Letnik 1909
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LIIL — Izdan in razposlan dne 31. julija 1909.
Vsebina: (Št. 114 in 115.) 114. Ukaz, s katerim se, izvršujč člen X, št. 3, zakona z dne 25. oktobra 1896.1. določa za leto 1909. višina popusta od zemljarine in hišnega davka, nadalje pridobninska glavna vsota in davčna mera za javnemu obračunu zavezana podjetja, oznamenjena v § 100, odstavek 1 in 5 omenjenega zakona. — 116. Dopustilnica za lokalno železnico od Berhometa ob Seretu v Lopuszno.
114.
Ukaz finančnega ministrstva z dne 20. julija 1909. L,
s katerim se, izvršujč člen X, št. 3, zakona z dne 25. oktobra 1896. I. (drž. zak. št. 220) določa za leto 1909. višina popusta od zemljarine in hišnega davka, nadalje pridobninska glavna vsota in davčna mera za javnemu obračunu zavezana podjetja, oznamenjena v § 100, odstavek 1 in 5 omenjenega zakona.
Izvršujč člene IV do XI zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220) o nepo-srednjih osebnih davkih se določa za leto 1909. popust zemljarine s petnajstimi odstotki in hišnega davka, izvzemši petodstotni davek od donosa časno davka prostih poslopij, z dvanajst in pol odstotki.
Popusti realnih davkov se individualno poraz-delé po določilih ukaza finančnega ministrstva z dne 15. decembra 1897. 1. (drž. zak. št. 297).
Popust obče pridobnine se določa tudi za leto 1909. s petindvajsetimi odstotki tistega zneska, ki se je dal v podstavo ob preračunu pridobninske glavne vsote (člen Vlil, § 11 zakona z dne 25. oktobra 1896.1. [drž. zak. št. 220]). Ta popust je v pridobninski glavni vsoti, določeni po § 11
omenjenega zakona za priredbeno dobo 1908/09 s 30,632.889 K 26 h, že povsem vpoštevan.
Davčna mera javnemu obračunu zavezanih podjetij, ki so oznamenjena v § 100, odstavek 1 in 5 omenjenega zakona, se določa za leto 1909. z desetimi odstotki davku zavezanega donosa.
Bllinski s. r.
115.
Dopustilnica z dne 29. julija 1909.1.
za lokalno železnico od Berhometa ob Seretu v Lopuszno.
Na podstavi Najvišjega pooblastila podeljujem v porazumu z udeleženimi ministrstvi delniški družbi „Bukovinske lokalne železnice* zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne železnice, ki jo bode izvršiti kakor lokalno železnico s pravilnim tirom od postaje Berhomet ob Seretu družbene lokalnoželeznične proge Hliboka—Berhomet čez Mežybrody v Lopuszno, privzemši družbeno do-vlačnico od Berhometa ob Seretu v Mežybrody, ki je predmet razpisa c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 10. maja 1886. 1., št. 15893, v zmislu določil o dopuščanju železnic z dne 14. septembra
(Slovonltch.)
85
1854. 1. (drž. zak. št. 238) in zakona z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895. in z dne 29. decembra 1908. 1. (drž. zak. št. 264) po pogojih in načinih, določenih v nastopnem:
§ 1.
Za delno progo Mezybrody—Lopuszna železnice, ki je predmet te dopustiinice, uživa koncesijo-narka v členu V zakona z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.) omenjene ugodnosti.
§ 2.
Koncesijonarka je dolžna, gradnjo dopuščene železnice dokončati najdalje v dveh letih, računaje od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu ter tudi vzdrževati po nji obrat ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, in to gledé blagovnega prometa v celih vozovnih nakladih nepretrgoma, glede prometa oseb in popotne prtljage pa najmanje od 1. dne julija do 31. dne avgusta vsakega leta.
Da se bode držala gorenjega roka za gradnjo in pa da izvrši in opremi železnico, kakor zahteva dopustilo, naj dâ koncesijonarka na zahtevanje c. kr. državne uprave zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§ 3.
Da izdela dopuščeno železnico, se podeljuje koncesijonarki pravica razlastitve po določilih do-tičnili zakonitih predpisov.
Ista pravica se podeli koncesijonarki tudi zastran tistih dovlačnic, ki sè morda naredé in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
8 4.
Koncesijonarki se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice ravnati po vsebini to dopustiinice in po dopustilnih pogojih, postavljenih po ministrstvu za železnice, in pa po semkaj merečih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in po redu za obrat železnic z dne Ki. novembra
1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), potem po zakonih in ukazih, ki se dado morda v bodoče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne navedbe in prometni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, toliko, kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, posebno na zmanjšano vozno brzino, zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in gledé tega bodo veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izda ministrstvo za železnice.
§ 5.
V ostalem je omenjeno lokalno železnico od ■Berhometa ob Seretu v fcopuszno smatrati za celokupno sestavino podjetja lokalnih železnic od Hatne v Kimpolung, od Hliboke v Berhomet z odcepkom Karapcziu—Czudin in od Kimpolunga v Dorno Watro z odcepkom Požoritt—Louisenthal, ki mu je pridružena dovlačnica Warna—Rus.-Moldawitza, podjetja, ki je predmet Najvišje dopustiinice z dne 23. oktobra 1899. 1. (drž. zak. št. 215), in potemtakem naj se zaukazi v §§ 7 do vštevši 13 imenovane Najvišje dopustiinice z dne 29. avgusta 1885.1. (drž. zak. št. 141) z izpremembami v § 6 dopustiinice z dne 23. oktobra 1899.1. (drž. zak. št. 215) uporabljajo na vse gori imenovane železniške proge kakor enotno podjetje.
Pri tem naj z ozirom na določilo odkupnine na mesto v § 6 dopustiinice z dne 23. oktobra 1899.1. (drž. zak. št. 215, sub t. Il, lit. b, št. 2 in 5) obseženih določil, ki se s tem razveljavljajo, stopijo naslednja določila:
2. aa) Ako se železnica odkupi v času, v katerem ni niti gledé osnovnih prog niti gledé ene izmed ostalih prog enotnega družbenega podjetja nastopila davčna dolžnost, je dotlej, da poteče davčna prostost prve proge, ki stopi v davčno dolžnost, v zmislu odstavka 1, št. 1 ovedeni poprečni čisti donos odkupna renta, ki jo je izplačati davka prosto.
Hkratu je za bodoče preračunih odkupno rento, oziraje se na to, da poteče davčna prostost za osnovno proge in za ostale proge ob različnih časih, tako da se vselej za čas, počenši od tistega dneva, katerega stopijo posamezne železnične proge v davčno dolžnost, preračuni nanje pripadajoči davek z dokladami vred po odstotnih postavkih v poprečni preračun privzetih let in se odbije od donosov dotičnih lot, tako da se za čas po preteku tudi davčne prostosti tiste proge, ki stopi zadnja v davčno dolžnost, od donosov vseh prog odbije njim ustrezajoči davek z dokladami vred.
K ostankom, ostalim po tem, je z ozirom na desetodstotni davek, ki gaje plačevati po § 131, lit. a zakona z dne 25. oktobra 1896. 1. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetinke teli čistili donosov.
bb) Če bi se podjetje odkupilo v času, v katerem je potekla začasna davčna prostost za posamezne ali za vse proge enotnega družbenega železniškega podjetja, tedaj je ob preračunu letnih čistih donosov z davki in dokladami, ki zadenejo odkupljeno železniško podjetje, ravnati kakor z obratnimi stroški, gledé donosov v času odkupa še davka prostih prog pa je zmislu primerno uporabljati v prejšnjih odstavkih pod aa) obsežena določila.
Če ni bilo davčne dolžnosti gledé vseh let, privzetih v poprečni račun, tedaj je za dotične proge tudi za davka prosta leta preračunih davek z dokladami vred po odstotnem postavku dotičnih let ter ga odbiti od donosa.
K tako najdenemu poprečnemu čistemu donosu pa je z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je plačevati od odkupne rente po § 131, lit. a zakona z dne 25. oktobra 1896.1. (drž. zak. št. 220), prišteti pribitek v višini ene devetinke teh čistih donosov.
5. Državi se pridržuje pravica, da kadarkoli na mesto koncesijonarke zajme v namen novčne^lo-bave za dopuščene železnice, vzprejete v tistem
znesku, ki ob času odkupa po odobrenem razdolž-nem črtežu ni še poplačan, prevzame, da jih sama plača; v tem primeru je odkupno rento, ki jo je plačati, skrajšati za potrebščino za obrestovanje in raz-dolžbo oznamenjene zajmove glavnice in pa, ako stvar tako nanese, za tej potrebščini ustrezno kvoto pribitka, ki ga je v zmislu določil odstavka 2 pri-računiti poprečnemu donosu.
Državi se nadalje pridržuje pravica, kadarkoli na mesto še ne dospelih rentnih plačil, ki jih je po določilih predstoječih toček plačati koncesijonarki, dati glavnično plačilo, ki je enako diskontovani glavnični vrednosti teh plačil — seveda odbivši pribitek, ki je morebiti v zmislu določil odstavka 2 obsežen v teh plačilih ; — pri tem je tisti del letnih plačil, ki ustreza potrebščini za obrestovanje in raz-dolžbo z izdajo prednostnih zadolžnic nabavljenega dela odobrene nominalne glavnice železničnih prog, ki so predmet odkupa, diskontovati s štirimi odstotki, ostali del teh plačil pa s petimi odstotki, računaje obrest na obrest.
Ako se država odloči plačati to glavnico, ji je na voljo, plačati jo v gotovini ali v državnih zadolžnicah. Državne zadolžnice je pri tem računih s tistim kurzom, ki se poda za poprečnega na Dunajski borzi tekom neposrednje prejšnjega poluletja uradno no-tiranih novčnih kurzov državnih zadolžnic enake vrste.
Wrba s. r.

%»