DoŠlo PoIKuIim ph&nt ▼ gulovU Leto XI., št« 213 ' IX. 1930 k*-.— pnkj Ljubljana, nedelja 14» septembra 1930 Cena 2 Din Lpravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5- — TelefoD St. 3122, 3123. 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana PreStr. nova ulica 4. — Telefon St. 2492, Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta St 13. — Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št Z - Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« ljana St. 11.842; Praha čislo 78 180: W'en št 1ft5 241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za Inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3 Telefon št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Volitve v nemški parlament Izredno živahna volilna agitacija - Kinematografi in zvočniki v službi propagande - Policijske varnostne odredbe GOSPODARSKI KONGRES V BEOGRADU Programatičen govor ministra za trgovino in industrijo — Industrijska in agrarna kriza - Nujna potreba gospodarske solidarnosti Berlin, 13. septembra d. Berlin je po. polnoma v znamenju volilne agitacije. S prav ameriško propagando skušajo posa« rnezrie stranke pridobiti volilce zase. Da. nes so se vrnila letala, ki jih je najela so. cijalno.demokratska stranka za propagand, ni polet po vsej Nemčiji, dočim predvajajo v kinematografih propagandne filme nem. škonacijonalnega voditelja Huggenberga. Po cestah nosijo pristaši desničarskih in levičarskih radikalnih strank razne napi« se in zastave. Posebno obširno propagan« do so razvili narodni sctcijalisti, ki so Ime. li vsak dan po vsej Nemčiji po 300 shodov. Na vseh vogalih razdelujejo agitatorji pro« pagandne letake, ki jih jim neprestano na. novo dovažajo posebni avtomobili. Po ce« stah se vozijo tudi kolone avtomobilov, opremljenih z velikimi zvočniki, ki ponav. 3'ajo s pomočjo gramofonskih plošč vodil, ne govore voditeljev strank. Berlin, 13. septembra, d. Splošno priča« kujejo, da bo udeležba pri današnjih dr« žavnozborskih volitvah večja kakor pa pri zadnjih. V prejšnji državni zbor je izvolilo 31,167.245 volilcev 493 poslancev, letos spomladi nanovo ugotovljeno število vo« Silnih upravičencev pa se je zvišalo za pol. drug milijon od 40,250.000 na 42,750.000. Ako bi se udeležilo volitev 90 odst. volil, cev, kakor računajo, bi jih volilo 37,800.000, kar bi predstavljalo 630 mandatov, ker pri. de na vsakih 60.000 po en mandat. To šte. vilo se seveda more nekoliko zmanjšati, ker znašajo razcepljeni in neveljavni gla» sovi običajno 3 do 4 odst. Ako bi se ures. ničil ta račun, po katerem bi dobil Berlin 4 poslance več, bi za urad državnega zbo« ra nastal težak problem, ker je v dvorani državnega zbora prostora za največ 510 poslancev. Berlin, 13. septembra s. Policija je za jutrišnje volitve odredila obširne varnostne ukrepe. 15.000 policistov je v strogi pripravljenosti. V volilni borbi doslej še ni bilo človeških žrtev, vendar pa je bilo več oseb težko ranjenih. Za jutri je odrejena omejena prepoved alkoholnih pijač. 30 volilnih lokalov v Berlinu je postavljenih pod posebno policijsko varstvo. Prav tako bo zavarovan prevoz volilnih Skrinjic. V resnih političnih krogih računajo, da bo ;z volitev izšla kot najmočnejša stranka cen-trum, izgube socialnih demokratov pa ns bodo prevelike. V splošnem upajo, da bodo stranke sredine dovolj močne za sestavo delazmožne vlade. Gospodarska debata v Društvu narodov Švicarski zastopnik o Panevropi - Pogajanja o znižanju carin - Praktična organizacija mednarodne skupnosti Ženeva, 13. septembra s. Zborovanje Društva narodov je na svoji današnji sel! sklepalo najprej o že sprejetih predlogih. Med drugim' je bil izročen političnemu odboru nemški predlog za proučitev določb o manjšinski zaščiti. Na ta način se bo pristojni odbor Društva narodov prvič bavil r vprašanjem manjšin in bo v smislu že ponovno izraženih želj zastopnikov mani-šin dana prilika za razpravo o celotnem vprašanju. V nadaljevanju splošne debate je govoril švicarski zvezni svetnik M o 11 a. Izjavil je. da se od Društva narodov ne sme pričakovati magičnega učinka. Oblika evropskega sodelovanja ni postranska stvar. Gre bolj za idejo nove politike nego za ustanovitev novega organizma. Motta je svaril pred dualizmom v odnošajih do Društva narodov. Obžalovati je treba, da se govori o evropski federaciji. Vse države so se izrekle proti ustanovitvi avtonomnega tajništva m proti svetu evropskih držav. Na koncn h povzel besedo predsednik angleškega trgovinskega urada G r a h a m. da izpolni izvajanja Hendersona v gospodarskem oziru. Glavni predmet njegovih izvajanj je bilo vprašanje carinskega premirja, za katero je dalo pobudo zadnie zborovanje Društva narodov m ki je dove-dlo do gospodarske konference meseca marca t 1. Uspehi te konference so zaostali za pričakovanjem. Neobhodno je potrebno, da se bodo nameravana oogaiania o znižanju carinskih tarif čimprej pričela. Vsekakor se morajo pričeti pred terminom, ki je dogovorjen za carinsko premirje, torej pred aprilom prihodnjega leta. Graham je končno izjavil, da je od otvoritve teh pogajanj odvisna ratifikacija trgovinskih pogodb po Angliji. Pariz, 13. septembra. AA. »Temps« piše glede na razprave v Ženevi, da bi pomenilo izpostaviti nevarnosti vso politiko mira, če bi pripisovali večjo važnost razorožitvi kakor varnosti. Treba je predvsem povečati varnostne ukrepe ter zagotoviti učinkovite sankcije proti vsem napadalcem. Najuspešnejše sredstvo proti vojni je vsekakor praktična organizacija mednarodne skupnosti, kar mora v veliki meri pripomoči k omejitvi oboroževanja. Evropska unija bi dala za to široke možnosti. Na koncu »Temps« ostro zavrača vesti, po katerih bi pomenila evropska unija samo igro za francosko nadvlado. Carinska unija Male antante ženeva, 13. septembra s. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš vodi zelo živahne in obširne razgovore z zastopniki Jugoslavije in Rumunije, ki imajo za cilj ustanovitev carinske unije med češkoslovaško, Jugoslavijo in Rumunijo. V poučenih krogih se doznava, da dela Henderson zelo energično za zboljšanje italijansko-francoskih odnošajev in da je bilo potovanje Grandija v Rim s tem v zvezi. O nemško-francoskih odnošajih se bo podrobno govorilo šele po jutrišnjih držav-nozborskih volitvah v Nemčiji. Nemški zunanji minister dr. Curtius bo govoril na skupščini DN šele v torek. Pričakuje -*e, da atmosfera po nemških volitvah ne bo več tako napeta in da bo mogoče doseči razjasnitev marsikaterega nesporazumlje-nja. Briand bo najbrž prihodnji teden še enkrat govoril o vprašanju Panevrope. Avstrija in panevropski načrt Dr. Schober o stališču Avstrije do Briandovega načrta - Avstrija pričakuje od evropskega gospodarskega sodelovanja znatno zboljšanje svojega položaia zum med agrarnimi in industrijskimi državami. Preferenčni sistem je potreben. Ta ideja bo vsekakor prinesla uspehe, ko uvidijo Industrijske države, da je v njihovem lastnem interesu, da se dvigne konsumna sila držav, ki so bile zastopane v Varšavi. Velike skupine industrijskih držav so uvedle agTarni protekcijonizem. Istočasno izigravajo trgovinske pogodbe in klavzule o največji ugodnosti. V tem pogledu hočem opozoriti na paradoks, ki nam je lahko kažipot. Začetkom tega leta je bila v Ženevi konferenca o carinskem premirju, ki naj stabilizira carinske razmere. Lahko rečemo, da je bil uspeh te konference ta, da mora-mo prej govoriti o splošni carinski vojni, kakor pa o carinskem premirju. Pristaviti hcčem še moment, ki je posebno pomemben za našo državo. Naj se dotaknem tudi vprašanja posredništva v trgovini. Zakaj je šlo naše blago v inozemstvo s posredovanjem Dunaja, Budimpešte, Trsta itd.? Pač zato, ker so imeli že ogla jene stike in zveze in ker ni bilo zadostnega zaupanja v našo trgovino. Upoštevati je treba, da je solidna trgovina najboljša trgovina in da nesolidna trgovina absolutno škoduje interesom prave trgovine, škoduje poedincem in povzroča škodo celoti. Z zadovoljstvom ugotavljam, da nismo zadnji med državami, ki so izdale potrebne ukrepe za izboljšanje poljedelskih pridelkov in za ureditev izvoz ne trgovine. Storili smo veliko, kar imamo pripisati po intencijah Nj. Vel. kralja osnovani Agrarni banki. S tem je bil storjen velik korak naprej. Naši poljedelci dobe lahko cene agrarne kredite. Veliko smo storili tudi za kontrolo izvoza, ker hočemo izvažati samo kvalitetno in standarizirano blago. Sprejet je bil zakon o javnih skladiščih, kl mora postati osnova za nadaljnje delo na tem polju. Ustanovljena je bila nadalje Privilegirana izvozna družba. Mnogi so skeptično gledali nanjo, a že dosedanje njeno delo je pokazalo, da niso imeli prav. Zame je pomembno, da inozemska tržišča danes že vedo za jugoslovensko pšenico, ki jo direktno pošiljamo na svetovna tržišča. Ob zaključku hočem naglasiti nauk, da je našemu gospodarstvu absolutno potrebno edinstvo naše države. Naše gospodarstvo potrebuje politiko narodnega in državnega edinstva. Ta politika je naša gospodarska in življenska potreba. Ideja narodnega in državnega edinstva je osnovna misel sedanjega režima, ki je bil uveden z zgodovinskim manifestom Nj. Vel. kralja. S tem v zvezi moram podčrtati še drugo idejo, ki jo je treba imeti neprestano pred očmi. To je delo za čim tesnejšo harmoni-zacijo gospodarskih interesov pri izgradnji naše države kot gospodarskega poprišča, v katerem hočemo storiti vse za pospeševanje poljedelstva, po drugi strani pa rav- Ženeva, 13. septembra d. Državni kancelar dr. Schober je davi odpotoval v Bern, kjer je bil danes gost švicarske zvezne vlade, nocoj pa je odpotoval iz Cu-riha na Dunaj, kamor se vrne jutri popoldne. Pred svojim odhodom je izjavil, da je prišel v Ženevo z namenom opozoriti, da je Avstrija pri posvetovanjih o panevrop-skem načrtu francoskega zunanjega ministra Brianda posebno interesirana. Ako trpe druge države, velike in male, od gospodarske krize, čeprav so bila njihova ozemlja in morda tudi gospodarske razmere mani prizadete od mirovnih pogodb, ima Avstrija, ki je bila izločena iz samega sebe preživljajočega ozemlja, tem več vzroka gojiti pričakovanja o izpremembi gospodarske konstrukcije Evrope. Drugi vzrok, da Avstrija s posebnim zanimanjem zasleduje razvoj panevropskega načrta, je njen položaj v srednji Evropi, tretji pa so gospodarski odnošaji do sosednih držav, s katerimi je bila stoletja združena, ker se moraio po obravnavi panevropskega načrta temeljito preurediti. Končno je započeta združitev dveh agrarnih držav, Jugoslavije in Rumunije, v skupen blok ustvarila nov položaj, ki sili Avstrijo k novemu stališču. Zato smatra panevropski načrt kot mero-daien za smernice bližnje bodočnosti in pričakuje najmanj, da se bo moglo doseči izenačenje interesov, ki bi popravilo marsikaj, kar je bilo pred desetimi leti zagre-šenega proti naravnemu stanju stvari. Ženeva, 13. septembra d. Dr. Schober je imel v četrtek popoldne in včeraj razgovore z zunanjim ministrom dr. Benešem o evropskem gospodarskem sodelovanju, v kolikor se tiče Avstrije in sosednih držav. Obstojajo že tri kombinacije in sicer sodelovanje Nemčije in Francije, sinajska kombinacija in o zvezi držav s svobodno trgovino. Iz tega je razvidno, da je težišče panevropske debate v gospodarskem vprašanju. Poljski železničarji na Jadranu Sušak, 13. septembra č. Jutri ob pol 6. zjutraj prispe na Sušak s posebnim vlakom 6C0 poljskih železničarjev na ekskurzijo '.oo Jugoslaviji. S posebno ladjo se bodo odpeljali na Rab. odkoder se vrnejo na ve-čer na Sušak. Izletu se lahko pridruži tudi meščanstvo. Carinska vojna med Rumunijo in Grčijo BukareSta, 13. septembra g. Rumunska vlada je včeraj prepovedala pristanek grških parnikov v rumunskih lukah. Ta sklep vlade je v zvezi s carinsko vojno, ki ie včeraj izbruhnila med obema državama. Beograd, 13. septembra. AA. V slavnostni dvorani novega vseučilišča je bil danes dopoldne otvorjen osmi redni kongres zastopnikov gospodarskih zbornic in gospodarskih organizacij kraljevine Jugoslavije. V imenu predsedništva ministrskega sveta je kongresu prisostvoval vrhovni inšpektor M. Nikolič, kraljevsko vlado je zastopal minister za trgovino in industrijo Juraj £>e-metrovič, v imenu sveta državne obrambe je bil na kongresu inšpektor celokupne vojske armijski general Kalafatovič, v imenu Narodne banke njen guverner Ignjat Baillo-ni, bivši guverner Gjogje Vajfert in vršilec dolžnosti generalnega direktorja dr. M. Pro-tič. V imenu finančnega ministrstva sta se konference udeležila pomočnik ministra dr. Fran Gospodnetič in svetnik Milorad Tosič; v imenu poljedelskega ministrstva načelnik Stojkovič; v imenu prometnega ministrstva referent Josip Cugmus. Dalje so bili navzoči beograjski župan Nešič, direktor rečnega prometa M. Trebinjac; zastopniki iz Češkoslovaške, Avstrije in Bolgarije in drugi. Pozdravna brzojavka kralju Točno ob 10. dopoldne je predsednik beograjske Trgovske zbornice Miljutin Stanoje vič otvoril kongres ln pozdravil vse navzo če. Nato je predlagal, da se Nj. Vel. kralju pošlje pozdravna brzojavka te-le vsebine: »Nj. Vel. kralju Aleksandru I.. Beograd — Pred prehodom na dnevni red kogresa ta pospeševanje narodnega gospodarstva in učvrstitev temeljev naše domovine pošiljajo zastopniki vseh gospodarskih zbornic in važnejših gospodarskih organizacij naše kraljevine svoje misli in želje k Vsemogočne mu za dolgo življenje in srečo Vašega Veličanstva in vsega svetlega kraljevskega do ma v korist naroda in države.c Govor ministra Demetroviča Predsednik je nato podelil besedo mini stru za trgovino in industrijo Juriju Deme troviču, ki ie izvajal med drugim: Smoter gospodarskih kongresov je v tem, da pregledajo dosedanje delo in podajo smernice za bodoče delo. Ta smoter lahko dosežemo samo s sodelovanjem oblastev in gospodarskih korporacii. Vlada hoče skup no z vami pregledati. Kaj je bilo dosedaj storjenega in kaj je treba v bodoče storiti Brez dvoma mi vsi potrdite, da je bilo lansko leto karakterizirano s tem, da je storila kraljevska vlada maksimalne napore za prospeh našega gospodarstva. V prvem redu smo morali s pospešenim delom nadoknaditi ono, kar je bilo izgubljeno v prejšnjem času v strankarskih borbah, ki so trgale narodne sile in slabile dr žavo. Začelo se je reformatorsko organiza torsko delo, začelo se zakonodajstvo, ker smo bili v tem pogledu mnogo zaostali. V drugem redu smo storili vse. da poiščemo nova pota in nove metode, ki bi poma gale ublažiti hudo gospodarsko krizo. Lahko govorimo o svetovni gospodarski krizi, ki se javlja v industrijskih državah v nezaposlenosti desetih milijonov ljudi, v poljedel skih državah pa v nerentabilnosti poljedelstva; kmet ne dobiva potrebne odškodnine za svoje delo in zato ne more zadovoljiti niti minimalnih potreb za svojo eksistenco. Povsod imamo hiperprodukcijo dobrin, ker ai zadosti konzumne sile med ljudmi. Tudi pri nas ugotavljamo depresijo v industriji, čeprav nimamo tako razvite industrije, kakor bi jo morali imeti. Moramo se samo spomniti tega, da uvozimo blaga za 8 milijard Din, od tega za pet milijard izdelkov. Tudi tu je možnost, da bi dali naši industriji podviga in razvoja. Vemo, da moramo računati na težkoče, ki bodo izvirale zlasti iz posledic ameriških carinskih tarif. Vsi moramo misliti na to. da se industrija, ki že obstoji, ohrani in obdrži, hkrati pa moramo naglasiti, da morajo oni činitelji, ki te želje iznašajo, upoštevati tudi to, da ni treba v vsakem slučaja misliti na polno izkoriščanje carinskih zaščit Carinske zaščite ne pomenijo izkoriščevatija že itak slabih sil našega naroda, ker to pomeni žagati vejo, na kateri sediš. Naša absolutna potreba pa je, da imamo industrijo, saj uvažamo za pet milijard fabrikatov, čeprav imamo toliko bogastvo sirovin doma. Moramo jo Imeti tudi zato. da zaposlimo čim več delovnih moči. V bivši Avstro - Ogrski so se morali naši ljudje izseljevati, ker so se takrat favorizirali drugi kraji a ne jugoslovenski. Zato je tndi naša emigracija tako velika, da smemo računati na en milijon ljudi, ki se nahajajo v inozemstm, zlasti v prekooceanskib krajih. Danes je izključena možnost emigracije v večjem obsegu in ne preostaje nam drugo, kakor da se čim bolj potrudimo, da ta presežek delovne sile zaposlimo doma. Še nekaj besed o delu, ki je bilo storjeno za hitro sanacijo iežke agrarne kriee, ki se pojavlja tako pri nas kakor v ostalem svetu. Na konferenci veščakov v Bukarešti so se sestali zastopniki Jugoslavije, Rumunije in Madžarske, da prouče vprašanja Društva narodov o ozdravljenju razmer v poljedelskih državah. Tu je bil storjen sklep, da je treba zastopati v Društvu narodov tezo o preferetičnem sistemu za poljedelske države in da je treba isto tezo braniti za poljedelske proizvode vse Evrope. Zatem ie bila konferenca v Sinaii. kjer smo ugotovili, da bi bila carinska unija med Jugoslavijo in Rumunijo potrebna, koristna kakor tudi oportuna zaradi ugodnejšega plasiranja agrarnih pridelkov ob povolinejših cenah, kakor pa so bile doslej. Naposled je bila konferenca v Varšavi. Tam so predlagali vzaiemno sodelovanje agrarnih držav od Baltskega do Črnega in Jadranskega morja. To sodelovanje je potrebno, da se popravi sedanje stanje in doseže pravičnejši spora- Krf. Na ladji je vse zdravo. no tako skrbeti za industrijo in trgovino, kajti le, če bomo harmonično delali, bomo služili najvišjim državnim interesom in bomo pospešili razvoj in blagostanje našega celokupnega naroda in države. Referati Za tevajanja ministra trgovine viča se je zahvalil predsednik Stanojevič. ki je refenral o izvozu v pretekli sezoni, to je od 1. septembra 1929 do 1. septembra 1930. Na lanski konferenci je bil ocenjen izvoz na 8.1 milijard, v resnici pa je iznašal samo 7.8 milijard. Zaostajal je izvoz koruze, ki je tudi v čemi zelo padla. Dobro se je prodajala edine pšenica, čeprav je bila konkurenca Amerike, zlasti Kanade zelo občutna. Med vzroki nezadostnega izvoza je navajal govornik tndi neracionalno obdelavo zemlje. Pri nas se pridela povtprečno 1.530 kg žita na ha, na Holandskam pa 2.470 kilogramom. O delovanju oglednih Iti selekcijsklh postaj je poročal direktor čošič, ki je poudarjal potrebo tesnejšega sodelovanja s temi postajami, kar bi našemu poljedelstvu mnogo koristilo. O izsuševanju močvirij in o namakanju krajev, kjer primanjkuje vode in (padavin, je poročal inž. Milan Jovano-vič, nato pa je načelnik ministrstva za poljedelstvo Velja Stojkovič odgovarjal na pritožbe posameznih govornikov. Priznaval je upravičenost iznešenih kritik in nagla-šal, da si ministrstvo prizadeva izboljšati razmere, pri čemur računa tudi na podporo gospodarskih krogov. S tem je bila dopoldanska kcmfernca zaključena Popoldne so se najprvo sestale sekcije, kl so podrobno razpravljale o posameznih problemih, ob pol 5. pa se je nadaljevala plenarna seja kongresa. Generalni tajnik \z-vozniške družbe je podal poročilo o izvozni trgovini in o položaju na svetovnem žitnem trgu. Obširno se je bavil z vzroki padca cen poljedelskih proizvodov. O njegovem referatu se je razvila obširna debata, v katero so posegli mnogi govorniki. Zasluženo odobravanje je žel zanimiv referat tajnika ljubljanske Zbornice za TOI g. Ivana Monoriča o gibanju naše zo-nanje trgovine. Govornik je opozoril na nove smeri naše trgovinske politike. Njegovo poročilo je bilo zelo obsežno, prava knjiga, obsegajoča vse posebnosti današnjega gospodarskega položaja v svetu in udeležbo inozemskih držav v naši zunanji trgovini, analizo trgovinskih bilanc v po-edinih državah, vprašanja cen poljedelskih proizvodov, investicijsko aktivnost v jugo-slovenskem gospodarstvu, prometna vprašanja in končno sklepe, ki se nam vsiljujejo na našo bodočo trgovinsko politiko. (Obširnejši izvleček h poročila objavljamo v današnji gospodarski rubriki. Op. nr.) Kongres se jutri ob 9. nadaljuje. Kongres jugosiovenskih veterinarjev Lepa manifestacija dela za gospodarski napredek države. podrobne organizacije veterinarske službe Potreba Zagreb, 13. septembra, č. Danes ob 9. je bil svečano otvorjen kongres v prisotnosti zastopnikov oblastev, znanosti ter številnega članstva veterinarskega udruženja. V odsotnosti obolelega predsednika dr. Kondiča je otvoril zborovanje podpredsednik Milutin Gec. Odposlane so bile pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju in resornim ministrom. Po pozdravu vseh odličnih gostov se je predsednik še spomnil v preteklih letih umrlih tovarišev, nakar je govoril o veliki važnosti veterinarskega kongresa. Predvsem je poudaril potrebo manifestiranja pripravljenosti celokupnega stanu, da zastavi vse sile za gospodarski napredek države ter da ima pri vseh svojih akcijah pred očmi blagor naroda in domovine. Veterinarski fakulteti je treba posvetiti pozornost, ki jo zasluži glede na živinorejski značaj naše države. Kakor v vsaki stroki, se pojavlja tudi v veterinarski stroki vprašanje specijalizacije in strokovnega iz- popolnjevanja tudi še po dovršenih študijah. Važna je organizacija civilne veterinarske službe zaradi velike nevarnosti živalskih kužnih bolezni, zaradi katerih naše gospodarstvo mnogo trpi. Zelo važna oblika veterinarskega delovanja je nadalje kontrola živine glede na njeno poreklo. Na to je prečital veterinarski Inšpektor Vladoje Vukovič sporočilo ministra za kmetijstvo dr. Stanka Šibenika in pa pismo, ki ga je poslal minister vojske in mornarice general Stevan Hadžič, ki obžaluje, da ne more prisostvovati kongresu, ki pa mu želi mnogo uspeha. Zato je poslal kakor tudi minister kmetijstva na kongres svojega zastopnika. Med drugim je bila na dnevnem redu izvolitev odbora za izdelavo predloga o izpremembi pravil. Zanimiv referat o strokovnem izpolnjevanju je imel profesor veterinarske fakultete dr F Zavrtnik. Predsednik Državnega sveta upokojen Beograd, 13. septembra. AA. Z uka-zom Nj. Vel. kralja in na predlog predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Živko-viča je upokojen dr. Mihajlo Poličevič, predsednik Državnega sveta, ker je izpolnil popolno število let državne službe. Dr. Poličevič je bil obenem odlikovan z redom Jugoslovenske krone I. stopnje. Bat'a zgradi svojo tvornico v Apatinu Suboiica, 13. sept č. Znani češki tovar« nar čevljev Bat'a bo zgradil v Apatinu to« varno čevljev. Zemljišče pri Brodu na Sa» vi, kjer je mislil prvotne postaviti svojo tovarno, se je izkazalo kot nepripravno za take svrhe. Križarka »Dalmacija« na Krfu Beograd, 13. septembra AA. Kr. ladja »Dalmacija« je včeraj 12. t. m. prispela Letalske tekme v Bukarešti Novi Sad, 13. septembra, p. I>anes do« poldne je krenila v Bukarešto naša letal« ska ekipa, sestoječa iz šestih izvidniških m dveh lovskih letal, da se udeleži med« narodnih letalskih tekem v Bukarešti. Pri tekmah sodelujejo razen držav Male an» tante in Poljske tudi Francija, ki je posla« la 17 tekmovalcev, in Italija, ki je posta« vila 18 letal. Rumuni se udeleže tekem s 3j letali Za tekme vlada v vojaških kro« gih veliko zanimanje, ker bodo pokazale napredek vojnega letalstva v zadnjih le« tih. Mala železniška nesreča Beograd, 13. septembra. AA- Na vhodni kretnici topčiderske postaje sta zadela drug v drugega 2 tovorna vlaka, ki sta istočasno in vzporedno prihajala na posta« jo. prvi iz Beograda, drugi iz Zemuna. Za« dela sta se drug v drugega zaradi nepra« vilno postavljenih kretnic. Žrtev ni, gmot« ne škode pa je 5000 Din. Nekaj vagonov je skočilo s tira in se nekoliko poškodova« lo. Proga je nekoliko pokvarjena, vendar se je potniški promet vršil brez zastoja. Odgovorno osobje je bilo suspendirano in postavljeno pred sodišče. (Iz kabineta m* nistra za promet.) Jugoslovenska akcija Ljubljana, 13. septembra. Dnevi, ko je naša vojska dobila nova znamenja časti in slave svoje, jugoslovensko trobojnico, pomenjaio važen korak naprej v razvoju preobraženja celokupnega našega notranjega nacionalnega življenja. Oči vsega naroda so bile uprte v našo prestolnico, srca vseh jugoslovenskih ljudi so jačje utripala ob grandijozni manifestaciji naše nacionalne solidarnosti in naše narodne moči in samozavesti. S podesetorjeno pozornostjo je bila sprejeta vsaka pomembna beseda, izgovorjena v teh slavnostnih dneh. Kraljev nagovor armadi, prožet mirnega ponosa in skaj-nato trdnega zaupanja v veliko bodočnost naroda, je kakor monumentalen spomenik velikega dne. Okrog tega govora se grupirajo velepomembne izjave kraljevih neposrednih pomočnikov: kraljevske vlade in njenega predsednika. Kot nekak uvod k svečanostnim dnem ie ministrski svet v svoji seji 4. septembra slovesno proglasil, da imajo vsi člani kr. vlade samo en program, izražen v januarskem manifestu in julijski deklaraciji, da se odrekajo vsem svojim bivšim strankarskim obvezam, da se smatrajo kot člane homogenega kabineta in da smatrajo povratek in obnovo uekdaniih strank kot škodljivo za narod in državo in zato za izključeno. Pozitivno so se vsi člani vlade obvezali, da bodo v bodočem političnem delu solidarno in lojalno sodelovali za popolno zmago ideje narodnega in državnega edinstva. Drugi dan ie predsednik vlade porabil zlasti priliko ob sprejemu čianov banskega sveta Dravske banovine. Pozval je prisotne banovinske svetnike, med katerimi so se nahajali pripadniki vseh bivših strank v naši ožji domovini, naj pozabijo na vse spore iz strankarske preteklosti ter se združijo pri velikem delu za dobrobit Jugoslavije. V svojem velikem govoru na svečanem banketu ie istega dne g. Živkovič lap.idarno konkretizira! veliko nalogo najbližjih dni, ki čaka vse iskrene sinove našega naroda: gre za akcijo med narodom, da se ustvari mogočna narodna vojska, ki naj za vedno zabrani povratek nekdanje strankarske razbrzda-nosti in povede jugoslovensko idejo, katere osnovna misel je v popolni enakosti in ravnopravnosti, do zmage v vsem našem narodnem in državnem življenju. S posebnim poudarkom, a tudi s posebno tehtnimi argumenti je predsednik vlade dokazal škodljivost in nedopustnost politične opredelitve naroda. ki bi slonela na verskih ali plemenskih osnovah, ter ie pozval vse poštene in patriiotične elemente brez ozira na prejšnje ločitve k pozitivnemu delu in sodelovanju za uresničenje ju-goslovenskega programa. Mirno smemo reči, da so pomembne besede predsednika vlade glasno odjeknile v srcih vseh iskrenih narodnih ljudi. One pomenjajo potrdilo pomembnih konferenc, ki so se v avgustu vršile na Bledu in ki so v naši ožji domovini obrodile že dosedaj pozitiven sad. Našim čitateljem je znano, da so najuglednejši možje, ki so preje pripadali raznim naprednim strankam, odkrito in iskreno ponudili svojo roko vsem, ki hočejo, da se preide k ustvar-jajočemu delu za jugoslovensko stvar. Napočil je trenutek, ko nimamo časa iskati in poudarjati, kar bi nas moglo ločiti, temveč ko je treba združiti vse sile za dosego vsem skupnega velikega narodnega cilja V kulturnem, v soci-jalnem, v gospodarskem oziru imamo morda razne poglede, toda v znamenju nacijonalne solidarnosti jih bomo morali uveljavljati tako. da se strnejo v melodijo nacijonalne harmonije in ne razdivjajo v disonance oglušujočega boja. Medsebojno spoštovanje, prestanek oz-kosrčne strankarske mržnje, zavest, da imamo vsi služiti najvišji, narodni ide-ii in da so moralične in intelektualne sile vsakogar dragoceno sredstvo napredka, nam mora vsem omogočiti in olajšati prehod v novo stanje, ako smo iskreno za zmago jugoslovenskega programa. Pri tem se ne bomo, ne eden ne drugi, trkali na prsa ter se hvalili, da je ena ali druga od idej, izraženih v skupnem programu, bila že popreje naša: v novem pokretu ne sme biti ne zmagovalcev, ne premagancev. Zmagovalec mora biti edino narod, premagana mora biti edino nesrečna prošlost. Izjava članov kraljevske vlade od 4. t. m. poudarja homogenost novega pokreta. V novo nacijonalno organizacijo ne stopamo kot grupe in ne gre za koalicijo raznih bivših strank ali za njih koncentracijo, temveč gre dejansko za enotno organizacijo, ki se na novo ustvarja in v katero je treba vstopiti brez računov za prošlost. Tako je tudi razumeti izjave naprednih javnih delavcev, ki radi prinašajo tehten moraličen in intelektualen kapital v zajednico vseh iskrenih Jugoslove-nov, brez špekulacije, brez računov, brez kakršnihkoli skritih misli, otvorje-no in iskreno. Ako bo tudi na drugi strani (besedo rabimo samo zaradi razumevanja) enaka iskrenost in enaka dobre volie, ne bo nobena težkoča in nobena diferenca izza preteklih dni mogla preprečiti, da se vse, kar med Slovenci narodno čuti, združi s Srbi in Hrvati v veliko jugoslovensko narodno vojsko, ki bo zmagala s svojo enotno voljo in svojo enotno disciplino. Prav kmalu bi radi čull odmev na poziv predsednika vlade iz vseh nekdanjih naših taborov. Jugoslovenska akcija naj bi baš v naši ožji domovini dala drugim primer globokega razumevanja velike ideje. »Krvava sodba v Trstu" Tirolski nemški list o življenju Jugoslovenov v Italiji in o vzrokih tržaškega procesa V Inomostu izhajajoči list »Der Siidtiro-!er« se v svoji zadnji številki obširno bavi s tržaškim procesom ter objavlja na čelu lista pod naslovom »Kn-ava sodba v Trstu« članek, iz katerega posnemamo: »Štirje mladi Slovenci so padli kot žrtve svojih idealov. Zaradi veleizdaie jih je fašistični tribunal v Trstu obsodil na smrt. Ostalim obtožencem iz tega procesa ie bilo prisojenih 147 in pol leta ieče. Kaj pravi obtožnica fašističnega tožilca? 87 obtožencev je baie osnovalo tajno organizacijo s sedežem v Trstu m Gorici. Pr!- j padniki te organizaciie so bili baje sami j slovenski inteligenti. Naloga organizacije le j bila odpor proti fašističnemu režimu ne sa- ; mo z legalnimi sredstvi, nego tudi z na- ] siliem. Obtožnica nato obširno našteva razna dejanja, napada in požige, ki da so jih baie izvršili obtoženci. Prava resnica, o kateri pa obtožnica molči pa ie ta-le: Res so bi'e zažgane fašistične šole; res je bilo prebivalstvo pozvano k odporu proti fašističnemu režimu: bombe so bile nastavljene in zažgane, namenjene pa seveda objektom, ne ljudem. Daleč od tega, da bi zagovarjali nasilje, moramo podčrtati psiho zatiranega naroda. ■"Popolo di Trieste« od leta 1920. naprej Tii dela! nič drugega, kakor pridigal uničenje Slovencev, ki da niso samosvoia rasa. Slovenski jezik da sploh ni jezik, nego pasje laianie. Slovansko kulturo je list pr! vsaki priliki deva! v nič, z eno besedo: list je bil naravnost obseden od fanatične mržnje do vsega, kar ie slovanskega. Razumljivo je. da Slovenci na vse to niso gledali križem rok. Osnovali so tajne liste kakor »Svoboda« in »Borba«, v katerih so ostro nastopali proti divjaškemu hujskanju »Popola di Trieste«. Obtoženci, ki so v Trstu sedeli na zatožni klopi, so vseskozi mladi liudie, idealist!, ki so za svojo narodnost tvegali tudi svoie življenje. BiH so baš v on' dobi, ko ie mladina najbolj sprejemljiva, priča neštetih "e-rorističnih akcij in dejanj, ki so jih docela nekaznovano izvršili fašisti v isti državi, koie državljani so bili tudi obtoženci. Na »Edinost*, glavno glasilo primorskih Slovencev, ie bilo samo v letu 1922. izvršenih nič manj ko pet napadov in požigov. Leta 1925. je bilo na tiskarno izvršenih zopet pet napadov, pri čemur je bilo podjetje docela razdejano. Tako se ie godilo tud! drugim slovenskim tiskarnam, kar je imelo za posledico, da od začetka 1. 1929. ni mogel izhajati noben slovenski list več, čeravno so iih imeli poprej kar 13. Z uvedbo novega tiskovnega zakona Da so fašisti sploh zatrli vse slovenske liste. Vsi ti mladi ljudje so videli, kako fašisti »iz nacionalnih razlogov« razbijajo in po-žigajo redakcije in tiskarne njim neljubih listov, kako napadajo slovenske društvene domove, kako ubijajo in pretepavajo svoie politične nasprotnike in kako fašistični tisk vse to slavi kot junaštvo. Videli so, da dobivajo oni fašisti, ki so pri takih akcijah in napadih trpeli kakoršnokoli škodo, od države iz javnih sredstev odškodnine in pokojnine. Doživeli so, da je v Italiji pod fašističnim režimom !eta 1927. izšel zakon, ki je določal, da so vsi umori, požigi, uboji in drugi zločini, izvršeni iz »nacionalnih motivov«, nekaznivi. Vse to so doživeli v mladeniški dobi, ki je naiboli dovzetna za ideale. Morali so gledati, kako je državni podtajnik Giunta !eta 1920. vodil fašistično drhal pred Narodni dom, ga napade! 'n lastnoročno zažga!, pri čemur ie bilo ubitih več Slovencev, neka ženska pa je 'z drugega nadstropja goreče palače skočila na cesto in se ubila. Giunta za to ne le nI bi! kaznovan, marveč si je s tem pridobi? še posebno naklonjenost Mussoliniia, ki ga ie povzdignil do najvišjega mesta — imenoval ga ie za prvega državnega podtal-nika v ministrskem predsedništvu. Tako so fašisti sistematično zastrupljali atmosfero. Meje med pravico in krivico, med zaslugo in zločinom so že pred leti popolnoma izbrisali. Ali se je po vsem tem sploh še čuditi, če je pravilo o legitimnosti zločina iz »nacionalnih motivov« po tako nazornem nauku našlo pristašev tudi med slovensko omladino? To je bil primer, ki so ga dali fašisti sami in ki so ga mladi slovenski idealisti samo posnemali. Fašistično službeno glasilo »Foglio d' Or-dini« pripominja k tržaškemu procesu, da so obtoženci izvržek človeštva, morile!, banditi itd. ter da jih je zadel meč fašistične pravice. Končno pravi, da jih ie še mnogo, ki zaslužijo enako usodo in ki ji ne bodo ušli. Prav, gospodje fašisti. Samo ne tako hitro. Slovenski idealisti so delali po fašističnem vzorcu! Potem takem so tudi Battisti, Oberdank, Filzi, Chiesa in Giunta izvržki človeške družbe, banditi, roparji, morilci? Med nacionalnim idealizmom in človeškim izvržkom je ogromna razlika, ki bi jo morali tudi vi, fašisti kot poborniki nacionalizma, najbolje poznati. Če prebivalstvo, ki ga vlastodržci sami označujejo kot miroljubno, in ki se v prejšnjih letih in razmerah ni nikdar zatekalo k terorističnim dejanjem, sedaj poseže no takih sredstvih, ie to samo posledica osemletnega fašističnega nasilja. Lojalno prebivalstvo se je končno uprlo nepresta- nemu nasilju. Vzgled poveličevanja Ceza-ra Battista, Oberdanka in fašističnih »junakov« a !a Giunta je pognal korenine v teh mladih srcih, ki so si na enak način hotela pridobiti slavo pri svojem narodu. Glavni obtoženec Bidovec, 22-letni mladenič, iz ugledne rodbine, je pri zaslišanju tudi odkrito priznal, da je čuti! potrebo ne samo govoriti, nego tudi delati. In končno vprašamo: Ali se morejo 'n smejo fašisti pritožiti, da je njihovo nasilje rodilo nasilje? Ali imajo pravico, obsojati, če si je zatirani narod po dolgem zatajevanju dal duška in v svojem ogorčenju ni pomislil, kaj je prav in kaj ne? Gorje onim, ki namestu ljubezni sejejo mržnio! Sedaj vidijo, da njihovo početje rodi sadove. In če oni štirje mladeniči danes niso več med živimi, ker je fašistični državni tožilec nasilno uniči! njihovo življenje, ko krvava sodba padla nazai na fašizem in staro načelo »Zob za zob!« bo sedai šele prišlo do prave veljave. Noben narod ne sme nekaznovano teptati naravnih pravic drugega naroda. Priprave za rimski proces Praga, 13. septembra, b. ^Narodni Listy« poročajo iz Rima, da se vrše z vso pospešno-stjo zadnje priprave za razpravo proti ontm jugosloVenskim obtožencem, ki so bili v zadnjem hipu izločeni iz tržaškega procesa. Med obtoženci je tudi 23 takih, ki so pred aretacijo pobegnili v inozemstvo in bodo zato sojeni v svoji odsotnosti. Še enkrat bosta v obtoženski kletki tudi Ciril Kosmač in Leopold Sirca, ki sta bila v tržaškem procesu oproščena, a sta morala ostati še dalje v zaporu. Ravno tako se bo proces vršil še tudi proti Lojzetu Špangerju, ki je bil v Trstu predlagan za smrtno obsodbo, a je bil obsojen na ŠOletno ječo. Manifestacija na mednarodnem kongresu tipografov Berlin. 13. septembra, s. »Vonvarts« objavlja obširno poročilo o mednarodnem kongresu črkostavcev, ki se je vršil te dni v Amsterdamu. -Med drugim omenja, da je ravno med plenarno sejo kongresa prispelo poročilo o obsodbi in ustrelitvi jugoslovenskih omladincev v Trstu. Čim je predsednik kongresa o tem izvedel, je odredil, naj vs; navzoči stoje z dveminutnim molkom poraste spomin najnovejših žrtev fašizma. To se je zgodilo. Poročilo o tržaški sodbi je vplivalo tudi na razpravo v komisiji za mednarodno vzajemnost tipografov. Komisija Je sklenila priporočati vsem državnim organizacijam največjo previdnost pri sprejemanju in podpiranju črkostavcev iz Italije, pri čemer je treba dati absolutno prednost onim, ki so se izselili iz političnih razlogov. Pilsudski o aretacijah poljskih poslancev Aretirana je bila samo prva ))tranža«, drugi še pridejo na vrsto - Parlamentarna nepoštenost Varšava. 13. septembra, g. Maršal Pilsudski je dal zastopniku »Gazete Polsket naslednje izjave o aretaciji poslancev in o svojih načrtih za bodočnost: Aretacije so se izvršile zaradi tega, ker je bil pri državnih pravništvih že pred razpustom Sejma proti mnogim poslancem zbian obtožni materijal. Ti poslanci so se skrivali za imuniteto, kar je povzročilo, da je nastal nov družabni sloj, čigar etični nivo je bil pod onim ostalega prebivalstva. Zan-di tega sem po razpustu Sejma zopet poiskal ta zbrani materijal, vendar pa sem moral nekoliko zadržati roko pravice, da ne bi bila policija preobremenjena, ker ima sedaj velikansko delo. Moglo bi se izvršiti še več aretacij in bi se inogel aretirati vsak peti ali deseti poslanec. Vendar pa sem se zadovoljil s prvo tranšo, ki predstavlja komaj eno četrtino. Disciplina v jetnišnicah Je stroga. Mogoče se bodo gospodje, ko bodo imeli za seboj zidovje jetnišnic, obnašali bolj disciplinirano nego dosedaj. Samo člani vladnega bloka so stavili na razpolago svo- jo imuniteto. To je dokaz, da parlamentarna nepoštenost še vedno ni splošen pojm. Na vprašanje, ali namerava v bodoče vladati brez Sejma, je odgovoril Pilsudski. Parlamentarizem je povsod bolan in povsod, se delajo sanacijski poizkusi. Vendar pa je težko vladati brez zastopstva ljudstva, ki se zaveda svoje odgovornosti. Z novimi volitvami bomo iskali potov za izboljšanje bolnega poljskega parlamentarizma. Varšava, 13. septembra, s. Po izjavah preiskovalnega sodnika, ki se je vrnil iz Brest*Litovska, bo bivši min. predsednik Witos obtožen, da je ni volilnih shodih s svojimi hujskajočimi govori vršil državi sovražno propagando. Socialistični voditelj Ciolkosz bo obtožen, da je na zborovanju priznal možnost izpremembe poljske za* padne meje. Dr. Liebermannu očitajo, da je hotel otežkočiti poljsko inozemsko po* sojilo. Proti bivšemu vojvodi Dembskemu obstoji sum, da je pri dijaških zborovat njih v Gdingenu povzročil nemira Otvoritev zagrebškega velesejma Zagreb, 13. septembra, č. Dopoldne ob 11. je bil svečano otvorjen jesenski Za* grebački Zbor. Pri otvoritvi so bili navzoči zastopniki Nj. Vel. kralja in mnogih obla« sti. osebno pa je bil navzoč minister fi« nanc dr. Stanko Švrljuga. Nekoliko po 9. uri je otvoril zbor predsednik Rudolf Er« ber, nakar je imel minister financ govor, v katerem je poudarjal velik pomen raz* stav in takih zborov. Govor ministra fi« nanc je bil sprejet z živahnim odobrava« njem, nakar je predsednik ZZ odvedel goste na ogled obsežne razstave. Po ogle« du so se udeleženci odpeljali na novo sej« mišče, kjer je prirejena domača razstava živine in plemenske živine. Ta razstava na« ravnost revijalno prikazuje stanje naše ž»« vino reje. V nekaj dneh bo otvorjena vs« lika mednarodna razstava plemenske zm« ne. na kateri bo zastopanih več držav. Državni računski zaključek zal. 1929-30. Beograd, 13. septembra, p. Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o odobritvi državnega računskega zaključka za proračunsko leto 1928./29. Obči državni dohodki znašajo po zaključku 7641 milijon. Din, obči izdatki pa 7301 milijon Din. Suficit 340 milijonov se v smislu čl. 40. zakona o državnem računovodstvu vnese v državno gotovino. Dohodki državnih podjetij znašajo 634o milijonov Din, izdatki pa 3933 milijonov Din. Presežek 2410 milijonov Din je že vpo-števan pri občih državnih dohodkih. Dva nova zakonska načrta Beograd, 13. septembra. AA. V ministr« stvu za socijalno politiko in narodno zdravje so sestavili načrt zakona o zaščiti mater, dece in mladine. Pravice indolž« nosti roditeljev so v tem, da vzdržujejo deco in da jo v telesnem in duševnem po« gledu čim bolje vzgoje. Ce eden ali oba roditelja ne živita ali nista znana, ali ako eden ali oba ne moreta ali nočeta vzgojiti svoje dece, preidejo dolžnosti in pravice roditeljev v celoti ali delno na rodbino ali na varuhe ali na osebe, ki so deco vzele k sebi. Rodbino tvorijo ded, tast, stric, te« ta, polnoletni bratje in sestre. Deca so osebe do dokončanega 14. leta. Beograd, 13. septembra. AA. V ministr« stvu za gradnje je bil sestavljen načrt za« kona o izkoriščanju vodnih sil. Vodne sile na javnih vodah so po tem načrtu držav« na lastnina. V kolikor jih država ne bi mogla izkoristiti, bodo oddane drugim osebam v izkoriščanje s primernimi olaj« šavami. Za te olajšave bodo pristojne ba« novine in ministrstvo za gradnje. Vseučiliške uredbe Beograd, 13. septembra, č. Na povabilo ministra prosvete g. Bože Maksimoviča se mudita že več dni lektorja zagrebškega in ljubljanskega vseučilišča, ki sta se z ostalimi rektorji naših univerz udeležila razprave o splošni vseučiliški uredbi, ki je v osnovi že izdelana in bo skoro končno re-digirana in objavljena. Nadalje razpravljajo rektorji tudi o disciplinski uredbi za vseučiliške profesorje in o disciplinski uredbi za slušatelje. Danes je bila zaključna seja pod predsedstvom ministra prosvete Bože Maksimoviča. S splošno uredbo o vseučiliščih se ureja tudi število in ime posameznih kateder na poedinih fakultetah, vprašanje načina vpisovanja slušateljev, roki za vpis itd. Uredba vsebuje končno določbe o državnih izpitih. Za polaganje izpitov za doktorat se uvaja francoski sistem na vseh fakultetah, razen na medicinski. Tako bodo dosegli doktorat samo oni, ki bodo napravili disertacije. Šahovski turnir v Frankfurtu Frankfurt, 13. septembra, h. V današnjem 7. kolu je bila partija Niemcovič-Pirc prekinjena v končnici stolpov. Niemcovič bo zmagal le tedaj, ako je v kuverti zapustil najboljšo potezo. Thomas je premagal Miesesa, Kashdan Colleja in Ahues prof. Mannheimerja. V nejasnih pozicijah sta bili prekinjeni partiji Samisch-Orbach in List-Przepiorka. Colle je dobil svojo prekinjeno partijo s prof. Mannheimerjem. Partija Pirc-List je bila zopet prekinjena, vendar ni mnogo upanja, da bi Pire zmagal. Stanje po 7. kolu je naslednje: Ahues 5, Kashdan 4 in pol (2), Niemcovič 4 in pol (1), Colle 3 (2), Mieses 3 (1), Thomas 3, Pire 2 in pol (3), Przepiorka, Samisch 2 in pol (1), List 2 (3), prof. Mannheimer 1, Orbach pol (2). Jutri igra Pire s Przepior-ko. Tajno oboroževanje Nemčije Ženeva, 13. septembra g. Znani pisatelj Kare! Mertens, znani nemški pacifist, ki ss udeležuje zborovanja Društva narodov kot zastopnik nekega nemškega lista, je poslal vsem 54 delegacijam Društva narodov ter vsem zastopnikom mednarodnega časopisja obširno spomenico v francoskem in nemškem jeziku. V tej spomenici opozaria svet na nevarnost nemškega oboroževanja. Mertens navaja v svoji spomenici natančno statistično gradivo o stanju tajneza nemškega oboroževanja in o nemškem vojnem materijalu ter trdi. da šteje nemška vojska 374.000 mož. dočim šteje poljska vojska le 329.000 mož. O nemški zunanji politiki izjavlja Mertens, da bi Nemčije zahtevano izenačenje v oboroževanju dalo radikalnim nasilnim politikom Nemčije v roke sredstva, ki bi mogla povzročiti največje zlo nad Evropo. Opozar-za pri tem tudi na primer Italije. Nemško voljo do miru in celokupno dosedanje vodstvo nemške zunanje politike označuje Mertens kot zahrbtno varanje javnosti. Žita na Madžarskem Praga, 13. septembra d. "-Pravo lidu« trdi, da sta se bivša cesarica Žita in njen sin Oton res mudila 18. avgusta pol dneva pod napačnim imenom na Madžarskem. List zatrjuje, da je bil Oton preoblečen v duhovnika, Žita pa v redovnico. Do avstrijske meje ju je v avtomobilu, ki je vozil do Szombatelvja, spremljal grof MiV=>s. Budimpešta, 13. septembra. AA. Mas džarska teSegrafska agencija demantira naj* kategoričneje izmišljeno vest dunajskega lista »VViener Arbeiter Zeitung«, da bi se bila bivša cesarica Žita s svojim sinom Otonom mudila 18. avgusta t. 1. na Ma* džarskem. čeprav je tudi dunajski »Abend« obljubil, da more objaviti nove podrobno* sti o tem bivanju cesarice in nadvojvode na Madžarskem. Odstop gruvernerfa Francoske banke Pariz, 13. septembra s. Predsednik francoske narodne banke Moreuax namerava odstopiti. Kot njegov naslednik se imenuje bivši profesor na pravni fakulteti ln sedanji minister za proračun Germain Martin. Bruhanje Strombolija popustilo Rim, 13. septembra A A. Rimski listi poročajo, da je bruhanje vulkana Stromboliia popustilo in da zato ne bodo evakuirali okoli ležečih naselbin. Od petih smrtnih žrtev so našli samo tri, dve pa se nahajata še vedno pod lavo. Sokol Ljubljana IV ustanovljen Ljubljana, 13. septembra. V okusno okinčanem vojaškem strelišču se je nocoj vršila ustanovna skupščina no« vega sokolskega društva v Ljubljani. Ude* ležba članstva je bila izredno velika, nad 500 oseb je prisostvovalo zboru, ki ga je otvoril točno ob 20. starešina br. Zebal in pozdravil zastopnika župe br. dr. Pipen« bacherja, zastipnika mestne občine brata Likozarja, ter odposlance društev Sokola I, II in III, Šiška, Jezica, Moste in Štepa* nja vas. Takoj nato je prečital starosta žu* pe br. dr. Pipenbacher novoimenovano društveno upravo in imel na vse zboroval* ce kratek, bodrilen sokolski nagovor. God* ba Sokola I je zaigrala sokolsko koračnico. Starosta br. Zebal se je v imenu društva zahvalil na imenovanju ter predlagal, da se preko Saveza odpošlje na starešino Sokol* stva, Nj. Vis. prestolonasledniku Petru so» kolski pozdrav. Koncem svojega govora je zaklica! sokolski »Zdravo« Nj. Vel. kralju, ki so se mu odzvali vsi zborovalci, godba pa je intonirala državno himno. Sledili so prav lepi nagovori br. Likozarja in zastopnikov vseh ostalih sokolskih društev in se* stre Gromove kot odposlanke Kola jugo« slovenskih sester. Zelo posrečena je bila alegorična slika po govoru staroste br. Ze* bala, ki je prikazala sokolsko mladino, ka* ko se poklanja svojemu prvemu Sokolu in zaščitniku, Nj. Vel. kralju. Novo društvo šteje že sedaj preko 475 članov. Starosta je br. Zebal. podstarosta br. Indof, načelnik br. Antosievič, načel* niča s. Zupančičeva, prosvetar br. Lulik. V upravi je med drugimi tudi polkovnik 40. pp. br. Cvejič, ki je tudi ves čas pri* sostvoval zborovanju. Sokolu Ljubljana IV želimo ves procvit in razmah na jugoiz* točni strani Ljubljane. Zdravo! Aretacija dveh umora osumljenih Novo mesto, 13. septembra. Strašen dvojni umor na Sodnjem vrhu pri Metliki, ki je bil izvršen pred dobrini mesecem nad 781etno starko Heleno Ivče* vo in njeno sorodnico lOletno učenko Anico Černigojevo iz Mirne peči, je silno raz* buril tamošnjo okolico. Neznani je dekli* co pred umorom zlorabil. Z zadevo so imeli mnogo opravka metliški orožniki, ki so slednjič aretirali kot nujno osumljena Jožeta Vautarja in Katarino Ogulinovo. oba stara preko 40 let, floma iz tamošnjo okolice. Danes so ju privedli uklenjene v zapore okrožnega sodišča v Novem mestu S seboj sta osumljenca nosila tudi corpor* aelicti — sekiro in koso. MEDELJA 13027 naj velja OSf jesenskega Ljubljanskega V£L£§£lJxll Žalec, 13. septembra. Pri prav trdnera položaju so cene za srednje blago neizpre-menjeno trdne 6—9 Din. Zelo živahno povpraševanje je po zelenem blagu, ki se plačuje v večjih partijah še nad dnevno ceno. Danes je bilo prodanih nad 400 meter-skih s to tov. Zato ni nikakega vzroka za zdvajanje in bi se splošna cena za srednje blago tudi še dvignila, ker primanjkuje splošno le tega blaga na svetovnem trgu. če bi hmeljarji ne silili s prodajo. Žatec, 13. septembra h. (Tedensko poročilo.) V preteklem tednu je bilo povpraševanje na hmeljskem trgu živahnejše. Od pričetka nove letine je bilo prodanifc že 8—9000 met. stotov. Največje zanimanje je bilo za prvovrstni gladki in zeleni hmelj in za dobre srednje kakovosti. V nekaterih renomiranih občinah, ki imajo le tako blago, je skoro že vse razprodano. Cene sc 350—550 Kč za 50 kg brez prometnega (favka. Za najboljši izbrani hmelj plačujejo 500—560 Kč, za dobro srednje blago 460 do 490 Kč, za srednje blago 410—450. za hmelj slabše kakovosti 350—400 Kč. Nekatere pivovarne so pri direktnih nakupih pri hmeljarjih plačale do 6-50 Kč. Cene za hrnelj srednje kakovosti so bile čvrste, za priraa in primissima blago celo zelo čvrste. Javni markacijski urad v žatcu je doslej registriral 2000 met. stotov hmelja iz leta 1930. -r Niirnberški trg. Zadnje dni so se cene tettnanškemu hmelju nekoliko okrepile in tudi po srednjem hallertauskem hmelju je bilo nekaj več povpraševanja. V splošnem je bila tendenca zelo živahna. Cene so bile naslednje: tiallertauski prvovrstni 80—85, izbrani 95, srednji 50—75, tettnanški prvovrstni 95—100, srednji 80—90, hersbruški 60 mark, badenski 85 mark za 50 kg (v dinarjih se sibljejo torej cene med 13.50 do 27 Din za kg). Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno, še vedno nestalno, zmer* no toplo. — Situacija včerajšnjega dne: V severni Evropi visok pritisk, v južni polo* vici kontinenta nekoliko nižji. Lokalne ne» vihte z večjim deževjem. Pritisk je v po^ slednjih 24 urah v splošnem narastel za 03 do 4 mm, zlasti v vzhodnih predelih, v Gorskem Kotaru in južnem primorju. Gi' bal se je od 759 do 764 mm. Jutranje tem« perature so na vzhodu in jugu v splošnem narastle za 1 do 6 stopinj, sicer pa so na severozapadu večinoma padle za 1 do 4 stopinje. Gibale so se od 14 in 23 stopinj, v zaledju, v primorju pa od 20 do 26 sto« pinj. Nebo je bilo včeraj zjutraj večino* ma oblačno, v zapadni Hrvatski, Sloveniji in Gorskem Kotaru tudi deževje. Edino na vzhodu je bilo poloblačno in jasno. V juž« nem primorju je bil včeraj zelo močan široko, okoli Beograda pa umerjena koša« va, dočim so v ostalih pokrajinah prevla« dovali vetrovi z južnega in vzhodnega kva« dranti. Morje je bilo na severu valovito, na jugu pa precej nemirno. Temperatura morja je bila včeraj zjutraj v Splitu 23 «topinj. Dunajska vremenska napoved za nedeljo: V splošnem bo nestanovitno vreme trajalo dalje. Izboljšanje, ki bi nastopil« na nekaterih krajih, se ne bo vzdržalo preko dneva. Naši kraji In Makso Cotič kot novinar Že včeraj smo poročali o nenadni smrti najstarejšega m tudi enega najbolj zaslužnih in požrtvovalnih slovenskih novinarjev, dolgoletnega glavnega urednika tržaške »Edinosti«. že kot mladenič se je pokojni Makso Cotič živo zanimal za politično vrvenje na. vročih primorskih tleh. Komaj je čakal časopisov in čital jih je s strastjo. V tem 6e je razvijal pri njem novinarski poklic. Prve svoje poskuse, člančiče in dopise, Je pošiljal »Slovenskemu Narodu«, ko mu Je bil urednik Josip Jurčič. Cotič je dobil od Jurčiča pismo, da je poslano gradivo Se nezrelo za objavo, ali dostavil mu je: »Nadaljujte, ker imate talent.« Pozneje, iz Pule, je dopisoval Cotič zagrebškemu nemškemu listu »Tagblattu« in praški nemški »Politiki«, članki o razmerah v Primorju v slednjem listu, zlasti odstavki, ki so žigosali avstrijsko brezglavo politiko v istrski deželi, so vzbujali splošno pozornost ln Italijanske novine so če-Bto reagirale na nje v ostrem tonu. V »Edinost« je začel Cotič dopisovati, ko jI Je bil urednik Lovro 2vab. Med Slovenci so bili članki s podpisom C—t—č z navdušenjem sprejeti ln vse je ugibalo. kdo ti« za temi tremi črkami, Poštni uradnik Cvetnič, zaveden slovenski mož, je imel še v uradu neprilike zaradi podpisa C—t—č, ker so ga nekateri neslovenski tovariši ovajali, da je on avtor teh člankov v »Edinosti«, ki marsikateremu c. itr. gospodu niso bili po volji. Posledica obče pozornosti Je bila, da je Matko Mandič povabil Maksa Cotiča v redakcijo »Edinosti«. Bilo je to proti koncu leta 1889. Ko je Lovro žvab leta 1890. umrl, je Cotič sam prevzel vodstvo »Edinosti«. Cotič je raztegnil svoje delovanje iz redakcije med ljudstvo. Treba je bilo tudi z živo besedo probujati ljudi politično in na društvenem polju je bilo ogromnega dela. Nekaj let je bil Cotič tudi starosta Sokola in predsednik pevskega društva »Kolo«, ves čas tudi tajnik Delavskega podpornega društva itd. Njegov ponos pa je bila v vojnem času ustanovljena podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda za šentviški okraj, kjer je bivalo mnogo slovenskih železničarjev. Cotič je bil predsednik, tajnikoval je Virgi-lij Šček, takratni kaplan pri Sv. Antonu starem. Odbor je nabral za novo šolo 30 tisoč kron. Vse je bilo pripravljeno za otvoritev, ali prišli so nečuveni dogodki, ki so naredili konec vsemu . . . Pri vseh prireditvah v mestu ali v okolici je bil navzoč Makso Cotič kot novinar, kot govornik, kot rodoljub. Pri vsakih volitvah je bil marljiv agitator. Posebno rad je hodil na razpaljena tla v Trstu, kjer se je razgrel v nedosežnega agitatorja in navduševale?.. volilcev za pošteno jugoslovensko stvar. ■ Kdor premotriva naše narodno življenje ob Adriji od 1. 1890. dalje, mu priblišči ob vsaki priliki pred oči osebnost novinarja Maksa Cotiča, ki spada med glavne tvorce silnega stremljenja in snovanja, trudov iu naporov in neomajne vere v uspeh boja z-t svete narodne pravice, na katerih temeljih se je ponosno dvigalo jadransko Jugoslo-venstvo. Cotičevo udejstvovanje ni bilo samo vr-šitev prevzetih dolžnosti, ni bilo karijera, marveč je bilo tekom dolgih 40 let — misija, ki jo je vršil goreče in vdano kot novinar in narodni delavec . . . Zato pa »Kot solnce gre čez božji svod, naj Tvoj spomin gre z roda v rod!« Odlikovanja z redom Jugoslovenske krone Kakor je našim čitateljem že znano, bo bila povodom zgodovinskih sobotnih svečanosti v Beogradu podeljena prva odlikovanja z novim redom Jugoslovenske krone. Red je bil ustanovljen z zakonom, ki je izšel v početku aprila t. 1. Kakor vsi naši in večina evropskih redov, ima tudi Jugoslovenska krona 5 stopenj ali razredov. Ker leži >rang< novega reda v sredi med redo-voma Belega orla in sv. Save, odgovarja vsaka stopnja Jugoslovenske krone nekako prvi višji stopnji reda sv. Save. Na na§l sliki vidimo na levi red za prve tri stopnje, na desni pa obe strani reda IV. in V. stopnje, ki sta dru- gače enaka, le da je prvi pozlačen, drugi pa posrebren. Nosita se na prsih na temnomodrem trioglatem traku. Z novim redom je bilo odlikovanih tudi večje število javnih delavcev iz dravske banovine. Ob tej priliki je dobilo tudi »Jutro« z najvišjega mesta prav posebno priznanje za svoje iskreno in vneto delovanje za jugoslovensko stvar, saj je bilo odlikovanih sedem urednikov »Jutra« in drugih >Jutro-vih« listov. To izredno priznanje pa ne velja samo našemu listu, temveč tudi vsem onim tisočem naših zvestih naročnikov in prijateljev, ki čvrsto stopajo z nami za veliko jugoslovensko stvar. Akcija za nov most čez Muro Maribor, začetkom septembra. Nedavno je bila izročena vladi v Beogradu in banski upravi v Ljubljani spomenica, podpisana od nad 60 občin, okrajnih cestnih odborov in gospodarskih korporacij, ki utemeljuje nujno potrebo zgradbe novega mostu čez Muro pri Radencih, odnosno Petanj-cih. Preko tega mostu bi vodila banovinska cesta in vezala Maribor, Slovenske gorice, Apaško kotlino, Gornjo Radgono in celi gornji del Murskega polja s Prekmurjem. Zgradba tega mostu je že dolgo časa pereče vprašanje prizadetih krajev, oziroma pokrajin. Z vedno naraščajočim cestnim prometom postal vedno bolj akutalno. Potrebo mostu pri Radencih - Petanjcih je uvidela že deželna vlada ra Slovenijo 1. 1P20. in je dala po inž. Kukovcu napra-nti zanj načrte. Takrat so bili izdelani trije načrti za mostove pri Radencih - Petanjcih, pri Veržeju in Spodnji Moti. Najcenejši bi bil most pri Radencih. Toda deželna \lada se je takrat odločila za most pri Veržeiu. Njen takratni zasiopnib, današnji podban inž. Sernec pa je ob priliki komisijonalnega ogleda izjavil, da se bo tudi z zgradbo mostu Radenci - Petanjci pričelo najkasneje v dveh letih. A stvar je zaspala. Promet je na tej prehodni točki že od nekdaj izredno živahen. Saj veže ta točka rele najbolj obljudene kraje gornjega Murskega polja in Prekmurja, ampak je tudi najkrajša in najugodnejša zveza med Mariborom in Mursko Soboto, odnosno vmes ležečimi naselbinami. Promet na tej bano-vinski cesti pa neprestano raste in potreba mostu je vedno nujnejša. Promet čez Muro se vrši danes z brodom, ki je zasebna last 13 kmetov iz Petanjcev. Ta promet je seveda zvezan s težkočami in je vedno tudi odvisen od vodnega stanja: ob nizkem vodostaju je promet mnogokrat zelo živahen, toda prevoz z naloženimi vozovi in včasih tudi samo x vozili sploh je nemogoč. Ob visokem stanju vode pa mnogokrat obstoja nevarnost, da se brod odtrga, kar se je že ponovno zgodilo. Pozimi pa Mura ali zamrzne ali pa nosi toliko ledu, da morajo brod sploh razdreti in ga spraviti na varno, in včasi po cele tedne, tudi nad mesec dni, ni prevoza. Kaj to pomeni za prizadete kraje v gospodarskem pogledu, je na dlani. Ljudje morajo ob lakih prilikah, če je nujna potreba, napraviti 50 km daljšo pot preko Ver-žeja, ali pa si morajo dobiti milostno dovoljenje avstrijskih oblasti za vožnjo čez nemško Radgono. Nele da avstrijske oblasti to ob vsaki priliki izrabljajo na škodo ugleda naše države, je tudi pridobitev prehodnega dovoljenja vedno na obeh straneh zvezana z znatnimi težkočami, ker mora vsakdo, ki gre preko Radgone, dati jamstvo z dvema porokoma, da se bo vrnil z istim vozilom. Jasno je, da se s tem omogoča tudi tihotapstvo na škodo naše države. Saj mestece Radkersburg živi danes samo od našega prebivalstva, ki veliko preveč hodi tja na-kupovat razno blago, celo tako, ki ga pri nas dobi ugodneje. Če bo pa zgrajen most čez Muro pri Radencih, se bo ves vozovni In avtomobilski promet koncentriral na tej črti. Za zgradbo mostu pa govori Se drug, važen, nacijonalno - političen razlog. Danes Je Mura še vedno nekakšna meja med »Slavci« in »Prekmurci«, med prebivalstvom to-in onstran Mure. Z zgraditvijo mostu bodo stiki postali tesnejši in vedno bolj se bo utrjevala državljanska zavest tudi med Prekmurci. Prekmurci bodo vedno bolj prihajali z nami v stik, pošiljali bodo iz sosednih vasi lahko otroke v novo šolo v Radencih, hodili bodo na najbližjo železniško postajo v Radencih, tudi tovorno blago bodo spravljali ali naročevali na to postajo, kar morajo sedaj bodisiv nemško Radgono, bodisi v oddaljeno Mursko Soboto. Važno je, da je tam dvoje slatinskih pod- jetij: radensko in petanjsko, katerih vozovni promet v Prekmurje in obratno znaša letno okroglo 6000 eno, in dvovprežnih voznih ter avtomobilskih voženj. Pri teh dveh podjetjih je zaposlenih stalno okrog 50 do 60 delavcev iz Prekmurja. Za te delavce plačata oba podjetja samo na prevoznim čez brod letno okrog i2.000 Din, dasi i mata 50% popusta. Važno je dalje, da zalaga celo gornje Prekmurje z zidno in strešno opeko gornjeradgonska opekarna. Tudi za vinske gorice od naše Radgone doli do Ljutomera je glavni in skoro edini odjemalec Prekmurje in skoro vse vino — na stotiae polovnja-kov na leto — se prevaža čez brod pri Radencih - Petanjcih. Istotako ogTomne množine sadnih drevesc. Nasprotno pa se izvažajo iz Prekmurja na našo stran Mure živina, perutnina, jajca, sadje in razni poljski pridelki. Sedaj gre ogromno tega blaga čez avstrijski Radkersburg, ker je promet čez brod silno zamuden: če je količkaj večji promet, že morajo vozovi čakati po celo uro. da, včasi celo še del;. Omeniti je treba, da vozi po tej črti tz Maribora in drugih daljnejših krajev dnevno povprečno po deset poslovnih in drugih avtomobilov. To so gotovo zelo tehtni razlogi, ki govorijo za nujno potrebo novega mostu pri Radencih - Petanjcih: most ni le v eminent-nem narodno - gospodarskem, ampak tudi narodno - političnem interesu prizadetih pokrajin in cele države. Zato je akcijo, ki jo vodi v imenu občine Slatina Radenci in vseh interesiranih občin in korporacij znam narodnjak in gospodarski delavec župan Jakob Zemljič. le najtopleje pozdraviti in samo želimo, da bi ji merodajni krogi, ki so dobili^ spomenico o akciji, posvetili "vso svojo pažnjo ter pripomogli do njene realizacije, in to čim prej. Pri poapnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polstransko ohromelih s »Franz Josefovo« grenčico najboljše uspehe pri iztrebljenju črevesa. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Geodetski oddelek na univerzi Geodezija se imenuje veda o premerava* nju zemeljske površine. Zdravo in lepo, dasi precej težavno delo iz mere izvrševal je in izvršuje v naših krajih zemljemerec ali geometer, katerega uradniški zakon ne uvršča v prvo kategorija navzlic njegovi, čeprav skrajšani fakultetni (univerzitetni) naobrazbi. Danes poseča Dodoei zemljeme* rec na 4 leta razširjeni geodetski oddelek in si pridobi po položeni diplomi naslov inženjerja in vse pravice do uvrstitve v prvo kategorijo. Študira hhko na domači univerzi v Ljubljani. Poleg tega novega ti» pa akademskega zemljernerca se produci« rajo v velikem številu sre inješolsko na» obraženi geometri, kajti bivša Srbija in Makedonija nimata zemlj. katastra (zemlj. map in zraven spadajočih ooeratov) in za to ogromno delo je potreben manipulativ* no usposobljen materijal. Toda geodezija je prakti5na matematič* na in geometrijska znanost ki zahteva so« delovanje in kontrolo znanstvenega zem* ljemerca in tega izobrazi le univerza. K ogromnemu številu (do 500), ki so ga spre* jeli geometerski oddelki srednjih tehnič* nih šol, je potrebno toliko število geodet* skih inženjerjev, da ne zmore tega števila niti ljubljanska niti zagrebška univerza, potrebna bi bila ustanovitev takega oddelka tudi v Beogradu. Univerzitetni rektorji izdelujejo v Beogradu univerzitetno ured* bo in ta bo gotovo zadovoljivo uredila pe* reče vprašanje akademskega naraščaja ge* odetske stroke. Kvaliteta katastralne nove premere zavisi od kvantitete soudeleženega akademskega materijala, katerega pri se* dan j i novi izmeri skoro popolnoma pri* manjkuje. Kvaliteto zahtevajo moderne tehnične potrebe (melioracij, cest želez* nic, regulacij). Temu ni zadoščeno in za gospodarsko moč kmeta je silno važno, da se uredijo le količkaj zemlj. davčne raz* mere. Nova izmera bo morala trajati še deset* letja, ako se bo hotelo vstvarjati kvaliteto in ne samo kvantiteto. In ker je sedanja izmera pospešena, jo bo treba obnoviti po znanstvenih in modernih načelih. Poleg tega bo evidenca map te prve aproksima* tivne izmere dala ogromno težavnega dela. Zato bo še v daljni bodočnosti katastrski problem akuten in nerešen in zato je treba akademikov, ki ga bodo rešavalL Dosedaj obstoječi oddelki na tehniških fakultetah se morajo spopolniti, tako zlasti Ljubljan* ski geod. oddelek, kar bi bil prvi korak k ureditvi tega gospodarskega, tehničnega in agrarnega problema. — V. V. Vse za lepoto žene Kakor je hrepenenje razvajene modne žene za dosego najbolj dovršene lepote, tako se tudi veliki kosmetičarji ne boje visokih vsot, katere žrtvujejo za nove proizvode, samo da udovoljijo ženski želji. Med take proizvode spadajo brezpogojno »Opera« preparati, osobito »krema Opera«, čudež kosme-tike, idol moderne ekscentrične žene. Temeljita masaža s kremo »Opera« čini lice izredno sveže, mladeniško, koža postane v kratkem gladka in fino bela, kot najdražja bela kost. Krema »Opera« vse barve, parfumirane z ot-menim parfumom, velike elegantne škatlje. Cena 30 Din. Kolonjska voda »-Opera«, močno da najvažnejšega pomena. Dne 5. t m. Je poteklo 60 let, odkar je izšla odredba za ustanovitev višje realke. Prvega prihodnjega meseca pa bo praznoval zavod svojo bO-letnico Ob tej priliki se marsikdo zanima za naslednja vprašanja: kako je zavod nastal, kako se je razvijal in kakšno je bilo razmerje med Slovenci in Nemci. Začetek zavoda sega v dobo preosnove nekdanje štiri razredne »glavne šole«, ii Je bila ustanovljena že 1. 1782., da bi nudila meščanskim slojem večjo izobrazbo v realnih predmetih. Z razpisom od 1. oktobra 1849 pa je ministrstvo za javni pouk odredilo preureditev 4. razreda glavnih sol v dva letnika nižje realke. Tako se je po odloku deželnega predsedstva Štajerske 17. Januarja 1850 ustanovil tudi v Mariboru prvi letnik nižje realke, ki je bil otvorjen 1. oktobra in je imel 72 učencev. Ministrstvo Je 25. avgusta 1854 dovolilo še drugi razred realke. Ta realka je bila še pod skupnim vodstvom glavne šole, ki jo je vodil ravnatelj Kašper Widerhofer do leta 1864., od tedaj pa 5 let Franc Janežič, ki je bil prej ravnatelj celjske nižje realke. Leta 1868. pa so se že začela pogajanja med državo, mestno občino in štajerskim deželnim odborom, da se realka osamosvoji in izpopolni v višjo realko. Pogajanja so kmalu uspela: država se je zavezala plačevati učitelje; stroške za poslopje, učila In šolske knjige pa je morala prevzeti mestna občina Maribor, ki je za to prejemala polovico šolnine. Nato je bila s cesarskim ukazom od 5. septembra 18/0 dovoljena ustanovitev višje realke. Dne 4. novembra 1870 je pričel redni pouk v prvih treh razredih, za katere se je bilo priglasilo 124 učencev. Realka je bila tedaj nastanjena v nekdanji kresiji na oglu Koroške ceste 26 in Stross-maverjeve ulice; ker pa ti prostori niso bili primerni za novi zavod, je mestni svet sklenil 17. septembra 1870. da sezida novo poslopje. ki naj bi služilo kot dom realki in novi deški ljudski šoli. Ta sklep glede skupnega doma očividno ni bil dovolj premišljen, kakor se je ugotovilo že v zgodovinski črtici, ki je bila natisnjena v zavodovem letnem poročilu 1895./96.; od prevrata sem pa se občuti ta nedostatek vedno neprijet-neje, ker se je do letos število oddelkov na zavodu ravno podvojilo in še za 4 razrede primanjkuje prostora. Trenutno je še negotovo, kdaj se bo vprašanje prostorne ločitve med realko in deško meščansko šolo za *se prizadete enako povoljno rešilo, dasi se občinski svet dobro zaveda svojih kulturnih dolžnosti. Poslopje so začeli graditi spomladi 1871. in so bili stroški proračunani na 108.087.3o goldinarjev. V jeseni 1873. je bila končana !>onosna zgradba ter 2. oktobra izročena svojemu namenu. Ko se je zavod izpopolnil v višjo realko, je takoj naraslo število di-iakov. V šolskem letu i874.//75. je prvih 10 -edmošolcev položilo zrelostni izpit. Potem je začelo število učencev padati in se je ieta 1880./81. skrčilo na 95 v vseh sedmih razredih. Potem je število dijakov zopet naraščalo in doseglo začetkom šolskega leta 1918./19. s 412 višek v predprevratni dobi. Od jekla do kose Slika stare domače obrti. SlovenjgTadec, septembra. Meseca rožnika, ko se razcveto naši travniki v pestro preprogo, postavljajo naši že-lezninarji ob nedeljah pred svoje trgovine dolge mize, nalagajo na nje kupe ostrili kos in srpov, pristavljajo še tudi manjša nakovala in potem prihajajo kmečki očan-ci in mladeniči ter zvonijo s kosami vse božje jutro. Pravijo, da je umetnost, kupiti dobro "koso — najbrž bo že res, saj bi drugače ne poslušali tako verno, kako zveni ta ali ona in jih ne prebirali tako vestno. Marsikateri si izbere dobro znano »junačko koso« — ne vsak, zakaj naš človek je že tak, da ceni dostikrat tujo robo više kot domačo že samo zaradi tega, ker je tuja. »Junačka kosa« je Izdelek žuljavib rok naših slovenskih kosarjev. Če se zapelješ s počasnim vlakom iz Dravograda v dolino bistre Mislinje in dalje v Slovenjgra-ško dolino, ki je geološko zelo interesant-na, zagledaš še pred Slovenjgradcem med potokom in višje ležečo progo skupino poslopij, iz katerih doni enakomerni ropot velikih težkih kladiv. Tabla na strehi enega poslopja ti pravi, da izdelujejo tu znamenite kose omenjene znamke, ki gredo daleč po svetu. Fužina leži na ozemlju občine Legen v kraju Troblje, čigar ime je v zvezi z srednjeveškim običajem trobenja. Ob vznožju zelenega Pohorja vidiš tudi trobeljsko cerkev, podružnico starotrške. Lastnik kosarne je danes g. Karol Kollner. češki Nemec, ki si Je v kosarnah štajerske in Koroške pridobil svoje obširno strokovno znanje. Nekdaj je stala tu žebljarna, Id Je spadala k legenski graščini grofa Thurna. L. 1773. jo je kupil neki priseljeni košar ter jo izpremenfl v preprosto kosar-no. Poznejši lastniki so jo razširjali in povečavah, dokler je ni 1. 1912. kupil sedanji lastnik, če vprašaš tega prijaznega gospoda, zakaj se je baš tu razvila kosama, ti bo navedel troje vzrokov: precej stalno vodno V Jugoslaviji pa je zavodu usojen še lepši razmah, kajti 1929./30. se je vpisalo 505 učencev in 117 učenk, skupaj torej 622. V ustroju se je izvršila važna sprememba. Med 1925. in 1927. je bil namreč učni načrt v nižjih razredih izenačen z učnim načrtom realnih gimnazij in z ministrskim odlokom z dne 24. septembra 1928 se je sedemraz-redna realka postopoma spremenila v osem-razredni zavod z realnogimnazijskimi (a) in realčnimi (b) višjimi oddelki. Odslej se bo torej v vseh razredih zavoda poučevalo po učnem načrtu za realne gimnazije, višji b - oddelki pa ostanejo realčni, kakor je tudi naziv zavoda ostal: državna realka. Po narodnosti je bila do prevrata velika večina učencev vpisana za Nemce. Vendar pa razmerje med številom Slovencev in Nemcev spočetka ni bilo za Slovence ravno neugodno. V prvem letu višje realke leta 1870./71. je n. pr. bilo 29% Slovencev, v prvem letu popolne realke (1874./75.) pa 26 %; potem šele je začel odstotek pojemati, in sicer dosledno. Letno poročilo 1886./87. izkazuje komaj 10% Slovencev, 1898./99. pa 1.8 % ali 3 Slovence in 166 Nemcev. Vzroki za ta žalosten pojav so bili različni. Ker so v prvih letih zahajali v realko skoro izključno le meščanski sinovi, je moralo med 1870.—1886 biti razmeroma več zavednih Slovencev v Mariboru kakor pozneje. Od leta 1887. dalje pa je začel pihati z Dunaja in Gradca politični veter, ki je bil za tukajšnje Slovence vedno bolj neprijazen in oster. V tem smislu so tekmovali javni in zasebni činitelji: vlada na Dunaju in v Gradcu, mestni zastop v Mariboru, Schul-verein in Siidmark. Še v prvem letu svetovne vojne (1914./15.) je bilo samo 7 Slovencev proti 287 Nemcem in to razmerje se j"e v naslednjih treh letih !e malo zboljš^lo: leta 1917./18. najdemo na zavodu 18 Slovencev in 363 Nemcev. S prevratom pa se je pojavil popoln preobrat slede narodne pripadnosti; že o božiču 1918., niti 3 tedne po otvoritvi prvega slovenskega razreda, imamo na realki 49 Slovencev in 315 Nemcev. Ko pa ie poverjeništvo za uk in bogo-častje z razpisom dne 8. junija 1919 odločilo, da se državna realka v Mariboru postopoma razvije v slovenski zavod in se nemški razredi na enak način ukinejo, počenši s 1. razredom v šolskem letu 1919./20., Je bila usoda nemške fealke zapečatena. Leta 1924. /25., ko je prfli slovenski in zadnji nemški razred maturiral. je štel zavod 400 Slovencev (8 9%) in 44 Nemcev (11%); to razmerje se je do danes le neznatno spremenilo. Na žalost pa so se v zadnjih letih že dogodili primeri, da je oče prijavil sina v I. razred kot Slovenca, v naslednjem letu pa ga je hotel na začudenje razrednika vpisati kot Nemca. Vpliv trajne in žal uspešne nemške propagande se čuti vsepovsod. Pouk slovenščine je bil na realki od začetka do prevrata zelo omejen. Od 1870./71. do 1911./12. se je poučevala slovenščina po dve uri na teden v vseh štirih nižjih razredih kot pogojno obvezen predmet. Kdor je obiskoval slovenščino v nižjih razredih je bil v višjih razredih (5.—7.) prvotno oproščen francoščine, ki je bila do šolskega leta 1877./78. tudi pogojno obvezen predmet; angleščino pa so morali takrat vsi učenci obiskovati v višjih razredih; šele 1878./79. je stopila angleščina kot pogojno obvezen predmet na mesto francoščine, ki je odtlej ostala obvezen predmet v vseh razredih. Od leta 1911. /12. dalje so opusti- silo Mislinje, obilica oglja iz bližnjih obširnih gozdov in jeklo iz bližnje Koroške. V ostalem spada tvornica v skupino stare železarske obrti, ki se je v srednjem veku razvila na Gornjem Štajerskem in prodirala polagoma proti jugu na Slovensko Štajersko, na Koroško in Gorenjsko. Stare fužine so v novejšem času skoro vse izginile; ohranila se je samo žebljarska obrt v Kropi in Kamni gorici, kosarska pa v Tržiču (Ahačič in Globočnik), pri Sv. Lovrencu na Pohorju (Kiffer) in pri Slovenj-gradcu. Ob beli cesti stoji lepa enonadstropna hiša tvorničarja z gospodarskimi poslopji Vsem tem stavbam se pozna, da so jin pred 100 leti gradili petični ljudje za stoletja. Preko mostu, pod katerim brzi čista Mislinja, prideš do fužine. Takoj v prvem velikem poslopju so nameščena težka kladiva, ki neprestano udrihajo po jeklu. Hrup je takšen, da se sporazumevaš s spremljevalcem samo kriče; pravijo, da se čuje ropot celo na več ur oddaljno Malo kopo. Poseben stroj reže dolge jeklene palice, ki jih dobivajo iz jeklarne na Ravnem pri Guštanju, v manjše kose s približno težo 60 dkg. Te polagajo v veliki ogenj, kjer kurijo z ogljem ter velenjskim lignitom in kamor tira mehovje šumeči zrak. Žareče kose prenašajo s kleščami do prvega velikega kladiva, ki ga kakor vsa druga goni voda. Medtem ko košar jeklo spretno obrača in suka, teni in razteguje kladivo eno polovico kosa, da dobi nekako obliko rimskega mečka kajpada brez prečke. Tla in vse poslopje se trese od silnih udarcev. Jeklo vtaknejo zopet v ogenj, nakar raztegne isto kladivo še drugo polovico ter izdela na koncu v pravem kotu že tudi bodoči držaj kose. Na malem nakovalu skuje potem delavec z ročnim kladivom tako zva no dušo, t. j. bradavico na držaju, ki se vtika v primemo jamico na koncu ratišča, da se kosa ne premika. Nato dobi stan-šana palica določeno dolžino, ki se ravna po vrsti kose. Zopet ožarjeno, jo košar z lahnimi udarci kosasto vsloči, nakar pri- B pouk slovenščine ▼ 1. razredu, zato so pa zvišali število ur v 2. in 3. razredu od 2 na 3, tako da je skupno število 8 ur na teden ostalo nespremenjeno. V višje razrede slovenščina do prevrata ni imela nikoli pristopa. Po prevratu se je nekaj časa poučevala angleščina kot neobvezen predmet, potem pa črtala, ker ni več kredita za neobvezne predmete. Francoščina se začasno poučuje od II., nemščina pa od V. razreda naprej; novi učni načrt, ki bo v najkrajšem času objavljen, predvideva pouk francoščine v I. razredu; nemščina pa se bo začela poučevati v III. razredu. Prvi ravnatelj zavoda je bil Josip Essl, ki se je z vso vnemo posvetil izpopolnitvi zavoda. Veliki napori pa so ga zrušili in umrl je leta 1874., star komaj 44 let. Njegov naslednik Josip Frank je vodil zavod 21 let, potem je bil 12 let ravnatelj Gustav Knob-loch, zadnji nemški, ravnatelj pa je bil Robert Bittner, ki je služboval do 31. marca 1919. Potem je prevzel začasno vodstvo profesor Ivan Begovič, 5. oktobra 1919 pa je bil imenovan za prvega slovenskega ravnatelja gosp. Jakob Zupančič, ki si je s svojo očetovsko ljubeznijo do mladine, prijateljsko dobrohotnostjo do učiteljskega zbora in nesebičnim društvenim delovanjem pridobil splošno spoštovanje. V šolskih letopisih vseh 80 let najdemo 226 profesorjev in učiteljev, z zrelostnimi izpiti pa je zapustilo zavod v tej dobi 1018 dijakov. M. Tirolska avtomobilska kolona v Mariboru Na vožnji v Gradec je prispela včeraj, v soboto ob 13.30 iz Liensa na Tirolskem v Maribor avtomobilsko-motociklistična kolona, obstoječa iz 18 avtomobilov m 27 moto-ciklov, skupno 87 izletnikov, ki jih je vodil predsednik lijenške krajevne skupine tirolskega avtokluba, trgovec g. Klemen Wammer. Takoj po prihodu so imeli gostje skupen obed z zastopniki mariborske sekcije avtomobilskega kluba v Grajski kleti, kjer jim je izrekel iskreno dobrodošlico predsednik veletrgovec g. Ferdo Pinter. Zahvalil se mu je za tovariško pozornost g. Wammer, ki je pri tej priliki poklonil mariborski sekciji avtomobilskega kluba krasen srebrni pokal. Med viharnim odobravanjem je bila nato na predlog tirolskih gostov odposlana kraljici Mariji kot protekto-rici jugoslovenskega avtokluba pozdravna brzojavka. Ob 15.15 so gosti nadaljevali vožnjo za Gradec in jih je do meje spremljal predsednik sekcije g. Pinter. Podrobnosti o blejskih tatvinah Ljubljana, 13. septembra Vest, da je bil prejšnjo nedeljo, 31. avgusta, aretiran na Bledu Ljubljančan Fran M. zaradi suma, da je vlamljal v kabine v Grajski kopeli in kradel denar ter razne dragocenosti, je vzbudila precej pozornosti in ugibanj. Podrobnosti, ki so o aferi doslej znane, so naslednje: Letošnjo pa tudi že lansko sezono so se v blejskih hotelih, zlasti v kopališčih in v prvi vrsti v Grajski kopeli ponavljale tatvine, ki so bile izvedene zelo rafinirano. Orožniki so bili vselej po tatvini opozorjeni in so se zelo trudili, da pridejo na sled pravemu storilcu. Po daljšem opazovanju so naposled vzeli na piko znanega pevca Frana M., ki so ga pričeli sumiti že lansko leto. Kadar je M. prišel na Bled (in to je bilo navadno ob nedeljah), ga je opazoval mlad orožnik, ki pa je bil oblečen v civilno obleko. Fran, ki se je nahajal usodno nedeljo na Bledu v družbi svojih prijateljev, odličnih Ljubljančanov, je odšel iz svoje kabine k jezeru, kjer se je nekaj časa solnčil, nato pa se oddaljil od znancev in krenil nazaj proti kabinam. Nekaj minut nato je izginil v eno izmed kabin, hip nato pa je že priskočil k vratom neki dečko in istočasno je bil tam tudi preoblečeni orožnik . . . Oba sta jela trkati na vrata, nakar je stopil Fran M. takoj iz kabine. Orožnik ga je jel izpra-ševati, zakaj je vdrl v tujo kabino, nakar je M. v zadregi najprvo odgovarjal, da se je zmotil, nato pa je svoj izgovor popravil, češ, da je zasledoval neko damo in da gre le za poskušen galanten doživljaj. Orožnik pa tega ni verjel in je Francetu M. napovedal aretacijo, kajti med tem je že preiskal kabino in našel v enem izmed obeh čevljev pravega najemnika kabine — de pod drugo in tretje kladivo, kjer se vrši najvažnejše delo, namreč kovanje rezila. Košar teni palico najprej po vsej dolžini tako, da je podobna handžaru, na katerem pa se pozna že bodoči kosni rob. še trikrat mora kosa v ogenj in pod kladivo, ki jo teni najprej na sredi, potem pri osti in končno na peti. Ves ta proces Imenujejo kosarji »četverižar«. Na posebnem stroju dobi kosni rob pravilno obliko, potem pa sledi oblikovanje osti z ročnim kladivom. To delo je zelo važno; ost mora namreč biti navzgor zakrivljena, da se kosa ne zapikuje v zemljo. Ohlajena kosa pride zdaj pod manjše kladivo na vodo, -ti udarja zelo naglo in izravna razne vzbok-line in jamice na rezilu. Temu opravilu pravijo kovanje na sivo. Poseben stroj odreže potem koso, da dobi pravilno širino, ki je pri raznih vrstah različna. Nazadnje še udarita dva delavca tovorniške znamke na držaj in ga kreneta tako, da štrli nekoliko nad rezilo. Kosa je v glavnem izgo-toljena. V drugem poslopju je že manj hrupa. Tu namažejo koso najprej z jedko raztopino z rumeno krvolužno soljo, ki jo očisti in površno skali. Nato jo vtaknejo zopet v ogenj in žarečo v tekoč loj, ki ga hladi vedno tekoča voda. Delo je pri tej peči zelo naporno, ker je tu huda vročina. Ocejeno in površno zbrisano koso zbrišejo še z žagovino, potem pa jo počasi segrevajo nad žerjavico. Tako se kosa kali. Segrevajo jo toliko časa. da dobi primemo barvo — modro, svetlomodro ali rdečkasto. Vsaka barva odgovarja posebni stopnji trdote in se ravna po kemijski sestavi jekla. Za kose je najpripravnejše jeklo, ki vsebuje 0.7 odst. ogljika in 0.34 odst. mangana. Manjše kladivo izravna povem še morebitne vzbokline in jamice, nakar koso s strojem sklepajo. V posebnem oddelku so pikači in gladilci. Kosa dobi namreč po vsem rezilu pike, ki povzročijo, da je primemo napeta. Poll-ranje bi bilo prav za prav nepotrebno, ker pridobi kosa samo na blesku, izgubi pa na napetosti. Toda okus našega kmeta zahte- tftrfil France M. Ja protestiral proti aretaciji, razburjenje je raslo tudi med ostalimi kopališkimi gosti, slednjič pa je moral M. vendar z orožnikom na orožniško postajo, odkoder so ga pozneje z eskorto odpravili v sodni zapor v Radovljici. Orožniki so med tem zbirali proti njemu obtežilni material, ki pa se je omejil v pozitivnem smislu le na okolnosti aretacije. V sodnih zaporih v Radovljici je bil France M. zadnje dni ponovno zaslišan, vendar je dosledno zatrjeval svojo nedolžnost. V ostalem je preživljal vse dneve v hudi duševni depresiji. Ker je bila preiskava glede tatvin na Bledu proti njemu te dni zaključena, je bil osumljenec predsnočnjim odpravljen s stražo v ljubljanske sodne zapore. To pa zaradi tega, ker je na podlagi obnovljen' preiskave v zadevi tatvin, ki so se v teku časa pripetile v ljubljanskem gledališču, na sumu, da jih je izvršil on. Seveda pa je k tej stvari težko spregovoriti resno besedo in bo tudi v tem pogledu šele odločila nadaljnja preiskava. Glede Bleda obtoženca precej razbremenjuje dejstvo, da so orožniki v zadnjin dnevih aretirali še dva osumljenca, in sicer nekega Nemca, po poklicu mednarodnega tatu, ki je priznal že več vlomov in tatvin, ter nekega hlapca, pri katerem so našli za kakih 7000 Din avstrijske valute, o kateri ne more povedati, kje jo je dobil. Govorice, da je imel aretirani M. naloženih v hranilnici okrog 50.000 Din gotovine, ne odgovarjajo resnici, pač pa ie res, da so našli pri njem vložno knjižico ra 17.000 Din, ki pa se je glasila na ime njegove matere. Oblastna strelska tekma Ljubljana, 13. septembra Strelski pokret, ki se je v predvojni dobi tako krasno razvijal v stari Srbiji, se je v zadnjih letih tam spet udomačil, obenem pa se je jel polagoma razvijati tudi v Sloveniji. Ljubljanska strelska družina je bila ustanovljena 1. 1926. Njena naloga je bila, da zainteresira za ta lepi šport, ki mu stoji na čelu sam kralj Aleksander, vse sloje naroda, ne oziraje se na politično pripadnost. Toda kakor vsaka, bodisi še tako idealno zamišljena institucija, je zadela tudi naša strelska družina na siln5 težave in je le s težavo orala ledino. Podpore so bile le redke, malenkostna članarina pa ne zadostuje niti za kritje prepotreb-nih upravnih stroškov. Preostajajo še druge naloge, ki si jih je nadela uprava. Navzlic vsem oviram pa je sklenjena stvar, da bo treba zanesti smisel za strelski šport med široke mase naroda. Ustanovljene so bile razen ljubljanske še nekatere druge družine in poverjeništva kakor: v Domžalah, Kamniku, Kranju, Radovljici, na Vrhniki, v Mirni, Novem mestu, Kostanjevici, Sodražici itd. V zadnjem času sicer ne delujejo vse, to pa iz tehničnih ovir, ker imajo deloma še neurejena strelišča, med tem pa, ko nekatere družine delujejo prav vzorno. Ljubljanska družina dela že skozi 5 let. Člani pridno streljajo na vojaškem strelišču in sicer vsakih 14 dni. Vendar pa stopi letos prvič v javnost z oblastno strelsko tekmo. Ta bo jutri v nedeljo na vojaškem strelišču in se prične ob 9. dopoldne. Svečanosti bodo prisostvovali vojaški in civilni dostojanstveniki. Električni tok ubil moža Šoštanj. 13. septembra. V četrtek zvečer okrog 19. se je dogodila v Šoštanju smrtna nesreča zaradi dotika z električnim tokom. Pri mesarskem mojstru Kozlevčarju kot pomočnik uslužbeni Ivan Stucin je bil zaposlen v mojstrovi avtogara-ži pri popravljanju tovornega avtomobila. Bil je pod vozilom ter si ie svetil z električno va, da je kosa tudi lepo svetla in gladka, med tem ko kupujejo n. pr. Italijani rajši sivo nepolirano in zaradi tega boljšo koso. V vročem pesku oznažijo koso, še enkrat, potem pa jo dobi v roko ravnalec, najbolje plačani delavec, ki izkuje na manjših naao valcih in z raznimi kladvi zadnje gube in vzbokline ter ji da pravilno obliko. Zato leži pred njim vzorec dotične vrste kos, s katerim primerja vsako posamezno koso, kar je zelo važno delo. Kar je še zdaj opravila s kosami, to je samo opremljanje za prodajo. Treba jih je očistiti rje, barvati po okusu kupca — modro, vijoličasto, rdeče, rumeno, celo v treh barvah — kar se vrši v vročem zraku, kjer se kose premikajo, da se ne izpremeni trdota jekla. Potem jim polakirajo pete, jih opremijo — če treba — s firmo železninarja, s tvorniškiml etiketami in jih neko vrsto celo magne-tizirajo, ker žele kmetje v nekih pokrajinah samo magnetične kose. Nazadnje jih zavijejo v papir in zložijo v primerne zaboje. Tako Je iz kosa sivega jekla nastala svetla, zveneča kosa. Preden pa se je to zgodilo, je bila v rokah 32 delavcev ter 11—12 krat v ognju. — Tvomica »Junačka kosa« izdeluje zdaj na dan 300 kos, na leto do 80.000, njena kapaciteta pa je precej večja. Poprej smo že omenili, da je več vrst kos — približno 20. Razlikujejo se po dolžini in širini, po izdelavi, obliki, vnanji opremi in okrasu in po znamkah, ki jih ima Kollner jeva tvornica šest: »Junačka kosa«, »Največja mi je radost«, volovska glava, roka, polmesec s sabljo ter tri črešnje. Vsaka pokrajina zahteva svojo vrsto kose in svojo znamko in po tem se mora kosa ravnati. Slovenjgraške kose se prodajajo največ v naši državi, v Rumuniji, Poljski in Turčiji. Poprej so jih izvažali tudi v Rusijo, ki pa po vojni ne prihaja več v poštev. Razen kos izdeluje tvomica tudi srpe, vendar le za krajevno potrebo. V kosami je zaposlenih 34 delavcev. Do prevrata in še po njem so bili vsi bolje plačani delavci — mojstri — Nemci ve- žarnico, za katero je bila napeljana žica s stropa. Kako je prišel v dotiko s tokom, nI znano. Našel ga je vajenec, ko je držal za žico in bil že onesvesten. Na vajencev poziv so takoj prihiteli ljudje in ponesrečenca odtrgali od žice. Takoj pozvani zdravnik gosp. dr. Korun je odredil, da so poizkusili Stuct-na spraviti z umetnim dihanjem do življenja. Dasiravno so si prizadevali vse, kar Je mogoče, z umetnim dihanjem so nadaljevali skoraj 2 uri, ga niso mogli spraviti k življenju. Smrt je pretrgala nit življenja kon.aj 301etnemu možu sredi njegove najlepše živ-ljenske dobe. Tragično ponesrečeni Stucin je bil primorski rojak, doina iz Cerkna pri Tolminu. Nesrečen primer naj bo glasno svarilo vsakomur, ki ima posla z elektriko, kako je potrebna previdnost in to še po?ebno pri instalacijah starejšega tipa. Sokel Mests priredi danes 14. t. m. ob 4. vrtno VESELICO z godbo in plesom itd. na vrtu pri Košaku v Mostah. Na svidenje! Zdravo! 12989 Razširjenje ljubljanskega tramvaja Prejeli smo: Občinski svet ljubljanski je v seji dne 18. septembra 1928 sklenil, da proda Sploš* ni maloželezniški družbi d. d. v Ljubljani 6 odst. občinske obligacije v znesku Din 18,005.000 po tečaju 90. Ta sklep je bil na javni deski nabit šele meseca junija 1930 in je proti njemu vložilo več ljubljanskih davkoplačevalcev pritožbo na bansko upra= vo. Vsebina te pritožbe je na kratko nasled* nja: Pritožniki poudarjajo, da sklep še ni postal pravomočen, da p,a so se obligacije takoj po sklepu prodale maloželezniški družbi, ki jih je naprej prodala samo po kurzu 75 odst. Ker ima mestna občina po» lovico delnic maloželezniške družbe, je pri tem zgubila 1,350.000 Din. Nadalje se v pritožbi poudarja, da pogodba z maloželez» niško družbo še ni bila po občinskem sve» tu odobrena, a navzlic temu se je cela transakcija izvršila. Tudi občinski svet še ni sklepal, kje naj se nova cestna že!ezni» ca izpelje, a se mora pri tem občina ozirati na proteste in želje mestnega prebivalstva, v kolikor so upravičeni. Občina nima za zgraditev cestne železnice na razpolago še zadosti denarnih sredstev, ker ji manjka še najmanj 10,000.000 Din. Obrestovan je vsega posojila (okrog 30,000.000 Din) pa bo za mestne davkoplačevalce tako breme, da je treba resno preudariti, če v današnjem času obče še kaže napraviti cestno želez* nico, ki jo vsa druga moderna mesta opu* ščajo in nadomeščajo z avtomobili. Taka je torej vsebina pritožbe, ki do dneva, ko to pišem, od mestnega magistra* ta še ni bila predložena banski upravi v odločitev. Na drugi strani pa je magistrat dovolil, da je maloželezniška družba naro» čila že tračnice in vagone in da se je z de* lom za razširjenje tramvaja že pričelo. Ker smatrajo pritožniki postopanje mest« nega magistrata za nepravilno in nezakoni* to, se je oglasila pri g. podbanu dr. Pirk« majerju njihova deputacija in ga naprosila, da zahteva takojšno predložitev vloženih pritožb, da se zadeva vsestransko preišče in da mestnemu magistratu nalog, da o razširjenju ljubljanskega tramvaja sklepa v smislu obstoječih zakonitih določil občin* ski svet; z nadaljevanjem dela na cestni železnici naj se do končne rešitve te zadeve počaka. Toliko se mi je zdelo potrebno povedati, da se ne bosta vložena pritožba in izvrše* na intervencija pri g. podbanu napačno tr.!= mačili. Ivan Frelih. činoma iz Koroške — v celem jih je bilo 10 — zdaj so se tudi domačini izvežbali za boljše delo in Nemcev je samo troje. Skoro vsi delavci stanujejo v okolici ter imajo tudi manjša posestva. Njih starost je različna. Dasi delo kosarjev ni lahko, vendar so med njimi tudi priletni možje. Pred leti je zapustil delavnico delavec, ki je bil v njej nepretrgoma 61 let zaposlen. Delavci morajo izdelati na dan določeno število kos; število se ravna v glavnem po dolžini posameznih vrst. Glede tega se vodi primerna kontrola. Kar se tiče razvojne možnosti te stare obrti, moramo predvsem ugotoviti, da je naša država pretežno agrarna in da naše štiri domače kosarne ne krijejo njene potrebe. Največja med njimi je slovenjgra-ška, ostale tri proaucirajo skupaj toliko kakor prva sama, vendar zmorejo vse šele eno tretjino potrebe. Uvažati morajo letno 300.000—400.000 kos, največ iz Avstrije. L. 1928. je znašal uvoz kos in srpov 155.490 kg v vrednosti 7,119.354 Din. Naša kosarska obrt ne čuti krize razen v zmanjšani kupni sili kmetskega sloja, pač pa avstrijska, ki dela z reduciranim številom delavstva in samo nekaj mesecev na leto. Nekatere avstrijske kosarne so sploh ustavile obrat, ker je odpadla Rusija kot največji odjemalec. Da bi kosarsko obrt zadela ista usoda, kakršna je zadela druge fužine, da bi namreč novi veliki obrati požrli male, tega še za dolgo dobo ni pričakovati. Za uspešno vodstvo kosarne ni dovolj, da poznaš v splošnem ves potek dela in trgovsko stran obrata, ampak potrebno je brezpogojno, da je vodja, ozir. lastnik sam specialist, da pozna vsako podrobnost in da zna tudi sam izdelovati brezhibno koso. Vse to pa je lažje v manjših obratih ko v velikih in zaradi tega se bo naše ko-sarstvo ne samo ohranilo, ampak še tudi ojačilo, kar je v interesu našega narodnega gospodarstva, želeti bi bilo, da bi naši kmetje kupovali predvsem .naše domače kose, ki so cenejše in najmanj tako dobre kakor inozemske, ter tako izkazali zasluženo čast našim slovenskim kovačem — košar jem. g-t. V ponedeljek dne 15. septembra premi jera govorečega filma: Ura slab © 99 Briljantna komedija, v glavni vlogi Paul Morgan, Szoke Szakall (znana iz filma »Dvoje src v % taktu«) in Lucie Englisch. — Godba: Hans May. Telefon 2124 Elitni kino Matica" ® i Jubilej dijaške krušne matere Novi sanatorij Trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani Tfegžo napredujoče Trgovsko bolniško ln podporno društvo v Ljubljani Je te dni kupilo prostorno ta prikupno vilo vseuč. prof. g. dr. Slajmerja na Zaloški cesti, kjer bo uredilo za svoje dan« lastni modemi sanatorij. Društveni odbor Je za preureditev vile v zdravilišče že izvolil posebni odsek S predsednikom ravn. Klinarjem, ki bo takoj začel z vsemi pripravami, da se najdejo sredstva za kritje kupnine in da se prostori čimprej adaptirajo. V novem -šara« toriju bo v začetku predvidoma 30 postelj, sčasoma pa bodo dograjeni paviljoni, da bo sanatorij premogel 60 do 100 postelj. Ureditev ta oprema prostorov bo seveda ustrezala vsem zahtevam higijene tn modernega zdravstva (interne bolezni ta kirurgija). Seveda bo sanatorij Imel tu^i lastno, lepo operacijsko dvorano. Potreba lastnega sanatorija se Je pokazala posebno zadnje čase, ko je U. raz-.fd v bolnici stalno prenapolnjen, lečerje v Leonišču ali drugih sanatorijih pa je za društvo vsekakor vezano s prevelikimi stroški. Upoštevati Je treba, da obsega bolniška blagajna društva že preko 5400 učlanjenih, višje zavarovanje, ki ga tevali društvo, pa šteje že 3000 članov. Tako postane novi sanatorij velevažna zdravstvena ustanova Trgovskega bolniškega in podpornega društva, obenem pa tudi znamenita pridobitev za vso Ljubljano. Kranj, IS. sept. Dijaška kuhinja ▼ Kranju slavi letos v svojem 36. letu obstoja redko slavje. Ga. Marija Jakofčič je kuharica tega humanitarnega zavoda vzdržema od leta 1900. Celih 30 let je neumorna gospa pripravljala skrbno od ranega jutra do požre noči našim revnim dijakom zajtrk, kosilo in večerjo. Če nam številke kaj povedo, gotovo ni malenkost, pripraviti nad 600 tisoč kosil in večerij v tej dobi. Ako danes vidimo nelepo razvado, brzo menjavanje poslov, se pač moramo diviti trdni in neomajni vztrajnosti ge Jakofčičeve, ki je zvesto služila celih 30 let brez vsakega p:ekida ter vestno izpolnjevala do konca prevzete dolžnosti. Lep vzgled potrpljenja in vztrajnosti! Rojena v Mošnjah ni Gorenjskem 1. 1865., poročena s telegrafskim mojstrom, je živela 7 let v tužni Istri, nato se preselila v Kranj, kjer še danes gospodari v svoji obsežni hiši, kjer ji pomagata dve vrli hčeri, tretja pa je poročena v Tržiču, a dva sinova sta že tudi samostojna. Odbor »Dijaške kuhinje« je ta priznanja vreden dogodek redke vztrajnosti z lepimi čestitkami proslavil, a gospa Jakofčičeva je podarila ginjena do solz, velikodušno 500 Din za Dijaško kuhinjo. Še na mnoga leta, vrla in čvrsta! najstarejši član. On Jb dal talcljatt- vo za gradnjo vrhniške železnice, ki jo Je tucH do kraja izvedel. Ob obravnavanju važnih gospodarskih problemov Je v diskusijo večkrat posegel tudi s peresom. Zlatoporočenca sta za svoja leta (74 ta 67) še oba dobrega zdravja, vedra in neutrudna v skrbi za napredek velikega gospodarstva. Pridružujemo se številnim čestitkam z iskreno željo: Še na mnoga leta! Pomembne izjave poljskih in češkoslovaških gospodarskih strokovnjakov Maribor, 13. septembra. Dan obiska zastopnikov češkoslovaškega in poljskega sadjarskega saveza iz Prage in Varšave je končal v iskrenih slovanskih manifestacijah in pokazal zlasti nujno po« trebo, da se tudi v Mariboru ustanovi polj« ska liga. Tozadevno je zastopnik JČ«Lige dr. Reisman ob popoldanski zakuski na te« rasi hotela »Orla« poudaril, da mora mari« borska JČ«Liga z ozirom na velikanski po« rast obiskovanja Poljakov našega Jadrana, ki se je ravno letos islno dvignil in tudi z ozirom na siceršnje povečano zanimanje Poljakov za Jugoslavijo, razširiti svoj delo« krog tudi na gojitev prijateljskih stikov s Poljaki. Morda se bodo ravno Poljaki, Če« hoslovaki in Jugosloveni končno znašli v definitivni skupni falangi baš pod toplim solncem lepega Jadrana. Navzoči najodlič« nejši reprezentanti češkoslovaškega in polj« skega gospodarskega in javnega sveta so sprejeli to izjavo z iskrenimi ovacijami. Vseučiliški profesor dr. Jankovski iz Varšave pa je v svojih govorih ponovno poudarjal velik napredek, ki ga je videl na sedanjem potovanju skozi celo Jugoslavi« jo, na našem gospodarskem polju. V stro« kovnem govoru v vinarski šoli je omenil vse važnejše panoge našega sadjarstva, ki so deloma v ugodnem razvoju, deloma pa bi se dale še zelo dvigniti baš za eksport. Pri tem je prof. dr. Jankovski omenjal ne« davno svetovno sadjarsko razstavo na Du« naju, kjer se je moglo edino južno tirolsko sadje meriti z našim spodnještajerskim. Dr. Jankovski je med drugim priporočal, da bi gojili v večji meri zlasti tudi marelice in pa, da bi poskusili vzgoj trt po franco« skem načinu, ker bi s tem še dvignili eks« portno vrednost našega sijajnega grozdja. Predsednik čeških sadjarjev g. Vesely je izjavil, da so videli sicer vse gospodarske šole v Jugoslaviji v dobrem stanju, a ma« riborska sadjarska in vinarska šola je ven« dar v vsakem oziru na višku in je lahko vsakemu podobnemu zavodu za vzgled. O svojih ostalih utisih s 14dnevnega po« tovanja po Jugoslaviji so se odlični češko« slovaški, kot poljski gostje izražali kar naj« bolje. Poudarjali pa so med drugim, da so bili lepo sprejeti v Beogradu, zelo lepo v Sarajevu, a najlepše m najprijetnejše utise si odnašajo vendar le iz divnega, krasnega obmejnega Maribora, ki je bil tudi njihova zadnja postojanka na strokovno«študijskem potovanju. Odborniki JČ=Lige so bili ves čas v njihovem spremstvu ter jim šli v vsa« kem oziru na roko, nepozaben utis pa od« našajo zlasti tudi iz vinarske šole, kjer so si v najlepšem jesenskem solnčnem dnevu ogledali zoreči vinograd pod Kalvarijo. Ob slovesu na kolodvoru je bilo uprav ganljivo pozdravljanje. 811etni profesor dr. Jankovski iz Varšave se je objel in polju« bil z vsemi odborniki JČ Lige ter učitelj« skim osobjem vinarske šole. Vsi gostje so tudi zatrjevali, da bodo o krasnem bivanju v Mariboru in po celi Jugoslaviji poročali tudi v svoje liste. Prvi slovenski Šramel-kvartet Na ponedeljkovem tekmovanju harmonikarjev si Je v skupinskem tekmovanju priigral prvo mesto naš prvi šramel-kvartet, ki goji resno to m liziko. Igranje na harmoniko Je še pred leti veljalo za godbo, primerno le za podeželske ohceti ta predmestne gostilne. Zasluga velesejmske uprave Je, da je v svoje prire680 metrov širok 6 metrov ter postavljen na štirih rečnih in dveh obalnih stebrih s štirimi odprtinami po 125 metrov; srednja odprtina pa zn*ša 1S0 metrov. Sredi mosta je položen železniški tir. Ob najv'šjem stanju vode bodo pod mostom lahko največje ladje plovile. Konstrukcijo mosta je dobavila Nemčija na račun reparacij. Skuoni stroški za gradbo tega mostu znašajo okroglo 130 milijonov dinarjev. Sredstev za iztrebljenje je mnogo. Sigurno, milo, normalno iztrebljenje omogočajo A^TFV-rt-^žeje. Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škatljice po 8 Din — zadostuje za 4—6 krat. 290/4 * Elektrifikacija Hercegovine. Po vesteh iz Beograda se odločilni krog' resno zanimajo za elektrifikacijo dela Hercegovine in Dalmacije. Elektrifikacija naj bi se izvedla iz električne centrale rudnika pri Mostarju. Načrt za elektrifikacijo so izdelala Škodova podjetja. Za izvršitev elektrifikacije pa se zanima tudi neka angleška firma. * Uradni dan sreskega gremija trgovcev v Celju za člane v rogaškem sodnem okraju bo v ponedeljek 15. t. m. od 9. do 12. v Rogatcu v posebni sobi hotela gosp. Sporna. * Posojila naseljencem za gradbo hiš. Ministrstvo za šume in rudnike je skupno s kmetijskim ministrstvom izdelalo načrt zakona o brezobrestnih posojilih naseljencem in optantom za dogradbo hiš. Zakon predvideva gradbo 4000 hiš. Gradbeni ma-terijal se bo dajal iz državnega šumskega podjetja Dobrlin - Drvar. * Družba sv. Cirila in Metoda prosi vse podružnice, da čim preje dopošljejo članarino za tekoče leto. Nadalje se opozarjajo podružnice in prijatelji, da je družba zalozila dve vrsti novih razglednic ter prosi naročila. * Ford zgradi tovarno v Barn. Kakor doznava beograjsko »Vreme«, je vprašanje gradbe tovarne avtomobilov v Baru (v zetski banovini) dospelo v končno fazo. Fordovi zastopniki, ki so si natančno ogledali kraj in ugotovili, da se tamkaj lahko zgradi tovarna, so o rezultatu obvestili Forda ter dobili od njega pritrdilen odgovor. V kratkem se bodo napotili v Beograd, kjer bodo z merodajnimi faktorji kočnoveljavno pretresali projekt ter si iz-poslovali potrebno dovoljenje za gradbo DAMSKI PLAŠČI ZADNJIH NOVOSTI za jesen so dostieli v prekrasni velemestni izberi. Izredno lepi modeli, rafiniranega okusa. — Cenjenim damam se priporoča in jih vabi na ogled in izbero tvrdka FRAN LUKIČ. STBITARJEVA ULICA 13039 tovarne. Z gradbenimi deli bodo pričeH prihodnjo pomlad. * Starodaven napis v Splitu. V Maruli-čevi ulici v Splitu podirajo hišo Viktorja Altarca. Te dni so pri tej priliki našli vzidan napis iz dobe poslednjih hrvatskih kraljev. Kamen se je nahajal nad vrati cerkve sv. Julijane. Napis poteka iz 11. stoletja, v cerkev pa ga je dal vzidati dija-kon Dobre, ki je znan iz raznih drugih listin iz dobe narodnih vladarjev. Napis je izročen splitskemu muzeju. * Samomor odpuščenega železničarja. V včerajšnjem članku pod tem naslovom so nekatere netočnosti, ki jih popravlja« mo. »Čemažar Matevž, progovni paznik državnih železnic na progi Kranj—Tržič, ki se je 12. t. m ustrelil zaradi obupa nad hudo neozdravljivo boleznijo (hude ozebli« ne), ki si jo je nakopal pri izvrševanju službe v hudi zimi v letu 192S.«29., ni bil iz službe odpuščen in tudi ni zakrivil ni» kakega nečastnega dejanja, temveč je imel z nekaterimi delavci samo malenkostne spo» re, oziroma prerekanja, ki so imeli svoj iz« vor še iz dobe pred vojno in med njo, kar se pa službe ni popolnoma nič tikalo. Ce« mažar je bil pošten in vesten uslužbenec ter skrben družinski oče: nahajal se je v bolnem stanju in so ga zdravili železniški zdravniki. Ker nikakor ne maramo delati pokojniku krivice, priobčujemo to pojas« nilo. * Stekel pes ogrlzel več ljudi In živali. V Draganiču pri Karlovcu se je te dni pojavil stekel pes. ki se je baje priklatil iz Slovenije. Pes je ogrizel več ljudi in nekoliko živali Ogrizene osebe so bile odpravljene v Pasteurjev zavod v Zagrebu na zdravljenje, ogrizene živali pa bodo cepliene proti steklini. * Vlom v Starem Apnu pri TurJakn. V noči na 12. t. m. so vdrli' neznani zlikovcl v trgovino Franceta Peterlina v Starem Apnu pri Turjaku. Storilci so odnesi' več metrov črnega in modrega ševijota. nekaj ženskih belih naglavnih rut, 4 pletene jope, več parov moških nogavic, več pisanih srajc ter nekaj tobaka, cigaret, '.epnih nožičev in nekai jestvin v skupni vrednosti 4000 Din. Svedrovce, ki so opravili tatinski posel brez vsakega šuma in popolnoma nemoteno, zasleduje zdaj orož-ništvo. * Napadi na avtomobile v osiješkl okolici. Na neki osiješki avto je bil nedavno izvršen napad, pri čemer so trije razbol-niki streljali na potnike in je bila obstre-ljena na nogi gospa Angela Kajanova iz Osi.ieka. Napadalci so bili te dni aretirani. So to trije Dalmatinci, ki se vračajo iz Belgne. V petek pa je bil v osiješki okolici izvršen zopet podoben napad na avtomobil. Po cesti pri Bizovcu se je z avtomobilom vozil beograjski trgovec Zivojin Pan-durovjč, ki se je z ženo vračal z Dunaja. Eden izmed napadalcev je skočil pred avto in ga skušal ustaviti, grozeč trgovcu s sekiro. Druga dva pa sta začela streljati na avtomobil. Pandurovič je pognal avtomobil in je srečrio ušel napadalcem. Os'-ješka policija je odredila vsestransko iz-sledovanje nevarnih zlikovcev. * Perzijske preproge Je na ljubljanskem velesejma v paviljonu E, kabina 68 tfo 70. razstavila stara domača, naiboli znana tvrdka Jugosl. t t. »Damask« iz Zagreba Jurišičeva 8 (sodno protokolirana od 1919) Razstavila je veliko in lepo partijo cri2i-nalnih. prvovrstnih perzijskih preprog, na kar opozarjamo ceni. občinstvo, da v lastnem interesu, preden se odloči za nakup kje drugje, neobvezno ogleda te preproge. Geslo tvrdke je: Dobro iT igo za nizke cene! To se da doseči le tako, da tvrdka sama dobro, poceni nabavHa — kar pa zmorejo med trgovci preprog I« dobri strokovnjaki. A ti so žal pri nas zel'"> redki, saj večina razpečevalcev preprog nima niti pravega pojma, kaj je perziisKa preproga. Lastnik tvrdke »Damask« ie mednarodno priznan strokovnjak, kar dokazuje tudi dejstvo, da ie že več let stalni zapriseženi veščak in cenilec pri kr sodišču v Zagrebu. G. Grgič biva osebno v Ljubljani in je pripravljen vsakomur b.er-plačno dati želieni nasvet, informaciio ali strokovno mnenje in to na velesejmu v paviljonu E, kabina 68 in 70 * Ovomaltina na Zagrebškem zborn. O ovomaltini ste že slišali ali že čitali. Iz česa obstoji, katere so njene prednosti, pa vam najbrže še ni znano. Zato posetite paviljon ovomaltine na levi strani vhoda na Zagrebški zbor, kjer boste lahko poku-sili ta proizvod in se bližje seznanili z njegovimi velikimi prednostmi. Ovomaltino enako radi uživajo otroci in odrasli. Otroci zaradi tega, ker jo smatrajo za slaščico, a odrasli, ker ovomaltina razen izvrstnega okusa blagodejno učinkuje na človeški organizem ter krepi njegovo delovno in odporno silo. Ovomaltina se lahko uživa celo leto kot topla in hladna pijača ter predstavlja najprimernejši in najugodnejši zajtrk ter malo južino, saj v malem obsegu prinese telesu veliko hranilno vrednost. Ce pridete na razstavo Zagrebškega zbora, ne idite mimo pavMjona ovomaltine, ne da bi ga posetili! * Obleke In klobuke kemično čisti, barva, plislra In lika tovarna .los. Reich. * Chrlstofov učni zavod. LJubljana, vpisuje samo še ves september vsak dan na Domobranski cesti 7 Vpisnina 20 Din. mesečna šolnina 120 Din, revni in pridni go-ienci popust. Pouk prične 1. oktobra. Dnevni in večerni tečaji. — Zavod preskrbuje službe. * Mnogo gospodinjskih teiia* Vam bo prihranjenih, ako boste dosledno prali le s ter-oentinovim milom »Gazela«. Vsakovrstno manfj&akturno blago v veliki Izberi in plago pri tej naši domači tvrdki. Vse priznava zlasti prvovrstnost kotlov za žganjekuho. Tvrdki čestitamo k slovesu, ki «1 ga !e znala s svojo solidnostio tako naglo razširiti. in ne dvomimo, da bo zastavila vr>9 svoje sile in sposobnost, da si ga bo ohranila in ga še dalje- širila. Interesente opozarjamo na nieno razstavo in priporočamo, da si predmete, za katere se zaninu'c, ogledajo na razstavi. u— Šolske zvezke kupujte pri tvrffkl M. TIČAR. Prodaja se v prid Jadranski Straži. u— Dr. Dereani ne orflinira ra oče?ne in ušesne bolezni do preklica. u— Novodošle novosti za moderna dam-ska oblačila si og!ejte pri tvrdki NOVAK, Ljubljana, Kongresni trg 15. Velika izbira, ugodne cene' u— Šolske potrebščine krmite v prvovrstni kakovosti pri IV. BONACU, Šelen-burgov* ulica. Velika izbira, najnižje cene, točna in hitra postrežba. si oglej bogato zalogo razne kuhinjske posode iz prvovrstnega materijala v aluminiju in emajlu in po najnižjih cenah, katero nudi trgovina z železnino 11711 STANKO FLCBJANČIČ LJUBLJANA Sv. Petra cesta. Stavbna dražba d. d. se |e preselila iz svojih dosedanjih prostorov na Vrtači s pisarno na Dunajsko cesto 17, s skladiščem, stavbnim in tesarskim obratovališčem ter z žago pa na Kette-Murnovo (Šmartinsko) c. 44. 1146 Naznanilo. Autobns-podjetje R. HOJAK naznanja, da prekine z današnjim dnem promet na progi Bled — Kranj — Ljubljana vsled končane sezije. 13030 Klobuke u o Jesenske novosti v zadnjih modnih oblikah ln barvah, ter razne športne klobuke in čepice nudi v veliki izhiri raznih kakovosti špecijalna trgovina klobukov MIŠKO BOGATAJ (prej Pok), Ljubljana, Stari trg 14 Cene zmerne. Sprejemajo se popravila. Solidna postrežba. Iz Maribora «_ Deputacija za pohorsko kolonijo pri kraljici. Včeraj je bila na Bledu sprejeta ▼ avdijenco pri Nj. Vel. kraljici Mariji de-p itacija Društva za zdravstveno zaščito mladine, ki je kraljici izrekla zahvalo, da je prevzela pokroviteljstvo nad počitniško kolonijo pri Sv. Martinu na Pohorju in do-Tolila, da se kolonija imenuje Počitniški dom kraljice Marije. Tudi j« deputacija Nj. Vel. kraljici izročila album z mnogoštevilnimi " posnetki iz kolonije. V deputa-ciji so bili predsednica društva gospa Maistrova, blagajničarka gospa Pmterjeva in tainik g. Dimnik. a— Smrt ugledne koroške rodo!]ubke. V petek je umrla v Zahomcu na Koroškem ga Jerica Z w i 11 e r, babica pred kratkim umrlega dr. Zdravka Z\vitterja in soproge g. Hochmullerja, znanega koroškega rodoljuba v Mariboru. Pokoinica je vzgojila vso svojo družino v strogo narodnem duha. Časten spomin vrli slovenski materi! Iz Celja Bamski plašči za jesen iz nove zaloge že od K039 Din 300 — dalje pri tvrdki Franc Lakič v Stritarjevi ulici Mestna občina mariborska proda najboljšemu ponudniku svojo hišo v Slovenski ulici 12. Hišo je podreti, na isto mesto pa }e postaviti novo trinadstropno hišo po navodilih mestnega gradbenega urada ter je z gradbo pričeti pomladi 1931. Natančnejše informacije se dobe pri mestnem gradbenem uradu v uradnih urah. Ponudbe je nasloviti najkasneje do 20. t m. do 12. opoldne v zaprti kuverti na naslov mestnega župana. iVlestna občina bo prodala hišo onemu ponudniku, ki ga smatra ia najboljšega, ne giede na ponujeno kupnino. a— Veliko oktobersko veselico priredi Koturaški savez kraljevine Jugoslavije, Dododbor Maribor (Zveza kolesarskih klu« bov »Perun«, »Edelweiss 1900«, »Poštela« in »Zvonček«, Ptuj) v soboto 4. oktobra na verandi in v dvorani pivovarne Uniona. Vstopnina bo izredno nizka, da bo obisk omogočen vsem slojem. Prireditev bo v letošnji jeseni gotovo ena izmed največ« tčh v Mariboru. Podrobnejši spored se bo šs objavil. 12999 Zobozdravnik Med. univ. Dr. Rado Sfiligoj Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. 4/1. sprejema zopet redu« ©d 8.—11. In od g.—5. §tanovan|e d.Teh sob kisMufe ln pritikian primerno tudi za pisarno ali ordinacijo, v visokem pritličju, v bližini sodisca, oddam s 1. februarjem 1931. Interesenti naj se javijo na oglas. odd. »Jutra« pod r>FEBRUAR«. 13007 a— Za sokolski zlet v Šentilju je ministrstvo za promet dovolilo četrtinsko vožnjo vsem članom Sokola, ki imajo legitimacijo s sliko, po-lovično pa za vse ostale udeležence. Potrdila o udeležbi se bodo dobivala na slavnostnem prostoru. a— Zboljšana hrana v Javni kuhinji na Slomškovem trgu 6 v A-razredu opoldne in zvečer 8.30 Din, v B-razredu 12.30 Din, v C-razredu 14-30 Din. Priglašajte se! e— Proračun celjske mestne občine ln njenih podjetij za upravno leto 1931. je že izdelan in je občanom na vpogled med navadnimi uradnimi urami do zaključno 24. t. m. pri celjskem mestnem knjigovodstvu, kjer naj se v omenjenem roku vlagajo tudi eventualni pomisleki proti posameznim proračunskim postavkam. e— Sokolsko dnuštvo v Celju javlja svojemu članstvu, da se prične s 15. L m. redna telovadba vseh oddelkov, ki so radi šole prenehali telovaditi (predvsem naraščaj in deca). Urnik ostane večinoma nespremenjen in ie nabit v telovadnici. Mladina in ostalo članstvo se vljudno pozivata, da se telovadbe redno udeležujeta in pripomoreta, da se bodo sokolske vrste do prihodnjega društvenega nastopa potrojile. e— Celjski mestni avtobus Celje—Ljubno, ki vozi iz Celja dopoldne ob 11.10 in se vrača popoldne ob 15.35, bo od ponedeljka 15. t. m. dalje vozil le do Nazarja (Turnšek) in ne več do Ljubnega, medtem ko druge proge v Gornjo Savinjsko doiino proti Gornjemu gradu in Logarski dolini še do nadaljnjega ostanejo neizpremenjsne V nedeljo. 14. t. m. ob 16.30, nogometna tekma na igrišču SK Ilirije (poleg velesejma) A.® Si .9 ril €70 (Zagreb) (prvak Zagreb, podsaveza)' 1L1M1J A. 13022 (prvak Ljublj. podsaveza) Tekma se odigra ob vsakem vremenu Predigra: Ilirija rez.:Hermes rez. ob 15. uri e— Osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev, podružnica Celje, priredi danes 14. t. m. ob 4. popoldne v Sokolskem domu v Gaberju veliko ljudsko veselico pod pokroviteljstvom upravnika celjskega poštnega urada g. Boca. Na programu godba, ples, šaljiva pošta, igra na steklenice, medsebojni telefonski promet na ve-seličnem prostoru za ljubezenske in prijateljske razgovore, vedeževalka. Ker bo prireditev v dobrodelne namene, vabimo občinstvo iz Celja in okolice. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani. e— Ponesrečeni delavec Trnovšek podlegel poškodbam. Pred dnevi smo poročali, da je padel z nove stanovanjske stavbe uradnice gdč. Grobelnikove na Hribu sv. Jožefa iz višine 6 metrov na tla 42-letni zidarski pomožni delavec Mihael Trnovšek iz Galicije pri Veliki Pirešici. Trnovšek, ki ni imel na stavbi ničesar opraviti, ker je bil zaposlen na zemlji z dovažanjem peska, se je pri padcu smrtno ponesrečil, ker si je zlomil hrbtenico. V bolnici, kamor je bil takoj prepeljan, je ležal 12 dni, dokler ga ni v petek popoldne smrt rešila hudega trpljenja. e— Strela zanetila požar. V petek popoldne je razsajala nad Celjem in okolico buda nevihta, med katero je udarila strela v neko gospodarsko poslopje v Novi cerkvi, ki je pogorelo do tal. ID1CD1CDH C3B CD IOHOBOSOBC Izredna glavna skupščina se vrši danes dne 14. t. m. ob 9. dopoldne v beli dvorani hotela »Union«. OIOIOIOIOIOIOIOIOBC e_ Epilog k porotni obravnavi iz leta 1928. Pred zimsko poroto v 1. 1928. so porotniki soglasno potrdili vprašanje senata, ali sta obtožena 39-letna omožena posestni-ca Ana Rajhova iz Vezovja in 41-le r— Javni telovadni nastop ▼ Naklem pri Kranju bo imelo danes novoustanovljeno Sokolsko društvo Naklo. Pozivamo naše meščanstvo, da se udeleži nastopa v čim večjem številu. r— Športna prireditev. Opozarjamo na današnjo nogometno tekmo, Old boys SK sllirija« : Old boys »Kranj«. Pričetek ob pol 5. popoldne na športnem prostoru Sokola. r— žalostne zgodbe. Tukajšnje orožni-štvo jc aretiralo tri dekleta iz okolice Kranja, k" so se večinoma preživljale s tatvino in tajno prostitucijo, čeprav so stare komaj po 16 let. Kaj jih je privedlo na to p 14. v osnovni šoli v Retečah. Zanimanje za Sokolstvo je med domačini zelo veliko; prijavljenih je doslej že okoli 50 bratov in sester. Ob pri« liki občnega zbora priredi škofjeloški So« kol pešizlet v Reteče. V Godeščah deluje zelo agilno za Sokola br. Rant France. šl— Himen. V poslednjem času se je po« ročila cela vrsta uglednih in obče pozna« nih Ločanov in Ločank. Tajnik Mestne hranilnice v Skofji Loki g. Debeljak Franc se je poročil z gdč. Jožico Trčkovo, bivšo uradnico pri okrajnem cestnem odboru v Skofji Loki. Hčerka uglednega posestnika in mizarskega podjetja Okornovih gdč. Marica, učiteljica gospodinjske šole, se je poročila z domačinom inž. Avgustom Sušni« kom iz obče spoštovane hiše posestnika in vinskega tTgovca na Spodnjem trgu. Urad; nik tovarne šešir g. Cerar Franjo je vzel gdč. Marto Čolnarjevo, hčerko trgovca v Karnju. Učiteljica Ela Blaznikova iz ugled« ne škofjeloške rodbine, uslužbena v Celju, se je poročila z inž. pri sreskem načelstvu v Celju g. Tonetom Komeljem. Poroka se je vršila v Skofji Loki. Mizarski mojster in posestnik v Skofji Loki g. Okorn Pavel je vzel gdč. Tončko Hafnerjevo, dolgolet« no delavno članico Sokola. Trgovec z že« Ieznino na Glavnem trgu g. Avgust Po« točnik se je poročil z ugledno domačinko gdč. Hafnerjevo Vero. Posestnik in miz. pomočnik v Spodnjem Kariovcu g. Ciril Grohar je vzel gdč. Francko Bernikovo, uradnico v »šeširu«. Mladim parom iskre« ne čestitke! Iz Kamnika ka— Gasilska prireditev. Danes bo imela Kamniška gasilska župa svojo župno »mokro vajo«. V Kamniku se bo zbralo 14 gasfl-nih društev z 11 motornimi in 3 ročnimi brizgalnami. Točno ob 1. popoldne bo dano s strelom znamenje, da je v mestu nastal požar, ki bo zavzemal vedno večje dimenzije. Kot prvo bo prihitelo domače gasilno društvo. Ostala društva bodo v pripravljenosti pri Rodetu ter se bodo v časovnih presledkih pripeljala na Glavni trg. Vajo bo vodil župni načelnik g. A. Cerar. Za čas vaje bo Glavni trg zaprt za promet. Občinstvo naj se ne razburja in ne misli, da Je pravi požar, čeprav bo vse tako kakor pri pravem požaru. ka_ Odhod zdravnice. Zdravnica ga. dr. Elsa Sossova odide te dni na Dunaj, kjer se bo posvetila zobozdravniški praksi. Gospa zdravnica, ki je bila več let v Kamniku, je bila pri pacijentih zelo priljubljena. želimo ji na Dunaju mnogo sreče in uspehov in po 1 letu vrnitev v Kamnik. ka— Naše kopališče in deževje. Z grad« bo kopališča smo prišli v jesensko vreme, ki je za letos zaključilo vsako nadaljnje kopanje. Delo okrog zatvornic bo v nekaj dneh gotovo ter bo voda spuščena v stru« go. Kabin še ni in mislimo, da je edino pametno, da se letos sploh ne delajo. Ta« koj pomladi pa naj se vse delo brez odla« šanja izvrši. ka_ »Lira«, pnvo slovensko pevsko društvo prične v torek z vajami. V ponedeljek ob pol 20. se bodo v čitalnici sprejemali tudi novi pevcu ka— Ponovni apel na SPD. Mi smo v li« stu že ob priliki nezgode neke smučarke na Krvavcu pozvali SPD, naj skrbi za to, da bodo nosilnice in vse potrebne reševal« ne priprave v Stranjah, kjer je izhodišče reševalnih ekspedicij. Nujna potreba pa je, da ima vsaka koča nosila, vrvi in vse po« trebno za prvo pomoč. Ne moremo razus meti, zakaj se to ne nabavi, ko vendar to ni nikak velik izdatek. ka— Neurje nad Kamnikom. V petek kmalu popoldne je nad mestom in okolico divjalo neurje. Treščilo je večkrat prav v neposredni bližini hiš, vendar k sreči m nikjer zanetilo požara. M. U. Dr. ELZA SOSS zdravnica v Kamnika DO PREKLICA NE ORDINERA 13028 Ali si že član Vodnikove družbe? Z Jesenic s— Hud pes. V četrtek d'-poldne je pes g. Ivana \Vcrglesa, posestnika in mesarja na Savi, ugriznil v levo meče g Marijo Kat« nikovo, soprogo delovodje pri KID, ji od« trga! kožo z mesom vred v velikosti dlani ter najbrže požrl. Zdravniško pomoč je go« spe Katnikovi nudil zdravnik g. dr. Viljem Schvvab. Iz Radomlfa rd— Blagoslovitev brizgalne. V nedeljo 7. t. m. se je sredi vasi Homca vršila slo« vesna blagoslovitev nove motorne brizga]« ne novo ustanovljenega gasilnega društva Homec. Kumovala sta g. inž. Stare in nje« gova soproga iz Kolovca. Slavnosti je pri« sostvovala skoro vsa vas, dalje mnogo gasilcev v kamniški župi včlanjenih dru« štev, župno gasilno starešinstvo io narod* ne noše. Župni načelnik g. CeraT iz Kam« nika je v svojem govoru bodril gasilce no« vega društva k složnemu in skupnemu delu. Žal je popoldansko veselico motil dež. Iz Krškega kr— Ukinjen je pasjega kontnmaca. Pasji kontumac se popolnoma ukine v vseh občinah radeškega in mokronoškega sodnega okraja ter v občinah Krško, Raka, Bučka in Studenec (krški okraj). Navadna pasja zapora pa ostane v veljavi še za občino Cerklje, poostrena pa za občine Št. Jernej, Kostanjevico, Sv. Križ, Čatež in Vel. Dolino. Za vse tu naštete občine veljajo vsi varnostni predpisi v veljavi. Važno je, da morajo kljub razveljavljenju pasje zapora biti psi tudi v bodoče opremljeni s pasjiiri znamkami, ker se bodo sicer odvzeli, lastniki pa po zakonu kaznovali. Iz Novega mesta n— V korist Jugoslovenski Matici bo odigral SK >Elan« danes ob 3. prijateljsko nogometno tekmo s SK »Natakarjem« iz Ljubljane. Nadejamo se, da bo to pot občinstvo posetilo tekmo v večjem številu, saj je dobiček namenjen Jueoslovenski Matici. n— Orožnik Švegla, ki je ustrelil svoie dekle in sebe, je ležal 25 ur nezavesten v bolnici ter je preminul včeraj opoldne. Iz Višnje gore vg— Sokolski dan je preteklo nedelio uspel vsestransko, posebno v moralnem po« gledu. Ves aTanžma pod vodstvom načelni« ka br. Rusa, sodnika v Višnji gori, je funk« sijoniral brezhibno. Dopoldanski gostje so napravili izlet na Stari grad in od tu na »razgledišče« pri Kriški vasi. Ob 11. smo imeli promenadni koncert na trgu pred šo« k>. Naj izrazimo vse priznanje šentjurski godbi, ki je pod taktirko dirigenta g. Se« verja res disciplinirana in bo s časom zmožna gojiti tud^težje kompozicije. Po« vorka ob pol 15. je bila impozantna mani« festacija sokolske misli, istotako celotni telovadni nastop. Izredna škoda, da zaradi malega nesporazumljenja ni bil mogoč vzorni vrsti in olimpijcem tudi nastop na bradlji, kar so vsi udeleženci obžalovali. Deževno vreme je sicer nekoliko motilo točnost sporeda, slavnostnega razpoložen nja pa ni moglo uničiti. Res je, da bi Sokol gmotno gotovo bolje odrezal, če bi bilo ves čas lepo vreme, vendar je tudi financ« na stran dočakala tak plus, kakršnega pri svojih prireditvah do sedaj še ni imela. Na« rod se je zabaval do poznih ut, šele naliv v noči je prekinil vseobče radostno razpo« loženje. Vsevprek se čuje priznanje Soko» lu, ki je po dolgem času zopet pokazal de« lavnost. vg— Odhod živinozdravnika Drolca. Te dni je zapustil Višnjo goro veterinar Drolc. Joža in odšel na svoje novo službeno mesto v Caribrod ob bolgarski meji. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo obdržali v blagem spominu, saj je bil kakor uradnik tako tudi kot človek na mestu. Zelo ga bodo pogrešali naši kmetje, ki jim je šel vedno radevolje in vsestransko na roko. Pogreta.' pa bo tudi svojega podstarosto naš Sokol. Ljubezniv in poln ustrežljivosti je doprinesel celoti kakor posamezniku vedro le dobro. Manjkalo bo med nami, dragi brat, tvojega jasnega pogleda, bodrilnih tvojih besed! Spomni se kdaj tam doli na jugu naše sokolske družinice in imej zavest, da si ostavil v nas lep spomin na sebe! PRIMARIJ DR. RIHARD JUG ZOPET REDNO ORDINIRA v Marijanišču od Vz 11. do 13. ure. 13039 Vsled študijskega potovanja v inozemstvo specijalist za ušesa, nos in grlo DR. JANKO HAFNER od 15. septembra do 15. oktobra t. L ne ordinira. 13016 Iz Vofnlka vo_Slovesnost 501etniee gasUskega društva z blagoslovijenjem motorne brizgalne smo imeli v nedeljo 7. t. m. Ob 15. se je vršil po trgu gasilski sprevod z godbo na čelu, a zadaj sta peljala dva konjiča na lepo okrašenem voziču novo motorno briz-galno. Na lepo okrašenem veseličnem prostoru se je sprevod ustavil. Tu je župnik g. Lasbacher v lepih besedah vzpodbujal gasilce k požrtvovalnemu samaritanskemu delovanju. Po govoru je blagoslovil motorno brizgalno. Po blagoslovu je pozdravil zbrane društveni načelnik tov. Šinigoj, ki je govoril tudi o delovanju društva v 50 letih in o pomenu motorne brizgalne za trg in okolico. Z zahvalo na sosedna tov. društva za udeležbo in z vzklikom na našega ljubljenega kralja, kraljevski dom in na veliko in močno Jugoslavijo je zaključil svoj nagovor. Po pozdravu župnega zastopnika tov. Piška in po pozdravu domačega župana g. Novaka se je društvo fotografiralo z botri vred. Po oficijelnem programu se je razvila prav prijetna in iskrena zabava. Vsem, ki so pripomogli k tako lepi proslavi, iskrena hvala, a posebno prisrčna zahvala gre vrlim botram in sestram. vo_ K požaru v okolici Vojnika, o katerem je pisalo »Jutro«, nam poročajo, da je bilo prvo na kraju požara vojniško gasilno društvo (ne gabersko). Vojniški gasilci niso bili brez orodja; imeli so kavlje, dočim svoje izredno težke brizgalne niso mogli spraviti po kolovozih na breg. Iz Trbovelj t— Uradni pregled avtomobilov. V pe* tek je pregledala uradna komisija vse oseb* ne avtomobile avtopodjetuikov trbovelj* ske občine. Razen dveh, ki sta potrebna popravila, je našla komisija vse avtomobi* le v uporabnem stanju. t— Trbovlje dobe drogerijo. Lastnica kina »Trbovlje« gospa Josipina Počivava škova preziduje lokal, v katerem se je na* hajal kino. Napravila bo iz njega trgovske lokale, kjer bo otvorila celjska firma »Sa* nitas« že v kratkem svojo podružnico. Iz Gor. Radgone gr— Siovo je vzel te dni 221etni trgovski pomočnik, vnet Sokol g. Anton Kous, doma iz Gradišča v Prekmurju. Odriniti mora k vojakom na odsluženje kadrskega roka 24. t. m. Bil je ves čas svojega bivanja v Gornji Radgoni od leta 1924. zvest in marljiv član tukajšnjega Sokolskega društva ter med članstvom, ki ga'bo težko pogrešalo, splošno priljubljen. gr— Poskus samomora. 9. t. m. je prejel od svoje gospodinje odpoved stanovanja 45-letni viničar in delavec na Plitvičkem vrhu Karel K., oče petih nepreskrbljenih otrok. Odpoved s tem času, ko se bliža zima, ga je spravila v obup. Popival je navedeni dan v Gor. Radgoni ter se nato v vinjenem stanju poda! na breg reke Mure in skočil v vodo v navzočnosti svoje žene, ki ga od obupnega čina ni mogla odvrniti. Klicala je na porr~* in ključavničarski pomočnik Stanek je skočil za njim v reko ter ga rešil, na kar je samomorilni kandidat ponovno skočil v reko. Tokrat pa mu je rešil življenje avtobusni šofer Koblencer od Sv. Jurija v Prekmurju. Iz Prekmurja mr— šolske zadeve. Z novo razdelitvijo šolskih okolišev se je ljudstvo še nekam sprijaznilo. Seveda nastajajo še vedno spori in komplikacije zaradi zamotanega položaja, ki ga povzročajo preostanki nekdanjih" verskih šol. Nove zgradbe, oziroma dozidave dobe Tišina, Cankova, Mačkovci, Hodoš in Prosenjakovci. V vseh teh krajih se je že vršil komisijonalni ogled. Za Ba-kovce, Krog in Satahovce se bo pa zgradila velika skupna ^fcedemrazredna ali osemrazredna šola. pm— Slovo od Prekmurja. Te dni se je poslovil od nas brat Joško Birsa, šolski upravitelj v Dolnji Lendavi, ki je preme« ščen v Ljubljano. Joško Birsa je služboval v Prekmurju že enajsto leto. Bil je med prvimi slovenskimi učitelji, ki so prišli službovat v osvobojeno Prekmurje ki my je kot Primorcu postalo druga ljubljena do* movina. Brat Birsa je bil soustanovitelj So* kola v Lendavi; b.l je med prvimi kultur« nimi in nacionalnimi delavci. Njegova za. sluga je, da je osnovna šola v Lendavi da* nes že čisto slovenska. Toda njegova pota so bila posuta s trnjem. Nešteto napadov, trpkih očitkov in zasramovanja je bilo tre* ba prestati. V najhujših nacionalnih bor* bah tu na vročih tleh je stal vedno med prvimi. Njegovo delo ni brez uspehov in v tem je zadoščenje! Sokol v Lendavi je priredil bratu Birsi skromen, a prisrčen po* slovilni večer. Nacionalnemu borcu Birsi že* limo v Ljubljani prijetno bivanje. I I 1 I"" -■ I ""1 n Hinko Rebolj: Jana (Iz spominov na Carigrad.) Posedala je dan za dnevom ob znož-ju vitkega minareta in mehanično iztezala desnico proti ljudem, ki so hodili mimo. Tujci smo jo imenovali Jano. Mene je zanimalo to dekle s svojo krasno belo poltjo in črnimi lasmi, ki so ji v gostih kodrih padali na čelo. Oči je imela velike, obrobljene z dolgimi, gostimi trepalnicami. Nekega dne sem obstal pred njo. Dvignila ie glavo ter iztegnila desnico proti meni. Gotovo je opazila moj smehljaj, ker je pobesila pogled in umak. nila roko. Na nienem bledem obrazu sem opazil lahno rdečico. »Jana.,« sem jo nagovoril, »zakaj prosiačiš? Mlada si in škoda te je.« Vprašujoče me je pogledala, nato pa ji je splavalo oko na ono stran ulice k umazani kavarni. Morda jo je bilo tisti trenutek sram. ker mi ni ničesar odgovorila. Segel sem v žep in ji pomolil pest drobiža. Toda ona je odkimala in se zazrla v tla. . . . »Zakaj ne vzameš? Ali nisi zato iztegnila roke proti meni?« Zopet se je ozrla name. a to pot je njen pogled izražal užaljenost. Kratko je odgovorila: »Nočem gospod, ne maram.« Georg Bernhard: Pot do Danes objavljamo drugi članek iz serije, ki smo jo naznanili preteklo nedeljo in jo otvorili s člankom lorda Cecila. Kakor ta, razpravlja tudi današnji avtor, znani nemški novinar in politik Georg Bernhard, glavni urednik »Vossische Zeitung«, o problema evropske vzajemnosti, ki je prav sedaj posebno aktualen zaradi zgodovinskih razprav v ženevi. Največja sreča za svetovni mir po morilni vojni je bilo sodelovanje med Gustavom Stresemannom in Aristidom Briandom. Stresemann je že v grobu. Briand nadaljuje započeto delo Kakor je v glavnem resnica, da je največja nevarnost za svetovni mir v razdrapa* nosti Evrope, tako je nepobitno dej* stvo, da je ključ do trajnega pomirjen nja Evrope v odnošajih med Francijo in Nemčijo. Utrditev prijateljskega razmerja med Francijo in Nemčijo po* meni mir za Evropo in s tem mir za ves svet. Kdor hoče svetovni mir, mo= ra najprej hoteti evropski mir, in kdor stremi za evropskim mirom, mora združiti Francijo in Nemčijo v traj* nem prijateljstvu. Stresemann in Brianc sta izvršila nadčloveško delo za spravo med svo* jima državama. Nadčloveško vsaj v toliko, ker je bilo za razgovore v Thoi* ryju in Ženevi potrebno več poguma civilista, kakor jo je imela v tistih dneh večina Nemcev in Francozov. Da je Briand, podpiran od Poincarejeve pra* vičnosti. tako točno izpraznil Porenje. mu bo moral kot pogumno dejanje oriznati vsak, kdor pozna in pravilno ceni mednarodno sodelovanje naciona* listov vseh držav in njihovo sposob* nost, očrniti dobre patrijote pred ma* sami kot slabe. So politične akcije, ki se dajo z možatostjo izvesti tudi_ proti šovinistični politiki ovir in težkoč. nik* dar pa se ne da preprečiti, da se ne zmanjša tempo, s katerim se uveljavi Ijajo sadovi takih akcij Lord Cecil govori o »dolgočasni in duhamorni perijodi mirovnega pokre* ta«, ki je moral priti. Ne gre pa pri tem samo za odmor po dobi izredne napetosti, marveč za posledice proti* akcije, naperjene proti pobornikom miru. Morda so te posledice trenutno zaradi tega tako velike in občutne, ker baš sedaj dorašča generacija, ki se ni borila in ki ni neposredno trpela. Ta perij oda reakcije se javlja zlasti v prt' zadevanju nemško*francoskega spora* zumevanja. V tem pogledu je direktno in pozitivno delo zelo otežkočeno; tre* ba bo kreniti po ovinku preko Evrope. V »evropskem manifestu« Brianda vidim v prvi vrsti spoznanje modrija* na o potrudi tega ovinka, volio. ustvariti složno Evropo, ki naj odstrani kon* flikte med Francijo in Nemčijo in po trajnem ^orifi-iA at' ■> ■■»bph držav . di nerazdružljivo Evropo. Ta akcija ni naperjena proti nikomur izven Evrope, kajti mir na evropskem kontinentu po* menja najmočnejšo garancijo za sve* tovni mir. Če bi že danes obstojala evropska zavest, bi bili odgovori na Briandov • spomenico drugačni. Umevno je, da se zrcali iz vseh spoštovanje do franco* skega zunanjega ministra in z Noblovo nagrado odlikovanega mirovnega apo* stola. To bi bilo samo po sebi razum* ljivo tudi takrat, če bi uljudni ton ne bil vrhovna zapoved stilistike diplo* matskih not v mednarodnem občeva* nju kabinetov. Tudi ne grajam posa* meznih kritik konstrukcije Briandove* ga načrta. Toda kdo more tajiti, da pomenjajo mnogi odgovori, ki jih je prejel Briand, prikrito, četudi spoštlji* vo odklonitev. To nam ne sme vzeti poguma. Prive* sti mora do tega, da bomo skušali vso zadevo spraviti v tak tir. ki ne '.< ustvarjal novih nasprotstev in ki bo kolikor mogoče preprečil trenja. Že sa* mo zaradi tega bi ne smeli razpravljati o tem, ali naj se Briandov načrt ures* niči v okviru ali izven okvira Društva narodov. Ni drugega izhoda, kakor da sc. harmonično vpleten v Društvo nam dov. Ravno oni, ki so z menoj vred mnenja, da dobimo pravo evropsko zavest danes samo še pri redkih elit* Zasmejati sem se moral njeni užalje-nosti. »ODrosti, saj te nisem nameraval žaliti. Podaj mi roko in ostaniva prijatelja.« Stisnil sem njeno ročico. Tedaj se je nasmehnila in živo dejaja: »Nisem več huda, gospod, pa tudi žalostna ne.« »Tako je prav,« sem odgovoril, »in sedaj vzameš, ne?« Prikimala je ter vzela denar. »Hvala, gospod!«, je skoraj zašepetala. Njene oči so postale zopet žive, kar mi je pri njej tolikanj ugajalo. Na mesto se je jel tiho spuščati mrak. Z vitkih minaretov so muezini klicali pravoverne k molitvi. »Jana, ali čuješ?« »Cujem. A sedaj vendar ne morem moliti.« Začudil sem se. »Zakaj ne?« »Ker si ti tukaj, gospod!« »No, pa pojdem.« Napravil sem dva koraka, ona me je zadržala. »Ostani še, gospod. Kaj ne, da ti ne veruješ v Alaha?« »Ne! Častim drugega Boga in drugače.« »O, vem,« je odgovorila, »saj vem.« Sklenila je roke in pobožno obrnila oči k nebu. Poslednji žarki zahajajočega solnca so poljubljali njeno belo lice in ob tem prizoru se mi je zdela res ljubka. Sklonil sem se k njej in jo prijel za roko. Evrope nih ljudeh evropskih narodov, morajo skrbeti za to, da se ta zavest čimprej in čimbolj razširi in poglobi. Za to pa ni nihče bolj sposoben in pozvan, ka* kor Društvo narodov. Drugič bo prilika, da bom s cenjenim lordom Cecilom in svojim prijateljem Marcelom Rayem, ki bo tretji v tej redni mednarodni diskusiji, razprav* l j al o slabostih Društva narodov. Vsi trije poznam© te slabosti prav dobro tako glede njegove ustavnosti kakor glede njegove prakse. Toda priznati in pribiti je treba zaslugo in moč Društva narodov, da je polagoma izoblikovalo svetovno mnenje in svetovno zavest, ki se ne da vplivati po nobeni propagandi. Že samo dejstvo, da se veliki državniki vsega sveta redno sestajajo na ženevskih tleh, se tam spoznavajo in se lahko porazgovorijo, je pripo* moglo, da se je polagoma porodil pre* ko vseh nacionalnih mej čut skupne odgovornosti in morda celo odtenek skupnosti vsega, kar je ustvarjeno po človeški podobi. Gre sedaj za to, da se ta čut skupnosti konkretizira; treba ie pripraviti do tesnejših razgovorov vse one. ki se imajo posvetovati o rednih skupnih interesih ali nasprotjih. Gre torej za ustanovitev evropske sekcije, ki lahko postane predhodnik drugih kontinentalnih sekcij. Morda bo ba? taka formacija po sekcijah ustvarila možnost vstopa ameriških Zedinjenih držav v Društvo narodov. Naj se to zgodi ali pa ostane začasno le iluzija, na vsak način bodo trajna posebna po* etnvatr.a evropskih držav v okviru Društva narodov polagoma ustvarila evropsko zavest, najmanj pa vseevrop* ski čut odgovornosti za vse, kar se v Evropi godi. Lord Cecil ima gotovo prav. ko opozarja, da je lahko za reševanje evropskih konfliktov zelo koristno, ako sodelujejo pri tem kot razsodniki izven-evropske, neinteresirane države. Toda še važnejše je, da se pogajajo in se po skušajo sporazumeti predvsem intero-sirane države med seboj. Ta pot se je z uspehom obnesla v Locarnu. Pred Locarnom in za Locarnom so se vršila številna posebna posvetovanja med nemškimi delegacijami in delegacijami prejšnjih aliiranih narodov. Brez teh očiščevalnih separatnih pogajanj bi pač ne bilo mogoče, da je zavzelo tudi vse Društvo narodov stališče, ki je bilo za mir resnično koristno. Uvedba rednih evropskih razgovorov v okviru Društva narodov bi pomenila že znaten napredek na poti, r.a katero nas kliče Briand. Toda ta pot je dolga in vprašanje je, ali ima Evropa dovolj časa, da bi sama prispem po njej do cilja. Prava ovira pri tem niso interesi, izvirajoči iz številnih kulturnih dobrin, na katere so nave zani evropski narodi, kajti ravno kulturne samobitnosti posameznih narodov bi bile oproščene svojih sedanj'0 okovov, ako bi se izboljšalo medsebojno politično razmerje evropskih držav. Mnogo večja ovira so gospodarska na sprotja, ki se izražajo v carinskih mejah. Gospodarska situacija Evrope jo naravnost groteskna. Povsod vidimo gospodarstvo, ki ga lahko imenujemo pritlikavo, pritlikavo absolutno in re lativno. Tudi gospodarstvo takozva-nih velikih gospodarskih držav v Evropi je teritorijalno preveč omejeno, da bi lahko nudilo dovoljni odvzem za svojo naraslo produkcijsko kapaciteto. Z zaščito svoje nacijonalne produkcije izzivajo vse države zaviranje svojega izvoza po sosedih in po drugih evropskih državah. To rodi uboštvo in preobljudenost. Kako dolgo bo še mo gel tako stanje prenašati evropski pn letarijat, ki prihaja v vedno daljše in hujše krize? Moderni človek ne strada več brez pritožb in ne umira več brez odpora. Naivečja nevarnost za boliše-viziranje Evrope je njena gospodarska razkosanost, najboljše orožje proti vzhodu je evropska svobodna trgovina. Bodočnost sveta je gotovo svobodr.a trgovina preko vseh kontinentov. Kdor pa hoče svetovno svobodno trgovin >. »Lepa si, Jana!« Zardela je in pobesila pogled. »Ne smeš tako govoriti, gospod! Lahko bi te slišal oni tam.« Pokazala je z roko na umazano kavarno, kjer je sedel pred vrati mlad Turek in leno kadil iz dolge pipe. »Kdo je to?«, sem vprašal radovedno. »Moj mož!« »Kaj, omožena si?« Prikimala je in s pogledom objela mladega Turka tam pred vrati kavarne. »In tvoj mož ne skrbi za tebe?« »Ne. gospod. Noče. Ves dan sedi tam pred kavarno. Le zvečer pride k meni, da mi vzame naprosjačeni denar.« Tega nisem mogel razumeti; začudeno sem jo pogledal. Razumela je nemo vprašanje v mojih očeh, ker je tiho dostavila: »Ljubim ga, gospod!« Tedaj sem umolknil. Stisnil sem Jani desnico in odšel. Ko sem se ozrl, je klečala v cestnem prahu in pobožno častila svojega Boga — Alaha. Zopet sem se vrnil v domovino, a često se spomnim Jane ki gotovo še vedno poseda s svojo brezmejno in čisto ljubeznijo ob vitkem minaretu ter prosjači za svojega — moža. mora najprej ustvariti evropsko svo bodno trgovino. Ni mogoče začeti z gradnjo strehe, temveč z gradnjo teme ljev. Nihče noče ustvarjati novih ca rinskih zidov proti izvenevropskim kontinentom. Cilj je ravno nasproten: porušijo naj se v Evropi sami nepotrebni carinski zidovi, ki niso naperjeni le proti evropskim državam, temveč enako tudi proti tujim konti nentom. Delalo naj bi se po receptu, po katerem je bila svoj čas Nemčija očiščena raznih notranjih zaporni--Nemška carinska zveza je odpravita carinske zidove, ki so rezali Nemčijo križem kražem, in jih potisnila na mejo. Po istem vzoru naj se uredi Evropa. Naš kontinent je gospodarski kon-pleks, ki bo docela v drugi meri lahko sprejemal blago izvenevropskih kontinentov, kAkor to lahko store današnja obubožana evropska narodna gospodarstva. Eno pa je predvsem potrebno: lord Cecil pravi sam, da ni evropskega miru brez razorožitve. Za razorožitev pu ne zadostuje samo znižanje vojaških Ženeva, 11. septembra. Letošnje XI. zasedanje plenuma Društva narodov zbuja posebno pozornost vse svetovne javnosti, saj bodo na njem prvič javno razpravljali o vprašanju osnovanja evroske unije. Politične prilike, ki vladajo sedaj v Evropi, niso baš ugodne za proučevanje tako težkega in zamotanega vprašanja, kakor je izvedba velike zamisli evropske federacije. Evropsko politično ozračje ie prežeto napetosti, ki jo je poostrila revizijoni-stična gonja nekaterih držav, zlasti Nemčije in Italije. Odmev revizijonistič-nih govorov ministra Treviranusa in člankov predsednika Mussolinija je večji, kakor bi se zdelo na prvi hip. S tolikimi napori vzpostavljeni stik med Nemčijo in Francijo, čegar posledica so bile sklenitev locarnske pogodbe, ureditev reparacijskega vprašanja in izpraznitev Porenja, je v poslednjem času močno popustil. Namesto duha medsebojnega zaupanja, ki sta ga gojila s tolikimi uspehi pokojni df. Stresemann in Briand, je nastopila sedaj doba dokaj neprikritega nezaupanja in splošne ne-sigurnosti. Od treh stebrov nove Evrope Stresemanna, Chamberlaina in Brianda je ostal v novi dvorani plenuma Društva narodov samo še Briand, ki se počasi sprehaja po hodnikih in se oči-vidno počuti zelo osamelega ... V takih razmerah je tem večja zasluga Brianda. da ni klonil in se ustavil na započeti poti, temveč odločno vrgel na okroglo mizo evropske konference svoje karte. Uspeh ni izostal. Nihče ni imel poguma odločno nastopiti proti temu koraku ter prevzeti nase težko odgovornost za to, da bi že v kali zatrl poskus zbližanja evropskih narodov in uveljavljenja evropske solidarnosti. Evropska konferenca 26 držav, ki so odgovorile na Briandovo spomenico, je odobrila njegovo pobudo ter ga naprosila, naj kot generalni poročevalec obrazloži svoj načrt na zasedanju plenuma DN. Podlaga za to poročilo je 142 strani obsegajoča spomenica francoske vlade, ki vsebuje odgovore držav na Briandovo vprašalno polo. njihovo skupno analizo ter v zaključku predloge francoske vlade za način nadaljnega proučevanja ter izvedbe tega načrta. Značilno pa je, da govori v teh predlogih francoska vlada izrecno samo o sodelovanju evropskih držav in ne o kaki evropski uniji ali federaciji, kakor io omenja Briand v svoji prvi spomenici. To je vsekakor koncesija angleški vladi, ki zasleduje z razumljivo nervoznostjo Briandovo akcijo. Kako bo sprejel plenum Briandovo poročilo o potrebi osnovanja evropske unije, ni težko presoditi. V načelu bo odobril Briandovo akcijo ter sklenil po zaključku debate, za katero se je prijavilo že sedaj nad 20 govornikov, osnovati posebno komisijo. V tej komisiji bodo zastopane vse prizadete države. Njena naloga bo, temeljito proučiti Briandovo spomenico ter izdelati o njej izčrpno poročilo s potrebnimi predlogi, ki bo predloženo zasedanju DN 1; 1931. Spričo razpoloženja med zastopniki posameznih držav, ki bodo zastopane v tej komisiji, je že sedaj gotovo, da bo temeljito zreducirala prvotni Briandov načrt in da ne bo ostalo od njega dosti več kot ime. Najbrže se bo zadovoljila s tfem, da bo predlagala ustanovitev kakega posebnega odbora DN za obravnavanje specijalnih evropskih zadev. Saj ni sedaj v Ženevi malo politikov, ki prav nič ne prekrivajo tihe želje, da bi vstal v plenumu DN kak južno-ameriški ali azijski delegat ter zavil vrat novo se snujoči ustanovi. Pri tem se spominjajo nastopa Argentincev proti vstopu Nemčije v DN. Tako bi bili na najlepši način oproščeni nadaljevanja zakulisne borbe z Briandom, ki ni samo spreten, temveč tudi trdoglav politik. Po mnenju teh krogov so danes gospodarske in politične diference med posar-.ezni evropskimi državami tako velike, da bi bilo sedaj absolutno nemogoče osnovati Društvo narodov, če bi že ne bilo osnovano. Med njimi mnogi odkrito obžalujejo, da se je angažiral polirik tako velikega slovesa kakor Briand za tako negotovo zadevo. Pesimisti pa celo napovedujejo, da je letošnji n ^gov nastop poslednji in da bo govor o evropski uniji Briandov labudji spev. Briand se vseh teh težav prav dobro zaveda in je bil njim primeren tudi njegov prvi nastop v plenumu. Da bi čimbolj razorožil anglosaške nasprotnike panevropske misli, .ie očrtal kot glav- budžetov. Mnogo večje od direktnih' stroškov vojaških uprav so vsote, ki jih indirektno požira v evropskih državah strah pred vojno. Grlavno oviro za pametno gospodarsko vzajemnost Evrope in glavni argument za nestrpno partikularistično carinsko politiko tvorijo dozdevne nujnosti, da se v vsaki tudi najmanjši državi stvorijo industrije za primer vojne. Gornje ugotovitve nam kažejo pot, do gospodarske skupnosti in političnega sporazuma Evrope. Gospodarsko skupnost ovira politični strah pred vojno, politični sporazum pa ovira medsebojno nezaupanje. Za odpravo tega nezaupanja je potrebna uvedba rednih evropskih konferenc. Gospodarsko zedinjenie Evrope ne more čakati na ustanovitev Zedinjenih evropskih držav. Toda tudi za gospodarsko skupnost sta osnovna pogoja vseevrop-ska zavest in čut splošnoevropske odgovornosti. Teh pa ne bo prej, dokler ne bodo evropske delegacije redno razpravljale o svojih zahtevah za zeleno mizo. n- nalogo bodoče evropske unije čuvanje svetovnega miru v sporazum z Društvom narodov. Evropska unija ne bo naperjena proti nikomur. Najmanj pa so utemeljene sumnje, da bi morda celo okrnila ali izločila delovanje DN. Po Briandovem mnenju ne more biti nihče na svetu, ki bi mu koristila razdeljenost Evrope. Gospodarsko krizo, pod katero ječe vsi evropski narodi, bo mogoče rešiti samo v okviru kar najtesnejšega sodelovanja med evropskimi državami. Poleg vprašanja evropske unije, ki stoji vsekakor na prvem mestu XI. zasedanja plenuma DN, pa se bo bavilo to tudi z drugimi važnimi zadevami. Vprašanje narodnih manjšin, ki ga ie hotel načeti v celoti na tem zasedanju pokojni dr. Stresemann, ne bo to p »t igralo posebne vloge. Zanimivo pa je, da se bavijo s tem vprašanjem v svojih poročilih predvsem delegati neevropskih držav. Ti državniki javno izjavljajo, da ni mogoče misliti na popolno pomirjenie Evrope, dokler ne bo sprejeto in izvedeno resnično manjšinsko pravo, obvezno za vse države z narodnimi manjšinami. O vprašanju razorožitve ne bo dosti govora, izvzemši v tretji komisiji. Pristaši razorožitve bodo napeli ob tei priliki vse sile, da ne bo preloženo sklicanje pripravljalne razorožitvene komisije, ki se sestane 3. novembra, na poznejši čas, kar nekateri zelo želijo. Pri tem uživajo podporo Brianda, ki ie v svojem govoru naglasil pripravljenost Francije, sodelovati pri vsaki razorožitvi, če se razorože tudi ostale države. Svojo miroljubnost je pokazala Francija posebno v Londonu.in pri sledečih pogajanjih z Italijo. Zanimiva bo tudi razprava o poročilu in predlogih komisije za prilagoditev statutov DN določbam Kelloggo-ve protivojne pogodbe. Po dolgotrajnih razpravah te komisije ie pričakovati, da bo sprejet načelni sklep pi-epovedi \ ojne kot »sredstva za končno reševanje sporov med državami«:. Vprašanje je, kaj bodo sedaj postavili diplomati namesto tega zadnjega sredstva, s katerim računajo vse države še vedno kot z vedno mogočim sredstvom kljub vsem še tako precizno formuliraniru protivojnim pogodbam. Najlepši dokaz za to je tarnanje posameznih delegatov o mrzličnem oboroževaniu narodov vseh kontinentov. Najbrž bo poteklo še mnogo vode skozi ženevsko jezero, preden bodo našli diplomati način, ki bo zagotovil mirno likvidacijo vseh še tako hudih sporov med posameznimi državami. Saj se ne morejo sedaj zediniri niti o ukrepih Društva narodov proti državam, ki bi vendarle zanetile kako vojno. Pred jutrišnjim zaključkom velesejma Z naglimi koraki se bližamo zaključku letošnje jesenske velesejmske prireditve. Pri tej priliki moramo z zadovoljstvom ugotoviti, da je letošnja prireditev dosegla od vseh dosedanjih jesenskih razstav naj« večji moralni uspeh. Šumarska in lovska razstava je bila pri tej prireditvi brez dvo* ma v ospredju. Aranžma razstave je tako prvovrsten, harmoničen in pester ter jo pripravljen s tako ljubeznijo m požrtvo* valnostjo ter z nesebičnim vztrajnim de* lom, da obiskovalec, ki si je pozorno ogle* dal vse razstavne prostore, zapušča raz* stavo z zavestjo, da so prireditelji stro* kovnjaško izvršili svojo veliko državno in narodno*gospodarsko delo, s polnim raz* umevanjem njegove eminentne važnosti. Naša dolžnost je. da se ob tej priliki spomnimo onih gospodov, ki imajo na uspehu razstave največ zaslug, in sicer g inž. Jos. Rustie, dvornega svetnika in šumarskega direktorja kot predsednika šu» marske razstave, dr. Stan. Bevka, prosvet* nega šefa v pokoju, kot načelnika odseka za prireditev lovske razstave, inž. Ant. Ši* vica, šefa šumarskega oddelka dravske ba* novine, inž. Cvetka Božiča, šumarskega di* rektorja, inž. Emila Obereignerja, šumar* skega nadsvetnika, g. Jos. Vodopivca, šu» marskega referenta, g. Viktorja Herforta, kralj, dvornega preparatorja in g. Vladi* mira Kapusa, publicista iz Ljubljane. L^speh, ki ga imajo ti pravkar omenjeni gospodje je plod neštetih sej in skoro dve« letnega dela. Včeraj je bil na velesejmu zopet velik poset šol in vojalaov, in sicer 6 srednjih šol, 7 meščanskih, 8 ljudskih in 3 strokov* ne s skupaj 740 dijaki in učenci. V sploS* nem je zadnje dni opažati mnogo trgov* skih interesentov iz vse države, zlasti pa iz Slovenije. Pismo iz ženeve Ples .. gimnastika! Za poklicne in lajike (dame, otroci itd.). Plesalka Meta Vidmarjeva (dipl. v soli Wigmman) sprejema učence v Narodnem domu (vhod iz Bleiweisove ceste) od 3. do 5. 12974 Večerni kurzi v ženski realni gimnaziji (telovadnica) od 8. do 9. zvečer. Pri obrezovanju drevja se rabijo največ drevesne škarje. Treba je pa upoštevati, da škarje na eni strani na vejo močno pritiskajo. S tem uničijo na dotičnem mestu gambij ter onemogoča hitro zaceljenje rane. Pritisk je tem večji, čim debelejša je veja, čim trši je les in čim bolj tope so škarje. Glede na to se poslužujemo dandanes škarij samo pri odstranjevanju tanjših vej, do približno 1 cm debelosti; debelejše veje pa odžagamo. Ce žagane veje ne moremo držati, kar se godi pri visokih drevesih vedno, se naravna žaga med žaganjem navzdol ter se zacepi. Zaradi tega veje prvotno ne žagamo na določenem mestu, temveč približno za ped višje. Takoj po odžaganju veje pa odžagamo nastali štrcelj. Pri tem držimo z eno roko štrcelj, z drugo pa žagamo ter pazimo, da se proti kraju žaganja veja ne zacepi. Josip Jekl. Prof. dr. Franc Ramovš Odkritje starega samostanskega vodnjaka na sfavbiščn palače Pokojninskega zavoda v Ljubljani Za novo visoko palačo Pokojninskega zavoda poleg Kreditne banke v Ljubljani se je skoro dva meseca temeljito preiska-vala geološka sestava in nosilnost tal. S presenečenjem se je dognalo, da je bilo stavbišče ob vogalu Dunajske ceste in Ga-jeve ulice v davni dobi že prekopano do velike globine. Na podlagi tega odkritja val. Stroški za vodnjak so morali biti ogromni. Najbrže tiči njegov spodnij de! kake 4 do 5 metrov globoko v konglome-ratni skali. S pomočjo odkopanega vodnjaka se bo dalo sedaj z največjo gotovostjo določiti, kako debel je kameniti sloj, ki naj bi nosil visoko palačo. Bilo bi dobro, da bi se za vodnjak zanl- V nekdanji Kocljevl kneževini Okoli naše obmejne Gornje Radgone Dalekosežne narodno« in državno* folitične koncepcije razodeva nam gi* anje in vrvenje severnih in južnih Slovanov v9. stoletju. Na severu je te« daj Rastislav ustanovil v boju s fran* Kapele oddaljena tri ure hoda, a se ti zdi tako blizu, kot da bi jo mogel do« seči v pol ure hoda. V valovanju njiv, travnikov in gozdnih nasadov ločimo s prostim očesom božje hrame v Tiši* in najgloblji poznavalec slovenskega jezika in vseh njegovih narečij. Slovenščina je stroka, iz katere predava na vseučilišču, in njegovi slušatelji oe morejo pozabiti, koliko temeljitosti, silnega znanja in globokega razumevanja za tvorbo in razvoj naše domače besede je v teh njegovih predavanjih. »Historična gramatika slovenskega jezika«, ki jo je prof. dr. Ramovš zasnoval kot velikopotezno analitično in sintetično studijo o slovenščini, je njegov chef d' oeuvre; delo, ki po pravici vzbuja občudovanje domačih in tujih slavistov. Žal, da je doslej mogla iziti samo 2. knjiga (konsonantizem). Razprava o slovenskem jeziku, ki jo je prispeval za Stanojevičevo Narodno enciklopedijo, je najtemeljitejša sinteza vseh dosedanjih raziskavanj o slovenščini in naših narečjih. Prof. dr. Ramovš je sodeloval in še sodeluje tudi v raznih strokovnih revijah. Tako najdeš njegove razprave v »Archiv-u fiir slavische Philologie«, »Časopisi pro moderni filologii«. »Časopisu za slovenski jezik, književnost in zgodovino«, »Jugoslov. filo-loguc, »Slaviji«, »Revue des <5tudes slaves«, »Zeitschrift fiir slavische Philologie«, »Razpravah znanstvenega društva« in drugod. Tičejo se raznih vprašanj slovanske filologije in ling-vistike. Nedavno je bil imenovan za člana srbske akademije v Beogradu. Življenje in delo prof. dr. Ramovša poteka v tišini njegove znanstveniške delavnice in pod streho univerze, kjer se v slovenskem seminarju zbirajo okoli njega hvaležni slušatelji,'ki jim dr. Ramovš ume vliti tudi vnemo in ljubezen do raziskavanja domače govorice. Odmaknjen javnemu življenju uživa vendar simpatije vseh, ki znajo ceniti njegovo delo. Ob majhnem jubileju, ki ni samo zaokrožena letnica njegovega življenja, marveč tudi še desetletnica dela na univerzi, želimo profesorju dr. Ramovšu še mnogo zdravih in rodoviteih let! Star vodnjak, ki so ga odkrili ob vogala Dunajske ceste in Gajeve uHoe so sklepali, da je bila na dotičnem mesto nekoč kaka greznica, vodnjak ali pa gramozna jama. Zaradi zaneslive ugotovitve so izkopali trboveljski rudarski delava" skoro 14 metrov glaboko v konglomeratno skalo. Pri kopanju jaška so odkrili v globini štirih metrov mal mlinski kamen ročnega mlina in pri osmih metrih globine kos železnega, že inkrustiranega dleta. V okolišu jaška so bili kaka dva metra globoko posamezni večinoma že okrašeni ali pa razbiti kosi kamnoseško obdelanega črnega marmorja iz Lesnega brda pri Vrhniki. Od teh komadov se je na stavbišču shranil en kos kropilne školjke — gotovo ostanek nekdanjega samostana. Končno so pri nadaljevanju kletnega izkopa naleteli tik ab Gajevi ulici na zgornji del vodnjaka. Prva dva metra zasutega vodnjaka sta bila površno zidana iz lomljenca in je imel ta zid na venkaj obdelano lice. V zidu so bile kasneje deloma z opeko vzidane tanjše valjane železne cevi — kar je morda napravila avstrijska vojaška uprava pred kakimi 70. leti v svrho črpanja vode iz vodnjaka. Ker se je bilo bati, da bi bile ostale o priliki zasipanja v vodnjaku votline, so ga popolnoma odkopali. Pri tem se je izkazdo, da je nadaljni del vodnjaka zelo solidno zgrajen iz skrbno kamnoseško obdelanih klesancev iz trdega kraškega apnenca. V globini 15 metra pod cestnim nivelom je pričela šele talna voda. Vodnjak Je bfl grajen 5e na ta način, da se je odkopalo najprej veliko lijasto jamo in se je potem dozidani del sproti zasipa- Drevje obrezujemo iz različnih vzrokov, kakor: Zato, da dosežemo ali obdržimo zaželjeno obliko (razne oblike špalirjev; lepa krona drevesa piramidne, jajčaste ali okrogle oblike); da ohranimo pod drevesom (na vrtu) druge rastline, obvarujemo okna, vrata sa izgledajo pri nas često tako, da mora človek zardeti in se spomniti med drugim tudi tega, kaj si morajo misliti o nas tujci. Z vejami postopamo tako, kakor dela brivec z lasmi, ki postriže vse na enako dolžino. Drevesna veja pa ni mrtev las, temveč živo bitje. Ako hočem skrajšati na primer vejo, ki jo kaže slika, je ne smem odrezati ali odžagati ne pri a, ne pri c in tudi ne pri d, temveč jo moram odrezati ali odžagati pri b. Ako bi jo odstranil pri a, bi molel nastali štrkelj ali štrcelj (kol) gol v zrak. To bi ne bilo samo grdo, temveč bi bilo tudi škodljivo tako za posestnika drevesa, kakor za drevo. Za posestnika zato, ker bi trajalo dolgo, preden bi zrasle iz golega kola veje in vejice, ki bi cvele in rodile sad. Za drevo bi bilo pa škodljivo to zaradi tega, ker tak štrkelj nerad zarase (vsekakor pa se to dolgo ne zgodi), se začne večkrat sušiti in gniti. Na njem se naselijo često glive, ki pro-dro tudi v deblo ter povzroče gnitje, prehlad in nazadnje votlost drevesa, kar najdemo baš pri onem drevju, ki se je nepravilno obrezovalo ali obseko-valo, najbolj pogosto. Taka rana je često tudi vzrok, da postane drevo rakasto. Kakor ne odreže operater brez skrajne sile dveh delov telesa na enkrat, tako tudi sadjerejec (ali posestnik dreves sploh) drevesu ne bo prizadejal preveč ran na enkrat, vsaj ne na istem mestu (na isti veji). Ako hočemo odstraniti poleg veje A tudi vejo B, tedaj velja počakati, da se rana po veji A (pri b) nekoliko zaceli. Šele potem odstranimo vejo B. Prav tako postopamo glede veje C. Tudi tam je odstranjena veja pri L nad vejicami. Tvrdka 12347 3osip Pogačnik v Radovljici izdeluje obleke po angleški in francoski modi ter ima vedno v zalogi češko in angleško blago za jesen in za zimo. AKO ŽELITE poceni in dobro blago, oglejte si zalogo in izbiro raznovrstnih barv, firnežev, lakov, zidarskih plesk. čopičev, oljnatih šahih barv in ostale v to svrho spadajoče predmete edino pri 11626 DRAGO FRANZ Ljubljana, Stari trg 34. Točna postrežba. Danes dovršuje 40 let ugledni slovenski znanstvenik, profesor ljubljanske univerze g. dr. Franc Ramovš. Njegovo ime je sicer v širših krogih manj znano, tem večji ugled pa uživa v znanstvenem svetu in v krogu ljubljanskega vseučilišča, kateremu je dr. Ramovš po svoji znanstveni delavnosti, visoki erudiriji in osebnem vplivu, ki ga ima na slušatelje, eden najtrdnejših stebrov. Franc Ramovš se je rodil 14. septembra 1890 v Ljubljani, kjer je dovršil tudi osnovno in srednjo šolo. Vseučiliška leta so mu potekla ob marljivem študiju na Dunaju in v Gradcu. Leta 1914. je v Gradcu doktoriral iz slovenske filologije in komparativne indoevropske gramatike. Posvetil se je vseučiliškemu delu; 1. 1918. se je ha-bilitiral na graškem vseučilišču, leta 1919. pa je postal redni profesor novo ustanovljene slovenske Almae matris. Poslej z vnemo in z velikim pridom deluje na naši filozofski fakulteti. Prof. dr. Franc Ramovš je največji mafi naši zgodovinarji, k! naj bi ugotovili, ali je bil vodnjak za časa samostana boga- Delavci kopliejo jaške za ugotovitev geološke sestave terena tih sester Klarisinj — ali morda celo v starejši dobi. S. N. Novi most, kl veže Jugoslavijo lovsko nadoblastjo samostojno slo« yansko Velikomoravsko državo; naju« gu je bil Ljudevit Posavski v svojem epohalnem stremljenju, otresti si s til= Bika jarem nemškega gospodstva, znal združiti pod svojimi zastavami vsa ju« gosiovanska plemena od korotanskih planin pa doli do bolgarske meje, bo« reč se tako za one ideale, kojih sicer nepopolno, a bistveno uresničenje je po 1100 letih doživela baš naša gene« racija. Na ozemlju pa, ki je v oni dobi $e spajalo, popolnoma in izključno od Slovanov naseljeno, severne in južne Slovane, sta Pribina in pozneje njegov sin in naslednik Kocelj kot slovanska Imeza in vladarja vladala svojemu slo« iranskemu ljudstvu. V vso to velezani« mivo epoho naše preteklosti pa sijejo »vetli in osvežujoči žarki onega slo« danskega bogoslužja, ki sta ga solun« t»ka brata sv. Cirii in Metod v dosled* nem in neizprosnem boju proti nem* iki cerkveni organizaciji i na Veliko* moravskem i v Kocljevi državi vpelja* la in tako vkoreninila, da se more, če* tudi več kot tisoč let zatrto, v mladi kraljevini Jugoslaviji počasi zopet na novo razvijati, dokler se ne razvije do nekdanje časti in veljave. Vse to mora vedeti in vsega tega se tudi zavedati, kdor gre prvič v Apa« če in Apaško kotlino, kdor obišče pr« vič Prekmurje in si tako vedno bliže ogleda svet m ljudi okoli Radgone. Ako hočeš z ene same točke pretež« ni del te prelestne naše obmejne po* krajine pregledati, stopi s kolodvora Slatina Radenci na bližni, samo pol ure hoda oddaljeni Kapelski vrh, h Kapeli, ki še vedno kaže s svojim starim, pr« votnim naglasom v ono znamenito 9. stoletje, ko so tod škof Metod in nje* govi duhovniki pod Kocljevo patro* nanco gradil kapele in cerkvice, širili novo vero v slovanskem jeziku in ta« ko rušili vpliv tujih nemških misijo« narjev. Oglej si pa tudi okroglo ogra* jeni bližnji gradišči »Mali in Veliki Kocelj«, ki s svojima imenoma še da* nes hranita spomin na slavne Kocljeve čase! Proti severu in severovzhodu vi« dimo preko Radinskega vrha našo Gor« njo Radgono s ponosnim gradom na vinorodnem hribčku in sedaj avstrij* sko Radgono, v ozadju pa hribovje Kloch (Kiek), ki slovi po svojih vin* skih goricah. Na jeziku, ki ga kot ku* rijozum smešne državne meje tvorita Mura in njeni levi pritok Kučnica, za* gledamo na avstrijskih tleh premožne slovenske vasi: Potrna, Žetinci, De* donci, Zenkovci, Gorica in Stara Nova vas; v zarezi pa, kjer prehaja Klekv severni gorati del Prekmurja, blešči bela cerkvica sv. Ane na Igu, tudi že y Avstriji. Pri ugodnem vremenu pa gledaš izpred Kapele celo svetlo gladi* no Blatnega jezera, kjer je nekdaj ob reki Zali stal Pribinov grad, poznejši IBlatograd. Impozantna panorama se nam od* pre, ko se ozremo na »Goričansko«, gorati severni del Prekmurja. Iz rav* nine se dviga holm za holmom skoro v polkrogu više in više do državnega tromejnika in do štirih markantnih hribov: Beli breg, Srebrni breg, Brez* nov breg in Kobilji breg; cerkvica za cerkvico se dviga s teh hribov in hol* mov; poleg »papinskih« cerkvic sv. Helene, sv. Sebastijana in sv. Benedik* ta nas pozdravljajo »evangeličanski« Bodonci, Puconci in Moravci. Ravni, večji del Prekmurja se raz* prostira pred nami, podoben nepre* glednemu, valovitemu morju. Njegova metropola Murska Sobota je sicer od in Avstrijo pri Gornji Radgoni ni in Bogojini, v Dubrovniku in Tur* nišču, v Beltincih in Črenšovcih in v Dol. Lendavi; vidimo pa tudi, da to naše Prekmurje prehaja preko Mure sem do zadnjih odrastkov Slovenskih goric, da prehaja nadalje preko umet* no ustvarjene državne meje pri Kuč* niči in Muri v Apaško kotlino tako, da vsa ta p.estra in pisana pokrajina okoli naše Gornje Radgone in avstrij* skega Radkersburga tvori eno samo, motno obolje, to katerega to proti* naravno in zato samo začasno izrezali slovenske vasi na ozemlju med Muro in Kučnico. Premožni posestniki v teh vaseh imajo skoro vsi vinograde v na« ši državi; po svoji narodnosti spadajo k slovanski državi, a naši nasprotniki so dosegli, da morajo njihovi otroci posečati nemške šole v Radgoni, da se v šoli učijo moliti samo nemško, dasi doma molijo izključno slovensko; še čitljivi slovenski napisi na kapelicah in svetih znamenjih ob glavni cesti in ob stranskih poteh jasno pričajo o narod* ni pripadnosti onih, ki v teh vaseh bi* vajo še izza Kocljevih in še starejših časov. Stoječ ob krasnem mostu, ki veže našo Gornjo Radgono z očitno propa* dajočim avstrijskim Radkersburgom, gledaš ob deroči skrbno regulirani Mu* ri navzgor, oziraš se v širno ravnino, po Apačah imenovano Apaško kotli* no, ko je prebivalstvo je bilo v zadnjih sto letih ponemčeno; misli pa gredo dalje ob reki .višje do njenih izvirkov. Tam gori, sedaj sredi trdonemškega ljudstva še danes imena rek, potokov in gora, imena mest, vasi in livad pri* čajo, da so tam nekdaj polje obdelo* vali, gozdove krčili, svojo živino pasli in čebele redili naši slovanski predniki, in ime »Krabaten«, da so med njimi bili tudi Hrvatje. Tam gori so bile nekdaj naše meje. Sedaj gredo tu ob Muri v okolici Rad* gone. Toliko zemlje in ljudi smo izgu* bili. ker se velikopotezne koncepcije velikih Slovanov v 9. stoletju, četudi začasno deloma uspešno izpeljane, ob pritisku močneiših nasprotnikov stal* no niso mo^le držati. Kar je zemlje in ljudi po njih nam tod še ostalo, mora tudi po utripu svojega srca, po sili svo* jega razuma postati skoz in skoz — zopet naše! Dr. Fr. Mišič. itd. pred zasenčanjem in zarastjem; da vzgojimo gosto krono in s tem lepo senco na vzhodni, južni ali zahodni strani, kjer pač senco najbolj rabimo: dopoldne, opoldne ali popoldne; da obvarujemo drevo pred zdivjanjem; da dosežemo in ohranimo rodovitnost ali vsaj bujno cvetje drevesa itd. Najbolj priporočljivo je, da obreže-mo drevo zdaj, ko smo obrali z njega sad. To je priporočljivo letos, ko je sadje zrelo za več tednov prej, kakor druga leta. Sadno drevje se nahaja letos še v tako bujnem stanju, da se bodo rane še lahko zalile in v glavnem zarasle. Če obrežemo sadno drevje zdaj, dosežemo nastopne ugodnosti: 1. rana se do zime zaceli. Zato pridobimo na času. 2. Zaradi manj bujnega kroženja soka po vejah ter hladnejšega vremena in vlažnejšega zraka izguba soka potom rane ni tako velika, kakor spomladi in poleti. 3. Dotok soka v odrezano vejo se umiri ter se 4. usmeri v drage, ostale veje ln vršičke, ki jih obenem okrepi za vigred. 5. Zdaj, ko ima drevje še listje, lažje presodimo pravilnost krone, odvisnost posameznih vej, kakor spomladi, ko je drevo brez listja. 6. Spomladi napravimo v sadnem drevju lahko večjo škodo s tem, da pokvarimo pri obrezovanju sadne popke, ki jih nastavijo posebno hruške na vse zgodaj. Obrezovanje drevja, posebno sadnega se mora vršiti po gotovih pravilih (pomoloških), ki se jih seveda čez noč ne da priučiti. Glavno pa je, da imamo drevo pred očmi vselej kot živo bitje; kot živ in važen del drevesa pa tudi vsako njegovo vejo in vejico. Baš v tem pogledu se pri nas veliko greši. Sadno drevo poznamo navadno samo tedaj, ko ima sad. Kadar se pa spravimo nadenj, ga obdelamo tako z žago, ali celo s sekiro, da je strah. Ne smemo se čuditi, če to stori kmet. Kmetu je drevo — drvo. Kakor se lahko seka in kolje drvo, tako približno se sme delati tudi z drevesom. Saj drevo pri sekanju nič ne vpije, se niti ne zvije, da bi pokazalo bolečine in življenje. Ne smelo bi se pa vršiti slično obrezovanje in obžaganje drevja tam, kjer vršijo v to strokovno naobraženi ljudje ali kjer se vrši to vsaj pod strokovnim vodstvom. »Obrezana« dreve- ŠAH Urejuje dr. Milan Vidmar Med one mlade mojstre, ki pridejo ▼ Toštev za največje časti v Šahovskem svetu, t te jemo tudi Američana Kashdana. Kashdan se je že opetovano odlikoval ▼ manjših ameriških turnirjih. Aljehin, ki ima bister pogled za šahovske talente, je prorokoval, da bo Kashdan svoj čas postal prvak sveta. Za nas bo zelo zanimivo opazovati nadobudnega Američana na turnirju, ki se ga udeležuje tudi naš Pire. Šahovski klub v Frankfurtu praznuje te dni svoj jubilej. Priredil je ob tej priliki mojstrski turnir, ki je pričel 6. septembra. Res je, da ta turnir ni prvovrsten Združil pa je več mladih talentov, razven tega more pokazati tudi velemojstra Njemcovica. Kashdan je pred kratkim igral v Berlinu na manjšem turnirju štirih mojstrov. Dosegel je prvo mesto. Dvakrat je premagal celo Samischa, ki je gotovo najmočnejši mlajši nemški mojster. Naše šahiste bo gotovo zanimala igra konkurenta našega Pirca. Zato prinašam danes eno izmed berlinskih dveh partij Kashdana proti Sa-misehu. Beli: samiseh Črni: Kashdan 1. d2—d4 Sg8—f8 2. c2—c4 e7—e6 3. Sbl—c3 Ta poteza je baje močnejša od Sgl—fS. Skakač zasede takoj polje e4, ki je v modernih indijskih obrambah silno važno. Odkar pa je spomladi v San-Remu Njem-covič v tej varijanti kot črni briljantno premagal Bogoljubova, je ocena poteze postala nesigurna. 3............d7—d5 Mladi Kashdan igra stare stvari. Po hipermodernih prvih dveh potezah daje tretja igri takoj ortodoksno lice. 4. Lcl—g5 Sb8—d7 5. e2—e3 c7—c6 Orni bi očividno rad igral obrambo velikega svojega rojaka Pillsbury-ja. Ta obramba ima sloves velike solidnosti. Brez dvoma je ena najboljših v ortodoksnem dam-gkem gambitu. 6. a2—a3 ..... Samischu ni prav, da črni pripravlja Pillsbury-jev izpad Dd8—a5, ki bi sledil na 6. Sgl—f3. Pohlevna njegova poteza preprečuje Izdatno nameravani izlet črne dame. Razven tega pa je v damskem gambitu baš a2—a3 poteza, ki dostikrat izdatno ojačuje napad. 6............Lf8—e7 7. Ddl—c2 ..... Naperjeno proti Sf6—e4. Beli namerava Igrati trdnjavo na dl in na ta način otež-kočiti osvobodilne poteze c6—c5 in e6—e5, ki so v obrambi damskega gambita vedno važne. 7............0—0 8. Sgl—f3 a7—a6 9. Tal—dl Tf8—e8 10. Lfl—63 d5Xc4 Črni je čakal na potezo Lfl—d3, da prisili belega lovca k izgubi tempa. Za ta tempo, ki ga lovec zgubi s tem, da v dveh potezah prido od fl na c4, namesto v eni sami, se norfialno v modernem damskem gambitu razvija tiha, toda ljuta borba. 11. Ld3Xc4 Sf6—d5 12. Lg5Xe7 Dd8Xe7 13. Sc3—e4 ..... V boju za svetovno prvenstvo proti Ca-pablanci je Aljehin prvikrat igral to intere-santno potezo. Beli ne pusti zamenjati skakača na c3, ker bi črni potem prišel do osvobodilne poteze e6—e5. 1 3............b7—b5 14. Lc4—a2 ..... Sedaj je jasno, da a2—a3 ni bila izgubljena poteza. Grilnfeld je pred leti opozoril na možnost, spraviti lovca preko a2 na bi za belo damo, ki potem izdatno ogroža kraljevo krilo črnega. 1 4............Lc»—b7 15. 0—0 Ta8—c8 16. Tdl—cl ..... Samiseh je, kot običajno, otvoritev igral tzbomo. Tu pa je vseeno izpustil močnejšo potezo Sf3—e5!. Jasno Je, da črni skakača na e5 ne bi bil mogel vzeti, ne da bi zašel V obupno pozicijo. 1 6............Sd5—f8 17. Sf3—d2 ..... Beli vzdržuje pritisk na polje e5 zato pa popušča v sredini, kar črni takoj izkoristi. 1 7............e6—e5! 18. Se4—g5 ..... Peen: Ali se sme v ljubezni lagati? Prebiram v »Narodu« tisto zadevo in je kar zanimiva. To je: vprašanje ne, toda odgovori. Nekateri so tolikanj ganljivi! Posebno tisti mi ugaja, kjer gospodična kliče na kraju nekega Leona k raportu. Ubogi Leo! Seve, vprašanje tudi ni karsibodi. Jaz za svojo osebo sem ga že rešil; ni tako težko. Saj je napisano na naslovni vi-njetij Sme in ne sme! Iz hudih za-devščin sta vedno dva izhoda, še sveto pismo, ki je dokaj učeno, pozna včasi dve stezici! N. pr.: »človeku ni dobro samemu biti« in »bolje je, da človek ostane tako«! Ali pa: »bodite nedolžni kakor golobje« in seve »zviti kakor kače«! Lojz Resnik je klepal četrti semester tehnike, ko je prekrižala njegovo pot gospodična Vera. Ne da bi dotedaj ne l il poznal ženske! Narobe! Lojz Resnik je bil duhovit mladenič, udeleževal se je akademskih krokarij, pel je bariton in pri ženskah je bil priljubljen. V glavnem zavoljo kodrastih las, krepke postave in galantnih besed. Tudi je dobro plesal. Deber plesalec pa ima — oprostite! — vedno »vor«. Kako sta se spoznala? Padla sta si v Zsgleda zelo Jako, pa vendar ne da pravega uspeha. Bolje je bilo 18. La2—bL 18 ...........Te8—f8 19. La2—bi e5Xd4! Orni se ne boji. Na 19. .... . h7—h6 bi beli seveda igral Sg5—e4 z ostrim napadom. 20. Sg5Xh7? ..... Pametneje je bilo 20. e3Xd4 čeprav bi črni potem lahko igral c6—c5. 20............d4XeS 21. Sh7Xf8 e3Xd2 Mladi Američan igra silno hladnokrvno. V komplikacijah, ki so naenkrat nastale, vidi očividno do dna. 22. Sf8 X d7 o lastnem okusu in individualnosti, ne da bi se zaradi tega oddaljila od splošne smeri. Tudi v barvah je velika izbira, dasi stoji $e vedno ▼ ospredju modnega zanimanja črn plašč, ker se da črno ogrinjalo uporabiti za vse priložnosti Najbolj se je uveljavila rjava barva, ki jo vidimo v vseh »porablja najpopolnejša sredstva moderne kozmetike Leddanua-preparate u M tadehijejo pod nadzorstvom zdravnikov ta kemikov. — Ti preparati Imajo v sebi »lecithi« glavne prvine kožnega tkiva, živčevja in krvnih žiL Obnavljajo kožo, nadalje odpravljajo mozole, solnčne bi jetrne pege ter ostale madeže kože. LECIDERMA-KREMA LECIDERMA - MILO LECIDERMA PUDER LECIDEKMA-KREMA sa prsa ■o »IravnlSko kozmetično na znanstveno podlago oprta sredstva za negovanje obraza ln prs. 283 Dobiva se t vseh lekarnah, drogeriiah odtenkih, od svetlega »peščenega« tona, srednje močne »havana« - barve, rdečkaste siene do globoke »zamorsko« - rjave barve, ki je skoro črna. Cenimo tudi razna temnozelena blaga, ki jih moremo izvrstno garnirati s sivo ali rjavo kožuhovino, lepo pa se jim tudi podaja črna krznena oprema. Priljubljena modna barva je letos vinsko rdeča. Naša prva skica predstavlja moderen baršunast plašč, čigar originalna zvonča-sta oblika nastane s tem, da smo v hrbet vložili dolge, spodaj zvončaste proge. Plašč je črne barve in opremljen z osenčenim prezijanskim krznom v obliki visokega ovratnika in širokih manšet. Jako priljubljeni so razni klmonasto ukrojeni paletotni plašči, izpod katerih se vidi še obleka, kar učinkuje mikavno in mladostno. Druga naša skica kaže rjav plašč z opremo iz dolgodlake kožuhovine, ki sestoji iz dolgega ovratnika in modernih manšet na komolcih. Plašč, ki ga nosimo za štrapaclranje hi na promenadi, vidimo na naši zadnji sliki. Ukrojen je iz temnozelenega blaga ln opremljen z nutrjo, ki je izredno trpežna. Sprednji del plašča ie zvončasto urezan, kožuhovinasti rokavi pa so široko nabrani. Potkrogla na gladki podlagi se zde nove ploščate ročke, ki so potrebne za vsako malo zbirko kaktej. Z ozkim in dolgim »kljunom« teh kanglic dosežemo vsak, še tako oddaljen lonček, ne da bi pri tem razlili vodo, kar se pri drugačni obliki kanglice lahko zgodi. Te kanglice izdelujejo v živih barvah, tako da se iz-' vrstno podajajo k stilu kaktejske etažere. Kakor stare iranske kanglice za olje napolnjena z malimi, okroglimi kaktusi, lepo krasi vsako moderno sobo. Te posode so izdelane iz porcelana ali iz glins, zadnje čase tudi iz svetle kovine. Take medene posode se montirajo na živobarv- ni leseni plošči. Zdravniška posvetovalnica G. R. G. v Lj. Ad 1. Tem težkočam utegne biti vzrok preobčutljivost živcev, zla« sti onih, ki so namejeni krvnim žilam in žle» zam (nosna in očesna sluznica). Tedaj re* agira sluznica že na dražljaje, ki so z* druge ljudi docela indiferentni. Kaj je tej preobčutljivosti vzrok, je težko povedati brez osebne preiskave, morda pa ste, če upoštevamo vaše tretje vprašanje, sami na« šli pravo diagnozo. Ad 2. Tudi pri malo« krvnosti opažamo celo poleti »mrzle noge«. Sicer so znaki ti«le: bleda koža ta blede vidne sluznice, omotica, izrazita utrudlji« vost, šumenje v ušesih, močno utripanje srca. Število utripov je zmanjšano, preiska« va krvi pa ugotavlja zmanjšanje krvnega barvila in znižanje števila rdečih krvnih telesc. Ad 3. Zelo izdatna in redilna hrana ki ne vsebuje dražečih začimb. Črtajte ko« fein, nikotin in alkohol z jedilnega lista. Redno gibanje v svežem zraku. — Ga. A. P., Ljubljana. Kolikor se pač da sklepati iz Vašega popisa, gre verjetno vsaj za tež« ko obliko nevrastenije, morda celo — toza« devno bi morala biti opazovanja točnejša — za začetno duševno boležen. Čisto goto« vo je, da normalen človek ne bo reagiral s takim načinom, recimo preziranja m oma« lovaževanja, nenormalna je tudi nedosled« nost v mišljenju, če je obnašanje v sprem« stvu drugačno. Toliko v splošnem, potsn« kosti bi mogel povedati le psihijater, ki mu dajete priliko osebne preiskave bolni« ka. — »Maribor«. Pojdite po svet k speci« jalistu za živčne bolezni ali pa sploh k zdravniku, ki mu v vsakem oziru zaupajte. Trdna vera v zdravnika, ki Vam bo čisto gotovo pomagal in trdna volja, iznebiti se vseh teh nadlog, je glavni pogoj za popol« no ozdravljenje. — »A. B. S.« Z gnojem pomešana sluz se izloča iz vnete sluznice (katar dotične sluznice). Možno je, da ga je povzročilo obolenje drugega organa ali pa lokalno vnetje. Kaj je neposredni vzrok takemu vnetju, ugotovi le bakteriološka preiskava te sluzi. Vendar pa takšen katar ni dokaz za Vašo domnevo. — J. P. L. Ponavljajoča se obolenja kože kakor jih Vi opisujete, imenujemo izpuščaj (ekcem). Včasih najdemo kmalu vzrok, pogosto pa nam ostane prikrit. Verjetno je, da se bo zopet povrnil, vsaj toliko časa, dokler ne odpade faktor, ki ga izziva. Imate poklicno opravljati s snovmi, ki morda dražijo ko« žo? Je prebava v redu? Proti ev. zaprtju morate jemati zdravila. Zdravljenje kožne bolezni spada v roke zdravnika, ki mora potek bolezni nadzirati. — Ga. M. M. na V. O Vaši bolezni smo že poročali. Malo« krvnost je najbrže vzrok (in ne posledica) bolezenskim spremembam. Če hočete po« moči, se morate že potruditi k zdravniku. Če nimate sredstev, pa pojdite k svojemu okrožnemu zdravniku, ki Vas bo zdravil brezplačno. >Ja daljavo Vam ne moremo dati drugega nasveta. Če je potrebna bol« niška oskrba, plača itak Vaša občina vse stroške. — G. C. D. v D. pri Ž. Če se po« javijo leto za letom redno izpuščaji na ro« kah itd. je zelo verjetno, da je temu vzrok vselej isti. To vemo, da povzročajo različ« ni jegliči (Primulaceae) pri nekaterih lju« deh takšne kožne spremembe. Zakaj ne pri vseh? To si razlagamo z nekako konstitu« cionalno preobčutljivostjo, kakor je to tu« di pri drugih boleznih. Če je afekcija že tu, tedaj jo lečite po navodilih zdravnika. Sicer je važnejša profilaksa. Ako gojite doma te cvetlice, jih boste morali nado« mestni x drugimi. Prav tako bo morala de« klica menjati kopališče. Tsdi v Ljubljani imamo to nadlogo. — G. K. VI. v V. N. Po sedanjem opisu bi mislili najpreje na kake nevralgične bolečine, ako izžarevajo v čeljust in celo v lehtL Bezgavke dolžimo, da o priliki prepuščajo različne bolezen« ske kali, ki krožijo po telesu in se nekje naselijo, na kar oboli organ ali telo. Če pa imate tudi težave s srcem, bi Vam na« svetovali, da se pustite o priliki v Mariboru ah Ljubljani vsestransko preiskati. Pripo« ročali bi rentgensko pres viti je vanje prsne« ga koša, če je ono utripanje srca tudi zares nervozno. Ne smete pa nestrpno čakati na nov simptom, da ne postanete hipohonder. — G. V. L. v Lj. Tuberkuloza tudi ne pri« zanaša očesu. Poznamo primere kombinira« ne tuberkuloze v prsnem košu (bezgavke krog sapnika) in očesa, dočim so aktivni tuberkulozni procesi pljuč bolj redki pri tuberkulozi zrkla. Tudi tuberkuloza v skle« pih in kosteh je bolj redka pri istočasni bolezni očesa. — »Sladkorna bolezen«. Za kontrolo bolezni je redna kemijska pre« iskava neobhodno potrebna. Preiskuje se voda kvantitativno na sladkor, vendar pa ta preiskava sama še ne zadostuje, ker ve« mo, da je rezultat kemijske preiskave urina negativen kljub zvišanju sladkorja v krvi. Zaradi tega je potrebno pregledati tudi kri na krvni sladkor, ker je ta način predle« danja zanesljivejši in bolj jKiraben. — Ga. M. R. v M. Ultra vijoličasti žarki so za člo« veško telo neobhodno potrebni Naraven vir solnčne luči jih stalno izžareva in je njih količna v višjih, gorskih krajih večja, v dolini pa manjša. Če ni soinca pa upo* rahljamo z velikim uspehom umetna sve« tila, ki dajejo še več teh zdravilnih ultra« gobic: ^Effl" * vijoličastih žarkov. Tudi koža reagira na to umetno obsevanje podobno kakor pri naravni solnčni svetlobi. Jasno je, da ne smemo tudi pri umetnem obsevanju nika« kor pretiravati. Oči ščitimo s posebnimi naočniki Križal 34. oblika latinskega glagola; 36. slog 18. stoletja; 37. glasnik, 38. kar pride po vojni; 39 srbohrv. nedoloč. števnik; 40. kratica; 42. podzemski hodnik; 43. švicarska reka; 44. hrib na Dolenjskem; 46. igralna karta; 47. sovjetski komisar. Navpično: 1. afriška gora; 2. prostor v cerkvi; 3. soli soliterne kisline; 6. grška črka; 7. merjenje človeškega telesa v policijske svrhe; 8. dalmatinsko pristanišče; 10. nemški politik; 14. ameriško moško kr- P oni en Vodoravno: 2. dalmatinsko mesto; 4 predlog; B. veznik; 6. obmejna postaja; 9. ždto; 11. osebni zaimek; 12. švicarsko mesto; 13. čebelnl samec; 14. dubrovniški šport, klub; 16. švedski novec; 18. azijska reka; 20. oblika frc. glagola; 21. morska žival; 23. roman Dostojevskega; 25. del obraza; 27. vzhodno indijski denar; 30. posledica gibanja vode; 31. kratica; 33. beograjski sp. klub; stno Ime; 16. ptičji samec; 16. sibirsko mesto; 17. nemški osebni zaimek; 19 del rastline; 22. mejna vas; 24. vzklik; 26. prestolnica evropske države; 28. bivši vladarski naslov; 29. Jugoslov. reka; 32. jadranski otok; 35. motorna znamka; 36. otok ob zapadli! francoski obali; 41. kratica; 45. medmet; 48. bolgarsko pristanišče. JHHii v e/J /TMt \ /bantm\ mu (»imcuK1; Postno voz\a^e Cf) U e^ e (B Teffi: Lepotna tovarna Kultura koraka naprej z ogromnimi korakL Mi, ki smo včeraj še lazili po zemlji, smo se danes kakor mušica dvignili pod nebo in lahko iz višine pet sto metrov pljunemo sovražniku na klobuk. Videti je, da je do nadaljnjega zrak napolnil vse glave in izrinil iz njih druge misli. Celo koketne ženske razpravljajo men tremi šiviljami in dvema pomočnicama o tem, da »zrakoplo-vi letijo samo zato, ker so napolnjeni 8 elektriko«, da se »Jefimov lahko dvigne deset miligramov visoko, če hoče< in še druge učenosti. Danes ali jutri bomo premagali težnost in zleteli iz atmosfere, mimo planetov in soinca, naravnost tja, kjer so po pričevanju ljudske modrosti hudičevi hrami. Toda kultura, ki nas je dvignila v srak, nikakor ni pustila v nemar naših domačih malenkosti. Ze zdavnaj je odnesla na podstrešje nagubana krila, kjer je mrčes tako udobno gojil svoj mladi zarod,^ zavrgla žametne prte, mehke naslanjače in debele, trdno pribite preproge. Nato je vse pometla, očistila in postavila v salon tako pohištvo, da te kar nič ne mika sesti nanj: oglato, trdo in neudobno. Namestu prejšnjega širokega, mehkega naslanjača z blazinami ob bokih, za hrbtom in pod glavo si je iz- mislila lesen, luknjičast stol, tako gladek in tako temeljito polakiran, da se ti zdi kakor bi pihalo skozenj. Povsod je higijena, povsod skrb za naše zdravje. Tudi lepota ni prav nič zapostavljena, o tem sem se imela priliko prepričati. V vseh večjih mestih obstojijo danes »lepotni instituti«, ki razpošiljajo svoje proglase po vsem zemljekrogu. Ti proglasi so sestavljeni lepo in prepričevalno, s popolnim razumevanjem estetičnih zahtev vsakega posameznika. »Najpopolnejša lepota ni mogoča, če je poleg nepravilnih črt lica vaša koža hrapava in pokrita s pegami, ogrci rdečimi mozolji.« Mar to ni res? Kar vzemite melsko Venero, napravite ji po licu nepravilne črte in pokrijte njeno kožo z mozolji _ koliko bo še ostalo od njene toliko hvaljene lepote? Proglas se konča z dobrim svetom in tolažbo: >Da odstranite vse te nedostatke, ki so bič vašega življenja, morate takoj naročiti naše mazilo »Krasotin« (ste kleničica — pet rubljev, dve stekleni-čici — deset). Po njegovi dvodnevni uporabi bo vaša lepota dosegla^ tako stopnjo, da se vam bodo mnogi čudili. Priporočamo tudi naš puder »Kra-sotin« (škatlica — rubelj, dve škatlici _ dva rublja), ki da vašim črtam takojšnjo inleligenco.c Dalje sledijo zahvale nadvojvodinje Podvaršavske, kneginje Špukferboten, grofice Afanasjeve in baronice Ivanju-kove, v katerih te spoštovane dame govorijo o svojem popolnem prerojenju. »Odkar je moje lice zaradi štirih ste-kleničic vašega cenjenega mazila dobilo privlačno silo, mi je postalo življenje prava čaša naslade. Pošljite mi še štiri spoštovane stekleničice in tri škatlice vašega cenjenega pudra.« Včasi razpošiljajo lepotne tovarne namestu proglasov cele kataloge, ki jih v dveh dneh ne prečitaš. Česa vsega tam ni! Z nadnaravno iznajdljivostjo so avtorji tega kataloga uganili najbolj nepričakovane in komaj dosegljive neprijetnosti, ki bi utegnile škoditi vaši lepoti. Tam so čudovite reči in za preprostega človeka kar nerazumljive. Tako je, na primer, prav gotovo ze-1> koristen > aparat za upehan je nosu«. £ ane namreč šestnajst rubljev, v škatlici z rdečo podlogo pa je pet rubljev dražji. Res ne razumem, kaj na to pomeni. Ali mora imeti krasotica tak nos, kakor da bi bil upehan? Čutim, da je katalogovo zrno padlo na kamenita tla. Francozinja, ta bi že razumela Toda kje se nam, ki nas je sama lenoba, ljubi utrujati nos' Potem sem našla v katalogu »paličico za jemanje smeti iz oči«. Trinajst rubljev, v škatlici z rdečo podlogo — osemnajst. Kakšna opreznost! Tu vendar ni govora o svetopisemskem brunu, ampak kvečjemu o drobtinici. In taka skrb! Jaz sem sklenila brez odloga kupiti paličico in to celo v podvlečeni škatlici. Bom vsaj zastran smeti v očesu lahko povsem brez skrbi in mirna. Za smetjo je prišlo na vrsto »mazilo za pomlajevanje vek«. Tu so obljoblja-li, »da se po dvodnevni uporabi vaše trepalnice tako pomladijo, da vas celo znanci spočetka ne poznajo«. Takoj sem si predstavljala, kako grem po »dvodnevni uporabi« po ulici. Znanci se strahoma umikajo v stran in ne odzdravljajo na moje pozdrave, ljudje, ki prihajajo mimo, pa pripove-nejo osemnajst rubljev. »Za Boga, poglejte no, kako mladostne veke ima ta stara baba! Vrag vedi, kaj je to!« Še precej čudovitih reči vsebuje katalog lepotne tovarne. V njem so celo tako čudovite in zapeljive stvari, da sem jim najrazumnejša ženska komaj upira. Na primer »plavičja voda, ki daje očem izraz«. Ali se bo našel na svetu človek, ki bi odklonil vodo te lepe poljske cvetlice? Samo vedeli bi radi, kakšen izraz očem prav za prav daje? Človeške oči so zvit stroj in vam lahko napravijo tak izraz, da ne boste zanj plavičji vodi prav nič hvaležni. Poleg tega je še kavčukasti nagobčnik, ki ga je treba nadeti ponoči in zaradi katerega ne dosežete samo graci- oznosti na obrazu, ampak po vsem telesu. En nagobčnik stane štirideset pet /ubijev, par pa devetdeset. Podvlečene škatlice za dva nagobčnika skupaj stanejo osemnasjt rubljev. Obstoja tudi aparat za natezanje ušes. Tega uporabljajo predvsem čevljarski mojstri, ki imajo mnogo vajencev. Je zelo poceni reč. Stane namreč osem rubljev za vsako uho, podvleče-na škatlica za oba skupaj pa štiri rublje. Torej ceneje kakor navadna repa. Kakšna tolažba pa tudi je, če imate ušesa, ki jih lahko po mili volji in potrebi raztegnete kakor kavčuk. Kultura zahteva tudi mnogo žrtev. Ako nočete biti zaostala in zavržena, potem si izposodite poldrugi tisočak in kupite vse v podvlečenih škatlicah, čeprav vas po dvodnevni uporabi ne bo noben znanec več spoznal in vam noben pošten človek ne bo podal roke, da, ^e celo lastni lakej vas bo vprašal: »Gospa, h komu ste pa prav za prav prišli ?< Potem pa sedite in napišite lepotni tovarni zahvalno pismo nadvojvodinje Sevrjugine: »Hvala za pomoč. Tudi moj mož, grof Sevrjugin, in hči, baronica Sevr-jugina, se vam zahvaljujeta, zakaj že dva dni me ne poznata več. Izrabljam vso srečo, ki mi jo omogoča moja lepota. Pošljite še sedemdeset pet ste-kleničic za ugladitev trojnega pod-bradka in dve škatlici s svileno pod-vlako.« Humorist na velesejmu Za katere stvari se je navduševal Peen? Takoi pri vhodu v lovsko razstavo (a je raznežil jelen, ki je dobil pri na-pačenju rahitis v prednje noge! Komaj se ga je odkrižal, že ga je obdelovala ta prijazna stvarca: Merjasca ni opazil, ker je bh.ru v po-festno temo, pač pa je občudoval ogromno množino vodnih ptic, čepečo ▼ svojih ponesnaženili gnezdih, kar je Očarljivo, natančno imitirano ... Med razstavljenimi domačimi živalmi se je seznanil s tole, dosedaj neznano mu vrsto ... Ker je umne glave, je napisa! na bel list papirja z velikimi črkami besedo: Nič! Nabodel je list na palčico in jo postavil v steklenico. S tem orožjem se je uspešno branil. Hotel si je ogledati pse, pa so mu pojasnili, da so trajali samo en dan. Srečal je gospoda Ago, ki ga je ves navdušen vlekel k Vidmarju, da si ogleda zanimivo ljubezen oziroma prijateljstvo med opico in mačko. »Afna drži mačka v naročju, ha, ha, pomisli, ali ni to simbolično?« Ko je prehodil šumarsko, ribniško, strojno, pohištveno, misijonsko in ne vem še kakšno razstavo, se je utrujen poiskal počitka pri Bonu. Ni mu bilo dano! Najprej ga je napadel tale gospod: KMETIJSKI VESTNI Izboljšanje domače govedi Ustanovitelji živinorejske zadruge »Ju-gomontafon« so si nadeli nalogo, kakor so obvestili javnost s posebnim oklicem v časopisju, da bodo širili po vsej državi rejo čiste montafonske pasme. Ker so se pa pojavili pomisleki proti tej pasmi zlasti v pogledu znane nagnjenosti montafonske govedi k jetičnosti, o čemer imajo razne strokovne šole (Št Jurij, Maribor in drage) ter številni zasebm rejci prav bridke izkušnje, so zagovorniki montafoncev iz-premenili prvotno pot širjenja čistokrvne živine in trdijo danes, da gre le za vce-pitev žlahtne krvi domači, iz vseh mogočih pasem nastali živini, ki se naj tako izbolj-Sa v pogledu mlečnosti. Pred 43 eti, ko se je prvič pisalo o tej pasmi pri nas, se je kaj malo vedelo o jetiki sploh in o odnošajih mleka jetičnih krav do ljudskega zdravja. Posebno malo »e je vedelo o tisti vrsti jetike, ki ji pravimo škrofuloza in ki izvira večinoma od mleka in mlečnih izdelkov jetičnih krav. Takrat sp "ideli strokovnjaki le dobro molznost montafoncev in so pač sodili, da bodo prenesli čisti plemen j aki to lastnost na križance med njimi in domačo pasmo. Ni jim bilo zameriti njihovega zmotnega naziranja. Danes je pa veda o dednosti že toliko napredovala, da kaže vsakdo, ki pri zboljševanju pasem misli tako, kakor so mislili pred pol stoletjem, da ne gre vzporedno z napredkom vede. Nauk o dednosti, ki je podlaga vsake ■motrene vzgoje novih vrst, bodisi v živalstvu ali v rastlinstva, nas tiči, da se mnogo lažje podedujejo slabe kakor dobre lastnosti. Tudi pri montafonskih križancih se je pokazalo, da se je nagnjenost k jetičnosti v večji meri podedovala kakor pa obilna mlečnost Prvi potomci uvože- Raznih atrakcij si ni ogledal iz umevnega vzroka: vstopnina. Pač pa je kot pristaš vsakovrstnih gibanj posetil: vrteče kolo, vse vrtiljake in avtodrom. Glejte ga, kako sigurno upravlja svoj športni voz v spremstvu mlade dame, ki ji je, slepar, počečkal obraz! Že ve, zakaj! Zanimali so ga razni poučni prizori na veseličnem prostoru. N.pr. je videl uglednega gospoda, ki je med streljanjem v tarčo, naslonjen na puško krepko — zasmrčal in ga prebudil šele sejmski stražnik. Prizor je bil, bi dejali, mikaven. Ker pa gospoda mnogi poznajo — ga ni v tej pozi narisal. nih plemenjakov so bili še več ali manj odporni, dočim sta podnebje in hlevska reja po enem letu že toliko vplivali na tuje plemenjake, da so pričeli bolehati in so plodili bolehav zarod. Če so že tuji pleme-njaki kmalu opešali, kaj šele imamo pričakovati o doma vzrejenib čistih monta-foncih, s katerimi se hoče oplementi naša domača goved. Nikakor ne gre, da bi se tolažili, češ, saj ni zadeva z jetičnostjo tako nevarna, kakor se piše. Znano je, da je jetika tiha in počasna bolezen, goveja jetika je največ jetika žlez, za katero ni posebgih vidnih znakov in živina je često zalita prav tako, kakor so škrofulozni otroci dobre reje. Bolezenskih klic pa ie polno telo, iz katerega prehajajo v mleko. Slabotni otroci, ki jedo tako mleko ali celo sirovo maslo, dobijo namestu zdravja kal nove bolezni Veljalo bi pregledati ves materija! montafonske plemenske živine po živino-zdravnikih, saj se je izrazil odličen rejec montafonskih molznic, da dobro ve, da so njegove krave j etične, da pa dajejo mnogo mleka, ki ga v bližini mesta kaj lahko proda. Prepričan sem, da je tak zlohotni primer osamel, vendar pa verjamem, da imajo tudi drugi rejci okužen plemenski materijal, ne da bi sami vedeli za to, in da so pri dobri reji svojih montafoncev prepričani o njihovem zdravju. Poedini rejci - športniki za splošno sodbo niso odločilni. Zakaj pa obolevajo montafonci pri nas za jetiko? Zato, ker so že od narave nagnjeni k tej bolezni in so mimo tega tudi življenski pogoji pri nas povsem različni od pogojev v montafonski dolini. Prav zato tudi na Goriškem in v Italiji uspeva ta pasma. Tam živijo od pomladi do jeseni na paši, dočim se redi pri nas goved večinoma v hlevih, ker za tako pašo pri nas v nižinskih legah, razen v Prekmuriu, kjer zato tudi uspevajo simodolci, ni pogojev. Zato moramo pri nas posvečati vso paž-njo na izbiro domače živine, ki je vajena na našo hlevsko rejo. Pri govedoreji je gledati mimo mlečnosti tudi na rejo delovne živine, na vole. Splošno znano pa je, da 3 zaostajajo montafonski voli mnogo za dru- t gimi pasmami, tako glede moči kakor glede teže. Velika slabost montafoncev je tudi njih manjvredno meso. Prilike za živinorejo so žal pri nas take, da mora gledati živinorejec, da ima tako pasmo, ki tudi pri slami in pičli krmi ne opeša. Za naše gospodarske prilike zna-či moderniziranje hlevov in nabava močnih krmil mrtev kapital, ki se nikoli ne obrestuje, kaj šele povrne. Pa kje naj dobi kmet pri današnji krizi za vse to denaria? Uvajanje tujih pasem in dvomljivo zbolj-ševanje domačih mešanic z njimi je predrag poskus za naše razmere. Ali smo čudni: tuje, negotovo uvažamo, domače, že ustaljeno pa zametujemo! Na bivšem Štajerskem imamo udomačeno muropolj-sko pasmo, ki se je v zadnjih 25 letih uvedla in naglo razširila v nasprotju — z montafonci. ki jih že 40 let uvajajo, a iih imajo vedno večinoma le veleposestniki. Muropoljska pasma ustreza v vseh pogledih potrebam našega malega kmeta, ki tvori jedro slovenskega kmetijstva. Muro-poljske krave so dobre mlečnice, žive za vprego in pri hlevski reji ne zapadejo jetiki. Tudi pri slami in pičli krmi se prebijejo brez škode do pomladi, ko montafonske krave v sličnem položaju tako shirajo, da se nikdar več ne popravijo. Par muropoljskih volov doseže težo 20 meter-skih stotov in vrže po večletnem delu lep izkupiček. Kaj niso podobne prilike za živino na bivšem Spodnjem Štajerskem m na Dolenjskem, kjer imajo montafonske križance. Savinjska dolina proda mesarjem letno na tisoče najlepših teličk in jun-čkov, ki bi jih lahko kupila banska uprava za Dolenjsko. Kaj ni gospodarski greh, da gre denar za montafonske plemenjake b Cežtlc ko bi doma dobil' za isto ceno vsaj štiri muropoljske plemenjake ali te-lice? Star ir resničen je pregovor: ^oljSi Je vrabec v roki kakor golob :ia strehi. Tjdl za našo živinorejo velja danes v polni meri, ker ni denarja in ne časa za široKo-potezne in dvomljive poskuse. Tu ne gre za mnenje poedinega strokovnjaka, ne za rekorde posameznih veleposestnikov, nego za to, da se obvaruje naša živinoreja usodnih posledic nepremišljenega uvajanja pasme, ki za naše kmetske razmere ni primerna. Ker so zagovorniki montafoncey tako ponosni na svojo prakso ter hočejo potolči mojo »papirno učenost«, jim bodi povedano, da je treba za reševanje tsk.h vprašanj, mimo prakse, ki mi je nikakor ne manjka, tudi precej teoretičnega znanja. Torej teorija in praksa! Janko Kač. Nekaj o reji domačih zajcev Z mesecem avgustom se reja domačih zajcev glede oplojanja zaključi razen samic, ki dosežejo v tem času starost sedem, pri večjih vrstah pa deset mesecev. Nepravilno pa je oplojanje samic, ki so v tem letu bile večkrat oplojene in so mladiče vzgojile. Vzrok prenehanja % rejo Je menjanje dlake, ki se začne te mesece, posebno septembra. živali pustite v miru, ker potrebujejo potrebnih snovi za razvoj nove, za zimo potrebne dlake ter so v tem času zelo občutljive, tako rekoč bolehne. Vsak vzgojitelj naj bo torej obziren z živalmi ter jih obilnejše krmi, da lažje in poprej prestojijo menjanje dlake. Zelo priporočljivo Je v tem času polagati jim oljnata semena, kakor solnčnice, laneno seme in podobno, kar pospeši rast dlake in njeno kakovost. Vobče je treba plemenskim živalim polagati čim več redilnih snovi, ki pomorejo do pravilnega telesnega razvoja v kakovosti in lepoti barve, kar je za rejo velike vrednosti. Po menjanju dlake, navadno meseca oktobra, se dobro razvite rejene samice lahko dado oploditi, ako imate primerne prostore, da mladiči zaradi mraza preveč ne trpe. Nikoli pa ne silite k oploditvi mršavih in slabih samic. Pravilno oskrbovane in zdrave živali se dado z lahkoto oploditi tudi v zimskem času. Vsakega gojitelja dolžnost Je, da živali pravilno oskrbuje, da ustrezajo zahtevajoči obliki, posebno pa tiste, ki so namenjene za nadaljnjo rejo in v prodajo, da ne preseneča kupca z neustrezajočimi plemenja-ki, kar se dogaja. Želeti bi bilo, da zajce-rejska društva kontrolirajo pri članih živali ter podpirajo le tiste rejce, ki gojijo živali pravilno, ne pa izkoriščevalcev, ki so včlanjeni samo zato, da izkoriščajo ugodnosti kluba in društev ter kolikor največ mladičev prodajo neglede na njihovo kakovost in pravilno postrežbo, s čimer spravijo sebe in društvo v slabo luč. Kakor pri živinoreji vsake vrste, je potrebno tudi pri reji zajcev športnih rejcev, da se naše do sedaj iz inozemstva dobavljene zbolišajo, ne pa da propadajo. Vsak športni gojitelj stremi za tem, da pridobi samo lepe živali; zato skrbi za naraščaj takoj od začetka. Mladiči za razplod naj izvirajo iz maloštevilnega gnezda zdravih staršev brez napak. Velikega pomena je tudi čas sesanja, ki naj traja najmanj osem tednov, pri velikih vrstah pa še več časa Le takšne mladiče lahko gojitelj brez skr' i ponudi v prodajo, s čimer skrbi kot prsri rejec za ugled sebi in društvu, pri kr'.e-rem je včlanjen. Vse obsodbe so vredni izkoriščevalci, ki živali mučijo ter uničujejo s prepogostim oplojanjem in ki ne priskrbijo za živali potrebnih snažnih ter zračnih hlevov in zadostne hrane, da živali hirajo. Takšnemu rejcu naj društvo onemogoči vsako prodajo njihovih malovrednih plemenjakov. Gojiti moramo čistokrvne vrste, neustre-zajoče živali pa je treba izločiti iz reje. Med rejci naj vrše oglede hlevov in živali izkušeni rejci, ki jih določi društvo. Pri sejah je treba uvesti poučna predavanja iz lastnih izkušenj in iz dobrih knjig, da se privedejo člani k znanju prave reje, da bodo pravi gojitelji, ne pa mučitelji ubogih živalic, katerih reja Je najlepši šport, ki daje tudi korist. O zadnji razstavi domačih zajcev na velesejmu v Ljubljani moram kot večletni športni gojitelj priznati, da je bila izvrstno organizirana, in gre odseku Kmetijske družbe za rejo kuncev vse priznanje. Da so se nahajale na razstavi tudi slabe živali, ki niso ustrezale zahtevam ocenjevalne komisije, naj bo v pouk vsem gojiteljem, da je potrebna vestna reia. Dobrih plemenjakov se ne brani noben kupec, čeprav so malo dražji. I. š. Novi zakon o notarjih Že v četrtek smo v telefoničnem poročilu prinesii na kratko najvažnejše določbe zakona o javnih beležnikib (notarjih), ki ga je Nj. Vel. kralj podpisal. Glavne določbe novega, za vso državo enotnega zakona so naslednje: Kdo more biti postavljen za javnega beležnika. Potrebni so pod § 6. ti-le pogoji: 1.) da je kandidat državljan kraljevine Jugoslavije; 2.) da je svojepraven; 3.) da je dovršil 30 let; 4.) položil dipiomske izpite na pravni fakulteti v Jugoslaviji; 5.) da je po položenih izpitih prakticiral 5 let, in sicer najmanj 2 leti pri javnem beležniku, leto dni pri rednem sodišču, ostali 2 leti pa pri javnem beležniku, rednem sodišču, advokatu ali državnem pravobranilcu in končno da je 6.) položil advokatski ali sodniški izpit. § 8. novega zakona določa, da so lahko postavljeni za iavne beležnike, ako so državljani Jugoslavije, svojepravni in stari 30 let. brez drugih pogojev: državni pravobranilci, predsedniki okrožnih sodišč, predsedniki in sodniki višjih sodišč, vrhovni in višji državni tožilci ter njihovi namestniki in redni profesorji prava na univerzah, brez ozira na to, koliko časa so služili na teh položajih in čeprav nimajo prakse predpisane po tem zakonu, profesorji prava celo brez advokatskega, odnosno sodniškega izpita, potem sodniki sreskih, okrožnih in trgovskih sodišč, državni tožilci in njihovi namestniki, tajniki višjih sodišč s položenim sodniškim izpitom, kakor tudi načelniki, inšpektorji ln tajniki ministrstva pravde s položenim sodniškim ali advokatskim izpitom ter izredni profesorji prava na univerzi, ako so bili na enem ali več mest najmanj pet let, čeprav nimajo prakse, ki je v tem zakonu predpisana, a izredni profesorji prava tudi brez advokatskega, oziroma sodniškega izpita in končno advokati, ako so vršili advokaturo najmanj 5 let JavnobeležniSka mesta s« ustanove po določbi § 10. na sedežu vsakega sreskega sodišča. V srezih z večjim številom prebivalstva bo ustanovljenih v tem sedežu na vsakih 30.000 prebivalcev po eno javno beležniško mesto. Novo mesto pa se sme ustanoviti šele takrat, če se v istem srezu resnično dopolni število novih 30.000 prebivalcev. V srezih pa, kjer je že sedaj več kot 40.000 prebivalcev, sme minister pravde po zaslišanju pristojnega apelaeij-skega sodišča in pristojne javnobeležniške komore s uredbo določiti število javnobe-ležnjških mest, tako da pride na vsakih 20 tisoč prebivalcev po eno beležniško mesto. Imenovanje javnega beležnika izvrši minister pravde po pravilu na podlagi stečaja. V svrho zasedbe notarskega mesta bo notarska zbornica po Bprejeti naredbi ministra pravde v roku treh tednov po tej naredbi razpisala stečaj. Rok stečaja ne more biti krajši od meseca dni in ne daljši od dveh mesecev. Objaviti se mora stečaj v »Službenih Novinah< in v uradnem listu dotične banovine. Predpisane prošnje se izroče notarski zbornici, ki je razpisala stečaj, in sicer notarji, advokati, notarski in advokatski pripravniki j>reko svojih pristojnih zbornic, javni uslužbenci pa preko svojega predpostavljenega oblastva. Te prošnje odpošlje zbornica z obrazloženim predlogom pristojnemu apelacij-skemu sodišču, v čigar področju je mesto, ki se ima izpopolniti. Zbornica predloži prošnjo apelacijskemu sodišču s svojim poročilom in predlogom zbornice najdalje ▼ 15 dneh po preteku stečajnega roka, apela-eijsko sodišče pa ministrstvu pravde najdalje v 15 dneh po prejemu od zbornice. Pri oddaji mest bodo imeli prednost notarji tn notarski pripravniki. Važne preh*dne določbe. Vojni invalidi iz preteklih vojn, ki so dovršili pravne nauke pred proglašenjem tega zakona, morejo biti takoj po svojem sodniškem ali advokatskem izpitu postavljeni za notarje, Če niso pri njih podane splošne za preke, določene v § 9. (kakor n. pr. sodba kazenskega ali disciplinskega sodišča Itd.). Določbe tega zakona glede prakse in pogojev za polaganje izpita kakor tudi za dosego notarskih mest ne veljajo za vse one osebe, ki so v kraljevini že izpolnili zahteve dosedanjih zakonov in uredb, veljajočih v krajih njihovega dosedanjega službovanja. Enako ne veljajo predpisi novega ijikona v tem oziru za one notarske pripravnike, kt so nastopili prakso do 1. oktobra 1929, če so bili prejšnji predpisi za prakso in polaganje izpita povoljnejši od novih. Notarji srbsko - hrvatsko - slovenske narodnosti z ozemlja bivše Avstro - Ogrske, ki so postali državljani Jugoslavije, so na svojo prošnjo lahko postavljeni za notarje brez prakse in brez izpita, predvidenih v tem zakonu. V času petih let po uveljavljenju novega zakona smejo biti postavljeni za notarje poleg oseb. navedenih v § 8. tudi osebe, ki niso izpolnile pogoja št 5 § 6. novega zakona. V dveh mesecih po uveljavljenju tega zakona bo minister pravde z uredbo določil število in sedež javnih beležnikov na področju posameznih apelacijskih sodišč. V roku dveh mesecev po objavljenju uredbe se bo izvršila zasedba ustanovljenih notarskih mest Na ozemlju, kjer že obstoja ustanova no-tarjata, se postavijo vsi notarji na razpoloženje; oni imajo še dalie vršiti svojo službo, dokler se ne izvrši nova zasedba notarskih mest po tem zakonu. Notarji, ki vršijo tudi advokaturo, imajo V nedeljo, 14. t. m. ob 16.30, nogometna tekma na igrišču SK Ilirije (poleg velesejma) lit A. Šs K® (Zagreb) (prvak Zagreb, podsaveza) ILIRIJA 13022 (prvak Ljublj. podsaveza) Tekma se odigra ob vsakem vremenu Predigra: Ilirija rez.-.Hermes rez. ob 15. uri v roku 30 dni od dne. ko so obveščeni, da so nanovo nastavljeni za notarje, prijaviti svojemu sodišču, katero službo bodo pridržali. Če tega ne store, se bo smatralo, da so se odpovedali notarijatu. Novi zakon stopi v veljavo, ko bo obnaro-dovan v »Službenih Novinab«, obvezno moč pa dobi v Sibiji in Črni gori, ko odredi io minister pravde, v vseh ostalih pokrajinati pa po preteku dveh mesecev po obnaroJo-vanju. • Novi zakon za naše kraje ne prinaša bistvenih sprememb, ker se v mnogem oziru naslanja na v Sloveniji in Dalmaciji že dosedaj veljavni notarski red. Zanimiva novost pa je tudi za ti pokrajini v tem. da morejo biti imenovane za javne beležnike tudi ženske osebe. Notarji morajo položiti kavcijo, in sicer na sedežu apeladjskega sodišča 50.000 Din, na sedežih okrožnih sodišč 25.000 Din, v ostalih krajih pa 10.000 Din. Notarji imajo tudi po novem zakoDU kakor advokati pravico do stanovske organizacije. notarske zbornice, nad katero imata ministrstvo pravde in apelacijsko sodišče znatno nadzorstveno pravico. Tudi disciplinska odgovornost notarjev je ostrejša kakor ona advokatov. Pri advokatih je disciplinsko postopanje v prvi inštanci posel avtonomne advokatske zbornice, dočim so za disciplinsko postopanje zoper notarje tudi v prvi inštanci določeni posebni sveti rednih sodišč. Tudi za tožilce fungirajo v postopanju zoper notarje samo državni tožilci, dočim je pri advokatih v prvi inštanci tožile« avtonomen organ advokatske zbornice. Ker je predvidevati, da bodo notarji ▼ onih krajih, kjer se ta inštitut šele sedaj uvaja, spočetka uspevali slabše, določa novi zakon, da se morejo tekom prvih deset let po uveljavljenju zakona odrediti notarska mesta tako, da pride na vsakih 50.000 prebivalcev po en notar in da se v teh področjih more spojiti več območij okrajnih sodišč, ki skupno nimajo preko 50.000 prebivalcev, v območje nega notarja POS3EZIJA V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH JngosSoveiiskt Gastein od 1. septembra do 80. septembra 11580 14dnevna penzija s kopel mi Din 560.—. Ljubljana. Aleksarsdr. c. 5. Projektiranje m izvršitev električnih naprav in instalacij. Popravila električnih strojev In aparatov. 134 Ekskurzija slušateljev svobodne šole političnih znanosti v PragL Lani so priredili slušatelji svobodne šole političnih znanosti v Pragi ekskurzijo v Jugoslavijo, letos pa prirede študijsko potovanje po Rumuniji, Bolgariji in Turčiji Te dni so odpotovali iz Prage in se prvič ustavili v Oradea Ma-re v Rumuniji, kjer so jim priredili sijajen sprejem. Bili so gostje novinarskega kiu-ba, ki ima tam krasen lastni dom. V Bra-šovi so bili gostje tamkajšnjega prefekta. Iz Brašove so se odpeljali v Bukarešto, odkoder odpotujejo preko Galaca v Carigrad. Poljski minister Kwiafkowski na Češkoslovaškem. Poljski trgovinski minister in-ženjer Evgen Kwiatkowski se mudi že deli časa na Češkoslovaškem, kjer študira gospodarsko življenje v Češkoslovaški republiki. Češkoslovaške oblasti, kakor tudi prebivalstvo tekmujejo med sabo, kako bi čim najprisrčneje v svoji sredi sprejeli odličnega poljskega državnika. Dne 10. t m. je Kwiatkowski posetil Bratislavo. Na kolodvoru so mu priredili slovesen sprejem. Na peronu je ob njegovem prihodu zaigrala godba 39. pehotnega polka poljsko himno, nakar je v imenu vlade pozdravil gosta viceprezident za Slovaško, Jan Orszagh. V imenu bratislavskega mesta je pozdravi! ministra župan dr. Kraus, ki je v svojem govoru naglašal, da po-menja poset poljskega ministra v Bratislavi manifestacijo poljsko - češkoslovaške vzajemnosti. V svoji zahvali za pre-srčen sprejem je Kwiatkowski med drugim izjavil: »Prihajam k vam ne samo v svojem imenu, marveč v imenu celokupnega poljskega naroda. Povedati vam moram. da hočemo imeti Vaše prijateljstvo, da hočemo z Vami vsikdar živeti v bratskem sporazumu.« Poljskemu gostu so zvečer priredili v hotelu Carlto« slavnostni banket. Vsi govorniki na banketu so se zavzemali za poglobljenje bratskih stikov med Čefroslovaki in Poljaki. Drugi dan se ie minister odpeljal v Topolčianke, da po-seti tamkai na oddihu bivajočega prezi-denta Češkoslovaške republike dr. Masa-ryka. Ruski jezik v čeških meščanskih šolah. Češkoslovaško naučno ministrstvo je poslalo vsem meščanskim šolam okrožnico, s katero odreja, da se bo v vseh čeških meščanskih šolah uvedel neobligatni pouk ruskega jezika. Ravnateljstva imajo nalogo, da pozovejo učence, da se prijavijo v tečaj ruskega jezika. Še ta mesec morajo ravnatelji meščanskih šol poročati, koliko učencev se je priglasilo v te tečaje. Bilo bi umestno, da bi se tudi pri nas jeli bolj zanimati za ruščino! Janez Eogar: V šolo "Ko se zora zazori, ptiček v grmu gostoli: Vstani, vstani, brž po dveh, jutro se drži na smeh, Črne škornjice obuj, naglo v šolo odpotuj, priden bodi, cicipč, da boš prej znal abece! Abeceda res je huda, in veliko treba truda, črke težko je poznati, in je lažje češnje brati. H Rovida? Kralj Harlekin Kralj Harlekin, ki je vladal v kralje« atvu Fantazije, je bil strasten lovec. Za« to se tudi ni hotel oženiti, da bi si ohranil svobodo. Ministri so mu prigo« varjali: »Veličanstvo, ljudstvo zahteva kraljico«. On pa je odgovarjal: »Poro* čil se bom prihodnje leto«. Čas je potekal in spet so ga ministri prosili: »Veličanstvo, ljudstvo želi ime« ti kraljico«. Kralj pa je nejevoljno od« vrnil: »Počakajte do pomladi!« A po« mlad je prišla, že se je bližalo poletje, kralj Harlekin pa je pozabil na svoje obljube. Vsako jutro ob solnčnem vzhodu, si je kralj oblekel lovsko oble« ko, vzel puško, poklical pse in odšel z njimi v gozd. Dvor je postajal čeda« Ije bolj zapuščen in zanemarjen. Pre« stol je bil vedno prazen, samo škrlatni kraljevi plašč je visel preko njega in dvorjani niso vedeli, kaj bi delali s sa« mim žezlom. Če je kdo hotel govoriti b kraljem, ga je moral poiskati v goz« du. Ministri pa so vedno ponavljali: »Veličanstvo, ljudstvo je nejevoljno, ker nirna kraljice«. Nekega dne je bi« lo pa kralju dovolj in je zasnubil hčer« ko kralja Domišljije, ki je vladal v so« sednjem kraljestvu. Princesa Domišljija je bila nekoliko grbasta; kralj Harlekin je to opazil in rekel: »Jaz naj poročim grbavo žensko? Ni« koli!« »Toda lepa je vendar in bogata,« so mu oporekali ministri. »Grbasta je in to zadošča. Nikoli!« In zbpet je poklical svoje zveste pse, ▼zel puško in odšel v gozd. Princesi Domišljiji je bila krstna bo« tra lepa vila Lili. Ta ie videla njen obup in ji obljubila, da bo pomagala v tej hudi zadevi. »Kralj Harlekin te bo prav gotovo vzel za ženo, potolaži se.« In glejte, kaj se je zgodilo. Drugi dan sreča kralj v gozdu majh« no, slabotno žensko, ki mu reče: »Ve« Iičanstvo, želim vam srečen lov!« Kralj je opazil njene lokave oči in bedni iz« raz njenega lica ter pomislil, da mu bo« do te besede prinesle nesrečo. Zato je šel mimo nje, ne da bi ji kaj odgovoril. In res ni tisti dan ubil niti vrabca. Dru= gi dan mu spet pride naproti ista star« ka in mu reče: »Veličanstvo, srečen lov!« »O, prekleta čarovnica,« jo kralj na« hruli, »gorje tebi, če te še enkra{ sre« čam na tej poti!« Tudi ta dan ni ubil niti enega vrabca. Tretje jutro se predrzna starka spet pojavi pred njim z voščilom: »Veličan« stvo, srečen lov!« »Nu, ti boš zdaj videla kakšen lov!« Razkačen pokliče kralj svoje sluge in jim zapove, naj zanro čarovnico v mo« čen stolp. Toda od tega dne ni mogel več ničesar ustreliti. Puška se sploh ni hotela sprožiti, divjačina je izginila. Gozd je bil zapuščen: nikjer nobenega zajca več, nikjer nobene lisice. Kralj, ki je bil vitek in gibčen, je po« stal debel in neokreten, ogromen tre« buh mu je zrasel od samega brezdelja. In vse to zaradi tega, ker ni mogel več na lov. Kadar je hodil, se je ves spotil in kadar je dihal, se je zdelo vsakomur, da sliši bučanje orgel. Poklical je naj« bolj sloveče zdravnike svojega kralje« stva, ker je hotel shujšati. Toda vsa prizadevanja zdravnikov so samo še povečala njegov trebuh. V palači so morali vsa vrata razširiti^ da je lahko hodil iz sobe v sobo. Nekega dne mu povedo, da želi go« voriti z njim ženska zelo zabavnega obraza. Ko io pripeljejo predenj, mu ona reče: »Veličanstvo ste žrtev čarov* niče. V moji moči je, da vas ozdravim, a le s pogojem, da se poročite z mojo hčerko Ljubico, ki je majhna kakor šipkov sad.« »Dobro, hočem, takoj prinesi svojo Ljubico!« ji odgovori kralj. Stara žena potegne na te besede iz žepa majceno, ljubko deklico s plavi« mi lasmi in zelo lepo, a majhno, tako majhno, da se je kralj zagrohotal. Lju« bica pa poskoči in mu zleze kakor maj« hna opička na trebuh, ki se je jel nato smejati iz vsega srca. In ko je Ljubica prikobacala do ust, ki so bila od smeha široko odprta, je skočila vanje in kralj jo je moral hočeš nočeš pogoltniti. Lah« ko si predstavljate grozo, ki je obha« jala kralja in vse dvorjane. Stara žena s šaljivim obrazom pa je v splošni zmedi neopaženo izginila. Ljubica je v svoji novi palači samo ukazovala. »Dajte mi jesti!« In kralj je moral jesti za dva. »Dajte mi piti!« In kralj je moral piti za dva. »Spati hočem!« In kralj se ni več premaknil, da ne bi zbudil Ljubice. Mi« nistri so sklenili vprašati • svet ča« rovnico, ki so jo imeli zaprto v stolpu. Harlekin ji je obljubil svobodo, a tudi ona je odgovorila, da se mora poročiti z Ljubico, kakor je obljubil. Kralj je še enkrat pristal in čarovnica je zažviž« gala v zrak: na mah sta priletela dva ogromna ptiča: eden je bil popolnoma črn, drugi pa bel kakor sneg. »Evo zdravnikov, ki bosta ozdravila kralja; a treba bi ga bilo položiti na sredo ne« ke ravnine,« je rekla žena. Harlekin je bil že tako debel in ogro« men, da se ni mogel niti premakniti. »Zavalite me!« je ukazal svojim voja« kom. Valili so ga torej, kakor valimo sod, dokler ni obležal sredi prostrane ra nine. Črni ptič je potrkal s kljunom na kraljev trebuh. Neizmerna množina vi« na je brizgnila iz njega; to je bilo vse ono vino, ki ga je bilo njegovo Veli« čanstvo popilo v zadnjih letih. Ljud« stvo je napolnilo z njim sode, vedra in steklenice, toda vse je bilo premalo. Vsi so se upijanili. Kraljev trebuh pa je znatno splahnil. Tedaj je spet potr* kal nanj beli ptič s svojim kljunom in videli so, kako so zapuščale trebuh vse dobre stvari: kokoške, klobasice, peče« na piščeta, nadevani purančki, sadje in potice. Ljudje so vse pobrali. Vse je jedlo; počutili so se kakor o pustu. Zdaj je postal kraljev trebuh umerjen. Tedaj je čarovnica zapela: »Lepa Ljubica, zapusti svoje skrivališče. Če izideš, boš postala kraljica.« Ljubica je najprej pomolila svojo le« po glavico v svet, nato pa je zapustila kraljev trebuh. Zdaj je bila naravne postave, njeno lice se je lesketalo od lepote in kralj je opazil, da ie nenavadno podobna hčerki kralja Domišljije. »In grba?« Grba je bila izginila in kralj je zelo za« dovoljen naznanil ljudstvu svojo bliž« nio poroko z lepo princeso, katero je odslej vse imenovalo: kraljica Ljubica. Ljubica je bila lepa, kralj je bil za« dovoljen. Poročila sta se in sta imela veliko otrok. Pčzsr, mladi bralci! Ker vemo, da so naši Jutrovčki bistre glavice, jim z današnjim dnem odpremo stolpec, v katerem bodo sami sodelovali. Da jim pa ne bo treba predolgo ugibati, o čem naj pišejo, jim damo nekaj vprašanj na izbero; »Zaka? SpfeimJttgoslavijo?" „Kaj ba napravil, če bi dobil miSifon?" »Najlepše, kar sem doživel na letošssf!h počitnicah." Vabimo svoje mlade prijatelje, da si izberejo eno izmed teh vprašanj in ga obdelajo v kratkem, jedrnatem sestavku. Kdor ve i»i sam kako nalogo, ki ga bolj zanima, naj si izbere predmet po svoji glavi. Spise pošljite uredništvu »Mladega Jutra«. Najboljše izmed njih bomo objavili s celim imenom, posebno lepe pa nagradili s kako lepo mladinsko knjigo. Uredništvo »Mladega Jutra" mffiHHamnna Najdragocenejši kamni Pred mnogimi leti je prišel neki plemič k francoskemu kralju in mu razkazal svoj plašč. Ves je bil posut z dragimi biseri im povezen z zlatimi nitmi. »To je prekrasno delo,« je rekel kralj, »a kakšne koristi imate od tega dragega kamenja?« »Veličanstvo, aH ne veste, da je njegova vrednost ogromna in da je ta zavest lastniku v veliko veselje?« »Prav imate! Vendar vam jaz lahko pokažem dva kamna, ki sta mnogo večje vrednosti. A v kljub temu sem plačal zanje samo 50 frankov, neseaa mi pa vsaj 500 frankov na leto.« »Nu, to bi pa rad videl! Ali mi jih po-kažete?« »Da, prijaiteK, pridite z menoj!* Iti kralj je odvedel plemiča v mlin ter mu pokazal dva mlinska kamna, rekoč: »Nu, zdaj povetirte, ali vam prinašajo dragi kamni na vašem plašču toliko koristi kakor meni ta mlinska kamna. In priznajte, ali nista ta dva kamna mnogo dragocenejša?« Zmes za šalo in zares Kako uporabim prosti čas Mapa za zvezke Spet hodijo naši jutrovčki v šolo. Mnogo dinarjev mora šteti mamica za šolske potrebščine, zato ni čudo, če je katerikrat slabe volje. Pridni otroci pa lahko izgotovijo mnoge predmete sami. Pjv^dati vam hočemo, kako si napravite lično mapo za zvezke. Odrežite dva kosa lepenke v velikosti mape. ki jo hočete narediti. Urežite si iz močnega blaga trak. ki naj bo tako dolg kakor mapa, širok pa 3 do 4 cm. Trak prilepite na vnanjo stran obeh ko- so . lepenke, tako da bo med obema kosoma do 2 cm razdalje. Zdaj prilepite trak in ga pre režite na dva enaka konca. V sredini lepenke, kjer se bo mapa zavezovala, napravite 1 om od roba z nožem zarezo v širini traku, potegnite sk .zi njo trak in ga prilepite na notranji strani. Zdaj okrasimo mapo. Obe platnici mape ovite zunaj s papirjem ali blagom — tako, da bo segalo ob robovi' za " cm preko lepenke. Na-to zavihajte robove papirja ali blaga m jih prilepite na notranji strani; tam, kjer je speljan skozi lepenko trak, naj ta prevleka pokrije njegov konec. Ne pozabite potegniti drugega konca traku skozi prevleko ! Na notranjo stran mape nalepite dva bela papirja tako, da bosta pokrivala robove vnanjega ovojnega papirja in vso lepenko. Na eno stran si zdad napišite urnik, na drugo pa ime, razred, šolo in stanovanje. Zunaj mapo lepo poslikajte ali oblepite z raznobarvnim papirjem. Mapa je gotova. Pazite pa, da se vam lepilo posuši ter delajte počasi ii. natančno. Od zvezde do zvezde Poiščite pot od ene zvezde do druge. Iti morate po hodnikih med črtami! Težko je — vendar: kdor išče ... Rešitev uganke »Vizitka«. Gospod Juvan Logos je Jugoslovan. Rešitev križalike »Zvonček«. Vodoravno: 2. Kog. 4. oda. 5. Ita-la. 7. golen. 8. korobač. Navpično: 1. bodalo. 2. Kotor. 3. galeb. 5. igo. 6. Ana. Za bistre glavice Stanko in Branko sta pravkar prišla iz šole. Zdaj stojita pred Brankovo hišo in se pogovarjata: »Izmed vseh mladinskih knjig mi je nailjdbša Prešernova: ,Deček brez imena. Lani sem jo dobil za Božič in gotovo sem jo že desetkrat prečital,« pravi Branko. Stanko nekaj časa premišljuje, potem pa reče: »Meni je pa .Tolovaj Mata j', ki ga je spisal Vladimir Levstik, še ljubši. Izmed pesmic mi pa najbolj ugaja Grudnova: ,Psiček laja hov, hov, hov...'« Branko: »Da, poznam jo. Še v šolo nisem hodil, ko sem jo že znal na pamet. In .Cicibana', ki ga Je spisal Josip Jurčič, tudi zelo rad berem.« Stanko: »O priliki prečita j še Cankarjevo .Miško osedlano'. Ta ti bo tudi ugajala. Zdaj moram pa domov. Do svidenja, Branko!« »Zdravo, Stanko!« Križalfka »Klobuk" Pomen besed. Vodoravno: 2. Pot v snegu. 4. Dvojica. 5. Pesniška oblika. 7. Poklic. 8. Hrošč. Navpično: 1. Tlaka. 2. Ptič. 3. No-voposajene rastline. 5. Divja žival. 6. Papiga Uganka Na strehi zrem stražarja: ves nem stoji; s prečudnim delom se ukvarja: žarečih ptičev nam lovi. Rešitev uganke »Veriga«. Od 1 do 2: koza, od 2 do 3: atek, od 3 do 4: kino, od 4 do 5: orel, od 5 do 6: lire in od 6 do 7: Etna. Sale za male Ker te ni bilo včeraj doma... Mala Neveoka joče, da bi se je še kamen usmilili. »Zakaj jočeš?« jo vpraša mamica. »Včeraj sem padila na levo koleno!« »Nu, potem ti vendar ni treba danes jokati I« »O da, saj te včeraj ni bilo doma, da bi se bilo vredno jokati!« D. Vargazon: Vetrček Hej, vetrček plesal prek polj je, livad: noge je otresal, utrujen gre spat! Mušica ob cesti prešerna šumi; od same objesti na nos se spusti. Hej, vetrček plane, podi se za njo: čez cvetne poljane, nad bistro vodo! Požene se riba: mušica, ojej! — a veitrček ziba vesel se sred vej.. J. O. Curwood: Medved Tir Stokate od bolečin se je vlekel dalje. Se nikoli se mu pot ni zdela tako dolga kakor danes. Pleča so ga pekla kakor živ ogenj: besno jih je skušal raztrgati z zobmi. Vse zaman! Tedaj je pobesil ogromno glavo in se hro-pe spotikal dalje. Samo naprej — naprej — in končno je dosegel svoj cilj. Zadnji solnčni žarki so zlatili motno, blatno vodo malega ribnajaka. Tir se je globoko oddahnil in zabredel globoko v mehko, zlatoumazano blato. Nato se je počasi prevalil na ranjeno stran. O, kako dobro je to delo! Kakor hladilno mazilo se mu je vleglo žilavo blato na rane. Tir se ni ganil v svojem mehkem ležišču — solnce je zašlo, postalo je tema in na nebu so zvezde prižigale tisočero luči. Vse svet-leje so sijale, Tir pa ie še vedno ležal in lečil ra«e, ki mu jih je bil zadal človek. rv. Lovca snujeta naklepe. Na robu jelovega gozda sta sedela Langdon in Bruze. Povečerjala sta bila in zdaj sta kadila vsak svojo pipi-co — ob nogah jima je tlel taborni ogenj. Langdon se je vzdignil, podre- zal v ogenj in vrgel še nekaj polen na tleča tnala. Zvečer je v gorah občuten mraz in Bruze se je spravil tik k ognju. Potem se je zasmejal. Gotovo že stotič je udaril v škodoželjen grohot. »(Prekleto režanje!« ga je zmerjal Langdon. »Ce ti pravim, da sem ga dvakrat zadel, dvakrat kamorkoli — in vendar sem bil mnogo na slabšem!« »Posebno ko je zviška gledal nate in se ti režal v obraz,« je škodoželjno odvrnil Bruze. »Jimmi, na tako daljavo bi ga lahko s kamnom ubil!« ».Hudiča, ko sem imel pa puško na laktu!« je srdito zavpil Langdon. »Res pravi prostor za puško, kadar gre človek na medvedji lov,« se je režal Bruze. »Globel je bila strma in globoka. Moral sem plezati z rokami in nogami — če bi bila še bolj strma, bi bil moral rabiti celo zobe.« Langdon se je pretegnil, iztrkal pepel iz .pipice in jo znova napolnil. Nato je navdušeno dejal: »To je največji grizli v Skalnatih gorah.« »Prekleto lep kožuh za tvojo vilo, če ti ne bi bila puška visela za hrbtom.« »Ne bom odnehal, dokler ga ne do« bim,« je energično rekel Langdon. »To sem za trdno sklenil! Tu se utaboriva in ga bova gonila vse poletje, če bo treba. Ne zamenjam ga za devet med« vedov iz Firepanskih gora. Meri vsaj devet čevljev, glava je velika kakor tržna košara in oblečen je v krasen, dolgodlak kožuh. Sploh ne vem, če mi je res žal, da ga nisem zadel do mrt« vega; a skupil jo je pošteno in zdaj bo gotovo previden. Lep lov bo to, Bruze, nanj se bova še dolgo spominjala.« »Prav gotovo,« je odvrnil Bruze, »posebno če se srečata v kakih dese« tih dneh, ko bo še divji zaradi bole« čin. Potem ti svetujem, Jimmi, da za časa snameš puško z ramena!« »Kaj meniš, ali naj se tu utaboriva?« je dejal Langdon, ne da bi se zmenil za zasmeh. »Meni je prav — na kupe svežega mesa, dobra paša in dovolj vode,« je zamrmral Bruze. Trenutek sta molčala, nato je Bruze nadaljeval: »Bil je precej težko zadet, precej močno je krvavel.« Langdon je začel pri svitu ognja či« stiti svojo puško. »Ali misliš, da jo bo pobrisal?« je vprašal v nenad.ni skrbi. »Mogoče se sploh ne bo več pokazal v tej pokra« jini in potem se lahko obriševa pod nosom!« Bruze je nezadovoljno zagodrnjal. »Pobrisal? Zbežal? — O, če bi šlo za črnega medveda! Grizli pa tega ne napravi, mogoče se bo kaj časa izogi« bal te doline, a stavim, izselil se ne bo. Težje ko je grizli ranjen, besnejši po« stane. Ne umakne se, dokler se ne zgrudi mrtev! — In če si tega medve« da vzel na piko, ga bova tudi dobila!« »Seveda sem ga vzel na piko,« je Langdon navdušeno pritrdil. »Ta bo potolkel vse rekorde ali pa bom zelo razočaran. Prokleto rad bi tega dobil — in to kmalu! Ali misliš, da bova ju« tri našla njegovo sled?« Bruze je zmajal z glavo. »Nima prav nikakega pomena, da bi ga zasledovala,« je dejal preudarno. »Napasti ga morava po vseh pravilih lovske umetnosti; kadar je grizli ra« njen, nikoli ne ostane dolgo na istem mestu. Svoje pokrajine ne bo zapustil, toda nič več se ne bo pokazal na pla« nem, kakor je storil danes tu zgoraj. V treh ali štirih dneh pride Meetosin s psi in kadar spustiva oasjo tolpo na medveda, bo prekrasno.« Langdon je pogledal skozi cev svoje puške v ogenj in dvomeče pripomnil: »Meetosin? Že ored tednom dni sem imel pomisleke. Potovala sva po pre« cej divji pokrajini!« »Stari Indijanec bi ne zgubil najinih sledov, niti če bi jahala po goli skali,« je prepričevalno odvrnil Bruze. »V treh dneh bo tukaj, če se te preklete pasje mrcine niso preveč zamudile » lovom na ježe.« Vstal je in pretegnil svojo dolgo po« stavo. »Potem doživiva najlepšo dobo svo« jega življenja,« je končal. »Zdi se mi, da je v teh gorah toliko medvedov, da ne bo od vseh desetih psov po dobrem tednu dni nobeden več pri življenju.« Langdon je postavil puško v kraj. »Jaz pa hočem sam enega medveda.« je dejal trmasto — »in mislim, da ga dobiva jutri! Ti sicer veš, kaj so med« vedi, a vendar menim, da je le pretež« ko ranjen za daljšo pot!« Namestu odgovora je Bruze široko zazdehal in si jel pripravljati poleg ognja ležišče iz jelovega vejevja. Lang« don je storil po njegovem Kgledu. To« varisa sta razgrnila odeje in se zavila vanje. »Truden sem in zbit, Jimi, lahko noč,« je še zazehal Bruze. »Lahko noč,« je zagodrnjal Jimmi. Pet minut kasneje sta že spala in nad njima je v vrhovih dreves šumela nočna sapa. jJOTBOt K. m 14 KeMfe S. XX. 1980 GOSPODARSTVO Kaša zunanja trgovina (Iz referata tajnika Zbornice za TOI v Ljubljani g. Ivana Mohoriča na včerajšnjem iir "* vozniškem kongresu.) Slika, ki nam jo nodi današnje gospodarsko stanje Evrope, je najmanj razveseljiva in daje dovolj povoda za resne skrbi. Milijonske mase nezaposlenega delavstva v Industrijskih državah, nadprodukcija v industriji in kmetijstvu, do skrajnosti poostrena konkurenca za plasirane proizvodov in škodljivost sovjetskega dumpinga na najvažnejših evropskih tržiščih, so v velikih potezah glavne karakteristike mrzličnega stanja evropskega gospodarstva. V teh do kaotičnosti kompliciranih razmerah so evropske države druga za drugo prisiljene podvzeti gospodarsko-politične ukrepe, da čim bolj zaščitijo domačo produkcijo a ustvarijo možnosti za zaposlenje domače delavne sile. Vsak tak ukrep izziva seveda protiukrepe od strani onih držav, ki se smatrajo prizadete in danes stojimo pred dejstvom, da se gospodarski odnošaji z dneva v dan bolj komplicirajo namesto da bi se poenostavili in olajšali. Vsa prizadevanja Društva narodov, da se te nezdrave razmere odpravijo, niso prinesla pozitivnih rezultatov. Naša država je Vodila pri tem zelo liberalno gospodarsko politiko ter m v primerih, ko je bila z raznimi ukrepi tujih držav neposredno izzvana, podvzemala nikakih protiukrepov. Okrepitev domačega tržiSča — edini fzhod Konferenca o carinskem premirju je pokazala, da si hočejo industrijske države v agrarnih deželah zasigurati stalno področje za konsum, same pa imajo najresnejsi namen, da vedno bolj in bolj ter sistematično zaščitijo svojo agrarno produkcijo. Tu Je nam moralo postati jasno, da moramo tudi mi ustvariti čim več možnosti za stalno zaposlenje domačega delavstva^ in okrepiti konsumno moč domačega tržišča, kjer je mogoče doseči najboljše eene. Le na ta na-čin"se more naše gospodarstvo obvarovat! velikih tresljajev in le na ta način ga moremo racionalizirati. 2« danes se v normalnih letih potroši v naši državi 80 % vse produkcije žita. Medtem, ko naše delavstvo išče zaposlenja v inozemskih rudnikih m tvomicah, mi uvažamo znatno število predmetov, za katerih produkcijo imamo dovolj sirovin v državi in katerih produkcija ni tako komplicirana. Pod pritiskom splošnega padca cen na svetovnih tržiSčih je naša izvozna trgovina skušala, da 8 povečanim izvozom obdrži bilanco v ravnotežju. Tako ge je v zadnjih petih letih izvoz po količini dvignil za 23 %, po vrednosti pa je padel za 11%. Racionalizacija nvoza. Naša uvozna trgovina s stališča racionalnega gospodarenja še davno ni regulirana tako, kakor bi odgovarjalo našim interesom. Lani smo n. pr. uvozili za 36 milijonov Din krompirja, za 5 milijonov Din paprike, za o milijonov Din graha in za ravno toliko orehov, za 15 milijonov Din limon in za 25 milijonov Din pomaranč. Uvoz semena od solnčnice je dosegel skoraj 16 milijonov Din, lanenega semena pa smo uvozili za 25 milijonov Din; vsi ti predmeti bi se v znatno večji meri lahko proizvajali v naši državi. Za seme sladkorne pese smo izdali 19 milijonov Din, tobaka smo uvozili za 14 milijonov Din, svinjske masti pa za 24 milijonov Din, dočim smo svinjske masti izvozili le za 150.000 Din. Zaščitna politika tujih držav je privedla do tega, da stojijo velike izvozne klavnice neizkoriščene, da so naši mlini zaposleni komaj s četrtino ali petino kapacitete; pri tem se jasno kaže, da bodo te panoge kmetijske industrije mogle uspešno^ poslovati samo za potrebe domačega tržišča in da žrtve, ki se prinašajo za podpiranje njihovega izvoza, nikoli ne bodo mogle dati trajne pomoči. Brespogojna ta neomejena Uarnb • naj t c? jih agodnostih. Haša drfova uporablja nasproti pogodbenim državam načelo neomejene in brezpogojne klavzule o največjih ugodnostih. To načelo se je glede na današnjo trgovinsko politiko srednjeevropskih držav izkazale kot neprimerno in škodljivo za naše gospodarske interese in zaradi tega kot nevzdrz-ljivo. Dosedanje šestletne izkušnje so nas dovedle do spoznanja, da je treba to smer naše trgovinske politike spremeniti in da moramo preiti k načelu omejenih in pogojnih največjih ugodnosti, če hočemo zaščititi naše vitalne interese. Naša država je bila kot pristašica sistema nevezane zunanje trgovine v pogajanjih z Avstrijo, Češkoslovaško, Poljsko in Nemčijo v slabšem položaju, ker je imela kot kompenzacijo za pogajanja samo uvozne carine, dočim so druge države poleg tega razpolagale še z uvoznimi prepovedmi, kontingenti in omejitvami tir mnogimi drugimi izventarifnimi ukrepi. Naša država pa ni samo dajala pogodbenim državam brezpogojno možnost izkoriščanja vseh ugodnosti, ki so dane drugim državam. temveč je v trgovinskih pogodbah razširila največje ugodnosti s posebnimi stipulacijami tudi na železniške tarife, tako da se n. pr. lahko angleški premog, ki se nvaža preko jugoslovenskih luk, od Drniša naprej prevaža do vseh postaj v državi z znižano izjemno tarifo, ki je bila v prvi vrsti uvedena za domači premog. V teku pogajanj s posameznimi državami so bile dane carinske ugodnosti za posamezne predmete državam, ki so le v manjši meri oskrbovale našo državo z dotičnim predmetom, tako da so se glavne uvoznice brez kompenzacij lahko posluževale nižje carine na podlagi klavzule o največjih ugodnostih. S tem v zvezi je treba zlasti omeniti naš uvoz bombažnega blaga, ki predstavlja eno tretjino vsega našega uvoza. Nižjih uvoznih carin, ki smo jih dali v pogodbah Angliji in Italiji, se poslužuje sedaj v največjem delu Češkoslovaška. Nadaljnja izvajanja v referatu se nanašajo na podrobno analizo našega izvoza in uvoza, na udeležbo posameznih držav pri tivozu in izvozu, na analizo trgovinskih bilanc s posameznimi državami, na vprašanje prodajnih cen naših agrarnih proizvodov, na investicijsko aktivnost v našem gospodarstvu, ki se izraža v uvozu in izvozu, ln na prometni problem naše zunanje trgovine. Zaključki. ITaSa sunanja trgovina v noogfh pravrih ne kaže v pogledu domače delavnosti in na-eijonalnih gospodarskih interesov zadovo-Ijujočih uspehov. Pravci trgovinske politike tujih držav imperativno nalagajo v zvezi z negotovo situacijo evropskega gospodarstva, da z vsemi sredstvi skušamo okrepiti gospodarsko delavnost v državi, da postopoma lahko pridemo do Hm večje ekonomske neodvisnosti od inozemstva. V to svrho je pri- poročati poleg že p red vzetih lo nsleAnJe trgovinsko - politične nkrepe: L) Pri sklepanju bodočih trgovinskih pogodb moramo preiti od klavzule brezpogojnih in neomejenih največjih ugodnost k politiki pogojnih in omejenih ugodnosti; 2.) čim prej moramo zaključiti pogodbe in regulirati trgovinske odnošaje z državami Le-vante in Južne Amerike; 3.) pri reviziji carinske tarife se mora izvesti princip racionalizacije uvozne trgovine, da se zmanjša uvoz predmetov, ki jih lahko doma proizvajamo v dovoljnih količinah; 4.) razširiti Je treba propagando za naš izvoz na čim širš' krog držav; 5.) osnovati je treba konzularna zastopstva in trgovinska predstavništva v vseh državah, s katerimi smo v trgovinskih odnošajih, honorarne konzule na važnejših tržiščih pa zamenjati s karijernimt konzuli; 6.) strokovni špecijalizaciji industrijskega pomladka je treba posvetiti največjo pažnjo, da bi mogli inozemske delavne sile čim prej zamenjati z domačimi; 7.) voditi moramo točno evidenco udeležbe tujih držav v našem gospodarstvu; 8.) organizirati moramo točno statistično evidenco naših emigrantskih kolonij v inozemstvu po poklicu in gospodarski aktivnosti posameznikov. V prometno - političnem pogleda so potrebni naslednji ukrepi: 1.) normalizirati se mora proračun prometnega ministrstva v tem smislu, da se zmanjšajo bremena, ki jih mora v obliki visokih tarif in pristojbin nositi naše gospodarstvo in ki gredo za neže-lezniške svrhe, tako da bo mogoče tarifno politiko prilagoditi našim gospodarskim potrebam; 2.) favorizirati moramo našo naci-jonalno morsko plovbo in omogočiti postopno povečanje njene udeležbe v izvoznem blagovnem prometu; 3.) po zaslišanju tarifnega odbora je treba čim prej zaključiti sporazume o direktnih tarifah s čim večjim številom držav; 4.) sestaviti je treba kombinirane tarife za železniško - pomorski promet preko naših luk z Albanijo in Grčijo in po Dunavu z obalnimi državami; 5.) pristopiti moramo k izgradbi mreže telefon skih kablov za notranji in mednarodni^pro-met in 6.) zaključiti poštne zveze z državami, ki so važne za naš izvoz. Konferenca o skupnem davku na poslovni promet Sklepi predkonference. V četrtek dopoldne se je v Obrtni zbornici v Beogradu vršila predkonferenca predstavnikov vseh gospodarskih zbornic v naši državi, in sicer ob priliki konference, ki jo je zaradi uveljavljenja zakona o skupnem davku na poslovni promet in zaradi sestave potrebnih uredb sklical finančni minister. Predkonferenco je vodil predsednik Obrtne zbornice g. Stojanovič. Razvila se je obširna razprava in debata, tekom katere so bile iznešene razne kritike. Posebni odbor je nato sestavil daljšo resolucijo, ki je bila predložena finančnemu ministru. V resoluciji se uvodoma ugotavlja, da je bil davek na poslovni promet uveden L 1921., ko državni dohodki niso normalno pritekali, le kot začasni ukrep. Vse gospodarske zbornice in organizacije v državi so v nebroj primerih zahtevale, da se ta oblika davka ukine. To stališče zavzemajo tudi danes, zlasti ko smo lani dobili moderen zakon o neposrednih davkih in ko državni dohodki redno pritekajo. Glede na te okolnoSti in na krizo, ki vlada v gospodarstvu, predpostavljajo zbornice, da je bil namen novega zakona pon.a-gati gospodarstvu, t j. zmanjšati bremena, da bi se na ta način kriza omilila. V zvezi s to predpostavko obžalujejo, da ni bila prej zahtevana konsultacija gospodarskih zbornic in da niso vpoštevane želje gospodarskih zbornic glede tega vprašanja, ki so bile izražene na konferenci v januarju tekočega leta, ker bi bila v tem primeru re šitev srečnejša. Naše gospodarstvo se zaveda dejstva, da so dohodki državi potrebni, četudi je gospodarsko stanje težko. Zato bo napelo vse sile, da bo državi dalo dohodke, ki jih je imela od te oblike davka, če davka že ni mogoče ukiniti. Gospodarstvo bi samo želelo, Novostih«, nastala na podlagi te napačne domneve, neosnova-na. Popravka na običajen način nismo hoteli zahtevati od navedenega lista, ker je po načinu pisave jasno prišla do izraza namera, da se hoče škodovati našemu podjetju, kvariti njegov ugled in kredit ter prikazali skupino, kateri je pred kratkim mestna občina v Beogradu poverila gradnjo in obrat električne centrale, kot deželi sovražno ln nasprotno podjetje. V takih okolnostih smatramo edino javno t. j. sodno razpravo kot primerno zadoščenje za tako zlorabo ter bo uredništvo »Novosti« imelo priliko navesti vire, iz kojih je črpalo znanje o poslovanju našega podjetja. — Z odličnim spoštovanjem Elektrarna Fala d. d. = Poštna hranilnica v avgusta. Čekovne vloge pri Poštni hranilnici, ki so se ob kon« cu julija povspele na 875.4 milijona Din, so v avgustu zopet nazadovale na 847 mi« lijonov. Čekovni promet pa se je dvignil na 5.78 milijarde Din nasproti 5.69 v juli« ju in 5.20 v juniju. Navzlic gospodarski de« presiji, ki vlada tudi pri nas, se je letos promet čekovnih računov niasproti lanske« mu letu dvignil; v prvih 8 mesecih je /na« šal namreč 41.5 milijarde Din nasproti 37.2 milijarde v istem razdobju pret. leta. V poštno«hranilnem prometu je opažati na« daljnje povečanje vlog za 10 milijonov na 177.6 milijona Din nasproti 106.6 milijona Din ob koncu preteklega leta in 36.4 mili« jona Din ob koncu L 1928. = Prošnje sa uvos plemenske Širine hi perutnine. Ker se pogosto dogaja, da osebe, ki se obračajo na kmetijsko ministrstvo za radi uvoza v inozemstvu kupljene živine in perutnine za plemenske svrhe, ne navajajo v prošnjah potrebnih podatkov, opozarja kmetijsko ministrstvo (oddelek za živinorejo) vse interesente, da je treba v prošnjah navesti: L ime in naslov kupca in proda jalca, 2. na kateri naslov bo poslana živina ali perutnina, 3. vrsta živine in perutnine, število, spol, starost raso, 4. kedaj se ima približno izvršiti uvoz, 5. obmejno veterinarsko postajo, preko katere se bo izvršil uvoz in eventualne tranzitne veterinarske postaje, pri prevozu skozi katero drugo državo. — Prečiščena izdaja sakona • drfaml trošarini. »Službeni list« dravske banovine objavlja v številki od 13. t m. prečiščeno izdajo zakona o državni trošarini, kjer so upoštevane vse spremembe tega zakona, ki so bile izdane v zadnjih letih. Ker je na podlagi dosedanjih pripomočkov težko orientirati se o veljavnih zakonitih določbah o trošarini, opozarjamo vse interesente na to prečiščeno izdajo zakona. = Pravilnik o ustrojstvu zavoda sa pr® izknševanje gradbenega materijala pri ministrstvu za zgradbe je objavljen v »Službenem listu« dravske banovine od 13. t m. = Romunija dobi posojilo. Kakor poročajo iz Pariza, so pogajanja rumunske vlade za posojilo v višini 15 milijarde lejev, kt je namenjeno za ustanovitev državnega agrarnega kreditnega instituta, v glavnem končana. Posojilo bo emitirano v oktobru na francoskem pa tudi na švicarskem in nizozemskem tržišču. *= Dobave. Prometno-komerefjalni oddelek direkcije državnih železnie v Ljubljani sprejema do 22. t m. ponudbe glede doba ve tiskovin. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 20. t m. ponudbe glede dobave 100 m2 navadnih šip in ^ m1 keramičnih plošč; do 22. t m. pa glede dobave 40 kg šivalnih jermenov, 3000 komadov to-porišč, 400 komadov smrekovih drogov ter glede dobave 700 m' gramoza. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 24. t m. ponudbe glede dobave 2000 m žice lz silicijevega brona, 500 kg železne žive, 50 kg žebljev za podkve, 20 komadov žag, 500 komadov žag za kovino itd. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Promet na naših borzah Ljubljana, 12. septembra. Na ljubljanski borzi je bil tudi pretekli teden devizni promet slab. Borza je zaradi praznika v ponedeljek poslovala le 4 dni in je znašal skupni tedenski promet 11.9 milijona Din nasproti 14.4, 13.1, 11.2 in 11.3 milijona Din v zadnjih 4 tednih. Tudi na ostalih jugoslovenskih borzah je potre« ba po devizah zadnje tedne zelo slaba. Te« čaji deviz se nasproti predhodnemu tednu niso bistveno spremenili. Devizi Berlin in Praga sta nekoliko 'oslabeli, dočim so de« vize Dunaj, Newyork in Trst za malenkost čvrste j še. Med efekti ni prišlo do prometa. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda po večtedenski precejšnji sta« bilnosti tečajev v početku tedna okrepila za več točk. Dočim je še zadnji petek no« tirala 438 — 439 se je do srede dvignila na 442, nakar je zopet popustila na 441. Na« vzlic čvrstejši tendenci pa ni bilo večiega prometa. Tudi v ostalih državnih papirjih je bilo razpoloženje prijaznejše. Trgovalo se je 7 odstotno Blairovo posojilo po S6.75 — 87, 7 odstotno Seligmanovo posojilo Drž. hip. banke po 86.25, dočim je investicijsko pri tečaju 87.50 — 88.50 ostalo brez za« ključkov. Deloma je bila tudi na tržišču zasebnih _ _________k l»UtBj> _u» tečajem. Praštediona se je trgovala pri višjih tečajih 923 — 928, Union*banka po 192, Jugobanka po 78, Srpska po 188, Poljo« delska po 56, dočim je Zemaljska banka za B. in H. popustila na 130 zaključek. Med industrijskimi papirji pa je bilo nekaj več prometa v Dravi po 217-50 — 225 in v Dubrovački po 400. Trboveljska je bila sredi tedna zaključena po 399, pozneje pa se je nudil denar zopet samo po 397. Nižje notira Brodska tvornica vagonov, ki se je včeraj nudila po 98. Ljubljana (Prosti promet). Amsterdam 22.745, Berlin 13.455, Budimpešta 9.8905, Cu* rih 1095.9, Dunaj 7.9793, London 274.61, Newyork 56.38, Pariz 221.79, Praga 167.62, Trst 295.70. Curih. Zagreb 9.12875, Pariz 20.2425, London 25.05375, Ne\vyork 515.50, Bruselj 71.88 Milan 27.—, Madrid 56.25, Amsterdam 207.50, Berlin 122.78, Dunaj 72.80, Sofija 3.7325, Praga *5.30, Varšava 57.7750, Budimpešta 90.25, Bukarešta 3.0756. Žitni trg Pretekli teden je na žitnem trgu nastopilo mirnejše razpoloženje. Tečaji pšenice, ki so se na budimpeštaaski borzi ob koncu zadnjega tedna okreprli, so v početku mi« nulega tedna za malenkost nazadovali, po« tem pa so skoro ves teden ostali na isti višini. Pri nas je situacija v glavnem ne« spremenjena. Kupčije je malo. ker so tudi dovozi slabi. Vse čaka na razčiščenje si« tuacije in zboljšanje cen. Tudi kupčija s koruzo je precej mirna, dočim se je še pred tedni precej kupovalo za izvoz. Baška pše« niča stane trenutno 160 do 162.50 Din fxan» ko nakladalna postaja, cene moki pa so za* radi slabšega povpraševanja nekoliko po« pustile. Situacija na svetovnem trgu je na* dalje slaba, ker se tendence za bofljše ce« ne spričo visokih ameriških zalog tn nesi« gurnosti glede ruskega izvoza ne morejo uveljaviti Ponovno zniianje cenitev ameriške letin« koruze. Washingtonski poljedelski urad Jo izdal novo cenitev letošnje letine, in sicer po stanju od 1. septembra. Ta cenitev je predvsem važna, ker so v njej prišle do izraza posledice suše v avgustu na predvideni pridelek koruze. Dočim je poljedelski urad ce nil, da bo po stanju od 1. avgusta znašal pridelek koruze 2212 milijonov bušlov, je bila nova cenitev reducirana za 229 milijonov na 19S3 milijonov bušlov. Nasproti dr finitivni cenitvi lanskega pridelka koruze, ki tudi pri 2621 milijonih bušlov ni bil baS obilen, se ceni letošnji primanjkljaj na 638 milijonov bušlov ali 24%. To poslabšanje izgledov za letošnji pridelek koruze v Ameriki bo glede na velik delež, ki ga predstavlja ameriška produkcija koruze v svetovni produkciji, gotovo ugodno vplivalo na bodoči razvoj cene koruzi, v kolikor posledice zadnje suše v Ameriki še niso našle izraza v ceni. Glede ostalih žitaric ni večjih sprememb nasproti zadnji eenitvL Cenitev pridelka pšenice je bila povišana od 820 na 837 milijonov bušlov (lani 806), cenitev pridelks ovsa pa od 1316 na 1391 milijonov bušlov (lani 1239). Rusko Kte v naših lukah. Pretekli teden so vzbudile v žitni trgovini veliko pozornost vesti o velikih pošiljkah ruskega žita v Sredozemskem morju, ki so prišle tudi v naše luke. Novosadska borza je takoj zahtevala avtentične informacije preko Zbornice za TOI v Splitu, od koder je dobila sporočilo, da so v dalmatinske luke dejansko prispele pošiljke ruskega žita, ki pa zaenkrat ne dajejo povoda za bojazen glede poplave ruskega žita, ker gre le za manjše količine ovsa. Vsekakor pa j« poizkus ruskega urada za zunanjo trgovino, da s dumpinškimi cenami prodre tudi ns tržišče naše države, ki je za žito izrazito izvozna država, zelo značilen. + BndlmpeStanska tenninsfca borsa (13 t m.). Tendenca mirna. Promet: 26 vag. pšenice, 57 vag. koruze, 10 vag. moke, 12 vag. pšenice. Pšenica: baška in gornjebaška 79/80 kg 157.50-1-62.50; banaška, Tisa, šlep. 79/80 kg 162.50—167.50; gornjebanaška. 79/80 kg 16—162.50; sremska, slavonska, 78 kg 147.80—152.50. Oves: baški in sremski 127.50—132.50. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 107.50—110. Koruza: baška in sremska 105—110, banaška 102.50—107.50; ladja Dunav 107.50—112.50. Moka: baška »Og« in >Ogg< 285—295; »2« 255—265; >5« 220—230; >6« 172.50—182.50; »7« 115 do 120; >8« 95—100. Otrobi: baški, sremski 80—85. Fižol: baški, beli 260—280. + Budimpeštanska terminska bor«*. (13. t m.) Tendenca za pšenico čvrstejša, promet srednji. Pšenica: za oktober 15.82 do 15.83, za marec 17.18—17.19, za maj 17.54 do 17.55- ri: za oktober 9.32—9.34, za marec 10.43—10.45; koruza: *a september 13.75, za maj 13.38-13.40. Gojimo domače kunce Mnogo se čita danes ▼ strokovnih tn drugih časopisih o dobičkanostni reji domačih kuncev. Zal pa posvečamo tej gospodarski panogi premalo pozornosti. Na kmetih imamo sicer nekaj duha o reji kuncev, ki pa daleč zaostaja za pravilno strokovno rejo teh živalic. Ta reja n»m da malo dobička, ker so živalice male in navadno mršave, ker nimajo prave postrežbe. Prebivajo večinoma le ▼ zaduh-lem vlažnem hlevu, v katerem se hranijo s tem, da pobirajo preostanke krme, ki Jo vsak dan polagamo živini. Proč s tako rejo! Po kmečkih hlevih »e podi tropa, dege-nerirancev slabičev, ki so šepavi, mršavi in po navadi pohabljeni, ker jih živina pohodi. Uberimo pravo pot ter začnimo s rejo te koristne živalice po navodilih strokovnjakov! Reja kuncev se nam izplača zlasti tam, kjer je močno razvita industrija. Takšnih krajev imamo v Sloveniji mnogo! Ali je potreba, da si naš delavec, obrtnik in uradnik ne privoščijo pečenke? Posnemajmo kulturne države, na pr. Francijo, kjer se izredno čisla zajčje meso, ki ga dobimo v vsakem hotelu na mizo. Zdravniško dokazano je zajčje meso zelo redilno ln lahko prebavljivo ter se da pripraviti na mnogo načinov. V drugi vrsti nam da kunec lep kožuh, posebno žlahtne vrste. Na frontah v sve- vo)tM m mm največ grefl »kje* ko- ftiSTH, od katerih smo imeti oprsnlke tn rokavice. Takrat sem si dejal, da bom v primeru srečne vrnitve v domovino posvetil zajčjereji vso pozornost. Zdravniki nam priporočajo menjavo živil. Kaj pa mi storimo? Teden za tednom otepavamo govedino. Piška ali petelin tek sploh ni za nas in naše razmere; vse to je predrago. Tu pa tam stori smrt kakšna že stari kava putika, ki je odrekla gospodinji vsak dobiček. Ali ni boljši mlad zajček? Zajčje meso je najcenejše; to so mi pokazale lastne izkušnje, ker sem že sam gojil več let razne pasme kuncev (zajcev) s prav dobrim uspehom. Od kunca uporabimo razen črev vse, posebno v zimskem času, ko je koža dobra (dlaka ne izpada). Za kože od plemenitih pasem dobimo lepe denarce. Prepričan sem, da bi tudi naše vojaško oblastvo seglo za vojaštvo po zajčjih kožuških, ako bi jih bilo dovolj raipo* lago. Da se kupčija z domačimi kunci Izplača, nam služi za primer mestni trg v Kranju, kjer se ti le redko pospreči, da ti pride v pest kak slaboten zajček s kosmato težino 1 kg. Stane pa vendar komad 20 Din. Kaj bi rekli interesentje za. zajčjo pečenko, če bi prišel na mestni trg 1 leto star zajec plemenite pasme s težino 7 do 8 kg. Bilo bi mnogo mesa, vrhu tega pa še velika koža, katero bi lahko marsikje uporabili. Seveda bi bila cena tu višja, ker j« meso žlahtnejše nego od navadnih nadih domačih degenerirancev, večkrat tako rekoč invalidov, ki ne zaslužijo cene, kakor jo imajo. A. Zdolšek, Filmske novosti 200 zvočnih filmskih aparatov za norm* rico. Ameriški listi poročajo, da namerava washingtonska vlada opremiti 200 ameriških vojnih ladij s filmskimi aparaturami za zvočne filme. Stroški za to so predvideni na pol milijona dolarjev. Na ladjah se bodo prirejale redne kinematografske predstave za častnike in moštvo. Lya de Puttl demantira svojo aaj»ovef-5o zaroko z newyorškrm borznim senza-k>m Blumenthalom. Vest o zaroki se J« razširila, ker se je r omenjenim gospodom večkrat vozila v njegovem letalu. »Konec »veta.« V Parizu se pravkar dokončuje Abel Gancev velefllm »Konec sveta«. Na filmu, ki je posnet po knjigi Camilla Flammariooa, so delali 18 mesecev. Sodeluje nad 10.000 ljudi. Potrošilo se je doslej nad četrt m\'Jona metrov filma. Grandiozno filmsko delo bo izgotovljeno v petih verzijah. »Polkovnik RedL« Ufa pripravlja vefTk vohunski zvočni film, ki nosi provizoričea naslov »Polkovnfk Redi«. Redlova afera, ki Je svoj čas zbudila mnogo praho v Avstriji ln v Inozemstvu, nam je še danes v spominu. I>r. med. Lojze Kramarič speeijalist za kirurg!!© OKDIMRA OD H i DO % i POP. L? ubijem a Miklošičeva cesta štev. 18/IL 13034 ___ lz nradnHi in dragih shsžbsnib ©bfav Dražbe nepremičnin. Pri okrajnem sodišču Brdo dne 9. oktobra ob 9.: zem. knj. k. o. Dob vL št 28 hiša, gospodarsko poslopje in kozolec ter zemljiške parcele; eo-nilna vrednost $5.175.20 Din, najmanjši ponudek 23.518.80 Din. — Pri okrajnem sodišču Metlika dne 1L novembra ob 1L k. o. Metlika vL št 1420, 64 in vi. št 913; cenilna vrednost 138.600 Din, najmanjši ponudek 92.400 Din. V trgovinski register so bile vpisane naslednje tvrdke: »Krie-Siard Stefica, Ljubljana, Trnovski pristan št 12, trgovina g kurivom in opeko. Imetnica je Krže, poročena Siard Štefica. — »Obnova« d. d. za izkoriščanje surovin, Beograd, podružnica Ljubljana. Tvrdka je podružnica pri trgovskem sodišča v Beogradu vpisane d. d. isto-ga imena. Doba trajanja družbe je 50 let Delniška glavnica dva milijona dinarjev je razdeljena na 2000 komadov popolnoma vplačanih delnic po 1000 Din, glasečih s* na prinositelja. V upravnem odboru je 9 članov; predsednik Martin BunzuL industrije* v Vratislavi; podpredsednik Čedom« Pavšič, tajnik trgovske zbornice v Osijekn. — »Papir Ilirija« d. « o. z. v LjnbljanL Obratni predmet je trgovina s papirjem, pisarniškimi potrebščinami, knjigami, muzi-kalijami in vsemi predmeti knjigotržke grafične stroke ter papirne konfekcije. Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Višina osnovne glavnice 50.000 Din. Poslovodja Lita Palouc roj. Pišek iz Kranja št 169. Nabavo 30.000 kg cementa Portland, 10.000 komadov krajnikov in 258 metrov jeklene žične vrvi razpisuje na dan 29. t m. ob 1L direkcija državnega rudnika Velenje. Pr/a ofertaina licitacija za prodajo vreS se bo vršila pri direkciji državnega rudnika v Velenju dne 14. oktobra ob 11., in sicer 1350 komadov celih vporabljivih vreč od moke po 85 kg, 80 komadov istih od sladkorja in 50 komadov raznih vreč po 50 kg. Ista direkcija razpisuje na dan 29. t m. ob 11. nabavo 2000 kg bencina 725/30. Poziv upnikom, tekstilna tvornica d. ■ o. z. je sklenila razdružitev in likvidacijo. Upniki se pozivajo, da se v 14 dneh javijo pri likvidatorju Francetu Brummu. — Prodajna pisarna slovenskih tovarn metel d. 2 o. z. v Ljubljani se je razdružila in stopila v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve. Oklic dedičev. Okrajno sodišče v Maribo-ra poziva, da se mu javijo dediči pokojne i ga Edvarda Krenerja, ravnatelja spetMcij-ske tvrdke Schenker v Mariboru, ki je umrl 27. aprila t 1. in ni zapustil nobenega spo-ročila poslednje volje. Za skrbnika zapuščine je postavljen notarski kandidat gosp, Franjo Golob v Mariboru. --—# Član Vodnikove družbe, ali si že pridobil enega novega člana? SOKOL Sokolsko slavje v Gornji Radgoni Mijulo nedeljo, dne 7. septembra 1930, je obmejna sokolska trdnjavica priredila prvi nastop po ustanovitvi SKJ. Sprememba vremena v dneh predpriprav ie povzročila precej skrbi, posebno v soboto, ko ie članstvo pripravljalo in urejevalo telovadni prostor in šotore. Lep solnčen dopoldan je v nedeljo privabil Številne prve goste, ki so prispeli v Gor. Radgono z dopoldanskim vlakom. Na kolodvoru se je zbralo domače članstvo v kroiib in civilu z društvenim starostom br. Karlom Mavričem. županovim namestnikom k. lan^zotn 1-an-čičem in precej ostalega občinstva. S tem vlakom je prispelo članstvo društev Kri-ževcL Veržej, Ljutomer, Beltinci, konjeniki iz Maribora, zastopnik sreskega načelnika višii pristav g. dr. Mlinar, mestna godba ljutomerska itd. Z godbo na čelu ie odšlo članrtvo ter ostali gostje na teiovadišče, kjer so se nato vršile skušnje za popoldanski nastop. Po opoldanskem odmoru se je ob po! 14. tiri začelo zbirati članstvo in občinstvo na veseličnem prostoru. Še pred 14. uro so prispeli številni Sokoli in Sokolice. naraščaj iz Lenarta ter selska četa od Urbana, katere ie pripeljal z avtobusi br. dr. Milan Gorišek. Njim so sledili avtobusi in avtomobili od Sv. Jurja ob Ščavnici, uniformirani gasilci v* mnogo občinstva iz Slatine Radencev z županom g. Jakobom Zem-Ijičem in ravnateljem zdravilišča g. Tan-žekom na čelu ter končno skupina Mariborčanov. Razen bratskih sokolskih društev so bili navzoči tudi zastopniki Narodne odbrane iz Maribora, Gor. Cmureka, Apač, kluba Meia iz Maribora itd. Na čelu sprevoda je jahalo sedem konjenikov z zastavo. Za niimi sta korakala zastavonoše z razvitimi prapori ljutomerskega n lenartskega Sokola, nato starešinstvo in drugi oficijelni zastopniki, za niimi ljutomerska mestna godba, članice, katerim so sledili gasilci v krojih pod vodstvom žup-nega tajnika g. Fr. Korošca ml., člani v krojih, moški in ženski naraščaj, moška :n ženska deca. člani v civilu in ostalo občinstvo. Povorka ie krenila do obmejnega murskega mostu, odtam do občinske hiše, kjer je raz balkon pozdravil Sokolstvo zastopnike oblasti in vseh društev ter ostale goste namestnik župana g. Janez Lančič z željo, da bi se s sličnimi poseti utrdil naš obmejni tabor. Ponosni smo, da vam za-moremo danes dokazati, da je naša meja z Gornjo Radgono vred jugoslovanska in da nikoli več ne pride pod tuj iarem. Vaša navzočnost sama ob sebi nam dokazuje, da je Sokolstvo sedai najvažnejša kuitur-novzgoina institucija naše države, katerega prvi starešina ie Njegovo Visočanstvc p'estolonas!ednik Peter. Pri tem ie h*, gft vseh prisotnih zaoril trikratni »Zdravo«. Nadaljeval je: Sok-olstvc deluje z vsemi silami na utrditvi resničnega jugosloven-stva in s tem delom na konsolidaciji ter utrditvi države. Radi tega znači vsak njegov napredek ne samo napredek narodne, temveč tudi državne zavesti. To dejstvo Je zlasti važno za nas. ki živimo na severni državni in jezikovni meji. Svoi govor je konča! z vzklikom iskrene dobrodošlice in bratskim »Zdravo«. Govorniku so poslušalci glasno pritrjevali in vzklikali z gromkim »Zdravo«. Povorka je krenila nato na teiovadišče, kjer se je med tem časom zbralo razveseljivo število kmečkega ljudstva; prispeli so še ostali Mariborčani — pevsko društvo »Jadran*. Zbrano članstvo, goste in občinstvo ie pozdravil društveni starosta br. Mavric v kratkem vznesenem pomenljivem govoru. Svoj govor je končal z vzklikom prvemu starešini SKJ Njeg. Vis. prestob-nasledniku Petru in celemu kraljevskemu domu, nakar ie godba zaigrala državno himno. — General Maister je poslal društvu brzojavko sledeče vsebine: »V spominu na radgonske boje za Jugoslavijo sem z vso iskrenostjo med Vami. Padlim junakom slava, živim nekdanjim in sedanjim stražnikom naše tamkajšnje meje pa pri-sični zdravo. — General Maister.« Javni telovadni nastop je otvorila ženska deca v belih oblekah z zastavicam! (11), nato moška deca (18); čeprav so začele padati debele kaplje, ki so postajale vedno gostejše, so vkorakali za domačo deco na telovadni prostor še naraščajniki iz Veržeja, ki so svoje vaje izvajali do konca kot posebno lepo točko tega vzpo-reda pod vodstvom okrožnega načelnika br Lubeja. Nadaljni spored telovadbe je prekinil hud naliv. Ker je bilo pričakovati, da nevihta poneha, je članstvo ter tudi občinstvo čakalo še dolgo časa pod šotori m bližnjimi stavbami. Ko ie nevihta za nekaj časa ponehala, je bil nadaljni nastop oddelkov nemogoč; zaigrala je na veseličnem prostoru zopet godba in zapeli so Jadrana-ši iz Maribora pod vodstvom g. Laha. Pa tudi ta prijetna zabava ni trajala dolgo časa. ker ie nadaljnji naliv vse pokvaril. Gostje so začeli trumoma odhajati, domačini pa so se podaii v hotel Koler, kjer se je nato ob zvokih marljive mestne godbe ljutomerske razvila zabava. Prireditev je bila lepa manifestacija kclske ideje v tem severnem obmejnem trgu. Torišče dela, ki ga ima to društva, nikakor ni preveč pripravno za lahke uspehe. Ako se hoče kaj doseči, je pač treba trdega dela. Ta nastop pa bi bil ravno v mu mm^mm^tmii^imš MŠ^BiMsai&iairjigimea m>j & 3!i>j m.ik i i dokaz, da se Je pričelo v druStvu v resnici intenzivno delati, kar sledi jasno iz dejstva, da delni uspeh itak ni izostal. Čutimo prijetno dolžnost, da se tem potom zahvalimo vsem društvom, ki so s svojim številnim posetom pripomogli do tako lepega moralnega uspeha; obenem pa izrekamo zahvalo tudi vsem dobrotnikom in sodelavcem, ki so s svojo vztrajnostjo pripomogli tudi do uspeha v gmotnem ozi-ru ter v splošnem vsem, ki so nas tokrat v svojih močeh podprli. Tekme Dravskega okrožja v »odbojki« V nedeljo 24. p. m. so se vršile ob prili* ki sokolskega nastopa v Dol. Lendavi tudi tekme Dravskega okrožja v »odbojki«, ki iih je uvedla Mariborska sokolska župa že lansko leto in so obvezne za vsa društva tudi v letošnjem letu. Udeležila so se jih vrste članov iz Čakovca, Lendave, Ormo« ža, Središča in Varaždina ter vrsta nara« ščaja in članic iz Ptuja. V I. kolu sta se srečali najprej društvi Lendava in Ptuj. Lendavi se je poznalo, da je vežbala le kratek čas, med tem ko so pokazali ptujski naraščajniki več tehnike, igrali pa so zelo leno. Posledica je tudi bi« la, da so v pi\-em polčasu zmagali Lendava čani v razmerju 9 : 8. V drugem polčasu pa so začeli igrati Ptujčani živahnejše, Lenda* va je popuščala in morala prepustiti zmago ptujskim naraščajnikom z rezultatom 15 : 23. Manj zanimiva je bila tekma med Or* možem in Čakovcem. Zdaj so vodili Ca« kovčani zdaj Ormožani, brez kombinacije, zato je bila žoga mnogo v mreži in autu. Ormož je zmagal nad Čakovcem, ki je jel tudi proti koncu popuščati, in to v razmer« ju 13 : 25. V t.etje sta se srečali moštvi iz Varaždina in Središča. Vso tekmo so vodi« li Varaždinci, ki so izvajali lepo skupno igro ter lepo kombinirali. Središčani so mo« rali kljub požrtvovalnosti pustiti zmago ru= tiniranemu nisnrotniku v razmerju 43 : 6, ki je že v prvem srečanju pokazal, da ho« če iziti kot prvak okrožja. V II. kolu se je odigrala tekma Varaždin : Ormož, zmagovalcema iz prvega kola. Končala je v prid Varaždina z rezultatom 4 : 33. Po kratkem odmoru se je vršila H« nalna tekma med Ptujem in Varaždinom, gotovo najlepše srečanje tega dne. Varaž« dinci so igrali dovršeno pa tudi ptujski naraščajniki so se izkazali kot vreden na* sprotnik. Kljub trem tekmam, ki so jih morali odigrati ta dan Varaždinci, so od« nesli zmago tudi nad Ptujčani in kakor lansko leto tudi prvenstvo v okrožju. Vse tekme je sodil nepristransko br. Petrovič iz Ptuja. Po sestanku načelnikov je okr. načelnik br. Komac razglasil rezultat, ki je bil na« slednji: I. mesto Varaždin, II. Ptuj in III. Ormož. Ker se je prijavila izmed članic sa« mo vrsta iz Ptuja se je priznalo njej I. ma« sto. Popoldne pa se je vršil uspeli nastop dru« štva Lendave, o katerim smo že svoječas« no poročali. Zdravo! S. K. Veliko sokolsko slavje v Kotoribi V nedeljo, dne 7. t. m. se ie vršilo v skrajnem kotičku našega Medjimurja ve« liko sokolsko slavje. Sokolsko društvo Ko* toriba, ki je bilo ustanovljeno šele pred par meseci, je slavilo svoj krilni nastop, ki se je razvil v mogočno soK(>isko mani« festacijo na severni meji naše države. Po prihodu prvega vlaka se je formirala pred kolodvorom mogočna povorka, katero so tvorili vsi oddelki iz Kotoribe in Dol. Du« brave, dalje gostje iz Čakovca, Ormoža, Lendave, Maribora, Studencev pri Maribor ru, Ptuja in Varaždina. Posebno pestro sliko je nudil močan oddelek seiskih čet iz Kotoribe in okolice, katerim so se priklju* čili gasilci iz bližnjih krajev in nato še članstvo v civilu. veliko pozornost je vzbu« jala vojaška četa iz Vapiždina s kopji. Po« vorka, ki je štela nad 700 oseb in meia kar 5 godb. je krenila skozi Kotoribo ki je bila vsa v zastavah, in se vrnila nato k skušnjam na teiovadišče. Popoldanski nastop je otvorila ženska deca Dol. Dubrave z vajami na petje. Za« tem so se zbrali vsi oddelki »ia telovadi« šču. V daljšem govoru je pozdravil Sokole v imenu župne uprave tajnik br. Doicino* vič in zaključil govor z vzklikom kralju Aleksandru in Jugoslaviji, nakar je veja« ška godba iz Varaždina intonirala državno himno. Sledili so nastopi oddelkov Kotoii« be in Dol. Dubrave, katerim se ni niti ma* lo poznalo, da so začetniki. Za temi so se vrstili oddelki naraščaja in članstva z le« tošnjimi vajami za Beograd. Mnogo prizna« nja so želi vojaki s kopji iz Varaždina, ki so izvedli prav strumno tri vaje. Od poseb« nih točk so se odlikovali Studenčani z »Ja« dranskim morjem« in Ptujčani z Murmko« vim »Turškim maršem«. Najlepši pa je bil gotovo nastop selske čete v medjimurskih narodnih nošah v škornjih, s črnimi telov« niki in rdečimi rutami, ki so izvajali vaje za Beograd. Drugič so izvajali vaje na god« bo pa vendar tako skladno in brezhibno. Kot zadnja točka je sledila orodna telovad« ba. Nastopu, ki je bil od strani domačega društva prav skrbno pripravljen, je prisost« vovalo nad 2000 gledalcev, po večini krneč« kega ljudstva. Želimo, da je dal nastop, ki je bil mogočen sokolski tabor v Medji« murju, zadoščenje marljivi društveni upra« vi in br. načelniku za trud, obenem pa za« črtal vsem društvom in snujočim selskim četam pot, po kateri naj hodi naše mlado Sokolstvo v Medjimurju. Le naprej za so« kolskim praporom! Zdravo! S. K. Drobne vesti iz slovanskega Sokolstva Vsa sokolska društva, združena v COS, prirede na dam Tvrševega rojstva predaš vanja, ki se bodo vsebinsko nanašala na tema: dr. Tyrš in naše narodno osvobojen nje. Praške župe bodo imele skupno pri* reditev v Smetanovi dvorani praškega Mestnega doma. V Brnu bodo vsa društva proslavila obletnico v veliki dvorani Soko« 'la I. na stadionu. — Sokolsko društvo v Čeških Budjejovicah, ki je lastnik vltav« skega otoka, na katerem si je tekom po« vojnih let zgradilo vzorni stadion, namera« va sedaj zgraditi istotam tudi svoj Sokol« ski dom, ki je proračunan na izdatke do 4 milijonov Kč. Nabranega ima v ta na* men preko 2 milijona Kč. Načrte za stavbo sta izdelala praška arhitekta inž. Stransky in Šlegl. Češkoslovaška Obec Sokolska je izdala zbrane članke univerzitetnega pro* fesorja in člana predsedništva v lični bro* šuri pod nasfiovom Zdravim k sile naroda. Knjiga ofcsega 144 strani m stane 14 K«. Priporočljivo bi bilo, da si jo nabavi vsaka večja sokolska knjižnica, da se seznanijo čitatelji z izvajanji poznanega sokolskega znanstvenika. — V Zablateh pri Bohuminu si- je postavilo sokolsko društvo, ki šteje komaj 126 članov, Sokolski dom, pri kate« rem je članstvo in naraščaj delalo preko 8000 ur kuluka. Stavba je stala preko 300 tisoč Kč in obsega poleg telovadnice v dolžini 15 in širini 10 m še manjšo dvora« no 13 krat 5 m, gledališki oder, oblačilnice, odborovo sobo in stanovanje za načelni« ka. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1911. Slovaška sokolska zveza v Ameriki združuje poleg 108 skupnih društev šc 47 samo moških in 42 samo ženskih enot. Na« raščaj se vzgaja v 127 društvih. V ce'oti je imela Zveza po zadnjem štetju 8812 članov, 4845 članic in 8533 mladine oboje* ga spola, kar da za Ameriko zelo veliko število preko 22 tisoč pripadnikov. Zveza ima tudi svoj posmrtni fond. čigar premo« ženje znaša preko 1 milijona dolarjev. Po« leg tega pa je bil ustanovljen tudi sklad za podpiranje siromašnega članstva, ki šte« je zaenkrat okrog 25.000 dolarjev. Organi« zacija izdaja svoj list »Slovensky Sokol«. Prve prijave za vsesokolski zlet leta 1932. v Pragi. Češkoslovaški Sokoli iz Ka« nade so priglasili zletnemu odboru, da prispe tedaj na zlet veliko število kanad* skih učiteljev. Iz Južne Amerike pa priha* ja vest, da se bo tudi južnoameriško če« škoslovaško Sokolstvo udeležilo zleta v večjem številu, kar se dosedaj ni zgodilo. Istotako pa bodo skušali i Čehi in Slovaki iz severne Amerike prekositi vse doseda* nje odprave na zlet. Sokolske slavnosti v Avstriji in na Dunaju 1931. Prihodnje leto v maju se bo vršila slavnostna otvoritev Sokolskega doma v X. dunajskem okraju na stadionu Češkega srca. Ob tej priliki bo priredila avstrijska župa češkoslovaškega Sokolstva. ki ima.svoj sedež na Dunaju in ie včlanjena v COS svoj župni izlet, ki se ga bo udeležilo še 14 drugih žun iz Češkoslovaške. Zagreb ali Ljubljana Danes se bo v kopališču Ilirije odločilo, katera reprezentanca je močnejša v vod nem športu, ali zagrebška ali ljubljanska. Zavedamo se, da imamo proti sebi nasprotnika, ki našo mlado reprezentanco v rutini precej nadkriljuje in je tehnično tudi popolnejši. Naš tim naj pokaže ob tej priliki v polni meri svojo naravno snosobnost, borbenost in voljo do zmage, pa bo končni izid srečanja za Ljubljano ne samo nadvse časten, temveč tudi mogoče zmagovit! Eno zahtevamo od naših mladih repre-zentantov, t. j. da se borijo povsod z največjo voljo in energijo do cilja. Akoravno ne bi v mnogih disciplinah zmagali, bodo nasprotnika prisilili do maksimuma in to je tudi krasen in pozitiven uspeh, kajti z maksimumom se po navadi rušijo državi: rekordi! Naše občinstvo pa bo brez dvoma z mno-gobrojnim posetom izkazalo naši reprezentanci simpatije in jo podprlo v tej ogorčeni, toda idealni športni borbi Pričetek dvomateha je dopoldne ob 10. uri, popoldne pa ob 15. uri. Hašk (Zagreb) : Ilirija Danes ob 16.30, predtektna ob 15., igrišče Ilirije. Po skorc dveletnem pri'i'.tdkj gostuje danes v Ljubljani prvak ZNP Hašk, eden prvih predstavnikov naše nogometne ek« straklase. Njegov nastop proti llir-i:, pr* vaku LNP, pomeni morda največji dogo* dek jesenske nogometne sezone v Ljublja* ni. Hašk se je zaveza! nastopiti kompleten. V moštvu ima celo vrsto državnih repre* zentančnih igralcev. Moštvo prispe v Ljub« ljano z dopoldanski m brzovlakom ob 10.52 Predigro absolvira ob 15. rezerva Ilirije, ki dobi za nasprotnika dober komlrniran team Hermesa. Tekma s Haškom se odigra ob vsakem vremenu, predtekma pa ob hujšem dežev« nem vremenu odpade. ASK Primorje v Celju Danes gostuje po daljšem ča-;.j v Cel i a ljubljansko Primorje, nedavni podsavezni prvak. Za nastop Ljublajnčanov vlada v mestu veliko zanimanje. Primorjaši so do« slej običajno v Celju prudveJli lepo in za« nimivo igro. Tekma se odigra na igrišču pri Skalni kleti popoldne ob lo. Nasprot« nik Primorjašev bo prvo moštvo celjskih Atletikov, ki so tudi v dobri formi. Sicer bo to pokazala današnja tekma. O internacionalnem mitingu ASK Primorja Internacionalni miting ASK Primorja, k. se je vršil minulo osoboto in nedeljo, je presegal, čeprav se je izvedel v mnogo skromnejšem obsegu, nego se je prvotno nameravalo, po kvalitativni in tudi kvan« titativni udeležbi atletov marsikatero sJič« no prireditev, ki se je v zadnjih letih vr« šila v naši državi. Zato zasluži, da »e po« novno povrnemo nanj. Dnevno časopisje je zabeležilo pomanj. kljivo organizacijo prvega dne. Drugi dan pa se je miting razvijal gladko; na samem sedežu saveza se lahkoatletske prireditve ne izvajajo tako strumno, precizno in brez« hib no. Miting je obsegal program, ki se v glav* nem krije s programom za naše državno prvenstvo, razen tekov čez zapreke. Tek na 100 m je bil gotovo med najlep« šimi discipfrnami vsega mitinga. Po dveh predtekih je v finalu zmagal Miokovič BDK v času 11.2, ki ga v naši državi že daljšo dobo nismo dosegli. Finale so tekli štirje atleti, ki so se do poslednjih metrov borili za zmago in placement; razlika med prvim in zadnjim je znašala komaj dober meter. Tako izenačenega teka na 100 m v Ljubljani še nismo doživeli. Miokovič je mlad, zelo hiter eksploziven atlet, ki ima vse pogoje, da bi s primernim treningom znižal našo marko pod 11 sekund. Najbolj« Si slov enaki sprinter Skok je izpadel že ▼ predteku. 200 meterska proga je bila siguren plen rutiniranega Hadererja. Skok je šel izred« no do 120 m. Pozneje pa je pridobljeni teren izgubil. Zaradi netreniranosti je skrajšal korak in skrčil telo. To ga je stalo zmage; v cilj je prišel kot drugi. Tudi Skok bi lahko z dobrim treningom utegnil zboljšati naš rekord (22.6) in se povzpeti do mednarodne klase. Izreden sprinterski talent je tudi Celovčan Hirtl, ki je prišel v cilj tik za Skokom. To je pokazal zlasti na 400 m, kjer je zmagal v času 53.2, za devetnajstletnega atleta prav dober čas. Sicer se ima zahva« liti za svojo zmago zgolj slučaju, odnosno neuvidevnosti gospoda Ferenščaka (Con* cordia), ki je v soboto silil v predteke, po* tem pa, ko so se predteki vršili, ga ni bi« lo na start. Tako je preprečil start na 400 m Szabu, ki je prišel za predteke pre« pozno, v finalu pa zaradi že izvršenih pred« tekov ni mogel startati. Plasiral bi se bil sigurno na prvo mesto. Na 800 m je sigurno zmagal Pugl (GAK), avstrijski rekorder in letošnji prvak na 800 in 1500 m. Prvih 400 m sta tekla z Žorgo 57 sek., vendar mu ni bSl Zorga niti trenutek opasen konkurent; premočne so še posledice Žorginega neracionelnega tre* ninga pred leti. Sčasoma se bodo dale te napake ob primerni potrpežljivosti in s specielnim treningom hitrosti morda od* praviti. Tudi na 1500 m je Pugl z lahkoto zma« gal. Čas 4:22.4 je zanj prej slab kot dober, pa tudi ta je zadostoval, da mu noben drug atlet ni mogel osporiti zmage. Škoda, da ni startal v tej disciplini Vrečko (Iliri« ja), ki je prfllikom tekmovanj za državno prvenstvo moštev pokazal i:elo lep stil in obetal, da se bo razvil v zelo dobrega te« kača. Pet kilometiov si je osvojil avstrijski prvak Leban (KAC) v času 16:16.4. Vsa jugoslovenska klasa skupaj mu ni bila niti z daleka dorasla. Jugoslovenski prvak na tej progi Koren je med tekom izstopil, prav tako Sussitti (KAC) in Hirijan Šporn. Krevs je izdržal do konca in zasedel drugo mesto v času, ki je za njegovo dobo prav dober (17:26): teče brez vsake tehnike in ni nobenega dvoma, da je naraven talent, ki bi se dal še precej izbrusiti. Majneniču in Kumerju ne ležijo dolge proge, zlasti poslednji bi jih moral povsem opustiti in se posvetiti 400 in 800 m. Podpečan iz Ma« ribora se je sicer prijavil, škoda da se ni tudi pojavil na startu. Imel bi bil priliko, marsikaj videti in se marsičesa naučiti. Štafeto 4 krat 100 je Primorje odneslo sigurno, čeprav štafeta ni bila kompletna (Puc je bil tačas v inozemstvu. Jug pa je neposredno po mitingu moral igrati no« gometno tekmo): v kompletni postavi bi bila štafeta utegnila doseči čas 45. V švedski štafeti je prišel po čudnem naključju prvi na cilj KAC. V regularni borbi bi bila morala tudi tukaj zmagati štafeta Primorja. V skoku ob palici se je plasiral na prvo mesto Gaščeršič, ki bi utegnil s treningom v sprintu še mnogo pridobiti. Vse pohvale je vreden nastop Tomšiča, ki je kljub svo* jim letom dosegel prav dober rezultat 2.80 m. Plavšic vsekakor ni izpolnil priča« kovanj in je zanj 2.90 m slab rezultat. V skoku v vis je sigurno zmagal bivši jugoslovenski rekorder Jakupič z rezulta* toin 1.75. V skoku v dalj je startsfio šest atletov, ki so vsi preskočili šest metrov, štirje ce« lo 6.40 m. Zmagal je Szabo iz Pečuha s 6.925 m. Zzabo skače z izredno tehniko in spada med madžarske reprezentante; do« segel je že skoke preko 7.35 m m se torej giblje na mednarodni višini. Njegova spe« cialiteta je visok uravnotežen odskok, pri« leti na tla z daleč naprej spoženimi nogami in si z elastičnim vpogibom v kolenih po« maga na noge (er geht in die Kniee). Naši atleti bi se mogli pov/peti do njegovih re* zultatov. če bi doumeli in posnemali njego* vo tehniko. Troskok. Po presledku dveh let je bil zrušen jugoslovenski rekord; obenem edi« ni rekord na tem tekmovanju. Rezultat 13.675 baje ni Miokovičev najboljši rezul« tat v zadnjem času. V tistem trenutku, ko bo Miokovič ustalil svoj ralot, bo v stanju doseči mnogo boljši rezultat in je povsem sigurno, da sedanji njegov rekord ne bo držal nadaljnji dve leti. Korče je izravnal dosedanji rekord, ki velja sedaj seveda za nekak slovenski rekord ali najboljši rezul* tat, na državnem prvenstvu bo sigurno skakal boljše; želeti bi bilo, da bi skakal bolj prožno. Ob primernem treningu v hi« trosti bi pri svoji robustnosti mogel po« daljšati svojo mejo še znatno preko seda« nje marke. Met krogle je bfl enako zanimiv kakor met diska glede na nastopajoče atlete; v obeh sta startala dr. Narančič in Janausch, prvi od zagrebške Concordie, drugi od WAFa z Dunaja. Narančič predstavlja ju« goslovensko klaso v metih in ima možnost glede na svojo veliko rast in močno kon* stitucijo razviti se v prvorazrednega in« ternacionalnega atleta. Potreben mu je tre« ning v sprintu za ojačenje spodnjih eks* tremitet. V dobrem treningu more zbolj« šati še svojo tehniko, ki bi mu omogočila, da eventualno še letos zruši jugoslovenska rekorda v krogli in disku. Janausch kaže, da je v krogli že blizu svojega maksima in da v tej panogi ne bo več mnogo napre« doval. Pozna se mu izreden trening in do« bra tehnika, sperielno v metu diska. Dr. Narančič je bil prvi v krogli, Janausch pa v disku. Omeniti je še Manojloviča, ki je v disku skoraj dosegel marko 40 m. Kopje je bila najslabše zasedena disci« plina; nastopila sta samo Krvza iz Celovca in naš Petkovšek. Krvza je od zadnjega svojega nastopa v Ljubljani močno napre« dova1!, vrgel je kopje 49.36 in s tem po« stavil nov koroški rekord. Petkovšek je zaostal za njim za približno dva metra; nastopil je brez treninga in je dosegel svoj običajni rezultat. Mi smo glede športnega naraščaja nave« zani, kakor drugod, v glavnem na mestno mladino. Nimamo velikih mest, zato tudi izbira ni številna. Brez dvoma je po naših vaseh mnogo skritih talentov: v zadnjem času so že nekaj odkrili, samo škoda, da jih ni mogoče privabiti za stalno v mesta, kjer bi se mogli razviti pod strokovnim vodstvom in s smotrnim treningom v at» lete, ki bi mogli uspešnejše reprezentirati našo državo v močni mednarodni konku« renči, kot smo bili dosedaj zastopani. Po« trebno bi bilo, da se ti talenti izsrabijo ▼ naša športna središča, da se jim tam omo« goči eksistenca in napredek na športnem polju. Tako bi se, o tem ni nikakega dvo« ma, dvignil naš šport in dosegel močnejše vrhunske rezultate. Krepkejše individualno« sti bi potegnile mlajši naraščaj za seboj. Korakali bi sigurno in nevzdržema naprej. D. S. Proslava 10 letnice SK Svobode (Mari» bor). V okviru proslave se vrše naslednje tekme: ob 10.30 SK Rapid : SK Železni« čar, ob 14.30 SK Maribor : SK Svoboda (Ljubljana), ob 16.15 SK Svoboda (Mari« bor) : SK Olimp (Celje). Posetnikom te« kem se bo nudil gotovo lep športni užitek. Vrše se ob vsakem vremenu na igrišču SK Maribora. ŽSK Hermes. Danes igra kombinirano moštvo prijateljsko tekmo z Ilirijo kot predtekmo s Haškom. Postava: Mikluš, Svetic II., Marinko, Lorbek, Glavač. Siro-čič I., Kos, Škrajnar, Svetic L, Klančnik. Kariž. menovani igralci imajo bliti v garderobi ob 14.30. Ob 9. igra druga garnitura s SK Mars. Postava: Oblak, Uraek, Da-neu, Glavič, Košenina, Sernec, Mokorel, Zupančič, Sterle, Primar, Novak. Rezerva Spat, Poreter, Kovač. Sodi g. Zupan. Prosim točno. SK Grafika. Danes v nedeljo ob 10. uri dopoldne se vrši trening«tekma med prvo in drugo garnituro na igrišču SK Pri« morja. Vsak igralec se ima zglasiti na igri« šču »Ilirija« ob 9. Udeležba strogo obvezna. SK Natakar. Danes ob 6.30 naj bodo naslednji igralci na glavnem kolodvoru: Ozebek, Dolinar, Otič, Mihalek, Novak, Živ, Zupane, Susteršič, Thaler, Sternad, Jelnikar, Baher. Redni občni zbor SK Krakovo in SK Jadrana se vrši 30. t. m. ob 20.15 v restav« raciji Mrak, Rimska cesta, z običajnim dnevnim redom. Eventualne predloge je ja« viti osem dni pred občnim zborom na na* slov tajnika (Stane Logar pri Krapežu, Turčičev trg 3). fle vetuj vsega Hat bdlilt t v . |0 C&VmJ 4&U ampafe prepričaj me mam, šeaSisna je jesen-mita imbira in ieatesne se fes en m/ce e en e prt i ščikah v župr.išču brigal za stare maitšce rojstev. In kakor v Kolomiji sem mislil d*. Korvtka. Odpeljal sem se v 7 in pol km oddaljeno vas žežavo; gosposki dvor te vasi je danes last g. Lukaševiča, ali nekdaj so njegovi gospodarji bili Koritki Po vseh teh svojih raziskavanjih morem sedai s popolno sigurnostjo reči: Emil Koritko je bil roien 7. sept 1813 ▼ Lvovu, kakor pravi njegov !.iubljanski spomenik, a krščen je končno bil v Zaleščikah, ker so njegovi roditelji (prvotno mati Rudol-fina Rubčinjska) imeli dvor v 2ežavi, ki je, kolikor gre za rimskokat cerkev, spadala pod Zaleščike. Vse druge navedbe odpadajo kot neistinite. Selo Zežava Je v primeri s slovenskimi vasmi, veliko, 1 km oddaljeno od Dnje-stra. Gosposki dvor ni posebno velik, ali tudi maihen ni. Vidi se mu, da je star; v parku okoli njega šume jako stara, visoka drevesa. Tukaj torej Je svojo prvo mladost preživljal Emil Koritko. Dnjester mn je pd v dušo slovansko pesem, ki jo je pozneje tako ljubil ob Savi. Za hip sem se otrese! vseh skrbi ter se, vozeč se nazaj v Zaleščike, vdajal liričnemu nastroju... Popoldansko solnce je žarelo; samo svež, ne mrzel je bil veter. Vsa pokrajino, cd Kolomije do Zaleščik, je mnogo trpela od vojne. Ne enkrat je menjala gospodarja. V Zaleščikah Je čez Dnjester držal lep, kamenit most; trikrat ie med vojno bil razrušen in še danes ga je komaj polovica. Tudi železniški most ie bil komaj pred par meseci vzpostavljen. Po vsem mestu so še težki sledovi vojne: razvaline, sledovi, da so nekdaj bile hiše. Mejo tvori tukaj Dnjester; onstran Je Rumunija, ali prebivalstvo v tem delu sedaj rumunske Bukovine je slovansko. Rumunija je zahtevala Bukovino za sebe z zgodovinskega stališča, ne z etnografskega, češ, Bukovir.a je nekoč pripadala Turški oziroma moldavsko-rumunskemu »gospodarju«. Hotel bi se še odpeljati tja v kot med Dniestrom in Zbručem, k Okopom Sv. Trojice, ki spominjajo, kakor marsikatero mesto Koritkove domovine, na viteškega kralja Jana Sobieskega; zamislil bi se preko državnih meja tia v Chodim, kjer je Gundulič gledal Osmana in poljskega kraljeviča Vladislava — ali moral sem se odreči temu. Odhajam h Zaleščik z nekako milo zavestjo, da je »Slovan z Juga« posetil domači kraj Emila Koritka, ki se je v Ljub-liani podpisoval kot »Slovan s severa«. Dr. Fr. Ilešič. mi povedati: glejte, mati! La madre -a rekel je... »morje!... Da, da morje, črno morje sladkega Chiantia. Beseda je pa tudi na malega vsekakor učinkovala, ker se je točno odzval, kaT se tiče »la mare«. • • • Do Firence se je sprijaznil z vsemi in spravil vse otroke z občudovanja vr:d-no vztrajnostjo do krčevitega joka. Ko je vlak zavozil na peron florentinsk.ga kolodvora, je tulilo v kupeju vse, kar je bilo do deset let in ljudje so z blazno naglico zapuščali prostor... Bili so ed njimi taki, ki so se vozili v Kala-brijo in Taormino na Sicilijo — a rajši stati na hodniku — samo v temu peklu ne. In Graf von Miškolc je imel od Firence dalje svoj kupe in je lahko mirno zaspal ali pa užival črno tekočino.. Roke sva si dala.. On pa je pot^.al v Napolj. Da, v Napolj!... Par dni nato je divjal tam silen potres... In zaradi tega pišem te vrstice. Moj ugledni učitelj kemije in učenjak profesor Belar je to pot v zmoti... Niso bili vzrok potresa elementi ne, ne seizmografi so sicer beležili tresljaje, da, to je res — a potres je naredil moj Graf von Miškolc. — So stvari, katerim ne vem, kako so se rodile in ki so obdane z večno skrivnostjo — tu pa sem prepričan, da je moja domneva prava: ko je »funkcijonar« prestopil tla napoljske luke, je bila katastrofa tu... Učenjaki ne bi nikoli ugotovili pravega vzroka. Zato dopri-našam zpanosti ta skromni prispevek o postanku napoljske katastrofe in ga povežem s pozdravom Miškolcu. Dopisi BEVŠKO PRI TRBOVLJAH. Dne 8. t m je preminuv v Bevškem upokojeni železničar g. Franc Lukmar. Bil je invalid 25 let z umetno nogo, kar mu je grenilo življenje. Kako je bi* pokojni priljubljen med soseif, je pokazala lepa udeležba prijateljev In znancev na njegovi zadnji poti. Pokojnik Je živel skromno, skoro da v pomanjkanju. Skozi več let mu je do zadnjega stregla s pravim vzgledom ljubezni do svojega bližnjega gospa Dularjeva, ki ni bila s pokojnikom nič v sorodu. Pokojniku blag spomin! ŠMARTNO OB DRETI, Naše gasilno društvo dela s polno paro. V teku nekaj let si j c s trudom nabavilo poleg ročne briz« galne lep udoben voz za moštvo, krasen pra» por in letos pa kljub hudi denarni stiski poleg 400 m cevi še moderno motorno briz« galno. Motorna brizgalna je bila nabavljen na od Strojnih tovarn in livarn v Ljubljani. Res je bila kupna cena precej visoka, ven» dar nam ni žal denarja, ker smo dobili res dober stroj. Dne 24. avgusta je bila sloves* na blagoslovitev nove motorke. Blagoslovi« tev je izvršil naš župnik g. Franc Štiglic ter nam v lepem govoru razložil resen po* men tega orodja. Blagoslovitev je bila zdru« žena z veliko vrtno veselico, ki je pod vodstvom g. Josipa Poberaja nadvse lepo uspela. Naj topleje se zahvaljujemo vsem »g. trgovcem in drugim iz oddaljenih kra» jev, ki so nam poslali podporo v dobitkih ali denarju. . ... SODRAŽICA. Dne 1. t. m. je došel g. ravnatelj premogovnika v Kočevju v spremstvu rudarjev in paznika, da dodo. bra preiščejo novi rudniški revir nad So. dražico. Rudarji bodo skopali 15 jam, ki naj služijo v nadaljnjo raziskovanje plasti in rude. Teren je jako ugoden, formacije pravilne. ^______g. _ Na zadnji občinski seji je bi* 10 treba rešiti več zelo važnih gospodar. Bkih zadev. Pri točki o razporedbi občin, skih potov so se nekateri odborniki le pre. več potezali za osebne koristi. Ker g. žu. pan in ostali odborniki niso mogli niti sme. 11 ugoditi osebnim zahtevam, so se dotični odborniki kar absentirali in s tem onemo. gočili nadaljnji potek seje. Kraljeva pro. klamacija in manifest ministrskega pred. sodnika velevajo, da se morajo vse osebne in privatne koristi podrediti občekorist. nim, narodnim in državnim. So pa gotovi ljudje, recimo »poživnaki,« ki ne morejo pozabiti starih manir in se uživeti v nove razmere. Dne 1 t m. se je vršil v Sodra, žici sejem. Ker je to le pridobitev najhujše strankarske demagogije, se ni obnesel; ni bilo ne živine ne blaga in kupcev. Trško načeiništvo ni pokrilo s stojnino niti četrt, tine stroškov za živinozdravnika. — Zna. no je, da tukajšnja okolica redi lepo ple. mensko goved, zlasti se kmetje pečajo z rejo plemenskih montafonskih bikov. Dr. Java pokupi skoro vsako leto nekaj ple. menjakov za južne kraje. Nedavno so pri. mahali med nas tudi trije možje »v roži. cah,« med njimi celo mož, ki je občini na čelo postavljen. Hoteli so kupiti lepo razvitega vola za občinskega bika — zares krasno žival. Nazadnje se je vendarle mo. dn gospodinji posrečilo prepričati in pre. govoriti vrle može, da so kupili v trgu pa. tentiranega bika, ki bo zboljševal goveje pleme v sosedni dolini. JEŽICA. Zaradi bolehnosti je bil razrešen funkcije staroste Sokola br. Ivo Trošt. Vršil je ta važni posel že v prejšnjem Sokolu in je užival ves čas v društvu neomejeno spoštovanje. Za njegov trud in njegove lepe uspehe ostane sokolski Ježici v trajnem in najboljšem spominu. Nadoine-stuie ga do nadaljnega podstarosta br. Kocjan Škerl. — V nedeljo se je vpisalo lepo število dece in naraščaja k telovadbi, vabimo pa še druge. Vpisuje se v Sokolskem domu vsako nedeljo od 10,—12. dopoldne. — Telovadni tečaj, ki ga je vodil društveni va-diteljski zbor, zaključi danes s celodnevnimi predavanji svoje delo. Vabimo pa tudi ostalo članstvo in prijatelje Sokolstva, da posetijo današnja zanimiva predavanja, ki se vrše od 8,—12. in od 1,—6. ure v Sokolskem domu. Zvečer ob 7. uri pa priredijo telovadci tečajnikom zaključni zabavni večer v gostilni g. Ramovža, kamor bratsko vabimo vse ostalo članstvo. Prihodnjo nedeljo pa otvori dramatični odsek svojo sezono z zanimivim komadom BOREČI PRI LJUTOMERU. Prostovoljno gasilno društvo v Borecih priredi 21. t. m. ob vsakem vremenu na prijaznem vrtu g. Jureša tik železniške postaje veliko tombolo. Zveze z vlakom iz Gornje Radgone in Ljutomera so zelo ugodne, ker bo začetek ob 15. Glavni in drugi dobitki so res lepi, saj znaša skupna vrednost nad 20.000 Din. Vabimo sosednja gasilna društva, prijatelje gasilstva in cenjeno občinstvo od blizu in daleč, naj se te prireditve sigurno udeležijo, ker se bodo poleg dobre vinske kapljic« ta svetega, ptva dobOe tudi prleške gibance na loparL Tombolske karte so po 3 Din ta se dobijo v vseh trgovinah v Križevcih in Borecih v predpro-daji. Obenem naproša društvo, naj bi sosednja društva na ta dan ne prirejala svojih prireditev. ČRNOMELJ. Naše sokolsko društvo deluje v vsakem oziru prav živahno. V nedeljo 7. t. m. se je ponovila burka »Stari grehi«; obisk je bil dober in igralci so tudi to pot pokazali, da so kos svojim ivo-gam. — 28. t m. bo na trgu pred Posojilnico sokolska tombola. Le pridno segajroo po tablicah, ker dobitki so vredni, da vsak žrtvuje nekaj dinarjev za naš Sokolski dom. Za majhen denar dobiš lahko živo kravo, šivalni stroj, kolo, vrečo moke in še dosti manjših dobitkov. — V začetku oktobra začne delovati naš sokolski kino. Pogodbo smo sklenili s priznano tvrdko in dajali bomo prvovrstne filme. To bo prvi stalni kino v Beli Krajini in vsekakor pomembna kulturna pridobitev. Da bo lahko posečalo naše kmečko ljudstvo, se bodo vršile predstave tudi ob nedeljah popoldne. Cene vstopnicam bodo nizke. Bližnja bratska društva in prijatelje Sokola prosimo, da nas pri našem delu podpirajo. Primorske novice Tekom treh mesecev, to je od 1. aprila do 30. junija t. 1., odkar je v veljavi za. kon o preosnovi užitnine, so inkasira^i v Trstu užitnine 6.687.000 lir, lani je dala užitnina v enaiki dobi 9.700.000 lir. Dife. renca 2.013.000 je občutna. Reklo se je, da bo poravnavala užitnmske diference drža. va, katera pa je odštela v tržaško občinsko blagajno samo 1.468.000 Ht. Po odpravi mitnic se je razvilo tihotapstvo in mnogo manjših stvari se odtegne užitnini. Na tr« žaškem magistratu računajo, da bo po se. danjih razmerah odpadlo osem milijonov lir inkasa za vsefinančno leto. To vsoto bi morala kriti država, česar pa ni pričakovati v polni meri. Novih virov za ob. činske dohodke pa tudi ni, V Rimu se je ustanovila posebna ko« misija, ki bo urejevala in vodila notranje preseljevanje. Ta komisija bo posvečala svojo pozornost zlasti razmeram vzdolž vzhodne meje, kjer bo imela po vseh obči. nah svoje organe, ki bodo sproti nazna. njali vsako možnost zemljiščnega nakupa. Na taka posestva se naseflijo kmetovalci iz Italije in sicer se bo gledalo na to, da pri. de jo v občine skupine in ne le posamez. niki, da se ne poizgube in celo Taznarodi. jo med »drugorodci«. Poleg komisije bo deloval centralni odbor za finansiranje poljedelstva v notranjem preseljevanju. Italijanski naseljenci bodo deležni vseh mogočih ugodnosti in olajšav v kmetova* nju, da bi se kar najhitreje udomačili im ustalili na novem terenu ob meji, glede katerega pa so po starih provincah razne, šene vesti, da je težak in neploden. V Trstu so inavgurirali dopolavoristični krožek trgovinskih nastavljencev, ki ima svoj sedež v ulici Galatti 30. Navzoči so bili tudi najvišji predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Vsakdo bi mislil, da se bo čula ob taki priliki kaka vzpodbudna beseda za trgovske organizirance glede na sedanji prekarni položaj tržaškega gospo, darstva, toda nič takega ni bilo, marveč so vsi govori krenili v čisto drugo smer. Predsednik krožka Mule je opozarjal na. vzoče, da so tržaški črnosrajčniki na tem mestu razbili skrivališče sovražnikov Ita» lije in on. Domeneghini je trgovskim na. stavljencem naročal, da morajo delovati po določenih navodilih, da bodo na dan po. živa Duceja in domovine pripravljeni moč. ni in bojeviti. Z zakonom od 24. januarja 1929 se urejajo službene razmere pristaniških delavcev. Ta. koj je sledila aplikacija novih zakonskih določb po vseh italijanskih pristaniščih, izvzemši Trst. Radi tega je poslal te dni on. Domeneghini na komunikacijsko mi. nistrstvo interpelacijo, da bi izvedel vzto. ke, zakaj še ni prišlo do izprememb služ. benih razmer tudi pri tržaških pristaniških delavcih, kar pomeni zanje občutno škodo. Nadarjena slikarica Marija Ukmar iz Solkana je razstavila nekaj svojih dobro uspfelih ekspresijonističnih del v Clemen* tovi trgovini v Gorici. Najboljše njene slike pridejo na četrto deželno razstavo v Trstu, ki se otvori te dni. Ukmarjeva je bila gojenka slovečega argentinskega sli. karja Miguela Petroneja. Vest o številu goveje živine v It. 207. popravljamo tako, da računajo gospodar, skd strokovnjaki, da se je število goveje živine v goriški in tržaški pokrajini po sofi lota 1926. zuISalo n toC kot aao tretjino, ponekod za polovico in ne zri. šalo. Nadalje pravi fašistični tisk glede sindikalizma, da so zanj posebno neugod. na tla v goriški pokrajini m ne, da so ugodna. Goriški prefekt Dompieri je dobil obvestilo, da bo izvršila vojaška uprava v goriški pokrajini za štiri milijone voja. ških naprav. Delavske organizacije bodo posredovače v svrho, da bi se upoštevali pri sprejemanju v delo kar največ mogoče domačini. V Trst je končno prispel že dolgo časa pričakovani 23. topničarski polk iz Palme, nove. Nastanjen je v novi vojašnici pri Sv. Ivanu. Poveljstvo polka prevzame apuljski vojvoda. Idrijski rudnik si je ogledal te dni glav. ni nadzornik državnih rudnikov iz Rima. Delavci so upali, da bodo mogli z odpo. slanstvom pred njega, da bi izvedeli, kdaj se uresničijo obljube, ki so bile dane lani idrijski delavski deputaciji v Rimu. Zla* sti nujna je ureditev pokojnin, da bodo odgovarjale zakonitim določbam. VANJO DRUFOVKA ANICA DRUFOVKA roj. Stuchly POROČENA Ljubljana, dne 3. septembra 1930. 13042 309-a Antokleparstvo ter emajlirane Lntzove peči stavbinsko kleparstvo in instalacija strelovodov •N Se priporočava m-m LJubljana Gosposvetska cesta 18 Obfava Uprava Državnih Monopola naba-če putem direktnih ponuda, koje se imaju podneti do 3. oktobra t. g., jednu instalaciju za vlaženje vazdu-ha, provetravanje 1 održavanje potrebne konstantne (stalne) temperature u duvanskom magacinu u Skop-lju. Za nslove i obaveštanja obratiti se Odeljenju Industrije. IMBr. 12378. — Štampano je u Službenim Novinama br. 202. od 5. sept. t g. A. A. 13036 ZAHVALA Za vse izraze sožalja in sočutja, ki sem jih prejela ob pre-rani smrti mojega brata Dragotlna Frank sodnega nadoficijala v pokoja za poklonjeno cvetje ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, se najtopleje zahvaljujem. Posebna zahvala pa vsem gg. sodnim uradnikom in Sokolu v šiški za častno spremstvo. Ljubljana, 13. septembra 1930. MARIJA FRANK, sestra 13032 40 letnico mafaiStra je prazno*«! so&aa» ski dekan g. Jakob Rejec. Ponesrečil se je 19 letni Anton Komac iz Soče na Bovškem. Našli so ga pod Ku. kom zasutega v debeli plasti snega. Zaklad na morskem dna Na obrežju blizu francoskega pristanišča Bresta se je 1. 1922. potopila angleška ladja »Egypt«, ki je imela na krovu tovor zlata in srebra v vrednosti preko 280 milijonov dinarjev. Dvakrat so se že ponesrečili poskusi za dvig tega bogastva, tretjič pa se bo podjetje potapljačem najbrž posrečilo. Prodrli so že do ladje in z dinamitom razbijajo nje jeklene stene. Največ napora bo povzročevalo razbitje jeklene celice. Ladja je bila določena za prevoz dragocenosti in je jeklena celica posebno krepko zgrajena. Potapli" u delajo skoro v popolni temi, ker najmočnejša luč zavoljo vodnih tokov daje svetlobe komaj toliko, kakor bi prižgal šibico. Letos bodo prodrli do zakladnice, prihodnje leto pa se je bodo lotili z dinamitom. Kupufte knjige v Tiskovni zadrugi! »ni trgovska reklama, temveč opozoriti vsakega kupca na redko priliko ugodnega nakupa. — Radi primorane prezidave svojih poslovnih prostorov sem [prisiljen, da zmanjšam svojo preveliko zalogo r zimskem blagu. Da je to resnica, se lahko /vsakdo prepriča v moji trgovmi 12852 AISTO^ MACUi¥ t MARIBORU, Gosposka ul. IO Pazite ■« rbod, ti ima cb rtriaefa »gledala. •Aiaraufaictura Ljubljana, Aleksandrova cesta 8. TRENCHCOATE original londonski kroj za dame in gospode, blago za damske in moške plašče itd. itd. Vam nudimo na obroke, ako nas posetite v trgovini ali pa zahtevate potnika. Zahvala. Za mnogobrojne izraze sožalja povodom smrti našega nepozabnega S unipa upokojenega stotnika bivšega domačega 17. p. p. izrekamo vsem iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo blagim srcem, ki so mu nudila pri nezgodi velikodušno pomoč, preč. gospodu kanoniku Volcu, naši vojaški oblasti, gospodu polkovniku Andrejki, udruženju vpokojenih častnikov, častitim šolskim sestram in preč. vodstvu Marijanišča, vsem, ki so ga spremljali na zadnjem potu, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja in vsem, ki so nam kakorkoli izkazali in izrazih sočutje. V Ljubljani, dne 13. septembra 1930. 18029 Žalujoči ostali O?i-r^Ki-.vT"»V -čC*. ^ • - > 7 fŽ- V Zli -.v'.* Zahvala. V neizmerni bolesti zaradi pre rane smrti naše edinke nisva v stanu, da bi se posamič zahvalila vsem, ki so nama blago dokazali svoje sočustvovanje ob prebridkem udarcu usode, ki naju je zadel. Prosiva zatorej vse ljube prijatelje in znance iz krogov meščanstva, uradni-štva, trgovine, obrtništva, industrije kakor tudi časništva, ki so prišli v tako velikem, častnem številu, da izkažejo pokojnici zadnjo čast, — prosiva spoštovano ravnateljstvo pivovarne Union v Ljubljani, uradništvo in delavstvo pivovarne Union v Mariboru, gospoda državna tožilca dr. Jančiča in dr. Zorjana, gospode odvetnike, g. gimnaz. direktorja dr. Josipa Tominška in vse gg. profesorje gimnazije kakor tudi ljube tovariše fc tovarišice pokojnice, g. profesorja verouka Kocipra, ki je pri blagoslovitvi groba izpregovoril tolažilne besede, častito župno duhovščino pp. frančiškanov, Glasbeno Matico, ki je presunljivo zapela žalostinke, vse darovalce številnih krasnih vencev in šopkov kot poslednjih ljubeznivih pozdravov najini nepozabni Margareti, — prosiva vse, naj sprejmejo po tem potu izraze najine najiskrenejše in najprisrčnejše zahvale. Maribor, dne 11. septembra 1930. Globoko žalujoča roditelja: Avgust Ldscfenigg In Maria Loschnlgg 13041 J)ijaHom gačeiMu šoC&fcega Četa v vednosti ODsuR dijate, fci Hupi v Čim večji je kupni znesek večja je izbira. knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica 54 vsa} za (Din ICC"-- si lahfec izbere lepe leposlovno Jzrabhe io prilifeo in (lupite šolsice /enp^e v zgoraj imenovani Knjigarni/ Iz življenja ln §yeta Obiteli z 22 živimi otroki Belgijska obitelj van Hul pred svojo hišico. Okoli očeta in matere je zbrano 21 otrok. Novorojenčka, ki je 23. dete zakoncev van Hul, drži v naročju mati Nova odkritja na polju raka Bolniki ne smejo uživati sladkorja, zelenjave, mleka in čaja, ker taka hrana pospešuje razvoj raka -- Prioročljiva hrana je beljakovine, masti, kava in alkohol dratov. Pač pa dovajanje beljakovine in maščobe v telo ovira in otežkoča rast rakovih nadorov. Kar se tiče soli v telesu človeka, Način prehrane je postal zadnja le* ta eno najvažnejših sredstev za pobi« janje raznih bolezni. Dijetetično zdrav« ] j en je so strokovnjaki proglasili za po« trebno pri vsaki bolezni. Gersonova metoda za lečenje sušice dijetetičnjm potom je dala pobudo za slični način zdravljenja raznih drugih bolezni. Pri tem je prišlo samoumevno v ospred;e tudi vprašanje, da*li bi se dal z dijeto lečiti tudi rak. Proučavania, ki so se vršila v tem pravcu, sicer doslej še ni« so prinesla zanesljivega načina zdrav« Ijenja raka, vendar pa so dognala, da nekatere snovi pospešujejo, druge pa ovirajo njegovo rast in razvitek. Frankfurtski zdravnik dr. Gaspari javlja, da so poskusi z živalmi dognali mnogo zanimivih stvari, doslej r.ezna« nih v proučevanju raka. Ugotovljeno je, da vitamini v preveliki količini po« spešujejo rast rakovih nadorov in da ustvarjajo ugodna tla za razvitek ra« ka. S tem ni rečeno, da bi se morah vsi vitamini izločiti iz človeške hrane, kajti nedostatek vitaminov v hrani de« iuje potem v drugih pravcih zelo ne-ugodno na človeški organizem. Poskusi z živalmi so dokazali, da dovajanje ogljikovih hidratov zlasti po sladkorju zelo pospešuje razvitek raka. Človek, ki trpi na raku. mora gledati, da uži* va kolikor mogoče malo ogljikovih hi« obelelega na raku, je določena stroga dijeta. Hrana, ki vsebuje mnogo kalrf* ja, draži rast in je ugodna za razvoj raka. Zato mora bolnik uživanje žele« njave, ki vsebuje splošno zelo mnogo kalcija, omejiti na najmanjšo mero. Ze* lo neugodno pa deluje na razvoj raka kalij. Doslej se še ni moglo ugotoviti, da*li ima kuhinjska sol v tem pogledu kake škodljive učinke, zato bolnikov ni treba pretirano odvračati od upora« be kuhinjske soli. kakor je to v nava* di pri dijetetičnem zdravljenju sušice. Po operaciji raka se mora bolniku da« jati kolikor mogoče malo vode in te* kocin sploh. Preveliko uživanje mleka deluje nepovoljno na bolnika, neugod* ne učinke imajo tudi večje količine močnega čaja. Črna kava pa je popol* noma neškodljiva ter celo priporočljiv va. Isto velja za alkoholne pijače, se« veda se v obeh primerih ne sme iti preko mere. Profesor dr. Gaspari je tudi velik nasprotnik presne hrane, ki jo v Nem* čiji zlasti zadnji čas tako silno propa* girajo. Presna hrana vsebuje preveč vi* taminov. ki dražijo in pospešujejo raz* voj raka. Oceanske palače Se pred kratkim je pomenilo potovanje preko Atlantika samo dolgočasje in obupno pričakovanje zanimivejšega kopnega. Zdaj pa so parniki tako lepo opremljeni, da pomeni pet ali šestdnevno* potovanje sam praznik. Potniki sploh ne občutijo, da so na vodi Imajo dolg in širok krov za sprehode, basine z pogreto morsko vodo za plavanje, parne kopeli, dvorane za sabljanje in streljanje. Športnikom so na uslugo električni, jako muhasti konji, ki zahtevajo veliko spretnost, avtomatični čolni za veslanje, tenis in druge igre. Vsak večer imajo kino, plese in prireditve na malem odru. V ladijskem trebuhu poslujejo trgovine, kjer pozabljivi potniki lahko dobe vse toaletne potrebščine, perilo, čevlje in obleko. V ladijski lekarni so na razpolago poleg zdravil tudi igrače, parfe-mi in pri Američanih celo sladoled Zraven posluje brivec z neštevilnimi pomočniki in pomočnicami za vsak razred posebej. Poslovni ljudje se v času med zajtrkom in čajem ob petih lahko poslužijo ladijskih podružnic različnih borznih posredovalcev, kjer po radiu dobivajo poročila o tečajih in prodajajo ali kupujejo kakor na suhem. Kadar napoči ura za večerjo, ki je najsvečaneiši trenutek tekom vsega dneva, morata borza in šport počivati. Po kosilu so na uslugo bar, plesna dvorana, predstave in nočna kavarna. Peggy Duncan Rokavski preliv med Francijo ln AngBjo je priljubljeno torišče, kjer plavači dokazujejo svoje vrline. Mlada Peggy Duncan iz Južne Afrike je letos prva preplavala prelVe, dasi je nekoliko oseb skušalo doseči enak ospeh. Progo je preplavala v |j6 urah 15 minutah. Diisseldorfski tjulenj Nemško mesto Diisseldorf, ki si je s svojim volkodlakom steklo žalostno svetovno slavo, ima novo senzacijo. Zopet pišejo vsi nemški časopisi o Diisse!-dorfu, ali sedanja senzacija je vse krot-kejše in nedolžnejše prirode. V Reni se je namreč pojavil tjulenj in prebivalstvo v množicah postaja na bregu in opazuje plavalske umetnosti severnega gosta, ki je na nekak čuden način zablodi! globoko na jug. Najprej so ga opazili v mestnem kopališču ob Reni, kjer se jc prav lagodno grel na solncu. Boječ-neži so bežali pred čudno pošastjo, hrabrejši pa so obstali kakor vkopani pred njo. Ker pa se grozovita zver ni zmenila za dvonožce. so se je tudi ti polagoma privadili, tako da se boje. da bo čudak le prehitro zapustil gostoljubne nemške vode in jo mahnil na ledeni sever. Obleke za dijake in površnike za jeser najceneje pri tvrdki Drago Schwab, Ljubljana Kako bo čez 100 let Znani angleški novinar m politik lord Birkenhead je objavil knjigo »Leto 2030«, kjer poskuša napovedati vpliv bodoče tehnike na javno življenje. Kakor vsi ostali avtorji sličnih utopij, je tudi Birkenhead prepričan, da bomo kmalu imeli umetno kemično, tako ?va-no sintetično hrano, ki bo cenejša in okusnejša nego je današnja. Ta izum bo uničil poljedelstvo in živinorejo, zato bodo obubožani kmetje planili v mesta. Ni dvoma, da bo umetni sladkor, kruh in sočivje cenejše nego je sedaj pitna voda. Čim se bo človeštvu posrečilo razložiti molekularno energijo, bo dobilo novo neizčrpno delavno moč. Potovali bomo po zraiku s hitrostjo 1000 km na uro. Še poprej bodo vprežene sedaj neizrabljene prirodne moči, kakor velikanski slapovi v Himalaji. Najbrž bodo stale ob vznožju najvišjega svetovnega gorovja že čez 60 let velikanske tovarne. Prijetno novioo bo pomenila odsotnost dima, saj in ropota. Nihče ne bo več kuril s premogom. Vsaka tovarna in delavnica bo snažna in higijenska kakor sanatorij. Orjaški stroji bodo delali popolnoma neslišno. Ljudem samim sploh ne bo treba delati, zgolj stroje bodo nadzorovali. Najbrž bo tudi poklicni strojnik zahajal v tovarno samo za pol ure vsakih štirinajst dni enkrat. Seveda bomo lahko iz Londona poslušali in videli vse, kar se godi v Avstraliji. Bolezni bodo zatrte. Znanost bo rešila skrivnost organske celice ter uresničila sanje alkimistov o homunkulusu, umetnem človeku. Birkenhead imenuje to postopanje »ektogenično rojstvo«. Umetna celica ne bo potrebovala za svoj razvoj maternice. Zadostovala ji bo steklena posoda na polici v laboratoriju. Umetnemu otroku bomo lahko vcepili vse zaželjene lastnosti. Na ta način bomo dobili »robote«, nižja bitja, ki bodo pravim ljudem odvzela vse potrebno težko delo. Človeštvo bo dovolilo naravno rojstvo samo onim staršem, k: koristijo javnosti. Ustvarilo bo novo po-kolenje duševnih velikanov. Seveda bo pod takimi okoliščinami izgubil zakon svoj sedanji pomen. Nobeno dekle ne bo potrebovalo neljubega moža. ker se bodo sklepali zakoni samo iz ljubezni. 2ene bodo razrešene dolžnosti vsakemu soprogu in zoper lastno željo roditi deco. S tem šele bodo postale moškim popolnoma enakopravne in bodo lahko močno vplivale na mirnejši mednarodni razvoj. Sovjeti zoper sv. pismo Sovjetska vlada je izdala ukaz. da se morajo oddati vsi molitveniki in biblije. Uradi bodo poslali vse nabožne knjige v stope, novi papir pa je določen za sovjetske liste, osobito za glasilo brez-božnikov. Kdor ne bi oddal nabožnih knjig, se bo moral zagovarjati pred sodiščem zavoljo protirevolucijonarne delavnosti. Ukaz velja za pobožne knjige vseh ver. Tudi koran intalmud nista izvzeta. klobuk te klobuk eospoda. PICCADILLY klobuki imajo štiri prednosti: so lahld, ceni, trpežni, elegantni. 11684 Sovražnik človeštva Nedavno je bil na dvorišču kaznilnice v Leawenworthu usmrčen neki Kari Panzmann, ki si je s svojimi zločini pridobil priimek >najostudnejše-ga morilca sveta«. Kriminalisti vse Amerike se silno zanimajo za tega zločinca, ki ima na vesti celo vrsto umorov, pa zanje ne ve povedati drugega razloga kakor svoje sovraštvo do človeštva. Ko mu je sodišče med razpravo ponudilo odvetnika, je mož z ogorčenjem odklonil ponudbo, češ, da je popolnoma zadovoljen, ako ga obesijo. Ko je seveda dobil uradnega zagovornika, mu je grozil na vse mogoče načine, ako le odpre usta v obrambo svojega klijenta. Zaradi tolike trdovrat-nosti je sodišče naročilo zdravnikom, naj preiščejo Papzmanna, dali je duševno zdrav. Ta pa je zdravnikom kratkomalo dejal, da je popolnoma pri zdravi pameti, da mori iz edinega razloga, da bi s tem zmanjšal ogabno golazen, ki se ji pravi človek. Človeštvo da bi mu moralo biti le hvaležno, da ni razmnoževal te golazni, marveč jo je skušal celo iztrebiti. Vzroka za tako zagrenjenost niso mogli odkriti in je šele morilec sam povedal, da je bil sirota in da so ga vzgajali v sirotišnici. Ta vzgoja pa da je tako strašna, sramotna in ničvredna, da je treba za-treti človeštvo, ki si je izmislilo take zavode. Kdor se spominja slike iz sirotišnice v Dickensovem romanu »Oli-ver TVistc, bo moral priznati, da so taki zavodi često prej pekel kakor pa dobrodelni zavodi, dasi nosijo ta naslov. Snov za film V Folkestonu na Angleškem so imeli senzacijsko poroko. Alfred Durban, raz-našalec časopisov, je poročil miss Vi-vian Huntington. bogato veleposestnica ki ima več graščin v Kanadi in Zedinjenih državah. Petična nevesta se je seznanila z bodočim ženinom na izletu v Evropo, ko je pri njem na ulici kupovala časopise. Ameriška pravica S svojo gorečnostjo pri aretaciji ame» riškega razbojnika Jacka Diamonda si je pruska policija nakopala v Ameriki samo smeha Bržko je zmagoslavno ja* vila v Newyork, da ima v pesteh raz* vpitega lopova, je newyorška policija takoj brzojavila, da proti Diamondu nima ničesar, ker mu ne more ničesar dokazati. Aachenska policija se je Ja* cku lepo opravičila in ga izpustila, ko ji je tudi ameriški poslanik zatrdil, da je tiralica za Jackom stara že tri me* sece in da mu sodišče ni moglo doka* zati umora. Bolj res je, da Tacku v Ameriki le niso hoteli dokazovati urno* ra, ker se boje njegovih razbojniških prijateljev, njih revolverjev in bomb. Ameriški listi zdaj opisujejo Plamen* da kot poštenjaka, vnetega športnika in dobrega trgovca, ki se je ves posve* *il svojemu poslu: tihotapstvu alkohol* nih pijač. Mož je tem bolj vse časti vreden, ker se je povzel do milijon* skega imetja iz navadnega žepnega ta* tu. Postal je kmalu desna roka prcslu« iega chicaškega bandita Ala Caponeia Kasneje sta se tovariša razdru^ila in prirejata od časa do časa vojne med pristaši in uslužbenci obeh gospodar* jev. V Ameriki velja bolj kakor kje drugje pravilo o malih tatovih, ki jih obešajo in o velikih ki jih izpuščaio. Jacka so sodišča večkrat zaprla, dokler je še segal v žepu svoj'h sodržavl janov po kako urico ali do! ar ček. Dandanes oa je Jack težak miliionsr in njegove osebe več ne doseže roka pravice. Kljub temu pa tudi v Ameriki ne manj* ka ljudi, ki upajo, da bo junak Dia* mond končno vendarle prišel do zaslu* ženega električnega stotca. Tisoči mumij Salem Hasan, profesor egiptologiie na kairski univerzi, ki je prišel ta mesec v London, pripoveduje o veli kem uspehu, ki ga je dosegel pri izkopavanju groba Ra Overa, najvišje ga svečenika boginje Nehteb in prvega svetnika faraona Neferirikara pred 5000 leti. Prof. Hasan je našel podzemeljsko, z dragulji in kipi natrpano svetišče, ter nebroj mumij brez krst, zloženih kakor polena v štiri vrste Mumij je nedvomno na tisoče. Do sedaj še niso preštete. Ugotovljeno pa j?, da so to ostanki samih velikašev. Obrazi so pokriti z zlatimi krinkami, in zavoji popisani s svetimi reki. Potrebno bo vsaj dve ali tri leta napornega dela, da se posreči popisati vse te neprecenljive zaklade. Voda za Viljemov čaj Neki dortmundski list priobčuje popis bivanja bivšega cesarja Viljema v generalnem štabu. Ko so se morali vojaki zadovoljiti z vodo in hrano, kakršna je pač bila na razpolago, je Viljem trdil, da ne more piti čaja, ako ni napravljen na vodi iz Potsdama, češ, da na vsem božjem svetu ni druge vode, ki bi bila tako primerna za čaj. Zato je dal ukaz, da morajo v generalnem štabu imeti za cesarja vedno podtsdam-sko vodo. Po najvišjem povelju je bil osnovan cel vod vojakov, od katerih je vsak dan po dvojica bila na potu, da je prinesla kotliček sveže vode za najvišjega vojnega poveljnika. Viljem ie sedaj že več ko 10 let na tujem in je čudno, kako le živi brez potsdamske vode. Skrivnostna postavka ▼ proračunu V francoskem državnem proračunu je določena stalna vsota 5000 frankov, ki jih država vsako leto dovoli za okrasitev stolnice v Marseilleu. Stolnica doslej še ni gotova, kajti sama notranja okrasitev je proračunana na 20 milijonov frankov. Ako bo država prispevala redno po 5000 frankov, k^-kor to dela sedaj, je upati, da bodo dragi mozaiki stolnice gotovi čez kakih 4000 let. Ako se za mozaike ne bodo zavzeli zasebniki, je malo nade, da bi nožna pokolenja nekdanjih Marije-vih naseljencev doživela dogotovitev hrama. Vladna vsakoletna pomoč je namreč tako neznatna za današnje prilike, da zadostuje komaj za vzdrževanje doslej gotovih okraskov. Tndi takrat ko nI solnca, Vam bo pranje izredno olajšano, ako boste za to uporabljali pravo terpentinovo milo. Mil Električna sila iz morja Morje bo morda v kasnejših stoletjih važen izvor električne energije, kadar se bo ljudem posrečilo najti način, kako bi se dale izrabiti orjaške sile plime in oseke. Doslej se kaj sličnega še ni posrečilo nikomur, dasi so si že razni izumitelji ubijali glave s tem problemom. Tudi poskusi francoskega tehnika Lu-dovika Claudea, ki je uredil izotermično postajo v zalivu Matacamazas na otoku Kubi, niso doslej dali praktičnega uspeha. Šele zadnji čas javljajo, da se je Claudeu po silni borbi z razjarjenimi elementi le posrečilo dogotoviti tovarno, ki bo dovajala električno silo iz morja. V deželah ob ravniku vladajo velike toplotne razlike med vodo na površju in med vodo v globini. Na gladini ima voda toploto 30 stopinj, v globini 1000 m po komaj 5 stopinj Celzija. Da izrabi to razliko v proizvajanje električne sile je Claude napravil dva kilometra dolgo in 160 cm široko jekleno cev ter jo potopil v morje. Dva poskusa sta se mu ponesrečila; prvič ie delo uničila sobotaža domačih delavcev, drugič pa je morska sila pretrgala cev. Claude pa ni obupal, poskusil je še tretjič in to pot mu je uspelo. Njegova izotermska naprava je skoro gotova ter bo otvorjena v teku tega meseca. S tem bo dosežen važen uspeh in napredek pri tehničnem izkoriščanju prirodnih sil. proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo. Zak. zašt. Odobrena od zdravstvenega odseka pod št. 1793—20 kot za zdravje popolnoma neškodljiva. Uspeh siguren in trajen. Cena steklenici brez poštnine Din 35.—^ ZORA VODA L OREL, Zagreb Kadičeva (Dnga) nI. 32. Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljiva naslove. Nov način rečne pregrade V Ouebecu so na reki Saguenaji izgradili nasip na popolnoma nov način, ki se je obnesel proti vsemu pričakovanju naravnost izborno. Na bregu so sezidali betonski masivni stolp v širini rečne globine in v višini nje širine. Na zunanji strani je bil stolp gladek, na strani, obrnjeni proti reki, pa je bil sezidan natančno po rečnem dnu. Ko je bil ogromni steber gotov, so ga z dinamitom podrli na reko in padel je tako lepo, da je zagradil na mah popolnoma vsak odtok vode. Kanadski inženjerji so si s tem novim načinom prihranili obilo trudapolnega dela z zabijanjem pilotov, s čimer so si tudi izdatno zmanjšali stroške. Delo ameriških razbojnikov Grozovito razdejanje pri Osage Hillsn, kjer so zločinci navalili na progo velike skale, da je vlak skočil s tira. Razen velike gmotne škode, ki jo trpi železniška uprava, je bilo ubitih tudi 8 potnikoy, več pa jih je bilo hudo ranjenih. ✓ W. Mastermannr t? orli? Roman V predsobju je zagledal An>thodhuiskc življenje po ulicah. V klubih bodo skomigali z rameni. češ; ud »gi Kenjo..! Vse prenesem. samo sočttja ne... a če ni druge možnosti mora no zgrabiti tudi za to. Nikoli si ne bi mogel oprostiti, če bi zanemaril le najmanjše sredstvo.« »Prav. Taloj bomo ukrenili, kar je treba.« »Mislim si.« je rekel Kenvon in vstal, »da se vam ni posrečilo razjasniti umora. Videti je da bo ostala ta skrivne na vekomaj zavi*? v tp^'0.« »Tega ravno ne mislim.* Boyce se je kar napihnil _k1 važnosti. »Skrivnost ne bo ostala nepojasnjena.« »Tedaj ste morilcu že na sledi?« »^ctm. da b''mo mogli v najkrajšem času ukreniti nel ai odločilnega. Sam se zanimam za 'o zadevo. Danes vam še ne morem reči drugega kakor to. da se nekai obeta.« Celo manj lepi obraz deluje mikavno, ako pokazujejo smejoče ustnice belo-bleščeče zobe. Koliko skrbnosti in negovanja pa zahteva takšna lepota! — Erasmic Savon Dentifrice da smehljaju poseben mik. Dobrodišeča pena ohranjuje Vaše zobe bele in sveža usta. Rabite jo redno. Tako ugodna v uporabi .... ERASMIC SAVON DENTIFRICE REVMATIZMA TRGANJA GLAVOBOLA ŽIVČNIH BOLEČIN se rešite naglo, ako uporabljate francosko žganje: Radium vinski cvet a Ako ga ne dobite v svoji lekarni ali droge-riji, tedaj pišite edino pooblaščenemu proizvaja tel ju „P2E£TKIN" B. D. ZACREB Branimirova ul. 43, ki Vam pošlje po povzetju 5 malih steklenic za Din 50. 12963 Zahteva |te gratis v svoj« hiSo na* bogato Ilustriran krasr>ih in modernih predmetov Ka gospoil nistvu •i gospoiliirstvo. Dopisnica zadostil!« Stvar je vredna poiaknsa. 3. H a x p o š i M a 1 n i o a „0 H N I L>uM);ina, Mik oS'ffpa o. 14 A'- 130 Sfro »?od>t''Q Siotm&ova ul 3. 12977 a IZVANREDNA PRILIKA! Železna alužinska patent postelja zložljiva, s U-peciranom madracom, s«, lo praktična za vsako hišo. hotele, nočne alui-be in potujuče * osobe stan« samo Di» J50.—» Razpošiljam po poilne-nom povzetju. TAKO •ZGLEGA StflfEN Lesen* pateat portell«. zložljiva. » tapeeiranim macracom. zelo praktična. stane samo D 2M- Leialka t« eo»čan!e — (LiegcstuM) najnovije vrati. stane samo Din 150. Madraci punjeoi z vol-nom stanejo samo D 758. L. BROZOVIČ. ZAGREB ILICA 82. 262 Ako želite kupiti na obroke obrnit« ee Da Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev r. a. t o »v Ljubljani. Cigaletova 1 zraven sodniie razstavljamo na velesejmu v Ljubljani samo še 14* m is« t. m. Izrabite izredno priliko za izjemen nakup prvovrstnega Plassisia BAL3BOR po tvorniških cenah in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Zatvornice, vodna kolesa in mlinske naprave, beneški jarmenild, krožne žage, nihalne žage, transmisijski d e 1L • v šmalnn straH. otroški in igračnl vozički, pnevmatika, posamezni deli. — Velika izbira, najnižje cene. — Prodaja na obroke, ceniki franko. 6 TSIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, KarJovška cesta št. 4. fti &t*mfm DrSavrd nemški in mnogi inozemski patenti. — Posebno 8« priporoča ea hotele, restavracije, vile, zaprte veranda, šole, društvene domove in bolnice. jbiestveno SlešetrSct»a zračna f»umtpa za p«vc< katera deluje avtomatično v paviljonu F Stev. 110/18 Severočeška tovarna vagonov I strojev d.d. Češka Lipa Pod tovarniŠKO ceno 13014 prodam 80 kosov raznega <&a seimatje, sušena (štofa in kamgarna). £van ŽcCe$ni&ait gjuMjctna, IHaiijin tog 3 A¥A1 v večjem mestu, ODDAM V NAJEM strokovnjaku, ki je zmožen voditi večjo kavarno. — Sprejmem tudi družabnika. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra«, podružnica Maribor, pod »Kavarna«. 13018 A. (iolob Jk Komp. LJUBLJANA. Puharjeva ulica št. S. Izdelovanje emajliramh PECI. Popravilo vseh vrst pločevinastih, emajliranih in Lucovih peči. Splošno kleparstvo, inštalacija strelovodov. Zaloga samotne opeke. CENE KONKURENČNE. 2 IIUIBMII Vsakovrstno OGAN POHIŠTVO za opremo stanovanj is pisarn Dunajska cesta 17 LIANA CENE MALIM OOLASOMt Za oglase. U staUjo v posredovalne in godalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Diru Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492. 3492 <0€dor hoee da mm mu pesi}* pO pOSti HmIm aR Šia/eo drugo lnfoi*maatfo tičeco mm matih mflammm naj prilo&i m »namfeah f&aTtlM miemr nt bo prmjmt odgovora t * L^MmT CENE MALIM OOLASOMt Zenitve tu dopisovanje ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsa-km beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, ticer te oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. fla&Covt maCifi eg£a&ev in drage Informacije, tičoče se oglasov, se dobijo tudi v podružnici »JUTRA« T tSrhovlfah v bSi g. dr. Baumgartnerja. Male oglase in inserate naročajte ▼ naši podružnic!. Solidno dekle k! ms. kuhati in opravljati vsa hišna dela, sprejmem s 15. sept. Ponudbe i zahtevo plače na L. Ban, Brežice ob Savi. 36831—1 'Čevljar, pomočnika zmožnega za ročno Šivano zbtto delo, sprejmem. — Prednost imajo le dobro iznrjeni. Hrana in stanovanje v hiši, delo stalno. Nastop službe lahko takoj. Andrej Gradišar, Križe na Gorenjskem. 36S74—1 Prodajalko dobre matiufakturistinjo, z dobrimi spričevali, sprejmem takoj. — Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra prodajalka«. 3GS55—1 Čevljar, pomočnika sprejmem za splošna dela v Ljubljani. Naslov v ogl. oddel. »Jutrac. 36714—1 Učenca z 2 raz. meščanske šole, ki ima res veselje do trgovine, sprejmem v trgovino mešanega blaga. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 3GS41-1 Kuharica xs vse, popolnoma samostojna. z letnimi spričevali, ne' pod 30 let stara, se sprejme. (Velikega perila ni za prati.) — Vprašati: Kieser. Gregorčičeva ulica 2«. Maribor. 36831—1 čevljar, pomočnika za boljša dela sprejmem. Vukašinovič, Maribor, Kari Verstovšekova ul. 4/a. 86829—1 Pletiljo dobre izurjeno, sprejmem v stalno službo Nastop takoj. Na Breamci št. 3, Gorenjsko. 36850—1 Trgov, pomočnika izučenega mešane stroke, sprejmem. Posebno mora biti dobro verziran v železnim ter rezanju šip. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalna služba 54«. 86854—1 Šiviljo pomočnico začetnico iz Ljubljane, za perilo, sprejmem v stalno delo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36883-1 Postrežnico ki zna pospravljati »obe, sprejmem za dopoldan. — \"a.slov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36887-1 Brivski pomočnik v starosti od 25 let naprej dobi stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 36890-1 Pekov, pomočnik predpečnik, vesten in zanesljiv dobi takoj delo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno mesto 902«. 36902-1 Mizar, pomočnika ter vajenca sprejme Gustav Pire, Loke-Zagorje. 36839-1 G. Th. Rotman: Sambo In Jok© Vesela levja zgodba 38. Bum! Roma] je župan izrekel zadnjo besedo. že se spodaj električna s strahovitim treskom zaieti t hišo. Sambo, ki ga prav nič ne miče, da bi si ob zidu razbil glavo, sp požene v obupen skok in prileti skozi okno — kam? — v obednico! In spet — bom! — Sambo pade na mizo. Zdaj je pa res meso na mizi, živo, sveie meso, prav takšno, kakršnega si je želel oče župan. -endar bi človek dvomil, ali je misli! ravno to meso in ali se mu ne zdi pretežko za njegov želodec! Rrrrrr! Ubogi iupan J« nber« p« stopnicah na vrh. lev pa njemn za petami. Kmalu pride na streh« in spleza po dimniku, misleč si: j>Zdaj sem pač menda varen!« A. siromak je delal račun brez kremarja: z di.-jim skokom se lev zapodi proti dimnikn in stari, prepereli dimnik se jame majati... 2 čevljar, pomočnika in vajenca »prejme takoj Ivan Brodnik, čevljar, Videm št. 43, pošta Dobreipolje — Dolenjsko. 868S0-1 Čevljarja Izvrstnega za šolne tm Šivanje boljših hišnih čevljev »prejmemo. Predstaviti »e je osebno. — I. Hirseh, Zagreb, Pejačevi-čev trg 17. 36722—1 Fotograf, pomočnika vseh del zmožnega, sprejmem s 15. januarjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zahtevek plače«. 36484—1 Vajenca predpisano šolsko izob-sbo sprejmem. Dam tndi hrano. 0. Crepinko, trgo vina špecerijskega tn ko-lonijalnega blaga, Maribor, Pobrežka c. 46. 36385—1 Hišnico srednjih let sprejme« na Erjavčevi cesta 14. 36702-1 Lesnega strngarja izvežbanega M fina dela, sprejmemo. Ponudbe pod šifro »Strugar« na oglas, oddel. »Jutra«. 36583—1 Hlapca z dobrimi spričevali »prejme Lovto Sebenik, Ljubljana, Knezova ulica. 36991-1 Vajenca krepkega »prejme Josip Stirn, ključavničar v Kranju. 86839-1 Učenca potrebno šolsko pred-izobrazbo sprejmem v modno trgovino v Ljubljani, t vso oskrbo v hiši. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 36950-1 Dekleta pozor I Sprejmem še nekaj učenk za vezenje. Palača Kredit ne banke la/IV. 36695—1 Šofer trezen, k) ima voljo pomagati tudi pri hišnih delih tn v delavnici »odavl-ce, se sprejme. Mehaniki imajo prednost. Paar. Je seniee. 36772—1 Mlajše dekle za vsa hišna dela se sprejme k dobri družini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Boljša družina«. 36793—1 Vajenca poštenih staršev za ptlar-sko obrt sprejme. Pilama Ivan Figar, Ljubljana, Vošnjakova ul. 6. 36817-1 Služkinjo M razume dobro meščansko kuho, poleg tega obi čajno pospravljanje, ne pod 30 let staro, snažno in vestno, iščem za takoj k 2 osebama. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Boljša družina«. 36792—1 Vajenko sprejme modistka. Salon »La femme chic«, Selen-burgova 6, L nadstr. 36658—1 Parna pekarna na deželi sprejme v delo samostojnega mlajšega pomočnika, kl mora v okviru delavnega časa tudi v gaj. Reflektira ee na delavca, ki ne menja vsak mesec gospodarja, ki ne pije in je dostojnega »obnašanja. Sprejme se v uk tudi vajenec, ako treba tudi t vso oskrbo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pošten in reden« i navedbo dosedanjega službovanja. 36676-1 K otroku če: dan iščem dobro hi zanesljivo osebo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zanesljiva 6«. 36681—1 Natakarico z osebno pravico in kavcijo sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36705—1 Več čevljarskih pomočnikov za Spedjalno izdelavo delavnih čevljev »Bakanč« ter enega prlkrojevalca, žensko ali moško moč, sprejmem. Nastop takoj, pismene ponudbe pod šifro »Bakanč« na oglasni oddelek »Jutra«. 36586-1 Učenko prldn« hi pošteno, »tare 16—18 let, ki bi za hrano in stanovanje pomagala pri gospodinjstvu, sprejmem takoj v trgovino mešanesa blaga na deželi. — Ponud be pod »Zdraha tn močna« na oglasni oddelek »Jutra«. 36840 Dekle pridno bi pošteno, kl mu-me vse hišno delo m tudi nekaj kuhe, dobi službo z dobro plačo, hrano in rav nanjem. Gorupova ul. 16-1. 36926-1 Tapetnfka s petletno prakso sprejmem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Obrt«. 86882-1 Dekle M m kuhati hi »prav-Ijati vsa hišna dela ter ljubi otroke, pridno in pošteno, iščem za Beograd Plača po sposobnosti od 400—500 Din mesečno. Pisati na: Bukovič, Beograd, Karadjordjeva 69 36558—1 Vzgojiteljico popolnoma samostojno, znanjem slovenskega Jn nemškega jezika, iščem k 2 deklicama. Potrebno j« tudi nekoliko znanje šivanja. Ponudbe pod »Izprašana vzgojiteljica« na upra vo »Jutra« v Mariboru. 86806—1 Kroj. pomočnico ln učenko sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Krojačica«. 36901 1 Tekača in delavca zdravega in krepkega, za vse sprejmem v stalno zaposlitev. Plača po dogovoru. Josip Rebek, ključavničar, Cankarjevo nabrežje št. 9. 36900 1 Trgov, pomočnika mešane »troke, perfektne ga manufakturlsta. dobrega izložbenega aranierja. vojaščine prostega, »prejme velika trgov. > meša n im blagom v mestu na deželi. Ponudbe i navedbo dosedanjih službovanj ln plačilnih zahtevkov pod »Agilen pomočnik« na ogl. oddel. »Jutra«. 36432—1 Zastopnike dobro vpeljane, sprejme za Slovenijo dobave ln konkurence zmožna mlinska tvrdka v Bački. Oferte pod »M. L. S.« na oglasni oddelek »Jutra«. 36260—1 Knharlco starejšo, »prejme takoj oddelek finančne kontrole. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kuhari ca«. 36725—1 Modistinje prvovrstne moči, »prejme takoj največja modistov ska delavnica v Beogradu Milkič, Knez Mihajlova ul. 23. 36549—1 Intelig. prodajalko vajeno streči odjemalce na debelo, »prejme v »talno nameščenje Prva jugoslovanska tovarna dežnikov Josip Vidmar, Ljubljana. Pred škofijo 19. 36756—1 Inteligentno gdčno sprejmem k dvema odras lima deklicama za popol danske ure. Perfektno zna nje nemščine ln »loven ščine pogoj. Cenj. ponud 'lasni oddelek »Ju- be na tra« pi »Resna«. 36757 1 Kuharico dobro moč, ki bi opravlja la tudi druga hišna dela. sprejmem k mali družini. Cernetova al. 26, Ljublja na VU. 86769—1 Praktikantinjo kl je i dobrim uspehom dovršila trgovsko šolo ali trgovski tečaj, sprejmem Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalno mesto M«. 86485-1 Dekle mor« dobiti lažjo službo na deželi. Naslov, na katerega je odposlala »liko in opis življenja, pove oglas ni oddelek »Jutra«. Plača po dogovoru. 86741—1 Vajenca za krojaštvo sprejmem takoj. Več pove Ludvik vVohini, Vegova aL 8. 86758-1 Varuhinjo otrok k dojenčku in 8 letnemu otroku sprejmem. Pismene ponudbe s prepisi spričeval in fotografijo na Gla-serja, Zagreb, Zerjavičeva uL 6. 86435-1 Pekov, vajenca sprejme takoj pekarna Dolenc Pavel, Domžale. 36443—1 Zobotehniškega praktikanta iščem sa takoj. Ponudbe x navedbo šolske izobrazbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zobotehnik«. 86454—1 Učenca • potrebno šolsko predla-obrazbo in dobro vzgojo sprejme velika trg. x mešanim blagom v mest« na deželi. Hrana ta stanovanje v hiši. Ponudbe pod »Dober račimarc na oglas, oddel. »Jutra«. 86433—1 Vzgojiteljico ■ perfektnim znanjem slovenščine in nemščine prej-mem k tri in osemletni deklici. Ponudbe x navedbo plačilnih zahtevkov, prilogo prepisov, spričeval in slike pod »Vzgojiteljica« na oglasni oddelek »Jutra«. 86434—1 Pletiljo do%w Izurjeno, sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36374—1 Mlajšo služkinjo katera je vajena kuhanja In »obe v redu in čisto držati, torej za vsa hišna dela, se sprejme takoj k 3 osebam Pismene ponud be i navedbo plače, staro •ti In prepis spričeval na gospo Lizeto Rozman, »o progo ravnatelja v Mojstrani. Gorenjsko. 86406 1 Oskrbnika (»špana«), kl »e razume v vinoreji ln katerega žena bi prevzela kuhinjo, potrebujem za moje posestvo (okoli 50 jutrov) blizu Karlovca. Nastopiti more takoj. Pisati in naznaniti pogoje na naslov: dr. Ivan Graho, advokat v Kar-lovcu. 86246-1 Dobro entlarlco in učenko sprejmem takoj za jtroino pletenje. Zevnik, Dravije, št. 121. 36988 Mladega delavca ali delavko kl ima veseille do prostoročnega slikanja sprejmem, tirana iti stanovanje v hiši. plača po dogovoru. Franc Konjedic, Stranišče pri Kraniu. 36986-1 Služkinjo pridno in pošteno sprejmem v stalno službo. Prednost, katera zna nekoliko šivati. Naslov pove oglas, odd. »Jutra«. 36995-1 Samostojno kuharico sprejme boljSa rodbina treh oseb v Ljubljani. Plača in oskrt>a zelo dobra. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 37030-1 Pletiljo sprejme takoj v (talne službo Marija Perne, Selo Predovičeva nlica 15, pošta Moste pri Ljubljani. 86994-1 Blagajnlčarko z dobrim nastopom sprejmem takoj s kavcijo Din 10.000. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Deli-katese«. 36898-1 Učenko iščem za solidno damsko tamburaško kapelo z dobrim sopran glasom. Ponudbe po možnosti s sliko na Josip Poslek, Illeki i7. Zagreb. 37004-1 Čedno dekle 20—80 let staro, pripravno za vsa hišna opravila, zlasti za 8erviranje in pospravljanje sob, pošteno, iščem za Crikvenico. Nastop takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37007-1 Vajenko za krojaško obrt sprejme modna krojačica. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37056-1 Repaslrarice za repasiranje puloverjev in telovnikov kakor tudi krojačice za Endl-stroje. Le marljive, spretne v tem delu sprejme proti dobri tlači za takoj tovarna trikotaže, Zagreb, I. Poštanski pre-tinac 381. 36S48-1 Gospodično trgovsko naobraženo, v starosti 20—30 let, zmožno samostojno voditi malo trgovino z mešanim blagom, sprejmem s 15. oktobrom. Ker jmaim lastno hišo in kapital, želim samo zanesljivo in značalno prodajalko lope preteklosti, ki ima priporočila ali zamore dati Jamstvo. Cenjene ponudbe s polnim naslovom poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Zanesljiva trgovka«. 36867-1 Gospodinjo boIJSe osefoo, eporabne n vsa hlftna dela, Išče odličnejši samec — državni upokojene« s hišo v južnem Primorju. Prednost Ima poštena in rosna Slovenka z dežele, vdova, stara 80—85 let. skromna, zdrava, ne-omadeževane preteklosti in prijetne zunanjosti. — Ponudbe « fotografijo na naslov: S. Djnraskovič. vila Heiter, Dobrna. 97081-1 Šiviljsko vajenko sprejmem v modni salom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 87046-1 Pletiljo vajen« vseh pletilnft ptro-jev, sprejmem s hrano in stanovanjem v hiši. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 87047-1 Pek. vajenca pridnega ta zanesljivega sprejmem v vso oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 37040-1 Trg. učenca v popolno oskrbo sprejmem. Naslov v oglasnem oddelka »Jata*. 37050-1 Šiviljo dobre sprejmem takoj, oskrba v hiši. Plača 300 dinarjev. Prednost imajo starejše. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 37052-1 vrm^m itntilir <1 ifffaffiiaB^ri Prodajalka vešča mešane stroke Išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36873—2 Prodajalka pridna in poštena, izučena v mešani trgovini, išče službo kjerkoli za takoj ali pozneje. Naslov: Poldi Kogovšek, Planina pri Ra keku. 36858—2 Z 400 Din nagradim tistega, kl mi preskrbi službo za trgovskega pomočnika začetnika mešane stroke. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Začetnik 1912«. 36857—2 Kot blagajničarka iščem mesta v kavarni, gostilni ali trgovini. Ponudbe pod »Blagajničarka« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 36830—2 Službo sloge aH skladiščnega delavca išče spreten in kavcije zmožen. Šel bi tudi kot hlapec v kako trgovino. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36904-2 Izprašan šofer začetnik, vsestransko zanesljiv, x neoporečno preteklostjo, zmožen slovenščine in nemščine, išče namestitve k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. — Gre event. tudi za inka-santa. Službo lahko nastopi s 1. oktobrom ali pa pozneje. Naslov v upravi »Jutrac, Maribor. 86646—2 Izprašan strojnik marljiv, trezen, išče služba, gre eventuel.no tudi za kurjača. Nastop lahko takoj. Vprašanja na Pavel Lončarič, strojnik v Mokronogu. 86583—2 Za gospodinjo M Sa k mali družini ali samostojnemu gospodu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 86700—2 Prodajalka meSame stroke, deželnih pridel. in delikatese, želi službe. Nastopi lahko 1. oktobra ali pozneje. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra računarica«. 86665—2 Gospodična z znanjem sloven., nemškega in češkega jezika ter polnim znanjem šivanja želi premeniti mesto k otrokom le v boljšo hišo. Naslov v oglasnem od delku »Jutra«. 36730—2 Dekle ki zelo ljubi otroke. Išče službo kot varuhinja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36758—2 Mladenka staTa 19 let, h dobre hiše. absolventka 1 letne gospodinjske šole in 3 letnikov perila ženske obrtne šole išče v svrho izvežbanja primernega mesta kot pomočnica v gospodinjstvu ali v salonu perila v Ljub ljani ali drugod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mladenka 19«. 36819—2 Absolventinja drl. dvoraz. trgovske šole x znanjem slovenščine in nemščine v govoru in pisavi, deloma hrvaščine, slovenske stenografije in strojepisja, išče mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Absolventinja«. 36749—2 Korespondentinja perfektna v slovenščini, nemščini, srbohrvaščini, nemški stenografiji 'n etre-jinrisjiu, s večletoo prakso, žeti mesta v Celju. Cenjene ponudbe na podmfcmco »Jutra« v Celju pod »Perfektna nemščine«. S6809 -2 Šofer star M let, dober ta trezen vozač, želi takoj premeniti službo; vpeljan tudi pri lesni trgovini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 86667—2 Kontoristinja kl Je dovršila 5. razredov gimnazije in trgovski tečaj s prav dobrim uspe hom, zmožna vseh pisarni ških poslov tudi za bla gajničarko, knjigovodki njo, vešča strojepisja, slovenske, srbske in nemške korespondence, slovenske In nemške stenografije, išče službe kot začetnica v odvetniški notarski pisarni, odnosno v trgovini v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridna in vestna moč št. 10/26«. 36765 Prodajalka izvežbana v špecerijl, želi radi nadaljne izobrazbe prakticirati v trgovini na deželi, tudi brezplačno. — Predpogoj manufaktura. — Ponudbe na oglasni odde^ lek »Jutra« pod »Špecerijska trg.« 85199 Ekonom neoženjen, verziran v vseh panogah kmetijstva, išče službe oskrbnika ali gospodarskega pristava na veleposestvu. Cenjene do pise na oglas, oddel. »Jutra« pod »Pristav«. S5708 Dekle pridno tn pošteno, vešče kuhanja m vseh domačih del, išče službe za takoj pri boljši rodbini. Ponudbe pod značko »Stalna« na oglasni oddelek »Jutra«. 36959—2 Plačilni natakar tridesetleten, govori več Jezikov, kavcije zmožen išče nameščen.ia. Cenjene ponudbe pod »Dobro verziran« na oglasni oddelek »Jutra«. 37022-2 ~ - - - ^ . Perilo sprejmem za likanje tn pranje. Likati grem tudi na dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lepo pereim«. 36865—3 Zastopnike za dobro idoč predmet iščem. Ponudbe pod »Velik zaslužek« na anončni zavod Hinko Sax, Maribor. 36813—S Zastopstva za Slovenijo išče dobro upeljan in zanesljiv potnik. Cenj. ponudbe na Mihelak, Ljubljana, Rimska 5. 36834—8 Gospodična vestna ln točna, želi namestitve kot pisarniška moč. Cenj. tvrdke naj pošljejo naslove na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurna računarica«. 35875 Blagajničarka želi mesto v trgovini aH kot pisarniška moč. Ponudbe se prosijo na oglaB. oujelek »Jutra« pod »Toč nt računi«. 86474-a Boljša kuharica za hišna dela, išče službo k samostojnemu gospodu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »St. 12«. 86915-2 Kot kavarn* ozir. natakar, vajenec žedi vstopiti deček poštenih »taršev. Ponudbe pod značko »Z veseljem« na oglasni oddelek »Jutra«. 36916-2 Dekle z dežele išče mesto šivilje ali re-zilje, event. gre tudi kot šivilja pletenin. — Naslov: Julči Jerič, Bloke, pošta Nova vas pri Rakeku. 36920-2 Dekle z dežele gre kot navijalka, ker je v tem poslu že dobro izurjena in bi »e potem tudi še rada naučila strojnega pletenja. Naslov: Frančiška Jerič, Bloke, pošta Nova vas pri Rakeku. 36921-2 Učenec za trgovino z špecerijo aH manufakturo in modno blago se želi izučiti naprej 15 mesecev v mestu ali na deželi, priden, vesten in pošten sin železničarja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36982-2 Strojni ključavničar išče službo za takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 36990-2 Gospodična Išče mesto kavarniške bla-gajničarke ali plačilne natakarice. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 87043-2 Trgpv. pomočnik mešane stroke želi premeniti mesto. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 86670—2 Dobro šiviljo sa Dletenine ta eoo navi- jalko (Spularico) sprejmem takoj za »talno. Poiive »e v trgovini »Pri Solncu«. 86480—2 Klnooperater Izprašan, išče službe. C« njene ponudbe na ogiaanJ oddelek »Jutra« pod inač ko »Nastopim takoj 12«. 86740—2 Izurjena modistka išče mesta. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stalno«. se&u-i Likarica dobre izvežbana želi mesto; pismeno se prosi na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Natančna«. 37015-2 Šivilja se priporoča za delo oblek. plaSčev, kostumov, otroških oblek in perila. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 87074-3 Šofer x večletno prakse, vojaščine prost, želi nameščenja k osebnemu ali tovornemu avtomobilu. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »8000 Din kavči je«. S7082-2 Šofer trezen hi zanesljiv, začetnik želi službo t osebnemu ali tovornemu avtomobilu. Naslov pove podružnica Jutra v Celju. 37080-2 Gospodična ■ šestletno prakso, dobra računarica in z znanjem strojepisja, išče mesta v kaki pisarni, event. gre tudi kot blagajničarka. — Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod »Marljiva 12«. 37044 2 Gospodična perfektna kuharica, zmožna voditi samostojno gospodinjstvo, z večletnimi spričevali išče primernega mesta, gov>.i so«n-sko in nemško. Qrs frdi na deželo. Cenjene cimrd • be na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nujn-j rabim ^ 37020-2 Entlanje 1 m 1 Din store, pregrimjalke, zasto-ri, Kazine. Palača Kreditne banke la/IV. 36697-3 250 Din na dan zaslužite v Vašem okraj«. Pišite tovarni Person, Ljubljana. Poštni predal 307. Znamko xa odgovor. 310—3 Pletenine akor jo „iov«»«-> nogavice 1. dr. do- hrn vpeljan frsrovec v komisijsko prodajo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sigurno 22«. 36775—3 Avto vožnje težke, s tovornim avtomobilom prevzame Fran Kristan, mehanična delavnica in prevozništvo, Dunajska cesta 54. 369373 Sreča domnje na deželi! Za tasa a* »prejmejo gospodje z dokazili dobrih uspehov. Zadostuje na-obrazba meščanske šale, da «e zasluži pri nas velike vsote. Stvar se mudi Nai vzorčni kovčeg tehta pol kilograma. Vsak dan gotov denar. Provizija vnaprej. Več generalni depo »Omnia«, Miklošičeva cesta 14. 36974—S Kdo ve za dobre Ideje, Iznajdbe ali druge prilike, a katerimi »e da zaslužiti. Ponudbe pod šifro »Praktič no originalno« na oglas, oddelek »Jutra«. 86079-3 Likanje perila sprejmem na dom. Istotam spjejmem dva gospoda na stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 87059-8 Obiskovalci dekora-terjev, slikarjev in prodajalci barv dobijo proti dobremu zaslužku nov cenen predmet v prodajo. Ponudbe na podruž. »Jutra« » Celju pod »Ne zamudi«. 37077-3 Podzastopnike iščem v vseh večjih krajih za razpečavanje brezkonku-renčnega konsumnega pred meta, vsakomur potrebnega — zlata vrednega. Zaslužek stalen. — Ponudbe na podružnico »Jutrac v Celju Dod »Brezkonkurenčen«. 37076-8 I. oblastv. koncesflonlraoi* šoferska šola Camernik. Ljubljana Donalska cesta »tev. 30 (Jogoavto) telefon 223« Pouk lo nraktičoe roinle 251 Državno Izprašana učiteljica poučuje nemščino in gla60vir — ura 10 Din. Marta Kuder, Gosposka ulica št. m. 36809—4 Klavir in nemščino po najboljši metodi ta zmerni ceni. Kolodvorska št. lS-U. 36956 4 Francoščino poučujem po primerni eeni Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »36«. 26513-4 Nemščino angleščino, italijanščino, francoščino in klavir poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska aL 11, pritličje. 35014 Gosli poučuje bivši učitelj konservatorl ja, Studentovska nI. 9/1. 35243 Otvoritev tečajev francoščine, nemščine, angleščine. Akademsko izobraženi predavatelji. Specialni pouk nemščine za slovenske otroke do šolske dobe (v majhnih skupinah). Knafljeva 5, pritličje. Vpisovanje od 10.—12.; od 18. do 20. 311—4 Gospa ( diplomo pariške «ul»«-i-ze, poučuje francoščino in angleščino po metodi, ki sloni v glavnem na koc-verzacili. Kulakova, Škof-ia ulica 17. 36971—« Klavirski pouk po edino pravilni in uspešni metodi Pod Tranč-o 2-11 desno. 8696S-4 Francoščino nemščino in klavir poučuje itrotovno lxpra-iana učiteljica. Wolfova al. 10/n. (Hiša na dvorišču.) 86465—1 Prvovrsten klavirski pouk da)a pianistka Jadviga Poženel. Velika »godnost! 100 Din mesečno. Prijav« Mestni trg 17. 87039-4 Pouk stenografije nemške bi slovenske sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stenografija«. 86978-4 Potnike za obisk privatnih strank z manufakturo, za Ljubljano iščemo. Najboljša kolekcija, kar je pogoj k vsakemu uspehu v trgovini. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. S6931-1 Potnike zanesljive in poštene ra-siopnike in agente sprejme proti dobri proviziji tvornica pijač. Ponudbe pod označko »Zanesljiv 28« na oglasni oddelek »Jutra« 36980-5 Nemščino poučujem posameznike sli v skupinah. Honorar zelo rtzek. Grem tudi na docm. Prijav« od 12.—3. nre. — Naslov v oglas. odd. »Ji-tra«. 37006-4 Klavir, nemščino in francoščino pouSuje dipl. učiteljica. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37065-4 Ročni voziček (ciza), 1 veliko želean« peč m 1 pult ia moko « 3 predali, vse v najboljšem stanju, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8&S95—6 3 stelaže in 3 pudlne s maimornatiml ploščami, vse belo emajlirano, v zelo dobrem stanju, radi nnjn? selitve ugodne podim. Nasl-ov v podrumiei »Juti a« v Mariboru. ««06—8 Dva štedilnika odee rnamkn »Koloseoe«, belo emajiiran ln ponikljan, na 4 cilindre, drugi e ploščicami, ia zidati, kakor tudi večjo železno p«< in otroški voziček prodam na Vodnikovi cesti štev. 25 36896-6 DaPnogled Ojfes« šestkratna povečava, mrod- nn nsorodai. Naslov v osrl. oddelku »Jutra«. 360SE-« Mlekarica začetnica, kl dovaža bro in pošteno mleko <«4 lastnin krav, želi dobil dobre stalne odjemalce. —. Ponudbe pod mačko »Dostavi na dom« na oglasni oddelek »Jutra«. S&4H7-6 Voziček reeaTski, nov, napredvj skoraj xa polovično ceno. Gomiisko H. iS. S6536—6 Potnikom oblačilne »troke, ki obiskujejo privatne stranke, nudim zelo povpraševan predmet po brezkonkurenčnih cenah ob visokem zaslužku. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Sezonski popularni predmet«. 36S21—5 Sopotnika v avte sprejmem za potovanje po Sloveniji z malo kolekcijo. Ponudbe na poštni predal 58 — Celje. 86836—5 Agilni potniki ta krajevni zastopniki »e sprejmejo za obisk privatnih strank. Siguren zaslužek 5—6000 Din. Ponuibe pod »Lahko delo« n\ po-družnioo »Jutra« v Celju. 86811—5 Več potnikov xa prodajo šivalnih strojev m gramofonov. — Plača fiksna in provizija. Frane Krašovec, Jesenice. 36770—3 Gospodjica poučuje srbohrvatski Jezik. Javiti se je pod »Srbohrvaščina« na oglasni oddelek »Jutra«. 37026-4 Gospodična poučuje matematiko s sigurnim uspehom. Cenjene ponudbe pod »Matematika 222« na oglasni oddelek »Jutra«. 37027-4 Dijak vtš, rair. srednjih Sol daje instrukcijo nižješolcu za hrano ali stanovanje. Ponudbe pod šifro »Matematik« na oglasni odelek »Jutra«. 86693—4 Gospodično ki bi me temeljito Izurila v knjigovodstvu, iščem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36818—i Klavirski pouk temeljit in uspešen, dajem po zmerni jeni. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro »Klavirski pouk«. 86738—t Potnika manufakturne stroke »prejmemo za obisk privatnih strank v Mariboru. Ponud be na podr. »Jutra« »Ma ribor« pod »Sposobna moč« 36804—5 Provizij, potnika za Ljubljano ln okolleo sprejme dobro vpeljana tvrdka s špirituozami. Po nudbe Je poslati pod »Do ber zastopnik« na oglas, oddel. »Jutra«. 36312—6 Zastopnika za Ljubljano hi Slovenijo išče prvorazredni mlin. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Garancija 870«. 36637—5 Provizij, potnika dobrega, zanesljivega, za prodajo na debelo del a v nih čevljev »Bakanč« sprejmem. Ponudbe pod »Bakanč« na oglasni oddelek »Jutra«. 86587—5 Potnike ki posefajo privatne stranke, iščem za povečane slike. Vsaki potnik ima možnost samostojno delati, ker «e mu financijelno pomore. Ivo Skorjanc, fotograf, Zagreb, Gunduličeva ulica 7. 64926-5 Fotoaparat 9xU, dvozaklopni (Com-por in zastornš l/i»« sek.) leča Rodenstoek-Do-ppel-anas-tigma-t Eurrnar 1:3.5, dvojno iztegljivi' meh, torba, stativ, samoprožilo etc. proda za 2?X) Din i.n?. M. M. Zaletel 90, St. Vid nad Ljubljano. 3G7i>l—6 Za selmarja, Krošnjarje! Pod tovarniško cen« proti im 80 kosov raznega sukna (itofa in kamgarna). Ivaa Želez nikar, Ljubljana. Marijin trg 8. 36479—8 Stare zidne opeke več voz prodam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 86M2-« Špecerijsko stelažo s pultom in parcelo zemljišča za »tavbo prodam p« ugodai ceni. Pojasnila daje Medvešek Anton, krojaštvo Trbovlje L 86G57-8 Kartotečno omaro za 100.000 kart, več pisal-nih miz, razm pisarniški inventar ter nekaj galanterijskega blaga poceni 3». prodaj. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«. 36370-6 Barve, firr.ež, lake hi dr. prtinano najboljš« in najcenejše dobite le pd »Lnstra« V. Laznik Gosposvetska eesta It. XI (poleg restavracij« »flovi svet«>. 88 Premog in drva prodaja Jezeršek. Vodmai 200 Premog Jn drva prodaja tudi na obroka Vinko Podobnik. Tržaška cesta gt. 16, telefon 3313. 146 Puhasto perje kg oo 38 Dtn razpošiljam oo oovzethi najmanl 5 ta?, aotem čisto belo eoele kg oo 130 Din In čisti oufc kZ oo 250 Din. L. Brozovlč. Zagreb Ilica 82. kemična čistilnica oerla. 262 Dalmatinsko vino belo ln rodeče po Din 4.—■ (za mesto » trošarino po Din 7-50) naprodaj v Javnih skladiščih, dokler zaloga traja. 86655—6 Lesene Jermenice vseh dimenzij, prvovrstea izdelek, ima stalno v zalogi Rticolf Driaj, Ljub-ljaiv Eolcdvorska ul. 28. 298 Lep premog trboveljski, ter drva, Nastavlja na dom najceneje ter tudi na obroke Fran« Slovša, Kolezijska 20. 204—8 Železna blagajna dobro ohranjena, naprodaj Naslov: anončni zavod Hinko Sax, Maribor. 36541—f Ntunerator nčeno peč aoi o. zeleno, prodam. Naglo-.- pove oglasni oddelek »Jntr.i«. 36930-6 Državno zastavo novo 5 m d-oigo, 3 m2 par-ketov Ia.; kompletno okno skoraj novo 1.74X100 X 61 cm: novih košar za sad k; ^ramoion (Ror) brez plošč in peč-staro (kaheli-oe), rad: pomanjkanja tro-stora ugodno pr>,am. — Naslov v oglas. oddelku »Jutra«. 36S68-6 Fotoaparat 10 X 15 Ernemann Doppelanastig-matom, v zelo dobrem s:a-■ju z torbico, statrvom. Justophotom M. poceni naprodaj. F. Bar ml.. Mest-M trs 5-1. 3(016-6 Štedilnik dobro ohranjen, rad! prnrl-da-ve po ugodni ceni pro-dajn. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 87081-6 Železen štedilnik Ba!o rabljen poceni prodi A. Zaletel, Sv. Petra nas.p »t. 71. SfS^'6 Otroški voziček tep, ponikljam, prodam BS0 Din. Naslov t ogias. oddelku »Jutra«. S6S97-0 Stružnico za železo prod« Kavči«, Zg. S^;, r 27U70-6 Izložbeno okno J0C krat 160 cm s šipo in relejem prodam. Pripravno za postaviti M vzidati. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36992-6 Vrtnarija Ki«pach, Križevci prodala: Viola tncolor malima tri-mardean (mačuhice) po (i.75 para. Myosotis nana tctnnoplava, veljkocvetna (Vergismeinicht) rana po 0.50 para. Asparagus plu-mosus, 2 letni po 8 Din, Asparasus sprengeri 2 letni po 6 Din, Chrrsanthe-me velikocvetne in drob-oocvetne po 10 Din. Thu-Fa o^ldentalis (Cvpressa). preko meter visoka po 30 D:n, manjše od 10 Din dalje. 37042-6 Tehtnico le dobro ohranjen-o, ki telita 10—15 kg, enako tudi steklene visoke glaže e pokrovkami za bombone kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tehtnica«. S6501—7 Tovorni avto lahek, rabljen, v popolnoma intaktnem stanju. pro dam po zelo ugodr.i ceni Istotam naprodaj 7 sede žen osebni avto, zelo pri praven za avtotaksi na de želi. Na ogled v garaži »Express« d. i o. z. Vegov* nI. 8. 36738—10 Ford avto Roadster (zadaj zaprti sedeži) zelo dobro ohranjen radi nabave večjega voza ceno naprodaj. Pismena vprašanja na oglasni od delek »Jutra« pod »Novi Forde. 36358-10 Ford Tudor limnzina, nove tipe, v ze lo dobrem stanju, ugodno proda K. Camernik, ljub Ijana, Dunajska cesta. 34253 1 Pontiac Coah 5 sedežen, zaprt avtomo bil, v vozno pripravnem stanjn. dve rezervi, cena 52.000 Din, proda »Beka«, družba z o. z.. Gosposvetska e. 3, Ljubljana. 35859-10 Fiat 505 brezhibnem stanju s sedežno zaprto karoserijo, pripraven za avtotaksi na deželi, poceni na prodaj, udi na obroke. Gaber-ščik, Blei-weisova 52. 36733—10 Auto Fiat 508 « novo pnevmatiko ln pred kratkim izvršeno ge neralno reparaturo, prodam. Vprašati: Anton Bla-žek, Ptuj, Prešernova ulica St. 14. 36544—10 Avtotaksno koncesijo Ljubljani z skoraj novo moderno limuzino znane znamke radi družinskih razmer prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36999-10 Odprt avto — 7 sedečni, 13 tisoč km vožen v brezhibnem stanja prodam radi nabave zaprtega voza. Le resne ponudbe le poslati pod »Ceno« na oglasni odd. »Jutra«. 37018-10 Motorno kolo BSA o. h. v. skoro novo prodam. Naslov v oglasnem oddelkn »Jntra«. 37051-10 Stelaže in pult sta skladišče, kakor tudi mizarski skobelnik kupim. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 36933-7 Knjige Vupim v svrho spopolnitve knjižnice št. 5, 11. .-taka »Slovana«, 3 zvezke prve izdaje »Jurčičevih zbranih upisov« in 3 zvezke »Sha-ckespear« izd. Januar 1921. Ponudbe pod »Za vsako ceno« na oglasni oddelek »Jntra«. 36935-s Radio-aparat 4 elektronski (Selektodv-se IV 1 A 2 {?) in omrežno anodo za priključek na tsto-»merni tok fl50 V), popoi Jioma novo, pocejii prodam. — Cenj. ponudbe ns oglasni oddelek »Jutra« nod tnačko »J. S- 42«. 36886-9 »Radione« M aH štiricevni, dobro ahranjen, knpim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36463-9 Radio aparate prodaja, popravlja, modernizira, vzdržuje najugodneje Jože Markei, Jesenice. 30 Radio Itirieeven, izboren, kompleten, radi selitve proda Brežnik. Levstikova ul. 19 S7023-9 Tovorni avto kspim. Ponudbe z navedbo prodajne cene na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod »Tovorni avto«. 36427—10 Motorno kolo »Puch« 250 ccm, 6 Ks, noro .malo rabljeno, naprodaj jako poceni, event. zamenjam za blago. — O. Orepinkn, Maribor, Pobrež-ka c. K. 36386—'10 3 avtomobili iw na prodaj za vsako sprejemno ceno. Citroen model 1927 4—5 sedežen, Itala 1927 6 sedežen in Puch tipa 8 šasija. Pismene po-nudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »Priložnost«. 36801—10 2 motorni kol^ii eno znamke BSA 350 HP tipe 1929 OHV. in AJS 500 HP, tipe 1928. OHC, oba stroja zelo dobro ohranjena. prodam po zelo nizki ceni r ,di nabave avtomobila. Naslov v oglasnem oddeli u »Jutra«. 36692-10 Kolo fino, poldirkalno. zelo poceni proda. Paulič, Židovska l/HI. 36875—U Moško In žensko kolo naprodaj na Ahacljevl ce- sti št. 15. 36912-11 Moško kolo naprodaj v Ljubljani, Kar-lovška cesta 22 — dvorišče 36967-11 Moško kolo rabljeno, poceni kupim. — Poljanski nasip 40 — pri vratarju. 36972-11 Kolo znamke Wolsitt prodam za 1000 Din. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 37054-11 fe laket - obleka črna, dobro ohranjena, za srednjeveliko postavo, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36881-13 Za moderniziranje klobukov je sedaj čas. Jesenski fflz klobuki po zelo nizki ceni. Oglejte izložbo v veži Dunajska cesta 9, Stein-berger-Reš. 35929—13 Otroka sprejmem na rejo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Reja«. 36866—14 Otroka sprejmem v rejo. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Rejenica« 37008 14 Antikvitete Prodam 3 postelje lz 16. stoletja, last grofov Blejskega gradu, okrašene i raznimi ornamenti in planinskim orlom, 1 pisal uo mizo, 1 zlato avbo in 1 ogledalo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36856-12 Kompletno spalnico čisto in lepo, radi pomanjkanja prostora po ugodni ceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36909-12 Spalnico iz trdega lesa, malo rabljeno, prodam. Ižanska cesta 15. 36682—12 Oprava za mlekarno ali slaščičarno ali pa delikateso, cela, po. ceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36482—12 Kompletno pohištvo še skoraj novo, prodam po jako ugodni ceni. Poizve se v torek od 2.—7. ure zvečer na sv. Petra cesti št. 11 pri g. Golobu. 365f»2—12 | Spalnica iz črežnjevega If«a, flno izdelana, naprodaj na Can-karieveia nabrežju št. a. 36952 li Za delikateso specerijo ali mlekarne steklene omare zelo ugod dno naprodaj pri Olgi Fa tur. modistinji, Stari trg 11. 36616—12 Pohištvo Spa-lnice pleskane 2.900. posamezni kosi in kuhinjske oprave izvršuje najceneje Miroslav Sova, Kolodvorska 18. 37005-12 Otroška posteljica belo emajlirana naprodaj. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 37048-12 Politirana kredenca postelja z vložkom fe konjske žime. toaletna mizica z marmorno ploščo in omara za obleko napro daj. vse dobro ohranie-n i. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36923-12 lelefon: 28-29. 28-30 Bolniški fotelj pripraven za bolnika, radi pomanjkanja prostora poce ni naprodaj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 37045-12 Brzojavnih drogov borovih in hrastovih, večjr partije, kupimo. Pon-tdbe pod »300 meja« na podruž nico »Jutra« v Celja. 36807-15 Fotografinjo- kompanjonko iščem za kraj od trideset tisoč stanovalcev. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ex-comp«. 36672—16 Din 50.000 kapitala ali dobrega žiranta išče trgovec v Celju v svrho razširjenja obrata proti popolnemu jamstvu in pri mernimi obrestmi. Even-tuelno tudi sprejmem damo aH gospoda kot kompanjo-na s ali brez sodelovanja. Cenjene ponudbe na po družnico »Jutra« v Celja Dod »Dober sporazum«. 36395—16 Družabnika (co) kapitalom do 40 tisoč Din spreimem v izgled-no podjetje. Prednost trgovska naobrazba. Ponudbe pod značko »Reelno« na oglasni oddelek »Jutra«. 36924—16 Kot družabnik sodelovanjem pristopim rentabilnemu podjetju v Ljubljani z 60—80.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sodelujoč«. 36987-16 Posojilo iščem na večje posestvo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »5«. 37023-16 Gostilno z mesarijo v Mariboru se ugodno odda v najem. Naslov se izve v podružnici »Jutra« v Mariboru. 36833—17 Gostilniško kuhinjo prometno prevzame samo-stojna kuharica v lastno režij«. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Kuharica«. 36905-17 Čevljar, delavnico se da v najem z vsem inventarjem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36743-17 Trgovino vsem inventarjem, skladišči in stanovanjem, z električno razsvetljavo ln vodovodom, na zelo prometnem krajn tik glavne ceste in železniške posta-oddam takoj v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 35575 Vilo popolnoma novo enonad-stropno, s šestimi sobami, kopalnico in vsem drugim :)tnfortom w pritiklinami, akor z velikim sadnim in gredr.'m vrtom na krasni »- nčni legi blizu »Leo-nišči« v Ljubljani, oddam za eno leto v naiem. Cena samo 3000 Din. Pogoje in naslov pove g. dr Trco I.uce, odvetnik v Ljubljani. Dunaiska cesta 29. 3696S-17 Kovačnico oddam samostojnemu moj stru. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36991-17 Kam pa kam? V nedeljo ra Grilovo že-gnanje k Spanu. Tam se točijo najboljša štajerska in dolenjska vina. Za točno solidno postrežbo pa ^oskrbi in se priporoča Mežika Salamon. 36691—18 Mlekarno inventarjem oddam na . ometnem kraju. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36897-19 Strofiie tovarne in Kvarne d. d. J&iubljana Brzojav. Stroj Stiskalnice Itf g Vedno tf $aCo$il nis& c cene: 1 Trgovski lokal z gostilno iščem ua prometnem kraju. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Trgovina in gostilna 1931«. 36680-19 Gostilna in kavarna dobro uvedena, v centru s stanovanjem in 8 letno pogodbo radi odhoda takoj zelo poceni na prodaj — Vprašati: A. Markovič, Zagreb. Ulica kraljice Ma rije broj 5. 36664—19 Znana trgovina na prometnem kraju v Ljubljani naprodaj. Pisme ne ponudbe na oglasni od delek »Jutra« pod značko »Takoj Din 120.000«. 36684—19 Slaščičarna in medičarija delavnica, lokal in stano vanje v prometnem kraju, dobro vpeljana, brez konkurence, radi odhoda s celokupnim inventarjem po ceni naprodaj. Zelo ugod na prilika. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36754—19 Kdo odda gostilno stanovanjem v Kranju ali Ljubljani. Karel Kos, Ljubljana 1, posterestaute. 36774—19 Loka! za trgovino obrt ali pisarno, s skladiščem oddam na Dunajski cesti 37. Informacije istotam v I. nadstr. desno. 36947-19 Gostilno dobroidočo, na prometni cesti pri Mariboru prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36647—19 Pekarna obstoječa že 20 let naprodaj radi družinskih razmer. Ima stanovanje in lokal. Pismene ponudbe na J. Vučkoviča, Trg kralja Tomislava 19, Zagreb. 36847-19 Samostojen hlev iščem za par konj. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Hlev«. 37084-19 Posestvo okolici Brežic kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Posestvo 64«. 36S64— 20 Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30 proda: hiše. posestva, gostilne, grajščino, žage in nekarijo. 36862—20 Mlin naprodaj v najbolj prometnem kraju pri železniški postaji v mestu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36845—20 Posestvo 5 minut od kolodvora Sta-ra cerkev pri Kočevju, obstoječe iz 13 oralov njiv, travnikov in gozdov, s stavbno parcelo in sadnim vrtom naprodaj za 50.000 Din. Plačilo nekaj naprej, ostalo na vknjižbo. Naslov oglasnem oddelku »Jutra«. 36826—20 Enodružinsko hišo novo proda Jernej Lam-pret, Dolgi most — Vič. 36884-20 Enonadstropno hišo >et sob. dve sobici, priti-dine, vodovod, elektrika, plin, vrt, brez najemnika, prodam. Pet minut do tramvaja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Oštrec. 36917-20 Posestvo dobičkanosno, 16 oralov, tik mesta Ptuj, dam v najem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36649-20 Enodružinsko vilo (4 sobe) z m-odernim kom-fortom, kopalnico itd. oddam stalni stranki poceni najem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36651-20 Pozor mehaniki! Mehanična delavnica na ijodaj ali se da v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36666/19 Posestvo v Dosločch četrt ure od letoviške po-taje Žirovnica. bremen prosto, s pritlično hišo. novim hlevom, z zemljiščem za 7 mernikov po setve ter rovtom v gozdu na prodaj zaradi selitve. Naprodaj j« tudi nova sobna oprava iz trdega lesa. — Interesenti naj se osebno zglase pri prodajalcu Alojziju Mrkun istotam. 36679—20 2-stanovanjska hiša nova, z vrtom v Prinisko vem pri Kranju vsled preselitve ugodno na prodaj. Voda, elektrika v hiši. — Poizve se v gostilni Su štaršič. 36660—20 Krasno posestvo 56 oralov, rodovitne, sa-dovno, 40 oralov gozda, zidani hiši, hleva, le pol ure od železnice, šole in cerkve, proda Korošec, Rimske toplice, za Din 125.000.—. 36634—20 Malo posestvo na zelo ugodnem in prometnem prostoru ob glavni cesti v Poljanski dolini izredno poceni naprodaj. Tridružinska novo zidana enonadstropna hiša, pritličje, lokal 5X8 m». pri-praven za vsako obrt in dva pisarniška prostora. 4—500 m= vrta, elektrika, vodovod v hiši, 70 ha njiv in 600 ha zaraščenega goz-da (ali brez). Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ugodna prilika 28«. 36548-20 Enodružinsko hišico prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36734—20 Hišica zidana, soba, kuhinja lep vrt, naprodaj radi preselitve. Cena 27.000 Din. Kampuš, Vrtna ul. 13, Po-brežje pri Mariboru. 36795—20 Hiša visokopritlična, novodo-gra.iena, s 5 sobami, 2 kuhinjama in velikim vrtom naprodaj ob cesti Državno zdravilišče šo štanj—Topolščica. Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36678—20 Lep prostor (cca 800 m:) na najpametnejši cesti Maribora, blizu glavnega kolodvora, ugodno velik, primeren za špediterja ali lesnega trgovca. oddam. fontidbe pod »R^ntabnl« na oglasni oddelek »Jutra«. 36048-20 Pritlična hiša s stranskimi prostori m pralnico, dvoje stanovanj, vrt tik ob cesti v lepi legi v Šoštanju oa prodaj. Natančnejše poizvedbe v oglasnem oddelku »Jutra«. 34463 Vinograd en oraL i udobno bilo, med Konjicami ln Slov Bistrico ob svtobus-proei na prodaj. Pojasnila daje Jo«. Prus, Konjice. 35652 Lepa parcela pod ali na Rožniku na pro daj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36383—20 Hišo v Konjicah kupi samo na prometnem krajn za trgovino ali dru gje Frizer. Ilioa 53 v Za grebu. Posredovanje plačano. 36430—20 Parcela gozdna. za hišo poljubne velikosti, studenec in elektrika na razpolago, V^ ure hoda do mesta, nudim prijatelju narave po ugodni ceni. Vprašanja pod »Soln čna lega« na oglasni oddelek »Jutra«. 36473—20 Manjšo hišo v sredini Ljubljane kupim. Naslov v oglasuem oddelku »Jutra« 36777—20 Hišo v Poljčanah 3 minute od cerkve, 15 min. od kolodvora, z dv» ma sobama, brajdami in vso opremo prodam. Vse zidano, primerno za čevljarja, krojača ali vpoko-jenca. Cena 28.000 Din. — Penudbe naj se pošljejo na G. Usmiljanič, Sp. Polj-čane 40, p. Poljčane. 36800—20 Posestvo 30 oralov, 1 uro od Celja, ugodno naprodaj. — Cena 65.000 Din. Natančnejša pojasnila daje gospodar ®am sredo in četrtek 17. in 18. t. m. pri g. Rebeu-scheg, hotel pri »Pošti« v Celju od 11. do 12. ur« dopoldne, popoldne se lahko ogleda. Gospodar: Fritz Alojz, Orehova vas, pošta Slivnica pri Mariboru. S6310—20 Hišo sposobno za vsako obrt ali trgovino, prodani v Industrijskem okraju ob cesti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36096-20 Načrte in proračune za zgradbe Izvršule tehnični biro »Tehna«, Llub-liana. Mestni trg 5t. 25-1 159 Bukovih gozdov samo večle komplekse od katerih les bi moral biti SDOsoben za Izdelavo Dragov kuouiein stalno Isto-;ako kupujem bukove ora-ge za francoske Železnice, za dobavo oktober 1930 do aDrlla 1931. Ponudbe na naslov: Antoo Petrič. Novo mesto. 284 Hotel z mesarijo prodam zaradi bolezni t vsem Inventarjem, vse v najboljšem stanju, v prometnem manjšem mestu Slovenije. Letovišče, dr-žavni uradi, srez. sodišče, davčna uprava, ob glavni progi Maribor— Ljubljana. Vse pri biši: me«-iea. klavnica, ledeni-ca. kopalnica, hlevi, elek tricna luč, vodovod, parketne sobe, vrt ln nekaj zemljišča. Posestvo ki leti 25 min od kolodvora Id meri 20 oralov, pol gozda, polovic« obdelane zemlje, dosti sadja in tri četrt orala vlnogra da • hramom, vse v enem kosu, « bišo in gospodar «kim poslopjem vred telo poceni proda rad! starosti m preselitve za 95.000 Din — če potrebno, ie za tre tjino pogojne cene počaka. Lfskovšek v Kozjem St. 100. 35811-20 Enodružinsko hišo novo, z velikim zelenjad nim vrtom, M ure od kolodvora Domžale, naprodaj za Din 27.000. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. S6721—20 1-stanovanjsko hišo ali vilo z vrtom kupim v bližini Maribora. Ponudbe pod »Lepa lega 35« na oglasni oddelek »Jutra«. 36553-20 Hišica 2 sobi. kuhinja, ob Stre-liški ulici 33, na prodaj. 36570—20 Parcelo v Trnovem, Šiški aH po i Rožnikom kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plačam iakoj«. 36602—20 Gostilna In mesarija s posestvom v bližini Ce Ija pri kolodvoru v §a vinjski dolini s celotnim inventarjem ugodno naprodaj. Naslov v podruž niči »Jutra« v Celju. 36652—20 družba z o. t. realitetna pisarna Tavčarjeva ul. 6 proda: HIŠO, novozidano, k_..ince, 6 enosobnih stanovani. Din 165.000. Mesečni donos 2000. Takoj potrebno 60.000. HIŠO, novozidano. Rožna dolina. 2 dvosobna stanovanja, kabinet/vrt, Din IlU.000.—. Mesečni donos 760 Din, brez lastnikovega stanovanja. VILO. novo, 61» mJ vrta, Kolezija. 5 sob, 2 kuhinji, toplovodna naprava. Din 250.000. Takoi potrebno 130.000 Din. TRGOVSKO HIŠO z gostilno na ljubljanski periferiji. Davka nrosto. — Din 650.000. Mešana trgovina s preko 100.000 Din mesečnega prometa, izborno idoča gostilna, 2 veliki parketirani stanovanji, dvorišče, sklad v-e in zelen.iadni vrt. Ugodno plačilo. HIŠO, center Lltibljane. trinadstro-pno, z dvoriščem, 2 trgovini in dobro uvedena večja restavracija. 7 enosobnih stanovanj, večinoma nar-ketiranih. Letr; donos ca. 130.000 Din, 750.000 Din. GOSTILNIŠKO HIŠO. periferija Ljubljane. Veliki gostilniški prostori in vrt. dvorišče, balin. več stanovanj. letni donos 36.000 Din hren gostilne. 430 000 D:n. TRGOVSKO HIŠO. Šentjakobski okraj, dvonadstropno. podfcleteno, dva trgovska lokala, veliko skladišče, dvorišče, eno trisobno ter več dvosobnih stanovani. 500 000 r>in. HIŠO. trinadsfropno. novejšo. Ljubljana. Pritličje: večje treovsko nod-ietie. v nadstropjih 10 dvo- in štirisobnih *ta-"ivani Din 1.5O0 OO0. HIŠO z gostilno in trrovi-no ali samo gostilno, okraj Domžale. Vrt. leni prostorni lokali, si-"'irna eksistenca. 140 000 Din. Plačilo po dorn-' cm. Wallinn nn«es'vo na lep) razgledni točki — bli-zn m»«t* T.aikn prod« Miha R^Ma. SmihM 5t. 11 3j3°9 pošta Laiko. 37078-30 Lepa posestva velika in mala z lepim! sadonosniki in polje in tudi veliko lesa ima n naprodaj. Kdor želi kupiti posestva naj se oglasi pri Pavlu Sedovniku. Dular pri Dravogradu. 36S91—20 Hišo prodam v šentjakobskem okraju s štirimi sobami, 1 majhno sobo, kuhinja, veranda. klet. sadni vrt. — Stanovanje takoj na razpolago. posredovalci izključeni. Naslcv v oglas, oddelku »Jutra«. 36*93—20 Hišo (vilo) v Ljubljani, enonadstropno v dobrem stanja, s 5 velikimi solnčnimi sobami, veliko kuhinjo i-n pritiklinami, nekaj vrta, prodam ali zamenjam v Celju, Zagrebu ali na Sledu v enaki vrednosti. Stanovanje, celo bi bilo v kratkem na tazpolago. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Na zdravi periieriji, 15 minut«. 36966-20 Zidana vila prvovrstna, enonadstropna, t sob z opaži, parketom, kopalnico, sobo za služkinjo, pralnico, sobo za likanje, kletmi in gospodarskimi prostori z več oro-stori, parkom vodomccm, gozdnim nasadom v nai-krasnejši legi v Mariboru naprodaj za 550.000 Din. Male vile po 90.000 in 170.000 Din Hotel in kavarna 50.1.000 dinarjev. Posestva od 60.000 dalje. Realitetn: biro »Rapid«, Ma b>r. Gosposka ulica 28. None-nih prsdi;:datk3v. S'i:iia postrežba. 370« -a Stanovanje 3 ali 4 sob i elektr. raz- svetljavo, kopalnic«, v sredini mesta, oddam. Ponudbe pod »Sclnčna lega« na oglasni oddelek »Jutra«. 3685»—21 Stanovanje 2 parketiranih sob. kuhinje in pritiklin oddam s 1. o-kt. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36S37—21 Dosmrtno oskrbo išče ujKikojenec pri sa-mo--tojni dami. Ponudbe pod Miroljuben« na podružnico »Jutra« Maribor. 3S832—21 Stanovanje 2—3 sobno s kuhinjo iščem za takoj ali pozneje v Norem mestu. Ponudbe ra podružnico »Jutra« v Novem mestu pod »Dobro plačilo«. 36828—21 Manjše stanovanje iščem za takoj. Ponudbe pod »Ponedeljek« na oglas, oddelek »Jutra«. 36S89-21 Stanovanje 2 parketiranih sob in ka bineta, r visokem pritličju oddam s 1. oktobrom na Kodeljevem, Ob Ljubljanici št. 33. 36894-21 Lepo stanovanje 2 sob, kabineta, kuhinje, kopalnice in pritiklin oddam s 1. oktobrom v novi vili. 12 minut od glavne pošte. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 36906-21 Stanovanje 3 »ob. kuhinje in pritiklin, v Rožni dolini oddam takoj ali e 1. oktobrom. — Poizve se cesta XV/4. I. nadstropje levo. 36892-21 Posredovalnica Ljubljana, Frančiškanska 8 proda več vil, hiš in veliko posestvo, kupi hišo trgovskimi prostori in manjše tovarniško poslopje. 37053-20 2 stavbni parceli prodam v Zg. Šiški 158. Kosovo polje. 37064—20 'j* Stanovanje 2 sob in kuhinje, na Črnučah pri postaji takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 37021-21 Stanovanje sobe in kuhinje, z elektriko in vodovodom s 1. okto brom odda Nemeth. Kode-ljero. Slomškova ulica 4. 37028-31 Stanovanje sobe in kuhinje oddam v Zg. Šiški fct. 152 — Kosovo polje. 37010-21 Stanovanje 2 velikih sob. kuhinje, pred sobe in kopalnice oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra. 37009-21 Stanovanje sobe in kuhinje iščem za takoj. Vzamem tudi na periferiji. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »September 8«. 37058-21 Stanovanje eno- ali dvosobno Iščem v mestu za 15. oktober. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Oktober«. 37085-25 Enosob. stanovanje s pohištvom za enega ali dva boljša gospoda oddam za oktober. Zagreb. Ivanečka c. 45. 37041—23 Stanovanje 2 sobi s pritiklinami in lepim dvoriščnim prostorom iščem za takoj ali za 1. oktober. Najraje v Sp. Šiški. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra stranka« 37063-21 Sobo In kuhinjo v sredini mesta išče mirna stranka 2 oseb pod »Ljubljana«. 36877—21 Stanovanje sobe in kuhinje oddam s pritiklinami. — Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 36878—31 Poziv! Sestru moju tražim Frančišku Ozmec rodjeaa Rajb iz Stroče Vasi. koja živi u Zagrebu, udata za An tona Ozmeca. zidara. Ko zna za njenu adresu. mo lim da javi gdji Terezi Matijašič, Mandilora ul. br. 8, Beograd. 36538—31 Stanovanje v mestu 2 sob. kuhinje m pritiklin v_ pritličju — in stanovanje sohe in kuhinje v IT nadstropju oddam stranki brez otrok za november. \ prašati pri hišniku, Kr-zevniška 6. 36737—21 2-sobno stanovan»e s pritiklinami oddam m!r-ni stranki e 1. oktobrom. Naslo-v v oglasnem oddelku »Jutra«. 36773—21 Komfort stanovanje tik na periferiji oddam odraslim strankam za mesec november t. 1. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36742-21 Stanovanje trisobno, komfortno, z vsemi pritiklinami. oddam s 1. novembrom 1930 v najem v Pražakovi ulici št. 15. Podrobni pogoji so na razpolago pri Pokojninskem zavodu za nameščence v Ljubljani, Gledališka ul. 8. 36511—21 Stanovanje soba in predsoba za Štedilnik, oddam s 1. oktobrom r Stožicab St. 113. Ogleda se t nedeljo. 36707—21 Stanovanje 2 »ob s pritiklinami Kče stranka brez otrok za november v centru ali bliži-ni- Plača do 1100 Din mesečno. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiv plačnik 63«. 36719—a Stanovanje z vrtom mirno in suho, dvo- ali trisobno iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Oktober«. 36911-21 Lepo stanovanje obstoječe iz 3 »ob in pritiklin se odda r sredini mesta. Ponudbe pod »Cen-trum mesta« na oglasni oddelek »Ju.ra«. 36311—21 Stanovanje 2 sob. predsobe tn kuhinje oddam stranki brez otrok s 15. oktobrom na Dunajski ceeti 86-1. 36943-21 Stajo vanje 2 sobno, s pritiklinami. suho, čisto in zračno, satuu v mestu, išče 3 članska mirna družina za novein ber ali takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Snaga«. 867*9—21 Stanovanje r novi vili, podpritlično. 1 sobe, 2 kabinetov, kuhi nje in pralnice oddam s 1. novembrom ua Mirju, Lan-gusova 23. Ogledati mt-d 11. in 12. uro. 36932-21 Dve stanovanji eno z dvema sobama oddam mirnim strankam, istotam prodam železen štedilnik Dijaka lz. Šiška 134. 37001 -23 Stanovanje 2 lepih sob. predsobe in pritiklin — blizu trnovske cerkve oddam s 1. oktobrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 369S5-21 Dijaka sprejmem na stanovanje in hrano kot sostanovalca. — Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«. 36870—22 Dva dijaka se sprejmeta na stanovanje. Soba je solnrna in zračna. Elektrika. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra« 36827—22 Dijakinjo sprejmem v vso oskrbo v sredini mesta. Gosposka ul. št. 3-1 desno. 36079-22 Dijaka srednješolca sprejme učiteljska družina v lepo zračno sobo in dobro oskrbo v bližini realke Naslov v oglasnem oddelku »Jutri«. 36537—22 2 mlajši dijakinji sprejme boljša družina sredi mesta v solnčno sobo z vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelka »Ju tra«. 36660—22 Lepo sobo oddam v Gledališki nlici 7/IH V. A. 36715—23 Dijakinjo sprejmem na dobro hrano in zračno sobo Miklošičeva cesta 6-II, leve stopnice, lerro. 36745—22 Stanovanje 3—4 sob. v parterju iščem za november, ozir. februar p. 1. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Stan 1931«. 36940 21 Stanovanje snažno, trisobno s pritiklinami. event. kopalnico, išče v mestu za 1. november mirna solidna rodbina. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ood »Vesten niačnik«. 35056 Stanovanje sobe in kuhinje Iščeta z» takoj ali pozneje mirna zakonca brez otrok. — Ponudbe ua oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dunav« 36936-21 Dijaka nUjeSolca iz boljše rodbl ne sprejmem oa hrano in stanovanje. R. 1. Ljublja na. Poljanski nasip št. 12. II. nad., vrata St. 10. 35417 2 dijakinji sprej'mem v vso oskrbo. Plačilo po dogovoru. Na sicv v oglasnem oddeiko »Jutra«. 36631—22 Dijaka ali gospoda sprejmem na stanovanje in dobro domačo hrano. Klavir. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36927—22 Dijakinjo snrelme učiteljica v vso oskrbo v sredini mesta. Klavir, nemščina. Čevljarska ul. 2-III. nad trgovino Jos. Podkraišck. 36954—22 Dva dijaka sprejmem v popolno oskrbo Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra« 37011-22 Dijaka sprejmem z vso oskrbo, ali brez. Naslov potre oglasni oddelek »Jutra«. 369Š9-22 Stanovanje snažno. 3 sob normalne velikosti, s pritiklinami in event. kopalnico išče v mestu za 1. november mirna in solidna rodbina. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rodoljub«. 3505S Preprosto dijakinjo sprejmem na hrano in stanovanje blizu učiteljišča. — Naslov v oglasnem oddelku sprejmem v skrbne nadzorstvo z dobro domačo hrano k sinu četrtošolcu. P. Č.. Švabičeva ul. 15-1. vrata 59. 36267—23 Mlajšega dijaka sprejmem v vso o?krbo. — Dnbra domača hrana in strogo nadzorstvo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 36914-22 Dijakinjo sprejmem sredi mesta na i-^ano in stanovanje. Nem-š^a konverzacija. Naslov v oglasnem oddelku -Jutra«. 37038-23 Dijakinje trg. tečaja sprejmem na stanovanje in hrano. Na>!ov pove oglas, oddelek »Jutra«. 36925-22 2 dijaka ali dijakinji sprejmem v vso oskrbo po 600 Din mes-čno. Klavir na razpolago. Naslov r Offlas. oddelku »Jutra«. 36495-22 Dijakinjo sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 37^72-22 Dva dijaka flnJT? sprejmem r oskrbo. Pomoč pri učenju. Klavir. — Poljanska cesta 18-1 — ltro. 37073-22 ^ »14 Lepo sobo opremljeno, blizu banske palače oddam solidni osebi. Naslov v oglasnem odde!>u »Jutra«. 37068-23 Lepo sobico oddam solidni stalni osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrj«. 37066-2S Sostanovalko ali dijakinjo sprejmem na stanovanje v centru mesta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. S7fX>7-23 Opremljeno sobo s souporabo kuhinje oddam takoj zakonskemu paru — ali dvema gospodičnama. Vprašati v Jenkovi ul 13, parter. 37071-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, oddam enemu ali dvema gospodoma. Naslov pove oa:ia?ui oddelek »Jutra«. 37057- Lepo, solnčno sobo oddam po 600 Din mesečno 2 cijakoma z vso oskrbo. Rožna dolina, cesta V/29. 37060-28 Sobo s separatnim vhodom oddam boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37032-33 Majhno sobico oddam. Naslov peve oglas, oddelek »Jutra«. S7(W3-33 Sostanovalca sprejmem s hrano ali brez. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37036-23 Lepo, solnčno sobo s posebnim ohodom oddam boljšemu gospodu ali gospodični, parket, elektrika, kopalnica. — Naslov na oglasni oddelek »Jutra«. 37U03-23 Lepo sobo opremljeno v b.ižini pošte oddam le boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 37002-33 Preprostega gospoda sprejmem na stanovanje. Poljanska cesta 54-1!. vrata 30. 37000-33 Sostanovalko sprejmem nasproti univerze. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 37025-33 »Jutra«. Elegantno sobo strogo separirano, iščem r centru mesta. Ponudbe pod »Boljši gospod« na oglas. 37061-22 oddelek »Jutra«. 3699S-23 od Din 35.— dalje. Posteljne odeje iz puha, volne in bombaža. Kemično čiščenje perja Din 15.— za kg. — Fein, Zagreb, Zrinjski trg 15. 302 V' VELIKI IZBIRI IN NAJCENEJE PRIPOROČA TVRDKA NOVAK Ljubljana, Kongresn. trg 15 Priporočamo Vam za VaS telnt naše podre in kreme Izvolite še danes napraviti poizkus, pa boste prijetno izsaenadeni po rezultatih« Naše najboljše priporočilo ie stoletji obstanek naše tvrdke. Dobiva se povsod in v Ljubljani: A. Fiorjančič, drogerisa. Alex. <*jud, *a!on ®a dame. Dobiva m povsod. Dobiva se povsod. Gelle Freres Pariš 6, Avenne de F Oper*. Sobo ■ elektriko razsvetljavo hi posebnim vbodom oddam §_3 mirnim gospodom, ali dijakom. — Cesta v Rožno dolino 5, pritličje. 36954-23 Gospodično »prejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36975-21 Opremljeno sobico po možnosti v Šiški išče gospodična, ki gre tudi kot sostanovalka. Plača do 100 jVid mesečno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. b 36934-23 Sobo solnčno, z elektr. razsvetljavo, v bližini obrtne šole oddam gospodični s 1. oiktobrom. Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 36761—23 2 sobi s kopalnico oddam v centru mesta. Na »lov pove oglasni oddelek »Jutra«. 37024-23 Sobico odda gospodu Perše, Pred Škofijo 15-IV. £7014-23 Sobo pri kolodvoru oddam gospodični. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 37012-23 Sobo lepo opremljeno, z elektriko in posebnim vbodom oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36872—23 Opremljeno sobo park, elektrika, oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36871—23 Prazno sobo IPe zakonski par brez otrok. Oba celi dan v službi. Ponudbe s ceno pod šifro »Tiha do 200«. 36876-23 2 prazni sobi «vent. tri s posebnim vhodom oddam v boljši hiši v ce-ntru mesta. Prav pripravno za zdravnika. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »November«. 36863—23 Prazno sobo elektrika, parket, poseben vhod, v sredini mesta, iščem. Plačam 400—500 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »400 —500«. 36509—23 Solnčno sobo s posebnim vhodom, elek triko v vilf, v bližini vo jašnice vojvode Mišica od dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36751—23 Sobo oddani solidnemu gospodu. Ple-teršnikova ul. 26/11, pred Bežigradom. 36791—23 Majhno sobo s posebnim vhodom, s hrano ali brez poceni oddam na Opekarski cesti št. 32. 36946-23 Fantom Četrtek bilo nemogoče — v ponedeljek istotam. 36908-24 Gospodično sprejmem takoj za 130 Din kot sostanovalko. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36953-28 Dve sobi v katerih eno se lahko postavi štedilnik, oddam v Frank opanski ulici št. 12. 36949-23 Prazno sobo s posebnim vhodom, elektriko in parketom oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36958-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, elektriko in parketi oddam, event. z vso postrež: bo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36963 -23 Opremljeno sobo mesečno, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam v sredini mesta. Poizve se na Cankar jevem nabrežju štev. 9-1 36599-23 Sobo oddam J osebama. Ena ima lahko svojo opravo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36825—23 Sobo * centru ugodno oddam dvema ali trem osebam (dijakom), lahko tudi s 1. okt. Vsa oskrba, dnevno močnata jed in kompot. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36822—23 Gospodično risokošoiko ali konzerra-toristko sprejmem v lepo sobo. Klavir, kopalnica. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36S51—23 Dva gospoda sprejmem na stanovanje v Cigalet-ovi ulici. Več pove oglasni oddelek »Jutra«. 368S5-23 Opremljeno sobo » vso okrbo, pri mirni družini ali samostojni gospe išče starejši gospod. Cenj. ponudbe do 18. t. m. na oelas. oddelek »Jutra« pod »Želo soliden«. 36907-23 Lepo sobo ▼eliko, z dvema posteljama, elektriko in parketom oddam s 1. oktobrom v bližini univerze zakonskemu paru, ozir. 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36879-23 Opremljene sobe * elektriko oddam eni ali dvema osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36910-23 Separirano sobo lepo opremljeno oddam 1 ali 2 solidnima gospodoma v Zibertovi ulici 33 — tik orenjskega kolodvora. 36955-23 Sostanovalca sprejmem na hrano in stanovanje. Lepa soba, poseben vhod, elektrika, me sečno Din 650.—. Resta-vracija »Soča«, Sv. Petra e. 3. 35872—23 Opremljeno sobo oddam takoj boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36628—23 Mesečno sobo z verando, snažno in zračno, s posebnim vhodom, oddam takoj samo gospodu v vili blizu glavnega kolodvora. Veranda pripravna za inženjerja ali geo-metra. Kje pove oglasni oddelek »Jutra«. 36922—23 Uradnica simpatične prikupljive ro-nanjosti, živ temperament, v najlepših ženskih letih, inteligentna, s čedno plačo, perilom, pohištvom, želi resnega znanja z zna-čajnim gospodom od 30 let naprej. Samo resne ne-anonimne ponudbe pod »Primorka« na podr. »Jutra« v Mariboru. 36531-24 »Zgoša« Gospodična iz Zgoše, H je bila na Vel. Šmaren s kolesom na Brezjah, se prosi v svrho spoznanja za naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Simpatična«. 36674—24 Gospa v zakonu grozno varana, stara 46 let, zdrava, izobražena, varčna gospodinja, vešča šivanja, želi znan-stva z gospodom z duševno izobrazbo in enake usode. Ponudbe s polnim naslovom pod »Gemeinsa-mes Leben« na oglasni oddelek »Jutra«. 36296—24 Gospa F. F. katera je 5. v Radečah na »Ksaver« oddala pismo, se prosi za točen naslov pod »Ksaver« na oglasni oddelek »Jutra«. 36762—24 Inteligentna dama stara 49 let, želi znanja z dobro situiranim gospodom v starosti 60—70 let, ako tudi bolehnim. Dopise pod »Skrbna družabnica« na podruž. »Jutra« v Mariboru. 36802—24 3 simpatične Slovenke stare 84—27 let, žele dopisovati s 3 gospodi, v starosti do 35 let. Dopise po možnosti s sliko, ki se na zahtevo vrne, na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Iva, Pavči, Metoda«. Častna diskrecija. 37034-24 Velesejem! Gospod v avtoplašču, kateri je v nedeljo, 7. t. m. na velesejmu opazoval go spodično v plavi obleki ln plavem klobuku, 66 prosi za cenj. naslov pod šifro »Autodrom« na oglas, oddelek »Jutra«. 37065-24 Samostojen čevljar srednje starosti, se želi poročiti z gospodično od 2-2—30 let starosti z nekaj premoženja. Tudi _ mlade vdove brez otrok niso izključene. Resne ponudbe s sliko, katera se na željo vrne, na oglasni oddelek »Jutra« pod »Radeče 99«. 36844—25 Kateri gospod premožen, v starosti 60—70 let, bi hotel poročiti starejšo dobrosrčno, trgovsko naobraženo gospodično — nesrečno v življenju, ter jo osrečiti, za kar bi mu bila hvaležna družica do smrti. Resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobrosrčna in izobražena« 36895-25 Kratek klavir črn, modem, poceni proda Dobrajc. Maribor, Frančiškanska 31. 36528-26 Iščem ženina za svojo svakinjo, 32 letno postavno Primorko, doma od gostilne in trgovine, trgovsko naobraženo in neomadeževane preteklosti. Ponudbe pod »Primeren zakon« na podr. »Jutra«, Maribor. 36650-25 Posestnica in gostilničarka brez dolga, stara 32 let, poroči značajnega moža z nekaj premoženja. Prednost imajo Slovenci, ki 60 bili v inozemstvu. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Sreča v domovini«. 36724—25 Mladenič star 25 let želi znanja z gospodično lepe zunanjosti iste starosti v svrho ženit-ve. po možnosti z milim premoženjem. Le resne ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod označ-ko »LeDŠe v bodoie«. 36993-26 Samostojen obrtnik srednje star, želi znanja v svrho skupneca gospodinjstva ali ženitve z gospodično ali vdovo srednje starosti z nekaj premoženja. Pismene ponudbe na podružnico »Jutra« v f>'.a-rioiiu. 370<*5-25 Planino naprodaj. Naslov v ogls-s. oddelku »Jutra«. 36746-26 Note za salonski orkester prodam. Merlak Pavel. Jesenice, Gorenjsko. 36771-26 Pianino lep, Jrn. naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36820—26 Klavirji Velika izbira klavirjev. — Stroliovnjaško popravilo in čisto uglašenje. Nizke cene tudi na obroke. Solidna postrežba. — Tovarna klavirjev \Varbinek, Gregorčičeva 5, Rimska c. 2. 37013-26 Mandola! v najlepšem stanju, že Izigrana, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Ju tra«. 36491—26 KLAVIRJI! Svarim prea naku.{>on) na videznejra blasra — cenenih klavirjev! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svett-vn' fabrikate: BiVenlorler. Strtnway F5r titer. Hftlil Stingi original ki *o nesporne najboljši! 'Lahka, precizna mehanika; Prodaja jiti I « k 1 j u č n o le eOflnJ izvedenec in bivši učitelj »Glasben* M iriof-. ALFONZ BREZNIK Mestni trg štev. 3. Velikan.-ka iibirs v s e b giaibil ln ftrnn Najcenejša Izposojevalnica 193 Giasovirji in pianina »Dalibor« (CSR) opetovano razstavljamo na Velesejmu v Ljubljani, Pa viljon E od 31. 8- do 15. 9 1930. Izrabite to priliko ta nakup prvovrstnega instru m^nta »Dalibor« poceni Id pod ugodnimi plačilnimi po goji. 34972 Violino poučujem začetnike tn one, ki že igrajo v nižji stopnji. Zlasti poučujem pravila' tehniko, da Dodo 'mei: temelj do višjih linskih študij. Dvakrat tedensko po 45 minut Din sn — mesečno 35635 Speeijalna delavnica klubskih u> modernih garnitur 11642 KOBILICA AVGUST, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 25, vhod Dvo-fakova ulica štev. 3 (dvorišče, Ton-niesova hiša). — Zaloga žimnic in drugih tapetniških predmetov. — Prvovrstni izdelki. Nizke cene. 2 opremljeni sobi opremljeni, event. eno prazno — pripravni tudi za pisarno — v bližini sodišča v I. nadstropju oddam. Osled med 11. — 16. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36969—23 Opremljeno sobo s strogo separiranim vhodom, lepo, solnčno. zračno, v centru mesta oddam takoj boljšemu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 36919-23 Vrhniški kapelnik Salament, as res bik lep, pokaž 8e no, kejšen ei, rade bi Te tud me žirov-ke spaznaie. 36852—34 Vdovec srednjih let, z enim odraslim sinom, v mest. stalni službi, mirnega značaja, naobražen želi takoj poročiti simpatično gospodično srednjih let, ki ima nekaj gotovine ali obrt. Vdove niso izključene. Le resne ponudbe s pravim našlo vom pod šifro »Srečna« na oglasni oddelek »Jutra«. Tajnost zajamčena. 36838-25 Obrtnik z lastnim domom, star 27 let, dobro situiran, v industrijskem kraju, želi poročiti dekle od 18—25 let, katera hi imela gotovine 30—50.000 Din, s katerim bi pomagala dvigniti obrt. Cenjene dopise, če mogoče s sliko, poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Rad bi bil srečen«. 36840—25 Trgovec na deželi, star 33 let, s premoženjem 180 tisoč Din, želi resnega znanja z damo do 32 let, ki bi posedovala lastno trgovino na deželi, radi skorajšnje ženitve. Samo resne ponudbe, če mogoče s sliko, pod šifro »Lastno ognjišče 33« na oglasni oddelek »Jutra Tajnost zajamčena. 36846-25 Nalivala 130i7 Rodbina Jakoba Kovač se vsem najlepše zahvaljuje, za spremstvo na zadnji poti našega ljubljenega Zahvaljujemo se posebno še preč. g. župniku M. Per-čiču, učiteljstvu domače šole za lepo ureditev pogreba in krasen venec, šoli na Jezeru za cvetje in šolski mladini za ganljive žalostinke ter domačim pevcem. Bog plačaj! Preserje pri Ljubljani, dne 11. septembra 1930. RODBINA KOVAČ. Jngoslovensko novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana, sporoča žalostno vest, da je danes umri v Mariboru naš redni član, nestor slovenskih novinarjev, gospod Makso npokojeni direktor tržaške »Edinosti« Pogreb našega vzornega tovariša bo v Mariboru v nedeljo ob 16. uri. Ohranimo ga v trajnem in hvaležnem spominu! V Ljubljani, dne 12. septembra 1930. ODBOR. 12033 Gospod starejši, samostojen, brez otrok, išče pri enaki gospodični ali gospej, tudi pri mirni družini, za stalno večjo lepo prazno sobo že mogoče s hrano in postrežbo. Cenj. ponudbe z opisom, pogoji in naslo-t m na podr. »Jutra« v Mariboru do 20. 9. 1930. pod šifro »Samotno 63«. 36643—23 Trbovlje! I??em ob glavni cesti Vo-de-Trbovlje opremljeno ali prazno sobo v pisarniške svrhe. Ponudbe z navedbo cene je oddati v kleti gostilne Forte na Vodah. 36636-23 2 sobi oddam v sredini meeta za pisarno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 36663—23 Podstrešno sobico prazno in suho v svrho shrambe knjis* iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Suha sobica« 36461—23 Lepo solnčno sobo oddam stalnemu in mirne mu gospodu. Gruberjevo nabrežje št. 16. 36481—23 tovarna kovfnastifi izdelkov d. z o. z« Ljubljana Aškerčeva ul štev. 3 Gramofon-kovček z 30 modernimi ploščami prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36639—26 Dober črn klavir tvrdke Schnabel, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36929-26 Lovci, pozor! Jazbečarje (jamarje), čistokrvne, 3 mesece stare, še na razpolago. Mati na 2 razstavah odlikovana. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36933—27 Lovci, pozor! Radi opustitve lova prodam 3 leta starega istri-jan skega, dobro učenega braka, bodisi za srne., zajca, lisice, neutrudljiv in ubogljiv. Anton Križnar, Stražišče. 37007-27 Mlada krava dobra molznica, srr, sveže in kislo mleko naprodaj v vili »Livada« v Gaberju pri Celju. 37083-27 Lovci, še Je čas Jazbečarji, pristne pasme, 10 tednov stari, po nizki ceni naprodaj. Mati na lovskih razstavah večkrat diplomirana. Naslov pr\e gostilna »Figove«, Lj.'»'ia-na. Dunajska c. 37019-27 Šivalni stroj, klavir naprodaj. Malek, Židovska ulica 4, Maribor. 36842—29 Motor Langen & Wolf »Otto« 6 Ks, stabilen, ležeč, 2 leti rabljen, naprodaj po zelo ugodni ceni. Pogon z bencinom ali s surovim oljem. Jamšek Martin, Sevnica ob Savi 178. 36545-29 Pisalni stroj »Ideal«, skoraj nov, ugodno naprodaj na Gosp. 8/1. desno. 36S16—29 »Ideal« pisal. malo rabljene, prodam f>% ugodni ceni tudi na obroke. Naslov poslati na ogl. oddel. »Jutra« pod šifro »Sem kupec«. 36717—29 Šivalni stroi za čevljarsko cbrt. znamko E'astic - Cilinder pro-la A. Možina, Gosposvetska cesta št. 12. 36944 £9 Pomnoževalni stroj »Gestetner«, v formatu 42 x34, skoro nov, posebno priporočljiv večjim tvrd kam za tiskanje razpredel nic, proračunov, okrožnic, cenikov itd., — se ugodno proda. Stroj natiska t eni uri šest do osem tisoč odtisov. Ponudbe poslati na Ptujska tiskarna, Ptuj. 36543—29 Pletilni stroj 8 ključev, malo rabljen, in en stroj za navijanje volne, 3 navijalke, poceni nrodam. Opekarska c 32. 36945—^9 Pletilne stroje Jaluard in nekaj flach strojev ter Rauhmaschine in Spulmaschine na 3 vreie-na. ugodno prodam. Škof-ia ulica 17. 36970—29 Kdor kupi krožni pletilni stroj »Rekord«, dobi dober celoletni zaslužek. — Rekord, Ljubljana VII, Kavškova c. št. 16. 36918-29 Pisalni stroj kupim. Ponudbe pod šifro »Plačam takoj« na oglasni oddelek »Jutra«. 36973-29 Tri vitlje nosilnosti 10 ton (Sudbahn-uerk), prodam. Fran Kristan, mehanična delavnica. Dunajska cesia. 26935-29 Stružnico z vodilnim vretenom, pre-ciziisko, moderno konstruirano, še ne rabljeno, z vsem zraven spadajočim orodiem, pripravno za rezanje zobnih koles, prodam. S.vstem Wolf Jahn-Spitzenhohe 100 mm, Spin-deLbohrung 20 mm, \-Van-genlange 1000 mm. Pred-ležje za elektr. pogon. — Krasen izdelek. Zahtevajte nadaljnje podatke pod »Stružnica« pri oelasnem oddelku »Jutra«. 36963-29 Star šivalni stroj naprodaj na Kette MurnovJ cesti št. 4. pritličje. Vprašati v nedeljo med 9. !n 12. uro 37069 29 Žimnice (modroce) po 35 Din predelujem. Vsa druga tapetniška dela po najnižji ceni. Pridem delat tudi na dom. Slavič Fran. 'apetništvo, Rimska cesta 5 — „abjak 14. 37055-30 Amaterska dela ^razvijanje :n kopiranje) n. foto-materija] je najceeejš pri foto Joškc Smuc. Wo! iova 12. podružnica B ed vila rouies. 242 Urarska popravila Izvršuje nalceneje la oal-orecizneje Franc VVclfling urar, Gosposvetska c. 12. Modroce la. afnk. močno blago 240 Din. spodnje modroce. mreže posteljo« odeje, najceneje kupite pri Ru ioif Sever, Mariji® trg štev. 2 — Zahtevajte vzorcel 68 a Priporočilo! Avtokaroserije in vsa dro ga dela v tovarniškem obsegu se solidno izvršujejo v novi moderni, z najno vejšimi stroji opremljeni delavnici. — Pogon z lastno električno centralo. Se priporoča Ferdo Laz-nik. splošno kolarstvo. Radeče. 33318 Cenjenim damam se priporoči Salon klobukov A. Pekolj Miklošičeva c. 30, I. nadstropje. vhod iz Pražakove cesta 8. 36948—30 Preklic Podpisani preklicujem in obžalujem žaljive besede, s katerimi sem žalil g. Magistra 'Franca iz št. Vida in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Lj., dne 13. se^t. 1930. — Ivan Oblak. Ljubljana VTI. Aljaževa c. 6. 36823—31 Izjavljam da nisem plačnica za dol gove. katere bi delal Ivan Pavlič — Marija Pa-vlič. 37017-31 Dražba Sv. Jakob - Slov. Gorice. V četrtek. 18. eept. ob 11. uri se vrši dražba v Zgor-' njem Jakobskem Dolu pri Matjažič Albert, živine in pisaruiške oprave. Interesenti se vabijo. 36405—32 Semenska pšenica »BaiernkSnig«, prvovrstna prisetev, z največjim pri-nosom, bre« smoda, dobro obstojna, v tukajšnjem okraju najbolje preizkušena, na prodaj. Oskrbništvo Marenberg, pošta Maren-berg. 36843—33 Točeni med svež, od 15 Din naprej, samo pri O. Crepinko, Maribor, Pobrežka c. 46. — Lastno čebelarstvo 1 Razpošiljam po pošti. 36387-33 Dobro seno, deteljo prodam v večji in manjši množini. Pripeljem na dom Naslov v oglasnem oddel-»Jutra«. 36540—33 Namizna Jabolka in gospodarsko sadje vseh vrst, prvovrstno, od 100 kg naprej ter tudi cele vagone kupujemo po najboljših dnevnih cenah_. postavljeno na kolodvor ali predano v našem skladišču. — Eksportna družba Matheis, Suppanz in drug. Maribor, Cvetlična ulica 18 36835—34 Jabolka za prešanje, 2 vagona kupim. ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod »Sadni mošt«. 36808--34 Kisla jabolka za mošt brez gnilobe, kupim vagonske pošilike in plačam pri Drevzemu. Ponudbe z navedbo cene Dod »Kisla jabolka« na oelasni oddelek »Jutra«. 36960—34 Jabolka za prešanje, orehe in divji kostanj kupuje stalno po najvišji ceni Josip Kirbisch v Celiu. 37079-34 Vsakovrstno zlato ift,r.„i. oo oalvlfllji cenah Černe — Juvelir l iiihlbna Wollova al 3. 38 Znamke lepe več tisoč, zamenjam za dobro ohranjen motor. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 36490—39 Brilja., ni prstan z 16 briljanti in velikim plavim safirjem prodam za ugodno ceno 4000 Din. Poljanska cesta 13/11 levo. 36709—36 ŠVEDSKE PLETILNE STKOJE. lajnovejše, na ročni ali motorni pogon, dobavlja »Tehaa« družba, Ljubljana, Mestni trg 25/L 290 Vsa pleskarska, livarska in slikarska dela izvršuje najsolidnejše in po nizki ceni ANGELO JELCIC pleskar in ličar Celovška c. 65. Sprejema tudi vsa v to stroko spadajoča dela na deželi. 13037 Ležalne stole 00 140. oo oovzetlB 150 Din Spalne fotelje patent, divane otomane, sarDiture modroce oostell-ne mreže, žeiezne zložllive postelje in tapetniške Izdelke nudi n s 1 c e n e 1 e Rudoii Radovan tapetnlk 141 Mestni trg štev. 13. Oenj. občinstvu se priporoča za vsa kleparska in vodovodna instalacijska dela FRANZ BOGEL, LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 6. 11.468 CE.\1K A. KIFFMANN Maribor 136/a specljallst samo boljših a«. 139 Ustanovljeno 1852. Ljubljana i Poljanska e. štev. Si (prej Henrik Kom); krovec, Btavbnl, galanterijski in okrasni klepar. — Instalacija vodovodov ln central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopališke In klosetne naprave. krepi In zdravi ŽELODEC LOVRO SEBENIKj Ljubljana VIL 291 Bolniške stole z dobro prakso v visokih gradnjah in izkušenega v instalacijah, IŠČE gradbeni podjetnik. Spričevala in reference potrebne. — Ponudbe na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod »Za—24252«. 13021 Nc I 567/30 5. 13035 Na predlog lastnikov se vrši dne 22. septembra 1930 ob 15. uri popoldne na licu mesta v vili »Bella« na Bledu prostovoljna sodna dražba nepremičnine vlož. štev. 49 k. o. Zeleče, t. j. vile »Bella« s pritiklinami. Cenilna vrednost nepremičnine s pritiklinami vred 35.000 dolarjev. Izklicna cena za vse skupaj 25.000 dolarjev. Ponudki pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Lastnikom je pridržana pravica premisleka, da v osmih dneh po dnevu dražbe prodajo lahko razveljavijo. Vsak ponudnik — razen lastnikov — mora pred pričetkom dražbe položiti kot varščino znesek 3500 dolarjev v gotovini. Nepremičnine so bremen proste. Ostali dražbeni pogoji, popis vile in inventarja so na vpogled pri okrajnem sodišču v Radovljici, soba št. 29, med uradnimi urami in pri dr. Tominšeku Franu, odvetniku v Ljubljani. Okrajno sodišče v Radovljici, odd. I., dne 11. septembra 1930. A. A. OBLEKE za gospode od . . . Din 240-za dečke 11—16 let od Din 200"- za otroke 3—10 let od Din 110- zimske suknje od . . Din 300- hlače po . Din 790'« 420-160-750-150- Ogledate lahko ne da bi kaj kupili! Samoprodaje po vseh večjih krajih! Prodajalnica v Ljubljani: 294 IVAN KOS Sv. Petra c. 23. Celovška c. 63 m ti r © P Avstrija tovarniška d. d. za gradnjo strojev in vagonov Žerjavi in transportne naprave Zastopstvo: Iuženjerska pisarna Julius Breitwieser Zagreb, Frankopanska 8 Ne zamudite prilike za naknp moderne in solidno izdelane po izTftarfino nizki ceni. Obrnite se za časa velesejma na paviljon E 17; 19 -—* sicer pa direktno na FRANC Šmartno pri Litiji — Dravska banovina co o o o 11 ii Ali želite, da se in eemei|lto iznebite? Revma je strašna ln daleko razširjena bolezen, ki ne prizanaša niti bogatašu niti siromaku, ona išče žrtve v palači enako kakor v koči. Preraz-lične so oblike, v katerih se bolezen pokazuje. A največ je bolezni, ki imajo najraznovrstnejša imena, medtem ko niso nič drugega kakor rev-matizem. Včasih bole kosti bi sklepi, včasih ote-ko členki, roke in noge so izkrivljene; trganje, zbadanje v raznih delih telesa pa tudi slabost oči, vse to so posledice revme in kostnih bolečin. Kakor so različni pojavi, v katerih se bolezen pokazuje, tako mnogoštevilna so vsa mogoča in nemogoča zdravila, medicine, miksture, mazila itd., ki se ponujajo trpečemu človeku. Večina teh sredstev ne more popolnoma izlečiti, v najboljšem slučaju le za kratek čas ublažiti bolečine. Kar Vam mi priporočamo, je povsem neškodljiva zdravilna pijača, ki je že mnogim bolnikom POMOGLA. Naša kura je Izborna in naglo deluje. Da pridobimo čim več pristašev, smo sklenili, da pošljemo vsakomur, ki nam piše, 12985 POPOLNOMA BREZPLAČNO na5o interesantno in poučno razpravo. Torej kdor trpi bolečine in kdor želi, da se teh bolečin naglo, temeljito in brez nevarnosti reši, naj piše še danes na AVGUST MARZKE, Berlin, Wilmersdorf, Bruchsalerstrasse 5. Abt. 19. ahte&afte cenite t M. Suttner, Hjublfana 4 Največja zaloga nr, zlatnine iis srebrnine Lastna protokollrana tovarna ur v Švici Prešernova ulica $tev. 4« (Poleg frančiškanske cerkve.) Birmanske ure m dečke od Din 44.— naprej. Birmanske zapestne nre od Din 70.— naprej. Zahtevajte cenik, gratis in franko. 271 Mladostna lepota! 231 NOVA KOZA OBRAZA. Z uporabo epohainega ced.cia. biološkega pre-oara'a dr. Dorraine & Oie., Paril. I »Astrigent SpecUl Venue« postane/ obrar ▼ 10—14 di.eh p o m 1 a j e n. t Izgubijo et ia t " d n o vee gubo, ' madež.!, pege, boboljiee, maščoba in groba koža. — Obra« postane ne?en, svež ic mehek, k-.kor pri majhnem otroka. Garnitura stan« 92 Dm. LEPA OKROGLA IN POLNA PRŠA bc okras v.akc dam«. Ce prav eo pria še ta.ko jato zakržljana in viseia. lODila bodo z uporabo »Lait da Jano« zsvidno bujnost, okrog-lo?t in trdnost y najkrajšem čaču Stan. S5 Dji. RAVNO DRZANJE TELESA ee doseže z nurtfcvijo »Saša Geradehal-terja« Pospešuje normalno dihanje ia pravilno delovanje pljuS. V 14 dneb «e pripognjen in prbast hrbet popolnoma poravna Stane 52 Din. »CENTIFOLIA« kosmetični zavod, Zagreb, JnriSIieva 8. Zahtevajv> brezplačne iluftrovane cenike! IV ffllanj&a od maka — pa dvigne junaka! to je bolha in njene tovarišice: stenice, ščurki in druga golazen. Vso golazen, tudi največjo, pokončava najhitreje in najsigur-neje »PIRETRIN«. — Enostavna uporaba. Ni strup, ne škoduje stanovalcem, niti domači živali. Se ne užge in je brez nevarnosti za kuhinjo. Ne maže, je neškodljiv za obleko. Prijetno diši. Dobi se povsod. »PIRETRIN« d. d., Zagreb, Branimirova štev. 43. 292,11 Starši! Učitelji? ČENIVČEV! v za osnovne šole I. in 11» del teideta v novi izdaji prve dni oktobra ti. Knjigi sta neutrpen pripomoček otrokom pri učenju doma. Naročite takoj! 12975 Banovinska zaloga šolskih knpg In učil v LJublani PLETEfllllE i (zimsko perilo) raznovrstne nogavice, do* kolenice, rokavice, čepice, kravate, ovrat= nike, čipke in trakove ter drugo galanterij« sko in modno blago nudi najceneje Ljubljana, Pred škofijo 15. Velika zaloga D. M.C.prejice, kvačkan-_ ca in krpanca 51 Na debelo! Na drobno!" VSA PLESKARSKA IN S©B©§L1KAB,$KA DELA izvršuje najsolidneje in po konkurenčnih cenah H60i JOSIP JI A it * LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 9 Renomirana, dobave zmožna tovarna strojev v Avstriji • w isce za svoje izdelke: APARATE ZA KEMIČNO INDUSTRIJO IN INDUSTRIJO ŽIVIL (kuhalni, destilirni, desinflcirujoči, vacnum - aparati, žgalni kotli, avtoklave etc.) 12965 dobro vpeljanega, stroke zmožnega zastopnika Detajlne ponudbe pod »Beziehungen 19745« na Osterr. Anzeigen-Ges., A. G., Wien I., Brandstatte 8. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ DEKLIŠKI ZAVOD PETERSHOF Gradec (Graz) — St. Peter specijalne stroke: trgovski tečaj in jeziki. Nadaljna izobrazba: gospodinjstvo, glasba. Krasna lega, lastna vila v velikem vrtu. Najboljše reference, prospekti. 12941 D □ □ □ □ n a □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ Svetovno znane originalne WECK- ove ČAŠF m aparati za vkuhavanje se dobe v sledečih veletrgovinah: tlel je: Jos. Jagodič; Maribor: Kari * in Pinter & Lenard; Glavna zaloga za Jugoslavijo: »FRUCTUS« LJubljana, Krekov trg 10. 60a Modni salon damskih klobukov L. Derganc. Sv. Petra 27 ima stalno na zalogi NAJNOVEJŠE DUNAJSKE MODELE Cene najnižje! Točna postrežba! Ne samo motor, ampak vsi gibljivi* deli motornega vozila skrbno mazanje. Pomislite, da nastane 75 % vseh motenj ter prevelika obraba zaradi nepravilnega mazanja in da mazanje direktno vpliva na preprodajno vrednost vozila. Uporabljajte za mazanje gonila in šasije specialno, odgovarjajoče mazivo prve kakovosti, kot Mobiloil"C MobiloiFCW" Mobi Igre ase 12961 ©OH SOMP&MV 0>o D. ZAGREB, Trg »N. S. Zd VdS podaljšali rok za odplačevanj za nadaljna dva meseca na S mesečno odsBsčevanle vsa msnufaktura, kakor tudi čevlji v največji izbiri ter po najnižji ceni .ILIRIJA* Ljubliana Mestni trg š 117 slovenske in nemške stenografije veščo, sprejme za takojšen nastop tovarna. — Tudi zmožne začetnice niso izključene. Ponudbe s spričevali pod šifro »U. Z. 500« na oglasni oddelek »Jutra«. Predstavitev le na predhodno obvestilo. 12996 zltftslea chfactla izdeluje po najnovejši modi in po nepretiranih cenah Josip Movak modno krojaštvo Ljubljana, Breg št. 3. 12863 Naročajte „Našo dobo"1 Obiskovalci velesejma se opozarjajo na tvrdko 11473 IVAN KNECHTL krznarstvo, Ljubljana, Kolodvorska n. 28 katera izdeluje vsa krznarska deli tn Ima v zalogi raznovrstne kožt. — Izdelujejo se prvovrstne čepice po konkurenčnih cenah. Samo HO Din gramofon lz belolasirane pločevine ! Samo 25« Din enovrstna ločna harmonika 14 i it cm! Samo 2TO Din gitara z med. mthanizmom! (Več »rst » cenika!) Razpošilja Trgovski dom Stermecki, Celje št. 20 Kar ne ugaja, se zamenja aH vrne denar. Zahtevajte takoj novi, veliki, ilustrirani cenik z več tisoč slikami, katerega dobite zastonj! Zahvala 13015 Za Številne izraze iskrenega sočutja povodom prerane smrti naSe nepozabne žene, mamice Itd., gospe ene Senjorjeve Izrekamo tem potom vsem, ki so blagopokojno spremili na njeni zadnji poti in ki so nam kakorkoli izkazali ali izrazili sožalje, iskreno zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo vsem pokloniteljem krasnih vencev in šopkov in med njimi še posebej Tujsko-prometni zvezi v Mariboru, za-drugarjem »Ribniška koča«, Osrednjemu odboru SPD v Ljubljani tn Mariborski podružnici SPD. Sploh vsem ponovna zahvala! Maribor, dne 12. septembra 1930. ŽALUJOČI OSTALI. 284 Ust. 1845 „Hofi ,TEICHERTI< so mi nad Tse" Tako se je izrazil izkušen mizarski mojster, ki je že videl mnogo kombiniranih skobelnih strojev v obratu. Novi Teichertov model nudi znatne prednosti in je tako poceni, da naj bi se vsakdo, ki ima veselje do nakupa, priporočil za neobvezne ponudbe. Zanimive novosti na izložbi v Ljubljani od 31. avgusta do 15. septembra. H? Bohu Liegnitz 34 Inž. pisarne: 1. Praga n. Geza Zoltan, Vodickova 20. 2. Liberci (Češkosl.) Uhr & Grafe, KI. Farbergasse 4. 3 Opava, F*r. Risch, Olmiitzerstr. 10. 4. Beograd, Robert Fleischer, ul. Zrinskoga 58. 5. Bodenbach a. d. Elbe, Anton Kowarsch. 6. Ljubljana, Ludvig Hersic, Stari trg 26. eicher* NALOGA avtomobila ne po- stoji samo v tem, da nas dovede do cilja. Voziti se z zadovoljstvom, z največjo udobnostjo in brez napora, to so prednosti, katere lahko pričakujete po pravicL Packardov gibek, lahek in udoben hod, kakor tudi imenitna opre-da delajo stvarno luksuzno vožnjo. VPRAŠAJTE ONEGA, KI GA IMA! C K A R D Generalno zastopništvo za Jugoslavijo: V. H. SMYTH, Zagreb Amrnševa 4. Tel. 27—82. Beograd, Miloša Velikog 23. Tel. 35—48; 59—25. Garantirana konstrukcija Prostor r.» posteljnino. Frane Jng®f tapetništvo Ljnbljana, Sv. Petra nasip 29. Priporoča svoje najmodernejše spalne fotelje vseh vrst modroce, otomane itd. 12890 0gl2it2 si razstavo na n\mm panillon „f 54-56 Najmodernejša oblika ) loznnnilo! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da se je trgovina preselila na [iidcšiieife cesto št. 30 s i -" Z s— — v e i. ter nudi nadalje naj-solidnejšo postrežbo Izdeluje in dobavi najsolidneje in najskrbneje izdelane salonske garniture za predsobe, verande, hotele, restavracije, kopališča, bolnišnice itd. po najnižjih cenah STOJALA IN ZIBKE Stojala za ročna dela, za cvetke, za tenisžoge, za pecivo, za akvarije, kletke itd. — Zibke na stojalu v preprosti in najfinejši izdelavi TRŽNE TORBICE VSEH VRST Moderne tržne košare »Maraton« in holandske KOŠARICE za kruh, za šivanje, šolske za pletenje, za papir, za igračo, tase za serviranje peciva, sadja, likerja itd Kopalni čeveljčki in pantofelni, torbice za kopalno obleko. v _ Vsak naročnik lahko spremeni obliko predmeta po lastnem okusu, in v slučaju naročila ene garniture se lahko napravi tudi druge predmete, tako da tvorijo enoto. Bele emajlirane ploščice za oblaganje zidov in Štedilnikov t veliki zalogi. Izvršujemo sami tudi OBLOGO sten s ploščicami. Zahtevajte ponudbe! MATERIAL d. i o. E. LJUBLJANA, Dunajska c. 36. Telef. 27—16. Brzojav: Material 157-IV Glasba osrečuje 237 I • • • » če Ja Btmte, prav posebna pa, to ae sam t z njo bavi te! NI TREBA, DA JE VAS DOM BREZ GODBE! Ce stopite z nami v stik tn si izberete kakšen poceni Instrument. Zahtevajte neobvezno ponudbo ln brezplačni veliki katalog-! Dobavimo vam direktno iz tovarne v Nemčiji, od-nosno prodajne podružnice v Mariboru. Pišite takoj na naslov: MESNEL&HEROLD MARIBOR $T. 101-B Praktična novost! tinje! Patentirana 294 plošSa za brzo pečenje iipefe vsako meso v nekaj minutah Velik prihranek masti, časa in truda Stane »amo Din 25-— Htpioiaj v vsaki trgovini z Jeleznino. MU rva B MCTCH ITtmjAM, VODNIKOV TRG S. 5 M Portland cementna tovarna d. d. Telefon St. 1 Dovje-Mojsfrana ustanovljeno 1. 1892 priporoča svoj prvovrstni izdelek Portland-cementa Dobavlja se promptno iz tovarne Zastopnik za Ljubljano in okolico: JOSIP GAG EL. Ljubljana 10402 Šolski drevored, Tel. 2547 ČGi&ftovaici veCetejmal Oglejte si zalogo otomanov, divanov (patent), foteljev salonskih garnitur, peresni c, žimnic (modro-cev) in vsa v to stroko spadajoča dela ki jih Vam nudi najceneje SAJOVIC, LJUBLJANA STARI TRG ŠT. 6. 11761 Vsakovrstne trgovske knjige, štrace, mape, noteze, herbariie, odjemalne knjižice, bloke, zvezke i. L d. nudim po skrajno ugodnih cenab t I1H DEBELO---HJH DRORS1& Hnton Janežič LJUBLJHolH FlorjanskanI. 14 Knjigoveznica in črtalnica trgovskih knj! g Hišni posestniki ko Srn zidna viaga uničuje vrednost njihovih h3 stavbeniki ta vsi. ki bočeio vlažno zidcvje os.u5W oaaroma »avarovat- pred vlago in vodo, naj »porabljajo Baš absolutno zanesljiv izolačni preparat §r„isoL« Prospekte z navodili uporabe pošilja brezplačno LJUBLJANSKA KOMERCfJALNA DRUŽBA Ljubljana, Bleiweteova 18. •hCaicenefša izvirna vina iz domačih zidanic Ker se obeta bogata trgatev in da se izprazni posoda, se bo točilo od 15. t. m. dalje cca. 20 hI zaloge domačega belega cvička pO 10 Din liter V lokalu in čez ulico. Sredi prihodnjega tedna nastavim domačo najfinejšo porfugalko kot mošt po 14 Bin Moderno opremljene sobe se oddajajo po 20 Din. Piške na vse načine prirejene porcija samo 7 Din. — Razen tega velika izbera jedil po znižanih, cenah. Priporoča se hotel in restavracija pri „r Originalni viški opolo, Vugava, dalmatinski »Burgundec« i »Dingač« z otoka Pelješca. Priporoča svoja vira v steklearccab od 3 in 7 deci: »Viški Crljenak«, »Viška Zlatarka« i »Prošek« 0 bakorosM oežEh speciaKtet ▼ steklenicah In sodih se lahko prepričate v Zagrebu v »Grajski kleti«, na Sušaku v »Hotelu Kontinenta!« kakor tudi po vseb boljih restavracijah ia gostita ah v vsakem večjem mestu naše domovine ter na parobrodib »Jadranske plovidbe«. Najbolje pa se prepričate, ako sami za poskušnjo naročite! Vsa naročja se tovršnjejo hitro in točno. ! t t x ♦ t x x x Urejuje Davorip Ravjjen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnika?. Za Narodno tiskarno d, d, kot fckarnarja f^ Jezeišek. Za inseratni je odgovoren Alojzij Novak. YsJ * LjutoBani