Glasile Jugoslovanskega obrtništva Dravske banovine
Lastnik Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" Uprava : Ljubljana, Cesta 29./X. št. 19 (Marn Josip). Naročnina znaša: za celo leto .... 30'—Din
za pol leta............15'— „
posamezna številka . .	1'50 „
V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh!
Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto V.
Liubljana, dne 13. marca 1936.
Štev. 3
Povodom svobodnih volitev v obrtniške zbornice
Novi obrtni zakon iz 1. 1931. je v marsikaterem pogledu postavil žal samo v poedinih pokrajinah naše države obrtniško organizatorno in gospodarsko delavnost na novo, zdravo in neodvisno podlago s tem, da je ustregel obrtniški svobodni volji ter dal možnost osamosvojitve obrtniškega stanu v svojih posebnih gospodarskih zbornicah. Ustanovljene so bile tedaj samostojne obrtniške zbornice v Zagrebu, Sarajevu, Splitu, Banjaluki, Osijeku, med tem ko se je skopljanska odločila izpod beograjskega delokroga ter se osamosvojila v samostojno. V Ljubljani ter v Novem Sadu se to seveda žal ni zgodilo vsled posebnih interesov in vplivov zainteresiranih krogov, ki hočejo obdržati pod vsakim pogojem in za vsako ceno obrtnika pod svojim vplivom. Čudna tragika današnjih že popolnoma zmešanih razmer je hotela, da so s tem baš obrtniki v najbolj kulturnih predelih naše države dobili po zaslugi takozvanih „obrtniških nadvoditeljev14 izpričevalo o svoji popolni nekulturnosti in nezrelosti ,s tem, da so ostali pod varuštvom industrije in trgovine v okrilju skupnih zbornic.
Po preureditvi večine naših gospodarskih zbornic v tej smeri, da so se obrtniki povečini osamosvojili, pa je bilo treba delo teh vrhovnih obrtnih institucij postaviti na samostojne, trdne in zdrave noge, kar je zahtevalo gotovo mnogo stvarnega in požrtvovalnega dela obrtniških delavcev in strokovnjakov in tako se je moglo šele pred kratkim stopiti pred obrtniško javnost s svobodnim apelom.
Časopisje je poročalo že precej časa o pripravah za volitve v samostojne obrtne zbornice v Beogradu, Zagrebu, Skop-Iju, Splitu in Sarajevu. Te volitve, pri katerih je brez izjeme triumfirala svobodna in neodvisna volja obrtništva, so po večini vse za nami. Obrtniške zbornice v Skoplju, Sarajevu in Splitu imajo svoje nove uprave, ki bodo po preizkušenih potih vodile naprej delo za dobrobit svojega stanu. V Beogradu bo v kratkem nastopila tudi nova, svobodno izvoljena uprava obrtniške zbornice svojo funkcijo.
Ni naša naloga in naš namen danes ob tej priliki objasnjevati ponovno pred našo obrtniško javnostjo vse prednosti in vse vrednote samostojne obrtniške zbornice. To vse smo že neštetokrat dokazovali in tudi dokazali, ker je stvar po svojem bistvu sama na sebi že najboljši dokaz za vse te naše trditve. Hoteli bi danes vsem onim, ki tega ne vedo ali pa iz gole zagrizenosti in trme nočejo vedeti, predložiti le vsa dovršeno sestavljena in obšir-na letna poročila obrtniških zbornic iz Beograda, Zagreba itd., pa bi se mogli vsi brez izjeme uveriti o veliki misiji, vrednosti ter naprednosti obrtniških zbornic
za naš obrtniški stan. Delo teh obrtniških zbornic za obrtnika in njegove interese je sploh pregreha primerjati n. pr. z delom ljubljanske zbornice za T. O. I. za obrtnika,, ker delo zadnje v primeri s prvimi primerjave sploh ne prenese. Stvarni in pa še bolj moralni efekt dela samostojnih obrtniških zbornic za naš obrtniški stan je v tej luči neprecenljiv in lahko rečemo, da prednjači visoko nad delom gospodarskih zbornic ostalih stanov.
Samostojne obrtne zbornice so izvršile svoj apel na svobodno obrtništvo! Kdaj bodo izvršile svoj apel na obrtništvo še preostale maloštevilne skupne zbornice v državi — kdaj bo ta apel izvršila ljubljanska zbornica za T. O. L? Ali ji to do-
Vse organizatorično delo izvira in se ie pričelo polagoma prenašati tudi na druge stanove iz delavskih vrst. Res je, da so obstojala v polpretekli dobi že tako zvana obrtniška združenja, ki so se imenovala cehi, katerih dolžnost je bila, da so delno regulirali medsebojno znosno občevanje ter urejali družabnost, razdelitev dela, določitev cen, imeli so značaj utrjevanja verskih čustev, niso pa bili cehi bojne oziroma borbene organizacije, kakor tudi današnja združenja niso.
Veliki idealist Marx je šele dal pobudo delavstvu in začrtal mnoge cilje za boljšo bodočnost. Toda drugi veliki idealist, t. j. bil Lasale, je izjavil, da mora biti proti strupu — protistrup, t. j. da se mora zbirati kapital iz vrst idealistov, ki naj omogoči boj kapitalizmu. Kajti brez kapitala se proti kapitalizmu ne da nastopiti. Radi tega je ta ustanovil velike centralizirane organizacije ter imel namen zbrati v te ne samo delavce ene države, temveč je hotel združiti delavce vsega sveta ter jih usposobiti, da z vzajemno pomočjo in velikimi sredstvi, t. j, kapitalom, ki ga zbere delavstvo, priskočiti na pomoč onim, ki so zapleteni v borbo.
Da sijajna zamisel te velike ideje ne napreduje v prid delavskemu razredu, tako kot bi bilo želeti, je največja ovira k temu človeški egoizem, ki zapelje često še tako idealnega človeka, ko se znajde na vrhuncu pri krmilu, da zapusti polje svojih idealnih principov ter postane sebičnež, ki iz koristolovstva zlorablja vse še tako idealne pozicije ter postane nečestokrat izdajalec svojih organizacijskih tovarišev in interesov, ker skrito ali neprikrito dela proti svojim tovarišem in principom. Tako početje je dalo tudi povod delavskemu razredu, da je nastalo več vrst organizacij, ki so vse celo ena drugo pobijale pri najidealnejših nastopih za skupni dobrobit delavstva. Mnogi izmed nas, ko smo bili še v delavskemu staležu, se je priključil tem dobro mislečim idejam z najboljšim namenom pomagati sebi in svojim tovarišem. Doživeli pa smo nešteto razočaranj in to baš radi že omenjenega človeškega egoizma, ki preti uničiti vsak idealizem. Vendar pa moramo priznati, da je organizatorična ideja delavstvu vseeno mnogo koristila, radi tega, ker je delavski stan dosegel v raznih državah pa tudi pri nas kopico različne zaščitne zakonodaje, ki se jasno odraža v veljavni zakonodaji, Ce vzamemo v roke naš novi obrtni zakon, vidimo povsod koliko jasnih določb obrtnega zakona govori in daje delavstvu zaščite, torej za zaščito delavstva ter v škodo podjetnika.
sedaj še ni bilo mogoče, saj vendar ni bila zaposlena s preureditvijo svoje institucije ter z delitvijo svojih poslov, kakor so to storile druge zbornice, ki pa so že pri vsem tem našle čas in možnost, da vse to izvrše?
Ali je vse to pripisati dejstvu, da skupna zbornica mnogo počasneje napreduje pri delu v svojem obrtniškem odseku kakor pa samostojne obrtniške zbornice, ali pa je podlaga tega zavlačevanja strah pred apelom na obrtništvo in pred njegovo svobodno voljo?
Mi svobodni obrtniki smo si o vsem tem na jasnem, zato pa zahtevamo, da se ta apel, — ker je od zadnjega preteklo že devet let — za nas čimprejc izvrši, saj zbornici za T. O. I. pri njeni „veliki prednosti44 pred samostojnimi obrtniškimi zbornicami se tega apela gotovo ne bo treba bati.
Ko obračamo strani obrtnega zakona in še nadalje prerešetavamo, vidimo da ta ne donaša nobenih zaščitnih odredb za izučenega rokodel-ca-mojstra, temveč odpira na široko vrata kapitalizma, ki se lahko nemoteno razvija, pri čemer pa se uničuje legalno in nekdaj tako cvetoče obrtništvo, ki se ga je do malega že proletariziralo. Obrtništvo se že danes na žalost nahaja v mnogo slabšem položaju, kakor delavski stan ter postaja položaj iz dneva v dan slabši. Preti nevarnost, da se rokodelska proizvodnja povsem industrijalizira ter da obrtnik tako postane hlapec kapitalizma in brezobzirno se razvijajoče industrije, v kolikor to že ni. Vsemu temu pa je mnogo krivo obrtništvo samo, ker se ni pravočasno zavedlo in spoznalo, kaj je moč organizacije, katero bi si moralo pravočasno »postaviti. Res je, da je imelo obrtništvo že nad 30 let upostavljena razna društva, ki pa so imela le značaj shajališč v družabne svrhe, pri tem ko niso bile to nikake borbene organizacije. Temu v dokaz je tudi dejstvo, da so razni dosedanji obrtniški voditelji imeli malo brige in skrbi ter se niso zmenili za želje, zahteve in potrebe svojega članstva v pravcu zakonite zaščite istega in izposlovanja dobrin, temveč so v največ primerih pod pritiskom raznih protežirancev kratkomalo spremenili načela, kar moramo smatrati predvsem iz koristolovstva, samo da so zasedli kaka mesta — korita ter celo vsiljevali povsem nasprotne ideje obrtništvu, kakor so jih celo sami svoječasno zagovarjali in propagirali.
Tudi med slovenskim obrtništvom imamo tak primer. Zbornični podpredsednik g. Rebek je prej zastopal načelo samostojne obrtne zbornice, a na lepem se je preorientiral ter zavzel načelo skupne zbornice ne da bi zato vprašal članstvo. O ozadju tega ni namen razpravljati, vendar pa mora biti vsakemu jasno, koliko se mora ljudem, ki stališča tako hitro spremene, zaupati, jasnost v stvari pa si more vsakdo sam ustvariti.
Ce se hoče obrtništvo rešiti iz neznosnega položaja, ni drugega izhoda kot ustanoviti si močno organizacijo, ki naj ima namen zbirati kapital za borbo proti kapitalu. Seveda bi bila v tem slučaju najboljša prostovoljna zbiralna akcija pod dobro in zanesljivo upravo. Zbirati bi bilo. treba sredstva, da se postavi obrtništvo v konkurenčni boj proti kapitalizmu. Postaviti bi si moralo lastne tovarne in jih strokovnjaško upravljati. To pa bi bilo mogoče, ker nam pregled cen sedanjih industrijskih izdelkov jasno kaže. da bi bilo obrtništvo na ta način konkurence tudi zmožno. Po-
Vprašanje obrtniške organizacije
Iz predavanja tov. I. Bizjaka iz Celja v Trbovljah, dne 5. januarja 1936
sebno pridejo tu v poštev ustanovitve tovarn za izdeilavo obrtništvu potrebnih surovin, kakor je naredila n. pr. tvrdka „Tivar“. Ta je najprej ustanovila tovarno za tkanine in šele potem iz njih pričela izdelovati oblačila. Tvrdka zasluži pri svojih proizvodih visoke %, to pa tem lažje, ker plačuje delavstvo sramotno nizko ter bi dejali, da proizvodnja skoraj ne pride v poštev. Delavstvo je plačano zelo minimalno ter se čuje, da je plačano od izdelka ene obleke 10 Din. Raznašajo se celo vesti, da še celo manj. Kakšne so točne cene in plače, nimamo točnih podatkov, vemo pa, da izrablja ta tvrdka sedanjo konjunkturo in tako nizko plačuje delavstvo, ker gre delati ta za vsako ceno. samo da ne propade na ulici. O škodljivosti tega za splošno gospodarstvo kakor tudi za državo samo je na dlani. Toda nihče se ne zmeni za take pojave. Opozorjena je bila Zbornica na ta dejstva ter je bilo celo sklenjeno, napraviti predstavko na ministra socialne politike, toda o kakem uspehu še nismo slišali. Ministrstvo za socialno politiko ima pravico predpisati minimalne mezde, toda če jih bo kdaj, to ne vemo. Prepričan sem, da ne more noben obrtnik in ni v stanu plačevati svojega osobja tako umazano nizko kakor kaže prednji primer. Ce da mojster svojemu vajencu ali pomočniku samo hrano, pa najsibo še tako primitivno, je že daleč prekoračil cene mezd omenjene tvrdke. Sličen pojav je pri tvrdki „Bata“ in pri neštetih drugih. Vse to donaša takim tvrdkam neizmerno visoke dobičke, tako da lahko preplavijo vse časopisje, revije, ter druge za reklamo razpoložljive prostore in tako rekoč z nedopustno reklamo premamijo kupujoče občinstvo ter ga privabijo v svoje na najboljših mestih obstoječe lokale. Pa tudi davčne ugodnosti uživajo take tvrdke ter se jim predpišejo minimalni davki, kar dokazujejo podatki tvrdke „Bata", pri čemer ie država neizmerno oškodovana. Dokazuje se s tem. da država pospešuje industrijalizacijo v škodo malega obrtnika, ki je s tem domala uničen. Ker ni pričakovati, da bi se tozadevno v državi razmere k.ai spremenile, ni druge pomoči, kot da obrtništvo poseže po samoobrambi, se organizira in vsestransko ter spontano zahteva svoje pravice. " Obrtništvo v naši državi je številno tako, da bi se ga ne moglo prezirati, če bi bilo še tako enotno. Storjen je prvi korak k organizaciji obrtništva na podlagi Društva jugoslovanskih obrtnikov, to radi tega, ker je izvedena organizacija po vsej Sloveniji ter društvo sodeluje z vsemi obrtniškimi organizacijami v državi. To je prvi korak k idejni enotnosti, ki je predpogoj za vse nadaljne. Borbena organizacija pa še dolgo ni, ker se ne zbira zadostno sredstev za borbo proti kapitalizmu. Prvo nalogo si je nadela ta organizacija s programom doseči uajpreje samostojno obrtniško zbornico. Kako velikega pomena je to za obrtništvo, dokazuje sledeče: Velike denarne vsote se zbirajo pri Zbornici na podlagi prisilne izterjave davčnih uprav. Ta sredstva niso tako malenkostna, kot nam jih skušajo natveziti interesenti od skupne zbornice ter smo prepričani, da znašajo v Sloveniji mnogo večje vsote, kakor pa se izkazuje. Tozadevnih točnih statistik se obrtništvu ne da na vpogled, kar naš sum tozadevno še potrjuje. Ce bi se s tem denarjem redno gospodarilo, bi se dalo za obrtništvo neizmerno mnogo storiti. Pospeševati bi se dalo tudi tovarne itd. Gotovo pa je, da se ne bi smeli tako visoki zneski izmetavati, kakor se izmetavajo pri današnji Zbornici, kjer požre glavne dohodke uprava. Obrtništvo ne rabi uradnikov, da bi jih plačevalo z ogromnimi tisočaki. Pač pa se da doseči s skromnejšimi dohodki zaposlitev vestnih uradnikov. Organizirati bi se dalo prejemanje državnih dobav za razne panoge obrtništva, z eno besedo, mnogo več bi se dalo storiti za obrtništvo. Vse je torej treba, da dosežemo samostojno obrtno zbornico. V tem vprašanju ne bi smelo biti nobenega obrtnika, ki bi se pustil mamiti od svojega nasprotnika. Šele ko bo dosežena samostojna obrtna zbornica, bo prva etapa naše borbe dovršena, nakar se šele prične drugo še ogromnejše, skoraj bi dejal reševalno delo za obrtništvo, katerega piotiir bo morala biti samostojna obrtna zbornica. Prvo, kar bi se moralo doseči, so za obrtništvo velevažne zaščitne odredbe. Tako bi se moralo on e mogoči ti, da bi se z izdelovanjem obrtniških izdelkov ne pečal nikdo drugi, kot izučen rokodelec. Danes se išče šušmarje v krogih izučenih rokodelcev, često pa se ne vidi ne izučenih šušmarjev-kapitalistov. Kaznivo bi moralo biti za rokodelca prodajati se kapitalistu. Vse to pa se more doseči le potom širokogrudne in pravične zakonodaje, ki j e ne bi smeli ustvarjati strankarji, temveč zgraditi bi morali zakonodajo
gospodarji, ki imajo voljo in tudi sposobnost dvigniti gospodarske razmere naroda in jih v prvi vrsti tudi meritorno obravnavati.
Na nas samih je tovariši obrtniki, če hočemo priti do veljave, zgradimo si močne borbene organizacije, ker le potom teh se bomo mogli uveljaviti obrtniki in uveljavili bomo svoje zahteve. Zabavljanje in kritiziranje pri gostilniških mizah ne bo nikogar rešilo. Gojiti moramo medsebojno zaupanje ter tovariško ljubezen eden do drugega, vsi pa skupno kot en mož se okleniti svoje prostovoljne organizacije DJO, ker le tako zamoremo iti v borbo za boljšo bodočnost in pričakovati tudi uspehov.
Poravnajte naročnino!
Vrtnarji in
V eni zadnijih številk „Obrtnika1* smo priobčili med uradnimi odloki in sporočili tudi odlok Ministrstva trgovine in industrije, ki pojasnjuje odnose cvetličarstva do obrti. Glede na ta uradni odlok so nastala razna komentiranja ter deloma razburjenja v vrstah vrtnarskih mojstrov, češ, da se omalovažuje njihovo obrt. Pripominjamo, da smo priobčili zgolj uraden odlok brez vsakega komentarja ter da se isti nanaša na odstavke v obrtnem zakonu, ki zadevo samo pojasnjuje.
Znana je borba vrtnarskih mojstrov, ki so se tovrstno prvi uspešno organizirali v svojem
Dopis
Bled. Na pustno nedeljo je priredila podružnica DJO v okrašenih prostorih Sokolskega doma običajno vsakoletno pustno prireditev. Pri dobri udeležbi obrtništva iti prijateljev obrtnega stanu je prireditev dosegla lep materijelni in moralni uspeh. Pri tej priliki se je v korist tiskovnega sklada za list „Obrtnik" vršila tudi volitev „Najlepšega dekleta obrtniškega večera", izvoljena je bila gdč. Marjanca Jegličeva iz Ljubljane, ki je prejela darilo — album „Naši kraji", kot druga pa je bila izvoljena gdč. Burja Pavla iz Bleda ter prejela darilo — lepo cvetlico-. Vsem, ki so k dobremu uspehu prireditve kakorkoli pripomogli najlepša hvala. — Podružnice DJO posnemajte primer blejske podružnice ter zbirajte prispevke za naše glasilo.
cvetličarji
prisilnem združenju v Sloveniji ter to združenje še danes obstoja. Vodstvo združenja se je že ob redakciji in ob izdaji -prvih osnutkov zakona o o-brtih zavzelo za to, da se uveljavi vrtnastvo, kakor ga opravljajo faktično naši vrtnarski obrtniki kot posebna obrt v novem obrtnem zakonu za vso državo, kakor je bila ta obrt -priznana po starem avstrijskem zakonu. Nebroj resolucij ter vlog je tozadevno poslalo združenje na vsa merodajna mesta, toda novi obrtni zakon ne vsebuje izrečno te stroke med naštetimi obrtnimi panogami. Borba vrtnarskih obrtnikov je šla dalje ter se je vod-
Škodljivost umesavanjai politike v obrtniške vrste
Ciz Obrtniškega Vjesnika, Zagreb)
Sedaj v času, ko se obrtništv-o nahaja pred volitvami v predstavništvo obrtniških zbornic, ter pred volitvami v uprave posameznih združenj, se smatram v zvezi s svojimi dosedanjimi opazovanji poklicanim, da pred tovariše obrtnike iznesem nekoliko svojih opazovanj in misli.
Spremljajoč v zadnjem času -delo pri postavljanju kandidatnih list in volitev kandidatov v predstavništvo obrtniške zbornice v Zagrebu sem opazil, da se veliko več računa o politični -pripadnosti kandidata in obeležju kraja, kakor pa o najslavnejših obrtniških gospodarskih hu-mani-tarnih, kulturnih in pravnih potrebah, poedinih Krajev in obrtnikov sploh.
Opažam, -d-a so političn-i voditelji gotovih krajev iz posebnih motivov preko poedinih politično izrazitih obrtnikov, -prenesli svojo politično borbo tudi v naše vrste, pri čemer ne računajo, kakšne posledice more imeti taka borba za obrtništvo in njega ustanove. Tudi o tem niso pomislili, kakšne dolžnosti ima obrtnik, kot svetnik obrtniške zbornice, kakšno gospodarsko politiko -mora voditi in kaj mora storiti za napredek -obrtniškega stanu, svojega -okoliša ter v kakšnih gospodarskih prilikah se danes ta stan nahaja.
Ti ljudje ter njihovi pomagači veliko bolj vodijo skrb, kakšno- politično pripadnost imajo ljudje, ki predlagajo kandidatno listo, kakšno pripadnost ima kandidat ter ati je bil zaslužen doslej v politični borbi. Ce je, tedaj se naj ga voli, ker je to zaslužil radi aktivnega delovanja v politiki.
Ce je deloval v -obrtniški politiki, ali je sodeloval -pri osnovanju obrtniških ustanov, in pomagal pri njihovem delu, koliko svojega znanja in energije je potrošil za napredek stanu, kateremu pripada vse to so vsporedna vprašanja ter to za te ljudi nima nobenega pomena.
Isti slučaj se ponavlja pri članstvu večine združenj ob priliki volitev novih uprav. Tudi tu igra glavno vlogo politika in politična pripadnost poedinca, kakor, da se hoče v obrtniških ustanovah, zbornicah in udruženjih reševati vprašanja političnega karakterja in politične ureditve države.
Kam to vodi in kakšne -bodo posledice? Na vse to se seveda v času politike pozablja. Ce bo imelo to umevanje politike v obrtniške vrste za posledico cepljenja -obrtništva, teli ljudi ne boli glava. Oni so nedavno celo govorili, da so združenja in zbornice -nepotrebne ustanove, katere bremene obrtništvo, -ne dopuščajo -pa nikakih koristi, pa kaj zato. če izginejo. — Ali se -misli radi politike zapostaviti gospodarska -obrtniška vpra-
šanja, na katerih rešitev tako željno čaka obrtništvo, ali se -hoče uničiti težko izvojevana sloga današnjih obrtnikov, ali naj prestane zaupanje med obrtništvom, ki je že tako dosti slabo, vse to so vprašanja druge vrste. Glavno je, da je „Naš človek" kandidat.
Mi obrtniki pri iznašanju naših težkoč, -pri zahtevi izboljšanja naših težkili materijeinih prilik, pri zahtevi naših pravic, potrebujemo še posebno složnega dela, Ali bomo enodušni tudi tedaj, če med nami v naših ustanovah pride -do političnih razočaranj? Pravim, da ne. —- V obrtniških ustanovah po mojem mnenju ni mesta raznim političnim razračunavanjem. V naših vrstah je -mesto samo složni in skupni enotni gospodarski obrtniški politiki. Za vsako drugo politiko v obrtniških vrstah ni mesta.
Nas vse brez razlike bije isti bič. Vsi čutimo iste gospodarske težkoče. Pa kaj je logičneje, kakor da vsi skupno skušamo- te težkoče odstraniti in iskati pot k boljšemu življenju, -blagostanju in boljši pravici. — Edino v nedeljivi skupnosti, -ramp ob ramo, bomo -mogli -doseči zboljšanje našega' položaja. Popolna kompaktnost je naša rešitev. Samo v skupnosti in zaupanju ter skupni borbi se bomo mogli okrepiti in napredovati tako v našem položaju in stanju. Zato je prvenstveno naj večja potreba, da v naših vrstah udušimo vsako akcijo, ki bi mogla razbiti naše vrste, pa čeprav bi ta prišla od kjerkoli in pod kakeršnimkoli okriljem.
S temi mojimi vrsticami ne nameravam obrtništvo izključiti iz političnega življenja, temveč mi je namen, -da prispevam svoj obuius k skupnemu delu v naših obrtniških ustanovah, kjer moramo biti vsi pravi tovariši in prijatelji brez razlike, kakšno ima kdo politično mišljenje. Za politiko in politične cilje imamo polja dovolj, toda izven naših ustano v. Tamkaj mo c mo biti politični nasprotniki, medtem, ko v borbi za -napredek obrtniškega stanu moramo biti vsi -na isti fronti. Tu je naša skupna gospodarska obrtniška politika, v kateri -moramo vsi enodušn-o in s polno silo sodelovati ter paziti, da naše interese zaščitimo in unapredimo.	R. P. Novi.
Op. ur. Tudi za naše razmere in za mišljenje obrtnikov, ki so najpreje politiki, potem šele obrtniki, je vsebina tega članka -primerna, da si jo zapomnijo. Ostanemo pa dosledno -na stališču — obrt — obrtnikom, vsi drugi posebno pa politični špekulanti, proč roke od obrtniških organizacij.
m
Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske
^ douoljuje posojila na menice in kredite v tekočem P l računa vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
....... ...............................
(A
stvo združenja z vso vnemo oprijelo dela, da se vnese tudi vrtnarska stroka med naštete stroke, saj- se je baš iz tega videlo, ko je bila vrtnarska stroka zaščitena, kot posebna obrt, da je prosperirala in dosezala uspehe. Vse prošnje še doslej niso rodile ugodnega uspeha, da bi se vrtnarska obrt uvrstila med ostale obrti, kot posebna obrtna panoga. Znano nam je, da se ljubljanska zbornica za TOI ni pravočasno zavzela za to, da bi bila tudi ta obrt vsebovana v obrtnem zakonu. Tozadevno ima član združenja v rokah poseben dopis, v katerem je dovolj jasno to poudarjeno. Zaenkrat poudarjamo samo to: Zbornica za TOI naj preko merodajnih instanc ter s svojim vplivom ter tehtno utemeljitvijo doseže to kar vrtnarski obrtniki od nje pričakujejo — za zaščito te obrti.
Zanatska banka kraljevine Jugoslavije a. d., Beograd
sklicuje v nedeljo, dne 5. aprila 1936. ob 9. uri dopoldne deveti redni zbor delničarjev, ki se bo vršil v bioskopski dvorani Zanatskega doma v Beogradu. Žorža Kiemansoa ulica št. 1. s sledečim dnevnim redom:
1.	Izvolitev zapisnikarja, treh skrutinatorjev in treh overovatcljev zapisnika zbora.
2.	Poročilo upravnega odbora in predložitev bilance za 1935. -leto.
3.	Poročilo nadzornega odbora za 1935. leto.
4.	Odobritev bilance in poročila upravnega in nadzornega odbora za 1935. leto.
5.	Predlog glede vporabe čistega dobička.
6.	Volitev petih članov v Upravni odbor in dveh članov v poslovni odbor Glavne podružnice v Zagrebu.
7.	Reševanje eventudnih predlogov v smislu čl. 28 bančnih pravil.
Delničarji, kateri želijo prisostvovati zboru, morajo v smislu člena 24 bančnih pravil deponirati svoje delnice najmanj sedem dni pred zborom in sicer na blagajni centrale Zanatske banke Kraljevine Jugoslavije A. D. Beograd, Žorža Kiemansoa ulica št. 1, ali na blagajnah Glavne podružnice v Zagrebu, Frankopanova ulica št. 5/a., podružnice v Ljubljani, Gajeva ulica št. 6 im podružnice v Sarajevu, Sime Milutinoviča št. 2.
Delničarje Zanatske banke se opozarja, da delnic za udeležbo na zboru ni potrebno deponirati osebno, temveč jih lahko pošljejo tudi po pošti bodisi centrali, Glavni podružnici v Zagrebu ali podružnicam v Ljubljani in Sarajevu ter bodo v zameno prejeli vstopnice za zbor v smislu člena 24 bančnih pravil. Delničarji iz enega kraja, kateri želijo zboru osebno prisostvovati, morajo v izogib stroškov poslati delnice skupno v eni pošiljki. V vsakem slučaju pa morajo centrala ali Glavna podružnica v Zagrebu in podružnici v Ljubljani in Sarajevu sprejeti delnice vsaj sedem dni pred zborom delničarjev.
Upravni odbor.
Trgovci proti obrtnikom-trgovcem. Glede na določilo § 19. Obrtnega zakona ima tudi obrtnik s predpisano usposobljenostjo pravico do kvalifikacije trgovca. To nikakor ni všeč trgovcem, ko v „Trgovskem !istu“ zagovarjajo stališče, da je treba to določilo § 19. spremeniti, da ne bi imel obrtnik pravice do trgovine. Ker smatramo. da je obrtništvo že itak težko pogođeno z določili novega obrtnega zakona, smo odločno proti takim izpremembam, posebno še zato. ker nam je znano, da mora tak obrtnik, ki se hoče baviti tudi s trgovino, doprinesti dovolj dokazov za vodstvo trgovine in mora postopek za prejem dovolila za trgovino preromati dolgo pot v uradu in oblasti, ki imajo nalogo, izreči svoje mnenje o kvalifikaciji in sposobnosti prosilca. Obrtni zakon je dovolj strog, če se ga pravilno izvaja, tudi samim trgovcem ne more škoditi, če se tudi obrtnik uspešno uveljavi kot trgovec.
Trgovski list, je prešel pod drugo lastništvo ter je tozadevno osnovan poseben konzorcij, ki mu načeluje g. Ivan Jelačin, predsednik ZTOI. Iz prve številke, ki se nanaša na razgovor s predsednikom konzorcija vidimo, da bi Trgovski list hote! prevzeti vodilno vlogo za pravice in potrebe slovenskega gospodarstva. Obrtniki, žal konstatiramo, da je T. L. doslej enostransko zastopal obrtniški stan ter se zavzemal le za majhen krog obrtništva, ki je bil navezan na g, Jelačina, kateri je za skupne zbornice. Kot tak ni smatral za Potrebno, da bi vsaj lojalno priobčeval vesti iz obrtniških vrst ter je celo naš pokret napadel. Ce bo hotel T. L. sedaj, kot list privatne incijative resnično igrati vodilno vlogo v gospodarstvu pri nas, tedaj bo moral pač revidirati svoje prejšnje stališče in naziranja o obrtniških vprašanjih. To ^6111 *?0“,h ker se predstavlja tudi za časopis fhrti. Pripominjamo, da je bi! Trgovski list več l®. [t u" diran z subvencijo po 100.000 Din od strani “ , ,vPa tudi v sedanjem proračunu ZTOI je zne-seiK Um 50.000 za to leto. Baš vodilni gospodje od ftram £101 pa niso smatrali v proračunih od leta 1031. sem za potrebno vstaviti kak znesek za subvencijo našemu listu, čeprav je nasprotno -1 !?rejernal sijajne subvencije za svoj krogič
Gospoda, ki vodi sedaj T. L. naj revidira tudi v Zbornici napram našemu listu svoje stališče, ker le na ta način se moramo prepričati o dobri volji in vodilni vlogi, ki jo hoče ta list v bodoče voditi za gospodarstvo Dravske banovine.
Sicer pa časi se spreminjajo in polagoma se je pričelo upoštevati tudi do-sedaj neupoštevane, čeprav so ti imeli ogromno večino za seboj in za v našem slučaju gospodarske institucije prispevali težke denarje — dobili pa niso ničesar.
Ob 76. letnici slaščičarke Fani Stary v Krškem
Pred 55. leti je bilo, ko je še mlada in potna življenja prišla v Krško — in danes, ko jih šteje že sedemdesetšest, je ravno tako še svežega duha in polna skrbi. Zakaj njen poklic je vseskozi za-
hteval velike brige in polno dela, ko je zvesto stala ob moževi strani in ga spremljala po vseh potih, na sejmih in romarskih shodih. Ves okraj jo pozna, povsod jo cenijo — saj se je s svojo živahnostjo in dobrosrčnostjo priljubila prav vsa-
kemu. Še danes živi in zanimivo pripoveduje svoje doživljaje, ko jih pa tudi ni malo in bi še marsikaterega ugnala v kozji rog, a leta ji ne idopuščajo več tega in tako mora biti doma in voditi gospodinjstvo.
Rodom Korošica, je v svoji mladosti preizkusila marsikaj, kar ji je bilo v življenju prav dobra šola. Pristna slovenska korenina je, navezana na domačo grudo, kateri še danes služi, da se ne more odtrgati od nje.
Taka je naša jubilantka: vedrega duha, dobrega srca in s pesmijo na ustih, ki je v narodu tam onkraj Karavank. In tako si jo želimo videti še dolgo let, ko ji kličemo: na mnoga leta!
t Lihteneger Jožef
Dne 5. febr. 1936. smo v veliki udeležbi prijateljev in znancev ter okrog 1UU gasilcev v kroju spremili k zadnjemu počitku tov. Lihteneger Jožefa. Ob odprtem grobu se je od pokojnega poslovil z ganljivimi besedami poveljnik gasilske čete Fludernik Vili, za Obrtništvo pa tov. Fluder-nik Matija. Pevsko društvo ,,Raduha“ je zapelo par pesmi v slovo, godba gasilske čete Ljubno pa je igrala med sprevodom in ob odprtem grobu ža-lostinke.
Rajni se je udejstvoval pri gasilski četi polnih 49 let, član podružnice DJO v Ljubnem pa je bil ravno 1 leto.
Preostale naj tolaži Bog, Tebi dragi obrtniški tovariš pa kličemo: Na svidenje nad zvezdami! Obrtniki podružnice DJO Ljubno.
Rasno
Bankovce po 500 Din dobimo. Narodna banka bo izdala v svrlio olajšanja plačilnega prometa bankovce po 500 Din. Ker se prepogosto pojavljajo falzifikati srebrnikov po 50 Din, bo Narodna banka te srebrnike vzela iz prometa, namesto njih pa izdala papirnate bankovce po 50 Din.
Mednarodni velesejem v Milanu. V Milanu se bo vršil letos mednarodni velesejem od 12. do 27. aprila. Tudi letos se oficijelno udeleži te gospodarske prireditve naša država, ki ima, kakor znano, na velesejmskih prostorih svoj paviljon. Razstavijalci, ki se hočejo udeležiti velesejma z vzorci, naj se obrnejo na: Trgovinski muzej, Beograd, Miloša Velikog 29.
Vzorčni semenj v Plovdivu. Pod pokroviteljstvom Kralaa Borisa III. se bo vršil letos vzorčni semenj v Plovdivu od 13. do 26. aprila. Za poset-nike in razstavljalce so dovoljene znatne olajšave na vseh železnicah. Zato bo nudil semenj ugodno priliko ne samo za trgovce in producente, ki hočejo navezati poslovne stike z Bolgarijo, ampak tudi za vse, ki želijo obiskati Bolgarijo ob znatno znižanih stroških.
ZANATSKA BANKA
j	Kraljevine Jugoslavije a. d.	)
i	Podružnica Ljubljana Gajeva ulica 6.	j
\	Centrala Beogirad	j
j	Delniška glavnica Din 75,000.000 Udeležba države Din 30,000.000	1
j	Glavna podružnica ZAGREB	j
1	Podružnica Sarajevo	,
	Podeljuje obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Priviligirane Agrarne banke. Sprejema na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve. Upravlja imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle.	
	Brzojavni naslov: „Zanatska11 Ljubljana Telefon štev. 30-20 Račun Poštne hran. štev. 14003	1
Naročniki lista pozor!
Ponovno opozarjamo vse naročnike našega lista naj nemudoma poravnajo vse obveznosti napram listu, ki so že zapadle, kajti baš z rednim plačilom naročnine je uprava lista v stanju, list redno izdajati. Naj ne bo naročnika, ki bi se ne odzval temu opozroilu. Izhajanje našega lista je odvisno nd rodno plačanih naročnin. Tovariši obrtniki in naročniki v Vašem interesu je, redno izhajanje in prejemanje lista ter smo prepričani, da ne boste več odlašali s plačilom, temveč boste nemudoma nakazali naročnino, obenem pa še izvolili poslati svoj poseben prispevek za tiskovni sklad lista, ker ne prejema list nika-kih subvencij, kakor to dobe drugi listi (na pr. Obrtni Vestnik od Zbornice za TOI, katero vsi obrtniki plačujemo). Pričakujemo polnega odziva, ker le od tega je odvisno redno prejemanje in izdajanje lista.
Iz uredništva!
Vse dopisnike in vodstva obrtniških organizacij prosimo za redno dostavljanje poročil in notic, ki jih je v vsakem slučaju poslait najkasneje do torka opoldne, da more priti v list. Prosimo za opravičilo v kolikor smo morali nekatere notice krajšati ali opustiti vsled neizišlib številk, kar vse je 'Odvisno od naročnikov samih radi neplačane naročnine, ter tudi uredništvo apelira posebno na vodstva obrtniških organizacij, da prispevajo v korist tiskovnega sklada lista svoj prispevek.
Slavonija- furnir j i
WEINER &. WEISS
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta štev. 13
_ .	„	.	Telefon53-74
Priporoča: vse vrste
furnirjev
specijelno oreh. — Stalno velika zaloga
MIts o~	^
sperplošč
^v vseh debelinah, kot: jelša, bukovina, parjena Zahtevajte cenike! in neparjena, okume, borove in panelplošče
Iz obrtniškega pokreta
Redni občni zbori podružnic DJO so se vršili:
Žiri. V nedeljo, dne 9. februarja ob 14. uri pri pri tov. Rupertu v Novi vasi. Podpresednik Rupert je s pozdravom na navzoče otvoril občni zbor ter podal predsedniško poročilo, mesto zadržanega predsednika. Tajnik tov. Reven je podal tajniško in blagajniško poročilo, radi odsotnosti blagajnika, ter so bila vsa poročila soglasno sprejeta, ter dan abso-lutorij upravnemu odbo-ru s strani nadzorstva. Zbor je nato pozdravil delegat O-DJO tov. More iz Ljubljane, ki je dal tudi vsa potrebna navodila za nadaljne delo. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika tov. Rupert, podpredsednik tov. Oanter ter 6 odbornikov, 3 namestniki, 2 člana nadzorstva in 2 namestnika. Za delegata O-DJO tov. Rupert in Reven. Pri raznoterostih je bilo govora o še intenzivnejšem udejstvovanju podružnice ter pridobitvi preostalega obrtništva v čianstvo. Po vsestranski debati je bil občni Zbor nato po dveurnem razpravljanju zaključen. Novi odbor pa jamči za še uspešnejše delo v tekočem letu.
Vič pri Ljubljani. Dne 11. febr. v narodni šoli. Predsednik je s pozdravom otvoril občni zbor. Podal kratko svoje poročilo, posebno pa o pavša-Liranju davka in storjenih ukrepih. Sledilo ie poročilo tajnika, blagajnika in nadzorstva, katera poročila so bila sprejeta. Delegat O-DJO tov. More se je prijavil k besedi, pa mn je predsedujoči to odklonil, češ, da bo lahko kasneje govoril. Sledile so volitve novega odbora, za kar sta bili postavljeni dve listi Pavlič in Lojk. Lista Pavlič je prejela 25 glasov, lista Lojk pa 23 glasov. Pri slučajnostih je povzel besedo tov. More ter pozdravil zbor. pri čemer je glede na sklicanje občnega zbora ugotovil nekatere nedostatke. Nato se je razvila živahna debata, pri kateri je večina članstva zapustila zbor, ki je bil nato zaključen. Želeti bi bilo, da se v korist pozitivnega dela diference čim prej v tem društvu izravnajo in pride do vsestranskega dela, katerega je ta podružnica že dokazala.
Celje. Agilna podružnica DJO v Celju je imela ob lepi udeležbi članstva občni zbor dne 16. februarja ob 9. uri v Narodnem domu. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik tov. Holobar, ki je pozdravil vse navzoče, posebno pa še predsednika O-DJO tov. Pičmana, predstavnike oblasti in članstvo. Po poročilu predsedstva je sledilo tajniško poročilo iz katerega posnemamo, da šteje podružnica 282 članov. V preteklem letu se je vršilo 20 rednih ter 8 izrednih sej poleg mnogih sestankov in sej za prireditev razstave. Prirejene pa so bile še tudi razne prireditve v družabnem oziru. Društveni mila d inski odsek se posebno udejstvuje v tamburaškem zboru. Za osamosvojitev obrtništva v gospodarskem oziru je bila na društveno incijativo ustanovljena Obrtna hranilnica in posojilnica r. z. z o. z. v Celju. Iz 'blagajniškega poročila je razvidno', da je društvo doseglo skoraj 'A milijonski promet, ter da znaša imovina društva cca 12.000.— Din. Sledilo je poročilo nadzorstva, ki je dalo celokupnemu odboru in blagajniku razrešnico. — Pri volitvah ie bil pri tajnem glasovanju izvoljen za predsednika ponovno tov. Holobar, za podpredsednika pa tov. Jager A. in Brišček Janko. V odboru so nadalje sami ugledni incijativni člani podružnice. Izvoljen je bil tudi gospodarski odsek, katerega naloga je upravljati gospodarstvo društva. Občni zbor je potekel v popolnem soglasju in bil zaključen po par urnem temeljitem razpravljanju. Celjsko podružnico DJO stavimo vsem ostalim edinicam za vzgled, katere članstvo se ni strašilo ne materi-jetnih izdatkov, ne časa da je doseglo obrtništvo Celja take uspehe, društvo pa vsesplošno upoštevanje.
Bled. Blejska podružnica je imela redni občni zbor v nedeljo 16. februarja v prostorih osnovne šole na Bledu, ob udeležbi preko 40 obrtnikov. Predsednik tov. Jemc je ob^ pol deseti otvoril občni zbor s pozdravom, pri čemer pa je
še posebno pozdravil delegata O-DJO tov. Moreta iz Ljubljane in tov. Sešek-a iz Medvod. Sledila so poročila tajnika, blagajnika in nadzorstva. Pri vseh poročilih, se je vršila kratka, toda koristna debata. Nadzorstvo pa je podalo razrešnico funkcijonarjem. Za O-DJO je zbor pozdravil delegat tov. More. ki je z veseljem konstatiral zanimanje članstva glede na udeležbo za društveno udejstvovanje. Poudarili je potrebo po čim večji složnosti in upoštevanju pravic obrtništva na merodajnih mestih. Za njim je povzel besedo tov. Sešek, predsednik DJO iz Medvod, ki je posebno poudaril in priporočil, čim vestneje vodstvo društvenih poslov ter ugotovil potrebo po knjigovodskih tečajih in složno delo vsega obrtništva za zatiranje šušmarstva. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen za predsednika ponovno tov. Jemc, za podpredsednika tov. Kunstelj ter agilni člani v odbor, v namestništvo in nadzorni odbor. Nato je bil sprejet proračun za tekoče leto, ki je bil soglasno sprejet. Pri raznoterostih se ie razpravljalo o raznih perečih, toda koristnih vprašanjih za obrtništvo in potrebah dela v društvu, nakar je bil občni zbor po skoro 3 urnem razpravljanju zaključen, pri čemer se je predsedujoči posebno zahvalil navzočima delegatoma za udeležbo.
Jesenice. Ob udeležbi nad 50 članstva se ie vršil dne 16. febr. v gostilni Mesar na Jesenicah občni zbor podružnice DJO ob 15. uri. Predsednik tov. Kaltnekar je otvoril s pozdravom zbor •ter pozdravil vse navzoče, delegate tov. Sešek-a iz Medvod in Moreta, delegata V-DJO iz Ljubljane ter delegata Oražma od DJO Bled ter zastopnika ZTOi tov. Ambrožiča iz Ljubnega. Po poročilu predsednika so sledila poročila ostafih funkcijonarjev, ki so bila sprejeta, prav tako poročilo nadzorstva za razrešnico staremu odboru.
V	debati so govorili tov. Gogala, Sešek iz Medvod, More iz Ljubljane, Rant z Jesenic, Ambrožič iz Ljubnega ter še več drugih obrtnikov, tako, da je bil zbor živahen. Članarina se je določila na mesečno 2.— Din po članu, izvoljen je bil z malo izpremembo stari odbor na čelu s 'predsednikom tov. Kaltnekarjem, kot predsednikom in Zdravko Rantom, kot podpredsednikom.
V	odbor in za ostale funkcijonarje pa članstvo iz najrazličnejših strok. Posebna točka dnevnega reda je bilo sklepanje o ustanovitvi okrevališča DJO pri Sv. Križu nad Jesenicami, kar se bo skušalo v tekočem Setu izvesti. Mala skupina društva Rebekovcev je hotela kaliti red, kar pa se ji ni posrečilo. Po izčrpnih poročilih in debatah je predsednik po 3 urnem razpravljanju z zahvalo vsem navzočim za vztrajanje posebno pa za veliko udeležbo zaključil uspeli občni zbor.
Lukovica pri Domžalah. Redni občni zbor podr. DJO se je vršil 16. februarja ob 14. uri v prostorih gostilne Smerkolj ob dokaj lepi udeležbi članstva, upoštevajoč prilike tega kraja ter raztresenost naselij. Občni zbor ije otvoril s pozdravom na navzoče predsednik tov. Kropivšek ter poda! kratko predsedniško poročilo. Sledili sta poročili tajnika in blagajnika, iz katerih posnemamo, da se je vodstvo podružnice trudilo v preteklem letu kolikor je moglo in tudi storilo kar je bilo mogoče. Za nadzorstvo je izrekel celemu odboru in blagajniku razrešnico tov. Kotnik. Pri volitvah pa je bil izvoljen z malimi izpremem-bami stari odbor na čelu s tov. Kropi vškom, kot predsednikom, Tekavc Francem, kot podpredsednikom, v odboru pa so kot tajnik tov. Vovk, blagajnik tov. Vrankar ter ostali funkcijonarji. katerih imena jamčijo za še uspešnejše delo v tekočem letu. Po določitvi članarine in izvolitvi delegatov za O-DJO so sledile slučajnosti, pri katerih se je razvila živahna debata, radi vprašanja upravičenosti ali neupravičenosti obstoja Okrožnih odborov obrtniških združenj ter ostalega, nakar je dal pojasnila in podat splošno pregledno poročilo o stanju obrtniških zadev ter organizaciij obrtništva tov. Mihelčič iz Ljubljane, ter tov. Marn, ki je pozval članstvo k še uspešnejšemu udejstvovanju v društvu v tekočem
letu. — Občni zbor je bil nato zaključen. Mlada* toda agilna podružnica v Lukovici je v marsikaterem pogledu lahko vzor večjim podružnicam glede na svojo agilnost, točnost in ekspiditivnost.
Laško. Občni zbor podružnice DJO Laško' se je vršil 23. febr. v prostorih gostilne Igričnik. Predsednik tov. Hrastelj je ob 14.30 uri otvoril s pozdravom na navzoče, posebno pa na zastopnike O-DJO tov. Moreta iz Ljubljane in tov. Holobarja in Vrenka od DJO iz Celja, občni zbor. Iz predsedniškega poročila posnemamo, da je društvo doseglo lepe uspehe, sicer ne tako vidne, kot bi si jih želeli, toda pridobilo si ie med občinstvom ter javnostjo priznanje. Zapisnik zadnjega občnega zbora je bil soglasno odobren, sledila so poročila tajnika in blagajnika, pri čemer izkazuje blagajna lep prebitek. Nadzorni odbor je našel vse v najlepšem redu. nakar je bila predlagana odboru soglasna razrešnica. Za O-DJO je zbor pozdravil tov. More, ki je tudi poročal o stanju celotne organizacije, pri čemer se je osobito bavil z vprašanjem zastopstva v javne ustanove. Prav tako je vzpodbudno govoril tov. Holobar iz Celja. Pri volitvah je na predlog tov. Novšaka bil^ izvoljen brez izprememb stari odbor. Po določitvi članarine in spremembi pravil so sledile slučajnosti, pri katerih je tov. More pozval obrtništvo na naročilo ilista „Obrtnik", prfil^ čemer je bil sklep občnega zbora, da se podružnica naroči na 1 izvod. S tem je bil občni zbor zaključen z željo tov. predsednika, da naj društvo doseže v tekočem letu še več uspehov za obrtništvo ter zaključil s pozdravom zborovanie.
Krško. Dne L marca se je vršil v prostorih gostilne Krieger E. v Krškem občni Zbor podružnice DJO. Predsednik tov. Bizjak je otvoril zbor s pozdravom na navzoče. Izvoljen je bil zapisnikar in overovatelja. Predsednik je na kratko podal svoje poročilo, nakar je sledilo poročilo tajnika, iz katerega se razvidi živahno administrativno poslovanje ter podružnica šteje 31 članov. Iz poročila blagajnika je bilo pregledno razvidno blagajniško poslovanje, ki je zaključeno s koledarskim letom, ob času občnega zbora pa izkazuje blagajna prebitek. Med tem sta prispela delegata O-DJO tov. Marn in Mihelčič, katera je predsednik pozdravil in predstavil zborovalcem. Nato je sledilo poročilo nadzorstva, ki je^ bilo soglasno sprejeto, odboru pa izrečena razrešnica. Sledile so volitve, pri katerih je ponovno izvoljen za predsednika tov. Bizjak, za podpredsednico pa tov. Sluga Elza. V odbor pa agilni člani z malimi izpremembami. Sprejet je bil nato proračun za tekoče leto. Prav tako tudi sprememba pravil. Pri raznoterostih je bilo govora o prireditvi razstave v Krškem, o katere organizaciji in podrobnostih izvedbe je podal izčrpno poročilo in navodila iz prakse tov. Mihelčič ter je tudi izročil pismeni sestavek, ki ga je sestavil, kako prirejati obrtne razstave. Odbor je bil pooblaščen, da tozadevno pokrene vse ter se prepriča o možnosti prireditve tega. Sklepalo se je nadalje o ustanovitvi dramatičnega odseka, kar se je tudi sklenilo. Tov. Mihelčič je nato podal poročilo o stanju obrtniških prostovoljnih organizacij ter posebej še poročal o stanju v lastni organizaciji. Dalje pa tudi o davčnih zadevah. Predsedujoči ie nato po krajših debatali z apelom na čim intenzivnejše udejstvovanje v organizaciji ter naročitev na list „Obrtnik" zaključil občni zbor.
Rajhenburg. Občni zbor podružnice DJO se je vršil v prostorih gostilne Švajger. Zbor je ob 15. uri otvoril s pozdravom na navzoče, posebej pa še na delegata DJO tov. Marna in Mihelčič-a in predsednika podružnice DJO v Krškem tov. Bizjaka predsednik tov. Kovačič, ki ie tudi podal kratko predsedniško poročilo, nakar je sledilo poročilo tajnika in blagajnika. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta ter je nadzorstvo izreklo stari upravi absolutorij. Pri izvolitvi novega odbora je bil izvoljen z malimi izpremembami dosedanji odbor na čelu s predsednikom tov. Kovačičem. Odbor se je takoj konstituiral, pri čemer moramo omeniti, da je bil izvoljen za blagajnika agilni obrtniški delavec 75 letni tov. Šerbec, krojaški mojster. Po poročilih funkcijonarjev O-DJO, ki sta jih podala izčrpno in po raznih podrobnostih je predsednik z zahvalo navzočim za vztrajanje zaključil uspeli občni zbor.
Radeče pri Zidanem mostu. V nedeljo, dne 1. marca se je vršil v prostorih gostilne Podlesnik, redni občni zbor podružnice DJO. Po pozdravu in otvoritvi zbora po predsedniku tov. Uli-iu so sledila poročila funkcijonarjev, ki so bila soglasno sprejeta. Iz poročil posnemamo, da šteje podružnica 56 rednih in 6 podpornih članov, ter d:i se je tudi v materijelnem pogledu vse storilo, kar )e razvidno iz blagajniškega poročila. Za O-DJO je poročal delegat predsednik tov. Pičman, osobito o celotnem stanju organizacije in predstojećih volitvah v Zbornico za TOl. Izvoljen ie bil nato nov odbor na čelu s predsednikom tov. Oospoda-ričem in podpredsednikom tov. Ulijem. Ker je bil po raznoterostih izčrpan dnevni red, je predsednik nato zaključil uspeli občni zbor.
Tiskali J. Blasuika masi., Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikuš.