi, ima zanje dm g eaherlin, je rekel.
Prijel me je za rokav in me sukal skoz gnečo do male okrogle gospodične, ki je stala poleg dveh anarhistov in tekmovala z njima v smehu. Podučil me je. da je to gospodična Dora Štrukelj, na j na v d ušeneš j e dekle z vseh Poljan. Nos ima sicer malce prevelik, ker si je kakor otrok rada vanj tlač-i!a fižol — ampak navdušenje še večje. Tudi ona secli r odboru za lizanje poštnih zuamk.
Vlado jo je poljubil na vrat, da se je prestrašeno ozrla: opravičil se je s '"pardon!", predstavil mene in ji potem povedal, da v/ veselem razkošji ne smeuio pozabiti svoje narodne dolžnosti in da je sedaj zelo ugodna prilika nabirati za Trubarjev spomenik: za to plemenito delo pa ni pokli-canejše moči nego je ona — Do ra Štrukelj!
Jaz sem z navdušenjem pozdra vil to misel, saj smo pri nas v Črnomlju tudi zmeraj kaj zbrali za narodne namene, kadar smo ga imeli pod kapo. Segel sem v
Notranjskem. Sedaj biva na farmi nekje v državi AViseon-sin. Prosim ga, da se mi javi, ali pa če kdo ve za njegov naslov. da ga mi naznani. — Frank l/rbas. Box 58, Arrow, Pa. _ (2-4—3)
POZOR'
Za ure, verižice, prstane ter' raznovrstno zlatnino in srebrnino
obrnite se name. Prodajam tudi Columbia grafofone in slovenske ter drugojezične plošče. Pišite po eenik!
ANTON J. TERBOVEC, P. O. Box 1._Cieero, 111.
Iščem' svojega prijatelja JOŽEFA INDIHAR. Leta 1914. sva bila skupaj v Clevelandu (Collin-wood), Ohio, od tega časa pa ne vem, kje se nahaja. Če kdo rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga javi, za kar mu boaein hvaležen, ali pa naj se sam zglasi. Poročati mu imam važno vest iz stare domovine. — Alois Praznik, 410 N. Sth St., Sheboygan, Wis.	(2-4—3)
JEV' BRINJEVE
jc najstarejše m od zdravnikov prizaano kot najboljše sredstvo pvoli notraoiim boleznim,
C09X ut "blilKJBVtte j«, f Itfkicalc I Si*
11 rtetmej* li H V 1AJLOGI IMAMO tr<Ji fl«tl >lrm*C1 THUPINJKVKC t» *UVO*
lttj.ant v	lastni dlatUeriJL
Nsuie ffat
Tioi}ln>v*«- jjer ga I 42.2,1. >2.30. S2.7A tu » •>-
eiovo.it* [*r ^JLI.................»J.71S *S
TropUiji'vec ta^>oJ ...______________ « '-f )0
6iivo\k« Ji*ituj .................. .— |11.03
Kye VVUioke^ i let tt*r.	^ _ t .
Sorte** Ohio »!d* ira.L__•')«
CiTh Iti Delaware £»or gal.......75»
Za B Ui 10 ga!, posodo ra^anamo fi.00. v p*j *2.r>0. aa vet'Jjt aaro?1!a je #«x! uror< N»ro^lIa uaj to priloži denar ai! More? :r, natančni iia«ior Za pristno*! fiijuf; htea^lca«
The Ohio Brandy Distilling Gu,:;
6102-04 ST CLA?H 4VK., riFVf! ^ M (t r ||
■—MaaBt
Frank Petkovšel
i a
Javn! Noter fNoi^ry Public) 718 720 MARKET STREET i
SastopnFk WGLAS NARODA"
9! "ortlandt Street, N'-'v YcL N. Y.
walkrqan, iju.*..
PRODAJA fina vine, 1s?rstna patentirana; idravila.
PF.ODAJA voiE« Hstka Y3ob skib črt.
FOftTI.J \ (ieasr ▼ aUrl in po?teno.
UPRAVLJA tis ▼ »olarik! poiel h> sdi-joča dels.

IBCE 8E
delavce ra delati v uanjarai. Do bra pla5a in stalno delo.
C. Moeneh Sons Company, f 12-2 v d)_Growanda. N. Y
Važno za priseljence!
Državni delavski department Združenih držav je odprl svoj urad na 240 E. 79. St., med 2. in 3. Ave. v New Yorku. Urad je odprt vsak dan od osmih dopol-
stari, pa tudi v novi do- drugega naroči. Imenitno!
niso »znane vsem društvom?
in praznikih pa od desete ure do poldne pa do opoldne.
Namen tega urada j<\ nuditi naseljencem nasvet, pouk in pomoč, in sicer vse brezplačno.
lo; toda le tedaj, ako bi bila pev- ko fino to ni, ampak smejati se jej" Vlado me je ^ričel nekako po-' , Ta, Urad ^ obenem tudi Posre" ska društva med seboj v kaki vendar treba inPri petelinu" so kroviteljski p, lčevati, naj tkalnica
zlasti v
movini. (Tudi jaz jih imam ne-| Cesarski svetnik Kožuh se je kaj.) Ali ni to greh, da te pesmi zadnjič tako smejal, da mu je
In slabo postalo, pa še čisto nov te-
no ušel venka j !
In takih je bilo dokaj! Tako se je klet precej izpraznila in dalo se je vsaj brez nezg
vendar bi se to prav lahko doseg- lovnik je imel! Seveda, bogve ka- gode dvigati čašo do ust.
se
ki francoski strokovnjak, zvezi, to je v organizaciji. Že iz oni dan podelili Vladu naslov ko- vobče držim tistih sodov, ki so _ra ime ni znano, je dokazal,j teh vzrokov nam je organizacija mornega virtuoza v pljuvanju. ' nagnjeni, kajti to je zunanji znak i
Vmčija zmožna obdržati pevskih društev krvava potreba.| Torej ta moj novi prijatelj njihove notranje milosti, da nam-!,
>< dan j o oboroženo silo aa-
za delo in deluje sporazumno in v zvezi z delavskim departmentom Združenih držav. Za storjene usluge ni treba pla-
lo 1. aprila. Nemško moč ra-
Zlasti
pesm
ter i
nemi Pote
i bi pa spoznavali različne Vlado me je ono soboto privedel reč bolj ugajajo občinstvu in so	mk?klh pl?!?.°jbin- .
i ob skupnih prireditvah in prvikrat v deželno vinsko klet. j torej vina dobra.	a	A osebno'
Spotoma mi je povedal, da je I Odkrito povedano, to načelo
N<
Nt sv < Se ne šil; go
na štiriinpol miljone mož koncertih. Kazlična društva bi za
a vaja stalne mesečne izgube j nas proizvajala do tedaj nepozna- ta klet edini deželni dobrodelni me je zopet zbodlo in povedal DELO! k !i vojsk na 200,000 mož. ne, povsem nove, dasi morebiti že zavod, ki ni pritožen erezenj. — sem Vladu naravnost svoje misli. The ( il prišteva vse mogoče rezer-;stare skladbe. Kar bi nam ugaja- Koristen in človekoljuben zavod! Vse kar je prav, sem rekel, saj ij'1, ki si jih more domi- lo, bi si izposodili od bratskega Zadnjič n. pr. je imel on, Vlado, sem takorekoč skoraj demokrat, zaključka, da društva; tako bi pomnožili svoj taksen nahod, pa je šel v klet, in- ali sodba širje mase vendar ne ja ne bo mogla ohraniti pevski repertoir in razširili svoje haliral deset kozarcev burguu
(lx v t)
DELO!!- DELO!!!
Cleveland Cliffs Iron Co., Lumbering Department, Marquette, Mich.
Potrebujemo 400 dobrih goz-more biti merodajna izobražene- darjev za delati drva in plačamo
omeni, da bi takoj, temveč bi ae lahko dol-
pride do ne bo
stalne sile Čez prvi april t. 1. pevsko obzorje. Povečini smo Slo- deea in glej, skoro na mah je iz- mu človeku z maturo! Naša do- $1.10 od klaftre. Gozd imamo lep da, ee bi bilo to vse res, še venci delavci in kot taki bi morali gubil nahod in povrhu že dežnik mača vina bom vendarle še sam v ravnini. Stalno delo pozimi in se Nemčija zru- v vsakem društvu vpeljati nekaj in galoše!	I poznal, ali so za kaj ali niso za poleti ter dobra stanovanja ozir.
pesmi. Nimamo jih| Tako sva prišla v klet.	'nič — čeprav sem le rodoljub z kampe, zdravo podnebje in dobra
.isa nadaljevala z vojno, če- mnogo, a nekaj vendarle. Jaz V kleti je bila gneča, komaj dežele, saj drugod tudi še žive voda. Damo delo tudi pečlarjem
ljudje in pijo vino in ne samo v in družba jim preskrbi ves potre-
- m .	.	, --------„—r------Ljubljani, in kar se tega tiče, so ben les za šeude. Za vsa nadaljna
j<- tudi t/jrubila več mož. Ce vstajamo. Rdeči prapor, Socijali- sem videl vknpe zbrane! Pili so se v Črnomlju zastran vina rav- pojasnila pišite našemu zastop pa bi ae sačela braniti, bi posta-, stična koračnica. Pesem "Mi in nič se niso kregali! O, v Črn- nali pač vsi po meni, ne pa jaz niku:
n j r ne izgube vedno manjše, .vstajamo" ima nekaj napak, rad omljn____! In zraven so pripa- po drugih — sc lahko vpraša no-.	John Knaus,
Ne mit k i vojaški strokovnjaki bi jo pa dobil brez napak; zato dali vsem mogočim strankam; — tarja ali župana ali kogarkoli! — Box 66,	Forest Lake, Mich,
pravijo, d« imvcsoiki ne bi mogli premim rojake, ako ima kdo to pe- celo dva anarhista mi je pokazal In sploh, ako nam bo vedno in (24-2 18x v 2 d)	Alger Co.
prav z manjšimi silami. Nemčija imam n. pr. sledeče: Delavska sva se prerila do sodov, j«' Mioro neprestano napadala, himna, Budilna, Marseillaise, Mi Toliko imenitne gospode še ni-
zat<»

Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah irnajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in pri vat nt tiakovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pilite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam dru-gram. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
ocjj m
tSAiiocAJiii	^iv ui^s
mUCSNEJAl DNS VNIK.

viuAd NARGBA, a. MAKCA, lttiti.
Slovens ko katoliiko
B=	B
za zeoinjene države severne amerike.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Ukarporiiuo da« 21. janurja 1902 v diisri PiiMjhfit.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETEK.NEL. Box 95. W11 lock. Pa. L podpredsednik - K A KOL ZA LA It, Box G47. Forest City, Pa. II. pudpred^iuiIt: LOUIS TAC OH AH, Box 835, Bock Springs. Wjo. rajnik.: JOHN T L LB AN, Box 707. Forest City. Pa. (L tajnik: JOHN OCOL1N, Box 482, Forest City, Pa. Blagajnik: MAliTIN SIL UIČ, Box 537. Forest City, Pa. PooMaMenec- JOSIP ZALA1L 1UU4 North Chicago 8L. Jollet. Ill
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MABTIN IVEO. 900 Chicago S t, Jollet, DL
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNTK. 4734 Hatfield SL. Pittsburgh. Pa. L nadzornik: JOHN TOBN1Č, B«.v «22, Forest City, Pa. IL uauiaurulk: FRAN K PAVLoV&C, Box 705, Con«maugn. Pa. Ill nadsornik: ANLULJ SLAK. 7713 lssler Ave.. Cleveland. Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 72. East Mineral, Kana L porotnik: MABTIN fcTEFANČIČ, Box 78. Franklin. Kans. IL porotnik: MIHAEL KLOPČ1Č, 528 Darson Are.. R. ¥. D. L G field. Detroit, Mich.
LTRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR. R F. D. No 2, Box 11 Bridgeport. O
L upravnik: ANTON DEMŠAR. Box 135, Broughton. Pa tL npravnik: PAVEL OBKEGAR, Box 402, Witt, IIL
Dopisi caj se poftiljajo L tajniku Ivan Trlkan, P. O. Box 707. Forest City Penna
DroRrreno daslio: "OLAS NAROD A."
t « dobre delavce, ki se ne brigajo za njenim ponosom, a ta Gregor, tu nič dragega nego samo za delo. spodaj, je bil osmoljen, ponižan,
Pohajkovanje po tovarni in mo- obsojen, zavržen______i
tenja dragih delavcev ne trpimo Z mojstrovo pomočjo je vaje-;
.za nobeno ceno! Verstanden?" "Da."*
nec udel kopito, nategnil usnje tor je pritrdil, kakor je to treba
Stoletnica avstro-ogrske banke.
V tovarni.
h'
Slika
življenja ameriških Slovencev.
Amerika naki.
D(
la. )uv
ili
obuvala;
ČCJ3
prav maj-
kako morejo oni tam tako mirno »pravijati svoje delo. Da bi pa ce-j jO ~a:n mogel vstrajati tu notri, je smatral v tem hipu za docela nc | mogoče. .Saj njega vendar že žlica ;na krožniku vznemiri, ako malo bolj inoeuo udari ob krožnik, ka-! ko naj potem prenese ta traš?. Zraven pa še ta duh po smoli, olju, usnju in ziomek vedi po kom
n velika otročja xlkakor ne raje neVemkaj! —
ae lepo po vrsti, usnje, je režah
*kali podili podloge, uv^*a in
J'
U£
• mu.
i po uaj-
Odtod	je VB	a ta roba romala h
kopit ar j'		jer se je zopet poda-
jala iz r	ok v :	roke. od skupine do
skupine		r kozarec na kmet-
Pna	■ i i skupil	ia je udevala kopi-
ta. natei		t usnjake na kopita.
jih za si	lo pn	trje-vala in oddajala
naprej.	Dni i	skupina je pri-
pravljal.	v vse	potrebno za stroj.
Ze njo j		jj >. šival usnjak in
nod nI it	Našle	dnja skupina je pn-
lila žebl	j i^ke	in obračala čevlje
na l.ce	— do	tn je bil namreč
vsak čev	elj oli	»rnjen na robe. Peta
skupina		ibijala čevlje nazaj
na kopit	a • d	rugi naprej so gla-
dili, drg		»ribijali pete, likali,
barvali,	sušili,	čistili in na koncu
odvažali.		
Vse t<	» delo	gre po strogo ne-
zmotljiv*		ilu naprej, z never-
jetno hit	rost jr	>. Oil jutra do veče-
ra, od p	onede	!jka do sobote, ka-
	retrgii	ina veriga. Vedno
eno in i	sto m	i povsod u^njaki in
	•»•vij i	in čeveljčki.
Bili so	i yori	v pet»*m nadstropju
in Grege	. ^ i	ladolnik jc bil med
njimi. —	- Čud«	ln m zamišljen tant
jo bil to		ijegovih oči so zrle
	Dren	jali so kakor ov-
Cf V Stfi	ji. dr	ug drugemu je bil
na potu.	Novi	nec jc bil vedno v
zadregi.		naj stopi, kako naj
		ra kaj ne butne, ne
		icaj sam ne prerrne.l
\ se se J»	» zibal	lo. celo poslopje sa-
		zgrajeno, taro in že
Miruo in nemoteno delo pri pisalni imzi. to bi bilo zanj. No, tudi v tovarni bi rad delal, toda v takih razmerah, da bi mogel prosto dihati in trezno misliti tor ostati zvest drue svojim sanjam. A ta pekel * — to pa ne, to I
f/ pomislekov se je rodil pono? in iz ponosa trenotna odločnost. Ze je stopil par korakov proti vratom, da zbeži ven na cesto, ven, daleč ven v prosto naravo... V tem hipu se je oglasil razum in I
"Plačali ti bomo sedem dolar- po določbah. In vzel je nov us-jev za začetek. Ko se pa nekoliko njak in. novo kopito, a nikakor izučiš, pa več. Si zadovoljen?"' .mu ni hotelo stati kakor bi rad. 44Sem."	I Ako je bilo na prstih prav, je bilo
Vodja ga je odvedel na izpraz- na peti narobe, ali obratno; ved-njeno mesto. Oduren mozuljast no je hotelo biti narobe, a prav Poljak mu je bil odkazan za moj- nikoli, dokler ni izurjena mojstra. Sola se je takoj pričela. strova roka priskočila na pomoč.
Gregorjeve oči so zrle na kaio-| Prišel je tretji čevelj. Gregorju Čega mojstra, a uho ni culo nje- se je zdelo, da mu gre še manj od govih besed. Misli so bile daleč, rok kakor pri prvih dveh in sra-daleč stran. Gregor niti sam ni ve- moval se je svoje neokretnosti, del, kje. Blodile so nekod, izgub- C-eš, tako priprosto m malenkost-ljene. brez cilja, koder in kamor no delo, pa mi dela toliko težav; so same hotele. Gregor je bil brez kako neraben sem pač. Spomnil moči, da bi jim določeval smer in se je svoje domišljavosti v času, cilj.	ko mu je mojster samo kazal in
Ko je mojster povedal in pojas- ga opozarjal na rajzne prijeme, nil vse, kar se mu je zdelo potreb- brez katerih ni mogoče doseči no o naročilnih nakaznicah, o spretnosti. Celo ponos se mu je ndevanjn kopit in pritrjevanju pričel zopet roga*i. oponašajoč usnjakov na kopito, — 10 jo bil ]rtU nesposobnost in prejšnje povi-n a ni reč zaenkrat Gregorjev delo- Sevanje. Vse to ga je razburjalo, krog. — mu je pomolil eno izmed <}ft je bil še bolj neroden, kakor nakaznic in rekel osorno: ' Pojdi, je v resnici bil. da ti pokažem, kje so kopita!" I Popoludue istega dne so se mu Odšla sta v poseben oddelek, misli nekoliko umirile in roki sta kjer so bile tri velike sobe polne postajali spretnejšL To ga je predal, napolnjenih s kopiti. Po- spravljalo v boljšo voljo. Pozabil l.iak pojasnil, kje so ta kopita, je bil deloma celo na svoje duše-v-kje ona. Opozarjal je na malen- ao gorje. Upi so se pričeli pojav-kostno razliko med njimi pri eni Ijati kakor jasnina na oblačnem in isti velikosti, vsled česar se pri nebu. Pogum je rastel. Tolažilne najmanjši nepazljivosti zelo rada s]jke so se prikazovale duši; ena vrine pomota. Prezreti navidezno svetlejša od drug?. Roka mu je brezpomemben znak na naročilni naenkrat zastala. Misli so odpo-nakaznici je pomenilo napačna tovale daleč tja čez ocean; Gregor kopita in napačne čevlje. In gor- je 'Dil med svojimi bivšimi tova-je, na kogar je padla odgovor- »tsi.
nost!	j 4'Prijatelj, tako ne bo šlo7*, se
Gregor bi se najraje svojemu je oglasil vodja ostro, a vljudno, mojstru zasmejal v obraz na ves "i^aciar v tovarni, moraš pu-glas, češ, pri izbiranju kopit pa ^iti svoje skrbi in sanje doma- Mi pazljivost; saj niso algebra! Po- sanj ne potrebujemo in tudi ne udarjanje važnosti pri tem in plačujemo! Jaz sem te opazoval onem se mu je zdelo skrajno Cel četrt ure. To kratkomalo ne smešno, nič manj kakor če bi ga gre!" Pogledal je par začetniko-kdo pričel učiti a—b—c. Toda vih izdelkov in odšel, zbal se je jeznega mojstrovega Osramočen in ponovno ponižan pogleda in se je raje ugriznil v je nadaljeval svoje delo. V srcu ustnico.	'je začutil do sedaj neznane bolt-
Druga lekcija je bila udevanje čine; sedaj ga je grizlo, sedaj ti kopit. Zopet tu se je Poljak tru- š^alo in potem zopet tolklo; mi-dil na vs.- načine, da bi svojemu	ja mu poči srce. Dve suhi
učencu dopovedal, koliko možno- m pekoči solzi sta pripolzeii po sti je /a pomoto, zlasti pri začet- nežnem licu ter kanili ua pričeti niku. L#evo kopito in desni usnjak. čevelj. Oregtfr jo imel neomajno to je najštevilnejša napaka vseh zavest, da s«- mu godi krivica, a začetnikov. Lekcija se je končala pomagati si ni <zual. Kdo mu dela z dostavkom: ' Torej pazi na vs»- krivico, ni vedel, le čutil je na sc-to! Tudi pri tem delu je treba bi nekaj neznosnega, kakor težko misliti!"	verigo.
"Kaj je treba čevljarju misli- £>an je bil neznansko dolg. Gre-
tm
di za predstave, "Zetski dom" je središče društvenega življenja. Ce-tinje šteje okoli 5000 prebivalcev in ima od leta 1891. tudi vodovod. Kljub vsemu napredku Cetinja pa moramo pripomniti, da ni pripravno za prestolno mesto bivše povečane C m ego re in se je že tudi razpravljalo. da se prestavi sedež črnogorske vlade v kak drug kraj
Obešen je dveh morilcev Hartford, Conn., 2. marca.
za svojo zabavo "biljard", zato so Črnogorci po njem imenovali kne-žev dvor "Biljarda". — Ta dolgi knežji "stari dvor" je obdan z visokim. močnim kamenitim zidom, a na vsakem od štirih vogalov se Meseca junija 1916 poteče sto nahaja stolp. Ti stolpi so bili zgra-let. odkar se je ustanovila avstro- jenj v brambo proti turškim napa-ogrska ali takrat nazvana "privi- dom. Danes se nahaja v domu Pe-legirana avstrijska nacionalna ban- tra II. "rezi zemlje škole" (bogo-ka." Za denarstvo kakor za gospo- slovje z gimnazijo), a v prvem darstvo države je ta banka naj- nadstropju ministrstva in uradi, večjega pomena. Ustanovitev te Xa dvorišču tega poslopja stoje še banke pred 100 leti je nastala iz danes kot žive priče črnogorskega
silne potrebe po ureditvi denar- junaštva eni topovi, ki so bili o-|Isaac Williams in Harrv Roe sta stva v monarhiji. Celih dvajset let svojeni pri zavzetju mesta Žablja- biIa obe^ena v dpžavni {etniEmci v jebHaAvstrija zapletena v Napo- ka leta 1835. S to prvo zgradbo v j Wethersfield, in sicer kmalu po
polnoči, a sta ves čas do zadnjega zatrjevala svojo nedolžnost.
2S. novembra 1. 1914 je bil ubit od roparjev okrožni komisijonar Williams in Roe sta utemeljevala svojo obrambo s tem. da ju ob času zločina sploh ni bilo tam, češ, da sta ravno ob onem času ropala v uradu neke premogovne družbe.
Prvi je moral umreti Williams. Roe, črnec, je rekel, da ima Williams neko hipnotično oblast na«l njem. Zato so mu dovolili, da je živel še pol ure dalj. misleč, da bo kaj priznal.
leonove vojne, torej ni čuda, da neposredni bližini osamljenega je bila v zadregi za denar in da je starega samostana se pričenja da-izdala več papirnatega denarja ka-'nasnje Cetinje. kor je bilo zanj pokritja. Zaupa-1 §ele sedanji kralj Nikola je dal nje prebivalstva v ta papirnati de-1 5ezidati nov dvor. v katerega se je nar je bilo omajano in zato se je preselil iz -Biljarde'.
Pred tem "novim dvorom" sto-
, Mojster se je vrnil z novimi na vendar ročilnimi nakaznicami. Pregledal pravilnega
uiu govoril prav po očetovskot[ V: si je	biv^ gorju se je zdelo, da je že polo-
Ali si že pozabil, kaj se pravi ho-	da ho<%?	^".vico življenja v tej tovarni. Vsak
ster s takim govorjenjem samo hip je postajal zanj neznosnejši. pokazati svoje znanje in svojo priti enkrat ven iz te ječe in iz inojstersko avtoriteto. Kako naj tega" dušečega ozračja ter dihati bo drugače? Saj so vendar profe- prosti zrak. to je bila njegova edi-sorji n-kali onim. ki niso znali mi- na želja.
slili, da naj gredo za čevljarje, a ---
starokrajski čevljarji so
pravi umetniki v primeri z delom. je vajeneevo delo, ki ga je vidno ki ga posameznik opravlja v tej spravilo v boljšo voljo. '*Xe, le tovarni. Na! Sedaj pa pride ta do- pogum, saj bo žlo! Začetek je mišljavi Poljak in hoče to igrač- vsak težak."
kanje s kopiti in usnjaki povzdig-) y tc-m je zatulila, piščalka. Greniti na bogsigavedi kako visoko gGr se ni menil za Poljakove be-mesto. samo zato, ker on opravlja sede. Z globokim vzdihom, priha-to delo! — Neumnost! Boš videl, jajočim prav iz dni srca, je poti smolar mozuljasti, bolje bom zdravil konec prvega dne v to-naredil kaj prvega kakor ti, če- varni. Strmel je predse ter v du-prav si ti mojster, jaz pa učenec hu premotril dogodke celega dne. in zraven še začetnik povrhu! Ta- Počasi se je odpravil ter odšel za ko lahko in enostavno se mu je t drugimi, vse zdelo.
diti od tovarne do tovarne ter prosjačiti za delo? Ali še nimaš zadosti tega romanja ter onih surovih odgovorov in posmehovanj tam po l'abriških uradih? Ali se nisi odločil, da sprejmeš vsako delo. tudi najslabšo? In to niti od daleč ni najslabše. Sedaj si je dobil in je hočeš pustiti tako brez-miselno. Bodi vesel, da te je usoda prinesla pred to tovarno baš v trenotku, ko so razobesili napis, la rabijo fanta tvoje vrste. Po-
vrtelo, gibalo, iroščalo. sikalo. ij en sam velik vse skupaj eno iravljiš"
snemajo s kljuk. Kdor je ima, se •ja drži kakor klop. pusti je le oni. ki je mora pustiti. Vsakdo drugi izmed onih tisočev, ki tekajo za po&lom od jutra do večera, bi zahvalil svojega boga za to, kar hočeš ti proč vreči. Ne pozabi dalje, kaj ti je povedala gospodinja: denar ali pa iz hiše! Ona sama je reva! Gregor, življenje ni več igrača! Sedaj ni več očeta, da di plačeval dolgove zate. Ne pomaga nobeno zdravilo! Hoče£ — nočeš. — moraš!
Ta pridiga njegovega razuma i?a je spravila v zadrego, sram ga je bilo pred samim seboj. Poslušal jo je. kakor posluša dober sin pridigo ljubeče matere, ki ga je prav kar zalotila na napačni poti. Razum je zmagal nad srcem. "Wie heisst du?" ga je nago-
vsej	
vega.	
I o liko i	joti
vznet	uir;
foCe
to je Gregor Suha- vortl vodja oddeika, kjer je bilo v ta prostor, se mu izpraznjeno mesto, ter tako preki-d očmi, ga glušilo in nil Gregorjeve misli, to tem bolj, ker je "Gregor Suhadolnik", je bil n življenju videl ta- komaj slišen odgovor, rvenje, tako mnogo-1 "Koliko si star?" no delavnost, v tako1 "Dvajset." gu. Bilo je preveč 4'Koliko časa si v tej deželi?" jih mogel pojmovati "Tri mesece." »n:li s.- mu drug 44Kaj si po poklicu?** • -i ur» je uvidel. da "Nič! Hodi! sem v šolo do zad-po^etje le posledica njega.**
' in sile, vprežene v Vodja pa je premeril z očmi od *n red in za vnaprej nog do glave. V njegovih očeh se
Potemtakem ni v je pojavil izraz sočutja, aaciji nič nepojmlji- 4 Zakaj nisi nadaljeval sol?" nn*-ga.	j "Take so bile pač razmere, da
je je Gregorja neko- mi ni kazalo." -a takoj ga je iznova "Well, ne vem, če bo to delo U pomislek, kako jc mo- zate ali ne."
>veku vstrajati v teh »a- "Zakaj naj bi ne bilo?" se je
vse oziralo po kaki stvari, ki bi bila bolj pripravna kakor država, končati zamotanost v denarstvu. Sklenilo se je ustanoviti zasebno banko, ki bo imela pravico papirnat denar izdajati. Glodali so po kakem vzorcu in našli so ga v francoski banki "Banque de France". ki jo je ustanovil v Parizu Napoleon sicer kot zasebno banko, vendar pod nadzorstvom države. Po vzorcu te banke se je izdelal projekt in s patentom z dne 1. junija 1816 je odredil cesar Franc ustanovitev "Privilegirane avstrijske banke*. Prvi privilegij se je dal tej banki dne 15. julija 1S17 na 25 let in je banka s tem dobila izključno pravico izdajati papirnat denar v monarhiji. Obenem je bila upravičena izvrševati eskont ne, lombardne. depozitne. žiro in hipotečnokreditne posle. E->kont lie posle ni smela nobena druga banka izvrševati kakor Nacionalna banka in to je bilo vzrok, da se do leta 1S41 ni ustanovila nobena druga banka v Avstriji. Od nacionalne banke izdani papirnati denar se je glasil na goldinarje kon-vencijske veljave, ki sicer ni imel prisilnega kurza, a se je moral pri javnih blagajnicah sprejeti kot gotovina. Tudi niso obstajali nika-ki predpisi glede pokritja bankovcev s kovinami. Predolgo bi bilo, ko bi hoteli opisati, kako je banka rešila svojo nalogo pri ureditvi denarnih razmer. P«»časi se je denarstvo v monarhiji uredilo in banka je izpolnila vse nade, ki so >e fflede tega stavile v njo. Privilegij se je banki vedno podaljšal in leta li?7S se je nacionalna banka preuredila v avstro-ogrsko banko, ki se je vsled nagodbe med Avstrijo in Ogrsko prilagodil novim političnim razmeram in je ostala kot enotna in edina notna banka. Avstro-Ogrska je edina večja država na svetu, ki je od pričetka imela le eno banko s pravico za iz-
ji pri uhodu kraljeva straža ('per-janici'), na dvorišču na visokem drogu se vije kraljeva zastava. — Malo v stran od kraljevega dvora je bila sezidana pred par leti zelo ukusna enonadstropna palača prestolonaslednika Danila. Lepa stavba je še i4Zet>ki dom". To je pravzaprav čitalnica ali ima prostor tu-
rCENIK KNJIG
§
///	katere ima t zalogi
( SLOVENIC PUBLISHING CO
82 CORTLANDT ST NEW YORK N
•V
MOLITVENIKI:
Skrbi za dušo, v platno vez. Marija Varhinja, \ platno vezano
j Nedolžnost preganjana in —.50 poveličana
O jetiki —.50 Odvetniška tarifa
Marija Varhinja, v usnje vez. $1.20 Sveta Ura, v usnje vezano $1.20 Rajski Glasovi, v platno vez. —.45
POUČNE KNJIGE:
Pavliha
Pod Turškim Jarmom Pregovori, prilike, reki Revolucija na Portugalskem
—.20 r-J5 f—.3Q
—.25 —.25
—.21
Abecednik slovenski Abecednik nemški Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Angleščina brez učitelja Berilo prvot vezano Berilo drago, vezano Cerkvena zgodovina Domači zdravnik Hitri računar Katekizem vez. mali Občna zgodovina Pesmarica, nagrobni«« Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom " I Sadjereja v pogovorih
_J2;
~.2b
ttinaldo Kinaldini
Uoparsko življenje
Srečolove«
Streleo
Sv. Genovefa
Sv. Notburga
Titanik
—.35 —.20
r—.20
o v. vjcuuvcia	-—.25
Sv. Notburga	—.25
Titanik	—.30
|_Trojak, povest	—.50
i_i Turki pred Dunajem	—.35
|_Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.95
Zgodovina c. in k. pešpolka
Cetinje.
Stopil je na cesto, se ozrl na-
dajo bankovcev, torej ki ima oni) Schimpffov nemako-sloven-
uotni bančni sistem, ki ga je teo-| ^ 8iOTar
rija in praksa priznala kot edino Slovensko-angleširi in angl.-
slov. slovar Slov. angl. in angl. slov. slovar
Slovenska Slovnica, ves. Trtna oš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Veliki slovensko-angleaki
tolmač Vošči lni listi Veliki vsevedež Zgodba sv. pisma Žirovnik, narodne pesmi, ^ 2. In 3. zvezek, vem., po
Gregor prvi hip m vedel, an bt ^ a ti so le malo olajšali moro, se v resnic, lotil tega dela ali ne. ki je ložala nanji z upognjeno Nekaj mn je rekalo, da ne. Do tu glavo je počasi gtopal proti domQ
mu je bilo vse skupaj le šaloigra. Prav ni6 ni čutil, ko so ga mimo-pn kateri se Je nazadnje še zado- ido£i butali keJ. ^ jiru ni Cffibal sti dobro zabaval. V tem treuot-!;„	u;
ku pa mu je postalo ja>»no. da je
šal o igre konec in da se namesto nje pričenja povsem nekaj drugega, nekaj resnega, krutega in neizprosnega.
V Gregorjevi duši je ta situacija izsilila odločilni boj med razumom in ponosom, združenim z vzgojenimi predsodki. Nekaj sekund je bil neodločen. Gregor je
i in tudi opazk ni slišal, ki so bile njemu namenjene. Menil se je samo za spoznanje, ki se mu je danes rodilo. Bilo mu jc. kakor da se je prebudil iz lepih sauj, kjer je hodil po nepopisno lepem vrtu, polnem dišečega cvetja, polnem kipečega, upe budečega življenja, polnem neskaljene sreče, ter da se sedaj nahaja v mrtvi in žalostni pustinji; kamorkoli se ozre oko,
■
tznai irilo
kem dirin lsju. Ni «i
glavi mu je šumelo, da sam ni vedel, kaj dela. Slišal je svoj odslov-ljeni ponos, kako zaničljivo se mn roga prav pred nosom. Že mi/ je bilo žal, da se je podal, a bilo ni poti za nazaj. Čutil je, da on ni več tisti Gregor Suhadolnik, ki je Vedi pred par minutami stal ob tej mi-mttlHi,' pa, da hočemo mi samo stalne in zi. On je stil tam gori z neuklo-
tanskth okoliščinah. Človeku se ocrčil Gregor. I mora vendar zmešati v glavi ▼ ta-k 44 Dobro, bomo poskusili
v zadreg, pogleda Poljaka, ka- povsod zaDU&eil0st in pramota> *or da bi se hotel prepričati, ce povsod ^ mrtvi pesek Kar je resno misli m ce morda m kake vaasih samo KlutU) Q demer je to. rešitve. Pogleda sta se srkala in liko -ital ^ sligal a mu je vedno Gregorju je bilo v Ustem momen- ostala ugankfli to mu je 2 dana^ tu jasno, da zanj ni rc*itve. da se njim dn<lm ta!o jasn0 kot boli
mora njegov ponos brezpogojno ^ Pazodelo se mu je kar samo ukloniti okoliščinam.
od sebe; strah ga je bilo tega spoznanja, bal se je pogledati življenju naravnost v obraz, ker vedel
Bolesten nasmeiiljaj. znak popolne resignacije, se je pojavil na
njegovih ustih in roke so same od du je u obraz spjlka> vedel je sebe segle po usnju in kopitu. Po ^^ da je ^vljenje in živeti
dvoje in da je med njima velika razlika.
"GLAS NARODA" JE EDI NI SLOVENSKI DNEVNIK v
zdr. drŽavah, naročite sb
NANJ!	-v
i Glavno mesto Čraegore Cetinje, poleg Madrida najvišje evropsko prestolno mesto (Cetinje 638 m, Madrid 658 m, Monakovo 520 m, vsa ostala prestolna mesta nižje od 200 m), oklepajo od vseh strani visoke gore. Cetinje je sedež kraja, ali kakor pravi navadno Črnogorec "gospodarja", in vseh državnih in cerkvenih oblasti. Cetinje se od večjih vasi razlikuje samo v tem, ker so hiše večinoma pokrite z opeko in ker ima nekoliko še precej lepih javnih poslopij. Vladike-gospodarji Crnegore so imeli svoj sedež v samostanu pod Orlovim kršjem. Tu je bil "najstarejši dvor" črnogorskih fladarjev. a za turških vpadov je bil tudi trdnjava ter nas spominja davne črnogorske preteklosti, ko je bil vladika ob enem tudi knez, a samostan ob enem trdnjava. More se reči, da je tukaj okamenjena najslavnejša stran črnogorske zgodovine. V samostanski cerkvi so zakopani nekateri črnogorski vla-dike-gospodarji, med njimi tudi prvi vladika iz rodu Petroviča-Nje* guša, Peter I. 'sveti". Malo višje od samostana se vidi stolp, katerega so v prejšnjih časih krstili za "Tablja". ker so na njem Črnogorci obešali lobanje znamenitej-ših Turkov, katere so v bojih pobili. Danes se nahaja v tem stolpu največji zvon cele Crnegore.
Ko se je vrnil leta 1838 vladika Peter II. Njegoš iz Rusije, je pričel zidati na Cetinju nov knežev-ski dvor, v katerem je bilo 25 sob. Skupaj z vladiko so stanovali vsi senatorji in knežji tajnik. V obširni dvorani tega dvora je zbiral v zimskih večerih vladika Peter II. svoje Črnogorce. Tukaj sc je z njimi pogovarjal, pretresal državne poale in poslušal petje junaških pesem. V eni boM je imel vladika
—.40 —.15 $4.00 ♦1.00 —.50
$1.00 »—.20 t—.25
$1.20
$1.50
—.50 $1.20 i—.40 «-.50 (—.50
$2.00 —.25 —.40 —.60
i—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Bitka pri Visa Božični darovi Ciganova osveta Črni bratje Don Kižot
Doma in na Ptujem Erazem Predjamski Pabiola
George Stephenson, oče Železnic Gočevski katekizem Hedvika Hiidegarda Eirlanda
Hubad, pripovedke, 1. in 9.
zvezek po Qnstrovani vodnik po Gorenjskem Izanami, mala Japonka Izdajalec domovine Jaromil
Jeruzalemski romal
Knez črni Jurij Krvna osveta Leban, 100 beril
Malomestne tradicije Mesija, 1. in 2. zvezek Miklova Zala Mlinarjev Janes Mrtvi gostač
Vfuzolino. ropar Kalabrije Na jutrovem Na različnih potih
»—.30 —.lfl
—.25 —.25 i—.20 —.25 —.20 f—.35
i—.20
—.25 —.25 —.25 —.25
e—.20
!—.20 —.20!
št. 17 s slikami	—.50
Zgodba o povišanju	—JJO
Zgodovina slov. naroda 5.
zvezek	—.40
Zlate jagode, ves.	t—.30
Življenja trn jeva pot	«—.50
Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.71
SPILMANOVE POVESTI:
1. sv. Ljubite svoje sovraž-	
nike	—Ji
2. ev. Maron, krščanski	
deček	.21
4. ev. Praški judek	i—.20
6. ev. Arnmugan, sin indij-	
skega kneza	«—.25
9. zv. Kraljičin nečak	i—.80
11. ev. Rdeča in bela vrt-	
nica	,-.80
12% zv. Korejska brata	i—.80
14. ev. Prisega huronskega	
glavarja	»—.80
15. ev. Angelj sužnjev	—.80
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger
Pri puičavnikn	«—.2t
Idealna Tašča	—.21
RAZGLEDNICE:
NewyorSke s- evetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne,
komad po	«—.03
ducat po	— .2S Z slikami mesta New Torka
po	—.21 Album mesta New Torka
s krasnimi slikami, mali	—.81
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav, mali	»—.lt
veliki	(—.25
Balkanskih drfav	r—.15
Evrope, vezan	—.50
Vojna stenska mapa	$1.50
«—.20 Zemljevidi: New Tork, Co-		
•-.45	lorado, Illinois, Kansas,	
—.25	Montana, Ohio, Pennsyl-	
—.20	vania, Minnesota, Wis-	
»—.20	consin, Wyoming in West	
i—.25	Virginia in vseh drugih	
—.80	držav po	—so
^.35	Avstro-Ogrske maM	—.10
-.45	veliki vesaii	«—.50
—.25	Celi svet	—JI
—.35, Velika stenska mapa D. S. t—.30 na drugi strani pa seli —.20 svet

OPOMBA: Naročilom je pril< fit i denarno vrednost, bodisi v go* to vini, pottni nskssnhri, ali poitm Ib anamkah. Poštnina je prt
OLAS yAKODX	lftlt
unije
SKUPNI ODBOR
izdelovalcev slamnikov
Krajevne postaje 24 in 42

Unija, njen namen in upliv
na obrt
M.
/do tn»-rpru-nih in organiziranih delavcev, članov kra-'J4. j«' -.rorilo li kom Žestih dolgih let vse, kar je bilo v Straiili niso ni kakega truda, da si u titanove močno h'i-.trijfcko organizacijo v slamnikarski obrti. Peščica d» lave-v. ki so postavili temelj sedanje močne organi-o opazila. <la bodo morali delati moški in ženske, ki so li za pošt no preživljanje, kmalu za sramotno nizke ■ bodo združili skupaj v veliko silo. da bodo mogli nad-
rati
M
llsKcll
ohrt
J P
t<
K!
i organizirani delavci krajevne postaje 24 so ponov-organi/irane delavce v tej obrti, naj se pridružijo ijo s t.-m korakom, da ne za gazijo Se globoče v po-vse j<- bilo br«-z uspeha. Veliki veČini delavcev, po-je zdelo, tla ni potrebno ustanoviti unijo v slani-44kadar se prične sezija, plačajo delodajalci dovolj vi oke plače. — Ne izplača se, da bi se ukvarjali z unijo" — so - i'i.	so naravno mislile. da j«- v njihovo korist, če naspro-
• iji -1«, m:.ji. k. i mo/j'* so člani unije. Delavci na slepo vrjeli delodajalcem, ki jim j>- bilo dano na prosto, odločevati o veliki množi iii ^i»-L;\• v Izdelovalci '»ti vstrajali pri svojem ter zdaj zvišavaii pla-zop. t znižuvali. dokler ni prišel čas. da so že najbolj-ivali skrajno sramotno nizke plače za svoje delo. in drugi delavci v slamnikarski obrti, ki porabijo vse ioei pri izdelovanju klobukov, so storili ravno tako. ka-»\,iriM — operatorji ter se niso zmenili za poziv unije ><>1 notna pn-pu-rtili na milost in nemilost gospodarjev, dok-ideli, tla s<» ostali na eedilu.
temu pa peščica energičnih članov krajevne postaje 24 la > svojo borbo ter je št- vedno agitirala za organizacijo j no slabi- razmere sil»* in zatiranja so imele ta uspeh. ■Jnju- d*-lav«-i vendar zdramili ter se otresli boječnosti. s»e klicu unije ter se ji pridružili v velikanskem številu, ro pričakovana organizacija, ki smo nanjo upali, je bila ». Krajevna postaja 42 za blokarje, sajzarje in presarje nizirana in ima dozdaj že nad tisoč članov, ajevni postaji sta mobilizirali delavce za splošno stavko, bori »o iu splošno poboljsanje razmer in za povzdigo »rti. Izdelovalci so, resnici na ljubo rečeno, razume ,j in s,- mirnim potom poravnali z unijo.
iv uuije na I« obrt raste *xl due do tlne. Cilj unije je, da a /elo i/lmljša pl«<;» iu <in s^ tudi razmera v delavnicah ir.->rnejo na boljše.
pa l.o mogoče uspsšno /.boljšati plače, je neobboduo potreb-• • organizirajo vsi delavci v slamnikarski stroki po celi de-i nam« u bo |H>sIala unija svoje organizatorje v vse dele Zdru-v.av ter jih organizirala v krajevne linijske postaje, ja je <lo- -irl«i veličastno zmago. Zdaj bodo izvršeni novi na-*k unije in za njihovo izpeljavo bo treba zopet
•h
M

so doli
car
jih »ke
I h
i na prt
Z;
Ho 1
oi/rai rmvdi
do
Z d.
s. sestre in bratje! Ostanite zvesti, na-unije. V tem in samo v tem slučaju bo zina^a. ki jo je unija že dosegla tudi stalna. Naj no lanje širno prazno hipno navdušenje, temveč naj ho Ivi in uspehi!
napredek unije leži v vaših rokah. Čeravno so uspehi. • unija na miren način pridobila od slamnikarskih tovarnar-d ir je treba nadaljevati z bojem za boljše iu zdrave življen-nere v t» j obrti. Razvite si v sebi samih velikansko ener ne boste /, uspehom bojevali proti vsem krivicam v svojem jeni življenju.
Isehoojno se obnašajte bratovsko in spodobno v delavnicah za to, da bo vse delo enakomerno razdeljeno, ne »la bi imel :e posebne predpraviee ali naklonjenosti. Zanimajte se za ■ pripeti v delavnici ali pa v uniji kot taki. Ne odlašajte se načela, da je boljše, če uravnate vsako stvar vi sami. —
M-ikrbite :do ka
-e, ka u držil
'ploh bodite vstrajni in hitri in prijazni. Delajmo skupaj in roko v • Ki in ne strašimo se nikakega tlela in truda, da se bomo okrepili in
si zgradili r karski obrti bomo kdiko
močno, energično in uspešno organizacijo v slamni-pti celi tlezeli. da bomo mogli postati svobodnejši in da vodili spodobnejše iu bolj človeeansko življenje.
ODBORI ZA CENE.
; drugih neprilik v delavnici, je dollnost načelnika v delavnici, da ; skuša to poravnati. Ce pa se to ne posreči, mora načelnik delavnice vso zadevo naznaniti na unijski urad. kjer bo dobil nadaijna navo-dila glede korakov, ki jih je treba začeti.
\*s^ka delavnica si mora izbrati svojega tajnika, ki ima to dolžnost, da pobira pristojbine vsak teden. Tajnik mora potem prinesti nabrani denar in knjige linijskemu tajniku, da dobi tam potrebne pri stoj binske kolke.
Vsi oni člani, ki so plačali celo upisninsko pristojbino do 1. fe-j bra ar jr in podpisali svoje prošnje, so naprošeni, da pridejo po svo-j je unijske karte. .Svetovati je, da plača vsak svojo upisnino še pred prihodnjim mesecem, ker začetkom marca bo povišana.
ZDRAVSTVENE RAZMERE. — KAKO PREPREČITI POŽAR.
Ureja se bo začela strogo potegovati za izboljšanje zdravstvenih r?/mer v delavnicah. Vse delavnice morajo biti tlobro zavarovane proti ognju. Člani unije so naproseni, da poročajo na unijski urad o takih delavnicah, ki so nezdrave in niso dovolj preskrbljene in zavarovane proti nevarnosti požara.
NE PRENEHAJTE Z DELOM BREZ NAVODIL.
r nija obvešča vse svoje člane v unijskih delavnicah, naj pod nobenimi pogoji ne prenehajo z delom, dokler jim tega ne dovoli unija. Ce nastanejo kaka nesporazumljenja glede cen. morate pomniti da ne boste ničesar izgubili, ker boste dobili vso razliko v cenah povrnjeno, kakor hitro bo določena stalna cena.
Unija se je silno razvila in nemogoče je, da bi uradniki unije mogli urediti vse zadeve v enem dnevu, ko vi čakate. Bodite potrpežljivi in izogibajte se nepotrebnih teškoč.
NEZADOVOLJNOST.
Ž limo. .la vsi unijski člani razumejo, da unija ne obstaja zalo. da bi tega ali onega zadovoljila. Unija je za nas nekaka pripravljalna šola za splošno politično in gospodarsko, neodvisnost. Ce se vam dozdeva, tla rabi vodstvo unije zboljšanja, pridite na uuijsko sejo in glejte, da bo vodstvo kolikor mogoče dobro. Če vaša delavnica ne dobiva zadostne pažnje in skrbi in nima pravega vodstva, naznanite to stvar linijskim uradnikom, ali pa pridite k rednim linijskim s varil izvrševalnega odbora. Izrazite svojo nezadovoljnost, kakor se spodobi za razumnega in zvestega delavca.
Naznanite vsako pritožbo uradniku, ki jo bo dalje sporočil organizatorju in odgovornim oblastim.
POSELSKI URAD.
Vsak delavee. ki išče dela v slamnikarski obrti, naj se zglasi v uradu J ni je. Nihče naj ne hodi v delavnice za delom. Unija je odprla pjseben poselski urad. Če rabijo delodajalci delavcev, morajo vprašuti v unijskem uradu. Pridite in pustite svoje ime v uradu unije, če ste brez posla.
K.i.trakti posameznikov niso dovoljeni.
MAŠKERADNA VESELICA IN BANKET V PROSLAVO NAŠE ZMAGE.
V	soboto, dne 25. marca, bomo slavili svojo zmago na veselici v Harlem River Casino na 129. cesti in drugi Ave. Pomagajte nam. da ho ta prireditev uspela. Vstopnice se more dobiti v uradu unije. Načelniki delavnic bi morali dobiti vstopnice, da bi jih prodajali v delavnicah..
V	nedeljo, dne 19. marca, točno ob štirih popoldne pa se bo vr šil v Beethoven Ilall banket v čast splošnih in krajevnih uradnikov in orgiiiiizatorncga odbora. Vstopnice so po $1.25 ter jih je mogoče dobiti v uradu unije.
se vrse
SEJE.
K.-'ne linijske seje operatorjev, krajevne postaje 24. vsak torek večer na 62. četrta iztočna ulica.
Ženski odsek krajevne postaje 24 ima svoje seje vsak ponde-Ijek v< čer v Beethoven Hali na 210, peta iztočna ulica.*"
Unijske seje krajevne postaje 42 se vrse vsak petek večer na 62. četrta iztočna ulica.
Izvrševal n i odbor krajevne postaje 24 se sestaja vsak četrtek večer na G2, četrta iztočna ulica.
Iz -rševalni odbor krajevne postaje 42 ima seje vsako sredo večer na t>2. četrta iztočna ulica.
NOVI URADI UNIJE SE nahajajo sedaj na 64, četrta iztpčna ulica, prvo nadstropje.
Salonsko se je izrazil.
Pri odhodu na bojišče je častniški slnga nekega stotnika njegovi "milostivi"' zatrdno obljubil, da bo takoj pisal in naznanil, če bi se gospodu stotniku kaj pri
Španci zahtevajo Gibraltar.
"List "La Tribuna" je javno vprašal špansko inteligenco, kako sodi o zopetnem zavzetju Gibralta-ra. Od konservativca Maura do i strank na levici se je odgovorilo: Ponoviti se mora zopet teritorijal-
petilo: če bi bil ranjen ali bolan., Stotnik jc nekega dne res dobil nedotakljivost Španske. Več strel, in sicer v sedalo. Sluga se! Jlh Je »J^o. da je Gibraltart;ra-
spomni svoje obljube ter piše vojno karto stotnikov! soprogi. Hotel je seveda lepo in dostojno naznaniti nesrečo, ki se je stotniku pripetila, ter zapiše: 44Naznanjam gospe stotnikovi, da je gospod stotnik dobil strel v obe lici. Obraz neranjen."
Po kitajski.
'"Torej si bil celo na Kitajskem? Pa z.naš gotovo tudi po kitajski govoriti?"
"Seveda!"
"No, kako se imenuje drevo v kitajskem jeziku?"
"'Tam."
**ln dva drevesa?"
"Tam-tam."
'"In eel gozd?'* •
"Tam ta-dram tam-tam."
Sitno.
-Mlad doktor (v čakalnici, kjer čakajo bolniki : "Kateri najdalj čaka?"
Krojač: "Jaz. gospod doktor! Jaz sem vam že pred enim letom naredil obleko!"
Ode in sin (Ribničana).
Sin: "Uoča, zekaj se pa konji ustrašijo, če srečajo motavi?"
Oče: 4iKruota neumna, kaj bi se ti ne. če bi vidu ne eejsti, de gredo hlače same na špaucir?"
Tudi izgovor.
Sodnik: "Pravite, da ste meso ukradli, ker ste bili lačni; pa vam ni bilo treba vendar celega ko-štruna ukrasti!"
Tat: £Ja, gospod sodnik, ko bi bil imel nož. bi si ga bil tri funte odrezal, pa nisem imel noža!"
Tolažba.
Možu je umrla huda žena. Prijatelj gn tolaži, češ. da je Miea že v Abrahamovem naročju. Nato odgovori mož: "Potem pač pomi-lujem Abrahama, ker pri prvi priliki mu bode skočila v lase!"
mota Španske. Senator Albas je izjavil: Sodim, da osrednji velesili gotovo zmagata. Ob porazu Anglije in Francije se mi zdi gotovo. da osvojimo Gibraltar.
NA*I ZASTOPNIKI,
kateri ao pooblaSCenl pobirati uro*- i nlno sa "Glas Naroda" In knjige, ka kor tudi sa vas drog« r. uio strok« •padajoče posle.
Jenny Litri. Ark. ta sksllea; MIha«)
Glrar.
San Francis ce, Cal.: Jakob LotIUL Denver, Colo.: Frank Skrabee. Leadviile, Colo.: Jerry Jamnl)L Pueblo, Colo.: Peter Culig. J. M ttojtz. Frank Janesh in John Germ.
8alida, Colo. In okolica: Louis Ca «tello (The Bank Saloon). Walsenbnrg, Colo.: Ant. Saftleku Clinton, InxL: Lambert Bol altar. Indianapolis, In<L: Alois Rudmaa. Woodward, la. ia okolico«. Loka* Podbregar. Aurora, 111.: Jernej B. Verfeil Chicago, M.: Frank JnrJovaa, Depne, DL: Dan. Badovinaa. La Smile, DL: Mat. Kouiy. Joliet, 111.: Frank Lauriefc, Jolia Sa letel In Frank Bamblcb. Oglesby, 111.: Matt. HrlberntK. Waukegan, DL: Frank Petkoviek' t* Math. Ogrln.
So. Chicago, DL* Frank oaraf 1» Rudolf Požek. Springfield, DL: Matija Barborli. CheroLee, Rana.: Frank Re2L«oik Colombo?, Kans.: Joe Knafela. Franklin, Kans.: Frank Leskove«; Frantenac, Kans. la akollca: frul Kerne in Rok Firm. Kansas City, Kaos.: Peter Schaall« Mineral, Kans.: John Stale. Mulberry. Kan«, la okolica: Karti» Kos.
Blago, Kans.: Mike Peaell. Calumet, Mich, ta akollca i Pav*
Sbalt* In M. ¥. Knbe.
Mani stisne, Mick. ia 4&eQeal rru> Cotatan
8«. Ran;«, Hlfk. Ja «k«tt<»z li, L blkurlch. Aurora. MIrb,: Josip Fngliia. Chisholia, Mina.: K. Zgon«, Jako^
fetricb.
Dol Ji, HIhb.: Jonepb Sharaboa. Ely, Minn. In okolica: Ivan Goni«. vL L. Kapah, Jo«. J. Peahel la Lonl» »i ParnSek B velet h, Minn,: Jurij Kotae. Gilbert, Minn. In okolica: L. V«a& Ribbing, Minn.: Ivan Pou5a. KinrUle, »'.»a. la aftoOcai #«S ifi
1
New Duluth, Minn.: John Jerlna* Virginia, Mina.: Frank Hrontlifei Bt. Lonis, Ms.: Mike Gralirlai, Klein, Moot.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urtg& Bed Lodge, Mont: J. Koprlviek^ Roundup, Mont.: Tomaž Paulla. Gowanda, N. ¥.: Karl SternlXa. Little Falls, N. I.: Frank Qregort*. Cleveland, Ohio: Frank Sakaer, J, MarinčlC, Chas. Karlinger, Jakok Bmb nik in John Proator.
Barbertoa, 0. fa skeBeat jUoU lant.
Bridgeport, O.f Frank HolcriS, Colilnwood, 0.: Msth. Slapnlk. Lorain, O. In okolica: J. Kmalt Xoungstovm. O.: Ant. CikelJ. Oregon City, Oreg.: M. Justla, Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambridge. Pa.: Frank Jaklfc Bessemer, Pa.: Louis Hrlba»j Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rndolf PleteHka. Bnrdine, Pa. la okoli eat Joha Ko« tUnlk. ■
Canonsbnrg, Pa.: John Koklick', Conemaugh, Pa.: Ivaa Pajk la John ZupanClQ. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Bronghtoa, Pa. la okolica: A, Dt» tar.
Darragh, Pa.: Dragntin Blavlfi. Bunlo, Pa. in okolica: Josip Suh««, Export, Pa. ia okolica: Frank Tre h«t.
Forest Cisy, Pa.f K. Ealar ia Fraal
Leben.
FarclL Pa.: Anfon Valentin«!* Fltz Henry, Pa.: F. Gottliebes, Grfcmburg, Pa. la «koliei>t Joeaak Wovafc
5 »-win. Pa. la skolicit: Fr. Dcula^. Johnstown, Pa.: Frank Gabrsaja lg John Polanc. Loxerne, Pa. la akollca: Antoa O«
solnlk.
Meadow Lands, Pa.: Georg Btkkli* Monessen, Pa.: Math K.lkelJ. Moon Run, Pa.: Frank MaCeK. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jaki tig, I. PodvaSnik, L Maglater is. U, K. Jv koblch.
S t cf It on. Pa.: Anton Hrea. Unity Sta^ Pa.: Joseph fikerlj. West Newton, Ps.: Jorip Jovax. WUlock, Pa.: Fr. fiemi la J. P«lg» n*!
Tooele, (Jtsfc: Anron Pallli. Vrlnterquarter«,	h. BlanJ«tf.
Kiack Diadnoed, Wacfc.: 6, J,
rf.cta
li^i*. W. Va. la ekoUca: J. Bro«iaB Thomas. W. Va. In akollca: Fraal KoclJan In A Korenchan. Grafton, Wis.: John StampfeL Kenosha Wis.: Aleksander Peadlr, Milwaukee, Wis.: Joelp Tratalk til Frank Meh. Sheboygan. Wl«.: Hernnlm HvatUai W**st Aills, Wis.: Frank Skok. Rock Spring«, Wy«.r A Justisu Tak StaUch in Valentin Marclna.
Kfmm»r*r W v ■ ; J cm llotaV
Palestina med vojno.
Lisa, apostolov in učencev, Marije	. , - - , - ,
t - f TJ , .. . * J i Lorme nova pestrost, ki je Ijud-i-lozeta — Palestina je danes sre-i , - i - . . - . , - , - - ,, . . , f. , ,	»tvo, žulje, mohamedanci in krist-
K;'ko so določajo cene? To .i« zelo važno vprašanje, ki je mnogim dclavccm uganjka. Potrebno je. da vsi delavci razumejo in si /opomnijo, du zavisi dobrf eenc od njih samih. O cenah se je treba pomeirti in odločati na sestankih v delavnicah, ki se morajo vršiti v delavnicah vsak teden na plačilni dan. Potem je izvoljen odbor za cene, Li se pogaja z delodajalcem. Xa prihodnjem sestanku v delav-nii-i p |»oro-a odbor za cene o r» zultatu. Ce delavci v delavnici no-« < jo sprejeti cene, ki jih hoče plačati delodajalec, mora načelnik delavnic** to takoj sporočiti na urad unije, kjer dobi nadaijna navodi-I:-.. Da pa se je mogoče izogniti vsem teškočam pri določanju cen, je neobhodno potrebno, da so delavci pravični, resni in da ne pretirava jo Vsak delavec in delavka mora vedeti, koliko časa porabi za ali ono delo. o kojega ec»ni se razpravlja. Potem bo imel odbor za '• !!»• prav lahko delo, da bo dokazal, da je plača, ki jo delavci zahtevajo za kako delo. tudi upravičena in pravična.
K<> j»> bila cena že enkrat določena in je bil sestavljen o tem n- znam. mora prinesti načelnik delavnice en odtis v unijski urad. k j.-r g shranijo. Vendar pa morate skrbeti tudi za to, da res dobila tako ceno, kakor je bila določena. Določene cene ostanejo v veljavi za celo sezono, vsled česar je treba biti pri tem zelo previden, ko se te cen.' določajo. Ne prenaglite se. Ne delajte nikakih napak.
Delavci v delavnici morajo plačati odbornikom za cene za čas. ki so ga ti izgubili.
(Vne se določajo enkrat na teden, vse cene za nove kroje se potem pr.denejo v splošen seznam.
Delavci morajo dobiti plačo od nasaj, če je nanovo določena cena večja, kakor pa ona, ki jo je plačeval gospodar pred poravnavo, ('e vam je ležeče na tem, da boste dobivali primerno plačo, potem j- potrebno, da se udeležujete vseh sej v delavnici, ker to je prostor, kjer se obravnavajo take zadeve in delajo načrti za vse korake, ki jih je treba še pod vzeti za bodoči napredek in izboljšanje razmer, v katerih delate.
Od vas je odvisno, žene in možje, da bodo delavnice, v katerili sto zaposleni, res prave dobre unijske celavnice.
NAČELNIKI, NAČELNICE IN TAJNIKI V DELAVNICAH.
Načelniki v dclavnicah imajo navodila, da zahtevajo od vsakega delavca, ki pride nanovo v delavnico, pisano unijsko delavsko karto. Noben član unije ne bo delal, dokler ne bo prej vpraial za linijsko delavhko karto v unijskem urad m Načelnik delavnice mora vsrfk uden redno poročati na urad unije o vsem, kar se je pripeti-io v delavnici tekom tedna. V slučaju kakega nesporazumljenja ali
»Sveta dežela z us in
di vojne. Saj je Palestina del Turčije. Leži ob vzhodnji obali Sredozemskega morja ter je soseda Sueškemu prekopu in Egiptu.
Sionitski list, hebrejski 44Glasnik s Siona" poroča, da je lani poskušala turška armada zavzeti ali zapreti Sueški prekop, a poskus se
I Povsod topovi, aeroplani. vojaški • avtomobili, velblodi ^-^važajo za-_	! boje s strelivom in bivoli vlačijo
.	. i orožje. In v že itak pisanem ori-
rojstni kraj Jo-. jentskem življenju so turške uni-
iani. doslej niso poznali.
Z vojno pa je zašel v Jeruzalem in v druga palestinska mesta tudi prej neznani red iu prej neznana čistost. Vojska je razširila ulice, podrla stare koče in ruševine ter odstranila vse, kar je zdravju škodljivo. Živila se smejo na trgih
ji ni posrečil. Armada Džemal pa- j	f1™13, se sme>° na tT*ltl
še je hitela k Sueškemu prekopu po ^f1 le P^rit* ali v steklenih pokrovcib. Prejšnja inuazanost na trgih in po bazarjih je skoro izginila.
cesti, katero so hodili pradedje — in po kateri jc bežal Jožef z Marijo in Jezusom v Egipt pred Hero-. dom. — Deset tisoč velblodov je i Turki grade tudi nove železnice nosilo vojni tren. Topove so vie- i 'm nove ceste. Iz Nazareta do Lud-kli osli in mezgi 200 km daleč po j be in odtam do Zale ob morski o-pesku puščave. Posrečilo se je pri- i bali železnica, tako da bo kma-ti prav blizu Sueškemu prekopu, ! ^ m<>£oče z železnico potovati v in neki nemški tonničarski povelj- i Sihem, Samarijo, Genezaretskem nik j«' s streli iz topov potopil celo j lezeru do Damaska in do Sirije. — nekaj angleških parnikov v kanV Cez Puščavo Judejsko preko Jeri-lu. Toda s tem Sueški kanal še ni i ha in k Jordanu tečejo vlaki. Čez
bil zaprt, ker so stali parniki na širokem mestu kanalovem ter so jih Angleži nato odvlekli na varno ali pa potopili. Tudi med I.smailijo in Elkan-Taro se je bila bitka, ki je bila za obe strani krvava, a odločitve ni prinesla.
Angleži so Sueški prekop silno utrdili; imajo tam bojne ladje z največjimi topovi ter veliko armado vojaštva iz Avstralije. Indije iu Somalce (torej črno in rumenokož-ue vojake) z najmodernejšim orodjem. Velikih topov pa Turki čez puščavo niso mogli spraviti v pozicije, da bi odbijali veliko angleško topništvo na kanalu.
Zato se je meseca marca 1915 vsa turška armada vrnila v Palestino, kjer je tudi lažje preskrbo-vana z živili, kakor je bilo v puščavi nemogoče.
^ Tako je danes zopet Palestina polna turškega vojaštva. Nad Jeruzalemom se vije turški vojni prapor, okoli Golgate in Oljske gore so vojaški tabori.in vojaške vaje. Vsi samostani so danes kasarne. —
Jordan pa je postavljen velik železniški most. Skratka, Palestina se čudovito modernizira, in danes ni že skoro prav nič podobna tisti Palestini, ki jo je tolikokrat peš prehodil Jezus s svojimi somišljeniki. Stara poezija se je morala u-makniti moderni praktičnosti in vojnim namenom.
Za kratek čas.
Znan obraz.
Neka angleška zdravnica, ki je bila znana tudi kot zagrizena su-fražetka (boriteljica za žensko pravo), obvezuje ranjenega vojaka v bolnišnici- Pri tej priliki se začudi in pravi ranjencu:
';Kako to, da se mi vaš obraz tako znan vidi? Gotovo sem vas že večkrat srečala."
"Je že mogoče", pravi londonski vojak; "v civilu sem namreč poKeistf"
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR
za leto 1916.
Velja s poštnino vred 35gcentcv.
Obseg berila:
Domovini in naroda. (Pesem.} — Običajni Koledar. Btralna Itevili«,
—	Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. <— Francija v vojnem času. — Jasna noč. — Moja ura. — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. «—• Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. —• Eksplozivne snovi, i—• V lekarni "Avstrija". >—> Iznajditelj podmorskega čolna. Galipolis in Dardanele. •—• Julija Romain. •—> Rmena pošast. — Doživljaji t zraku. •— Podzemljsko mesto ▼ Wieliczki. ■—> Čustvena udov a. Kovač. —• Kolonijalna posestva Nemčije. « Bodočnost Evrope. >—' Urednik. —• Pohabi ljeneo. »— Le BetaiL — O vzrokih svetovne vojne. ♦— Petindvajset frankov, ■— Kako nastane strelni jarek. — Kdo je bili — Klasični topovi«—• Pes v vej» ni — Belgijska armada. —- Pri generalnem žtabu. — O podobnosti dvojčkejt '— Ljubi denar. Srečanje. ~ Mobilizacija v Venezueli. « Špeeialitete. Prvi polet iz Evrope ▼ Ameriko. Čudne zgodbe. — Rdeči trak. Preglfl dogodkov svetovne vojno, *—• Kitaj ski tipi. —» Smešnice, —• Oglasi.
■like:
Italijanski Vodljivi zrakoplov nad Benetkami. — Sestanek nemlkega IB avstrijskega cesarja. —■ Prevažanje avstrijskih čet preko reke San. — Turška artilerija na Galipolisu. Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč« ne avstrijske granate. —« Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. Italijani so vjeli avstrijskega ipijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. Italijanski bersaljeri v boju. — Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški fron* tL — Učinek avstrijskih granat v Žagradu. — Ameriški podmorski čoln, Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali — Fort itv. pred Przemj«lom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. Avstrijska havbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. —■ Bolgarske čete na gorskem prelazu ob srbski meji — Avstrijske prednje straže v R*. siji — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. — Prizor iz Lvova.
—	Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem.
—	Ruski vojni jetniki — Vodljivi angleški zrakoplov. —« Bovec m Prestrelj* bikom. Triglavsko pogorja
SLOVENIC PUBLISHING CO.
W CORTLAHDT »TMET.
WE W TOKKs M. Y
GLAS NABODA, 4. MAKCA, 191«.

Jugoslovanska
a	=
Katol. Jednota
B
Inkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI;
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad-
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton
Ohio.	-
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN G0UŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MABTIN IYEC, 900 N. Chicago St, Joliet, 111
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. Q. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waah.
JOSEPH MERTEL, od društva
Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva Minn.
JOHN GRAHEK, it, od društva Minn.
POMOŽNI ODBOR:
sv. Cirila in Metoda, Atev. 1,
■v. Srca Jezusa, Štev. 2, Ely, Slovenec, itev. 114, Ely,
V« dopisi, tikajoči le uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri tožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bod« odralo.
Društveno flaailo: "GLAS NARODA/1
Iz Avstrije.
Varstvo kmetijskih pridelkov.
A\Mrijska osrednja družba za •i rut v o polj-kili in gozdarskih te-
vanja domačega poljedelstva, se je nrčelstvn kluba naročilo, da naj pri vseh osrednjih vladnih me-siih >tori potrebne korake, da se omogoči nemoteno nadaljevanje poljedelskega obrata. Posebno se j«- nabasalo, da se na letošnjo
nj	■ _ _
»Ukano »*-jot v kat< ri *»* je spre-!o med drugimi tudi sle<leče re-
lueije:
I rovarja f proti vsem kakor-
i m kol i proti-« gramim, (proti-u<->'*ki:n hujnkarijam. Nadalje i ugovarja proti odredbam de-" -»ill obhtiti. ki »o jrlt*<le prome-
* poljskimi pridelki večinoma
tu
db d.
!U Ji
n> la Dunaju «l«»bro ^pomladno s»-te\ radi težav, ki so
nastalo pri sjanju ozimne, obrača posebna pozornost in se naj v to >vrho	kmečkega stanu po-
trebno ukrene, da ne bodo ti7>ele ne državne koristi in ne dobrobit prebivalstva. Skrbeti se mora že sedaj, da bodo kmetje spomladi imeli dovolj konj na razpolago, k. «koro v vseh pokrajinah i / odredbami o>re<l- države- čuti občutno pomanjkanje . k« r j-* v-' t.ikiu od- vozne živine. Posebno se je v seji •i >h v vi-eiai slu- tožilo, tla za razne kmečke potreb-j« b i«rtv«». ka; »r • ili ku- * čine. krmila, umetna gnojila, ki p-i/a de t o, se izdelujejo v tujini ter v Avstrijo dovažajo, zasedejo in se po določitvi najvišjih een po deželah razdelijo na kmetijske organiza-eije. in sicer po primernem ključu. Nadalje se je še načelstvu naročilo. da na najvišjem osrednjem vladnem mestu posreduje, da se krma, katero kmetje neobhodno rabijo /a preskrbo živine čez zimo. istim pusti in da se stelja, ki je nakopičena v gozdovih, uporabi za živino. Stranka je še raz pravljala o nekaterih drugih važ uib gospodarskih zadevah.
< ib' •
*t vo, ka ilwinstvo težko notno nastavljanj
cen
najvažnejšim življenskim potreb-rčinam in promet z istimi na. ta lia' in bistveno zadržan. Stalni odbor gore j imenovane osrednje družbo zahteva, da se h kazenskim obravnavam zaradi dozdevnega draženja od strani poljedelcev pritegnejo strokovnjaki, katere imenujejo osrednje kmečke in gozdarske orpajiizacije. Sodba t< h strokovnjakov bi se naj pri sodnijah priznavala kot podlaga za razsodbe. Obžaluje se, da se draženje velekapitalističnih kar-telov, kateri *o popolnoma po nepotrebnem /višali cene za moko, krmila in vse pri kmetijstvu potrebne prtdmeto — in znaša pri tem to zvišanje mnogo milijonov kron — ostane nekaznovano.
Z ozirom na vladno odredbo glede najvišjih cen za seno se je izrazila želja, da so naj pri prodaji manjših množin natisnjenega ali stisnjenega sena dovoli pro-tzvajalcu-kmetu pravica, da sme prodajati tako, kot določa nared-ba glede prodaje sena v trgovini, to je, da sme priračunati k določeni najvišji ceni še one dodatke, kakor računajo trgovci s senom.
Osrednja družba je razpravljala tudi o temeljnih vprašanjih vprašanjih glede bodočega carinskega in trgovinsko-političnega avstro-ogrskega pogodbenega in trgovinskega ozemlja, kakor tudi glede drugih važnih vprašanj, ki so v zvezi z gospodarsko na godbo z Ogrsko.
Vlado se je tudi pozvalo, naj zaradi varstva pristue strdi izda potrebne odredbe proti umetni strdi. katera domačemu čebelar-larstvu prizadeva obilo škode.
Kmečke zahteve.
Nemška agrarna stranka državnega »zbora je imela na Dunaju dobro obiskano sejo, o kateri se je izdalo naslednje poročilo:
Z ozirom na dejstvo, da so se dosedaj vsi sovražni poizkusi, nas izstradati, odbili ob odporni sili domačega poljedelstva in da naj
Preskrb ni nska podpora za rojene«.
Deželnob ram bovško ministrstvo je odredilo, da so preskrb ni tuske podpore za vpoklicane deležni tudi rejenci in sta riši. ki imajo svojega rejenca kot črnovojnika v armadi. Nadalje imajo pravico do te podpore tudi pastorki, kojih očim je vpoklican pod orožje, in očimi ali mačehe vpoklicanih.
vslstva s živili obstoji t pospeše-
Nakup plemenskih kobil v Ameriki.
Kmetijsko ministrstvo namera va nakupiti — če se izkaže to kot umestno — v Severni in Južni A-meriki večjo množino plemenskih kobil in jih porazdeliti po deželah. Povečini bodo to triinpolletne kobile raznih plemen od 145 pa preko 170 cm visoke. Še predno pridejo kobile na ladje, preišče jih zastopnik avstrijskega kmetij skega ministrstva, če so za pleme ali ne. Konjerejeem in kmetova! cem se prodajo kobile dražbeniin potom. Vzklicna cena bo enaka svoti kupnine, prevoznine, zava rovalnine in drugih stroškov znašala bo, kakoršnega plemena bo pač kobila, 1000 do 2000 kron Kar ministrstvo izkupi za kobile več. nego znašajo gori našteti stroški, to se izroči deželi — deželnemu odboru ali kmetijski dru žbi —, da razdeli sorazmerno med one. ki so kobile pokupili, ali pa da se porabi za pospeševanje ko njereje. Za začetek namerava kmetijsko ministrstvo vpeljati boljša politika za preskrbo prebi-110.000 do 15,000 takih kobil, ako
potreba po takem materijalu velika. kar bi se dalo lahko dognati po obilni prodaji, tedaj bi jih bilo mogoče dobili tudi 50.000 ali več.
Vojaško-dajatvena dolžnost do 55. leta.
Dne 21. januarja se je- uradno razglasilo postavna določila, s katerimi se vojaška dajat vena dolž nost. ki je segala dosedaj samo do 50. leta, podaljša za obe državni polovici do 55. leta. Razlog za to podaljšanje je v tem, ker se je vsled trajajoče vojne vedno več za osehae vojne dajatve zavezanih oseb pritegnilo pod orožje ter je treba skrbeti za njihov nadomestek. Kar se dostaje uporabe teh oseb. starih več kot 50 let, se bodo uporabilo le v avstrijskih pokrajinah za bojnim ozemljem armade, in sicer neprenehoma kvečjemu G tednov, rotem se jim mora dati vsaj eden do dva meseca trajajoči dopust, predno se jih zopet vpokliče v službo. Vpoklic je po zakonitih določbah pridržan deželnobrambuenm ministrstvu, katero bo skrbelo za enakomerno razdelitev. Uporabile pa *e bodo te osebe $>amo v tistih krajih avstrijskega državnega o-zemlja. ki ležijo izven ožjega ali Širjega vojnega ozemlja. Ta odredba. ki je izdana za Avstrijo, kakor tudi isto določujoči ogrski zakon, velja samo za dobo seda-nje vojne.
Vojaški testamenti.
Ker se često ne more poskrbeti za varno hrambo vojaških testa mentov, je vojno ministrstvo od redilo, da se lahko vsakdo posluži osrednjega katastra za testamente na Dunaju (Wien. VI., Maria-hilferstrasse) na dvojen način-. 1. Vsakdo, pa naj bo vojak ali civilist, lahko z navadnim pismom naznani, kje se nahaja poslednje volja vojaka, nakar to zaznamujejo v osrednjem katastru. To naznanilo lahko napravi testator ali tisti, ki hrani testament. Naznanilo vojaških oseb je pristojbin prosto, druge osebe morajo pla-"•ati 1 K. — 2. Vse vojaške osebo (tudi črnovojniki) in vojaški zavodi morejo med vojno sestavijo ne ali sprejete testamente poslati emu katastra v brezplačno hrambe. V življenju so vse zaznambe trogo tajne in zato se naznanil? potrjuje le na izrecno željo. V slučaju smrti pa so zapuščinskim sodiščem in dednim osebam dajejo primerna pojasnila.
Izpuščeni poljski vojni ujetniki.
Uradni list okrožnega poveljstva v Janovu poroča, da so izpu stili iz vojnega ujetništva Av-trijci 1000 poljskih vojnih ujet-likov iz krajev, ki so jih Avstrijci zasedli na Rusko-Poljskem. Iz mščeni vojni ujetniki se vrnejo na svoj dom. (Ne se poizkus obnese. jih oproste še več.
Katoliški duhovniki v vojni.
Padel jo dosedaj, zadet od ru-•.k^ krogle, samo en avstrijski vojni k ura t, Slovenec Valentin Rozman, in sicer dne .'50. avgusta 1914 v bitki pri mestu Golagora v Galiciji. 11 vojnih kuratov je umrlo vsled bolezni, ki so si jih nakopali na bojišču, 10 je bilo ranjenih. 41 pa jih jc prišlo v vojno ljetništvo. Odlikovanih je izredno veliko katolLških duhovnikov, ki so bili vpoklicani v vojaško službovanje. Vojaški škof Bjelik (rodom Slovak) je dobil duhovniški zaslužni križec 1. razreda na belo-rdečem traku : več kot 460 vojaških kuratov je dobilo duhovniški zaslužni križec II. razreda na belo rdečem traku. Skoro enako Število katoliških duhovnikov je bilo odlikovanih za zasluge pri Rdečem križu. Veliko je tudi število takih, ki so dobili odlikovanje Signum laudis ali vitežki križec Franc-Jožefovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca. Poleg tega sta bila dva duhovnika odlikovana z duhovniškim zasluž nim križcem I. razreda.
Gališka deželna ha^lra se preseli v Lvov.
Gališka deželna banka in gali-ški Vojnokreditni zavod, ki sta bila doslej v Krakovu, sta dobila nalog, da se vrneta v Lvov. Preselitev se izvrši v bližnjih dneh.
Knezonadškof olemuški.
Kapitelj v Olomucu na Morav-skem je izvolil za olomuškega knezonadškof a dosedanjega praškega knezonadškofa kardinala barona Skrbenskega. Praškim nadškofom bo baje imenovan brnski škof grof Huvn.
DAROVI.
Ker je bil zadnji izkaz darovalcev za pokojnega Aleksa Močnika v Forest City, Pa., nepopolen, ga topot v celoti priobčamo:
Po *2: John Dobeš, Frank Zn-pančič, Louis Ben čina in Peter Presentz.
Po $1 : John Osolin, Karol Za-lar, "Win. Sredenšek, Mihael Zupančič st.. Anton Zupančič, John Janežič, Anton Žagar, Louis Gerč-man, Anton Skubic, Frank Glo-var, John Ribič, Mihael Sotlar. Louis Skubic, Marko Jeriha in J nižina Antona Markla.
Po o0č: Win. Gliha, Joe Lubic. Frank Ostanek, Bar tel j Poverk, Joe Lavrič, Karol Kovačič, Blaž Karli, Martin Knez, John Punger-ean, John Peterka. Frank Oven. Anton Bedenc (?). Joe Povšek in Frank Rebernik.
Po :»0č: Fany Korošec. Joe Ko-tar in Uršula Oven.
Po 25č: Joe Bukal, Tony Reber. John Marinčič, Elias Freedman, loo Korošec, Joe Ostanek, Joe Skubic, Frank Gerčman, Joe Grrill, Joe Matelka. Tony Polon-•ič, Tony Sever, John Finch. Ignacij Perper, John Zupančič, Ma-"ej Sellar, Pavel Franceski, Andr. Oražin, Anton Goršek, John Razrešen. John Piškur. Frank Koz-livčar, Joe Zidar. Joe Kuiar. Fr. Sever, Jakob Gnidica, Matija Zi-lar, Lovrenc Terdin, Martin Bo-'lalc. Frank Pevc, Jakob Kocjan-eič, Ignacij G rožnik, Anton Draš-ler, L. Zefran, Ignacij O ros, Ma-ija Hudovemik. John Košer, Fr. Gerdevič, Joe llervatin, Ignacij Gruni, Joe Povhe, Joe Polončič. Anton Okoren, Frank Anžlovar, Bernard <iutnar, Anton Bregar. \ntonija Beber, Anton Medved, Rudolf Roža, John Nagode. Louis Hiti, Leopold Žnidaršič. Frank Košir, John Korošec, Martin Jaklič, Matej Jančar, Ignacij Ko-stele. Frank Golobar. Louis Zoš. L. Markel in Rudolf Lavni kar.
Po 20e: Amies Lohar. Alojzij Glliha. Blaž Karli in Mike Peterka.
Po 15^: Bartl. John Ozu ( ?), Marija Sever, Fran Janežič. John Rosina in Pavle Koren.
Po 10c: John Sever. Frank Na-grašek, Lovrenc Kotar in Frank šusmnn.
Mihael Zupančič, Frank Elovar, Louis l>enčina in Josip Lavrič, nabiralci.
BIoTanako-AmerilouisH
KOLEDAR
ZA LETO 1910
Cena mu je
Napadalec na rajnega prestolonaslednika umrl.
V Terezinu na Češkem je v ta mošnji kaznilnici umrl na jetiki Nedjelko Cabrinovič, kateri je bil radi napada na rajnega prestolo naslednika Frana Ferdinanda ob sojen na 20 let težke ječ«
Dr. Dudykievic na Ruskem obto žen.
Krakovski list "Naprzod'' (Na prej) poroča, da se je proti bivše mu poslancu in voditelju galiških
Dobi se pri:
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY,
82 Cortlandt St., New Tork TJ zalogi ga imajo tudi nekateri naši zastopniki:
Frank Sakser podrninio 6104 St. Clair Ave^ Clevt land, Ohio.
Charles Karlinger, 394? St Clair Ave. Cleveland, 0 Fr. Leskovic, Box 44, — Franklin, Kans.
Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Conemangh, Pa.
L. Balant, 112 Sterilne Ave., Barberton, Ohio.
M. Ogrin, 12 - 10th St, N Chicago, SL
H. Svetlin, 1016 St Clair Ave., Sheboygan, Wia.
Alois Budman, 737 Hoi mes Ave., Indianapolis, Ino M. Klarich, 832 E. Ohic St., Pittsburgh, Pa.
M. Peruiek, Ely, Mititv i» več drugih naiih zastopni kov po drugih naselbinah.
Fr. Cherne, 9534 Hwing A.ve., So. Chicago, HI.
Bok Firm, Frontenac Kansas.
Jakob Petrih Chisholm Minn.
Frank Gabrenja, John stown, Penna. Louis Vesel, Gilbert, -
Mrnrj,
Mat Kamp, La Salle, H) Frank Skok, 438 - 52 Avr i Vest Allia. Wis._
Rad bi izvedel za naslov svojega i prijatelja JOHNA UJČIČ. Do ! ma je iz Velikega brda na Primorskem. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Joseph Sluga, Box; 44, Mayburg, Pa, (2-4—3) l
EDINI SLOVENSKI SALOON
V Duluth, Minn,
Rojakom Slovencem naznanjam da se nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na desni strani W. Michigan St. štev. 413 Za obilen posest se priporočam.
JOS. SCHARABON.
ANTONA
Iščem dva prijatelja:
MUHVIČ, doma iz Žurg, in! {9-4_'3)
IVANA ZBAŠNIK, doma iz Pa-pežov. Prosim ju, da se mi javita, ali pa če kdo ve za nju naslov, da ga mi naznani. — Jacob Šercer, Box 93, "Warren, Ark.	(2-4—3)
Iščem svojega prijatelja ANTONA MAH NIČ. Doma je iz Križa pri Sežani na Primorskem. Za njegov naslov bi rad izvedel, zato prosim, da se mi javi, ali pa če kdo ve zanj, da mi naznani njegov naslov. Kakor sem cul, nahaja se nekje v Pennsyl-vaniji. — Joseph Filipčič, 177T E. 29th St., Lorain, Ohio.
Novost I
PRIPOROČAM
SVOJ DOBRO UREJENI
SALOON.
Na razpolago imam snažna prenočišča po nizkih cenah.
Delo se je tukaj začelo odpirati.
JOHN RUPAR, 164 Reed' St., Milwaukee, Wis. (20—2 8x 2x v t)
Dr. Richterjev
P/UN-EXPELLER
za revmatična bolečine. okorelost in aegib-čnost sklepov in mišic.
Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor varstveno znamko. — ( 25 in 50 centov v lekarnah ali na ravnost od
Privesek k verižici za možke aH i>a za ženske; vratne verižice izdelam z vašim Imenom, dve črki, popolnoma zlat; 10 karat za $0.50 m 14 karat za $S.50.
Pozlačenih takih priveskov ne Izdelujem. Privesek bo natanko tako kot slika.
Denar z naročilom je poslati na naslov :
IVAN PAJK, JEWELER, 456 Chestnut St« Conemaueh. Pa.
POZOR ROJAKI!
Naj uspeš ni je mazilo za ženske Ia*e. kakor tndt za moiWe brke in brado. Od teura maiila zrastejo ▼ 6tih tetinih krasni Kosti in doltri Janje kakor tudi možkim krasni hrki in brada -n nebodo odpadali in osiveli. Revmatizem. kostibol ali trganje v rokah, nottah in v križu, v osmih dneh popolnoma ozdravim, rane. Opekline, bule. ture, kraste in irrinte. potne rtoge. kurje o£e><a. ozebline v par dneh po-^	j polnoma odstranim. Kcdor bi moje zdravila brez
I II	| uspeha rabil mu jamčim za $5.'JO. Pišite takoj po
V/ v/a	; cenik, knjižico in žepni Koledar in pošljite 4 centa
i T markah za poštnino.
74-80 W.ihiagtM Si. i	JACOB WAHClO,
F. AD. RICHTER
N.w York. M- Y.
1092 E. 64. St.. Cleveland. O.
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRULL
Prodaja'beio vino po............... 70c. ffsllon
črno vino po ................ 60c. „
Drožnik 4 gallone za .................... <11.00
Brinjevec 12 Btc-klenic za................ } 12.00
tt 4 gallone (sodček) za.......... {16.00
Za obilno*naročbo se priporoča
Marija Grill,
5308 St Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohia

t T T T
T
T f
T
M
Slaba pre
bo dobiti kupcev. Če bi bila pa
FRANK in ČILA TOR[ sta jo popihala od tu dne 25. de-eembra proti Federal, Pa., in potoni ne vem kam. Odnesla sta mi svoto $2500. Doma sta iz Griž v Savinjski dolini na Štajerskem. On je star 42 let. ona pa 35. nagrade dobi oni, ki mi -naznani nju naslov.
Sam Prtlaga, 226 James St.. Akron. Ohio. __(4-7—3)__
IŠČE SE
stroja rje za delati zunaj in znotraj. Dobra, plača, stalno delo; hi še s 6 sobami po $4 na mesec.
Elk Tanning Company, (4-17—3)_Falls Creek, Pa.
HIŠA NA PRODAJ.
Hiša ima 5 sob; zraven je hlev za dve kravi .in potrebno poslop je za seno, koruzo in kokošnjak ter svinjak. En aker dobre zemlji je ograjene, naizemlji sta dva vod rusofilov dr. Dudykievieu, ki je njaka. Vse je 15 minut od premo-bil ob vojni pobegnil v Rusijo ter^govega rova. Kdor se zanima, naj mu je tam bila izročena pomočna mi piše. akcija za z njim pobegle njegove)	Jacob PotoČar,
somišljenike, uvedla obtožba radi(Box 167,	Dorriaville, 111.
poneverjenja podpornih denarjev.	(4-6—3)
Kaj povzroča izgubo teka ? Večkrat se pripeti, da naenkrat izgubimo tek in da se nam celo hrana upira. Zdi se, kakor da bi narava hotela zmanjšati množino hrane, ki zanjo ne more skrbeti. Oslabljeni prebavljalni organi ne morejo opraviti vsega navadnega dela ter se branijo sprejemati več. To pa kaže, da rabijo okrepčila, da bodo postali dovolj krepki za svoje delo brez utrujenosti. Žeiimo vam priporočiti
TRINER-J EVO
ameriško Elixir grenko vise
To sredstvo bo najprej očistilo notranjost, potem pa
Y	jo bo okre|3ilo in uredilo. Pomanjkanje teka in upiranje •S* hrane bo potem polagoma izginilo in zopet boste imeli
m I	_____™
ž	ZDRAV TEK,
❖	TELESNO MOČ IN
Y	DUŠEVNO ČILOST. J
j* Kakor hitro vam manjka ena teh življenskih potreb-'f nosti, bi se morali poslužiti Triner-jeve amerikanskega
Y	Eliksir grenkega vina in uspeh vas bo prijetno presenetil. Rabite to sredstvo tudi v slučaju
$	NEPRAVILNOSTI PO JEDI,
Y	ZAPRTJA,
Y	KISLEGA ALI GRENKEGA KOLCANJA X	BLUVANJA, X	ŽELODČNIH VETROV.
?
t T t T t t
t
T
T
EL1X2FC
SITTER-Vflffi
TRINEROVO
horke VIKO
■WKWJ JOSEPH TRiNEB Ave-
Lahko se zanesete, da vam bo dal Triner-jev ameri-i kanski Eliksir grenkega vina zaželjeno olajšanje.
Y V lekarnah.	Cena $1.00.
I	JOS. TRINER, Izdelovalec	X
❖ 1333-1339 S. Ashland Ave.,	Chicago, IU. Y
Vsaka družina bi morala imeti na razpolago dobro sredstvo proti kaslju. Rajše bi »e ^ poslužili Triner-jevega sredstva proti kaši ju "Triner's Cough Sedative", ki ne vsebuje ni-kakih strupenih snovi, kakor morfina aH kloroforma. Rabite, kadar kaši jate, ste hripavi, ali pa, I če vas boli vrat, itd. Cena 25 ali 50 centov, po pošti 35 ali GO cenU>v.


OLA* NARODA, Ma&ČA, I* 18.
'JTZy *


EMILE QABORIAU:
GOSPOD LECOQ

■V
storn. Ko so nekega jntra odpeljali Maja na dvorišče, je šel Lecoq v svoje novo stanovanje. V tla je zvrtal malo luknjico, tako da je
NAZNANILO. Cenjenim naročnikom
i;;::	sto irleilalia«'. govoril je skoraj
in umetniki.
je vprašal: .\li poznate nekega igralca
22	X a dalj evan j e).
Markiza
je za p u-tla svoj »>>t. r pogled v krasen diamante in rekla po kratkem pomisleku:
—	Da, ta uhan je bil nekoč moj. — Sama ne vem. kaj mi je bilo pred štirimi leti. d;i	kupiln par za petindvajsetiisoi- frankov. Mojster Doisty jp bil »pravil vt?lik dobiček — Toda pozneje sem potrebovala denar in sem ga prodala
—	Komu pa ?
—	Presneto ste radovedni?	•
—	Oprostite madama. ja^ bi zelo r.ifl dobil lastnika tega uhana.
Markiza *:a je začudeno gledala.
Pošteni ste* O! In mogoče nimate eentima v žepu' . . .
—	Madama!
—	Dobro, dobro. To .še ni vzrok, da bi zardeli, kdkor kaka krat-uokrilka. — Chanu s »in prodala baronici Watschau, če že hočete vedeti.
Kje jut stanuje ta dama. gospa markiza?
Na Pere Lachaise. — Ona je namreč lansko leto umrla. — Saj pravim, to so ženske dandanašnji. — Enkrat zapleše, malo jo j.rt-pihri sapi a, |»a je mrtva. Ko a»em bila še jaz mlada, smo deklice po v akem plesu sj.il.* par velikih e^s vina in šte iia prepih. — Tako je bilo vidite, in zato sem š«- zdaj lokaj.
—	Toda madama — .i«1 vprašal Lecoq — baronica ima vendar kakt ^a dediča, mo^a ali otroka r
—	Samo enega brata ima ki *je li* dunajskem dvoru. — On je naročil baroničnemu notarju da naj vse dragocenosti proda na javni dražbi in da naj mu pošlje denar.
l.eeorj ni videl, ka.j por-eti. — Kakšna nesreča! — je zamrmral.
Kakšna nesr« ča ? Diamant j-* Boga zahvalita. To je naj vet* je plačilo za vaše poštenj»-
Zahvu!i! r- za pojasnilo in žalosten odšel naravnost v Faubourg S,;int Honor«' kjer svoj '"as stanovala baronica Watschau. Hišnik mu je povedal, da j-- kmalo po barruiičini smrti vršila jav-lia dražba in da ■>•< bii»- j»ri t.-j priliki prodane vse njene dragocenosti. —
Tisto noč ni skoraj zatisnil očesa.
Naslednji dan .se je odpravil na Boulevard Beaumarchais. V že-; pu je imel od Lacheneura podpisano pismo, katerega so bili našli pri mrtvem vojaku — Na pismu je bil namreč pečat četrto kavarne v ;em boulevardu. Kavarnar je takoj spoznal svoj papir in svoje črnilo. toda imena Laehenenr se ni spominjal niti on. niti njegova žena. niti natakar.
Lecoq jii vedel kaj storiti. — Samo eno upanje mu je še ostalo: •Jmiraioči vojak j»* rekel, da je bil Lachener bivši igralec. — To je bilo malo, nekaj je bilo pa vendarle.
L<*. o.-j jc obiskal tisii d;;i: .skoraj •t vsemi port irji. tajniki
Kamorkoli j»> prišel po imenu Laehenenrf
Ponavadi s«• mu odgovarjali z "ne", semtetrja j<* pa tudi kdo vprašal: — Kakšen pa je ta Laehenenr?
Tega seveda ni mogel povedati.
V	nekem gledališču so sia vprašali — Kakšn*" uloge je igral?
Lecoq ni vedel.
Na giavneiu p.jli. ijskem trgu j. pregledal vse zapisnike, toda imen;: Laeheneur ni našel nikjer.
Lecooova navada pa ni bila obupavati.
DEVETINDVAJSETO POGLAVJE.
Po >tii inaj-ii:ii iru-h j. časopisje b- pozabilo na umor, ki se je i-t^o lil ;->ri <:vn; iirju' . Ko pohabi časopisje, pozabijo tudi ljudje
V	je^tični palači, na prei'ekturi in v preiskovalnem zaporu so se pa se vedno spominjali tega slučaja, da, celo vedno bolj jih je zaui :ual; posebno Lecoqa in preiskovalnega sodnika.
Preiskovalni sodnik jc skoraj vsak dan zaslišal kako osebo, o ka teri t»e mu je zdelo, da je zapletena v to zadevo, toda vedno in vselej !>r<-z vsakega uspelia. Antonija in krčmarica Millner sta zatrjevali d.a u vesta ničesar o celi stvari. Na njunih odgovorih ><• je pa vse-< no poznalo, da sta dobili od Tovariša natančno navodilo.
Preiskovalni sodnik večkrat ni vedel, kaj storiti. Morilec je bil vedno bolj trdovraten in vedno bolj samozavesten. — Ko ga je zad njič zasliševal, mu je celo rekel:
Ali me b«>'«t»_- še doljro itnii v samotni eeliei ? — Ali me bo-^le izpustili na pr-jsto. ali me !)o>te postavili pred porotnike! — Ali »)om moral še naprej tako trpeti, kakor sem dozdaj? — Ali me še vedno smatrale za visokega gospoda?
—	Toliko časa boste zaprti, dokler ne boste vsega pripoznali — je odvrnil sodnik.
—	Pri pozna l da bi. — Kaj pa hočete, da pripoznem?
To sahii preveč dobro veste.
Morilec je skomignil z rameni in rekel: je tako, bom pa do smrti zaprt.
\ajbrie sv je ]»ripra\ ljal na to, da bo dolgo časa. zaprt. — Pro--ll je, da naj mu pošljejo kovčeg. katerega nna spravljenega pri go->uej Millner. Ko ira je dobil, je bil neizmerno vesel. — Nadalje je i udi prosil, da naj mu dajo zvezek Berangerjevih pesmi. — Tudi to so nni dovolili. Par dni kasneje se je začel učiti pesmi na p;linet.
Ko jih je par naučil, jih .je začel prepevati. — Ulas je imel lep in niilodrmeč. - Žalosten je bil le tedaj, ko se pogovarjal o svojem poklicu. Rekel je, da je zelo domotožen, in skoraj jokal je. ko je pomislil na svojo službo.
Kaznilniški ravnatelj ga j«- dal fotografirati in poslal odtise fotografije ua v-e kaznilnice v Franciji. — Prihajali po odsrovori, v katerih ,ie bilo izraženo obžalovanje, da ga nikdo ne pozna.
D- irnalo se je. da je res nekdar živel neki Tringlot, ki je bil potujoči umetnik, pa tudi gospoda Simsona so se nekateri spominjali.
To so bili torej dovolj jasni dokazi, katerim ni mogel nikdo o-porekati. Samo preiskovalni sodnik in Lecoq sta ustrajala pri svojih trditvah. 0 tej zadevi nista z nikomur govorila niti besede. Če ste bila sama. sta ukrepala in premišljevala, toda do zaključka• nista mogla priti.
Moj lloir! je večkrat vzkliknil preiskovalni sodnik — zakaj je vendar gospod d'Escorval zlomil nogo? — (*'e bi ne bil takrat padel, bi bil jaz danes rešen vseh skrbi.
—	Da, res je - je odvrnil mladi dektetiv. — Preletel je bil ie ves Pariz, skoraj v vs,;ki hiši je že bil, izvedel pa ni ničesar. — Slednjič jr sklenil opustiti brezuspešno letanje in s«- posvetiti izključno le opazovanju jetnika.
—	Od danes zanaprej — je rekel sodniku — bom tudi jaz jetnik kakor on. — Zaprt bom tako. da bom njega lahko videl, on pa mene ne bo mogel
TRIDESETO POGLAVJE.
Nad celico, v kateri je bil Maj zaprt, je bilo neke vrste podstrešje. tako nizko, da je moral človek klečati, če je hotel biti v tem pro-
' —"T;" . ,; T """ . ,., ' - v/. j ,. ~ «j eni enim naročnikom v Ptnn-
zamogel videti v celico. — lz celice ni bilo mogoče videti te odprtine.	, „ , ... .
Ko Je bil Lecoq pri deta, .sta stala kaznilniški ravnate« in Ge.ro! ^ oSTu poto^J pri vhodu v podstresje ter se smejala:	stonnik
—	Gospod Lecoq, ali bo to vsa opazovalnica?	p
—	Da. gospod ravnatelj, to bo moja opazovalnica!
—	Prav prijetno ne bo v tej luknji.
—	Tako slabo pa tudi ne, kot si vi mislite. — Tla bom pregrnii s debelo plahto, legel bom nanjo in gledal skozi odprtino v celico.
—	Ali boste ponoči in podnevi tukaj*
—	Da, ponoči in podnevi!
—	Ali boste brez jedi in pijače?
—	Ne, tako neumen pa nisem. — Oče Absint mi bo donašal
hrano.
Gevrol se je na glas zasmejal, toda Lecoq je kmalo izprevidel, da je ta smeh prisiljen.
—	Smiliš se mi. prijatelj Lecoq.
—	Mogoče se vam smilim, pa kaj zato?
—	Ali veš. kakšen boš. ko boš ležal na trebuhu in gledal skozi
luknjico?
—	Le povejte, nikar se ne sramujte!
—	Podoben boš neumnemu naravoslovcu, ki gleda skozi lečo, kako se plazijo po tleh male živaliee.
Lecoq je dovršil svoje delo. — Vstal je in rekel:
—	Ta primera je dobra, gospod Gevrol. — Jaz bom ravnotako opazoval svojega klienta kakor opazuje naravoslovec žuželke.
—	Oho' — je vzkliknil Gevrol začuden.
<Nadaljevanje prihodnjič).
dobita "GLAS NAHODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NAHODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NAHODA" donaša dnevno poročila a bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.
I Veliki vojni atlas
ujskujocih se evropskih držav in pa kolonij | skih posestev vseb velesil	e
Mr. ZVONKO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravništvo "Glas Naroda".
I
MODERNO UREJENA
TISKAM A GLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOV IH1 IZVBftTJJ* PO NIZKIH CXNAH
■	* K ■
* • DXLO OKUSNO, • *
m ¥ mm
tXV£*T7JE PREVODI f DRUGE JEZIKE.
IfBI
cnrusKO organizirana
■	•res
BRUftTVENA PRAVILA OKROŽNICE — PAMFLET1 CENIKI I T. D.
VIA MABOClLA roSURI Ml
SLOVENIC PUBLISHIN8 GO.
82 CorWandt St., New York, N.Y.

Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
- 9
"THE BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, ce so bili osleparjeni. oropani ali če bo z njimi slabo ravnali.
Brezplačna Davodila in pouk v naturalizacijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kje se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi čakali novo-dosle priseljene« na Ellis Island ali pri Barge Office.
Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTMENT OF LABOR,
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Newyorski urad: 230, 5th Ave., Boom 2012. .
Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete ure zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Mor gan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah cd sedme do devete ure zvečer.	(li v t)
I
11 raznih zemljevidov,
na 20tih straneh in vsaka stran je lO^A pri 13y2 palca velika.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obmtm devet runih nmifatidor
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov:
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
^g^Cortlandt Street	New York, N ^^
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
Iffetar j PibU«2 ▼ GREATER-NEW TORKU
ANTON BURGAR
BI CORTLAHDT STREET, NEW YORK, JT, Tj
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer bo3te točno in solidno po-
Btreženi
Rojaki, naročite se na "GLAS NAHODA", edini slovenski dnevnik ▼ Ameriki
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste lsdelajetm U popravljam po DiJnllJUi cen ali, a delo trpežno in sanealjlvo. V popravo zanesljivo vsakdo pcfilje, ker sem ie nad 18 let tukaj ▼ tem poela ln sedaj ▼ svojem lastnem doma. V popravek ▼samem kranjske kakor vse droge harmonike ter račnnam po dela ka-koršno kdo satiteva bres nadaljnlb
vpraJanj.__
JOHN WEN ZEL.
mi Eaaft C2nd SL. Cleveland OU*
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav,
VeUkost )e> 21 pri 28 palcIH. Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obdega kaka drsava koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t d. V salogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ograke s Italijo. Cena je 15 centov.
držav,
Francije,___„ ,___
platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite asi
Slovenic Publishing Company,
82 Cortl&ndt Street,
New York« N. Y
Kaj pravijo pisatelji, nCenjakl ln državniki o knjigi Berte pL
Sattner.
'Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevi« Tolstoj Je pisal: Knjigo sem s velikim ulitkom prebral ln v njej nagel veliko koristnega. Ta knjiga selo vpliva na Človeka in obsega nebroj lepih misli....
Friderik pL Bodeustedt: Odkar je umrla madame Stael nI bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Snttnerjeva.
Frof. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem' Je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nebote pomisliti, da se bližajo človeštvu bol j Si časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga.
Dr. Lad. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajše poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebraL
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Grleglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli s orožjem !" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko* rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenja. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na sveta so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti dražbe, ki bi razširjala to knjigo?
Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar sem jih kdaj bral....
C. Neumann Hofer: — To je naj bolj 5a knjiga, kar so jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir....
Haas Land (na shodu, katerega je Imel leta 1890 v Berlina)'! Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom posadil. Kej bi tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bi Sil žnjo križemsvet in učili vse narode....
Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisa ua na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben vojaški strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta ženska Berta pL Snttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu dela. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo.
CENA M CENTOV.
Harotajte Jo pri J
Slovenic Publishing Co.,
82 Cortlandt Street, New York City, H. T
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino«
Do dobrega sem ae prepriCal, da dospejo denarne poBiljatve tudi seda.* sanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre; bnjejo pofiiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma sa pošiljanje denarjev sorodnikom In znancem v staro domovino?
100 K velja sedaj $14.00 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.