C o I c krat, Leto LXm., št. 210 V LJubljani, torek 16. septembra 1030 Cena Din 1»— Isbaja vsi*k dan popoldne, izvzemži aedelje in praznike. — Lnserau do 30 petu * Din 2—, do 100 vrst Din 2.60. od 100 do 300 vrst a Din 3—, večji mserati petit W8ta Dtn 4—. Popust po dogovoru. Inseratnl dauek posebej. _ >Slovenski Narod« mesečno v Jugoslaviji Din 12_, za Inozemstvo Din 25- Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, K na ilova ul. 5 Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 in 3426. PODRUŽNICE : MARIBOR, Grajski trg št. 8.-- CCLJE, Kocenova ul. 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št 26. Jesenice. Ob kolodvoru 101. — — Račun pri pošt ček. zavodu v Ljubljani št 10.351. „VOLITVE OBUPA IN KATASTROFE" Neugoden odmev nemških volitev - V Hitlerjevo Nemčijo inozemstvo nima zaupanja — Nemčija je zašla v najhujšo krizo Berlin, 16. sepetmbra. Izid nemških vo-;v je sedaj, ko so znani točni rezultati, v ospredju zanimanja vse Evrope. Vsi današnji listi se obširno bavi jo s posledicami, ki bodo nastale v nemški notranji in zunanji politiki. Ne samo inozemski, tudi nemški listi sami izražajo bojazen, da bo zrnata radikalizma na desnici in levici dovedla do pravcatega prevrata. To sodijo zlasti po zahtevah, ki so jih postavili glede sodelovanja ▼ vladi narodni socialisti takoj po izidu volitev. Zahtevajo namreč nortanje ministrstvo ki vojno ministrstvo, kar pomeni toliko, kakor odkrito paktiranje s sovjeti in ojačeno borbo proti mirovnim pogodbam na zunaj in meščansko vojno na znotraj. >Zmaga katastrofalne politike', ^Volitve obupa: in stične napise dajejo nemški listi svojim komentarjem, podčrtava joč s tem usodne posledice, ki lahko nastanejo, če se ne bodo ladlkalm voditelji sedaj, ko prehajajo iz manjšine v večino in ko morajo prevzeti nase tudi vso odgovornost za usodo naroda isn države, še v zadnjem trenutku strezniti. Mesto razčiščenja so volitve notranji položaj je še bolj zamotale. Briiningova vlada nima več dovoljne večine. Sestava nove koalicije je sodeč po nasprotjih, ki so se v volilni borbi poglobila, skoro nemogoča in je še veliko vprašanje, ali bo RrCining ostal na krmim. Danes sodijo v vladnih krogih o nadaljnem razvoju že mnogo bolj pesimistično, kakor včeraj, ko še ni bilo povsem jasno po voKtvah nastalo razpoloženje v stran- Volitve obupa Dtmai, 16. septembra. Dunajski tisk zelo pesimistično presoja položaj, ki je* nastal v Nemčiji *Neue Freie Presse« objavita uvodnik pod naslovom: »Volitve obupa«, v katerem pravi med drugim: Skoro 11 milijonov glasov je bilo oddan* za stranke pučev in prevratov. &srremne skupine so narastle tako. kakor rti pričakoval niti najsmelejši optimist. "Velikanski val radikalizma, beg na veliko » tabora zmernih, brezprimerno ojačenje slepo besnega m politično nerodovitnega bitlerstva, to je rezultat egospodarskega in političnega obupa, ki je nastal v Nemčiji ▼ zadnjih letih krize. Ali hoče nemški na-sod s svojo visoko kulturo, s svojo tolikokrat dokazano zrelostjo res kreniti v tabor nasilnih politikov, ne glede na ugled in kredit Nemčije. Ali je Nemčija prišla res že tako daleč, da hoče izzvati novo svetovno vojno? Nemški narod je z nedeljskimi volitvami priklical nad Nemčijo težko, morda od leta 1^18. najtežjo krizo. Vpliv nedeljskih volitev na inozemstvo bo za Nemčijo usoden. Nedeljske volitve so se izkazale kot velika politična napaka. Velik del nemškega naroda se je izjavil za to, da smatra pofctiko Hitlerja za pravilno, torej politiko, ki zasleduje notranji prevrat., na zunaj pa konec politike pomirjeni a, namesto nje pa oživetje revanžne ideje in ustavitev repa-racijskih plačil Tega si ni mogoče tolmačiti drugače, kakor da je narod iz obupa dal svoje glasove politikom tega kova. Hitler ni izvoljen Berlin, 16. septembra. Današnji listi poročajo obširno o novoizvoljenih poslancih. Med drugim ugotavljajo, da vodja narodnih socialistov Adolf Hitler ni izvoljen, ker kot inozemski državljan — Hitler je Avstrijec _ ne more biti voljen v nemški državni ribor. Pač pa je izvoljen njegov intimni so-ferudnik general von Selckt, ki so ga listi v sadnjem času ostro napadali zaradi njegovega paktiranja s sovjeti. Odmev v finančnih krogih V finančnih in gospodarskih krogih je izid nemških volitev zelo presenetil. Računali so sicer z ojačenjem levičarske in desničarske radikalne struje, vendar pa takih rezultatov ni nihče pričakoval. Gospodarski krogi sicer še vedno upajo, da se bo posrečilo skovati blok, ki bi nadaljeval dosedanjo politiko. Kakšen bo upliv volitev na finančnem polju, se trenutno še ne da z gotovostjo napovedati. Ni pa dvoma, da bodo posledice usodne. Že takoj prvi dan po volitvah je bilo opažati na nemških in inozemskih borzah nazadovanje tečajev. Največja nevarnost obstoja v tem. d a se bo inozemski kapital umaknil iz Nemčije, kar bo gospodarsko in socialno krizo še bolj poostrilo. Tudi kriditi, ki jih uživa nemška industrija v inozemstvu, so postali skrajno kočljivi. V Hitlerjevo Nemčijo inozemstvo nima zaupanja. Kombinacije Berlin, 16. septembra. AA. Wofrbiro pojoča: Možnosti nove parlamentarne koalicije so te-Ie: sedanje sfagtnfeft JS2 brvša velika koalicija 278 glasov, weimarska koalicija 252 glasov, najširša koaficiia 331 glasov. Vse te koaBcfre pa ne bi razpolagale z večino dveh tretjin glasov, ki so potrebni za izpremembo ustave. Wolfbiro dalje poroča, da bo novi nemški parlament moral prebroditi velike težkoče, da pa bo ▼ rrjem dovoli močna večina za nadaljevanje dosedanje zunanje politike. Vlada ne bo odstopila Berlin, 16. septembra. Državni predsednik Hindenburg je včeraj sprejel državnega kancelarja Briininga, s katerim je razpravljal o izidu volitev. V merodainih političnih krogih menije, da kancelar Brii-ning izid voJitev še ne bo vzei za vzrok za odstop kabineta. Ker kakor je razvidno rz razmerja glasov, stoji velika večina nemškega naroda še vedno za zunanjo politiko, ki so jo vodile dosedanje vlade. V notranje-političnem pogledu bo vlada zavzela najprej čakajoče stališče. Najprej bo svoje reformne zakone predložila političnim strankam ter uravnala svoje nadaljne korake- Zunanja politika ostane nespremenjena ? Berlin, 16. septembra. »Deutsche di-pJomatische Korrespondenz,« ki stoji blizu nemškemu zunanjemu uradu, objavlja no* ooi prvo poloficijelno nemško izjavo o po* ložaju po volitvah. Ta izjava veli, da so do* sedanje zuoranjespolitične smerneice miru in evropskega sodelovanja na vsak način za* gotovi jene. Težkoče, ki bodo izvirale iz radikali zaci je državnega zbora, so le no= tran je apolitičnega značja. One se ne tiče* jo nrti kurza Nemčije niti jedra nemškega naroda, čigar samostojno misleči del je slej ko prej v večini. Berlin, 16. septembra. AA. Politični rast radikalnih glasov in brezprimerni rast radikalnih glsaov in brezprimerni uspeh, ki so ga dosegli narodni socijalisti. Listi povd ar j a jo, da je kriva tega pojava huda gospodarska kriza, ki je pognala ve* Kk del množice v radikalni tabor. Kljub tem« večinsko časopisje naglasa, da se je izrekla velika večina za dosedanjo med* narodno m mirovno politiko in da se ra* dfkalnim strankam ni posrečilo podmini* rati parlamentarnega sistema, kakor so hotele. KakoT poročajo, bo skušal državni kancelar združiti vse pozitivne sile k uspešnem« dehi in zagotoviti delovanje socijalistične stranke, katere glavni organ »Vorvvarts« nudi roko v spravo« in poziva vse republikanske stranke, naj se v tem trenutku združijo. Glede na novo vlado naglasa j o listi, da ne bo nikakih vrtogla* vih eksperimentov in da je država kljub velikemu uspehu narodnih socijalistov zdrava in da bo normalno stanje kmalu obnovljeno. Sodba nemških socijalnih demokratov Berlin, 16. sept. »Vorwarts« stavlja v ospredje dejstvo, da izgube socialnih demokratov niso tako velike, kakor se ie sprva zdelo. Odločilni znak volitev ni nazadovanje socialnih demokratov in napredek komunistov, temveč uničenje vlade zmožnega dela desnice. S tem je neuspeh dr. Briininga popoln. Ako bi centrum v bodoče hotel vladati brez socialnih demokratov, mora za to prositi Hitlerja. Politični položaj pa nikakor ni brezupen, ako obstoji odločna volja, ga obvladati. Ta volja pa mora biti odločno republikanska. »Deutsche allgemeine Zeitung< označuje kot značilno dejstvo volitev izreden prirastek narodno-socialističnih glasov, ki se v takem obsegu nikakor rti pričakoval. Vendar pa ne more biti govora o tem, da bodo narodni socialisti sedai mogli prevzeti oblast v Nemčiji, saj toliko časa ne, dokler obstoji namen ostati na legalnih tleh. Volitve so jasne protestne volitve, črjih motive treba iskati v zunanje kakor tudi v notranjepolitičnih vzrokih, predvsem pa v gospodarsko-političnem obupu. Posledice v Franciji Pariz, 16. septembra. V političnih kro* gih smatrajo, da ni izključeno, da bo izid volitev v Nemčiji povzročil tudi v Fran* ciji notranjespolittčne težkoče. V desni* carskih krogih računajo s tem. da bo Briand, ko se zopet sestane zbornica, iz* postavljen težkim napadom desničarske opozicije zaradi srvoje sporazumaške poli* tfke. Berlin, 16. septembra. Govori se, da bo novoizvoljeni državni zbor sklican za ponedeljek 13. oktobra. Ta po ustavi naj* kasnejši termin je bil določen zaradi tega, ker se je število mandatov zvišalo za 84, zaradi česar je zborovalna dvorana pre* majhna in se mora predelati. Društvo Narodov in Panevropa Pospešena debata v skupščini DN — Povratek grda Bethlena iz 2e-neve — Pose* GramHja, Curtiusa m Bethletia na Dunaju Ženeva, 16. septembra. Na včerajšnji seji skuščine Društva narodov je predsednik Titulescu izjavn, da bodo morali pospešiti splošno debato, ker se je priglasilo 14 govornfleov več kakor je bite potrebno. Vršila s« bo rtafbrže nočna sela, kar bo edinstven primer v zgodovini Društva narodov. Bz poučenih krogov se doznava, da >e francoska delegacija pristala na iiertder-sonov precfiog. naj se načrt evropske federacije izroča Okrutnost, ki bo maščevana- objavlja »Samostalnost« obširen članek v tržaškem procesu in ustrelitvi slovenskih mučenikov ter pravi: Moramo smatrati za dokazano, da je italijanski fašistični režim s tržaškim procesom zopet enkrat poravnal račun s Slovenci, katerih največji zločin je ta, da so Slovenci in da svoje slovanske narodnosti nočejo zamenjati z italijansko. Tržaški proces ni nič drugega, nego člen v dolgi verigi trpljenja onih Slovencev, ki jih je usoda napravila za ilati-janske državljane. Italija se ne more izgovarjati, da brani eksistenčno pravico svoje države, temveč gre za nekaj povsem drugega. Gre tu za metode, s katerimi hoče italijanski fašistični režim doseči, da bi bila Italija samo italijanska H da bi izginil z njenega ozemlja ves neitalijanski živelj. Ne verujemo, da se da tako stremljenje spraviti v skald z najprimitivnejšimi načeli ljudske civilizacije, da sploh ne govorimo o pravičnosti. Ozemlje, katero hočejo italijanski fašisti napraviti za cisto italijansko, nikdar ni bilo italijansko. Tudi Trst ni bil nikdar čisto italijanski, še manj Gorica. Vse ozemlje severno od Trsta in Gorice in proti vzhodu pa je čisto jugoslovensko. Niti protekcija Habsburžanov in neskočna benevolenca avstrijskih vlad napram Italijanom, ni mogla spraviti s sveta resnice, da imajo Slovenci na tem ozemlju svojo domovinsko pravico. Kdo se more čuditi, da si hočejo to domovinsko pravico, ki so si jo očuvali pod Avstrijo, očuvati tudi v Italiji? Prav tu pa je načelno vprašanje, na katero bo morala Italija sama odgovoriti. AK je res veličina in varnost Italije odvisna od pol milijona Slovencev, ki so prišli po svetovni vojni pod italijansko državo? Noben državnik ne bo mogel dati na to vprašanje odgovora z — da. Zato je res blazno, če skuša Italija doseči nekaj s sfk), kar je ne samo odveč, temveč se tudi nikdar doseči ne da. To, kar se je pripetilo v Trstu in na Bazovici, more imeti le en rezultat, da se bo namreč v vsem civiliziranem svetu okrepil odpor proti italijanskim metodam in da bo Italija, ki potrebuje toliko prijateljev, pridobila le nove nasprotnike. Da bi se Italija zrušila, tega si ne želimo niti mi niti Jugosloveni. Zato dela Italija prav samomorilno politiko, če napram Slovencem, ki so njeni državljani is napram Jugoslaviji!, ki je njena soseda, n* najde dragih odnosa je v nego takšnih, kakršnih so dokumentiram s tržaškim pro- Praga. 1*6. septembra, »f^arodni Listv« priobčil je jo pod neslogom »Fašistična Imenovanje t Državnem svetu Beograd, 16. septembra. Današnje >Služ-berve Novinec objavljajo ukaz, s katerim so imenovani: 2a predsednika Državnega sveta dr. Ninko Peric, bivši minister, za člane državnega sveta pa gg. Ignjat Stefanović generalni inspektor notranjega ministrstva in Stanko Strupi, banski inspektor dunavske banovine v Novem Sadu. Ocffikovaaie Beograd, >6. septembra. Z redom Belega orla L stopnje je odfikovan dr. Mihajlo iPinpin, pcoiesor na nevvorški univerz!, ugleden j«gfosfcwensk3 rojak, ki si ie pridobil s svof*m mu v Ameriki ve-Htee zasfage za im8o državo. Prepoved izvoza rakov Beograd. aepetembra. Poljedelsko ministrstvo je izdalo odlok s katerim za-btaujujo trvos sfadkovodarfh rakov v dobi od 15. oktobra do 15. julija. Povratek kralja Borisa iz inozemstva Sofija. 16. septembra. Kralj Boris in princesa Evdokcija sta se včeraj vrnila v Sofijo iz inozemstva. Nov polet v Avstralijo London. 16. septembra. A A. Davi ob 6.18 je odletel iz letališča v Grovdonu letalski kapetan Matthews, instruktor letališkega kluba v Londonu. Letalic Matthews je namenjen v Avstralijo in leti z lahkim letalom. Njegov namen je prekositi rekord, ki ga je postavil njegov tovariš Hinckler. Ta je rabfl za polet iz Anglije v Avstralijo 15 in pol dni. Kapetan Matthews bo skušal današnjega dne prispeti do Sofije. Štirje drugi angleški letalci se pripravljajo aa enak polet a Anglije y Italija in mi« uvodnik, v katerem pravijo med drugim: Čeprav nimamo vzroka, da bi z Nemci posebno sočustvovali, vendar priznava* mo, da ne moremo simpatizirati s fašistič« no raznarodovalno politiko na južnem Ti» rolskem. Zato je docela naravno, da tako težko občutimo vse, kar počenjajo fašisti proti našim Sloveneem in Hrvatom v Pri» morju in v Istri. A zdaj je prišlo celo do boljševiških metod proti njim. Zato se vprašujemo: Mar nimajo nucijonalistični fašisti niti trohice razumevanja za naron m idealizem slovenske mladine in malo respekta pred njeno odločnostjo, boriti se brez strahu za lastno življenje za najpri* mitivnejše pravice svojega naroda? Če se zdi fašistom neobhodno potrebno delati za razširjenje italijanske narodnosti z iz* jemnimi zakoni in državnim pravom, je to stvar njihove državniške modrosti in končno njihovo formalno pravo, ker so gospodarji svoje države. Nimajo pa pra* vice teptati najprimitivnejših zahtev člo* večnosti, zlasti pa nimajo pravice streljati svojih nasprotnikov in pri tem naravnost pljuvati po njih s tem, da jih streljajo privezane k stolu in v hrbet. Tega jugoslo* venski junaki, ki so šli tako pogumno v smrt, niso zaslužili in to so počenjali do» slej tudi samo boljševiški krvniki. To je po našem mnenju neizbrisni madež na ita* lijanski kulturi in tega Italija s svojo slavno, veliko zgodovino pač ni zaslužila. Če pa so hoteli tržaški fašisti morda sa* mo poizkusiti, kako se strelja Jugoslove* nom v hrbet, so napravili presneto slabo uslugo ne le moralni vrednosti fašističnih idej, temveč tudi dobremu imenu Italije. Končno je stvar Italije same. katera pota hodi in kakšne cilje ima. Samo ona bo tudi odgovarjala za vse in nosila po« sledice svojih dejanj. To, kar se je zgodi* lo, imamo pa tudi mi vzrok obžalovati. Deloma kot iskreni nacijonalisti, ki vidi* mo, kako daleč je zašel italijanski nacijo* nalizem. na drugi strani pa kot Slovani. V Trstu so kopali grob ne le štirim slo* venskim mučenikom, temveč tudi nadam na možnost prijateljskega sožitja Slova* nov z Italijo. Mi smo si v interesu miru v Evropi in v spominu na bojno bratstvo naših legij z italijansko armado to priji* teljstvo vroče in iskreno želeli. In zato ne moremo molčati k temu, kar se je zgodilo v Trstu. Povedati moramo Jugoslovenom, kako globoko čutimo z njimi kot Slovani, pa tudi fašistom, kako sodimo o njihovem groznem činu kot ljudje, katerim sta dra« gi civilizacija in kultura. Elektrifikacija železnic v Italiji Rim, 16. septembra. Danes so objavili podatke o elektrifikaciji železnic v Italiji. Elektrificirani sta dve najvažnejši italijanski železniški progi, ki opravljata 20% celotnega železniškega prometa v Italiji. Elektrifikacija železnic se vrši pospešeno, da se osvobodi Italija uvoza premoga. S kombinacijo alpinskega in apeninskega vodnega sistema so pridobile mnogo edektričnesa toka kovinske in kemične industrije v Italiji. V Trentinu so dovršili električno napeljavo z 230.000 volti napetosti. Napeljava ima 400 km transmisijskih prog in je zvezana z lombardskem in pijemontskem železniškem sistemom, ki oskrbuje industrijska središča z električno energijo. Kakor poročajo, namerava italijanska vlada elektrificirati vse železniške proge v Italiji. Oboroževanje Italije Genova. 16. sepetmbra. Pri poizkusni vožnji je križarka »Alberto da Guissano«, ki je bila spuščena v morje meseca aprila, razvila hitrost 39 milj na uro. Križarka ima 5000 ton in jo smatrajo za najhitrejšo vojno ladjo na svetu. Stroji križarke razvijajo 95.000 konjskih sil na uro. Prihodnje leto bo imela Italija 4 križarke te vrste. ■--1 1 Koledar. Danes: Torek, 16. septembra 1930, katoličani: Ljudmila; pravoslavni: 3. septembra, Joanikije. Današnje prireditve. Kino Matica: Ura slabosti. Kino Ideal: Josef i ta. Dežurne lekarne. Danes: Leustek, ResTjeva cesta; Bohinj ceato. Stran 2 /SLOVENSKI NARO D<, dne 16. septembra 1930 Stev. 210 Drzna vlomilska tolpa pred sodiščem Danes dopoldne se je pričela pred velikim senatom razprava proti 10 tatovom in vlomilcem Ljubljana, 16. septembra. Danes dopoldne se je pričela pred ve* rrkirn senatom deželnega sodišča v Ljub* ljani razprava proti tatinski, vlomilski in izsiljevalski tolpi, ki je poslovala od fe* bruarja predlanskega leta širom dravske banovine in napravila škode približno za pol milijona Din. V tolpi, ki je stopila danes pred sodnike so: Anton Zrnec, pe* kovski pomočnik iz Vevč, že kaznovan, Ivan Bahčič, samski delavec iz Male Do* lene, še nekaznovan. Franc Šušteršič, me* sarski pomočnik v Vodmatu, že kaznovan, Viktor Jerih, trgovski zastopnik v Vev* eah, že kaznovan, Maks Anžič, trgovski potnik v Zgornjem Kašlju, že kaznovan, Albin Hlebš, sedlar v Spod. Hrušici, že kaznovan, Franc Zrnec, trgovski pošlo* vodja v Vevčah, še nekaznovan, Martin Gostinčar, delavec v Zgornjem Kašlju, že kaznovan in Jernej Šušteršič, posestnikov sm v Spod. Hrušici, že kaznovan. Nekdanja porotna dvorana je bila redkokdaj tako zasedena kot danes. Razen senata petorice pod predsedstvom nadsvet-nika Mladiča in državnega tožilca dr. Fel-lacherja sede celo na klopeh, kjer so nekdaj sodili porotniki, zagovorniki dr. Stare, dr. Adlešič, dr. Andrejčič, dr. Ahazhizh, dr. Lokar, dr. švigelj in dr. Lenarčič, več zasebnih udeležencev, na dveh klopeh in 3BBB MMBMWnBWMBBBgr Višji sodnik svetnik Mladič Btolih pa deset večinoma, mladih obtožencev, pred njima pa na mizi in ob stenah pultov 6 koles, krasna dvocevka, ki jo nim-rod z zagovorniške klopi ceni na najmanj 1500 Din, prvovrsten trieder, kup vreč z obleko, dežniki najrazličnejših kvalitet, rumena odeja z modro rožasto podlogo, prazna steklenica Altvatra, zarjavelo dleto, zraven pa polno zavitkov in paketov z bog-ve kakšno vsebino, torej pravi magacin male zastavljalnice. Klopi za poslušalce je zasedenih le nekaj, zato je pa ves dolgi hodnik poln prič z vseh krajev dežele. Državni tožilec naglo čita obtožnico in kakor bi čital račun za. računom se vrste najrazličnejši predmeti in njih vrednosti, celo dva fraka sta vmes, kot refren se pa monotono ponavlja neštetokrat » vlomili v zaprte prostore«. Dinarji in tisočaki kar tako frče med cikorijo, milom, obleko, nahrbtniki, cigaretami, bičevniki, svinčniki, dežniki, svilo, vinom, žogami, srajcami, kolesi, urami, med kilami, metri, litri in cenami itd., itd. Največkrat se čujejo in drdranja predmetov in cen imena Zrnec Anton, Bahčič Ivan in šušteršič Franc, glej, in vsi trije naj- j večkrat počaščeni, sede po vrsti skupaj, na skrajni levici, čedni fantje! Mirno poslušajo dolgotrajno čitanje in z zanimanjem, kakor bi druga drugi podobne storije prvikrat poslušali in prevečkrat se ponavljata zločinstvo razbojništva in tatvina, da bi jih ganilo ali razburilo, samo imena krajev in okradenih se menjajo. Vsem je že preveč branja brez konca in kraja, državni tožilec pa ne opeša in ne odneha; vse da ga zavida za zveneč glas in zdrava pljuča. Trden tudi mora biti, saj je obtožnica cela knjiga. čez poldrugo uro že traja, pa še ni upanja na konec. Semintje že kdo kinkne, kakor je obligatno pri pridigi. Iz obtožnice Obširna, 51 strani obsegajoča obtožni* ca, očita Antonu Zrnecu naslednje vlome in tatvine: 20. februarja 192S je ukradel v Vevčah pekovskemu mojstru Roku Bogo* viču v gotovini, obleki in zlati uri z veri* žico 765 Din, v noči od 19. na 20. oktobra 192& je ukradel v družbi že obsojenega Miroslava Sankoviča branjevki Amaliji Habunek za 261S Din robe, večinoma čo* kolade in jestvin, začetkom maja 1929 je napravil telovadnemu društvu Sokol v D. M. v Polju s tatvino 250 Din škode. Zrnec Anton in Bahčič Ivan sta v noči od 24. na 25. maja 1929 vdrla maskirana na Vidergi pri Litiji v hišo Ivane Vidrgar in ji ukradla za 1245 L>in raznih stvari. V noči od 3. na 4. junija 1929 sta ukradla posestnici Mariji Debevec v Sabočevem za 1740 Din raznih stvari, v noči od 7. na 8. junija 1929 sta olajšala trgovca Franca Kokalja v Goricah za 6895 Din, v noči od 10. na 11. junija 1929 trgovko Frančiško Triller na Bledu za 1441 Din, v noči od 24. na 25. julija 1929 gostilničarko Ano Trotovšek v Ljubljani za 3S27 Din, v noči od S. na 9. avgusta 1929 v Vižmarjih ko* vača Jožefa Kneza za 250 Din, v noči od 8. na 9. avgusta 1929 čevljarskega . mojstra Slavka Omejca v 9t Vidu nad Ljubljano za 6980 Din, vse v blagu. Poleg tega sta se splazila v noči od 4. na 5. avgusta 1929 v Ljubljani v družbi neznanega pajdaša v prostore kina Matice, o dkoder sta hotela priti v trgovino puškarja Franca Kaiserja. Napravila sta v steni odprtino, da bi prišla v lokal do denarja in strelnega orožja. Vlomilci so bili pa očividno pre* podeni. V noči od 14. na 15. avgusta 1929 sta se splazila v Ljubljani po lestvi v hišo Eme Markič m jo okradla za 140 Din. šušteršič, Jeriha in Anžič so okradli v noči od 16. na 17. avgusta. 1929 v Ljubi ja* ni tovarnarja Josipa Cihlarja za 1100 Din, v noči od 21. na 22. avgusta 1939 v Zapu* žah posestnika Franca Susteršiča za 176 Din, Šušteršič in Bahčič sta v noći od 25. na 3f>. avgusta odnesla gostilničarki Ani Trotovšek v Ljubljani za 696 Din blaga. Šušteršič, Zrnec m Bahčič so vdrli v noči od 28. na 29. avgusta 1929 v Vnanjih go* ricah maskirani v hišo posestnice Marije Lenaršič in ji ukradli za 146 Din gotovine in jestvin. V noči od 29. na 30 avgusta 1929 so okradli posestnika Viktorja Omer* so v Kranju za 11.310 Din, v noči od 30. na 31. avgusta 1929 trgovca in gostilničar* ja Ivana Berganta v Stari Loki za 1105.50 Din. Koncem avgusta in začetkom sep* tembra 1929 je okradel Šušteršič sam po* sestnika in gostilničarja Franca Januša v Domžalah za 120 Din. Šušteršič in Jeriha sta v noči od 3. na 4. septembra 1929 ukradla gostilničarici Mariji Kobal v Gra* diskih Lazih 210 Din. Zrnec in Bahčič sta ukradla v noči od 7. na 8. avgusta 1929 trgovca Joška Vebra na Trati za 1436 Din, v noči od 24. na 25. septembra 1929 Mizar* sko zadrugo v Vižmarjih . za 1582 Din. Šušteršič, Zrnec in Bahčič so posetili lani v noči od 25. do 26. septembra v Kozarjah trgovko Ivano Kušar, kateri so ukradli za celih 54.683.15 Din blaga. Vlomili so v za* prte prostore. Bahčič je ukradel lani 13. oktobra Vinku Cerarju v Hrastju 500 Din vredno kolo, Karru Petaču v Garičanah pa tudi v oktobru 1800 E>in vredno kolo. Šušteršič je ukradel lani 17. oktobra Juliju Zupanu v Ljubljani 800 Din vredno kolo. Zrnec in Bahčič sta vlomila lani v noči od 23. na 24. oktobra v trafiko Mihaela Pika v Celju ter mu odnesla za 14.803 Din blaga. Šušteršič in Hlebš sta vlomila lani v noči od 30. na 31. oktobra v Ljudsko posojilnico in hranilnico na Viču pri Ljubljani ter odnesla v gotovini in blagu 11.459 Din. Zrnec in Bahčič sta okradla lani 1. novembra ponoči trgovko Ano v Goričanah za 14.849 Din. v noči od 17. na 18. novembra vrtnarja Ivana Gradišarja v Celju za 95 Din, v noči od 23. na 24. novembra ko-larskega mojstra Martina Brusa na Bregu pri Ptuju za 7?5 Din. Bahčič je v družbi neznanega Joška poskusil lani v novembru na Bregu pri Ptuju in v Mariboru dve tatvini, ki se mu pa nista posrečili. Pač je pa okradel v noči od 36. na 27. no- Državni tožilec dr. Fellacher vembra gostilničarko Ano Pfeiier na Bregu pri Ptuju za 43S Din, 1. decembra ponoči pa trgovko Pavlo Pi.rnat v Celju za 6223.20 Din. Pri obeh vlomih mu je pomagal v obeh primerih neznani Joško. Zrnec in Bahčič sta v noči od 1$. na 19. decem- Ljubljana, 16. septembra. Ob začetku je bilo mnogo, mnogo nad — čisto prav. Mnogo veselja se nam ie obetalo in nismo razočarani. Žalostni smo pa vseeno z izjemo trgovcev, ki se hvalijo, »da se je obneslo, samo na denar bo še treba čakati«. Žalostni smo, ker se je že končalo in da je konec tako enostransko moker. Vse drugače smo si predstavljali poslednji večer — zdaj je pa vse splavalo — namreč Elija je pred kratkim izvedel za strahovito l'j ubijan sko sušo ter se je včeraj pričel na vso moč producirati. Sicer — vsa čast. do zdaj se ie ves čas velesejma vedel dokaj kulantno. Moralo je priti. Kar sentimentalen sem postal; krevsal sem sem in tja po preljubih paviliončkih in povsod so se mi obujali prelepi spomini. Da, takrat, ko se je začenjalo. Vse je bilo tako nervozno - svečano in povsod so me jako ljubeznivo sprejemali — kar vam ie že znano. Res, takrat je bilo lepo, vse me je povsod izredno navdušilo, entuzijazem šumarjev mi je koj prešel v kri. tako da me še zdaj včasih zmoti: mislim, da imam v rokah rovnico, ko se obupno oklepam peresa. In lovstvo! Kar prvo minuto sem hotel postati lovec, ker sem zavidal slavo račjim smrtim in ostalim lovskim junakom. Hotel sem streljati vsaj kozle, samo da bi bil strokovnjak in splošno upoštevana osebnost. Sladko - bolestni spomini se mi obujajo. Kako se je zdaj vse spremenilo! Človek bi se zjokal, vsepovsod sem videl ku- bra vdrla maskirana in z revolverji oborožena v hišo Mihaela Goreajaka v Rade-zeki pri rfočah, kjer sta odnesla za Dv\ 4348 robe. V noči od 19. na 20. decembra sta okradla rta Bregu pri Celju Franca Natka, Angelo Škopca, F raneiško Perne rn neznanega gosta za 1400 Din, v noči od 20. na 21. decembra pa občinski urad v Zgornji Polskavi za 2115 Dm. Poleg tega imajo obtoženci na vesti še druge grehe, tako zločinstvo zoper državne oblasti, ponarejanja listin, prestopke zoper lavni red in mir, prevaro, prestopek zoper pravosodje rtd. Razlogi Zrnec Bahčič in Šušteršič so tvoril! dobro organizirano zločinsko tolpo, ki Je strahovala vso Slovenijo. Vsi, dasi razmeroma se mladi, so svoje zločine že popre* temeljito pripravili, ogledovali so si krajevne prilike ter se večinoma informiral! tudi o hišnih razmerah. Pri vlomih in tatvinah so bih zelo predrzni, obenem pa tako previdni, da so jih le redko zasačili. Dobri organizaciji in rafinirani spretnosti obdolžencev je rudi pripisati, da jim celo varnostne oblasti niso prišle do živega m da so tako dolgo izvrševali velike vlome in tatvine ter drzna razbojništva, kakršnih pozna malo naša kriminalna zgodovina. Vez solidarnosti, ki ie družila obdolžence, se je po aretaciji kaj kmalu zrahljala in jeli so se medsebojno obdol-ževati. Obtoženci svoja dejanja večinoma priznavajo. Priče, izvedenci in soosumljenci Sodišče je deloma zaslišalo, deloma pa povabilo 111 prič, z tega je razvidno, da gre za obravnavo, kakršnih je malo v naši kriminalni zgodovini. Izvedencev je 8. soosumljencev pa 9. Začetek zasliševanja Advokati, vsi ex offo razen dr. Stareta. odhajajo iz dvorane ... čitanje obtožnice je trajalo dobri dve uri, a še k temu dolgemu naštevanju grehov je dodal državni tožilec šušteršiču, da je neznanemu lastniku ukradel kolo in razširi še s tem kolesom obtožnico. Vse se je oddahnilo po čitanju in obtoženci so se držali, kakor bi se jim utrujeni drž. tožilec smilil. Utrujeni so pa tudi sodnik in tiho prične predsednik z zasliševanjem posameznih obtožencev. Razen enega so vsi rojeni po 1. 1900 in skoraj vsi v Vevčah ali okolici. Silno mirno, dolgočasno teče razprava in brez razburjenja Zrnec vse taji, Bahčič in šušteršič pa nastopata proti njemu. Zrnec se zagovarja spretno in ru-tinirano dokazuje alibi, bister, črnikasti fant, črnih oči globoko pod čelom in kratkih črnih brčic je brez posebnih šol nenavadno inteligenten in se izraža v izbranih besedah. ^Najboljše je po pravici,« pra*'i, kakor v oštariji med tovariši, in zavrača vse, kakor bi se ga obtožnica ne tikala. Prva je na vrsti tatvina pri peku Bogo-viču v Vevčah, ali Zrnec je bil tedaj v Vin-kovcih, kar lahko izpriča policija, kjer je bii pravilno priglašen, in tudi njegova gospodinja in njen mož. Bahčič in Jeriha pa odločno trdita, da jima je pripovedoval, kako se je neopaženo pripeljal po prestani kazni iz zapora v Osijeku v Vevče, kjer je na podstrešju s staro sabljo odprl Bogo-vičevo skrinjo in vzel iz nje 5000 Din in zlato uro, potem se pa po vrvi spustil 3 podstrešja in jo pobrisal. Tudi za vlom v Kolodvorski ulici, kjer sta z zidarjem San-kovičem pobrala čokolado, blizu 100 Din, salamo in nekaj drobnarije, Zrnec nič ne ve, Bahčiču je pa sam pripovedoval. Ftazprava se brez senzacij in življenja vleče in se bo vlekla še v pozno noč, najbrž pa tudi še jutri. Priča še ni bila zaslišana nobena. pe papirja, pospravljale«, zaboje, vse je bilo tako žalostno, kot da se vsi nastavljene! odpravljajo najmanj na fronto s svojimi šili in kopiti. Bil je seveda tudi zdaj svečan čas, a kot že rečeno, vse drugače koe ob otvoritvi. Vsi so bili boli nekako zamišljeni; gotovo so potihem računali, »koliko je prineslo-. Zdi se mi, da je bilo povsod dokaj dobro, samo tega ne morem reči, kako je izpadlo pri lovstvu; tam sicer niso ničesar posebnega prodajati, nekad so pa vendar. No. pa pustimo to kraljevstvo — lovske poezije, bilo je tudi marsikaj drugega manj nevarnega, a ne manj poetičnega. V paviljonu M so hiteli s pospravljanjem — le gramofonom in siru se še ni mudilo. Gramofoni so peli — sir pa tudi, ogledovalici pa so uživali: gramofone z ušesi, sir pa z očmi: zunaj paviljona je lilo, sladko je tako vedriti in se veseliti — suše. — Tudi dečki šolarji so si ogledovali zanimivosti, kolikor jih je še sploh bilo videti, katehet jim je tolmačil vse te čudeže s pridigarko zgovornostjo: »Vidite, to-le so nogavice, tukaj mislim j« perilo, tisto so deske, v onih steklenicah pa je »šnops*. kazen božja za človeški rod, in tam so pa kože od vseh sort zveri — tista bela je. mislim, merjaščeva___« Deževalo je brez šale. Vozniki, ki so odvažali blago z velesejma, so gromko robantili. Neki možak je pripihal v paviljon »J«: »Mej duš! Do kosti sem moker, kje je oni, da bo dal za »šnops«? Kar domov bom obrnil, če ne da!« — Premetavali so zaboje, paketiraJi blago s polnimi ust mi kozjih morit vic — vsepovsod; rered, skrb-Ijivost m dirjanje. — »Zlornka, če bi to vedel, da bo s to ropotijo toriko dela, je ne bi vlačil toliko sem!« se je jezil neki obrtnik ter si brisal potno čelo, njegovi pomagači pa so sedeli na zabojih kakor obupani. »Ne dam več nrH za pol frakla. potem bo še hujše, kar sedke, zastonj čakate! Vas goljufa!c se je srdi! nad mH-mi. Zunaj pa je grmel zvočnik, da se dobi tam in tam izborna slivovka itd. Deževalo je še vedno, velesejem je 6e-datte bolj plaval, pred kletkami eksotičnih tičev ni opic, pa se je kliub temu gnetfo mnogo radovednežev. Prepričal sem se. da je opica dokaj pametna živalca, ne bolj neumna kot so bih* njeni občudovalci — zlasti oni, ki so jo dražih, vlačili za uMje in rep — niso kazali prav posebne inteligence. — »Marica« (tako je menda opici ime), ^daj roko!- so jo vabile de-kličke, Marica je podajala pridno ,roko' svojim prijateljicam. nagaj:vce pa je junaško odbijala z ostrimi kremplji. Eden jo je skupil, krvavo roko je hitro skril v žep ter se obenem spomnil, da mu ie tekla voda za vrat, zato jo je naglo odkuril. drugi so še ostali. — »Ti so pa večje ,afne* kot pa tista, ki jo gledajo!« je dejal neki postrešček. »No, zakoga pa že pospravljajo? Nič drugega nisem videla kot same ,kište'!« je zabavljala neka Micka, pnšedši iz paviljona »J«. Tudi v paviljonu »E* so pospravljali, vendar v primeri z drugimi Še skoraj najmanj. Še vedno so se smukali okoli pohištva zaljubljeni parčki v nekakšni ekstazi kot bi plavali nad oblak» okoli svojih zlatih gradov. To je poezija .. . Vrag naj vzame realnost, kajti potem ne bo več treba mladim ljudem tako strašno vzdihovati pri ogledu modernih zakonskih postelj ... Tudi zunaj paviljonov, pod pristreški so se na vse pretege selili. Nekateri podeželski razstavlj alci pa so na višku svoje svečanostne vzhičenosti dali fotografi svoje izložbe v trajen spomin, in v ponos svojemu potomstvu. To so bili res nadvse ganljivi trenutki, še oelo bolj kot pa godba - žalosrinka v zaplahtanem vrtiljaku... Da, na veseličnem prostoru je bilo pravo preseljevanje narodov, vse se je rušilo, paketiralo in zlagalo v cirkuške vozove. In zadnji čas! Kakor da je višja sila iztegnila svojo šibo nađ grešnim svetom, da bi ga kaznovala kot ob vesoljnem potopu — je na veseličnem prostoru nastopala voda, tako da so lastniki grešnih atrakcij morali hiteti s pospravljanjem. Tudi pri restavracijah je pljuskalo, brizgalo in šumelo, ampak trdovratnih grešnikov, ki se za božje opomine nikdar ne zmenijo — ni manjkalo. V nekem zatišju je pela celo harmonika na vse pretege. Cisto prav, saj še ni vseh dni konec! Le potolažimo se, saj smo vajeni dolgega časa. In vesoljnega potopa vseeno ne bo ,.. Samo jesen ie tu. is enkrat razširjenje tramvaja Da odpade vsako nesporazumljenje rn napačno mnenje, sem primoran v svojo obrambo in v obrambo ostale zadnje deputacije pri g. podbanu javnosti sporočiti, da se napeljava tramvaja v Šiško niti pri zadnii deputaciji, niti kedaj poprej v kaki vlogi ni omenila, oziroma proti njej protestiralo.. Protestira se samo proti napeljavi cestne železnice skozi šelenburgo-vo ulico in Gradišče, ker sta ti ulici odločno preozki in proti temu ugovarja tudi državna policija. Prizadeti posestniki upravičeno trdijo, da bo trgovski promet zaradi tega trpel: zato nai se železnica Izpelje drugod. Posestniki dvorskega okraja, kakor tudi iz Trnovega, Krakovega pa ravnotako upravičeno zahtevajo, da se tramvaj izpelje od Marijinega trga (frančiškanske cerkve skozi VVolfovo, Vegovo ali Gosposko ulico in da se napravi zveza s šentjakobskim okrajem, da na ta način pride do bližnje zveze tudi Trnovo m Krakovo, ki imata ravnotako pravico do tramvaja kakor druga predmestja. Vsi bomo morali ljubljanski tramvaj drago plačevati. Zato rudi ne more biti govora, da bi bil kdo protestiral, da naj se tramvaj spelje na Vič. Ravnotako bi od naše strani ne bilo ugovora, če se bo tramvaj napeljal v Moste ah v Rudnik, ki je tudi gotovo potreben. Kljub temu pa ostane še odprto vprašanje, če kaže danes tramvaj razširjevati, ker ga vsa moderna mesta opuščajo in smatrajo kot nemoderno prometno sredstvo. Gotovo pa je, da bomo morali ljubljanski davkoplačevalci letno prispevati velike svote za vzdrževanje tramvaja, ki bo kakor povsod, tudi v Ljubljani pasiven in ni govora o kritju obresti za posojila, ker se bo komaj krila režija. Da bi se bilo pravočasno rešilo pravno in finančno vprašanje za razširjenje cestne železnice, je je bilo dosedaj že dve leti časa in če sedaj kdo zahteva, da se vpoštevajo zakonita določila, vendar ničesar ne zakrivi. Občinski svet ljubljanski, ki je v prvi instanci kompetenten za to. pa še do danes ni nikoli sklepal, kje naj se izvrši razširjenje tramvaja. Društva hišnih posestnikov v Ljubljani v pritožbah nisem nikoli omenjal. Kot davkoplačevalec pa imam za pritožbo iste pravice, kakor vsi ostali ljubljanski davkoplačevalci in mi te pravice nihče ne more kratiti, tudi društveni člani ne. Tudi proti kopališču, če bi se bilo zgradilo na Ljubljanici in bi bilo moderno, bi se ne bil pritožil, ker smatram, da je v Ljubljani novo kopališče še vedno potrebno, pač pa sem imel popolnoma prav s pritožbo proti kopališču v Mednem, ki je stalo sto tisoč dinarjev, pa je bilo tako nepotrebno, da so ga morali letos zaradi neobiska sredi kopališke sezone zapreti. Tudi o napravi kopališča v Mednem ni sklepal občinski svet, zato iskreno želim, da ne bi enake usode doživel ljubljanski tramvaj. Ivan Frelih. Ura slabosti Veseloigra iz sodobnega življenja. Kin« Matica dobro izbira, naslovni film je zt tretji v jesenski seziji ter po svojih pose h-nih vrlinah nič ne zaostaja za prejšnjima Tako zvane salonake igre se niso pr-živele, sodobnost jim je dala nove impulz*, emancipacija današnje žene je vtisnila ~\ ljenju značilen pečat. Zdaj ni žena fta m j kraljica v salonih, kot v starih časih, ko se je ob njeni vlečki klanjalo nešteto smeš-nih njenih kreatur v tesnih hlačah — na drugi strani pa ji niso dali nobenih pravic. Današnja žena dominira v življenju dostikrat nad moškim, družabno življenje se je temeljito izpremenilo. Značilnost te naše sodobnosti je izredno dobro prikazana -naslovnem filmu. Lahka fabula, a po svoji preciznosti in komičnosti nedosegljiva. V ospredju dejanja je lepa. temperamentna igralka Lucie Englisch. pravi no današnje emancipirane žene, nekoliko je podobna sicer ameriški ženi, pred katero ima naš moški svet umeven strah. Eman-cipiranka dela svojemu sicer možatemu očetu hude preglavice in ima ga popolnoma v oblasti. Dostojanstveni mož na ugledni družabni stopnji, pred njo zleze popolnoma vase ter si ne upa niti odpreti ust, molčali pa tudi ne. Izredno komični so mnogi prizori. Moderno dekle, ki diktira svojemu očetu, češ, tega moraš vzeti za zeta in svojemu ženinu stavi strašno alternativo: >Ali me hočeš ali nočeš?« — Ali ni težko izbirati? Rekel bi. da je... Mož mora postati samo utelešenje ženske volje ali z drugo besedo — le gramofon, ki poje samo to, kar je na vloženi^ plošči .. . Vse to je prikazano v filmu z izborno tehniko podajanja, slika sledi sliki brez nepotrebnega zavlačevanja in je vsaka pravilno zadeta, jasna, tako, da govore že slike same na sebi dovolj, četudi bi ne bilo dialoga. Poleg tipa emancipiranke nam film prikazuje še značilnega zavaljenca kapitalista, ki ima največje skrbi v življenju z jedilnim listom, pa snubitve mu delajo grozovite preglavice. Njegove snubitve so na višku komičnosti, strašno se poti pri izlivanju svojih čuvstev in takrat, ko brezupno čaka na svojo izvoljenko, ki mu ie ušla — »samo za trenutek«; . . . Ampak strašno dolgi so ženski trenutki ... In gimnastika ubogega trebušnika! Treba je shujšati — a kaj ko je človek po telovadbi tako strašno lačen! Tako vidimo tudi trpljenje tiste vrste ljudi, ki jim tako radi zavidamo ... In še marsikaj. Vidimo našo dobo, njene težnje, značilnost, motorji letal in avtomobilov brne, telefon zbližuje dalje, gramofon in jazz podžigata otopelo čuvstvenost nagega človeka — skozi se pa vleče nit tega življenja, rdeča nit — današnja žena z vsemi temi atributi. — In končno zadnji poudarek sodobnosti — zvočni film sam na sebi ... Iz policijske kronike Ljubljana, 16. septembra. Davi je bila na policija cela kopica prijav o manjših tatvinah, nezgodah, posku-šenem samomoru, poškodbah tuje lastnine itd. Samomor je hotela izvršiti neka Marija K., a so ji v zadnjem hipu rešili življenje. Popoldne se je tudi razširila vest, da se je v Lattermannovem drevoredu blizu bufeja zastrupil neki moški. Službujoči stražnik, ki je bil o tem obveščen, je našel blizu bufeja res nekega nezavestnega moškega, pri katerem je ležala stekleniči-ca. Stražnik je obvestil rešilno postajo, na kar so nezavestnega moškega pripeljali v bolnico. Neznanec je imel pri sebi samo legitimacijo na ime Franjo Firgo iz Zagreba. V bolnici so ugotovili, da ne gre za za-strupljenje, marveč da je neznanca vrgla božjast. Davi okoli 5. je stražnik na Bleiwei-sovi cesti ustavil sumljivega neznanca, ki je pohajkoval po mestu. Bil je to brezposelni delavec Anton Pire, katerega oblasti, zlasti sodišče, že delj časa zasledujejo. Mož je namreč izvršil več tatvin, specijaliziral se je predvsem na samokolnice, katerih je odpeljal šest in jih prodal. Pire je pri zaslišanju tatvine priznal, povedal je tudi, komu je ukradene samokolnice prodal. Policija je Pirca, ki je bil zaradi tatvin že neštetokrat kaznovan, izročila sodišču. Tatovi so zadnje čase zopet precej agilni, zlasti pa kradejo kolesa. Včeraj je bilo ukradeno izpred Boharjeve gostilne v Zg. Šiški 49 kolo kleparskemu pomočniku Josipu Hiršrnanu. Kolo jevredno 300 Din. — Drugo kolo je bilo odpeljano trgovskemu potniku Rudolfu Jerebu, in sicer včeraj popoldne na velesejmu izpred bara. Kolo je znamke NKC«, št. 65.3045 in je vredno 900 Din. Dne 6. septembra okoli 24. je v Hradeckega vasi službujoči stražnik ustavil kolesarja, ki je vozil brez luči. Kolesar se na poziv ni hotel ustaviti in je bliskoma švignil mimo stražnika. Zaletel se je pa v kup kamenja tako, da se mu zvilo sprednje kolo. Ko je prišel stražnik bliže, je neznanec pustil kolo ležati in pobegnil. Ker se še ni javil, je najbolj verjetno, da je bilo kolo ukradeno. Kolo je znamke 3>Kin-ta«, je že precej obrabljeno, na balanci ima gumijasto prevleko. Lastnik naj se javi na policiji. V Mostah imajo čudnega patrona, pred katerim niso varni poštni nabiralniki Poročali smo, da je nekdo 23. avgusta šiloma odprl poštni nabiralnik na Zaloški cesti 3 in pobral več pisem. To je ponovil tudi 14. t. m. Poštni uslužbenec Ivan Prestojnik je ugotovil, da je bil poštni nabiralnik z^pet šiloma odprt m iz njega ukradenih več pisem. Za čudnim špacijalistom poizvedute policija. Dr. Gregorju 2erjavu, katehetu v Ljubljani, so bile iz stanovanja na Vodnikovem trgu št. 4 včeraj okoli 16. iz spalnice ukradene hlače, v katerih je imel denarnico z nekaj drobiža ter 7 ključev. Skupna škoda znaša 300 Din. — Delavcu Ivanu Klansku je nekdo izpod kozolca na Tržaški cesti št 47, kjer prenočuje, ukradel jopič in 5(> dinarjev gotovine. Skoda znaša 260 Din. Za tolažbo ob koncu velesejma Za slovo je bito obHo dežja, tako da se je bOo treba s pospravljanjem požuriti Stev. 210 >ŠLOVEN8KINARO D«, d*e 16. »»ptembra 1930 Dnevne vesti — Razpisana služba haji o vinskega cestarja. Kr. banska uprava dravske banovine razpisuje v območju okrajnega cestnega odbora Šmarje pri Jelšah službeno mesto banovmskega cestarja, in sicer na cestni progi Sv. Jurij-Sv. Urban-Kozje od km 3000 do 7500. Prošnje je treba vložiti do 30. t. m. — Zgodovinski grad Frankopano* na Jadranu v čeških rokah. V razmeroma malo znanem slikovitem zalivu pri Sušaku je skrito idilično mestece Kraljevica, kjer dominira na skalnatem pomolu mogočen grad iz 17. stoletja. Grad ima na vseh štirih vogalih okrogle stolpe in je še dobro ohranjen. Bil je nekoč last hrvatskega plemiča Krste Frankopana. ki je zasnoval v njem s svojim prijateljem Zrinjskim zaroto proti Avstriji, za kar sta bila oba L 1671 na Dunaju usmrćena. V znak priznanja češkemu delu in podjetnosti je poklonila občina Kraljevica ta zgodovinski grad lastniku Jadranskega tujsko prometnega urada v Pragi Jaroslavu Fenclu za njegovo 25 letno delovanje za slovanski Jadran, kjer je Fencl že ustanovil znano češkoslvaško kopališče Srebrno - Ku-pari. Fencl namerava urediti v gradu moderen hotel toda tako, da ostane zgodovinska stran gradu nedotaknjena. — Jesenska velesejmska prireditev zaključena. Včeraj je bila zaključena letošnja jesenska velesejmska prireditev, ki je vzbujala širom države splošno zanimanje in pokazala, da imamo pri nas tudi za tako obširne in težko zmagljive prireditve, kakor sta bili gozdarska in lovska razstava, dovolj strokovnih moči. Poleg teh dveh res temeljito pripravljenih in krasno urejenih razstav smo videli še mnogo drugih zanimivosti, tako da je bila jesenska velesejmska prireditev nedvomno izmed sedanjih najlepša. V gozdarski in lesnoindustrijskih oddelkih je bilo 161 razstavljal-cev, v lovskem 182, v lesnoobrtnem 35, v splošnem lesno-industrijsko obrtnem in trgovskem pa 319, od teh 227 iz Jugoslavije, 92 pa iz inozemstva. Iz Nemčije je bilo 23 razstavljalcev, iz Avstrije 40, iz Belgije 3, iz Češkoslovaške 8, iz Madžarske 7, iz švedske 2, iz Holandske, Finske, Kitajske in USA pa po 1. Kupčijski uspehi so bili v splošnem povoljni. Obiskovalcev je bilo do 100.000 iz vseh krajev države, pa tudi iz inozemstva. Prihodnji ljubljanski velesejem, ki bo že XI., bo predvidoma od 29. maja do 9. junija 1931. — Posvetitev največjega židovskega hrama v Jugoslaviji. V nedeljo je bilo v Sarajevu na slovesen način posvečena nova židovska sinagoga, ki so jo zgradili sarajevski sefardi. Hram je lepa impozantna stavba, ki je veljala okoli 20 milijonov Din. Nedvomno je to najlepša židovska sinagoga v Jugoslaviji in najbrž tudi v srednji Evropi. Z novo zgradbo je že itak slikovito Sarajevo mnogo pridobilo. — Zakaj ni bilo koncerta v Rog. Slatini? Naprošeni smo odgovoriti na tozadevno notico v sobotni številki našega lista, da se koncert vokalnega kvarteta >Ljubljana^ v Rogaški Slatini ni vršil iz razloga, ki jih ne bom iznašal v javnosti, ker bi znali Škodovati ugledu Članov terceta. ki tvori kvartet. Jaz namreč že sedem mesecev ne sodelujem v kvartetu, ker smatram petje za resno stvar in umetnost, ki naj se ne profanira. Agilnemu gospodu Kari Lassbacherju sem vse nastale stroške povrnil ne glede na to, da mi ni predložil tozadevnih računov. K koncu pripominjam še, da za koncert v Rogaški Slatini ni bilo drugih priprav, kakor tiskanje lepakov in mi je publika lahko hvaležna, da nisem sodeloval t\z prijaznosti c — Štibernik Martin. — Prepoved zahajanja v krčme. Okrožno sodišče v Novem mestu -Je prepovedalo po-sečanje krčem za dobo enega leta delavcema Martinu Kresetu v Miklarjih in Francetu Šenicj v Dobindolu. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno in nestanovitno vreme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno, v severozapadnih deževno. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 33, v Splitu 31, v Skoplju 30.1, v Sarajevu 29, v Zagrebu 27, v Mariboru 21, v Ljubljani 18.4. V južnih krajih se ljudje torej še grejejo na pripekajočem solncu, nas pa že zebe, čeprav razdalja med nami in njimi ni posebno velika. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.1 mm, tempe-:ratura je znašala 14 stopinj. — Rodbinska tragedija. V Remetincu pri Zagrebu se je včeraj popoldne odigrala krvava rodbinska tragedija. Posestnik Ivan Gluhak-Majdak je z nožem napadel svojo ženo in jo težko ranil, nato se je pa ustrelil v srce. Majdak se je šele nedavno oženil. Zakon ni bil srečen, kajti zakonca sta se začela že prvi mesec prepirati. Majdak je ženo tudi večkrat pretepel. Končno se je žena naveličala takega življenja in je pobegnila k svojemu očetu v Otok pri Sv. Klari. Včeraj popoldne jo je mož obiskal in zahteval, da se vrne k njemu. Ker ni hotela, je potegnil nož in jo večkrat sunil v glavo. Vsa okrvavljena se je žena zgrudila. Videč strašne posledice svojega nepremišljenega dejanja, je Majdak pobegnil domov, se zaprl v čumnato in se ustrelil. Bil je takoj mrtev. — Smrtna nesreča. Na cesti Novi Sad-Irig se je v nedeljo pripetila težka moto-ciklistična nesreča. Motorno kolo s prikolico, s katerim so se vozili dijak Strahinja Ignjatovič, akademik Gjorgje Slepčević in srednješolec Jovan Jakovljevič, se je prevrnilo, ker je bila počila pnevmatika. Ignjatovič je priletel z glavo na rob pločnika in nezavesten obležal. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je pa poškodbam podlegel. Tudi oba spremljevalca sta bila težko ranjena in so ju morali prepeljati v bolnico. — Samomor železniškega uradnika. V Šibeniku se je v nedeljo na kolodvoru obesil železniški uradnik Peter Kravar, star 54 let, rodom iz Drniša. Obesil se je v vagonu, kjer ga je našel železniški uslužbenec Paško Lovrič. Prerezal je takoj vrv, toda vsaka pomoč je bila zaman. Vzrok samomora ni znan. Pokojnik je bil 30 let v državni službi in je bil eden najvestnejših uradnikov. Zapustil je ženo in pet nepreskrbljenih otrok. — Uboj zaradi ljubosumnosti. V selu Bistarcu pri Tuzli sta vaška fanta Marijan čanič in Marko Galušić dvorila lepi mladenki Janji Nikič, kateri je pa bil Marijan bolj všeč. Zato ni čuda, da je začel Marko tekmeca sovražiti. Ko sta se čanić in mladenka v nedeljo zvečer vračala z veselice, se jima je pridružil tudi Galušić v družbi Mirka Pranjiča. Blizu doma je dekle fanta odslovila, češ da je njen oče ne sme videti v družbi fantov, čanič se je že poslovil, tedaj je pa pristopil Galušić in hotel dekle spremiti do doma. čanić se je temu uprl, na kar je med njima nastal prepir in pretep, med katerim sta oba padla. Na tleh je čanić iz žepa potegnil nož in zabodel nasprotnika v vrat. Galušić je imel še toliko moči, da je vstal, se opotekel par korakov in obležal mrtev, čaniča so orožniki zaprli. — Pletenine, trikotažo (zimsko perilo), nogavice, rokavice, najceneje pri Osvald Dcbeic, Ljubljana, Pred Škofijo 15. 73-T DR. LUDOVIK ZALAR ZOPET REDNO ORDINIRA LJUBLJANA, Sv. Petra c. 2 - Tel. 3003 Iz Lfubijane —lj Udruženje jugoslovenskih inženjer-jev in arhitektov — :>ekcija Ljubljana ima članski sestanek v petek, dne 19. septembra ob 20. uri v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1 (II. nadstropje). Na dnevnem redu so zadeve, ki so v zvezi s predstoječo glavno skupščino v Splitu; ob enem se bo ugotovil potni program. Vabljeni so poleg vseh Članov tudi oni eostje. ki so priglasili udeležbo na skupščini. —lj Starejši bratje Sokola I na Taboru bodo pričeli s telovadbo v sredo, dne 17. septembra 1930. ob 8. uri zvečer. Redna telovadba starejših bratov bo vsako sredo in vsak petek od 8. do 9. ure zvečer. — Načel-ništvo. —lj K včerajšnjemu našemu poročilu o nesrečah in nezgodah pod naslovom *Alko-hol in nož', da sta se pred streliščem na Dolenjski cesti sprla neki civilist in vojak, ki je prvega udaril z bajonetom po glavi, smo sprejeli pojasnilo, da prepira ni izzival civilist, ki je šel mirno po cesti s svojim tovarišem in v katerega se je vojak zaletel. —lj Pojasnilo. Na notico v včerajšnjem >Slovenskem Naroduc navajam, da ni res. da je bil Ani Gliha iz Vel. Vidma ukraden 1000 dinarski bankovec v trgovini Orehek. ker se ni nahajala ta čas nobena taka oseba v trgovini. Pač pa je res, da je Ana Gliha zmenjala 2 tisočaka in se pozneje vrnila po četrt uri v trgovino češ, da ji manjka 1 tisočak, katerega je lahko zgubila na cesti ali v drugi trgovini. Toliko v vednost in ravnanje. Matej Orehek, Ljubljana. —lj Pouk živih jezikov nemščine, angleščine, francoščine, srbohrvaščine, španščine, italijanščine v skupinah in za posameznike. Poučujejo po direktni metodi kvalificirane učne moči. — Prijave od pol 7. do pol 8. zvečer Beethovnova ulica 7, pritličje — levo. — Prof. Sid. J. Jeras. 469-n Iz Celja —c Celjsko persko društvo ima redne pevske vaje ob torkih za moški, ob sredah za ženski in petkih za mešani zbor. Prosimo vse pevke in pevce, naj bodo redni in točni, ker je nastop pred durmi. Novi člani se sprejemajo le še ta teden. Odbor CPD. —c Sokolsko društvo v Celju javlja svojemu članstvu, da se je pričela s 15. t. m. redna telovadba vseh oddelkov, ki so radi šole prestali telovaditi, predvsem naraščaja in dece. Urnik ostane večinoma nespreme-menjen in je nabit v telovadnici. Mladina kot ostalo članstvo se vljudno poziva, da se telovadbe redno udeležuje, da bodo naše vrste pri prihodnjem društvenem nastopu napram lanskemu letu potrojene, —c Redna seja mestnega občinskega sveta celjskega je sklicana za petek 19. septembra ob 18. uri v sejni dvorani mestnega magistrata. —e Grenardirjevo brv eez Savinjo bo okoliška občin« temeljito popravila. Na zadnji občinski seji so bila pleskarska dela na železni ograii oddana najnižjemu ponudniku za 6700 Din. — Sprememba v državljanstvu. V jugoslovansko državljanstvo je bil sprejel 36-letni zasebni uradnik Anton Pichl, dosedanji državljan kraljevine Rumunije. —c Izguba. Pred dnevi je izgubila med potjo Od Glavnega trsra do pošte služkinja Marija Petelinškova 100-dinarski bankovec. Četrtek, 18. septembra. 12: Dnevne vesti, plošče; 13: časovna napoved, borza, plošče; 17.30: Otroška ura, ga. Gabrijelčičeva; 18: Radio-orkester: 19: Pero Horn: Nervoznost otroka: 19.30: Prof. Tine Debeljak: Ob 400 letnici Kochanow-skega, največjega pesnika ? zlate dobe«; 20: Recitacija pesmi Kochanovvskega, izvaja radio-orkester; 20.30: Cerkveni koncert > Ljubljane«; 22: časovna napoved in poročila; 22.15: Duetni večer: Jože Gostič in Marjan Rus; 23: Napoved programa za naslednji dan. Petek, 19. septembra. 12: Dnevne vesti, ploSče; 13: časovna napoved, borza, plošče; 18: Radio-orkester; 19: Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova: 19.30: Francoščina; 20: Citre (g. Loške); Samospevi g. Avg. Živka; 21: Operetna glasba, izvaja radio-orkester; 22: časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Sobota, 20. septembra. 12: Dnevne vesti, plošče; 13: Časovna napoved, borza, plošče; 18: Radio-orkester; 19: Aktualna ura; 19.30: Plošče; 20.30: Prenos iz Beograda; 22.30: časovna napoved in poročila; 23: Napoved programa za naslednji dan. MIHEC Z\Z VE ZAKAJ — Mihec, poglej no, kako lepe očke ima tvoj novi bratec! — pravi mamica. — Saj ni čuda. ko je pa še tako nov! — se odreže Mihec. Proti dalmatinskim vinotočem V tem članku, preobčenem v ;>Slov. Narodu 6. t. m., se zavzema neki Ljubljančan za odpravo dalmatinskih vinotočev po naših mestih, češ da je dalmatinsko vino premočno za naše ljudi in da so zato dalmatinski vinotoči zlo in leglo razgrajačev in pretepa če v. Dotičnega Ljubljančana prosim, n3j uva-žuje moje pomisleke proti tej strogi obsodbi, katero naj primerno omili: S trditvijo, da je dalmatinsko vino za naše ljudi premočno, se že radi tega ne morem strinjati, ker bi to utegnilo naše Dalmatince zapeljati, da bi svoje vino krstili. To bi jih nič ne stalo, imeli bi pa toliko več dobička, kolikor njihovi odjemalci izgube. Dalmatinci so mi ljubši, ako ostanejo pošteni. Istrska in goriška vina, ki so se pred vojno po naših krajih točila, tudi niso nič slabša od dalmatinskih. Dalmatinskim vinotočem tudi ne moremo očitati, da so edini vzrok vsega zla — razgrajanja in pretepanja, ker se razgraja m pretepa tudi drugod, kjer ni nobenega dalmatinskega vinotoča. da je le več ljudi skupaj. Če se pa kdo dalmatinskega vina tako nažehta. da postane malo bolj živahen m vesel, ni tega storil iz hudobije, temveč iz živlienske potrebe in to mu po krščanski ljubezni ne samo moremo, ampak, tudi moramo privoščiti. Naš Prešeren pravi v svojem slovesu od mladosti, da mu je mladost rodila sicer malo cvetja, ker je prezgodaj spoznal hudobijo sveta, a da mu bo navzlic temu srce vedno vzdihovalo po njej ter želi. da mu naj jo bog obvaruje. Tega si žele tudi drugi ljudje. V časopisih je bilo pogosto citati, da ruski zdravnik dr. Voronov v Parizu pomlajuje ljudi za drag denar na ta način, da jim vcepi opičje žleze. Nič čudnega in nič zlega ne more biti, če si kdo nabavi pri Dalmatincu kako opico, da ga pomladi. Taka opica ni noben šimpans. urangutang, mandril, gorila ali kaka druga taka afriška in azijska, temveč popolnoma domača opica. Pogosto se čuje, da ta ali oni ne mor? dobiti stanovanja, ker ima preveč otrok. Otroci tudi niso nobeno zlo. temveč bistveni del človeške družbe in se jih torej ne moremo ubraniti. Da postanejo otroci dobri In dostojni člani človeške družbe, jih je treba pametno vzgajati. Otrok pa ne vzgajajo samo starši in šola. temveč tudi njihova okolica. Dolžnost naša je, da na nje vzgojno vplivamo s pametno besedo ter z dobrim zgledom. Otroci nam bodo to ljubezen vračali In se nas bodo s hvaležnostjo spominjali še dolgo, ko bomo že trohneli v zemlji. Prijatelj resnice. Ni pravice Gospod urednik! Oprostite, da se drznem nekaj napisati na vašo opombo pri članku »Kje je pravi* ca« z dne 6. t. m. ko pišete, da dobi vsak količkaj sposoben človek službo; s tem je rečeno, da so na cesti takorekoč sami tepci in nesposobni ljudje. Pisec članka ima prav. ko piše, da nas vpokojenci, (vrhu tega pri* pomnijam, da tudi neizvežbane oz. nekva* lificirane moči) izpodrivajo. Ker sem sam brezposelen in to ne po svoji krivdi, vidim, kako je težko dobiti službo. Povsodi nas izpodrivajo nek^ alifi* cirani, katere lahko nastavijo za mal denar m povrhu še upokojenci in vajenci. Sem kandidat, da bi prevzel kakršnoko* l? službo samo, da bi mogel vsaj za silo iz* hajati: pa je ne dobim, čepra" letam jaz ii moje prošnje od Poncija do Pilata. Kje je krivda? Na to vprašanje se Lihko na krat* ko in resnično pove: 1. Ker delajo večina z vajenci. Poglejte malo po časopisih. Nikjer ne rabijo nobe* nega pomočnika. Ti :im ne delajo zastonj, lahko živijo od zraka 2. Ker nastavljajo tam. kjer m.-rejo. nfklasificirane moči. ker lahko delajo napol zastonj. Kvalificirani naj žive od božje be* sede. 3. ker nastavljajo upokojence, ki bi v m i u lahko dokaj dobro Živeli Za druge pa ne ostane nič. Dosti se da še o tem pisati in v dokaz, navesti dokaj primerov, toda za sedaj naj bo dovolj, če bo kaj zaleglo, zaleže lahko tudi to. Kje so zakoni za zaščito poklicev? Do sedaj jih še ni. čeprav se je govorilo o tem. Lahko torej rečemo, da ni pravice. Eden v imenu mnogih. * Enemu v imenu mnogih moramo pove* dati, da se je nepremišljeno in brez prave* ga povoda obregnil ob uredništvo. Mi smo zadnjič pripomnili, da so pri nas gospodarske razmere sicer težke, da pa navzlic temu lahko dobi službo vsak, kdor je količkaj sposoben ter pripravljen delati vestno in marljivo. Eden v imenu mnogih je pa men* da nalašč prezrl ta drugi pogoj, ki je zelo važen in katerega mnogi ne izpolnijo. Go« vorili smo o službah in imeli v mislih du* ševno delo, eden v imenu mnogih je pa oči* vidno ročni delavec. Tu je pa velika raz* lika. Op ured. Grdo spodtikanje V nekem slovenskem, odnosno jugoslovanskem dnevniku sem v soboto čital kratek, toda skrajno zloben dopis iz Kresnic. Zanimal me je zgolj zato, ker poznam nekoliko tamošnje razmere. Dopisnik pravi, da bodo v Kresnicah zidali novo šolo, na to pa navezuje, da imajo v vasi Jevnici moderno novo šolsko poslopje, kamor >se je vgnezdil neki strojevodja s svojo ženo učiteljico. Ce bi bili občani vedelic — pravi dopisnik, — >da bodo zidali za železniškega nižjega uslužbenca, ne pa za učitelja, bi se bili premislili zidati tako stavbo.< Jevniška šola je res lepa. Posebno, odkar se ustavljajo vlaki na novo pridobljeni postaji Jevnici, jo vsak potnik z dopadanjem opazuje. Ampak, veste, komu pripada glavna zasluga, da je bila zgrajena ta moderna šola in da je Jevnica dobila postajališče? Nikomur drugemu, kakor sila podjetni tamošnji učiteljici, ki je s tako energijo, kakor je Še pri moških redka, dosegla vse, da se nekdaj nepoznana, zakotna Javnica lahko postavlja pred svetom. Pa ti pride zahrbten dopisun in nečastno napade učiteljico m poštenega moža. s katerim se je poročila. Stvar močno smrdi po denuncijaciji. V ostalem: nič čudnega. Kdor pri nas d^la, mora biti pripravljen tudi na to. Kavalirji so pii nas redke zveri. Profesorji in njihovi otroci na istem zavodu V razmišljanje profesorskemu društvu. Po uradniškem zakonu je strogo prepovedano, da bi smel imeti šef med podrejenim uradništvom uradnike iz svojega sorodstva. Kako zelo pravilna je ta odredba, o tem je vsakršen dvom izključen. Žal, pa se do danes še ni nikjer razpravljalo o podobnem vprašanju, koliko neizmernih težkoč dela marsikomu poučevanje otrok njegovih kolegov z istega zaveda. Res je mnogo treznih pedagogov, ki sami najodločnejše zahtevajo od svojih kolegov, naj jim ne prikrivajo in ne prizanašajo nobenih slabih poročil o njihovih otrokih. Tudi niso redki, ki zahtevajo za svoje otroke strožje mere nego za druge. Je pa tu in tam tudi marsikak čisto nezavedno slep zaljubljenec v svoje otroke, absolutno nedostopen za vsakršno še tako pravilno opozorilo glede njegovih otrok. V takem primeru grozita poučeval-cu neizbežni skali pogube: Ali daj obo-ževanemu otroku brezpogojno »odlično« in uniči ves svoj ugled pred natančno vestjo mladine in ji vzemi zadnjo vero v pravico — aLi pa ocenjuj »ljubljenca«: po enakem merilu za vse in si nakoplji s tem neprilike slepo zaljubljenih staršev. Eno zlo je v takem primeru neizbežno, ker so slepo ljubljeni otroci v 99°o izraziti slabiči! Kdor bi trdil, da je nemogoče, je slep, kakor so slepi roditelji z opičjo ljubeznijo do svojih otrok. Taka slepota more in mora roditi med kolegi neizbežno zlo, kateremu se žrtev, »brezobzirni« pedagog, ne more postavno braniti. Zato bi bilo umestno, da bi vsak profesor pošiljal svoje otroke na drug zavod. Kjer je v istem kraju več enakih zavodov, delajo tako nekateri že iz lastnih nagibov, drugi pa jih imajo na istem zavodu zato, da jih lažje in strožje nadzirajo. Ali, če je vmes le en slabič, zaljubljenec v svo.v otroke, pokvari vse javno mnenje o pravičnosti pedagogov, čeprav vrše svoje dolžnosti vestno. — V kra-jih z enim zavodom naj bi pošiljali profesorji svoje otroke v drug kraj, ali pa se izselili tja, kjer je več zavodov, če bi ne mogli zmagovati stroškov; to bi bilo zlasti v primeru večjega števila otrok. Najmanj pa naj bi bilo vsakemu predmetnemu učitelju na svobodno izbero, da odkloni poučevanje otrok svojih tovarišev z istega zavoda, ne da bi mu bilo treba navajata vzrokov. Razume se, da bi bilo še bolj potrebno prepovedati poučevaaie direktorjevih otrok na istem zavodu, ki mu načeluje on. To bi moralo biti sploh absolutno nedopustna Najsi je direktor še tak* pravice* i* stroy dc svo jih otrok, je to potrebno že iz prncipa ki ga ima v mislih zgoraj navedeni zakon glede sorodstva med šefom in uradništvom. Eno kakor drugo bo odpravilo v javnosti neznosne predsodke. N. pr. za en sam slab odgovor direktorjevega otroka ve vsa javnost, a o devet in devetdeseta, pozitivnih odgovorih noče vedeti nič. Vero v pravico pedagogov je treba očuvati pred vsem predsodkov! Ivan Kolar. Šišenski tramvaj in občinstvo 15 let že čakamo prebivalci Šiške na cestno železnico. Že leta 1915 bi se hila mo« rala začeti graditi. Zadme dneve pa vendar gledamo uresničenje obljub mestne občine. Ponagajati je nam hotel malo še predsed* nik društva hišnih posestnikov g. Frelih s svojo pritožbo pri banski upravi, pa mu ni »ratalo«. G. predsednik Frelih ie gotovo po* /abil, da so tudi hišni posestniki Šiške čla* ni njegovega društva, in da bodo z napeljavo električne železnice njihove hiše na vredno« sti le pridobile, sicer si res ne moremo toi* mačiti te njegove nagajivosti. Nekaj pa je, s čemur se Šišenčani pri cestni železnici ne strinjajo, namreč razde* litev postajališč, kakor jo je objavil sobotni »Slov. Narod«. Po tej objavi bi bilo 1. postajališče pred pošto, 2. pred Figovcera, 3. na koncu Gosposvetske ceste pred pre* lazom čez železnico, 4. takoj po prehodu čez drž. železnico pred sejmskim prostorom. 5. pri pivovarni Union, 6. pri h. št. 71 na Celovški cesti in 7. kot zadnje postajališče za Sp. Šiško pa pri št. 40. Pri zadnjih dveh postajališčih mora biti očividna pomota, ker si ne moremo misliti, da bi od pivovarne Lnion, pa do šišenskega trga ne bilo nobe; nega postajališča. Št. 71 je namreč malo pred šišenskim zelenjadnim trgom. Pa tudi, če ste v »Narodovem« poročilu št. 71 in 49 zamenjani, nista ta prostora za postajališče prikladna: prvič, bi ležali obe ti postajali* šči na najožjem prostoru ceste, drugič pa daleč od križišč ulic. Ker je električna železnica namenjena občinstvu in ne samo sprevodnikom, ker se mora železnica nadalje po možnosti tudi rentirati, se morajo postajališča določiti na prostorih, kjer je največji dotok občinstva, to je pa ravno ob križiščih ulic. Če so od Figovca do pivovarne Union kar štiri po* staje, ni nobenega povoda, da bi ne bila 6. postaja že pri gostilni Keršič, kjer se pri* eenja Frankopanska ulica, ki veže s Celov* ško cesto sporedno in živahno obljudeno Kolodvorsko ulico. 7. postajališče naj bo pred staro cerkvijo, 'kjer se stekajo Jeme* jeva cesta, ki tudi veže Kolodvorsko ulico, Vodnikova ulica in pot na Belleue. 8. postajališče pa se mora na vsak način napraviti pri občinski hiši nasproti slašČi* čarnc Vilar. Tam se stekajo Gasilska cesta, ki pelje proti šoli, Tržna cesta, ki vodi mi* mo štepica na Vodnikovo cesto in Aljaže* va cesto, ki bo, ko bo vsa obzidana, ena najdaljših cest v Šiški in bo dovajala na Celovško cesto največ občinstva. Čc bi pa postajališče pred občinsko hišo iz kakr* šnegakoli razloga ne moglo biti, naj se po* makne proti gostilni »Zvezda«, kjer je vse* kakor bolj prikladen prostor na vse strani, kakor pa pred hišo št. 71. Nikar se naj ne stavi postajališč med križišča ulic, da bi moralo občinstvo od glavnih križišč, kjer so trgovine itd., tekati nazaj ali naprej do postajališča. Naj se pomisli, da vožnja po cestni železnici ne bo zastonj, da bo tudi dražja, kakor sedaj po avtobusih, nai se torej nudi občinstvu po možnosti tudi čim* več ugodnosti. ŠišenČan. Zelotizem brez primere 2e neštetokrat je imel vsak, kdor ima priliko za prebiranje stalne >Slovenčeve-: rubrike >Kaj pravite?c povod za posmeh neverjetni naivnosti, ki jo izžareva večina člankov. V soboto. 13. t. m. pa je >Slovenecc v isti rubriki iz preprosti naivnosti nenadoma prijadral v pravcato nesramnost. Član kar, po vsej priliki pedagog - profesor, se je obregnil ob >neko predstavo v nekem ljubljanskem bioskopu, kjer se že nekaj dni na oduren način sramoti profesorski stanr. Očitno in brez vsakega dvoma je, da je mišljena tonfilmska predstava >Sinji angele, ki jo je te dni predvajal Kino Matica. Kdor si ie ogledal ta prekrasni filmski umotvor, kjer ni niti senčice rsramotitve profesorskega stanu c, bo v dotičnem >Slo-venčevemc članku videl le klasičen vzgled neverjetnega zelotizma. ki na žalost še "danes, v 20. stoletju, ko se civilizacija že bliža zenitu svojega razvoja, ne obvladuje samo širokih, versko sfanatiziranih mas. marveč" tudi inteligenčne sloje. Skladam se s piscem v konstataciji, da je današnje dijaštvo mnogo bolj demoralizirano kot pred vojno, tudi jaz sem se nedavno zgražal nad nesramnostjo, ki so si jo dijaki dovolili z nekim mojim stanovskim kolegom, ko so v časopisju mistificirali njegovo poroko, vendar pa sem zastran faktorjev, ki na tak način demorali-zirajo mladino povsem drugega mnenja. Ni kriv temu kino, ne iščite vzroka drugod! Pisec naj ve, da je streljal slepo, saj je filmu nehote napravil prav ceneno reklamo, ve pa naj, da odkrito obžalujem, da se ji taka zelotska obsodba povsem nedolžne predstave pojavila prav iz naših vrst. Tudi profesor. 53 SLOVENSKI NAROD«, đne 1«. septembra 1990 Stev. 2<0 & K. GL Brown: o Vitez enega dne Roman — Koča je last poštarja v Vvell-bridge in prepričan sem, da mu je čisto \eeno, kdo stanuje v nji. Glavno je, da dobi svoj denar — dve guineji na teden. On ve, d.< se selim drugam. Sicer se pa danes itak ustavim v Vvell-bridge, pa mu povem, da ste prevzeli kočo vi. Izgledate pošteno; sicer pa v vsej koči ni ničesar, kar bi bilo vredno nad osem penci. — Dobro, — je prikimal Peter. — iPišem se .Cardinal, mimogrede rečeno. — Jaz pa Gibbs, — se je predstavil uglajeni gospod. — No, a zdaj lahko pogledate v kočo. Koča, ki ie tako hitro zamenjala najemnika, je spadala med one cenene, škatlicam podobne konstrukcije, katero bi znal sestaviti vsak otrok povprečne inteligence, Če bi mu papa malo pomagal. Stala je blizu morja in spredaj je bila okrašena z nekakšno zveri-ženo verando, na steno katere je bil naslonjen velik, rdeč motocikel. Z verande se je prišlo v sobico, iz katere so vodila vrata v tesno spalnico z eno posteljo. Tu je bila tudi nekakšna omarica v steni z umivalnikom, pečica na petrolej in predalček za meso. Da bi ne Mo nesporazuma, je Gibbs takoj povedal., da je to kuhinja. Pohištvo, ki ga je bilo ravno prav, je bilo vse pleteno iz bičevja, razen postelje, ki je bHa železna in vsa razmajana. Kot dokaz poštarjevegT zmisla za umetnost je visel v sobici lesorez »Prebujenje duše«, v kuhinji koledar iz leta 1916, katerega je bil pustil v koči neki branjevec, v spalnici pa napis v hrastovem okviru: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« Z muhami je bila vsa koča bogato založena. Skratka, to je bila tipično opremljena koča, ne slabša in ne boljša od drugih. — Nekam zapuščeno je tole, — je dejal Gibbs. ko si je ogledal vsak kot, — toda vam bo morda baš to ugajalo. Vse koče tu naokrog so zdaj prazne. Lastniki so večinoma iz drugih krajev. Tu je seznam posode, rjuh in druge take ropotije. Bojim se, da tu ne bo ničesar, kar bi vam prišlo prav, če ste lačni in žejni, dobite pa vse v vasi ali pa se odpeljete z avtobusom v \Vellbridge. — Hvala lepa, — je dejal Peter. — Kako je pa z najemnino — naj jo plačam vam ali poštarju? . _ _ Meni, če hočete. Plačal sem mu vnaprej. — Ko je bilo tudi to opravljeno, je Gibbs pripomnil: To bi bilo torej vse. Zdaj pa moram na pot. Svoje stvari sem prenesel že zjutraj tako. da se lahko takoj vselite. Tu je ključ — drugega ima poštar. Zbogom. Prijazno je pokimal. vzel klobuk in se obrnil. Kmalu je drvel na motociklu čez pašnike. Peter je opazoval svojega novega znanca, dokler mu ni izginil iz- pred oči. potem se je pa vrnil v sobico in se nekaj časa oziral po nji z običajnim ponosom človeka, ki še nikoli ni imel svoje, niti najete hiše, pa naj bo že kakršnakoli. Potem je zadovoljno pokimal z glavo, potegnil iz žepa cigareto in iskal po žepih vžigalice. Ni jih našel in zato se je instiktivno obrnil k polici. Toda na polici sta bili samo dve kričeči žolti vazi, medeninast pepelnik z reklamo za sodavico in v vrečico zvit košček papirja. Peter je avtomatično iztegnil roko in segel po njem. Videl je, da je bil papir najbrž iztrgan iz notesa in da je na njem narisan načrt nekakšne hiše. O tem so pričale razne opombe, kakor »soba«, »kuhinja«, »galerija« in »veža«. Ničesar pa ni bilo, kar bi kazalo na lastnika dokumentov niti na kaj se načrt nanaša. — To bo najbrž Gibbsovo, — je pomislil Peter. — Morda je mož trgovec z nepremičninami — po obrazu sodeč bi dejal, da zna pregovarjati ljudi ... No, zdaj moram poskrbeti, da dobim vžigalice in jesti. Vtaknil je listek v žep in stopil k vratom. Ko se je ustavil na verandi, da bi zaklenil vrata za seboj, je opazil, da ima koča napis, kakor ga imajo vse koče. Na črni deščici nad vrati je bilo z lepimi belimi črkami napisano: »Majhna, toda naša« V trenutkih, ko sovraži človek samega sebe — a take trenutke imajo v življenju tudi najbolj domišljavi ljudje — je najboljša tolažba zavest, da ha tem nepopolnem svetu ni nič popolnega. Na vsaki roži so trni, vsakega dohodka se drži davek, vsaka koča ima svoj napis. Zdi se, da imajo koče in vile nekam posebno nesrečen vpliv na okus svojih lastnikov, kajti tudi ljudje, ki bi raje umrli nego da bi nazvali svojo hišo v mestu »majhna, toda naša«, nazivajo tako mirne duše svoja letna bivališča. Strokovnjaki trdijo, da je pri nas teh »majhnih, toda naših« eksemplariev 15.749. Izkušeni najemnik je že vajen sprejemati ta žalostni pojav kot neizogibno zlo počitnic. Toda Peter še nikoli ni najemal nobene koče in zato ni čuda, da je bil prvi hip malo presenečen. — Brrr! — je zamrmral sam pri sebi. Potem je pa obrnil temu strašilu hrbet in se napotil urno proti vasi. Sandhaven, ki je po srečnem naključju ušel poželjivemu očesu stavbnih verižnikov, je zdaj približno tak. kakršen je bil včasih, ko je bila bitka pri Hastingsu aktualna novica. Na hrib do vasi. oddaljene od morja dobro miljo, kakor se je Peter v svoje ogorčenje prepričal, vodi strma, ozka in razruvana kolovozna pot, polna debelega kamenja. Vsa vas šteje šest hiš, če ne računamo trgovine. Cerkve vas nima, zato pa ima krčmo. Vaščani si služijo pičlo vsakdanji kruh s tem, da si vzajemno pero perilo in pospravljajo koče na obali. Gibbs je dejal, da dobi Peter v vaški trgovini vse, kar bo rabil. Toda Gibbs ni vedel, kaj Petru tekne. Poleg osemdesetletne. hrome branjevke je bilo tu vse, samo tega ne. kar bi navadnemu človeku dišalo. In tako se je zgodilo, da je odnašal Peter čez pol ure vrečico živil, odlikujočih se bolj po originalnosti nego po redilnosti. Vrečica sicer ni bila velika, vendar pa dovolj težka, a zvožena pot s hriba je bila zelo naporna In tako si je Peter globoko oddahnil, ko se je končno ustavil na trati pred zalivom. — Fuj! — je zagodrnjal glasno. — Ce je tole preprosto življenje, naj ga ... j Nenadoma je utihnil in se zagledal pred ! se. Kakšnih stopetdeset metrov pred i njim je stala »majhna, toda naša«, na I verandi te razkošne primorske rezidence je pa stal pripognjen pri vratih neznanec. Vzravnal se je baš. ko ga ie dosegel presenečeni Petrov pogled. Počasi je krenil okrog koče in pri vsakem oknu se je ustavil. Ni bilo dvoma, da bi rad prišel v kočo. Ljubica z otrokom ali žen Pred pariško poroto se bo vršHa te dni zanimiva razprava Pariška porota se je pečala te dni s tragedijo ljubosumnosti v kateri igra glavno vlogo lepa ladv Oven, ki je izvršila atentat na ženo nekega pariškega zdravnika. Lady Oven je bila zdravnikova ljubica. Zdravnikova žena je vedela za moževo ljubavno razmerje in je hudo trpela. Končno je zdravnik prekinil svoje razmerje z Ovenovo. ko ji je bil do zadnjega franka izplačal vse, kar mu je bila bogata vdova posodila za ureditev klinike. Lepa vdova pa ni hotela pustiti ljub-čka nazaj k ženi. Nekega dne je prispela k njemu na dom, da bi ga pregovorila, naj se vrne k nji. Ker pa zdravnika ni bilo doma, jo je sprejela njegova žena. Komaj je lepa vdova stopila v salon, je potegnila izza nedrija revolver in začela streljati v zdravnikovo ženo. Vsa okrvavljena se je zgrudila zdravnikova žena na tla. napadalko so pa aretirali in odvedli v zapor. Zdravnikova žena k sreči ni bila smrtno ranjena. Zdaj je že zdrava. Na-padalka pa sedi v zaporu in čaka, da jo zadene zaslužena kazen. To bi še ne bilo tako hudo. da ni noseča. In na nosečnost se najbolj sklicuje v svoji obrambi. Trdi namreč, da je bila nosečnost kriva, da je šla v svoji ljubosumnosti tako daleč, da je zdravnikovo ženo napadla z namenom ustreliti jo. Pravi tudi, da je ravnala v trenutni duševni zmedenosti. Francoska porota ima z nosečimi ob-toženkami usmiljenje. Vse bi bilo odvisno od tega. če bi zdravnikova žena zahtevala, da moževo ljubico kaznujejo. Zdravnikova žena je dolgo razmišljala, kaj storiti, končno se je pa odločila za izhod iz kočljivega položaja tako. da bo kaznovan tudi nezvesti mož. Prepustila je namreč njemu na prosto voljo odločitev, da doleti ladv Ovenovo zaslužena kazen ali pa da se ji vse odpusti. Zdravnik je zdaj v škripcih. V trenutku, ko je viselo življenje njegove žene na niti. ji je prisegal, da bo napadal-ka kaznovana. Zdaj, ko je žena brez težjih posledic okrevala, mu je pa strašna misel, da bi pognal mater njegovega otroka v ječo. Ce bi pa ne izpolnil obljube, bi utegnila žena misliti, da si je želel njene smrti. V tem težkem duševnem boju mu pomagajo prijatelji, ki prigovarjajo njegovi ženi, naj svoji rivalinji odpusti. Toda vse prigovarjanje je zaman, žena vztraja na tem. da mora odločiti mož. Morda se ji bo do obravnave srce omehčalo, upanja pa ni mnogo. Besneči norec V vasi Nagy Szalonta je pobesnel v četrtek 24 letni kmečki sin Jožef Albert. Najprej je napadel svojo mater in ko ga je oče pahnil od nje, je navalil nanj. Mati se je zatekla ta čas v stajo, besneči sin je pa treščil ta čas očeta ob tla in začel iskati njo. Ker je ni mogel najti, se je vrnil v izbo in ubil na tleh ležečega očeta s sekiro. Njegova sestra je hitela na pomoč k sosedu, kjer je pa našla doma samo ženo. Albert je hitel za sestro in ker ni mogel najti žensk, ki sta se bili skrili na podstrešju, je razbil s sekiro vrata in okna. Potem je stekel k sosedu in zažgal štiri kopice slame. Od tod se je vrnil v hišo, kjer je bila skrita njegova sestra. Tu je s sekiro ubil deklico, ki je slučajno prihitela iz hiše. Končno je prišlo iz sosedne vasi 10 kmetov, katere je pa Albert s sekiro pognal v beg. podil jih je do železniškega nasipa, kjer so se končno toliko oju-načili, da so ga obkolili in začeli obmetavati s kamenjem. Zadelo ga je več kamnov tako, da se je končno onesve- ščen zgrudil. Kmetje so ga zvezali in izročili orožnikom. Albertov oče in sosedova deklica sta bila takoj mrtva. Albertova mati se bori s smrtjo, on sam je pa težko ranjen. Zakon na poskušnjo Moderne žene ne bodo navdušene za priznanje neke Angležinje, poročene s Perzijcem. V nekem angleškem listu je namreč izšel njen članek, v katerem pravi, da je trdno prepričana, da je ženska emancipacija ženam samim v škodo. Prizadevanje žensk pridobiti si popolno enakopravnost z moškimi, vodi v nezadovoljstvo in nesrečo. Zavesa, ki loči ženo v haremu od zunanjega sveta, predstavlja v resnici vrata k zadovoljstvu in sreči. Brutalni možje so tudi v Perziji pogosti, kakor so po vsem svetu. Če ima dekle srečo, lahko dobi dobrega moža. čeprav si pogledata iz oči v oči šele na dan poroke. V Perziji so ženske modernejše, nego se splošno misli. Zakon na poskušnjo je pri njih že davno v veljavi. Poskušnja lahko traja samo nekaj dni ali pa tudi vse življenje Ce je moškemu dekle všeč, jo vzame z£ ženo. če pa ne. ostane pač njegova pri-ležnica. Glasbeniki v anekdotah Gustav Mahler je bil znan po tem. da ni nikoli zapustil odra med skušnjo niti na minuto. Lahko si torej mislimo presenečenje, ko ie nekoč v bivši dunajski dvorni operi izročil vodstvo skušnje prvemu kapelniku, češ. da mora nekam za celo uro. Kaj takega se z .Wahlerjem še nikoli ni bilo pripetilo. Čez dobro uro se je vrnil in prevzel vodstvo skušnje. Po skušnji ga je pa neki ne ve c vprašal, kje je bil. Mahler je odgovoril: /!enil sem se. Fumvangler je dirigiral Tannhauser-ia. Partiio Wolframa je pel m1 ■ I pevec katerega še ni nihče poznal. Ko je bila opera končana, je vprašal dirigenta, kako mu ie njegovo petje ugajalo. Furt-\v:ing!er ga je prijazno pogledal in odgovoril: »Kolikor sem informiran, je Šl • o vašem nastopu po gledališču pohvala v en glas.« Zares?, — se je razveselil baritonist. »Da.« — je nadaljeval dirigent, »sam sem v gledališču govoril z gospodom, ki je vas pohvalil. Joachim Brahms je bil včasih zelo siten. Kadar je bil slabe volje, je delal strupene dovtipe in pogosto je raztrgal celo svoje najboljše prijatelje. Nekega večera, ko je bil baš slabe volje in se je poslavljal od družbe, ie dejal: »Ce danes nisem koga v raztresenosti raz-žalil, naj mi oprosti. Mahler je bil velik sladkosnednež in rad je govoril o kuharski umetnosti. Nekoč sta sedela s Straussom v restavraciji, kjer so se zbirali tudi igralci, ki so sodelovali v novi Straussovi operi. Skladatelja sta se tako glasno zabavala, da so vsi utihnili misleč, da govorita o zelo važni zadevi, nanašajoči se na novo opero. Kar se je začul v splošni tišini Mahlerjev glas: »Da. dragi moj. če ne vzamete h golažu toliko čebule, kakor mesa, ni gulaž za nič.« Najboljše, najtrajnejse. zato t-3 najceneisel Dobra glava. »France, da no nekoliko paziti. Opeko si mi zadegal na glavo in pri tem sem se v jezik ugriznil!« Danes premiera! Ob 4., li 8., in % 10.! Vesela komedija zabave in smeha Ura slabosti V glavnih vlogah govore in poj o Lune Englisch — Huszar Puffy — ter Paul Morgan in Szoke Szakall, znana iz nepozabnega filma ,Dvoje srce v 3U taktu' Predprodaja vstopnic od 11.—% 12. ure Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 n R" nove vrste lovske patrone, napolnjene z nemškim Hasloch brezdimnim smodnikom in »GECO« patrone z nemškim 2>Rothweil-skim« smodnikom — ima vedno v zalogi puškama F. K. KAISER, Ljubljana Sprejemajo se tudi vsa mehanična dela v popravilo. Opeko in strešnike vseh. vrst za zidavo hiš, iz znanih Karlov-mirih opekarn »ILOVACc, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo »EKONOM«, generalno zastopstvo za Dravsko banovino, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 7. bfnsšit hlapovi Zajamčeno čisto volnene moške in damske blagovc zadnjih novosti za jesensko in zimsko sezijo razpošilja starorenomirana zaloga tvornice sukna sn:<>i:ii - DIHOF. BRNO Falackeho tr. 12, Češkoslovaška. Največja izbira. — Najnižje tvorniške cene. — Najso-lidnejša izvršitev vseh naročil. — Na zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto. III Nr. 13.008/1.—1930. RAZGLAS Kraljeva banska uprava dravske banovine otvori 3. novembra 1930 v Mariboru enoletno nižjo gozdarsko solo« Na ta zavod se sprejme do 20 gojencev (internistov). V prvi vrsti se bodo v ta učni zavod sprejemali sinovi malih in srednjih gozdnih posestnikov, ki ostanejo na gozdarskem posestvu kot bodoči gospodarji. Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, od 16 do 24 let stari. Vsi gojenci bodo stanovali in se prehranjevali v internatu. Svojeročno spisano prošnjo, opremljeno s kolkom za 5.— Din, je vložiti do 15. oktobra 1930 in nasloviti na šumarski oddelek kraljevske banske upravi v Ljubljani (za ravnateljstvo mariborske nižje gozdarske šole). Prošnji je priložiti: Krstni list, domovnico, zadnje šolsko izpričevalo, nravstveno izpričevalo in obvezo staršev, da bodo krili stroške v internatu. Podrobnejša pojasnila daje: Gozdarski odsek kraljevske banske uprave v Ljubljani Ljubljana, 11. septembra 1930. 99 OLLA GUM Antiseptično prepariran Čuvajte svoje največje blajo — ZDRAVJE dokazano nedosegljiva! Knjigarna ti da pri nakupu šolskih knjig brezplačno lepo knjigo po izbiri Vsaka beseda 5u par. Plača sc lahko čudi v eruimkan. Za odgovor znamko f - Na vprašanja brez znamka nc > ■ ■ * odgovarjamo Najmanjši ogla* IHn S-—* - 1— Želodčno tinkturo preizkušeno, proti zaprtju in dru-2im težkočam želodca priporoča dr. G. Piccoli. lekarnar v Liub-Idani. 5S' f ČEVLJAR. POMOČNIKA zmožnega za ročno šivano in zbito delo, sprejmem. — Prednost i majo le dobro izurjeni. Hrana in stanovanje v hiši, delo stalno. Nastop službe lahko takoj. Andrej Gradišar, Križe na Gorenjskem. 2441 TRGOVSKI LOKAL v bližini glavne pošte ozir. ^Fi-govca« dobro plačam. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Lokai 2443«. VRTNARIJA Kiepach, Križevci prodaja: Viola tricolor maxima trimardean (maćuhice) po 0.75 para. Myo-sotis nana temnoplava, veliko-2vetna (Vergismeinicht) rana po 0.50 para. Asparagus plu-mosus- 21etni po 8 Din, Asparagus sprengeri 2 letni po šest dinarjev, Chrvsantheme veliko-cvetne in drobnocvetne po 10 dinarjev. Thuya oxidentalis (Cvpressa), preko meter visoka po 30 Din, manjše od 10 dinarjev dalje. 2442 SPREJME SE UČENEC sa puškarsko obrt pri F. K. Kaiser, Ljubljana. 2444 FINO PORTUGALKO toči gostilna pri •> Dolenjcu« (preje pri Pavletu), Kapiteljska ulica 3, nasproti Alojzije-višča (čez Poljansko cesto). 2446 DVE PARCELI naprodaj skupno ali posamezno. Nahajajoče: zemlj. št. 329— 330 čez most, levo. Cesta IX, Alinee. — Informacije se dobe: Glinška ulica št. 11 ob Tržaški cesti pri Alojziju Alesovec. 2448 DIJAKINJO sprejme na stanovanje, event. z zajtrkom, mirna družina. — Naslov pove uprava >Slov. Naroda«. 2428 Vsa pleskarska in seboslikarska dela izvršuje točno, solidno m po »nkurenCnih cenah pod garancijo J. HLEBŠ družba z o. z. pleskarstvo in soboslikarstvci Ljubljana, Sv. Petra c 33. IfilaHutututni paph £<§ « Din 4*— Vtodaja uptava ,S£oveni>(iega Jlatoda, Urejuje Josip Zupane«. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezereek. — Za upravo to toseratnl del Usta: Oton Christof. — Vsi t LJubljani.